šiev. 133.
V LJO*, V mm one 12. тш 1824. posamezna številka stane 1 '50 Din. LB!0 HI.
Naročnina
za državo SHS: na mesec r c , , Din 20 za pol leta « . , . „120 ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inserafom:
Enostolpna petilna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Dtn 2'—, večji oglasi nad 45 mm viiine po Din 2'50, veliki po Din 3 — ln 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dnn izvzemii ponedeljku in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoS'niac е1а£апз v oolovinl.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravniStva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Celiovnt račun: Ljubljana 10.650 in 10.344 (za inserute) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Če odvrnemo oči od žalostnega pol" lenega položaja v naši državi in se ozremo drugam po svetu, moremo ugotoviti ugodna znamenja bližajočega se popolnega po-mirjenja narodov, vzpostavitve treznega in varčnega gospodarstva in temeljitega preobrata duhov k moralnim nazorom in dejanjem v političnem življenju.
Ko je 6. t m. nemški državni zbor glasoval o vladni izjavi državnega kanclerja, ki je označil brezpogojni sprejem zavezniškega načrta o odplačevanju vojn? odškodnine in sanacij nemških financ za najnujnejšo državno nalogo, se je pokazalo, da imajo stranke sredine znatno večino nad komunističnimi radikalci in desničar-sko-reakcionarnimi krieači ('247 : 183). Nemški delovni stanovi so izrekli indi-rektno zaupnico velikemu miritelju današnjega sveta Mac Donaldu in njihovi zastopniki v državnem zboru so izrekli nado, da bo Nemčija kmalu sedela kot enakopraven član v Zvezi narodov. Nemški narod odklanja sanje reakcionarjev o mašos vanju, o izpostavitvi nemške monarhije, o poga-ženju svetovne miroljubne demokracije po militarizmu in kršenju mednarodne soli-daritete. Če bodo nemški fašisti delali še kakšne težave, se bo nemško ljudstvo gotovo v še veliko večjem številu izreklo za politiko svetovnega miru ter notranjega socialnega napredka.
V Franciji je skušal predsednik republike Millerand zadržati novi politični kurs levice, ki hoče sporazumno z zavezniki, pa tudi z Nemčijo in Rusijo, začeti delo političnega in moralnega preporoda sveta po vojni. Francoski fašizem, ki se zbira okoli znane >Action Fran^alse« in ima privržence med nekaterimi generali, je hotel predsednika celo zapeljati do državnega udara, zaključenja parlamenta in prikrite diktature. Toda to rovarjenje je ostalo brez uspeha, ker ni našlo nikalcega odmeva med francoskim ljudstvom, ki je sito povojne politike, naslonjene na brezobzirni diktat močnejšega. Oprt na ljudstvo, je francoski parlament prisilil Milleranda, da odstopi in zdaj bo francosko ljudstvo po svoji veliki večini v parlamentu začelo izvajati novo politiko, ki bo hodila vzporedno s politiko velikega angleškega državnika, od katere se pričakuje gospodarska in moralna konsolidacija sveta.
Te dni je najvišji dostojanstvenik sodobne Rusije, predsednik izvršilnega odbora sovjetov Mihail Ivanović Kalinin podal nekemu žurnalistu jako značilno izjavo, v kateri ne beremo niti besedice več o potrebi svetovne revolucije. Pač pa poudarja, kako svetu po vojni manjka avtoritativnega moralnega središča, politično vodivne države, ki bi bila vstanu svet pomiriti. »Prišel je čas, ko morajo narodi za vojno plačevati; davčno breme silno teži ves svet.« Nato govori Kalinin o vlogi ruske sovjetske republike, ki se danes poslužuje diplomacije, se udeležuje mednarodnega življenja in pozitivnega dela na ozdravljenju vsega sveta. Med vrsticami se jasno bere solidarnost Rusije z ostalimi velikimi državami Evrope, da se duh povojne maščevalnosti, samorazruševanja in sovražnosti premaga ter začne doba mirnega, sporazumnega in pozitivnega dela. Duh sovjetske politike je vsaj za nazunaj postal drugačen, revolucija se je izdivjala, skrajni marksistični doktrinarci se morajo praktično sporazumeti z drugimi socialnimi nazori, vsaj kar se zunanjih držav tiče, hote ali nehote, prisiljeni od časovnih razmer, ki so močnejše od boljševiške ideologije.
Pod vplivom zmage Herriota v Franciji so tudi miroljubni duhovi v Ameriki ojačili svojo pozicijo. Znani senator Rorah izjavlja, da je prišel čas, da se tudi Amerika pomiri z Rusijo, kajti dokler Rusija ni sprejeta v Zvezo narodov, je nemogoč stalni mir med narodi, ki se vsled posledic vojne in rastočega oboroževanja dušijo v neznosnih davščinah. >Med- in povojni duh še vlada, nesložnost med narodi prevladuje, ... toda jutranja zarja novega upanja se že ovita.«
Celo Mussolini, glavar fašizma, je uvi-del, da s strahovlado italijanskega ljudstva dejansko ni osvojil in da se od njc^a zahtevajo uspehi predvsem na gospodarskem in socialnem polju. Opozicija ne pojema, ampak narašča, in Mussolini ji ie
sam 7. t. m. v zbornici zaklical, da od nje ne želi razdiranja, ampak pozitivnega sodelovanja. Era terorja v Italiji očividno ugaša, ker se ne da za daljšo dobo vzdržati. Kakor boljševiški sovjeti, tako je tudi Mussolini prisiljen sodelovati pri reševanju mednarodnih problemov v duhu solidarnosti in miroljubnosti, ki je v kričečem nasprotju z njegovimi dosedanjimi metodami v notranjepolitičnem življenju Italije. Zato pa se te metode ne bodo dale dolgo vzdrževati kakor pojema duh, iz katerega so se rodile. Tudi v Italiji bo v dogledni bodočnosti zmagal duh evropske krščanske demokracije.
Nič ne dvomimo, da ta preporod zajame tudi našo državo. Delo vseh naših
kulturnih delavcev gre v tej smeri. Duh novega časa pa mora očistiti in povzdignili tudi naše politično življenje. Največja ovira je slejkoprej duh sirovega antiklerikalizma, ki ga je bil zanetil pri nas stari ■liberalizem. Sovraštvo proti moralnim in socialnim vrednotam vere in cerkve se mora umakniti globokemu umevanju. Borba za nacionalno misel ne sme biti v nasprotju s človečanskim idealom krščanstva, ker se li dve ideji izpopolnjujeta, in se rr.ora voditi edinole z orožjem duha, z moralnimi sredstvi, s silo prepričevanja, kulturnega dela. Čim manjši je naš nam", tembolj je to njegova dolžnost, kajti pri nas je vsako življenje skrajno dragoceno. Strašni dogodki zadnjih dni morajo ostati edini in poslednji v naši politični zgodovini.
Maribor, 11. juniija, (Izv.) Za Ljubljano pride na vrsto Maribor. Žerjavovci dr. Lipold, Voglar, dr. Mulej, Vodeb so razglašali zadnje dni, da v Mariboru ne bo občinskih volitev. Ta vest se uresničuje. Vaš dopisnik jc danes izvedel iz povsem zanesljivega vira, da imajo Žerjavovci tale načrt:
Ker je poslovna doba občinskega sveta potekla že 22. aprila, bi morale biti občinske volitve v Mariboru razpisane že pred dobrim mesecem. To so pa Žerjavovci preprečili, češ: Počakajmo na volitve v skupščino. Tedaj bodo «klerikalci« zgubili na glasovih in Pribičevičevi demokrati dobimo župana. Sporazum narodnih strank se naj na noben način ne izvede, ker bi po njem postali «klerikalci« premočni. Vsled tega se pusti župan Grčar na krmilu do 16. junija. Do tedaj se mora izposlovati razpust občinskega sveta z motivacijo: Župan Grčar je izvršil razne malverzacije na škodo občinske blagajne. Po razpustu se volitve za nov občinski odbor ne razpišejo. Za vladnega komisarja gerenta se imenuje advokat dr. Mulley, Žerjavov oproda. Komisarju se prideli kot
S АВЦз!
pomočnik dosedanji župan Viktor Grčar.
Posvetovanja, na katerem so mariborski Žerjavovci napravili ta sklep, se je udeležil sam novi veliki župan dr. Otmar Pirkmayer. V ponedeljek, 16. junija, bo kakor razglašajo Žerjavovci, poslednja seja obč. sveta. Drugi dan, 17. junija prevzame komisar dr. Mulley županske posle.
Stališče SLS napram temu aktu je jasno. SLS stoji na slališču zakona. Občinski svet je že prekoračil poslovno dobo. Izvršiti se morajo takoj nove volitve. Proti nasilju in nezakonitosti, katerega skušajo Žerjavovci uvesti še na mariborski magistrat, v imenu mariborskega prebivalstva najodločneje protestiramo. ■ Na magistratu nimajo več pravice gospodariti ne Grčarjevi socialisti, še manj pa Mullerjevi Žerjavovci! V celem Mariboru niti 10 odrtotkov ljudi ne prisega na Žerjavov evangelij nasilja.
Zanimivo je, kako ti ljudje držijo sporazum, za katerega so se zavzele vse slovenske stranke. MoSko besedo teptajo v prah. Kdo bo še kaj dal na poštenost teh ljudi!
РгКеж тШт
I £u	U>
WILDERJEVO POROČILO O SKLEPIH KONFERENCE Z DR. ŽERJAVOM.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Tekom današnjega dne se je živahno razpravljalo o zahtevi, da se mora Radićeva stranka na podlagi zakona o zaščiti države razpustiti, glede njegovih poslancev pa uvesti isto postopanje, kakor svojčas proti komunistom. To svojo zahtevo je stavil Pribičevič popolnoma resno in jo utemeljeval s pro-tidržavnostjo v smislu svojega nacionalnega programa o pobijanju subverzivnih elementov. Vkljub njegovim argumentacijam je bila ta zahteva precej neresno sprejeta kot neizvedljiva. Proti njej se je izjavil Lj. Jovanovič, katerega podpira večina članov kabineta, med njimi Miša Trifunović, Uzunovič, Srskić in drugi. Vsled odločnega Jovanovičevega nastopa se je sprva mislilo, da ta zahteva ne bo prišla v razpravo na seji ministrskega sveta.
Pribičevič je na vladni seji, ki se je vršila od 6. do 10. ure zvečer vztrajal na tem, da se mora Radićeva jslranka razpustiti. Pri tem sc je skliceval na sporazum z radikali, češ da je Hrvatska njegova domena. Vsled tega Pribičevičevega nastopa se je razvila živahna debata. Zanimivo je, da je proti Pribičeviču vstal celo Nikola Pašič, ki je odklonil vmešavanje sporazuma. Ni pa se končnoveljavno odločilo in z ozirom na to se ni sklepalo ničesar o tej zadevi.
Na seji vlade je poročal državni pod-tajnik Vaclav Wilder, da se je vrnil, o razpustu občinskega sveta ljubljanskega, radi katerega so nekateri člani vlade zahtevali pojasnil. Pri tem se je V. Wilder skliceval na to, da se je v občinskem svetu nahajalo nekoliko komunistov in da se je vsled tega moral razpustiti. Ker dosedaj vlada še ni prejela službenega obvestila o tej razpustitvi, ni sklepala o tem vprašanju.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Kar se tiče namer sedanjega režima, da se mora proti Radiću nastopiti s surovo silo, se ta namera smatra kot odkrit napad proti kroni. Mi smo že ponovno poudarjali, da je krona dala besedo, da se Radičevcem ne bodo zaprla vrata parlamenta, da more na ta način na najbolj pristojnem mestu izraziti svoje mišljenje o državi in njeni ureditvi. Ker pa je ta obljuba v spodtiko Pašiču in Pribičeviču in ker je nista izpodbila, namerava iti režim svoja pota.
MISIJA TOSLANIKA SIMIĆA.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad naš poslanik v Varšavi g. S i m i ć , ki je bil sprejet pri Pašiču, Govori se, da je pri tej priliki prinesel obtežileu material proti Radiću z ozirom na njegove zveze s sovjetsko Rusijo.
Razdeljevanje
Gospič, 11. junija. (Izv.) V Gračacu jc vlada razdelila med pravoslavno prebivalstvo — pristaše Pribičeviča in Pašiča — 120 pušk, v Metku pa 140 pušk. Poleg tega so razdelili 50.000 nabojev in en zaboj bomb. Vse to se jc izvršilo pod de-vizo «za čuvanje granic.e«,
VESTI 0 VOJAŠKI DIKTATURI. Belgrad: 11. jun. (Izv.) Današnje >No-vosti • prinašajo sledečo vest: V nekaterih krosih krožijo vesti o možnosti vojaške di-
ktature. Ako koncem tega meseca ne pride do izmenjave Pašić—Pribičevićeve vlade in če se pokaže, da je Pašič napoti, potem bo, kakor se govori, prišla vojaška ■ diktatura po vzorcu španske diktature. Kdo : bo naš Primo de Rivera, to sedaj še ni j znano, ali se vodijo živahni razgovori. V tem slučaju bodo razpuščene politične organizacije in diktatura bo imela tekom pet let izvršiti konsolidacijo države. — Beležimo to vest kot kronisti po časnikarski ! dolžnosti, ali do njenega uresničenja ne I bo urišio
SEJA ADMINISTRATIVNEGA ODBORA.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Danes se je vršila seja sekcije administrativnega odbora, na kateri je Jovanovič sekcijo obvestil, da so se pravniški krogi izjavili proti temu, da poslanci dobivajo dnevnice. Jutri bo seja administrativnega odbora.
DAVID0VIČEVA KONFERENCA V ZAGREBU.
Zagreb, 11. junija. (Izv.) V petek zvečer se pripelje v Zagreb Ljuba Davidovič v spremstvu več poslancev. V soboto ob 10. dopoldne bo imel konferenco s certralnim odborom demokratske stranke. V nedeljo se odpelje na Slišale, kjer bo ostal do četrtka. Nato potuje g. Davidovič v Dalmacijo in se bo mudil en dan v Šibeniku, dva dni v Splitu in dva dni v Dubrovniku. Od-tam se vrne preko Mostarja in Sarajeva / Belgrad.
HRSS ZA OPOZICIONALNI BLOK.
Zagreb, 11. junija. (Izv.) Z ozirom na vesli, ki jih razširjajo režimski listi, da sc opozicionalni blok ruši in da ne more nič več računati na HRSS, ki da že hodi svoja pota, je tajnik HRSS poslanec dr. Krnje-vič izjavil vašemu dopisniku, da so odno-šaji HRSS do opozicionalnega bloka ostali neizpremenjeni in da so od dne do dne trdnejši.
Volitev predsednka francoske
Pariz, 11. junija. (Izv.) Predsedstvo senata je sklenilo, da pozove obe zbornici na volitev predsednika dne 13. t. m. ob 2. uri popoldne.
