Liubliana. četrtek 28 m?rca 1929
Cena 2 Din
Naro&Mu saa&a mesečno 26 Din, M Inozemstvo 40 Dva.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uteca 5. Telefon fcev.
3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleioa St. 440.
Ceflss Koceoova rt. 2. Telefco ttev. 190. Bofcopiai m a* vračajo. • Ozfaai po tarifa.
Upravaiitvoi UuMjao«, Pteieroova m M Telefon it. 3122, 3123, 1124. 3125, 312« laser itn) oddelek: Ljubljana Prešernov
uiica 4. Telefon St 24Q2 Podružnica Maribor: Aleksandrova cest
it. 13 Telefon St 4S5 PodrarAica Celje: tCocenov« ulica St 2
Telefoe St 190 Računi pri pnit ček zavod h. LJubljana št. 11.842, Praha čisto 78.180; VViea Nr. 106.241.
Prijateljska pogodba z Grčijo podpisana
Včeraj opoldne sta pogodbo svečano podpisala zunanja ministra Karapanos in Kumanudi - Pogodba je sklenjena za pet let
Ljubljana, 27. marca.
Prijatljski pakt z Grčijo je podpisan.
S tem se zaključuje važen oddelek povojne balkanske zgodovine. Zaključuje se doba grško-jugoslovenskega medsebojnega nezaupanja, ki je povzročila obilo neljube polemike, precej nepotrebnega vznemirjenja in marstkake nejasnosti v zunanji situaciji obeh držav. S prijateljsko pogodbo se postavljajo odnošaji med Grčijo in Jugoslavijo na novo osnovo in omogoča se normalni, res prijateljski sosedski razvoj razmerja med nami in Grki za bodoče.
Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo, ki je bila nadaljevanje stare grško-srbske zvezne pogodbe, je bila odpovedana 1. 1923. Naša država ie želela imeti najprej urejeno vprašanje svoje cone v solunski luki, potem šele bi bilo mogoče obnoviti prijateljsko pogodbo, kakor je obstojala med sosedama od 1. 1913. dalje. Grki so se v solunski zadevi obotavljali silno dolgo in nikakor niso marali upoštevati naših želj. Naša diplomacija pa ie stala na stališču, da se mora najprej rešiti solunsko vprašanje, oreden se more prijateljska pogodba obnoviti.
Slično stališče je zavzela naša država, ko je v času najnepovoljnejšega stanja solunskih pogajanj Grčija nenadoma pokrenila vprašanje balkanskega Locarna in postavila predlog, naj se sklene skupni balkanski prijateljski pakt. Naša diplomacija predloga samega ni zavračala, toda izjavila je, da se morajo najprej urediti nerešeni problemi med posameznimi državami, špecijalno pa dovesti pogajanja za gospodarski dostop do solunske fruke do končnega zaključka. To stališče je zma-sralo in Grčija sama ie pozneje spremenila svojo politiko ter ie odtlej zagovarjala misel, da je skupen balkanski pakt sploh nepotreben in imajo smisel samo posebne pogodbe med posameznimi državami, češ da so interesne razlike med raznimi državami na Balkanu prevelike.
Kardinalna naša zahteva se je sedaj izpolnila. Solunsko vprašanje je rešeno, naš gospodarski dostop do Soluna je reguliran. Zato se je moglo s sigurnostjo pričakovati, da bo solunskemu sporazumu v kratkem času sledil sklep prijateljskega pakta.
Pogajanja za prijateljski pakt so bila v načelu zaključena že v Ženevi, treba je bilo rešiti le še vprašanje arbitraže, ker se grško-jugoslovenska prijateljska in razsodiščna pogodba v tem pogledu razlikuje od drugih sličnih pogodb in določa za rešitev eventualnih novih sporov dva načina. Zato v Ženevi pogajanja niso bila še definitivno zaključena. temveč so se nadaljevala te dni v Beogradu, kamor je prispel na po-vratku iz Ženeve v Atene grški zunanji minister Karapanos. Ob onoiestraii-skem stremljenju, da se prijateljska do-godba obnovi čim prej, so bila vsa še nerešena vprašanja kmalu razčiščena in pogajanja danes kronana s svečanim podpisom pogodbe.
Podpis grško-jugoslovenske prijateljske pogodbe je razveseljiv dogodek v evropski politiki, posebno razveseljiv in važen pa še v špecijalno balkanski politiki. Balkan je bil od nekdaj torišče najrazličnejših vnanjih vplivov. V intrigah različnih smeri so tekmovale domala vse evropske velesile. Danes ie situacija sicer precej drugačna in balkanska politika je postala gotovo riepii-merno samostojnejša. Vendar geslo »Balkan balkanskim narodom« še vedno ni realizirano v celoti in še vedno je možnost ter opasnost, da se nasprotja med balkanskimi narodi izrabljalo v izvenbalkanske interese. Z resitvt.o solunskega vprašanja ter s sklepom prijateljskega pakta med Grško in Jugoslavijo se je vsaj na tej strani možnost za vmešavanje izdatno zm injšaia. !.n to že nekaj pomeni.
Ce izvzamemo Albanijo, ki tvori v balkanski politiki poglavje zase. 'mamo samo še Bolgarijo, katere >diošaji do sosedov na zapadu, jugu in severu še niso zadovoljivo urejeni. Ali tudi v tem pogledu so se storili prvi -co-aki 1< sporazumevanju. koraki, ki sicer se ti a dajo garancije za skorajšnji popolni sporazum. ki pa vendar dovoljujejo precejšen optimizem tudi na tej strari. Upati je, da bo likvidacija n^ešerih vprašani med nami in Grki vplivala ugodno tudi na Sofijo in <h bo sklep prijateljskega pakta med Beogradom :r, Atenami bistveno pripomogel h končnemu sporazumu med vsemi balkanskimi narodi. Zato smo se z i-ines -jodc.1-sanim paktom za velik korak >rib;ižaii tudi balkanskemu Locarna,
Beograd, 27. marca, p. Danes ]e bil izvršen Svečan podpis prijateljske in arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo. Za našo državo ie podpisal pogodbo zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi, za Grčijo pa zunanji minister A. Karapanos.
Podpis pakta se je vršil ob 11.30 v mali svečani dvorani zunanjega ministrstva ob navzočnosti obeh pomočnikov zunanjega ministra in višjih uradnikov, zastopnika šefa generalnega štaba in atenskega poslanika Tiče Popo-viča. Z grške strani so prisostvovali podpisu poslanik v Beogradu po;ihro-niades, grški poslanik v Parizu Politis in celokupno osobje grškega poslaništva v Beogradu. Navzoči so bili tudi predstavniki grško-jugoslovenske :ge. zastopniki raznih gospodarskih korpora-cij ter številni domači in inozemski novinarji.
Takoj po izvršenem podpisu ie bil novinarjem izročen obširen komunike, ki ga objavljamo na drugem mestu. Dr. Kumanudi pa je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri podčrtava veliko važnost te pogodbe za medsebome odnošaje med Grčijo in Jugoslavijo.
Ob 13. je priredil ministrski predsednik general Živkovič ia Toočideru ra čast grškemu zunanjemu ministru banket. ki se ga je udeležila celokupna vlada, vsi višji uradniki zunamegi mini-
strstva, predstavniki vojske, -azr-ih udruženj in osobje grškega posi in št\ i. Na banketu je bilo izmenjanih več zdra-vic. Posebno prisrčno sta si papila zastopnik zunanjega ministrstva dr. Kumanudi, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom :n podčrtal željo, da bi pravkar sklenjeni pakt prinesel obema narodoma kar sajveč koristi. Grški zunanji miniscer Karara-nos se je v daljšem govoru zahvali za gostoljubni sprejem in se Dridniiii želji dr. Kurnanudija. da bi r-k'ei!.,eno prijateljstvo rodilo obilo sadov in oiačaio solidarnost na Balkanu.
Po banketu je sprejel tudi g. Karapanos novinarje, katerim ie v 'izgovoru izrazil svoje zadovoljstvo tad doseženimi uspehi. Zvečer se ie vršila v Narodnem gledališču v proslavo važnega zgodovinskega dogodka svečana predstava, ki so se je adele-j !i vsi č a-ni vlade in odlični grški gostje.
Ob 11.30 je grški zunanji minister Karapanos v spremstvu grškega pos'a-nika v Parizu Politisa odpotoval v A te-ne. Prometno ministrstvo mu ie d;;!o na razpolago ministrski salonsKi voz. Na kolodvoru so se poskjvli od Karapanosa dr. Kumanudi z vodilm.m uredništvom zunanjega -nitust/stva ter poslanik Polihroniades s celok-.ipnim osob-jem svojega poslaništva.
Glavna vsebina prijateljske pogodbe
Uradni komunike o pogajanjih, podpisu, namenu in glavnih točkah grško-jugoslovenske pogodbe
Beograd, 27. marca p. O podpisu prijateljskega pakta je bil danes popoldne izdan naslednji
URADNI KOMUNIKE:
»Tekom pogajanj, ki so se v zadnlem času vršila med grško vlado in vlado kra-lievine SHS. ie bilo ugotovljeno na obeh straneh, da vežeio oba naroda in državi iskreno prijateljstvo, istovetnost interesov in vzajemno zaupanje. Ker ie vprašanje srbsko-hrvatsko - slovenskega tranzita in prometa preko svobodnr cone v Solunu rešeno s protokoli, ki so bili podpisani 17. t. m. v Ženevi, sta vladi obeh držav, ki ]u vodi enaka skrb za ohranitev miru in politične stabilnosti, smatrali za svojo dolžnost, da ne odlagata več s sklenitvijo prijateljskega pakta.