PAINLEVE PREDSEDNIK REPUBLIKE?
Pariz. 11. junija. (Izv.) Socialistična parlamentarca skupina je danes imela sejo, na kateri je sklenila, da bo kandidirala
Dno 11. junija [1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dvig vseh tujih deviz in valut je dosegel danes svoj višek. V Curihu je padel naš dinar od 6.85 na 6.80. V Zagrebu je bila tendenca na deviznem in valutnem trgu silno čvrsta. Blaga je bilo malo na razpolago. Narodna banka je le malenkostno krila potrebe nn deviznem trgu. V efektih nobenega prometa, trg brez interesa.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 10. junija.)
Dunaj 0.1186 do 0.1206 (0.1180 do 0.12), Italija 3.671 do 3.701 (3.645 do 3.675), Lon-don 365.75 do 368.75 (364.10 do 367.10), New-york 84.25 do 85.25 (83.80 do 84,80), Pariz 4.342 do 4.392 (4.25 do 4.30), Praga 2.4725 do 2.5025 (2.462 do 2.492), Curih 14.87 do 14.97 (14.85 do 14.95), efekt, dolarji: 83.30 do 84.30 (82.875 do 83.875).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 130 do 131; Hrvatska slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 67.50; Jugoslavenska banka, Zagreb 116 do 118; Prva hrvatska štedionlca, Zagreb 915; Srpska banka, Zagreb 140; Dionič-ko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 120 do 125; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1140 do 1150; Našica 95; Guttman 880;'Narodna šumska industrija, Zagreb 90 do 95; Slavonija 102 do 106.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 10. junija.)
Rolgrad 6.80 (6.85), Budimpešta 0.0061 (0.0065)', Berlin 1.355 (1.3575-, Bukarešta 2.40 (2.45), Italija 24.70 (24.65), Ix>ndon 24.51' (24.49), Newyork 568.25 (568.25), Pariz 29.35 (28.45), Praga >16.60 (16.60), Dunaj 0.008016 (0.0080), Sofija 4 (4.05).
DUNAJSKA BORZA.
Devize: Belgrad 8.28, Budimpešta 0.7fi do 0.82, Kodanj 11.920 do 1,1.960, London 306.300 do 307.300, Milan 3084 do 3096, Now-vork 70.935 do 71.185, Pariz 3712 do 3728. Varšava —.
Valute: dolarji 70.460 do 70.860. angle-ški funti 804.600 do 806.100, francoski frank 3685 do 3715, lire 3090 do 3110. dinar 825 do 831, češkoslovaške krone 2064 dn '>080.
za predsednika francoske republike Paln-leve-ja. Levičarski blok pa je na skupni seji sklenil obvezno udeležbo vseh levičarskih poslancev pri predvolitvah za mesto predsednika republike.
škof dr. Д. B. Jeglič v Belgradu
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Včeraj in danes se mudil v Belgradu ljubljanski škof g. dr. A. B. Jeglič. Da bi se informiral o namenih njegovega bivanja, ga je Vaš dopisnik danes dopoldne obiskal. Kakor vedno ljubezniv, je g. škof rad pojasnil, da je prišel \ Belgrad edino radi tega, da s pristojnimi faktorji uredi razne zadeve, ki spadajo v njegov delokrog. V to svrho je g. škof obiskal prosvetnega ministra Sve-tozarja Pribičeviča in pri njem vložil protest proti samovoljni premestitvi kateheta Žužka v Kranju. Iz ministrskega odgovora in pojasnjevanja je g. škof doi>il vtis, da se v bodoče kaj takega morda ne bo več dogajalo.
Pri istem ministru je g. škof interveniral za zasebne šole. To odredbo je pojasnjeval minister v tem smislu, da nikakor ne namerava škodovati razvoju zasebnih šol, marveč da hoče tem šolam, ki so dosedaj imele samo avstrijsko dovoljenje, dati še naše dovoljenje za javno delovanje. G. škof se je interesiral za razvrstitev duhovnikov in za podpore semeniščem, ki se jim niti v proračunu določene malenkostne vsote ne izplačujejo; dalje za vprašanje interkonfesionalnega zakona in za druge zadeve, ki spadajo pod resor ministra za vere. Ker se nahaja minister za vere v demisiji, je škof o tej zadevi razpravljal z načelnikom katoliškega oddelka v tem ministrstvu, g. Lanovičem.
Danes dopoldne jc bii g. škof sprejet ▼ dolgi avdienci pri predsedniku vlade Pašiču, ki je obljubil, da bo o vseh pritožbah ministrski svet ponovno razpravljal. G. škof je tudi obiskal predsednika narodne skupščine Lj. Jovanovića, da mu vrne obisk in da ga kot uplivnega in uglednega državnika opozori na razne neutemeljene nastope.
V razgovoru z g. škofom se je vas dopisnik zanimal 'udi za jugoslovanskega kardinala. V tej zadevi so se jugoslovanski škofje z uspehom obrnili na sveto sto-lico, ki bo njihovi želji, da se za Jugoslavijo imenuje kardinal, gotovo ugodila, ' čim se uredi vprašanje razmer med našo državo in Vatikanom. Razne kombinacije glede kardinalove osebnosti, kakor tudi glede osebe belgrajskega škofa pa so pre-uranjene m izhajajo vse tozadevne vesti iz nezahiteresiranih in nepoučenih krogov. Smatrati je torej vse te vesti kot popolnoma brez podlage.
Danes popoidne je bil g. škof pri tukajšnjem patriarhu Dimitriju. Oba cerkvena dostojanstvenika sta se razgovarjala o vseh perečih in važnih vprašanjih. Njun razgovor je potekel v največjem sporazumu. G. škof, ki je bil ves čas svojega bivanja v Belgradu gost papeževega nuncija g. Pelegrinettija, je z nocojšnjim brzo-vlakom odpotoval v Zagreb. Tam se sestane z zagrebškim nadškofom dr. Bauer-jem in djakovskim škofom Akšamovičem, da se posvetuje o raznih perečih cerkvenih in šolskih vprašanjih. Po teh posvetovanjih, ki bodo trajala samo jutri, se g. škof povrne v Ljubljano.
Sedemdesetletna dekana Koblar ja.
Danes praznuje v starodavnem in častitljivem Kranju sedemdesetletnico rojstva dekan Anton Koblar.
Rojen je bil 12. junija 1854 v Železni-Itih, kjer je dovršil 2 razreda ljudske šole. Njegov učitelj je bil panslavistično navdahnjeni Josip Levičnik, ki je že v drugem razredu poučeval šolarje v cirilici. Ta okoliščina je imela to posledico, da se je v Koblarjevem srcu kaj kmalu zbudilo vseslovensko navdušenje in je brezdvoma vplivalo na to, da je bil Koblar panslavistično orijentiran. Predno je šel zdoma, se je izučil v žebljarstvu in napravil tudi usposobljenostno preizkušnjo za žebljarja, ker je mati rekla: »Fant naj le poskusi, kaj je hudo na svetu, mu bo šo vse prav prišlo.«
Iz domače šolo so ga stariši poslali na nemško »Hauptechule« v Škof jo Loko, kjer je z odličnim uspehom dovršil 3. in 4. razred ljudske šole. L. 1867 je vstopil v gimnazijo v Kranju, a od druge šolo je pa nadaljeval svojo gimnazijske študije kot alojzeviščnik v Ljubljani v 1. 1868—75. Kot gimnazijec je začol razvijati svoje pisateljske sile kot sotrudnlk in urednik >Domačih vaj« v Alojzevišču. V Alojzevi-sču je začel intenzivno proučavati slovan. jezike, posebno veselje je imel do ruščine. Pridobil si je v ruščini toliko znanja, da je že kot gimnazijec dopisoval v ugledne rusko liste, a i z ruščine je prevedel za novice spis prof. Makuševa >0 Slovencih''. Po odlično prestani maturi je stopil v ljubljansko semnišče in L 1878 kot tretjerednik pel
Strašne obtožbe zoper dr. Kojića.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Današnja »Pravda« objavlja sledečo za sedanji režim karakteristično vest:
Povodom vesti o tem, da bo minister Kojič izpadel iz kabineta, smo snoči dobili od narodnega poslanca Tadije Pantovića podatke, da je on podal v radikalnem klubu že 29. maja sledeče obtožbe proti Ko-jiču:
1. da je Kojič kot minister za trgovino nabavil 150 vagonov premoga za državno tovarno svile v Novem Sadu, Kaniži in Pan-čevu, za kateri premog je bilo dokazano, da nima niti polovico potrebne kalorijo in da je vsled tega iz Novega Sada in Panče-va odpustil vse uradnike iz službe, ki so izjavili, da premog ne odgovarja pogojem; 2. da je dr. Bočinu (družba Ilirija) v Zagrebu protizakonito odstopil poslednjo licitacijo svile iz Novega Sada in Pančeva, kot edinemu licitantu; 3. dn je istemu društvu dal 500 kg svile prvovrstne kakovosti v vrednosti 790.000 Din kot vzorec samo zato, da bi to družbo izvlekel iz neprilik; 4. da je kot prometni minister odobril izplačilo češki tovarni za popravila vagonov v znesku 66 milijonov Din, dasiravno je bila ta ponudba petkrat dražja od drugih in je na ta način napravil škode 20 milijonov dinarjev, ki jih je nekdo dobil kot provizijo; 5. da je podaljšal nakup reparacij brez licitacij, pri čemer je državo oškodoval za en milijon Din; 6. da je z nepravilnim odkupom južne železnice oškodoval državo za velike svote; 7. da je izdal brezplačne karte nekaterim svojim kmetom, posebno nekemu Markoviču, ki je spravil v Solun vagon srebra in zlata; 8. da je prodal v Valjevu gozdove nekemu Va-šiću; 9. da je za provizijo za prodajo gozdov v Bosni dobil 12 milijonov Din.
Povodom teh obtožb, ki jih je Pan-tovič javno odkril v radikalnem klubu, mora z žalostjo konstatirati dejstvo, da se razmere v radikalni stranki niso razčistile. Kojićeva dolžnost je, da zahteva sodišče. Z ozirom na te velike obtožbe je Kojič v popoldanskih »Beograjskih Novostih« podal izjavo, da te obtožbe ne odgovarjajo resnici.
Vznemirjenje ra Japonskem.
London, 11. julija. (Izv.) »Daily Ex-press« poroča, da nezadovoljstvo z novim ameriškim izseljeniškim zakonom na Japonskem stalno narašča in da je doseglo že nevarno višino. Japonski vnanji ministe* presoja položaj zelo pesimistično. Ameri-kansla državljani so začeli zapuščati Japonsko.
ANGLEŠKO RUSKA POGAJANJA.
London, 11. junija. (Izv.) Litvinov je dospel v London, da nadaljuje angleško-ruska pogajanja.
MAC DONALD IN FRANCOSKA OPOZICIJA.
London, 11. junija. (Izv.) Mac Donald in francoski levičarski blok sta sklenila baje sporazum, na podlagi katerega naj bi se doseglo boljše razmerje med Anglijo in Francijo za bodočnost kot je vladalo doslej. Sporazum obsega 4 točke: 1. Poročilo strokovne (Da\vesove) komisije, naj se popolnoma izpelje in naj se vzpostavi gospedar-
novo mašo. Po dovršenih bogoslovnih študijah ga je škof Pogačar imenoval za svojega dvornega kaplana iu mu izročil uredništvo »Laibacher Diozssanblattaj. Ker se je zmiraj zanimal za zgodovino, se je tudi še posebno poglobil v študij zgodovine In jo začel z veliko vnemo prebirati in študirati arhivalne spise, katerih je imel obilo na raz]x>lago. Škof Pogačar ga je imenoval za škofijskega arhivarja in kot tak nam je rešil marsikak važen zgodovinski dokument. V teh letih je začel priobčevati »Zgodovino fara ljubljanske škofije«, ki je iep spominek Koblarjevi vsestranski izobrazbi in pridnosti.
Za tem je bil nekaj let kaplan v Mengšu in v Šenčurju. V Mengšu je ustanovil ^Bralno društvo«, katerega duša je bil on več let. V kaplaniji je imel ob nedeljskih popoldnevih predavanja zgodovinske, gospodarske in politične vsebine. Na njegovo iniciativo so ustanovili v Mengšu tudi godbo, ki še danes deluje.
Kot kaplan je začel počasi tudi stopati na politično i>oljo in jo tudi na tem polju pokazal svoje zmožnosti, pri tem pa ni zanemarjal njemu posebno ljubega študija arhivov. Na prošnjo deželnega odbora je bil imenovan za kurata v Prisilni delavnici v Ljubljani in sicer zato, da bi mogel kaj več storiti za domačo zgodovino. Takratni kustos muzeja Karol Deschmann je izpo-sloval pri deželnem odboru, da je bil ime-uovan za muzejskega arhivarja; z veliko vnemo se jo lotil težavnega in zanemarjenega dela in v kratkem času uredil knjižnico in arhiv in sicer v slovenskem jeziku. Sploh se imamo Koblarju zahvaliti, da se je v muzeju nemščina začela počasi umikati slovenščini. Prod Koblarjem so bila , Izveš tja muzejskega društva« pisana nemški,
ska enotnost Nemčije, 2. Poruhrje naj se izprazni, če Nemčija sprejme Dawesove predloge, 3. Varstvo Francije naj jamči Društvo narodov, kateremu naj pristopi tudi Nemčija in 4. Razorožitev v Nemčiji naj nadzoruje Društvo narodov.
K0L0NIJALNA POLITIKA ITALIJE.
London, 11. junija. (Izv.) Poročevalec »Times« poroča iz Tangerja, da Italija ne odobrava med Anglijo, Francijo in Španijo sklenjenega sporazuma glede Tangerja. Velesilo bodo poskušale do neke mere zahtevam Italije ugoditi.
DANTE ALIGRIERI MUSSOLINI JU.
Rim, 11. junija. — Včeraj je društvo »Dante Alighieri« na slovesen način izročilo Mussoliniju prvo svojo zlato svetinjo zn narodne zasluge. Mussolini se je zahvalil v dolgem govoru, v katerem se je spominjal aneksije Reke. Rekel je, da je bila to spričo rapallske pogodbe in tajnih dokumentov zelo težka stvar, ki se je pa končno vendarle posrečila.
Razpust upravnega odbora Mestne hranilnice.
Kraljevina SHS Ministrstvo trg. in industrije
oddelek v Ljubljani štev. 3807/24 11. junija 1924.
ODLOK.
G. veliki župan ljubljanske oblasti je razpustil z odlokom z dne 10. junija 1924 št. 82/pov. sedanji občinski svet mestne občino ljubljanske ter postavil vladnega komisarja.