Ta Dakt le bil podpisan danes dopoldne v Beogradu od ekscelence zunanjega ministra grške republike g. Karapanosa in zastopnika zunanjega ministra kraljevine SHS dr. Kurnanudija. Visoki pogodbeni stranki se vzajemno obvezujeta, da druga drugi pomagata z iskrenim sodelovanjem za ohranitev reda in stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, ki sta jih obe stranki pod-oisali. kakor tudi s spoštovanjem in izvrševanjem obveznosti, določenih v mirovnih pogodbah. Obe stranki se vzajemno obvezujeta. da ne bo nobena in v nobenem primeru nosegia po vojni, marveč da mirnim potom rešita vse spore, ki bi se mogli pojaviti med niima. Inspiriran! i obliko in načinom mirnega reševanja mednarodnih sporov po vzorcu Društva narodov, ki ie bil
priporočen zlasti tudi na zadnjem zasedanju plenuma Društva narodov, se določa s paktom mirna arbitraža.
Kar se tiče bodočih sporov, ki niso pravnega značaja, se morata pogodbenici podvreči postopanju pomirienja pred stalno ali špecijalno komisijo, sestoječo iz petih članov. Komisija bo imela nalogo, da razčisti sporno vprašanje ter se mora truditi, da pomiri obe stranki. Rezultat dela komisije se zabeleži v posebnem protokolu.
Če pa komisija ne uspe. da bi pomirila obe stranki, se predloži spor bodisi Drušivu narodov ali pa arbitražnemu razsodišču, sestavljenemu posebej za dotičao ;arievo, če 6e s tem strinjata obe stranki. Nesporazumi glede tolmačenja in izvrševanja pogodbe se predložijo v presojo stalnemu mednarodnemu razsodišču.
Ta postopek pa ne velja za spore, ki se tičejo teritorialnega stanja, niti za one spore, ki so se pojavili pred sklenitvijo tega pakta, kakor tudi ne za one spore, ki se tičejo vprašanj, ki jih prepušča mednarodno pravo v izključno kompetcnco držav. Mednarodno razsodišče ima odločati, ali naj se v konkretnih primerih uporabi taka izjema.
Ta pakt v nobenem pogledu ne slabi pravic in obvez visokih oogodbenih strank, ki potekajo iz pakta Društva narodov ali pogodb. ki sta iih pogodbenici sklenili poprej in ki so registrirane pri Društvu narodov.
Pakt Je sklenjen za dobo petih let in stopi v veljavo tako) po izvršeni izmenjavi ra-tifikaciiskih listin, kar se bo izvršilo v Atenah.«
Karapanos in Kumanudi o pomenu pakta
Beograd. 27. marca. p. Po svečanem podpisu pakta je zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi sprejel novinarje in jim dal o paktu in njegovi predzgodovini naslednje iziave:
»Pred desetimi dnevi smo sklenili v Ženevi gospodarske konvencije, ki regulirajo promet in tranzit s Solunom in vprašanje naše svobodne cone. Danes ie bil podpisan politični pakt in je bil s tem storjen velik in važen korak na potu,ki je dovede! do razširjenja in utrditve prijateljstva ter iskrenih odnošaiev med obema državama. S tem aktom sta republika Grčija in kraljevina SHS tako uredili svoje medsebojne zveze ter jih tako j razpredli, da obsegajo vse glavne momente narodnega življenja. Gospodarski razvoj na jugu preko solunskega pristanišča dobiva še večji polet v pravcu izvoza in uvoza, a politični sporazum je utrjen in dopolnjen s prisrčnimi in iskrenimi odnošaji ki so v minulosti že nad sto let obstojali med obema narodoma.
Prijateljski pakt je sklenjen v duhu onih idej in tendenc, ki jih inspirira Društvo narodov in ki morajo služiti kot osnova novemu mednarodnemu pravu, ustvarjenemu po svetovni voini Še več. vzeli smo za podlago že izdelan model, ki je bil minulega leta sprejet od Društva narodov v ženevi. Novost. po kateri se naš pakt razlikuje od drugih sličnih paktov, je v tem, da predvidevamo za spore dvojno postopanje. Po enem spada spor v pristojnost Društva narodov na osnovi člena 15 pakta Društ 'a narodov, po drugem pa se spor lahko predloži posebnemu arbitražnemu razsodišču, vendar pa samo v primeru, da soglašata s tem obe stranki. Določba, po kateri se obvezujemo, da ne bomo napadali drug drugega, niti se bojevali proti drusim, je eno jamstvo več za miroljubno politiko, ki jo vodita vladi obeh. držav.
Ni dvoma, da je s tem paktom naša resnična in ▼ nas globoko vsajena želja, da bra-
nimo mir, dobila svečano potrditev. Ne da bi pustili, da bi se kršile niaše meje, smo na Balkanu ne samo budni čuvarji teritorija, ki nam je zajamčen z mirovnimi pogodbami, temveč smo tudi odločni in neomah-ljivi poborniki splošnega miru, od katerega je odvisen napredek vsega človeštva.«
Popoldne je tudi grški zunanji minister Karapanos sprejel večjo skupino novinarjev ter jim podal daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Dne 17. marca smo podpisali v Ženevi konvencije o jugoslovenskem prometu preko Soluna, ki izpopolnjujejo konvencije iz leta 1923. Prijateljski pakt, ki je bil podpisan danes v Beogradu, predstavlja velik korak na potu h konsolidaciji conožajev med Grčijo in Jugoslavijo. Po mednarodnih aktih v Ženevi je kraljevina SHS dosegla vse olajšave in svoboden tranzitni promet svoje trgovine preko Soluna. Danes podpisani pakt pa predstavlja krono naporov, ki so zasledovali utrditev medsebojnih prijateljskih odnošajev, ki go že od nekdaj obstojali med obema državama. Pakt. ki je docela v duhu načel in idej Društva narodov, je velevažen faktor miru in solidarnosti na Balkanu.
Vzajemna želja obeh držav, da se izogneta vojni, je našla izraza v posebni klavzuli. Istočasno potrjuje pakt stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, ter dokazuje, da sta Grčija in Jugoslavija odločni pobor-nici miru.«
Na vprašanje vašega dopisnika, kdaj bo pakt objavljen, je g. Karapanos izjavil, da je želja obeh ministrov, da najprej obvestita o vsebini pakta svoji vladi. »Medsebojno je dogovorjeno, da bo pakt objavljen istočasno v Beogradu In Atenah, potem pa ga lahko svobodno komentirate,« je zaključil g. Karapanos in le še pristavil, da bo pakt takoj po ratifikaciji. registriran pri Društvu narodov.
»Zeppelin" je po noči letel nad Slovenijo
Z Grške je zrakoplov nenadoma krenil proti Jadranskemu morju - Ob 16. je bil nad Dubrovnikom, pozno zvečer je letel preko Ljubljane na Dunaj
Fridrichshafen. 27-. marca g. Davi ob 7. je grof »Zeppelin« letel nsd otokom Skv-ros severno od Sporadov. Zrakoplov v nadaljnjem ni letel preko Dardanel kakor ie nameraval temveč se ie usmeril proti Jadranskemu morju Ziakoplov je ob 16. uri letel nad Dubrovnikom.
Dunaj, 27 marca g. Na povratku bo »Grof Zeppelin« v večernih ali nočnih urah letel preko Liubhane na Dunai. »Ravag« je za prihod »Grofa Zeppelina« nad Dunai montirala na zvoniku sv Štefana posebno oddajno in spreiemno postajo ki bo obvestila svet o poietu ->Zepelina«. Govor z zrakoplova in odgovor oddajne postaje bo prenesla svojim abonentom. Trenutno si prizadevajo na letališču v Aspernu dobiti zvezo z zrakoplovom. Kakor znano, oddaja »Grof Zeppelin« na valu 900, vendar ga do sedaj na tem valu ni bilo mogoče doseči. Kakor domnevajo, oddaja najbrže na drugih valovih. Če se posreči dobili z zrakoplovom zvezo, bodo skušali doseči, da bi zrakoplov zmanjšal hitrost, ter šele v zgodnjih jutranjih urah priletel na Dunai.
Berlin, 27. marca s. Po brezžični brzojavki s krova »Grofa Zeppelina« je letel zrakoplov danes opoldne nad Krfom in nato v severni smeri dalje. V Atenah je zrakoplov zaradi neugodnega vremenskega
položaja nad Dardanelami krenil proti Jadranskemu morju. Proga iz Jeruzalema do Aten. ki meri približno 1500 km, je zrakoplov prevozil v malo manj ko 10 urah. Kakor se zatrjuje, se bo »Grof Zeppelin« vračal preko Trsta. Ljubljane in Dunaja. (Po privatnih informacijah ie bil »Grof Zeppelin« ob 19. nad Trotom.)
Split. 27. marca n. Zrakoplov Zeppelin je na svojem povratku iz Egipta danes popoldne nlul nad Dalmacijo Njegovo približevanje so napovedale brzojavke. Nad Maka rsko je napravil majhno spiralo, nato pa ie nadaljeval pot naravnost proti Splitu. Na obali se ie zbralo na tisoče ljudi, ki so pričakovali Zeppelina. Opazili so ga ob 5.25 na v/hodu kof majhno točko, ki pa ie vidoma rastla. Ob 5.30 ie plut nad Splitom samim. Množice so ga živahno pozdravljale z mahanjem rok in klicanjem. Letel ie v višini 800 m ter so se mogle na njem opazovati vse podrobnosti. S Zeppelina ro bili vrženi štirje zavo.ii. od katerih ie eden padel pred palačo velikega župana, druii na obalo, dva pa v mestne ulice. Publika .ie pohitela na mesta, kamor so padli zavo.ii, ter je našla v njih dopisnice in pisma, naslovljena večinoma na ljudi v Nemčiji. Vsa korespondenca je bila oddana takoi poštnemu uradu v nadaljnjo odpremo. Zeppelin je plul nad Splitom zelo polagoma, do nekoliko minutaji pa se je naglo izgubil preko Kaštelov.