Vsled tega razpušča oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani na podstavi § 27 hranilničnega regulativa od rečenega občinskega sveta v seji dne 5. aprila 1923 izvoljeni upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske ter poverja do izvolitve in konstituiranja novega upravnega odbora upravo hranilnice g. Robertu Kollmannu, veletrgovcu in posestniku v Ljubljani, s pravicami in dolžnostmi ravnateljstva in upravnega odbora hranilnice po določilih njenih pravil in poslovnega reda.
Namesto rnzpuščenega upravnega odbora se dodeli gerentu hranilnični sosvet štirih članov, ki se bodo naknadno imenovali. člani upravnega odbora in ravnateljstva hranilnice so s tem razrešeni svojih funkcij.
Ravnateljstvu se naroča, da izroči takoj svoje posle imenovanemu gerentu. O prevzemu poslov, ki se ima izvršiti v navzočnosti članov ravnateljstva in predsednika upravnega odbora, gerenta ter vladnega komisarja hranilnice, je napraviti zapisnik, katerega poverjen prepis je predložiti podpisanemu nadzorstvenemu ob-lasivu.
Zoper pričujoče odredbe je dopusten priziv, ki pa nima odložljive moči, na ministrstvo za trgovino in industrijo v Bel gradu. Priziv bi bilo vložiti pri podpisanemu uradu tekom 4 tednov po dnevu dosta-vitve odloka.
0 tem se obveščajo:
1. Mestni magistrat v Ljubljani,
a Koblar je pa z energično gesto dosegel, da so začela Izvestja izhajati v slovenščini. Spočetka je šlo silno trdo, kajti slovenskih dopisnikov sploh ni bilo. A Koblarju pa to ni vzelo poguma in je spisal prvi letnik. Izvestja muzejskega društva popolnoma sam. S tem ie bil led prebit. V poznejših letih si je pa že zbral več dopisnikov in težkoče so bile premagane. Koblar je bil urednik »Izvesti j« 17 let in v teh letih je pokazal, kako izvrstno pozna domačo zgodovino. Skoro ni cerkvice, ne zgodovinske listine ali količkaj važnega arhiva, kateremu ne bi bil posvetil mnogo študija in časa.
Koblarju je pa bil njegov delokrog vedno premajhen, zato je neprestano iskal novega polja, kjer bi se mogel udejstvovati. Že od nekdaj ga je veselila politika in leta 1896. so ga gorenjsko-notranjska mesta izvolila za državnega poslanca. Kot poslanec je vehementno pobijal zvezo liberalcev z Nemci. V ta namen je začel izdajati politični tednik »Slovenski list<r. Za to svoje odločno narodno delo pa si je pridobil mnogo priznanja, a na drugi strani pa tudi mnogo sovraštva. Posledica jo bila, da si je nakopal strogo preiskavo od strani deželnega odbora. V državnem zboru se je odločno potegoval za splošno, direktno in lajno volilno pravico in ediri izmed tedanjih slovenskih poslancev glasoval za njo. Mnogo so je potegoval tudi za koroške Slovence, za idrijske rudarje in za železnico Celovec —Škofja Loka—Trst.
L. 1900 je postal dekan v Kranju, kjer so je udejstvoval na prosvetnem, političnem in gospodarskem polju. — Sezidal je Ljudski dom, ki je poslal ognjišče resnično omike in izobrazbe, in »Sirotišnico«-, ki je prelej spomenik njegovega karitativnega dela. Da bi mogel uspešno braniti in širili
2.	Mestna hranilnica ljubljanska, v roke predsedniku ravnateljstva g. ing. Štebi,
3.	g. Robert Kollmann, veletrgovec in posestnik v Ljubljani,
4.	g. načelnik Janko Kremenšek, kot vladni komisar Mestne hranilnice ljubljansko.
R a t e j m. p.
Drugi del drugega akta.
Blazno zagrizeni režim nadaljuje svojo igro. Igra se diktaturo, s katero misli opla-šiti ljudstvo in ga izkoriščati brez sramu do golega. S svojo igro nastopa po določenem načrtu. Prvi akt se je izvršil v Trbovljah. S svojo teroristično in režimu udano orjunsko organizacijo so hoteli 1. jimija podvreči svoji volji Trbovlje in s tem spla-šiti vse ljudstvo. Zgodilo se je narobe. Danes teroristi stoje pred celim svetom razkrinkani kot morilci. In ž njim je razkrinkan režim, ki so mu udinjeni. Dosegli so, da je danes ni koče na Slovenskem, ki bi ne bila pripravljena na skrajni odpor.
Pa to blaznih oblastnikov ni izmodrilo. Drže se svojega načrta, pa dosegajo ravna nasprotno, kar so hoteli: Začeli so drugi akt svoje igre. Najprvo so razpustili občinski svet ljubljanski. Ljubljano na kolena! Pa tudi to ni šlo. Ljubljana jo danes v svojem odporu proti režimu odločnejša nego je bi'a včeraj ali kedaj prej. In sledil je drugi del drugega dejanja: Režim je razpustil upravni odbor Mestne hranilnice. Pri tem pa niso prizadeti le interesi Ljubljane, ampak tudi interesi podeželskega ljudstva, ld temu zavodu zaupa svoj denar.
S tem zadnjim činom pa je režim tudi dokazal, čemu naj mu služi diktatura, čemu teror in nasilje: Gre za pljačkanje našega ljudstva v najširšem pomenu. Razpust Mestne hranilnice se je izvršil iz skrbi za režimske banke, o čemur bo javnost knudu slišala še senzacionalna razkritja. Izvrši 1 se je razpust tudi iz skrbi za sokolski Tabor, ki naj mu Mestna hranilnica zagotovi denar.
Pri vsem tem pa se je režimovskim oblastnikom zgodila nesreča, da so sami sebe udarili po zobeh. Saj je znano, da slepa strast ne pozna premisleka. Še ni dolgo od tega, ko je vlada odločila, da se Jcorpo-racije, ki so bile od obč. sveta voljene za določeno dobo let, ne smejo menjati, četudi se je med tem obč. svet spremenil. Tako sedijo v mestnem šolskem svetu še vedno stari funkcionarji iz 1. 1919., četudi je obč. svet bil medtem že dvakrat na novo voljen ter mestni šolski svet po svoji sestavi že davno ni več odgovarjal obč. svetu, od ka- , terega je bil voljen. Toda vlada je odločila tedaj tako in v tem smislu tolmačila zakon. Danes pa oblastniki pozabljajo na to, kar so rekli včeraj, ter razpuščajo z obč. svetom tudi upravni odbor Mestne hranilnice. Jason dokaz, da tu ne gre za varstvo reda in zakonov, nego za varstvo bančnih profi-tov s pomočjo ljudskega denarja.
Pri vsem tem pa se je novemu komisarju dr. Krejčiju pripetilo, da je dokazal, kakšen jurist je ta gospod. Vtika se ta gospod v zadeve, ki ga čisto nič ne brigajo. Včeraj je izdal — ferman, s katerim pre-klicuje za včeraj sklicano sejo stanovanjskega urada oblastva I. stopinje, do česar po § 26. stan. zakona ni imel prav nobene pravice. Odpovedana pa je bila včeraj tudi seja ravnateljstva in upravnega odbora
krščanska načela v politiki, je sezidal tiskarno in začel izdajati »Gorenjca«, kateremu je bil vsa leta urednik in upravitelj.
ZZa časa svetovne vojne je tudi njega preganjala avstrijska vlada. 1. avgusta 1914 je deželni odbor imenoval dekana Koblar-ja članom komisije za preživljanje svojcev vpoklicanih vojakov. Tu se je z veliko vnemo potegoval za čim večje podpore tako, da so mu oblasti mnogokrat očitale češ, da hoče državo oropati in obubožati. Zaradi-tega in pa zaradi člankov v »Goreujcu«, katere je priobčeval proti nečloveško strogim rekvizicijam in pa proti nespametni vojni zvezi z Nemčijo, si je nakopal veliko sovraštvo avstrijskih vojnih oblasti. Že se je govorilo, da mu bo trda predla in bo kot hujskač proti vojski iustificiran po naglem sodu. Vendar do tega, hvala Bogu, ni prišlo, pač pa je moral nemudoma oditi iz Slovenije. Kot političčni izgnanec se je naselil v Zagrebu, kjer je živel pod strogim polic, nadzorstvom, med tem so mu pa nemški vojaki napravili na posestvu veliko škode V Zagrebu je stopil v stik z vplivnimi hrvatskimi politiki in je skupno z njimi v poznih večernih tajnih sestankih snoval načrte za neodvisno Jugoslavijo. Po polletnem pregnanstvu jo bil na intervencijo Jugoslovanskega kluba le izpuščen na svobodo.
Kljub visoki starosti 70 let jo še vedno delaven, telesno in duševno za svoja leta naravnost izredno čil, da se marsikdo čudi, kako je mogoče gospodu dekanu v častitljivi starosti 70 let še toliko delati. Vs: so mnenja, da je on pravi »Železnikar«. Ob njegovi sedemdesetletnici mu kličemo. Na mm -.ga leta! Rog ga ohrani zdravega in čilega kol doslej.
Mestne hranilnice. Ker pa za to odpoved seje nihče ni imel korajže prevzeti odgovornost, je na tistem lermanu manjkal vsak podpis.
Tako režim igra svojo igro naprej. Za danes ali jutri pričakujemo novih nasil-stev. Uspeh teh pa bo tak ko doslej: Z vsakim novim nasiljem se bo večal odpor ljudstva. Naj se režimovci ne varajo! Ljudskega odpora ne bodo zlomili, polomili se bodo le njihovi vratovi. In to prej, predno bo ta blazna igra prišla do 5. dejanja!
To jim garantiramo!
KLEVETE »SLOVENSKEGA NARODA«.
Prejeli smo sledeče ugotovitve:
»Slovenski narod« od 12. t. m. št. 133 je prinesel na strani 5 vest o razpustu upravnega odobra Mestne hranilnice. Kei je ta vest opremljena z infamnim zavijanjem in lažnivimi podatki, Vas uljudno prosim, da priobčite sledeči popravek:
Seja upravnega sveta Mestne hranilnice za četrtek 12. t m. ni bila sklicana v zadnjem hipu, po zaznavi razpusta občinskega sveta in v svrho, da se pobaše še nekaj milijonov v strankarske svrhe, nego je bila določena na običajni seji ravnateljstva dne 5. t. m., ko se niti »Slovenskemu narodu« še ni sanjalo o razpustu občinskega sveta. Na dnevnem redu so bila razna posojila, katerih skupni znesek ne dosega niti 1 milijona dinarjev. Nadalje se 5. t. m. tudi še ni moglo vedeti, da bo medtem umrl g. A. Bončar; a ne glede na to, bi se imela vršiti seja upravnega sveta ob 6. uri, medtem ko je bil pogreb naznanjen ob 5, uri in bi se mogel vsakdo udeležiti pogreba in pozneje še seje upravnega odbora. Končno naj bo še pribito, da se ni vršila niti ena seja brez kontrole oblasti, ker je bil vselej prisoten vladni nadzornik, ki se bi najbrže bil udeležil tudi te seje. Kontrola in protest od napredne strani pa nista v nikakem zakoniku predvidena.
Kar se tiče trditve, da je Mestna hranilnica izposodila občini »nad sto milijonov«, potrjujem točnost, samo s pripombo, da je »Slovenski narod« najbrže v naglici pozabil navesti denarno vrednost teh sto milijonov in najbrže mislil na »nad sto milijonov par«.
Razpuščenemu upravnemu svetu Mestne hranilnice ne teži vesti nobena nekorektnost in je vsak.čas pripravljen podati javnosti natančen seznam vseh odobrenih posojil. Ob priliki odhoda želim prav odkritosrčno samo to, da bi vsak naslednji
upravni odbor Mestne hranilnice postopal tako korektno in v korist temu zavodu. Zavedam se v polni meri, da sedanji odbor ni škodoval temu zavodu, pač pa mu je veliko škodoval »Slovenski narod« s svojimi irifamnimi izpadi.
Ljubljana, dne 11. junija 1924.
Inž. A. Štebi, bivši predsednik Mestne hran. v Ljubljani.
KOMISARJEVO DELOVANJE.
Ljubljana, 10. junija 1924. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane Št. ad 250/pr.
P. n. gospodu
dr. Ivanu S t a n o v n i k u
v Ljubljani.
Ker je ljubljanski občinski svet razpuščen, so z 10. junijem 1924 prenehale vse funkcije občinskih svetovalcev. S tem ; ste seveda razrešeni tudi Vi vseh občin-I skih agend in zlasti tudi vodstva slano-| vanjskega urada. Kot vladni komisar Vas vljudno prosim, da blagovolite nemudoma izročiti vse posle in morebiti sebi pridržane spise stanovanjskega urada uradnemu vodji gospodu dr. Brileju.
Vladni komisar: Dr. Viljem K r e j č i.
ODMEV V MESTNI OBČINI CELJSKI.
Celje, 11. junija. (Izv.) Razpust ljubljanskega občinskega sveta in gaženje mestne ljubljanske avtonomije je tudi med celj-| skim prebivalstvom zbudilo upravičeno I ogorčenje. Duška temu ogorčenju so dali občinski odborniki danes na občine ki seji. Kluba socialistov in SLS sta predlagala, da občinski odbor protestira proti kršenju avtonomije ljubljanske in v znak protesta in simpatije za ljubljanski občinski svet preloži sejo na poznejši čas. Ako ljubljanski občinski svet ne sme govoriti, tudi naš ! v znak protesta in simpatije ne bo zboroval. Govorili so od obeh klubov Koren, dr. Ogrizek in L e s k o v š e k. Demokrati in narodni socialisti so govorili proti protestu — narodni socialisti so se zopet lepo skazali s svojimi načeli! — Ker župan ni hotel dati predloga na glasovanje, sta kluba socialistov in SLS zapustila sejo, na-1 kar se je morala seja zaključiti.
tiKcija
ij
Trbovlje, 11. junija, Kakor smo poročali, se je obdukcija ekshumiranega trupla umorjenega Fakina izvršila, Komisija je dognala na podlagi obdukcije, da je krogla predrla čelo spredaj in zadaj izstopila. Dognalo pa se je dalje tudi, da je Fakin imel na glavi še dve drugi rani, zadani po nekem topem orodju. Ena teh ran je 3 cm dolga.
Glede poškodb ostalega telesa pa obdukcija ni dognala ničesar, ker se to ni preiskovalo, kar je vsekakor škoda. Bilo bi potrebno, da bi se tudi ostalo truplo pregledalo, da bi se dognalo, kake poT Škodbe je imel in če jih je imel. Kajti za zločin sam ni vseeno, je li bila uboga žrtev pred smrtjo res mučena ali ne. Ljudje trde, da je Fakin imel tudi po telesu težke poškodbe. Obdukcija bi bila morala dognati, tudi to. Zelo je obžalovati, da je komisija opustila to važno ugotovitev,
DOMENICO SE VRAČA.
Belgrad, 11. junija. (Izv.) Nocoj je odpotoval v Ljubljano prvi državni pravdnik D o m e n i c o , ki se je mudil v Belgradu, kakor smo poročali, na zahtevo pravosodnega ministra, da dobi navodila za postopanje v preiskavi trboveljskih dogodkov.
Shod SLS se vrši v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem domu Qa Glincah pri Ljubljani. Dnevni red: — 1. Poročilo o političnem položaju, poročata gg. poslanca Stanovnik in Kremžar. 2. Občinske volitve, poročilo o dosedanjem delovanju odbornikov SLS in razgovor o občinskih volitvah, ki se vrše dne 15. t. m. Ker je ta shod z ozirom na občinsko volitve Belo važen, zato vsi pristaši SLS in vsi tisti, •fi Vam je blagor občine na srcu na shod.
-f Novo glasilo radikalnih mladinov. V novem Sadu je začel zopet izhajati list »Dunav«, ki bo zastopal mišljenje mlajših radikalov, ki so z oficielno politiko stranke nezadovoljni.
Slovenstvo. Svoj prireditveni prostor na Taboru so Sokoli za slavnosti ob bin-koštnih praznikih okrasili z 2 velikima, približno 28 srednjimi in z 2 malima zastavama in s 24 pari praporčkov. Izmed teh je bila slovenska samo ena velika zastava, 2 srednji in precej praporčkov. V sprevodu na binkoštni pondeljek so jezdili tudi Sokoli s kopji, ozaljšanimi na koncih s praporčki. Noben teh praporčkov ni bil
slovenski. Po trboveljskih dogodkih je vzkliknil »Jutrov« Macafizel, da »imamo zdaj hvalabogu svoje mučenike«. Torej šele sedaj so jih dobili; Limcler, Adamič, Ainost Windišer in oni slovenski fant z Janč, ki so padali za čast slovenske zastave, so iz-ranžirani. Razvoj gre v }>lasteh, ki se zbira v slovenski JDŠ svojo neizprosno pet in tako. utegnemo jeseni doživeti, da se v »Nueijonalnom kazalištu« v Ljubljani vprizori »Veronika Desenička«, spisao jedan bivši slovenački pjesnik. Slovenski original bo takrat že predan muzeju.
Vprašanje pietete je začel razpravljati «Slov. narod« povodom razpusta Mestne hranilnice in pogreba pokojnega g, Antona Bončarja. Dobil je že primeren odgovor cd merodajne strani. Ker pa je že to vprašanje načel, konstatiramo to-le dejstvo: Takoj po smrti velikega sokolskega mecena g. A. B., ki je določil za Sokolski dom 600.000 K, je Sokol I. v Ljubljani priredil v znak žalosti veliko plesno veselico na trgu Tabor.
»Slovenčevo« p so vanje na Slovence baje zelo veseli mariborske nemškutarje, če smemo verjeti »Taboru«, ki pripoveduje, da mariborski Nemci z veliko slastjo segajo po »Slovencu--, da berejo poročila iz Trbovelj. Nam sc pa zdi, da se ne vesele mariborski nemškutarji nad »Slovenčevi-mi« napadi na Slovence, ki jih »Slovenec« nikdar napadal ni, pač pa se opravičeno zgražajo nad živinsko posrrovelostjo tistih baje »slovenskih« ljudi, ki so streljali na Slovence in ki so enega Slovenca umorili, v Tabor- npj svojim demokratskim taboristom to pove. in'naj jim odkrito in jasno iu pošteno pred oči, da so njihovi protežiranci v Trbovljah zagrešili naravnost neverjeten in barbarski zločin, potem se pa ne bodo nad tako poživt-njenostjo zgražali samo Nemci, ampak tudi vsi pošteni dcmokralje, katerih je končno tudi še nekaj, čeprav ne preveč.
FcspsScvanje tujskega prometa. V Sloveniji stojimo tik na pragu tujske sezone. Dogodki v Trbovljah in v Ljubljani pa so kakor nalašč primerni za to, da privabijo čimveč tujcev k nam. Ker pa utegne včasih le pomola nastati in jo skupili mesto domačina kak tujcc, kar utegne povzročiti še mednarodne zaplctijajc, priporočamo, da društvo za pospeševanje tujskega prometa pravočasno opozori tuice na položaj pri nas. Umestno se nam zdi, da izobesi na obmejnih postajah svarilne tablice. Na Jesenicah in v Spiljah n. pr. z napisom: «Und willst du nicht mein Brudcr scin, so hau ich dir den Schadel cin« v gotici in da ne bo »Slovenski narod« ezlovoljen, tudi v cirilici; na Rakeku pa «Pennesso soltanto alie camice nerc<.
Državna književnost. Pod naslovom »Branko Lazarevič in državna književnost« poroča belgrajska »Republika«, kako naša koruptna vlada skrbno goji »književnost« onih režimskih »književnikov«, katerih dela zalaga založba radikalslcega »Vremena«. Vlada odkuplja namreč kar na tisoče izvodov raznih del režimskih »književnikov«, da pridejo njeni petolizci tudi na tem polju na svoj račun. — Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bo vlada odkupila tudi nek/j tisoč izvodov raznih del dr. Pivka, kjer poroča o svojih raznih izdajalstvih nad Avstrijo, ker je prišla do prepričanja, da bodo dr. Pivkova dela izborno služila
kot šolska berila za nemške in mažarske
narodne manjšine v naši državi.
Se jo žo oglasila! Kadar so belgrajski vlastodržci v zadregi za kakšne dokaze, jim mora priteči na pomoč znana »špijonka« Androlička, ki jo v belgrajskih zavrih nalašč v ta namen redijo. Tudi sedaj, ko vlada ne ve prav, ali bi se spustila v orju-naško-boljševiški proces v Sloveniji ali ne, so je spomnila na svojo zvesto pomočnico, »špijonko« Androličko, in ta že izjavlja pa raznih listih, kaj bo vse povedala in »razkrila«. Mogoče bo celo to povedala, kako je veselo življenje v belgrajskem »City<-baru?
ŠKOF KARLIN V MEŽIČKI DOLINI.
Binkoštni pondeljek je nastopil presvetli škof Karlin svojo apostolsko pot v župnije Mežiške doline, da prvič deli v teh obmejnih industrijskih krajih sv. birmo. Teden poprej je iz istega namena obiskal vse župnije deka-nije Dravograd. Mnogo oči lo- in onstran Te-cc sc obrača ob tej priliki na lavantinskega škofa, pa ludi na duhovščino in prebivalstvo Mežiške doline. Sprejem g. škofa v Guštanju dne 9. t. rn. je bil prisrčen in sijajen ter obeta najsrčnejši nadaljnji razvoj. Postaja in trg Gu-štanj sta S2 oblekla za škofov sprejem v praz-niško obleko. Okusni slavoloki, mogočni mlaji, vihrajoče zastave, okrašeni domovi, prazniško oblečene in razpoložene množice ljudstva, vse to zgovorno razodeva čustva, s katerimi je pričakoval Guštanj svojega škofa! Frvi vlak iz Maribora 'pripelje presvetlega ob solčno-jasnem jutru na postajo, v njegovem spremstvu je poleg škofovega tajnika dekan Štefan Pivec, dekan dr. Mortl in župnik Pav-lič iz Remšenika. Na postaji je zbrano polno občinstva. Tukaj pozdravijo škofa: dekan dr. Cukala, župan Tolstovrški Dominik Kotnik, grof Dugias Thurn, okrajni zdravnik dr. Er-rath, polnoštevilno gasilno društvo z godbo in zastop skupine Strokovne Zveze iz Guštanja. Vsi pozdravi so izzveneli v prisrčni izliv radosti, da prihaja po 64 letih škof slov. rodu, naslednik škofa Slomška med prebivalstvo Mežiške doline. V cdgovoru je presvetli pov-darjal, da se zaveda visokega poslanstva, ki ga je na poziv Sv, stolice prevzel za delavsko in kmečko prebivalstvo Mežiške doline. Bodočnost bo pokazala, da duh Slomškov tod ni umrl in ne bol.,. Glavni sprejem pa se je izvršil na okrašenem trgu v Guštanju pred magistratom. Tukaj se pokloni škofu duhovščina Mežiške doline ter ga pozdravijo: župan. trga Guštanj, zastopnik jeklarne, Orli, šola, dekleta in matere. Ganjen se je zahvaljeval presvetli za vse dokaze sinovske uda-nosti, ganjeno je bilo tudi občinstvo. — Nato se je razvil doig sprevod v župno cerkev, kjer je presvetli ob asistenci 12 duhovnikov ter ob splošni in napeti pozornosti vernikov vršil pomenljive birmanske obrede — ter nagovoril vernike z apostolskimi besedami! Solnčno vreme se je sicer popoldne zamenjalo z dežjem, a v srcih ljudstva je sijalo solnce. Zavedlo se je ljudstvo ter si zapisalo v srce pomenljivi napis pred župno cerkvijo. —- »La-vantinci že bili smo, s ponosom spet smo La-vantinci.« Vse čuti in sluti, da prehaja z la-vantinskim škofom v dolinico vigred novo vzbujenega verskega in nravnega življenja I
Ježica pri Ljubljani. Velikansko ogorčenje vlada med našim delavstvom vseh strank vsled izdajstva, ki ga je zagrešil g. Jakopič, ki je izročil interese delavstvo največjim zatiralcem in zvezal socialistično-komunislično »DeLvsko listo« z »Gospodarsko1« pravilno — orjunsko. Jakopič se celo sam zaveda tega sramotnega čina in js v nedeljo, ko so ga komunistični delavci poklicali na odgovor, celo tajil svoje izdajstva. Seveda mu ni nič pomagalo. Danes se vsak delavec sramuje njegove družbe, v nedeljo bo pa dobil pošteno plačilo. Noben delavec, noben kmet ne bo volil ljudi, ki vrše nasilje nad nasiljem, ki razganjajo od ljudstva izvoljene zastopnike, ki hočejo delavstvo z revolverji pritisniti ob tla! Naše ljudstvo si bo dobro zapomnilo vse tiste, ki odobravajo ta nasilja. Zapomnilo si bo trgovca Sporna, ki je podprl listo ljudi, ki se jih vse sramuje in so morali s pomočjo 7 nedoletnih fantičev sestaviti listo in so lc na ta način prišli do skrinjice, da so osleparili okrajno glavarstvo. Kako bi taki ljudje še sleparili ljudslvo, če bi imeli moč — ako se ne sramujejo goljufati celo državne oblasti! Naše ljudstvo si bo tudi zapomnilo trgovca z moko g. Pečnika i/. Stožic št. 32, ki jc z obema sinovoma zašel med ljudi, Iti mislijo z nasiljem priti do moči in naio vihteti svoj bič nad delavnim ljudstvom, V nedeljo pride dan -plačila. Vsi volilci občine Jezica bodo enotno nastopili proli korupciji in nasilju, kakor tudi proti ljudem, ki v trenutku, ko ravno delavstvo na svoji koži čuti najhujša nasilja, prodajajo delavce trpine njihovim zatiralecm. Le SLS je poštena in lc ona nar,topa za pravico in resnico, zalo bomo vsi v r д1 i kroglico v njeno skrinjico, ki bo na Jcžici prva.
# n »
Iz Grostaplja. V Grosupljem so sc znali naši »samostojni* gostilničarji izvid s pomočjo g. župana, ki se jim je prodal menda z dušo in telesom, da niso plačali nobene naklade na vino in pivo od 4. februarja do 5. sep';.i.bra 1923. S iem so oškodovali občino za okrog 100.000 kron na škodo šolsk.ga
sklada. Ko so spoznali, da bodo vendarle mo-rali plačati tudi za tisti čas in ker jim je to precej neprijetno in neljubo, so si izmislili novo zvijačo. Pravijo, da bodo pa pozneje, ko bodo naklade na alkoholne pijače ukinjene, za toliko časa dalje plačevali. Gospodje gostilničarji! Če mislite, da se bodo naklade na alkoholne pijače v naši občini kdaj ukinile, vain odkrito povemo, da se motite. Zdaj se bo„ stekal denar za enkrat za šolo. Ko bomo šolo dozidali, se bedo pobirale naklade od alkoholnih pijač in zbiral denar za zidanje delavskih hišic. Zato, le pripravite se in pla-i čajte vse zaostalo, da se vam ne bo prevei? težko zdelo. Pa prav kmalu plačajte, ker dru-gače se vam bo nakopičilo preveč obresti. To blagovolite vzeti na znanje od tistega grešnika, ki je tega kriv. Pa brez zamere. Bog živi. — V včerajšnjem »Odprtem pismu« grosupeljskih občinarjev naj se čita: županu Ivanu Rusu, ne pa Josipu Kaduncu, kakor je to napravil tiskarski škrat. Dalje naj se v 8. vrstici čita vas Male B r v a c e , шз Brvoče.
Žužemberk. Na binkoštni pondeljek so
samoslojneži Žužemberčanom pravili:: »Gch spod Pucelj pride. Zlat klobuk bo imel na glavi, ki da ga nosijo ministri. — Pride in ljudje bodo prišli od vseh strani.« Shod so namreč razbobnali po vsej okolici. Pucelj pride, ljudi pa le ni — pa zlatega klobuka tudi ne. — Škoda. — Ampak vseeno lepo je šlo gospodu ministru in gladko, da se mu je srce smejalo, da ga sploh še kdo posluša, ko je gledal svojih borih 40tih zvesto kimajoče prazne glavce. In to je bilo tako lepo in bi še bilo, da ni prišel domači g. kaplan. Gleda in posluša grde napade na SLS in na duhovščin no, ko mu je bilo pa natolcevanja lc preveC, prekine govornika z medklicem, naj raje kaj bolj pametnega pove, n. pr. zakaj so samoslojneži zmetali iz tukajšnje trške posojilnice okrog 1000 kmetov nasilno in jih tako oropali njihovega premoženja. Tu da naj Pucelj pokaže, kaj zna za kmeta narediti. Gospod govornik ni našel pametnega odgovora. Ko je prišel do sape, je mesto, da je odgovoril na vprašanje, začel surovo izzivati g, kaplana. Ta je izjavil, da na taka izzivanja ne odgovarja. Po končanem govoru g. Puclja pa je odločno in z dokazi podprto zavrnil grde njegove očilke, obrazložil navzočim samostojne-zem — od SLS smo bili navzoči le zaupniki — da so samostojni krivi centralizma in vse sedanje bede in zatiranja. Ko se je povrnil na svoj prvi medklic glede posojilnice, se je g. Pucelj začel nervozno premikati, nekdo je namežiknil. predsedniku shoda in ta je shod zaključil. Tako ste se seve ognili neljubemu vprašanju g. kaplana, naši obsodbi se pa niste. In na komando svobodoljubnih ljudi, kot je Pucelj in pucljevci, naj bi odšli vsi zborovalci, da ne bi zvedeli resnice. No nekaj kolovodij je res šlo, ti so že vedeli zakaj, drugi pa ne. Primoran je ostal tudi g. Pucelj, da bi pazil na čredo. Živahnemu in zanimivemu dvogovoru med gg. poslancem in hudomušnim kaplanom, so zborovalci sledili z velikim zanimanjem in konec je bil ta, da samostojna ni več samostojna, ampak njo in g. Puclja vodi dr. Korošec. Kajti kar je kedaj naredil Korošec, to on posnema, kakor pravi, ker Korošec je duhovnik i;i vse prav naredi. Ker je bil Korošec svoj čas v vladi, je šel pozneje tudi on, ker Korošec ni več na vladi, je tudi Pucelj v opoziciji. — G. Pucelj, opica je tudi vedno posnemala človeka, ampak ko se je človek bril, je opica narobe obrnila britev, pa se je vrezala. Tokrat ste se pa tudi Vi vrezali, Začul ee je smeh, da je samostojna tako prišla ob samostojnost, ploskanje in g. Pucelj jo je popihal.