Avstriji grozi splošna delavska stavka
Delavci avtomobilskih tovarn so stopili v stavko — Zveza in-dustrijcev izjavlja, da hoče za vsako ceno dobojevati boj z
delavstvom
Dunaj, 27. marca. d. Po dolgotrajnih mezdnih pogajanjih so stopili delavci treh dunajskih avtomobilskih tovarn v stavko, ki je signal za pričetek velike mezdne borbe v avstrijski kovinski industriji. Računati je s tem. da se bodo stavki pridružili tudi delavci ostalih velikih dunajskih avtomobilskih tvornic. Dunajska zveza industrijcev je sklenila izpreti vse delavstvo avtomobilskih tvornic, ako se ne vrne do praznikov na delo. Nadalje namerava po 6. aprilu odrediti splošno izprtje vsega delavstva dunajske kovinske industrije, ako stavka avtomobilskih delavcev dotlej ne bo končana. V primeru. da bi se tudi stavkujoči delavci ne povrnili na delo vsaj do 12. aprila, bo najkasneje 13. aprila izprto delavstvo
kovinske stroke vse Avstrije. Celokupna avstrijska kovinska industrija se je izrekla solidarnim z dunajskimi avtomobilskimi tvornicami in je pripravljena za vsako ceno izbojevati boj do konca
Dunaj, 27. marca. s. Od včeraj stavka* jo delavci v treh dunajskih avtomobilskih tovarnah. Ta stavka je povzročila ostrej« ši spor v kovinski industriji. Delavci v av* tomobilski industriji zahtevajo sporazum* no s kovinskimi delavci plačilo mezde za praznike, kar pa industrijci kategorično odkl? ajo. Kakor se zdi, bo ta spor se* gel tudi v vrste kovinskih delavcev. Če stavka v avtomobilskih tovarnah ne bo v nekaj dnevih zaključena, je treba računa* ti z izprtjem. Ako se bo razširila tudi na kovinsko stroko, bo najbrže v kratkem iz* prtih kakšnih 100.000 delavcev.
Aretacija sovjetskega emisarja v Bolgariji
Polslužbeno bolgarsko poročilo o sovjetskih mahinacijah — Ponesrečen poskus samomora aretiranega komunističnega voditelja
Sofija, 21. marca r. Bolgarska agencija javlja: Med osebami, ki so bile aretirane povodom razkrite komunistične zarote, je tudi odposlanec moskovske internacionale Mladen Stojanov. Ta je bil pred leti obsojen na 15 let zapora, a je takrat živel v Moskvi Kljub obsodbi pa se je vrnil v Bolgarsko, seveda pod napačnim imenom, in je vržil posle tajnika komunistične stranke: lotil se ie zlasti propagande za obnovitev bolgarske komunistične stranke, ki je bila razpu-ščena po zakonu o zaščiti države. Mladen Stoianov je vzdrževal stalne zveze z Avra-mom Stojanovom, narodnim poslancem neodvisne delavske stranke, čegar mandat je
bil lansko jesen razveljavljen in ki je b3 obsojen zaradi zarote od sofijskega sodišča V tem času se je moskovskemu emisarju posrečilo pobegniti, da ni prišel v roke policije. Policija pa mu je vseeno prišla na sled in dolgo časa opazovala njegovo delo, predno ga je aretirala. V času zasliševanja na policijski direkciji je Mladen Sto:anov skušal izvršiti samomor s skokom skozi okno iz kabineta inšpektorja, ki ga je zasliševal. V stanovanjih Mladena Stoianova in niegovih sotrudnikov, so našli orožje in znatno vsoto denarja. Preiskava se nadaljuje.
Nemške anuitete še niso določene
Pariz, 21. marca. d. Pogajanja odbora strokovnjakov so zadela zopet na mrtvo točko, ker ni prinesel predsednik nemške delegacije dr. Schacht iz Berlina nobenih novih predlogov za bodočo višino nem* ških anuitet S tem je nastopila po mne* nju pariških listov za nadaljni potek dela strokovnjakov kriza, ker je razlika med zahtevami zaveznikov in nemško ponudbo vse prevelika. Ta razlika znaša namreč okoli 13 milijard mark. Nemci se trdno nadejajo, da se jim bo posrečilo prido* biti zase del zaveznikov v prvi vrsti Ame* ričanov.
London, 27. marca g. Vzrok, da so se pariška reparacijska pogajanja nekoliko zavlekla, je iskati v tem da se države* upnice dosedaj še niso zedinile glede skup nih zahtev napram Nemčiji.. Owen Young je baje pripravljen sprejeti nemško po* nudbo v višini 1600 milijonov mark kot podlago za nadaljna pogajanja.
Bolgarski kralj obišče Prago
Berlin, 27. marca g. Bolgarski kralj Boris biva trenirtno ineognito na gjradu svoje sestre v Karlsruhe na Slezkem. Kakor poročajo, bo obiskal še Prago. Varšavo. Bruselj im Haag.
Zbližanje med anglikansko cerkvijo in pravoslavjem
London, 27. marca d. Canterburysiki nadškof, ki je poglavar anglikanske cerkve, namerava obiskali tekom aj>rila središča pravoslavnih cerkva na Balkanu Kakor je znano, je can/feti-burvsiki nadškof velik zagovornik in propagator mdsli zbližan j a med anglikansko ia pravoslavnimi ceriflvaml.	-	.....-
Kanada bo posredovala v angleško-ameriškem sporu
Washington, 27. mar. d. Ker se je spor med Anglijo in Zedinjenimi državami za* radi potopitve tihotapske ladje »Imalone« poostril, je sklenila kanadska vlada prevze* ti vlogo posredovalca V ta namen je na« ročila svojemu poslaniku v VVashingtonu, da predložil ameriškemu zunanjemu ura« du predlog za mednarodno razsodišče, ki naj preišče dogodek in ugotovi, kdo je prekršil mednarodno pravo.
Skrb Francije za Focheve svojce
Pariz, 27. marca. s. Finančni minister je v imenu vlade predložil zbornici zakonski osnutek, po katerem se izplača vdovi pokojnega maršala Focha poleg redne pokojnine tudi izredna renta 100.000 frankov. Ta renta se bo izplačevala do polnoletnosti maršalovih vnukov. Mornariški minister je sporočil, da bo krstil na maršalovo ime prvi desettonski parnik. ki bo aprila ali prve dni maja spuščen v morje
Amumdsenov nečak se obrača za pomoč na Ruse
Oslo, 27. marca d. Poročnik Amtmdsen. nečak Roalda Ammdsena. je naprosi! sovjetskega poslanika v OsVu. da bi ruske znanstvene odprave. ki nameravajo to poletje proučevati teren na Severnem ledenem morju poskusile tird: iskati pogrešano letalo »Latfiam« Dalje je vpra šal poročnik Amundsen, ako bi bila Rusija pri r*av4:ena sestavki posebno rusko odpravo t?. is&anše Roatfa Araundseca, ki bi jo financira h Norvežane
Borba za in proti podaljšanju stanovanjske
vv«f
zaščite
Deputacije hišnih posestnikov, stanovanjskih najemnikov in starouDokniencev pri ministru socialne politike
Beograd. 27 marca. d. Včeraj ie t>o-setila ministra socijalne politike dr. Drinkoviča deputacija hišnih posestnikov Slovenske hišne posestnike ie zastopal v deoutaciji g Ivan Frelih. i~>e-putacija je pojasnila ministni stanšče hišnih posestnikov ter zahtevala, "a.i se stanovanjske omejitve s l. majem defi-nitivno ukinejo. Svojo zahtevo >e utemeljevala s tem. da <e na razpolago dovolj praznih stanovanj ter da sedanje omejitve le ovirajo konsoMdacijo v stanovanjskem problemu Glede najemnin se je deputacija izjavila »roti vsakemu maksimiranju, ker srnara. da bo svobodna konkurenca na-boi ši reguia-tiv na stanovanjskem trgu.
Danes pa se je oglasila iri min is t tu socijalne politike deputacija stanovanjskih najemnikov. Iz Slovenije sta bi'la v deputaciji gg. Ivan Mohorko iz Maribora in Ivan Vršai iz Ljubljane Deputacija je izročila ministru obširno ute-
Zagrebški umor še vedno zavit v kopreno
Wmo ar*hVaneev so zooet izpustili - Prečkava se ni rodila konkretnih r^,!*atov - eno spiritisiicno po-
rpci'« ^v^friie
meljeno spomenico, v kateri slika položaj stanovanjskih najemnikov ter zahteva. naj se stanovanjska zaščita vsa.i delno podaljša Zlasti pa zahtevajo najemniki naj se s primernimi zakonskimi odredbami prepreči odiranie s previsokimi najemninami in z vsemi sredstvi podpira gradbeno gibanje.
Istočasno ie posetila ministra socijalne politike tudi deputacija staroupo-kojencev, ki ga je opozorila na nbupen položaj te kategorije upokojencev in prosila da se upokience še prav posebej upošteva pri ureditvi stanovanjskega vprašania. ker pač ni misliti na to, da bi upokojenci s svojimi sedanjimi preiemki zmogli višje najemnine.
Minister je deputaciiam obljubil, da bo proučil njihove zahteve Onozoril pa jih ie. da ie stanovanjski problem zelo težaven ter da ie treba interese posameznikov podrediti interesom skupnosti.
Zagreb, 27 marca n Zdi se, da preiskava o umoru Toniia Schlegla še ni prinesla jasnosti in gotovosti Zaoori zagrebške policije so polni aretirancev ne more pa se z gotovostjo reči. da ie ta ali oni izmed njih zapleten v atentat, četudi obstoji za mnoge sum, da pripadajo raznim terorističnim organizacijam Doslei niso izpovedbe aretirancev ali prič prinesle na dan ničesar odločilnega Zafo je policija izpustila že precej aretirancev zopet na svobodo vendar pa ie zope' aretirala tudi nekaj novih
Nekai sumljivih ljudi so privedli v Zagreb tudi iz drugih mest med njimi de'av-ca Antona Metesila. !ri je bil aretiran v Beo gradu, kakor smo že poročali. Policija pro-učuie sedai njegove izjave, ki iih ie podal pri zaslišanju Metesi trdi da na dan umora ni bi] v Zagrebu, česar pa še ni mogel dokazati: zato ie bil pridržan še nadalie v zaporu. Tudi sotrudnik novosadskega »Vi-dovdana« BogoHub Rapaiič. ki ie bil aretiran v Novem Sadu in prepeljan v Zagreb, je še vedno v zaporu. Zdelo se je sicer
Kruševac. 27 marca č. Na današnji razpravi proti orožniškemu podpolkovniku Milanu Geroču. ie bilo zaslišanih več selia kov ki so v preiskavi trdili da so bili ood Geročevim povelistvom izvršeni ropi in požigi Trdili so. da ie bil Geroč povelinik oddelka ki se ie borilo s komitaši Koste Vujinoviča na Mramoru 13. marca 1. 1917 po pričali in službeno pa ie ucotovlieno. da ie bil tedai Geroč v Beogradu. Razen tega ie iz izpovedb orič razvidno, da so nožigal pred vsem oddelki v katerih so bili Turk in Araavti Na današnji razpravi ie vzbudilo pozornost, da ie veliko število seliako* prič in tožite'iev že odšlo domov, ker so sami uvideli da so v zmoti a!' n^? va^pliani
Na popoldanski razpravi se je govorilo v glavnem o preprogah, ki iih ie baje Geroč ukradel zobozdravnici Milici Mihajlo-vičevi iz Beograda. Značilen trenutek je nastal, ko ie potrdila priča Dara Ivanič, da so bile preproge Mihajlovičeve že tedaj razjdene od moljev. V razpravi se ie ugotovilo nasprotno, da ni nobena preproga, ki iih ima Geroč. niti danes razjedene od moljev.
Borba med farani
in žu^ikmn v Š^stbali
Zagreb, 27. marca. n. Danes je zopet došia deputacija seljakov iz Šestin pri Za» grebu k nadškofu dr Baueriu da zopet urgira odstranitev župnika Novoselca iz Šestin. Nadškof dr. Bauer in pomožni škof dr Premuš sta zaslišala deputacijo, nista pa dala nobenega pozitivnega od= govora, čel da je. treba počakati na reši« tev tega vprašania v duhovnem sodišču, pred katerim se nahaja Nato je deputa* cija na svoji seji sklenila, da seliaki niti na Veliko noč ne bodo šli v cerkev v Še* stinah, temveč bodo šli v zagrebške cer* k ve.
Konferenca o delovnem času
Beograd. 27 marca. p. V ministrstvu socijalne politike se bo jutri dopoldne vršila konferenca zastopnikov zainteresiranih organizacij glede uredbe o zapiranju in odpiranju obratov v zvezi z uredbo o ureditvi delovnega časa. Ministrstvo scijalne politike je na podlagi rezultatov ankete v Zagrebu in pismenih predlogov posameznih organizacij izdelalo osnutke obeh uredb, ki bodo tvorili predmet razprav na jutrišnji konferenci.
Spremembe v Praštedionl
Zagreb. 27 marca n Danes sta na seji upravnega sveta Prve Hrvatske štedionice odložila svoji mesti dosedanji generalni direktor Černaga in upravni svetnik banke dr. Juraj Vrbanič. Upravni svet je imenoval za generalnega direktorja dosedanjega namestnika generalneg rektorja dr Branka Pliveriča
Tiskanje ororačuna
Beograd. 27 marca p. Danes le finančno ministrstvo izročilo državni tiskarni v tisk državni proračun za leto 1929/30 Cim bo proračun natisnjen, bo predložen kralju v končno sankajo ter objavljen v »Službenih no-vinah«.
možno, da bi mogel imeti Rapaiič z ozirom na svoio burno preteklost take zveze z atentatom doslej pa še ni bilo ničesar ugo-rovlienega. kar bi ga konkretno obremenjevalo
Po zaslišanju aretirancev. je bi'o danes zaslišanih tudi večje število oseb. ki so do-šle prijaviti, kaj so cule o zločinu in zločincih Policija ie dane« ponovno ooozoril-iavnost nai se izogiba anonimnim prija-am ker ie vsaka bozajen odveč in ker more vsakdo s polnim imenom prijaviti policiji svoja opažanja pod iamstvom. da se mu ne Ho ničesar pripetilo.
Danes je policija prejela iz Avstrije neko ikultistično poročilo Izlava tnedPa v Avstriji se popolnoma strluia z onim kar le oovedal medij v Novem Sadu. Mislilo se ie prvotno, da ie medij v Avstriji čital v listih kaj se je godilo na seansi v Novem Sadu. na podlagi poštnega žiga pa je bilo ugotovlieno, da je bilo pismo oddano istega dne. ko se je vršila seansa v Novem Sadu. Avstrijski medii ie neka ženska.
Podpolkovnik Geroč je pisal iz preiskovalnega zapora tudi svojemu slugi Martinu Rebeku. naj izpove, da je mnoge stvari kupoval v Galiciji in ne v Srbiji ter jih pošiljal domov. Iako je Rebek tudi izpovedal kot priča. Ko so Geroča na razpravi vprašali za pojasnilo o tem pismu, je izjavil, da ga je k temu nagovoril neki oficir Dolček, ki je bil v zvezi z nadzornikom zapora in je bil sam obsojen zaradi falzi-ficirann Pismo ki ga je Geroč pisal v dobri veri. da je potrebno, ni bilo odposlano Martinu Rebeku. temveč je bilo dostavljeno vojaškemu preiskovalnemu sodniku.
Na vprašanje predsednika sodišča je sodni strokovnjak Stamenkovič izjavil, da je preproga, katere tatvine ie Geroč obtožen, vredna 100 Din in da se more povsod kupiti.
Razprava je bila pozno popoldne prekinjena. Na jutrišnji razpravi se bodo čitale izpovedi onih prič. ki niso bile pozvane in je mogoče da bodo zagovorniki Geroča že pričeli jutri svoie plaidoyerje, ki bi se nadaljevali v petek. Verjetno je, da bo že v petek izrečena razsodba.
Agrarni direktor Golia upokojen
Beograd, 27 marca t Kralj je podpisal ukaz. s katerim se v področju ministrstva agrarne reforme postavlja v pokoj me-d drugimi tudi direktor agrarne direkcij« v Ljubljani g. Gustav Goli a.
Vladni komisar v monopolski upravi
Beograd, 27. marca t Kralj je podpisal na predlog finančnega ministra ukaz, s katerim st za komisarja tega ministrstva pri upravi državnih monopolov imenuje dr. Vladimir Pertot, inšpektor ministrstva trgovine m industrije v p.
Določitev sedežev odvetniških zbornic
Beograd, 27. marca p. Minister pravde je pozval vsa apelacijska sodišča, naj se gicde na določbe novtga zakona o odvetnikih izjavijo, koliko odvetniških zbornic naj se osnuje na njihovem področju. Doslej je poslalo svojo Izjavo ap-e! a čilsko sodišče v Beogradu, ki se je izjavilo samo za eno zbo-rnico Verjetno je. da bodo tudi vsa ostala apelacijska sodišča zavzela enako stališče.
Obsodba pred oficirsikim sodiščem
Beograd, 27. marca č Včeraj se je vršila pred vojaškim sodiščem za oficirje razprava proti pehotnemu ka,petanu L. Tomiču, ki je bil obtožen, da je 1. 1926 kot rekrutni oficir v sarajevskem vojnem okrugu proti nagradam oproščal t rekrute vojaške službe Obsojen je bil na leto , dni zapora.
Naredba o pridobivanju držav- ' Ijanstva
Beograd, 27 m?rca č. Predsednik vlade general Živkovič je kot notranji minister podpisal naredbo o postopanju pri pridobivanju in izgu.bi državljanstva po-tom optiranja ali prošenj na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen z Italijo.
Avstrijske težave
Zadnje čase prihajajo iz sosednje republike vesti, ki zaslužijo primerno pozornost. Pred par dnevi so krvavi dogodki v okolici Gradca dokazali, da je Avstrija daleč od zagotovljenega miru med državljani, ko dopušča, da nastopajo oborožene organizacije in izzivajo k uporabi sile. Ni dvoma, da je obstoj fašistično usmerjenih formacij m socijalističnih vojaško izvežbanih »obrambnih« organizacij, ki prirejajo pohode po raznih krajih Avstrije ob več ali manj nezadostni asistenci orožni-štva in vojske ter ogražajo javno varnost. v veliko škodo avtoriteti in ugledu ustavnih oblasti. Avstrija je malone edina država v Evropi, ki nudi svetu še danes stari igrokaz rdečih in belih gard, k sreči le v toliki meri, kolikor jo dopušča strah pred določbami mirovne pogodbe. Navzlic temu pa je prav pogosto čuti o pučevskih načrtih, ki jih snujejo meščanske bojne organizacije. vsaj jih razodevajo njihovi voditelji celo na javnih shodih. Z druge strani pa socijalni demokrati ne drže križem rok ter se krepko pripravljajo na obrambo republike in ustave. Seveda tudi v njihovih vrstah ne manjka ekstremistov. ki sanjajo o socialističnem prevratu in o diktaturi proletarija-ta. dasiravno se mora priznati, da je postopanje socijalne demokracije v splošnem zmerneje in vzbuja manj skrbi za javni mir nego vodenje ha-kenkreutzleriev. ki morajo nastopati le zato. ker uživajo zaščito celo v onih krogih, ki prav za prav ne bi smeli dopuščati. da kdorkoli prevzema vlogo iavnih oblasti.
Poleg nesigurnosti, ki io povzroča tekmovanje in sovražnost bojevniških organizacij, preživlja Avstrija te dni resno gospodarsko krizo, ki utegne zadeti celo kovinsko industrijo in sto tisoč v njej zaposlenih delavcev in njihovih družin Zveza kovinskih delavcev je zahtevala, da se delavstvu v avtomobilski industriji priznajo mezde fudi za praznike. Industrijci so to zahtevo odbili iz načelnega razloga, češ. da morejo plačevati svoje osobje samo za storjeno delo. Pač pa so ponudili delavstvu, da si z nadurami prisluži isto vsoto, ki bi jo doseglo, če bi bili orazniki plačani. Delavske organizacije so ponudbo istotako z načelnega stališča odbile in sDlošna stavka, odnosno izprtie v avtomobilski in celokupni kovinski industriji ie neizbežno, če se v zadnjem trenutku ne najde kompromis. Pri nekaterih tvrdkah je stavka že izbruhnila.