Sv. Jurij ob juž. železnici. Orjunski po« Icolj v Trbovljah našim naprednim narodnjakom tako ugaja, da so ustanovili Orjuno. Pri volitvi predsednika pa jim je bil premalo zanesljiv celo znani Drofenik, ki se sedaj vsepovsod, celo pri pogrebih trudi, da bi izbrisal žalostne spomine iz avstrijskih časov in dokazal svoj slovenski nacionalizem. Zato so baje izvolili za predsednika g. Hcinricha Se-nekovvitscha, vodjo tukajšnje jajčje zadruge. To je tisti nacionalist, ki je še pred kratkim izjavil v javnem lokalu v pričo večje družbe, da bi bilo najbolje, če bi bili pred razpadom Avstrije pobesili vse mlade doktorje, učitelje, visokcšolce in kaplane ter druge slovenske hujskače, ker bi potem gotovo do Zidanega mostu vso pripadalo Avstriji. Česlilamo Orju-ni k tej pridobitvi! Radovedni smo pa, kako se strinja s tem orjunski tako nagtaiani nacionalizem. Kaj pravi k temu slovenska inteligenca? Pripomnimo še, da žena in hčerki tega novega orjunca v svojem brezdelju naravnost izzivalno venomer švabčaritc po trgu.

Dnevne novice.
Vpokojeni veliki inpani. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz, s katerim vpokojuje velike župane Vaša Aleksića podrinske oblasti, Hakibeg Kapelanoviča travniške oblasti, dr. Miroslava P1 o j a mariborske oblasti in Petra Juzbašića primorsko-krajiške oblasti.
—	Umrl* je v torek popoldne v Novem Inestu po dolgi in mučni bolezni gospa Nežika Sušnik v 02. letu starosti. Bila je vzorna žena in skrbna m»ti. Zapušča osem žalujočih otrok. Bodi ji lalika žemljica!
—	Kongros trczrene mladeži se vrši dne 29. junija v Sarajovu.
—	Bolniško zavarovanje. V soglasju s to-stvarnim razglasom ministrstva za socialno politiko jo sedaj tudi centralni zavarovalni urad odredil potrebno, da more bolniška blagajna Merkur razširiti svoj delokrog po celi državi.
—	Nova omejitev iasoljovanja. Izseljeniški komisariiat v Zagrebu javlja: Vrhovno sodišče v Washingtonu je izdalo razsodbo, s katero ukinja dovoljenje, da morejo povratniki privesti s seboj ženo in otroke v času, ko «je Izseljeniška kvota izčrpana.
—	Izseljovanje iz Jugoslavije v mesecu iprilu 1924. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča: V mesecu aprilu t. 1. se je izselilo iz naše države vsega 1499 oseb, od tega 974 moških in 525 žensk. Po pokrajinah odpade ha Vojvodino S97 izseljencev (480 moških in 417 žensk), Hrvatsko in Slavonijo 338 (286 m. in 52 ž.), Dalmacijo 113 (88 m. in 25 ž.), Srbijo 68 (sami moški), Bosno in Hercegovino 89 (17 m. in 22 ž.), Slovenijo 80 (27 m. in 4 ž.), Črnogoro 13 (9 m. ir 5 ž.). Po poklicu je bilo 923 poljedelcev, 43 kvalificiranih in 90 nekvalificiranih delavcev, 6 svobodnih pokliccv ter 437 žensk in otrok brez pridobitnega poklica. Po dobi je bilo nad 50 let starih 59, od 30—50 let 482, do 30 let 469 in do 18 let 489. Po deželah, v katere so bili izseljenci namenjeni, odpade 822 na Brazilijo, 361 na Kanado, 212 na Argentimjo, 62 na Združene države, 25 na Chile in 17 na ostale ameriške dežele. Kakor je iz teh podatkov razvidno, je izseljevanje še vedno v glavnem usmerjeno v Brazilijo, kamor se največ selijo vojvodinski Nemci in Madžari, potem pride Kanada, kamor so namenjene skupine sezonskih delavcev (poljskih in gozdnih). Poleg skupnega števila naših izseljencev je odpotovalo v istem mosecu z našega ozemlja v prekmorske kraje 3.8З tujih podanikov, in to 84 državljanov Združenih držav Severne Amerike, '86 Poljakov, 1 Čehoslovak in 2 ostalih narodnosti.
—	Ponovno prosimo kar najvljudneje vsakogar, ki je prejel in še do danes ni plačal našega žepnega koledarja za leto 1924 (»Mi slepič), da nam blagohotno v kratkem nakaže prodajno vsoto za koledar Din 20 po priloženi položnici, ki jo je istočasno s koledarjem prejel. Kdor jo pogreša, jo na zahtevo dobi v pisarni Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
—	Leseni most pri Novem Sadu, ki ga je letošnjo zimo porušil led, sedaj podirajo, ker v veliki meri ovira plovbo.
—	Avtomobilna nesreča. Okrajni predstojnik v Varcar-Vakufu se je na potu iz Jajca v Banjaluko smrtno ponesrečil. Avtomobil se je bil zaletel v drevo ter sta predstojnik in šofer treščila na tla. Predstojnik je ostal na aiestu mrtev, šofer je ležko ranjen.
—	Med strojnim kolesjem. V paromlinu v Koprivniei je transmisija zgrabila 14 letnega delavca Vučkoviča, ki ga je strojno kolesje nato popolnoma zmlelo.
—	Obnova odvetniške organizacijo na Hr-fatskem. 24. junija se vrši v Zagrebu po šestih letih zopet prvi občni zbor Društva pravnikov na Hrvatskem in v Slavoniji z namenom, da se društvo obnovi.
—	Družinska tragedija. V Innsbrucku je polkovnik v pok. Hans Ilolzer ustrelil svojo 50letno žrno in nato še samega sebe. Gospa Marija Ilolzer je bila po rodu Poljakinja, zelo inteligenlna žena. Bila je znana pisateljica in prvoboriteljica za ženske pravice. Njen mož je bil silno ljubosumen nanjo in jo je v njenem delu vedno oviral. Večkrat jo je celo zaklenil v stanovanje, da ni mogla na kak shod ali drugo prireditev. Naveličana večnih bojev, je Hokerjeva žena te dni vložila tožbo za ločitev zakona. Ilolzer je odgovoril z mann-licherico. Holzcrjeva zapuščata odraslo hčer.
š Dva shoda oh severni meji. Dne 9. ju-hija je SLS priredila dva shoda na severnem dolu Slov. Goric. Prvi se je vršil pri Sv. Ani nu lvrcinhergu, drugi pa popoldne v Logatcu. Pri Sv. Ani se je zbralo več stotin zborovalcev. Celo iz Apaške kotline so prišli. Na obeh shodih je govoril o političnem položaju poslanec Franjo Zebot. Ljudstvo stoji zvesto in 1rd-no ua strani Slov. ljudsko stranke. Niti Žerjavov priganjač dr. Gonšek, ne drugi agitatorji ne morejo z lažmi odvrniti ljudstva od našo stranke. Našo borbo proti krivičnemu in ko-ruptnemu režimu pozdravlja ljudstvo enoduš-no. Po shodih se jo poslanec povsod posvetoval z župani in glavnimi zaupniki o organizaciji in pripravah za bodočnost.
š Mariborski volivni imeniki so silno pomanjkljivi. Izpuščenih je nad 100 pristašev SLS. Samo okrajna organizacija SLS za V.
okru j je ugotovila nad 60 slučajev, ko naši luso vpisani. Čudno pa, da je župan Grčar dal vpisati celo mrtve in take, ki so se že pred letom dni izselili iz Maribora. Pozivamo vse pristaše SLS v Mariboru, da si v tajništvu SLS (nova palača Gospodarske banko) ogledajo volilne imenike.
š Podaljšanje Marijino ulice v Mariboru. Marijino ulico bodo le dni v smeri od poslopja okrožnega sodišča podaljšali do cvetlične ulice. Delavci so že pričeli navažati prodec.
š Umrl je v Cmureku Anton Fiirst, znan po Slov. Goricah kol lastnik velikih vinogradov.
ljubljanske novice.
lj Srebrna poroka. Na binkoštni pondeljek je praznoval v Ljubljani srebrno poroko v krogu svoje družine g. Ivan Primož Lampret s svojo soprogo. Bog daj, da dočakata še zlato!
lj Ljubljansko veselje. »V Ljubljani vlada velikansko vesolje in silno zadoščenje nad razpustom ljubljanskega občinskega sveta.« »Vsa javnost čuti, da se ji je odvalila težka mora s srca, odkar je padla črno-rdeča koalicija na magistratu.« V takem iu podobnem tonu sta pisala »Narod« in »Jutro« o veselju Ljubljančanov nad najnovejšim Zerjavovim nasiljem, ki ga je zagrešil nad Ljubljano. Ko smo to brali, smo takoj poslali svojega posebnega poročevalca na lice mesta, da si ogleda ogromno zadovoljstvo in silno veselje -in radostno vzhičenje Ljubljančanov. Naš poročevalec je odšel takoj na svoj posel n nam sporočil telefonično: O veselju in radosti in vzhičenju ni ne duha ne sluha. Sedaj sedim v restavraciji »Zvezda«, kjer sedi za mizo en človek, ki bere »Slovenca« na prvi strani. Zdi se mi, da bere trboveljske dogodke. Vzhi-čen ni prav nič. Trije natakarji dremljejo brez vzhičenja pod kostanji. Sedaj jo ura tri popoldne. Takšno je bilo »veselje« Ljubljančanov nad razpustom občinskega sveta v »Zvezdi«. Ob štirih pa nam poroča naš posebni poročevalec, da vlada res nekje v Ljubljani jako veliko veselje ri vzhičenje in sicer v zbirališču Sokola I., kjer upajo z vso gotovostjo dobiti od Mestne hranilnice ves za do-vršite/v rešitve sokolskega Tabora potrebni denar ua »kredo«.
lj Vojaški pomotači na trgu Tabor. Prejeli smo sledeče vrstice: Ko smo šli v pondeljek zjutraj sosedjo Tabora po svojih opravkih, smo videli čistiti z metlicami veselični prostor na Taboru vojake. Ljudje so postajali, gledali in delali opazke. Nam se zdi umljivo, da vojaki sami čedijo prostore, ki jih uporabljajo, umljivo nam je tudi, da pomagajo pri najgrših dolih, kadar pritisnejo elementarne nesreče iu ni mogoče takoj organizirati civilnih delavnih moči, umljivo se nam tudi zdi, da vojaštvo samo pospravi orodje, ki ga ja rabilo za kak nastop, toda, da bi služilo vojaštvo za poinetača civilni organizaciji, pa naj si bo tudi Sokol, tega ne razumemo. 2e leta 1922 ob vsesokolskem zletu so mnogi z nevoljo opazili, da je pospravljalo orodje vojaštvo, ki ga ni nikdar rabilo. Vojaki so tedaj nastopili samo z vajami s puško, z alegoričnimi skupinami in s premagovanjem vojaških ovir. Na orodju niso telovadili. In vendar so pospravljali trodje, dočim so prireditelji Sokoli v dolgih vrstah sedeli in gledali, da so so nekatere tribune zdele kakor z makom posute. Ali se gospodom Sokolom ne zdi, da se ne spodobi naprošati vojaštva za taka dela?
lj Razgovor. Včeraj popoldne so sedeli v hladni senci pod košatimi kostanji znane ljubljanske gostilne trije možje. Pogovarjali so se o tem in onem, nekoliko jedli, nekoliko pili, kleli so pa že malo več. Ko so govorili o cenah, so kleli bolj m:.lo, ko so govorili o davkih je bilo že hujše, ko so pa začeli govoriti o ljubljanski Mestni hranilnici, je bilo pa že zelo hudo. Tako hudo, da je od sosedne mize vstal zanosen možakar, očividno iz ljubljanske okolice, in rekel: »Jaz imam precej denarja v »šporkasi«, ampak sedaj ga bom pa ven vzel. Prej sem ga zaupal, sedaj pa ne več. Kje bo pa Sokol vzel toliko denarja, da bo svojo zgradbo na Taboru mestni »šporkasi« plačal? To bo zguba, ampak za moj denar ne.« Mož je končno tudi čvrsto zaldel !n odšel.
lj Sestanek magistratnih uslužbencev. Na
splošno željo se je vršil snočl sestanek magi-stratnih uslužbencev, na katerega ta bila povabljena kot poročevalca poslanec ICremžar in dr. Stanovnik. Ze udeležba sama je pokazala, da je med magi3tratnimi uslužbenci mnogo zavednega duha, ki na kloni pred grežnja-mi> ki so se že zaprelile od strani posameznih gospodov. Govornika sta poudarjala pogubo nasilnega režima, ki ga občuti cela država, zlasli pa Slovenija, ki kulturno, gospodarsko in politično največ trpi pod nasilnim pritiskom. Govornika sta žela prisrčno odobravanje. Tistim, ki so pa pričeli groziti proti svobodnemu prepričanju magistralnih uslužbencev liodi povedano, da s sramotnim n e -kolegialnim nastopom, s katerim se ponašajo, povedo h kateri stranki pripadajo in da bo sledil takim nastopom še hud glavobol.
]j Sleparski uslužbenec. Pri trgovcu Er-klavcu v Novem Vod m a hi je bil uslužben kot pomožni delavec Janez Škerjanc. Za bir-košlno praznike se je Škorjanc peljal v Zagreb, kjer jo pri tvrdki A. Kreutzer, ki je dolgovala Erkiavcu večjo vsoto, dvignil na
lastno post 16.330 Din. Od tega si je Škerjanc pridržal 6260 Din. Ostalo pa je poslal Erkiavcu, ki jo Skerjanca ovadil. Škerjanc se je sodaj sam javil policiji.
lj Mlad poiigalec. Na polju med gorenjsko in kamniško progo je v pondeljek 13 letni učenec Danijel Primčič iz Šiške zažgal s suho krmo napolnjen kozolec, last posestnice Marije Babnik na Gasilski cesti. Ogenj so je hitro razširil Posrečilo se je rešiti pol kozolca. Primšič je nekoliko slaboumen in božjasten. Sklenil je baje, da bo skočil v Savo.