Tudi parlamentarno politični položaj naše severne sosede ni posebno stabilen. Vladna koalicija ie pred razbitjem: Velenemci se upirajo vedno hujšim klerikalnim tendencam krščanskih socijalcev in paktirajo na kulturnem polju s socijalistično opozicijo. Med klerikalci in kmečko zvezo pa vlada ne-zaupnost Le bojazen pred volitvami drži še Seiplov koalicijski kabinet pokonci. Seveda se i z nevzdržnih razmer končno ne bo mogel najti drugačen izhod nego nove volitve. Pri teh čaka velenemes, ki so zadnjič po milosti krščanskih socijalcev dosegli nekaj mandatov, hud Doraz, ako bodo morali sami v volitve. Glavna bo borba med sociialnimi demokrati in krščanskimi socijalci. Važna vloga pa ostane kmečki zvezi, ki utegne biti tudi v prihodnjem parlamentu jeziček na tehtnici.
Vse sili k razčiščen.iu situacije in vlada dr. Seipla se bo po Veliki noči težko še umikala odločitvi.
Zasedanje razorožitvenega odbora v Ženevi
Ženeva. 27. marca h. Prihodnje zasedanje odbora za pripravljanje razorožitve se bo pričelo dne 15. aprila. Na dnevnem redu bosta najbrže ruski načrt za deljio razorožitev in nemški predlog o obveznem objavljanju stanja oborožitev. Sovjetska unija bo odposlala na to zasedanje delegacijo 11 oseb. ki bo sestavljena skoraj enako kot zadnjič Delegacijo bo vodil začasni ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov, kot drugi delegat pa bo fungiral prosvetni komisar Lunačarski. Glavni tajnik delegacije bo zopet Boris Stein, vodja srednje -evropskega oddelka v Moskvi.
Spcpadi med avstrijskimi političnimi organizacijami
Dunaj, 27. marca s. Ponovni spopadi med heimwehrovci in sociialnimi demokrati ali komunisti - so v zadnjem tednu ustvarili ogorčeno razpoloženje. Kakor smo že poročali. je prišlo v nedeljo v graškem predmestju Andrit7 do ostrega spopada, v katerem so heiimvehrovci popolnoma razdejali tovarniško restavracijo, ki je v socijal-no-demokratskih rokah. Heirmvehrovci so te dni izdali vsem podrejenim edinicam nalog. naj na vsako izzivanje odgovorijo s sličnimi ukrepi. Ta nalog je izzval med socijalnimi demokrati veliko ogorčenje.
Francoski bojevniki nezadovoljni s Poincareiem
Pariz, 27 marca. g. Tekom današnje sc* je zbornice so zastopniki bivših bojevni* kov večkrat očitali Poincarčju. da jim ni omogočil udeležiti se defileja pred krsto pokojnega maršala Focha Pri tem je pri* šlo do razburjenih prerekanj tekom krz* terih je Poincare opetovano naglasil, da zaradi rodbine ni bilo mogoče podaljšati cerimonije (.'gotovi! pa je tudi, da so bili bivši bojevniki deloma sami krivi, da se njihova želja ni izpolnila.
Poraz kitajskih nacijGnalistov
London. 27. marca. s. Kakor poročajo iz Cifua, so severne čete pod' povelistvom generala čangčungčanga danes opoldne zavzele Cifu. Nacionalistične čete so se umaknile in pustile velike množine municije. Kakor pravijo, so nacionalistične čete podlegle zaradi izdaje.
Smrt grofa Stolberga
še vedno zagonetna
Hirschberg, 27 marca d. Navzlic pri* znanju mladega grofa Kristijana Stolber* ga, da je po neprevidnosti ubil svojega očeta, smatra preiskovalna komisija, da njegova izpoved ni povsem resnična Stro* kovnjaki so namreč ugotovili, da je bilo nemogoče ustreliti starega grofa Stolber. ga na način, kakor ga je naslikal mladi grof. Razen tega je še cel niz nasprotujo« čih si dejstev med ugotovitvami preisko* valne komisije in izpovedbami mladega grofa. Dokler ne bodo tc razlike pojasnje* ne, bi bilo prezgodaj smatrj.fi priznanje mladega grofa kot popolnoma resnično izpoved.
K požaru v hamburškem pristanišču
Hamburg, 27. marca d. Po dolgotrajnem in napornem gašenju se je gasilcem posrečilo pozno popoldne pogasiti ogenj na parniku Evropa. Po mnenju strokovnjakov je škoda, nastala po požaru, manjša, kakor je bilo prvotno ocenjeno.
Hmeljski trg
Žatec. 27. marca h Današnji promet v Žatcu je znašal 200 sto to v. Povpraševanje j« b:!o zelo živahno. Na deželi in tudi v Žatcu so bite cene 1250 do 1400 Kč. Nekaj zaloge prvovrstnega hmelja iz rudniškega okraja je bilo prodane po 1150 Kč za 50 kg.	f
Hčerka Primčeve Julije umrla
Lesce, 27. mara|
V minuli noči je umrla v Zgošah pri 5e-gunjah vdova po pokojnem generalu Lin-nerju. ga Antonija roj. Scheuclienstuel. Po-kojnica, ki je dosegla visoko starost 86 let, ie bila hčerka od Prešerna v slovenski literatur; ovekovečene Priir.čeve Julije. Ljubezniva stara dama je biia lastnica lepe vile ob cesti Lesce- Begunje. Pred leti je obiskal njeno vilo tudi kralj Aleksander, ko se je mudil na Bledu. PokOjnica je bila zelo ponosna, da se je vladar zelo pohvalno izrazil o ljubkosti njene vile in vrta. Med okoličani je bila pokojna Linnerjeva spoštovana in priljubljena. N. v ni. p.l
Izid plebiscita v drugorodnih pokrajinah
Trst, 27. marca. o. Glasom izdanega uradnega poročila o uspehu narodnega glasovanja za fašistični režim so drugo« rodne pokrajine glasovale takode:
Goriška pokrajina: Vpisanih volilcev 51.274. Volilo jih je 39.421. I deležba 77 odst Za listo 37.406, proti 1953.
Tržaška pokrajina Vpisanih volilcev 74.673. Volilo jih je 67.031. Udeležba 90 odst. Za listo 65.5S3, proti 1376.
Pulska pokrajina: Yp;sanih volilcev 73.914. Volilo jih je 64.754. udeležba 88 odst. Za listo 64.474, proti 280.
Zzdrska pokrajina. Vpisanih volilcev 2733. Volilo jih je 2722. Udeležba 98 odst. Za listo 2722, proti nihče.
Videmska pokrajina. Vpisanih volilcev 200.C95. Volilo jih je 141.138. Udeležba 74 cdst Za listo 136.574, proti 4429.
Rolcanska pokrajina Vpisanih volilcev 52.076. Volilo jih je 41.139. Udeležba 79 odst Za listo 38 243. proti 2809
Trentinska pokrajina: Vpisanih volilcev 10,3 369. Volilo jih je 79.591 Udeležba 73 odst. Za listo 74.273. proti 5597
Največjo abstinenco pri volitvah izka« ziijcta trentinska in videmska pokrajina, med italijanskimi pa Belluno z udeležbo 68 odst. Največja udeležba je zabeležiti v zadrski in ferrarski pokrajini (98 odst.). V Zadru in v Materi ni bilo nasprotnih glasov, največ nasprotnih elasov pa sta oddala Milan (23.156 pri 389 11? oddanih glasovih) in Turin (7672 pri 227 862 odda* nrh glasovih). Rim je glasoval z 251.780 glasovi za fašizem, proti pa z 2s33 pri udeležbi 86 odst.
Občni zbor Vodnikove družbe
Snoči se je vršil v ljubljanski Kazini občni zbor Vodnikove družbe. Otvoril ga je ob navzočnosti lepega števila ustanovni-kov, med katerimi sta bila tudi ministra n. r. dr. Žerjav in dr. Kramcr. z daljšim pozdravnim govorom predsednik g. Rasto Pustoslemšek. O delovanju družbinega odbora in pisarne ie poročal tajnik g. prof. dr. Pavel Karifn. O družbinem gmotnem položaju ie poroča! blagajnik g. Milan Ster-iekar. Poročilo preglednikov računov je podal dr. Žerjav. Zanimivo podrobno poročilo je podal družbeni gospodar g. prof. Breznik. O knjižnem programu ie referiral knjižni referent g. prof dr Ivan Lah. Pri volitvah novega odPor3 so bili soglasno izvoljeni: predsednik Rasto Pustoslemšek, odborniki: ravnateli licejske knjižnice dr. Josip šlebinger, prof dr Ljudevit Pivko, prof. dr. Josip Breznik in prof dr. Karlin, dr. Ivan Lah Anton Podhevšek. Božidar Borko. Miran Jarc. knjižničar Šentiakobske knjižnice Matiia Rode in bančni uradnik MilanSterlekar: pregledniki računov- minister n. r. dr. Žerjav, odvetnik dr. Puc in načelnik g. A. Rjbnikar.
Zagrebška občina za reveže
Zagreb. 27. marca č. Socialni odsek mesenega občinskega sveta je sklenil, da je za veliko nog razdeli siromakom mesta Zagreba po-ldrug vagon živil.
r
Zopet nekaj lepega za Vas
izšla je lepa knjiga
ebeluh in sinko
inko
s 120 risbami o vprav čudežnih prigodah teh dveh popotnikov - junakov. Mnogo od vas je te velezanimive prigodbe že čitalo iz »Jutra«. Sedaj bo pa branje še vse bolj prijetno, ko boste lahko brali kar naprej, brez presledka. Oni pa, ki teh prigodb še niso čitali, naj pa kar hitro prosijo svoje mamice, da naročijo knjige, da ne boste prikrajšani za to čudovito istorijo.
Knjiga stane Din 12-- ln se dobi v Oglasnem oddelku „JUTRA" u L ub3 ani, Prešernova ulica štev. 4. — Po posti stane Din 13-—
V zalogi je tudi še knjiga o prigodah
Kdor hoče imeti zbrano vso našo mladinsko knjižnico, naj si naroči tudi to knjigo. .
Nadaljevanje razprave proti Milanu Geroču
Zasliševanje prič je končano — Mnoge obtežilne priče umikajo <;voje iznovedi — Razprav^b o morda že v oetek zaključena
Maši h raji in ljudje
Dr. Josip Wilfan v Ljubljani
I Včeraj ob 5. zjutraj se je pripeljal z du-'# najskim brzovlakom v Ljubljano g. dr. Jo-/ »ip Wilfan, predsednik kongresa evropskih narodnih manjšin v Ženevi. Nastanil se je v hotelu »Slon«. Tekom dopoldneva je posetil predstavnike oblasti in razne svoje prijatelje. Zvečer se je g. dr. Wilfan odpeljal v Kranj obiskat svoje otroke in sorodnike. Nocoi bo imel g. dr. Wilian predavanje v ožjem krogu, za povabljene goste.
Zadnji čas je g. dr. Wilfan bival na Dunaju ,kjer je sedež generalnega sekretarija-ta kongresa narodnih manjšin. Pred poslednjim zasedanjem sveta Društva narodov, na katerem se je razpravljalo o narodnih manjšinah, je prepotoval razne evropske države in seznanja! kompetentne faktorje z manjšinskimi problemi.
Napram novinarjem je g. dr. Wilfan rezerviran. Naglasa samo, da je vprašanje narodnih manjšin postalo velika mednarodna zadeva, ki ie stalno v interesnem krogu sveta Društva narodov. Ko bo študijska komisija v San Sebastianu izgotovila poročilo, bo manjšinski problem zopet postavljen na dnevni red poletnega zasedanja sveta Društva narodov v Madridu.
Temperatura pada ponekod še pod ničlo
Ljubljana, 27. marca Po malem je začelo brsteti drevje in poganjati cvetje. Poleg zvončkov, telohov in trobentic so že vzklile prve krvavo rdeče ciklame in trobentice. Po Rožniku, Golovcu in bližnjih hribih ie oživelo življenje v sozdovju. Lastniki gozdnih parcel marljivo grabiio in spravljajo listje za stelio. Revne družine iz Rožne doline. Šiške in ostalih predmestij se zatekajo v hoste, da si za kuriavo nabero suho dračie.
Temperatura je splošno za letošnji zgodnji veliki teden prav ugodna. Sneg je po večini v Sloveniji že skopnel. Le planine bodo še dokaj tednov blestele v svojem belem ornatu. Zadnje dni se ie sicer temperatura povsod dvignila nad ničlo, toda so iutra. ko tu in tam živo srebro le še zdrkne navzdol. Barometer se dviga. Pričakovati je, da bo o Veliki noči jasno in leDo vreme. Jutra so večinoma meglena, a tekom dneva se vreme razvedri in solnce prigreva od dne do dne topleje. Termometer je davi beležil naslednje stanje-
Bohinjska Bistrica +3 (+5), oblačno, snega 5 cm; Kranjska gora +4 (—1), jasno. snega 5 cm; Jesenice +6 (+80), jasno; Tržič +3 (+8), jasno: Kamnik +4 (+5), jasno; Ljubljana gl. kolodvor +5 (+5), megleno, podnevi jasno: Celje +3 (-4-4), močno megleno i Brežice +4 (+8), iasno: Dravograd-Meža 4*1 (+2), megleno- Maribor gl. kolodvor +6 (+5), jasno; Liutomer +6 (+8), jasno; Kotorifca +5 f+3), oblačno: Št. Janž na Dolenjskem +1 (+1), oblačno: Novo mesto +3 (+3), megleno: Kočevje —1 (+4), jasno, in Rakek +3 (+3), jasno.
Odličen češkoslovaški parlamentarec na poti skozi Maribor
Maribor. 27. marca Z današnjim praškim brzo^akom je potoval skozi Maribor na morje odlični češkoslovaški parlamentarec g. František Sta-aek, znan zlasti Slovencem še iz vojne dobe, sedanji predsednik češke agrarne stranke in bivši minister.
Na mariborskem glavnem kolodvoru so t. poslanca pozdravili v imenu JČL predsednik dr Pivko, podpredsednik dr. Reis-rnan in tajnik inž. Leben. Izročili so dragemu gostu pozdrave tudi v imenu mariborskega Češkega kluba ter v imenu Staneko-vega prijatelja predsednika ljubljanske JCL dr. Kramerja. G. poslanec Stanek se je v svojem kupeju do odhoda vlaka ljubeznivo razgovarjal z deputacijo o naših in češkoslovaških razmerah. Izročil je pozdrave članom mariborske in ljubljanske JQL ter izrazil svoje veselje, da prihaja zopet na naše morjj. katero je po prevratu že po-
novno obiskal. V Dubrovniku ostane kakih 14 dni v družbi več češkoslovaških poslancev, ki so že odpotovali na jug, da prebi-!ejo velikonočne praznike na jugoslovenski rivijeri	. . _	. ,
Poslednje dni so vagoni iz Prage vsi polni češkoslovaških izletnikov in bil je tako tudi današnji brzovlak docela zaseden. Vaš dopiinik ie govoril tudi z drugimi češkoslovaškimi potmki, ki so izrazili med drugim željo, da bi naše prometno ministrstvo z ozirom na dolgotrajno potovanje iz Prage do našega morja (dve polni noč in 1 dan) dalo na razpolago boljše in komodnejše vagone, kakor jih je imel današnji brzovlak. Potniki, ki potujejo na letovišča v tuje države, zahtevajo za drag denar, ki ga izdajo na svojem dolgem potu, pač tudi ono ko-modnost, ki jo nudi danes vsaka država v tujskem prometu._
Žrtev železniške službe
Zagorje, 27. marca
Včeraj popoldne okrog 17. se je hudo ponesrečil železniški zavirač Avgust Žepek z Zidanega mosta. Dnevna prometna rezerva, ki prihaja ob 15. v rudniške revirje, j(j aranžirala vagone. Žepek je odklenil neka] voz, da jih lokomotiva porine na drugi tir, nakar je stopil na železno stopnico svojega vagona in dal znamenje za ustavitev.
Ko se je vlak, broječ še 17 vagonov, ustavil, so vozovi trčili skupaj — in posledica sunka je bila, da je Žepku na stopnici iz-podletelo in je padel pod vagon. Kolesje mu je neusmiljeno pregazilo levo nogo pod kolenom . . .
Železniško osobje je ponesrečencu takoj prihitelo na pomoč. Potegnili so ga krvavečega izpod vagona in ga prenesli v postajno čakalnico, nakar so telefonično poklicali zdravnika dr. Toma Zamika. Pre-vezal je Žetiku strašno razmesarjeno nogo in 7 večernim osebnim vlakom so ranjenca odpravili v celjsko bolnico.
Nesreča železničarja Žepka, ki je posta! žrtev poklica, je tem večja, ker šteie šele 28 let in se je šele letos poročil. Pri železnici je v službi 8 let in ima 800 Din mesečnih prejemkov.
Drupi fetnšnii sejem
korjiliovine
V prostorih ljubljanskega velesejma se je vršila te dni prodaja kožuhovine. Blaga je bilo to pot za 30 % več kakor ob prvem kožuhovinskem sejmu v januarju. V lepem števi',u so tudi to pot posetili dražbo »Divje kože« trgovci iz vseh sosednjih držav. Neki kupec, ki je zelo veliko nakupil, je prišel celo s Kavkaza. Par starih znancev z vseh dosedanjih sejmov pa je bilo zadržanih, kar je deloma vplivalo, da kupčija ni bila tako živahna kljub veliki količini in dobri robi. Blago ie bilo deloma domače iz Slovenije deloma iz Hrvatske, Dalmacije in Bosne, pa kakor vedno, je bilo največ povpraševanja po naši gorski in podobni bosanski kožuhovini. Trgovci so se to pot posebno zanimali za lepe gorske lisice in kune.
Cene so bile ugodne, vendar ne tolike, kakor se je pričakovalo. Po zadnjem kožuhovinskem sejmu so se jele svetovne cene, ki so seveda edino merodajne tudi za avk-cijo »Divje kože«, dvigati, a so zadnje dni nekoliko popustile in zlezle za spoznanje pod januarske. Tako so n. pr. plačevali na prvem kožuhovinskem sejmu lepe gorske lisice od 510 do 680 Din, sedaj pa po 470 do 630 in najlepše (tako zvane glave) po 710. Sorazmerno so padle tudi poljske lisice. Prima poljske so se gibale od 450 do 580, glave pa so plačevali po 100 Din več. Kune zlatice so ostale v ceni skoraj neiz-premenjene: 1550 do 1760. Eno posebno lepo kožo kune zlatice pa so kupci izjemoma visoko gnali in je znatno prekoračila normalno ceno. Kun belic v splošnem ni bilo posebno lepih; po večini tuje blago in temu primerna tudi cena od 855 do 1030 Din. Cena vidram je ostala 900 do 950, vevericam od 11 do 14 Din, jazbecem 40 do 51 Din. Kože divjih zajcev so padle od 23 na 21 Din, domačim pa za polovico na 2.25 Din. Cena se je dvignila pri kožah divjih mačk od 116 na 185 do 250 Din.
Cena kožuhovine domačih inačk se je dvignila od 8 Din na 14 do 16 Din. Podla-
sice so plačevali od 80 do 120 Din, rjave po 11.50. Cene so padle tudi krtom od 2.50 na 2 Din, srnam od 16 na 12.75. Gamsova koža je bila prodana samo ena za 25 Din. Bila je slaba. Poleg ostale kožuhovine pa ie bilo v ponedeljek prodanih tudi več krasnih kož risov, ki se kaj redko pojavijo na sejmih kožuhovine. Prodane so bile po 900 Din. Za polhe tudi to pot ni bilo nobenega povpraševanja. Naši prekupci kožuhovine bodo utrpeli občutljivo škodo.
Kasoi vedno, se je pokazalo tudi to pot, da je merodajna za višino cen pri naši kožuhovini le Divja koža. Le, žal, da mnogi naši lovci tega ne uvidevajo in svojo lepo robo prodajajo pod roko in tako znatno kvarijo cene.