Preden je to storil, je hotol napraviti še nekaj velikega. Po dejanju je deček pobegnil proti Posavju in so hotel vreči v Savo. Neki učitelj, ki jo uvidel dečkov namen, je to preprečil in ga peljal domov k staršem. Ponoči pa jo deček zopot pobegnil. Doslej ga še niso našli.
lj Kolo ukradeno je bilo dne 6. junija h
vežo tvrdke Šuštar na Dolenjski cesti 12. Kolo je znamko Diamant, tvrdka Јах, črno ple-skano, malo rabljeno, št. 580—424. Občinstvo se opozarja na kolo, ako bl ga tat prodajal.
I. kongres slovanskih geografov In etnografov.
Praga, 7. junija 1924.
Kongresu slovanskih geografov in etnografov je priključen tudi kongres narodopisnih delavcev čeifkoslovaških, ki se vrši pod protokloratom dr. K. Вахе, primatorja glavnega mesta Prage. V staromestni radnici (magistratu) je bila dne 6. junija ob 10. uri otvoritvena seja. Došle narodopisne delavce in goste je pozdravil prof. Polivka, ki je poročal o zgodovini narodopisnega dela med Čehi in o bodočem delu. Nato je primator mesta Prage pozdravil in omenjal 1. narodopisno razstavo v Pragi, Prof. Horak je naglašal, naj se zbiratelji in izdelovalci združijo v skupno delo s češkimi, pozdravil je tudi v poljskem ie ruskem jeziku.
Popoldne so se vršila predavanja čeho-slovačkih in narodopisnih delavcev. Za častnega predsednika je bil izvoljen dr. Hostaš. Arhitekt St. Sochor iz Brna jc predaval o za-konodajstvu za ohranitev spomenikov. V debati so naglašali, naj se ohranijo tudi stare hiše po deželi. Dr. A. Krejčik, ravnatelj državnega arhiva je govoril o ohranitvi arldva-lij. Univ. prof. dr. K. Chotek je naglašal, da se naj popišejo v krajevnih muzejih zbirke in naj sc osnuje v Pragi osrednji inventarni katalog Izda naj se čehoslov. narodopisna bibliografija. Prof. Horak ima delo že pripravljeno. Prof. Vergun omenja, da Amerikanci kupujejo v Podkarpatski Rusiji rokopise, izvoz se naj prepove po zakonu. Hvčzdoslavov in Kollarjev dom razpadata. Treba obnoviti. Na Švedskem in Norveškem imajo muzeje, ki se lahko prenašajo (lesene stavbe). Ta sistem je treba sem prenesti. Burno so pozdravili narodopisni delavci dolgoletnega narodopisnega delavca dr. Čeneka Zibsta, ki je govoril o 25letnem delu Českeho Lidu (narodopisni časopis) ter podal načrt za preosnovo lista, ki se bo bavil tudi z novo vedo s sociogra-fijo. Podal je načrt kako se naj ta materija! zbira. Vprašanja so sestavljena z ozirom na povojno dobo.
Zvečer je predaval prof. Okunev o srednjeveški srbski cerkveni umetnosti. (Profesor Okunev je bil prej na filozofski fakulteti v Skoplju.) Predavanje so spremljale lepe ski-opl:čne s'ike. Dr. Tkalč-.č iz Zagreba je govoril o etnografskem muzeju v Zagrebu ter razlržil precej skioptičnih slik. Nato je sledilo Pospišilovo predavanje s kino filmom o slovanskih plesih, posebno se je oziralo -na ples z meči v Dalmaciji; v Slovaški itd. Vsi so občudovali predavateljevo vztrajnost, ki bi gotovo triumfirala v kakem parlamentu, kjer se opozicija bori za svojo stvar.
PREDAVANJE PROF. DR. A. GAVAZZIJA.
Praga, 7. junija 1924,
Hidrografski metereološki sekciji je dne 5. t. m. popoldne predsedoval prof. dr. Art. Gavazzi iz Ljubljane, dne 6. t, m. pa je predaval o ustanovitvi oceanografskih institutov v slovanskih državah. Že par desetletij je preteklo, odkar so kulturni narodi začeli sistematično preiskovati morsko vodo, ker so uvideli, da tako delo ni samo teoretske, ampak tudi praktične potrebe. Države imajo biološke stanice, kjer se preiskuje anatomija, fiziologija, biologija organizmov, a ne uvažu-jejo miljeja, v katerem one živijo, to je morske vc$e. Posebno ta miljej po svojih kemijskih in fizičnih razmerah vpliva na razvltek in uspeh organizmov. Slanost, temperatura in plini največ vplivajo na življenje organizmov. Rusija je imela svoje biol. stanice in tudi Bolgarska, Ostale današnje slovanske države jih niso imele, ker niso bile samostojne. Sedaj pa je potrebno, da osnujemo tudi oceanografske pc~taje. V Kopenhagnu je mednarodni laboratorij za fizično-kemijsko pre-iskavanje morske vode. Tam ni niti enega Slovana, ki bi sodeloval, Ali naj Slovani za-ostanemo za drugimi narodi? Dokler Slovani ne bodo imeli svojih nacionalnih oceanografskih institutov, kjer bodo lahko reševali oceanografska vprašanja, bodisi lokalnega ali občnega značaja, dotlej bodo izključeni iz mednarodne tekme. Treba, da tudi mi vstopimo na to svetovno areno. Rusija ima svoje meje na Severnem ledenem morju, v finskem zalivu na Azovu in na Črnem morju, Poljska na Baltiku (ima že occanogr. institut), Bolgarska na Črnem in mogoče tudi na Egejskem, SHS pa na modrem Jadranu. Vsaka teli držav ima sveto in narodno dolžnost, da osnuje svoj oceanografski institut. Ker Čehoslovaška nima svojega morja, je dolžnost ostalih Slovanom, da bratom Čeliotn prožijo v svojih institucijah gostoljubno streho. Zato predlagam:
1. Prvi kongres slovanskih geografov 5n etnografov je sklenil napro&iti vlade vseh slovanskih držav, da osnujejo čim preje na svojih morskih obalah po en oceanografski institut za raziskovanje naravnih razmer (kemijskih, fizičnih, bioloških) svojega morja.
2. Naprositi slovanske učene korporacije (vseučilišča, akademije itd.), da bi energično zahtevale od svojih ministrstev, da že v prihodnji proračun uvrstijo zadostno vsoto, da bi do drugega kongresa (1927?) ti instituti bili že gotovi. -- Predlog je bil v sekciji z aplavzom sprejet in v skupni seji enoglasno.
Drugo predavanje prof. Gavazzija »Sedanje meteorološko stanje v Sloveniji« Je moralo vsled preobilega materiala izostati, ker je smel vsak predavatelj samo po enkrat predavati.
»f.
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljanat v Ljubljani priredi v pondeljek, due 16. junija 1924 ob osmih zvečer v stolnici sv. Nikolaja
CERKVEN KONCERT
s sodelovanjem stoV?ga organisla gosp. prof. Premrla, opernega pevca g. B а n o v c а in društvenega mešanega in moškega zbora, ki ju bo vodil dr. K i m o v e c,
SPORED:
1.	Guilmant: Preludij iz 3. orgelske nate. Na orgle bo igral g. Premrl.
2.	Bortnjanskij: »Tebe Boga hvalim.« i—i Mešani zbor.
3.	Arhangelskij: »K Bogorodice priležno.«
—	Mešani zbor.
4.	Arhangelskij: Gospodi usliži.« — Mešani zbor.
5.	Grječaninov: JDoskliknite Gospodovi.«
—	6—7 glasen meš. zbor.
6.	Česnokov: »Blaženi.« — C—7 glasen meš. zbor. Tenorski solo bo pel g. Banovec.
7.	Bossi: Intermezzo lirico. Na orgle bo igral g. Premrl.
8.	Česnokov: »U pokoj.« — 6—8 glaseD mešani zbor.
9.	Zavadskij: »Oče naš.« — Mešani zbor. Sopranski solo poje ga ing. Sernčeva.
10.	»Nynja sily.« Star ldeveki nape v; harm. Bortnjanskij. — 5 glasen meš. zbor,
11.	Ipolitov-Ivanov: »Se ninje blagoslovite Gospoda.« — Moški zbor.
12.	Ljvovskij: »Gospodi pomiluj.«
13.	Canestrari: Finale. Na orgle g. Premrl.
14.	Kimovec: »Tebe Boga hvalimo.« — Mešani zbor in orgle.
Cene sedežem 15, 12, 10 in 8 Din. Stojišča 5 Din. Dijaki iu vojaki 3 Din. — Vstopnice se dobe od 13. junija v predprodaji v »Unionovi« trafiki in zvečer pri cerkvenem vhodu.	-c^--3
Narodno
Poslovilni ve«cr Ziknvo in Šimeuea. Danes se poslavljata v opernem gledališču od ljubljanskega občinstva gospodična Z i k o v a in gospod Šimenc. Izbrala sla si za ta večer svoji najboljši vlogi. Zikova Tosco, Šimenc Casarndossijn. Gdčna Zikova jo pričela pri nns svojo gledališko pot, ra-stla od vlogo do vloge in se povspela danes, v tej kratki dobi umetniškega delovanja do stopnje, da se hoče z njo ponašati Zagreb. Mi smo jo izgubili. Ostal nam bo samo spomin. Lep spomin na dolgo vrsto najrazličnejših značajev, katere nam jo podala z nenavadno uetvarjajočo silo igralskega izražanja in lepoto svojega glasu. In ravnotako tudi Šimenc. Prišel je pred letom iz Maribora. Iz bornih operetnih razmer se je povzpel do prvega tenorja nase opere in tudi njega nam je vzel Zagreb. Naša dolžnost in uverjeni smo, jako prijetna dolžnost je, da poselimo poslovilni večer ta dvojice, Ui nam jc nudila med leti toliko umetniškega užitka.
Osnovna šola »Mladika* s sodelovanjem, žen« ske realno gimnazije priredi v petek dng 13. t. m. ob pol šestih v "Dramskem gledališču« mladinsko igro gospodične Marije Grošljeve »Dve Maričkk, z godbo, petjem in balclom, ki je v lanski sezoni dosegla izboren uspeli. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču in na dan predstave pri blagajni v drami. Opozarjamo p. n. starše, da noj pravočasno oskrbe karte svojim malčkom ка lo zabavno in obenem vzgojno igro
Orlovski vestnik.
Orlovske odseke opozarjamo na prelepo knjigo, ki je pravkar izšla: Peti katoliški shod
—	poročilo. Knjiga obsega vsa poročila in govore s katoliškega shoda, ki nudijo ogromno in izčrpno tvarino za razna predavanja. Krasno opremljena luijiga s 386 stranmi in številnimi slikami stano 60 Din, v Društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom) za orlovske odseke in posamezne člane Orle samo OG Din brez poštnine.
Anton Pevc:
Kmetijska produkcija.
IV.
Temelj kmetijstva je zemlja. Če hočemo dvigniti kmetijsko produkcijo, moramo predvsem usposobiti zemljo, da donaša obilnejše sadova Govorilo in pisalo se je v minulih desetletjih mnogo o živinoreji, o sadjarstvu, o vinarstvu, o vsem mogočem, le o zemlji se je molčalo, — ker jo slučajno ni bilo mogoče uvažati ne iz Švice, ne iz Nemčije, ne iz Češke itd. Kjer je temelj slab, je vsa stavba v vedni nevarnosti, da se podre. Naloga tako-zvanih okrajnih ekonomov in njih pomočnikov bodi v prvi vrsti poučiti kmeta, kako se usposobi zemlja za zvišano rodovitnost. Na Danskem je leta 1923. poslovalo 80 konsulen-tov izključno za poljsko rastlinstvo, — da se ne bo našim ekonomom tudi poverilo klatiti zvezde z neba.
Rodovitnost zemlje v splošnem zavisi
a)	od dobrega in primernega odvodnenja;
b)	od apnenja ali laporjeuja, kjer manjka apna v orauici;
c)	od umnega kolobarjenja s posevki;
ž) od pravočasne in dobre obdelave
romlje;
d)	od bogatega in primernega gnojenja;
e)	od sejanja semenja najboljših rastlin-sirih sort in rodovin. Podrobnejšo o teh čini-teljih bom govoril kedaj pozneje. Tukaj sem le hotel opozoriti, da nudi naravno zelo rodovitna zemlja često znatno manjše donose kakor razmeroma slaba zemlja, čiji rodovitnost se z umnostjo zvišuje. Ni dvoma, da taka umnost zahteva tudi denarnih žrtev, — toda le-te vrača z bogatimi obresti obilnejši pridelek.
Način izrabe poljskih pridelkov v kmet-« ekem gospodarstvu, ter lega zemljišča odnosno stopuja možnosti njegove izrabe v poljedelsko svrlie določa, katere rastline naj kmet v danih okoliščinah prideluje. Glede Slovenije smo si kolikor toliko edini, da je iskati spas kmeta le v intenzivni živinoreji, — da moramo zato obrniti vso pozornost na zvišanje produkcije krmskih rastlin.
Katere so naše krmske rastline? Vse kar danes prideluje kmet, od bobove slame, ki največkrat končuje na gnoju, do najfinejšega žitnega zrna. Merodajno za produkcijo je le, katero rastlhistvo mi z ozirom na lego zemljišča in na podnebne prilike more nuditi naj-bolj zanesljivo največ redilnih vrednosti na ha, — v okviru tega bom prideloval vse, kakor doslej, bom uvedel morebiti še eno ali 'drugo novo rastlino, ryendar pa bom določil največjo ploskev v danih prilikah preizkušeni najdonosnejši rastlini.
Primerjaje hektarske donose redilnih snovi različnih poljskih pridelkov med seboj v skandinavskih klajnih enotah se je po dosedaj zuanili statistikah pridelalo kot največ:
Pri žitih (pšenica, 49.8 met. stotov zrna ln 84 slame) 7080 ki. enot; pri korenstvih (koleraba, 79 met. stotov suhih snovi) 7900 ki. enot; pri deteljah (lucerna, suha, 130 met. stotov) 6500 ki. enot; pri travah (laška ljulika, suha, 117 met. stotov) 4608 ki. enot
Namen teh številk je opozoriti naše kmetovalce, da je korenslvo najumestnejša zimska hrana ne le radi sočnatosti, ki spada med najvažnejše činitelje za zdravje živali, ter za najvišjo produkcijo mesa, mleka in slanine, marveč predvsem radi tega, ker pridelamo v njem največ redilnih snovi na ha. Takoj za korenstvom se vrstijo žita; v krajih, kjer dobro uspeva, bo dati prednost koruzi, ako že-
limo pridelati za živino predvsem zrnje in drugim žitom, ako jih pridolujemo predvsem radi slame, — najboljše seno ne more pri govedi nikdar polnovredno nadomeščati slamo. Šele za žiti pridejo n& vrsto detelje in naj-zadnje so trave, — upoštevaje vedno celotno svoto redilnih snovi, ki jih morejo živali s pridom izrabiti pri zimskem krmljenju. S tem ni rečeno, da bi seno ne bilo nujno potrebna zimska krma; umestno pa bo v interesu povišanja produkcije marsikje v Sloveniji omejiti travništvo na korist korenstva.