Pod motornim kolesom v jarku
Ljubljana, 27. marca
Popoldne okrog 13. se je pripetila na Celovški cesti v Žapužah poleg gostilne pri »Slepem Janezu« težja nesreča, katere žrtev je postal motociklist narednik Anton Novak, službujoč pri avtomobilskem odele-nju Dravske divizije. Novak je vozil po že izsušeni cesti z Gorenjskega; Na prosti cesti med Trato in Žapužami je svoje motorno kolo s prikolico pognal proti mestu z brzino 40 km. Nekoliko metrov nad gostilno se ie moral umakniti mimo vozečemu vozu, zaradi česar je prehitro krenil na desno in ga je sunek vrgel v cestni jarek. Drveče vozilo, ki se je na cesti nekajkrat prekopicnilo ,se je nato pogreznilo v jarek in pokopalo vozača pod seboj.
K sreči je padel Novak v mehko blato, dočim je udarilo vozilo ob trdnejši breg in se zdrobilo skoro na drobne kose. Ljudje na cesti in stanovalci okoliških hiš, ki so opazili nesrečo, so takoj prihiteli na pomoč in so ponesrečenega Novaka šele po daljšem trudu potegnili iz blata vsega okrvavljenega in opraskanega ter ga odnesli nezavestnega v bližnjo hišo. Obenem je nekdo odhitel v tovarno Štora, odkoder so telefonično obvestili o nesreči ljubljansko rešilno postajo.
Novaka, ki je prišel po daljšem negovanju zopet k zavesti, so v hiši umili ter mu rane za silo obvezali. Bil je popolnoma zmeden. Ni mogel povedati, kako se je nesreča pripetila, vendar se ni dal odpeljati z že prispelim rešilnim vozom v bolnico. O nesreči je bilo telefonično obveščeno tudi vojaško avtomobilsko odelenje. Pridr-dral je vojaški avto, na katerega so naložili zdrobljeno motorpo kolo in ga odpeljali v reparaturo. Novaka, ki je poleg zunanjih poškodb utrpel najbrže tudi notranje, pa so pozneje prepeljali v vojaško bolnico.__
Dezerterjevi potepi
LJubljana, 27. marca
Ljubljanska policija je bila pred dnevi obveščena, da je pobegnil med eskorto v Slavonskem Brodu 20-letni podnarednik 46. pešpolka Josip Medved, doma iz Šmartne-ga pod Šmarno goro. Medved je zagreši' kot vojak razne nerednosti in bi zaradi njih moral priti pred vojno sodišče. V zavesti, da se tamkaj ne bo dobro izteklo, se je mladi vojak odločil, da raje pobegne, če le mogoče v inozemstvo. Takoj, ko se ie rešil straže, se je zatekel s kolodvora v mesto, nakar se je umaknil v okolico. Ker so bile vojaške in civilne oblasti na njegov beg opozorjene, je gledal, da se je čim prej odstranil iz tamošniih krajev. Skrival se .ie v tem in onem selu in blodil naprej samo ponoči. Slednjič je na neki postaji zopet vstopil v vlak in se kot »črn pasažir« pripeljal domov v Slovenijo.
Tu je Medved uporabljal od postaje do postanje tudi tovorne vlake in prispel slednjič v Ljubljano, odkoder se je podal pred par dnevi v svojo domovinsko občino Šmartno. Ker je vedel, da so opozorjeni na njegov beg tamošnji orožniki, seveda ni prišel domov podnevj, marveč se je priplazil ponoči. Hotel je priti na vsak način do civilne obleke. Zato je vlomil v delavnico Franceta Cižmana v Tacnu št. 37 ter odnesel od tam siv suknjič, enak klobuk, nekaj perila in precej gotovine. Ukradena obleka pa mu ni še zadoščala, zato je sklenil, da poskusi tatinsko srečo še drugje. Ze naslednio noč, na praznik, je vdrl v de-
Gojenci dramatične šole ZKD v Ljubljani ob zaključku tečaja. Dramski tečaj ZKD, ki je bil v soboto zaključen, je trajal 6 mesecev. Udeleženci, ki jih predočuje slika s predsednikom ZKD dir. Jugom in režiserjem prof. Šestom v sredini, so večinoma Ljubljančani, bilo pa jih je več tudi z dežele.
lavnico Antona Kosiča v Tacnu ter ukradel lepe modne hlače, rjavo volneno jopico in par dobro ohranjenih čevljev. Ker je bilo poslednje dni izvršenih v tamošniem okolišu še več različnih vlomov in tatvin, so prebivalci prepričani, da je vse to Medvedovo delo.
Dezerterja zasledujejo patrulje vseh okoliških orožniških postaj, vendar mu ni mogoče priti na sled. Kakor pravijo, je Medved omenil nekemu bivšemu tovarišu, da si mora na vsak način oskrbeti večio množino gotovine, nakar io bo ubral čez mejo v inozemstvo. Seveda pa je vprašanje, če se bo ubežniku njegova namera posrečila in ga oprezujoči orožniki vendarle ne zasačijo, preden bo mogel priti do ugodne prilike za večjo tatvino._
Vesti iz Julijske Krajine
Umor v Orehku še vedno nepojasnjen. Mussolini poseti Gorico in Trst. — Premije za z otroki osrečene starše. — Mussolinijeve nagrade obmejnemu uči-teljstvu. — Pristaniške naprave v Trstu. — Zapoznela spomlad. — Nezgode z granatami.
Zagonetni umor družinskega očeta Matevža Kranjca v Orehku pri Cerknem še vedno ni pojasnjen. Sin Justin odgovarja na vprašanja preiskovalnega sodnika dr. Migliaua iz Idrije, da on ni zakrivil očeto-mora, potem pa molči ves potrt. Raznesla se je vest, da je pričela Justina dolžiti oče-tomoia njegova žena. Dognalo se ie doslej z gotovostjo samo to, da je dobil Matevž Kranjec nekaj dni pred zločinom 2500 lir zastale invalidnine in da je bil Justin svojemu očetu dolžan že okoli 2000 lir. Na poti v obmejno Jesenico so našli neke Kranjčeve dokumente. To bi kazalo, da so jih vzeli roparji skupno z denarjem iz hranilnika v zidu ter bežali z njimi proti meji, kjer so jih vrgli od sebe. V Orehku se domačini ne morejo oprijeti misli, da bi bil Justin zagrešil očetomor.
V Gorici bodo 24. ma.ia t. 1. na slovesen način inavgurirali spomenik v vojni padlim dobrovoljcem. Inženjer Caccese je povedal Goričanom, da je ob svojem zadnjem po-setu v Rimu na inavguraci.io opozoril Mus-solinija, ki mu je obljubil, da pride ta dan v Gorico, če bo količkaj mogoče. Mussolini bi ob tej priliki obiskal tudi Trst.
Premije dobivajo starši, katerim se rodi mnogo otrok. Tržaški župan dr. Pitacco je nedavno obdaroval 26 družin in sedaj spet 20, katere bivajo najmanj 5 let v mestu in so bile lani oblagodarjene s petim otrokom. Med priimki teh stEršev čitamo: Cok, Jur-jovič. Legiša, Markežič, Mužina, Makovec, Petelin, Rudež, Terčon, Zadnik, Živec, Ču-fer.
Pred nekaj dnevi so se zbrali učitelji postojnskega didaktičnega okrožja, da prisežejo po zakonskih predpisih. Po končani slavnosti jim je povedal deželni tajnik fašistične učiteljske organizacije Cecchini. da je določil Mussolini 300.000 lir nagrade za učitelje v obmejni coni.
Za pristaniške naprave v Trstu je določenih s strani vlade 80 milijonov lir, od teh 54 milijonov za stavbe. Zgrajena sta han-gerja št. 62 in št. 64, ki staneta 10 milijonov, gradita se hangarja št. 61. in 63., ki bosta stala nad 13 milijonov lir. Poleg drugih del je za pomorsko potniško postajo na pomolu Bersaglieri carinskega pristana pro-računjenih 6,900JK)0 lir. Namišljene so še številne potrebne poprave, izboljšave in nove naprave, kajti tržaško pristanišče je bilo po končani vojni hudo razdejano.
Po vsej Julijski Krajini v mestih in na deželi se govori neprestano o posledicah strašne zime. Za cel mesec je zastala primorska pomlad. V Trstu modnfiejo, kako so videvali vsako leto ob sv. Jožefu prve popke na kostanjih. Letos še ni nič. Tudi mandeljni še ne cvetejo. Ljudem še vedno brni po ušesih burja in mraz jih strese pri spominu na ledene februarske dni. Dne 3. marca je kazal termometer še vedno 5.4 pod ničlo. Izhod iz zime je bil šele 21. marca. To ie bil prvi pravi pomladanski dan. Sedaj pa po deželi vse hiti in dela, da se doprinese zamujeno in od narave pričakuje poljedelec, da mu bo pomagala prav pridno, da bo vse zgodaj vzcvetelo, zorelo in da bo pridelek obilen.
Še vedno se dogajajo nezrode z granatami. 19-letni P. Medejot v Fari ie izpraz-njeval granato. Razpočila se je in razme-sarila fanta, da je obležal na mestu mrtev. V Škocianti ob Soči ie obrezoval drevesa kmet G. Bertonja. Ko ie udaril s sekiro po nekem drevesu, ie nekaj počilo.. Eksplozija projektila. tičočega v drevesu. Bertonja leži težko ranjen v bolnici.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroča naravna »Franz Josefova« greričica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delavno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 20., spremembe »nažene.)
Četrtek, 28.: ob 20.: I. N. R. I. Izv. Petek, 29.: ob 15.: I. N. R. I. Izv.
LJUBLJANSKA OPERA.