Pri produkciji zelene knne za poletno krmljenje v hlevu stopa na prvo mesto lucerna, kot pomožna v najzgodnejši spomladi vsa zelena ozimna žita in pozneje koruza, — na travnikih pa paša. Živina travnikom no škoduje, ker poboj ena trava tembolj košati, — spraviti bi se le morale one znamenite travniške brane med smeti in travnike zato vsako spomlad povaljati z 1200—1500 kg težkimi, 120 cm dolgimi, železnimi ali cementnimi valjarji.
* * #
g Podružnica Zadružne Gospodarske banko r Celju je pričela poslovati v torek, dne 10. junija.
g Krediti Narodne banko. Koncem 1. 1923 so znašali krediti Narodne banke 1 milijardo 496 milijonov 904.900 dinarjev in sicor redni krediti 1 milijardo 317 milijonov 621.900, se-zonski 179 milijonov 277.000. Od rednih kreditov odpade po sedežu podružnic Narodne banko na Srbijo 510 milijonov 913.900 dinarjev, na Hrvatsko in Slavonijo 423 milijonov 739.000, na Slovenijo 185 milijonov 893.500, na Vojvodino 85 milijonov 571.250, na Bosno in Hercegovino 80 milijonov 136.250 in na Dalmacijo in Črno Goro 31 milijonov 374.000 dinarjev. Od skupnega kredita so dobili: denarni zavodi 625 milijonov 979.250 dinarjev ali 48 odstot skupne vsote vseh kreditov, in dustrija 207 miljonov 366.250 ali 15 odstot. trgovske tvrdke 226 milijonov 641.400 ali 17 odstot, obrtništvo 11 milijonov 894.200 ali 1 odstot., poljedelske zadruge 10 milijonov 203.500 ali 1 odstot., razno 235 milijonov 543.300 dinarjev ali 18 odstot.
g Novosadska vinska borza. Kakor poročajo iz Novega Sada, je današnja borzna uprava sklenila vpeljati uotiranje vinskih cen. Prvo notacijo so se izvršile 8. t m. in so vzbudile velik interes. Največ so se nudila vina iz Bačke in Srerna. Notacije so se gibale med 3 in 8 Din.
g Prisilna poravnava se je uvedla napram zagrebški manufakturni firmi Adler. Pasiva znašajo na 10 milj. Din.
g Mlinarski kongres. Dne 15. t m. so vrši v Belgradu kongres mlinarjev iz cele države.
Odkod so uvažajo k nam avtomobili, je razvidno iz tozadevnega poročila za mesec februar. Skupno se je uvozilo 56 vozil. In sicer iz Francije 25, iz Italije 22, iz Avstrijo 5, iz Nemčije 3 in iz Anglije 1.
g Naš rečni plovni park. 81. decembra 1923. jo štel naš celokupni rečni plovni park 83 ladij (od tega 52 v prometu), 558 vlačilcev (518 v prometu) in 49 pontonov. Vse te ladje so prepotovale v letu 1923 skupno linijo 94.407 kilometrov s 108.031 uro vožnje in so porabile 90 317 ton premoga v vrednosti 49.5 milijonov dinarjev. V preteklem letu so prevozile 2 milijona 989.028 potnikov, ki so plačali 21.8 milijonov dinarjev prevoznine in 639.851 ton blaga.
g Za obnovo pristanišč. Naše parobrodne
družbe so obvestile trgovinsko ministrstvo, da bodo prispevale s 30 odstot. k stroškom za
popravila pristanišč v Splitu, Sibeniku in Gružu.
g Mlekarski dan v Pragi. Ob priliki spomladanske gospodarske razstavo je priredila Zveza mlekarskih društev v Pragi mlekarsko mketo, ki ima velik pomen za češko za di 'užno mlekarstvo. Pri tej priliki so je vršila tudi 6. razstava masla te čeških mlekarn v višji poljedelski zadružni šoli v Pragi. To je bila šesta razstava te vrste. Na prvo je bilo poslanih 22, na drago 27, na tretjo 30, na četrto 34, na peto 37 vzorcev, dočim se je šeste razstave udeležilo samo 33 mlekarn. Povabljenih na razstavo je bilo 57 mlekarn, zadružnih in privatnih. Od teh se je 33 mlekarn udeležilo, 10 opravičilo, dočim od 24 ni bilo odziva. Med temi zadnjimi so največja mlekarska podjetja na Češkem, tako privatna kot zadružna, ki oddajajo vse mleko nepredelano naprej. Na razstavi se je izrazila želja, da bi izdelovala ta podjetja, ki so tehnično najpopolnejše urejena, vsaj nekaj mlekarskih izdelkov, da bi na ta način bilo pomagano razvoju novih načinov izdelovanja. Srednja in manjša podjetja rabijo dobrega vzgleda in za napredek čeških mlekarskih izdelkov ni mogoče pogrešati konkurence najdovršeneiših podjetij. Zlasti se je tozadevno apeliralo na •velika mlekarska podjetja glede izdelavo sira. To jesen se ima vršiti razstava sira vseh vrst, ki bi se ne mogla vršiti, ako se jo ne bi udeležile velike mlekarne. Komisija je kvalificirala med 33 vzorci 24, t j. 72.6% kot izbome 7, t. j. 21.20% kot zelo dobre, 1, t. j. 3.10% kot dober, 1, t. j. 3.10% kot zadosten. Srednja vsebina vode je zmašala 14.4%., največ 19.85%, najmanj 11.35%.
g Posejana površina in svetovna žitna situacija 1924. Dežele, ki so dosedaj poslale medunrodnemu poljedelskemu institutu podatke o površini, namenjeni za kulturo pšenice in rži v L .1924, zavzemajo za pšenico ca 65 odstot. in za rž 62 odstot. celotne kultivi-rroie površine severne Evrope, izvzemši Rusijo. — Te dežele so posejale letos pšenice v celoti 48.7 milijonov hektarjev, t. j. 2 odstot. manj kot lani in rži 11.3 milijonov hektarjev, t. j. za 1 odstot. manj od lanskega leta.
Navzlic letošnjemu neugodnemu pomladanskemu vremenu so se rastlino v razmeroma gorkeni maju v splošnem zopet okrepile, tako, da se pričakuje vseeno dobra letina.
Izgled na žetev v srednji Evropi, posebno na Balkanu, je uge on. V Francoskih in italijanskih kolonijah severne Afrike in v Palestini jo žito uničila suša Egipt, ki je z žetvijo že pričel, pričakuje za pšenico normalen pridelek, ječmenov pridelek bo pa šo bogatejši. Indija ima svojo bogato žetev že pod streho. Na Japonskem je razvoj žita povsem ugoden. Ameriške Združene Države, ki so leto3 posejale manjšo površino, računajo na isti kvan-tum kot lani. Kanada, bogata ameriška žitni-ca, se tudi veseli ugodne in normalne letine, četudi je zreducirala letos posejano površino za 10 odstot
Povscd se opaža, da poljedelci streme za zmanjšanjem posejane površine, medtem ko posvečajo večjo pažnjo obdelovanju iu pravilnemu gnojenju.
g Švicarski izvoz ^ mlečnih produktov, V preteklem letu je izvozila Švica 84.328 q svežega mleka v vrednosti 1.36 milijonov frankov, 253.228 q kondenziranegn mleka v vrednosti 31.92 milijonov frankov, 3023 q mehkega sira za 0.25 milijonov frankov, trdih sirov 171.482 q za 66.77 milijonov švicarskih frankov. Iz teh številk je razvidno, koliko premore švicarska umna živinoreja.
g Tržaški promet v febraarju. Po železnici je prispelo 119.161 ton blaga, odšlo pa 133.075 ton; skupni promet je znašal 252.236
ton; v februarju 1913. pa jo dosegol 228.888 ton. Iz teh podatkov je razvidno, da je letos promet v Trstu za 10 odstot. večji kakor prod vojno.
g Vinska politika v Avstriji. Poljedelski minister v Nem. Avstriji jo ob priliki debato k proračunu mod drugim tudi izjavil, da mu dola neugodni položaj avstrijskega vinugrud-ništva veliko skrbi. Dela se že na novem vinskem zakonu, ki ne bo ščitil lo konzumento pred pouaredbami, ampak ki so bo tudi oziral na opravičeno željo producentov. Istotako se ho kletno nadzorstvo kolikor mogočo intenzivno izvajalo. Tudi pri nas lo ne bi škodovalo.
g Avstrijska zunanja trgovina. Letos v aprilu je znašal deficit avstrijske trgovske bilance 81 milijonov , v marcu pa S4 milijonov zlatih kron. V prvih 4 mesecih t. 1. je dosegel deficit 348 miljonov zlatih kron napram 227i milijonom v isti dobi lanskega leta.
Cerkveni vestnik.
c Birma v ljubljanski stolnici. Letošnje binkošlne praznike je bilo birmanih v ljubljanski stolnici ,1818 otrok, in sicer: v nedeljo: dopoldno 1065, popoldne 419; v pondeljek dopoldne pa 334.
Učiteljski vestnik.
Podružnica Slomškovo zveze za ljubljansko okc-lico zboruje v soboto, dne, 14. junija pd prihodu jutranjega vlaka na Vrhniki. Vlak iz Ljubljane odhaja ob 7.46. — Spored zborovanja: 1. predavanji (tov. Jeglič in tov. Rupret)^ 2. občni zbor. Prod občnim zborom bo kratka seja, na kateri bodo predložili odborniki svoja poročila. Popoldne izlet v okolico. Vrnitev iz Vrhnike ob 17.50. Udeležba je za vso člana obvezna. Vabljeni so tudi tovariši in tovariši-co iz Ljubljane. — Rupret Vinico, načelnik.
Naznanila
Popoldanski iulet Stolno prosveto preko Go* lovca in Orlov na Laverco, ki je izostal v pondeljek radi neugodnega vremena, bo v nedeljo popoldne dne 15. junija. Zbirališče ob pol dveh prt«! Ljudskim domom.
K občnemu zboru >Podpornega druStva sle-pih* v Ljubljani, ki se vrši dno 15. junija t. L v Slavčevi dvorani (Narodni dom I., levo), točna ob devetih dopoldne, vabim kar najvljudneje vse redne, podporne, kakor tudi ustanovne člane k pob noštevilni udeležbi. — G. P. Jurasek, t. č. prede
Turistika in spori.
SK Slovan : SK Slovenija 10 : 2. Na bin« kostni pondeljek se jo odigrala kljub dežju prijateljska tekma med Slovanom in Slovenijo. V moštvu Slovenije je najbolj ugajal vratar. Zelo dobro je igral forward v prvem polčasu. Razvidno jo iz rezultata 4 : 2. Krilna vrsta in branilca so prišli dosti v poštov pri odločilnih momentih, samo branilcema več gibčnosti in manj enajstmetrovk. Ceio moštvo kaže zelo dober napredek; ker je igra'« i rezervami in v dežju ,je upati, da se v prihodnji tekmi zboljša rezultat.
HU-TIJK-TU UMRL.
Pišejo tudi Hu-tuh-tu, Hu-tuh-ta. Poleg Dalai-lame v LhazJ in Taši-lame v Sigatze ima budistični svet šo tretjega glavarja, stanu jočega v Urgi, glavnem mestu Mongolije, Imenuje so Hu-tuk-tu in jo >99. včlovečenjc Budovo«. Kot lak je imel velik vpliv na kitajsko politiko in je bil pred svetovno vojsko ne-krouanl vladar Mongolije. Lamnisti, budistična nekta, ki združuje češčenje Budovo s če-sČenjem Kon-fu-tze a. so častili Hu-tuk-lu-ja
James Oliver Curvvood:	40
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Nato je zapustil mestece in se vozil v svojem čolnu po reki navzgor, dalje kol drugi iskalci zlata. Pri izlivu malega dotoka je našel toliko zlata, da bi ga mogel nabrati za šest do osem dolarjev na dan. Toda malomarno je skomizgnil z ramami ч se odpeljal še dalje, iskal je več tednov, a zaman. Nevarno bi bilo v tem času, sniti se z njim. Toda bil je sam v pustinji in tako ni mogel nikomur nič žalega storiti.
Noko popoldne je zapazil na belom peščenem bregu živalske sledove.
»Volkovi!« je jezno mrmral. "Da si malo pomirim živce, bi prav rad sprožil tole staro puše, ki oddaja en strel na minuto. Vraga! Kako tulijo! In to pri belem <lnevu!
Stopil je na suho.
Pol ure od tod je volkulja Sivka za-rtuhala nevarni človeški duh. Kazan se je bil nekaj minut prej oddaljil za belim kuncem. Sivka je slišala veslanje in sunek čolna ob pesek. Takoj je začela žalostno tuliti, da obvesti svojega tovariša.
Mac Trigger je počakal, da je tulenje prenehalo. Nato jt vzel ir, čolna svojo staro puško, porinil vanjo nov naboj in se skril v grmovju ob bregu.
Kazan se jo b naglo vrnil k Sivki. Dlaka se mu je divjo jezila. Veter je pihal od rok j in mu prinašal duh človeka; kar tresel se je.
Sandy je bil lovil lisice v polarnih krajih in po načinu, ki so ga naučili Eskimi, je šel toke dolgo okoli divjačine, da se je nahajal proti vetru.
Toda volkulja Sivka jo imela še boljše čute kot arktična lisica z mdimi rdečimi očmi. Njen podolgast gobec je sledil krogu, v tcatere . so je pivr-ikal Sandy. Na tristo yardov j cula, kako je p«'čila suha veja, sunila je Kazana v ramo :: oba-dv-f. sta tiho izginila v nasprotni smeri.
Sandy se jo plazil kakor kača, a ni našel ničesar. Celo uro se je trudil, nato je vrnil k čolnu. Robato je zaklel ii: njegov hudobni obraz se je nakror:':!!, ko je videl po sledeh, da sla oba volkova med trm časom prišla pit k reki.
A kmalu nato se je glasno zasmejal. Iz svojega nahbrtnika, ld je 1 .'.al v čolnu, je potegnil malo k čukasto mošnjo. Iz nje jo vzel steklenico, ki je biln heririelično zaprta in v kateri v se nah Vie kapsulo iz čolatine. V njih se je nahajal strihnin.
Na obrežjih Yukona so mnogo slab. • pa govorili o teh kapsulah. Trdilo se je, da je njih posestnik pustil neki dan pasti eno v čas o kave, ki jo je ponudil nc;., »ли drugemu možaku. Toda dokazati mu ni mogel nihče ničesar.
Za uporabo strupa na lovu pa je 1 il Sandv Mac Trigge- pravi mojster. Pred par dnevi je bil ustrelil karibuja in v kose njegovega mesa je začel zavijati po eno kapsulo. Položil je osem zastrupljenih kosov mesa na različna mesta.
Naslednji dan je šel gledat učinek. Prve dve vabi sta ostali nedotaknjeni, a
tretje ni bilo več na mestu. Od veselja si je mel roke, kajti gotov je bil, da najde v razdalji dve c!o tristo yardov svojo divjačino. A kruto se je varal. Našel je kos mesa, ki ga je bil zavil okoli strupa, razvit na tleli, in strup je ležal poleg. Klel je od jeze in divje gledal. Kaj takega se mu še nikoli ni bilo pripetilo.
Šol je naprej. Četrta in peta vaba sla bile spet nedotaknjene, ostale pa razvite in sirup je bil raztresen po tleh. Poleg njih je zapazil sledove obeh skrivnostnih volkov.
Mac Trigger je bil naravnost obupan. Smatral jo to za višek poloma in nesrečo, češ da se mu je vse zoperstavilo. Sklenil je vrniti so v Red-Gold-City.
Po kosilu se je vsedel v svoj čoln, prižgal pipo, položil puško čez kolena, vzel krmilo v roke in se pustil gnali od toka po reki navzdol.
Kazan in Sivka sla bila pol milje daleč nižje ob reki in pila vodo. Veter je pihal v nasprotno smer, tako da nista mogla zadu-hati človeka, ki se jima je bližal popolnoma neslišno, ker ni veslal.
Ko ju jo Sandy zapazil, je naglo zagrabil puško. Pri peketu jekla je Sivka naglo izginila v grmičju, Kazan pa je z divjim renčanjem gledal proti čolnu.
V tem trenutku je počil strel, Kazan je čutil strašno bolečino na glavi in se v istem trenutku onesvestil. Volkulja Sivka pa je tekla, kar so jo neslo noge.
Sandy je bil izstopil in si veselo ogledoval svoj plen. S puškinim kopitom je obrnil Kazanovo glavo in dejal ves začuden:
»Vraga, saj to ni volk. To je pes, San-dy Mac Trigger 1 To je čisto pravi pes!
XXV']., Sandy Mac Triggerjeva metoda.
Sanđy Mac Trigger je pokleknil na po* sek poleg svoje žrtve, ki jo še vedno ležala brez zavesti. Ko je dvignil Kazanovo glavo, je zapazil odrgnjeno kožo okoli vratu, kar je značilo, da je bila žival nosile ovratnik.
Kar mogel ni verjeti svojim očem.
>Pes je!« je znova vzkliknil. »Doga, Sandy! In naravnost krasna!
Okoli Kazanove glave je bil pesek ves rdeč od krvi. Možak jo preiskai rano in zapazil, da velika okrogla krogla ni prebila črepinje, temveč je odskočlla od kosti. Čeravno je udarec onesvestil Kazana, se ja začel polagoma obujati k življenju.
Mac Trigger je i/.bomo poznaval pse, ki se rabijo za uprego sani. Dve tretjini svojega življenja jo bil preživel v njih družbi. Z enim pogledom je mogel reči za vsakega, koliko jc star, koliko je vreden in odkod prihaja. Mogel je razlikovati sledi različnih pasjih pasem.
Pogledal je kazanove šapo. To so bile volčje šape. Sandy je bil dobre volje. Kazan jo bil pol divje pasme. Bil je krepak in močan in Sandy je pomislil na visoke ceno, ki se bodo prihodnjo zimo plačevale za pse v Red-Gold-Cityju.
Šel je naglo v čoln in vzel trd lanec, lz katerega je v desetih minutah izgotovil krepak nagobčnik. Tega je pritrdil Kazanu na glavo in ga dobro privezal. Na ovratnik je pa pritrdil deset čevljev dolg lanec In čakal.
kot preroka, v katerem se je Budova modrost v devctindevetdesetič včlovečita. Njegove odločbe so smatrali za nezmotljive, njegova beseda jo bila razodetje Budove modrosti.
Leta 1912 je hotela caristična Rusija pri-klopiti Mongolijo na vsak način ruskemu imperiju in se je ministrstvo za zunanje posle trudilo na vso moč, da bi pridobilo Hu-tuk-tu-ja za ruske načrte. Ruski poslanik v Pekingu mu je nasvetoval, naj se da pod ruskim pokroviteljstvom kronati za mongolskega cesarja. Hu-tuk-tu je ponudbo odklonil, vsaj na videz.
Po vojski je deloval skupaj z generalom tJngern-Sternbergom, ki je bil v Mongoliji poveljnik kozakov Semenova in o katerem nam pripoveduje tudi Osendovski v svoji znani
knjigi: Bogovi, ljudje in živali. Sternberg je vzel Hu-tuh-tu-ja pod svoje okrilje in je poskusil boriti se proti boljSevikom ne samo i orožjem, temveč tudi z ugledom, ki ga je imel veliki duhovnik v Mongoliji. Boljševiki so Un-gern-Sternberga premagali, vjeli in obesili, a vplivnega duhovnika so pustili pri miru in so ga hoteli celo privabiti za svoje politične načrte. Pa se jim ni posrečilo.
Hu-tuk-tu je bil velik učenjak, zelo dobrega srca in svojemu ljudstvu pameten sve tovalec. Ker je pred kratkim bežal pred menihi tudi Dal. i-lama, kakor so poročali, je zgubil budizem naenkrat dva vplivna voditelja. Na politiko v Aziij bo to seveda zelo vplivalo.
• • •
— Katoliška univerza v Pekingu. Ameriški benediktinci ustanove v Pekingu svojo naselbino, ki položi temelje katoliški univerzi. Doslej Imajo katoličani na Kitajskem samo eno visoko šolo — jezuitsko Auroro v Šan-gaju, dočim imajo protestanti osem univerz.
Poizvedovanja.
опвоввшл
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1'st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljud tvom po deželi naj-Vsak ogias, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
m
MILAN TUMA, trgovec v Krškem išče pridno, pošteno, zdravo, močno in vljudno
DEKLICO
ti ima veselje do trgovine z me5. blagom. Prednost imajo deklice iz oddaljenih krajev.
Vpokojen
OROŽN. NAREDNIK
samskega stanu — vesten, marljiv in vztrajen, IŠČE SLUŽBE. Ponudbe na upravo lista pod žtev. 3305.
DIJAKINJE
h dobrih katol. rodbin vzame gospa v vestno celotno o t k r b o. Na željo nemška Itonverzacija in pomoč pri učenju. Ponudbe pod: Vzgo-|a< na upravo lista. 3136
^Prodajalka
fctarejša moč, galant. stroke, vešča pisarn, del, se sprejme v večjo trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava lista itev. 3285.
Prodam lepo, dobro ohranjeno, kompl. SPALNICO iz trdega lesa. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 3363.
Mesarski VAJENEC, močan in zdrav, se sprejme Al. Bre-celjnlk, mesar. Sp. SiSka 25.
Gospodična išče SOBO
s hrano ali brez hrane, čez počitnice. — Ponudbe prosi pod «POČITNICE« na upravo »Slovenca«.	3369
Dve stanovanj
vsako z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami in zemljiščem, v novi hiši, na periferiji mesta. — Naslov sc izve v upravi •Slovenca« pod Stev. 3356.
Prodam nov pisalni STROJ po ugodni ceni. - Ponudbe na upravo pod: Prvovrsten.
Prodam veLko NJIVO
pri žel. postaji Medvode. -Več se poizve na Poljanski cesti St. 21, levo, Ljubljana.
KOŠNJA TRAVE
2 orala oh Dolenjski cesti, na pognojenem svetu, SE ODDA. - Več sc izve v pisarni, Dolenjska cesta 12.
TRGOVINO
z mcš. blagom, v mestu ali na deželi, kupim ozir. vzamem v najem, cvent. tudi za trgovino primeren lokal na prometnem kraju. - Ponudbe na upravo lista pod šifro «TAKOJ«.	3368
-j0f Po zelo nizki ceni naprodaj vsakovrstni АГА11 [I domačega izdelka v veliki izberi. BOKS-tClLui ČEVLJI po 900 kron. - Istotam sc sprejme čevljarski pomočnik in vajenec. — FRAN TRAVNIK, Trebnje, Dolenjsko.	3352
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nas je naša uadveo ljubljena mamica, gospa
Miki Sssolk roj. Poimlje
danes po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere zapustila iu se preselita v lepše življenje. — Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek popoldne ob štirih na tukajšnje pokopališče. — Svete maše zaduSnice se bodo darovale v kapiteljski in frančiškanski cerkvi.
Novo mesto, dne 10. junija 1924.
ŽALUJOČ! OSTALI.
Fotogr. APARATU
Zcie Tesar 9/12 1 :4.5 Foc. 15 cm. Voigtlander & Sohn Braunschweig 9/12 1 : 4.5 Foc. 18 cm (oba s «Spiegelreflex-Kammaro«) in Ica 4И/6-1 : 6.8 Foc. 7.5, ugodno naprodaj. Vsi aparati imajo film-pak in več drugih kaset, ev. tudi drugo opremo. Naslov pri upravi lista pod št. 3374
KRASNO TELE —
BIKEC — SIMODOLEC
šest tednov star, od s prvo premijo odlikovanega bika in dobrega mlečnega potomstva, naprodaj. — Cc3ta v Mestni log St. 31, Ljubljana.
takoj: dmamo Vfi
nov ali star, dobro ohranjen,
dalje mizarski stroj
(Hobel - Abrichtmaschine) ra izdelovanje Nut u. Feder. in FRAS - MASCHINE ter VODOVODNE CEVI 30 ali 40 mm debele, rabljene. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 3287.
TRGOVINA naprodaj
z ali brez inventarja, na jako prometni točki, v prijaznem trgu na Dolenjskem. - Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod "Prometni kraj Stev. 3286«.
VSAKOVRSTNA
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslali na "Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
KDOR HOČE
graditi stavbo ceni,
naj piše po pismene informacije na DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.
						
P	O 1»	M A	V	I	L	A j
vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvrSitve
moderno ureteiffi imrnim
JHgoslovansKega
Mtmm
Uradi: DraShovttcvo ulico 23. Telefon 8-64. 25-62.
d. đ. v Zagrebu
Naslov za poslllfte: MCBED - SAVA. Industrijami ho!os;<h
Мапјбп vsoto don&rja je nekdo nnSel v bližini restavracije g. Košaka. Zglasiti se je v upravi »Slovenca«.
Izgubila je neka oseba 11. t. m. na trgu 50 dinarjev, zavitih v papir, namenjenih za menjavo. Najditelj se prosi, da proti primerni nagradi odda denar v upravniStvu »Slovenca«.
ШПЕПШОВПС
Pridobivajte novih naročnikov!
Meteorologlčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vid. Normalna barometerska višina 786 mm.
Uaa орнло-v ftu'»
10., 6. 21 b
11./6 7 h
Ha/o-m »tet
v mm
735-3
736-9
11.,- 6. 14 li
<351
lormo-raetor
T C!
188
16-8
22-5
Nebo, vetrOT'
jas.
1-2
3-6
jas.
jas. s, z.
i'ac.avinu t mm
PRODAM takoj skoro
nov, jako dober, levoročnt ŠIVALNI STROJ za 6000 Din, kakor tudi sllčen «Sin-ger« cilinder - stre) po razmeroma nizki ceni. Naslov pove uprava pod St. 3373.
Najnovejši
modni traki, svila in nakit za obleke ravnokar doilo. Modna trgovina
T.
Ljubljana, Sv. Petra c. 2
RAZPRODAJA
POHIŠTVA
Zaradi preselitve ceno NAPRODAJ pohištvo in različne stvari. Jutčlčcv trg 2. I. nadtr., pri čevljar, mostu, i'«""".....................................i..
P. П.
j šiuilie gospodinje
: opozarjamo, da so zopet do-| speli najboljši šivalni stroji :	in kolesa
)©©©©
tfieie.
©0000 ©©©©©©©©©©©©©©g
9.r -	-
)	Vam stavimo brezplačno proračun za	©
) črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.	©
s	Knjigoveznica K.T.D. v lfu&!jani m
ч	Kopitarjsva uilca 6. li.	q
?©©©©©©©©©©©©© ©@©©(9©©©©©©0©©
v vseh opremah
: za rodbinsko in obrtno j rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji ..АвССГ" kakor: cilinder, ievoročni ? in krojaški. I Pouk v vezenin ter 1
! Krnonju perilo in i
i nogavic Ištolonie) brez-: plačno edino le pri: S	—
Ljubljana,
š blizu Prešernovega sporne nika ob vodi.
1 Popravila sprejemamo!
Шаш zalaja с1гаг:!пздг papirja ln B3Ch srn
A. Lompref.
ljubljene. Kpshou trg Ul
BEOGRAD
POENKAREOVA ULICA E3R. 10
TELEFON 23-90 *
Brzojavl: G A N Z
ZAGREB
DRAŠKOVIĆEVA ULICA BR. 27
TELEFON 15-87
*
Brzojavl j G A N Z
GLAVNA ZASTUPSTVA ZA KRALJEVINU S. H. S.
Салж & Comp. — Daanubleas
Maschinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengcsellschaft Gaeiz'sche ElektrSzitats-AlitSefligeselschaft Leobersdorfer MaschJnienfabriks-Aktlengeselschaft
PROIZVODI:
vagoni • sa--tivnl dizlov! vagona • fočkovi za željeznice • vagonetl I materijal za usVotračne induslri»kc želje/.-,.co i rudokope • benzinske i elektr. lokomotive . brodovi • dizalice • elevatort teretni autoinobili • mostovi željezne konstrukcije • Diesel-motori . motori za benzin i plin • veliki plinski motori . mlinski valjci . turbine za vodu • centrifugalne I turbinske pumpe • strojevi za ciglane • drobilice . parni kotlovi . rezervoari • željeznički gornji ustroj i sigurnosni uredaj • strojevi
za brodove • metalni, željezni I ćelični odlijevci I t. d. Električni generatori za sve vrsti struje « etektro motori • turbogeneratorl • transformator! • brojila aparati za ukapčanje struje • električne lokomotive • tramway i t. d.
. Projektiranje I gradnja hidroelolctrlSnlb 1 kalorl&nlh centrala. Dobavljamo uredaj« za kompletne olglane, troraice ia (tipe 1 cement, te za brtketlrenje pltotlne I drugih materijala. Ekonomizlranje pogona parnih kotlo-ra (sa nredajimn patentiranih Babcook polupllnflcih »tcpcnastlta rošitilja). Tebnlčke savjete 1 na zabtjev posjot spedjalnlh Inženjera besptatan.
Velik a bogato snadbjevana skladlžtauZecjrebul Beogradu.