Četrtek. 28.: Zaprto. Petek, 27-: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Od torka, 26. t. m., do sobote, 30. t. m., faprto.	__
Gledališko poročanje v »Jutra«. Pod tem
naslovom je objavil »Gledališki list« v 12. Številki nekoliko nepotrebnih opazk na naslov našega urednika, ki sžmo dovolj skrbi ra gledališko poročanje in ne potrebuje Jekcij oficielnega organa Narodnega gledališča. Prejšnji s Ju t rove gledališki referent g. B. Borko je zaradi obolelosti odložil to funkcijo. Nadomestil ga je član naše redak-tije g. Karlo Kocjančič, ki je potemtakem »Jutrov« redni gledališki poročevalec-za to sezono. Le izjemoma se je zgodilo, da je zaradi referentove trenutne zaposlenosti poročal o tej ali oni reprizi drug član našega mednistva, nikdar pa ni bil g. Podbevšek, ga omenja uredništvo »Gledališkega li-
sta« v svoji citirani notici. Mi pri najboljši volji ne vidimo tem nikakega »čudnega ravnanja«. Naravno pa je, da uredništva prepušča odgovornost za poročila svojim re-fuienlom, dokler le-ti uživajo njegovo zaupanje.
Popravi. V članek »Otokar BFezina« v včerajšnji številki se je vrinilo več tiskovnih napak. V četrtem stolpcu 9. vrsta od zgoraj navzdol čitaj »dostopno« namestil dostojno, v 14. vrsti istega stolpca »ideje mistikov« namestu »izdaje mistikov«.
»Nova muzika« št. 1
»Nova muzika« je stopila v svoje 2. leto. Nedavno je izšla prva številka novega letnika. ki kaže zvestobo dosedanjim načelom uredništva, prinašati kar najrazlikovitejše originalne skladbe za različno zasedbo. Literarna priloga je to pot žal nekoliko reducirana ter obsega le 4 mesto 8 strani. Vsebuje na prvem mestu jako zanimiv in uva-ževanja vreden članek dr. Pavla Markovca, »Nova pota pianistične umetnosti?. Avtor v tem jasno in duhovito pisanem prispevku razvija kratek očrt transformacije pianistič-nega duha ter našteva nekatere okolnosti, ki so bistveno važne za odnos modernega pianista do glasbe sploh. Članek zaključuje konstatacijo, da je doba virtuozov prešla ter se je treba odločiti: na eni strani varietč,
na dragi muzika. Ta sestavek bo lahko v marsičem orientiral našo novo pianistovsko generacijo. — Slavko Osterc priobčuje kratek memorial ob priliki stoletnice Schuber-tove smrti, v katerem opredeli Schuberto-vo mesto v svetovni glasbi. — Rubrika »Razne glasbene zanimivosti« prinaša statistiko najvažnejših slovanskih muzikalnih dogodkov zadnjih mesecev doma in v tujini. »Nove muzikalije« obsegajo kritiko zadnjih slovenskih izdanj izpod peresa o. Osterca. Končno javljata urednik in upravnik »Nove muzike« nadaljnje vztrajanje Glasbene Matice pri izdajanju sicer nerentabilne revije ter pozivata najširšo publiko k podpiranju. Temu pozivu se pridružuje tudi podpisani, ki želi, da bi »Nova muzikat prodrla v čim najgloblji krog ljubiteljev glasbe, ki ne bodo mogli najti dobra zrna samo v tuji, nego tudi v oomači literaturi.
Muzikalni del prinaša na prvem mestu Lajovčev ženski zbor »Dete jezdi na kolenu« s spremljevanjem klavirja, dokaj preprosto skladbo šegavega sloga, ki očituje vse svoje priznane kvalitete. Ker pesem ne stavlja pretiranih zahtev na pevke, ifiti na pianista, bo gotovo postala stalna točka vseh boljših zborov. Nekoliko motijo tiskovne napake v tretji in četrti vrsti prve strani. Marij Kogojev »Andante« za violino in klavir je ena redkih, če ne morda ^dina slovenska skladba te vrste. Slišal sem jo pred leti na nekem koncertu, moram pa reči, da v izdaji napravlja mnogo enotnejši in prav za prav pohlevnejSi vtis. Široko razpeta melodična linija te. skladbe je do-
cela romantičnega značaja ter v nobenem oziru revolucionarna, kakor se je morda nekoč videla. Klavirska spremljava vsebuje mnogo topline ter me v svoji polnozvočnosti spominja na pozno nemško romantiko (Marx). Srednji del je medlejši, medtem ko je repriza prvega dela vznesena polna lirike. V vsem jako spretno zložena kompozicija, ki ji le mestoma zmanjka elana, tako da ni skozinskoz enako zanimiva. Tudi pri te i točki motijo, in še celo močneje, mnoge tiskovne napake, pri katerih seve.la vzpričo moderne koncepcije skla.lbe ni mogoče vedno točno odločiti, ali ne are in-tencijp skladatelja. — »Kroz varoš« j» naslov petih grotesk iz splitskega mednega življenja, op. 9 skladatelja Jakova Gotovci. Kratke, bežne skice s ceste, iz gostilne, za mizo, s pestrim, a dokaj n >'{1:*vir kim spn-mljevanjem humorističnega glasu.
»Nova Evropa« o Bolgariji in Bolgarih.
6. in 7. številka »Nove Evrope«, ki je pravkar izšla, je posvečena Bolgarom. 12 člankov in razprav nas seznanija s sedanjim stanjem bolgarskega ekonomskega, kulturnega in socialnega življenja. Izvzemši dva prispevka so vsi osatli potekli iz peres bolgarskih avtorjev. Posebno utegnejo zanimati članki »Mi i Bugari« (St Klujič), »Bugarska štam-pa« (D. Kasazov), Novjia bugarska književnost« (D. šišmanov). >Likovna umetnost i Bugarskoj« (Zoran Skitnik) in »Pozorište i opera u Sofiu«. Kdor se hoče na hitro roko informirati o Bolgarih, mora seči po najnovejši številki te zagrebške revije!
smo samo pol ljudje. Izogibajte se vsega, ker lahko slabo vpliva na ta vrelec življen-ske sile. Vi mogoče niti ne slutite, toda kava, ki jo Vi tako ljubite in ki jo še zvečer radi pijete, Vas lahko prikrajša za marsikatero uro sladkega spanja. Temu je vzrok strup za živce in srce, ki se nahaja v navadni kavi, a to je kofein. Radi tega pijte v bodoče samo kavo Hag. To je prava in zelo fina zrnata kava, ki ne vsebuje nikakega kofeina. Poizkusite vsaj enkrat kavo Gag. Vi boste imeli od tega samo koristi.
Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27.— dobite v vsaki boliši trgovini. V kraje, kjer se še ne dobivajo, jih pošlje vsako množino franko po običajni ceni
KAVA HAG D. D., Martičeva 14 b.
ZAGREB.
Vzorec pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in priloženega bona.
KAVA HAG	m
VARUJE SRCE in ŽIVCE ®
v
Človek bi znorel
če ga muči nezdržljivi glavo« bol. Kdor mnogo na tem trpi, naj ne pozam, da so
nedosežno sredstvo. Vprašajte hišnega zdravnika, ki Vam bo to potrdiL -
Pristne samo v originalnem zavoju
_..Jkbt&jacuu"._
f^—HI lil IIII ■ IIIII I—
OTROŠKE
rtOGAVtCE
i. *	^rz «.'
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše!
Razglas
| 4111
Tem potom se obveščajo interesenti, da je Direkcija Državnega rudnika v Mostaru od-godila direktne pogodbe za nabavo raznega materijala za gradnjo hladilnika, ki je razpisan pod o. u. št. 1949, 1950, 1951, 1952, 1953 in 2017/29. za 25. marca t. L, za 30. marca 1.1.
Elektrikar
vešč teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spada.iočih dej pri rudokopu in zraven spadajočih indu-str.iskih podjetjih se takoj siprejme. — Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise sipričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na oglasni oddelek
»Jutra«.
4049
Oglase za praznično številko 99Jutra"
bo sprejemal oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4 (telefon 3492 in 2492) samo še danes in jutri do 12. ure. Le izredno nujne primere ter male oglase
bo sprejemal do petka, do 5.
popoldne. Vendar pa uljudno prosimo naše cenjene inserente in naročnike malih oglasov, da ne odlašajo z naročili do zadnje ure, ter da svoje oglase čim preje naročijo.
„JUTRO"
Domače vesti
*	Darovi za gladujoče. Velikemu župan a ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladujoče /odbine svoje prispevke: Županstvo Moravče 50 Din; Bratje Piatnik, tov. za papir. Radeče 500 Din; Dr. Piccoli, lekarnar v Ljubljani 500 Din; Elektrarna Skorja Loka >n okol. v Škof j i Loki 100 Din: Občina Breznica na Gorenjskem 200 Din: Združene ♦ovarne stekla v Hrastniku 100 Din: Županstvo Št. Jurij pri Grosupljem 50 Din: .Jugoslovenske tekstilne tvornice Mautner i. d. v Zagrebu, štiri zavoje blaga za obleke. Doslej skupaj v gotovini Din 102.254
*	Država bo gradila šole. Po vesteh iz Beograda je že dovršen načrt novega zakona o osnovnih šolah. Zakon se — kakor javljajo — popolnoma prilagodi potrebam kmečkih krajev in mest. Posebna pozornost se posveča osnovnim šolam zlasti ro-kolvornemu pouku, obrtu in trgovini Zakon predvideva mnogo novih osnovnih šol ki iih bo gradila država, v kolikor pa bi to bilo nemogoče, iih bo poverila občiia.n in sicer potom doklad ali kuluka Zakon o osnovnih šolah bo sankcioniran' že v tekočem šolskem letu.
*	Naslovi na poštnih pošiljkah. V javnosti je žal vse premalo znano, da se leto za letom uničujejo sto in sto tisoči pisem, na katerih so pomanjkljivi ali nepravilni naslovi, tako da ni mogoče najti naslovnika in ker pošiljatelj ne označi zunaj na pismu svojega točnega naslova, se vrnjena pošiljka tudi njemu samemu ne more vročiti. Poštni uradniki vedo povedati, koliko pisem iim pride v roke katera nimajo sploh nobenega naslova. Z'asti se to opazuje ria razglednicah, pisanih z različnih izletov Nedostavljiva pisma se po določeni dobi komisijsko odpro. Če je v pismu naslov pošiljatelja označen, se mu pismo vrne siceT pa uniči. In to je usoda vseh nedostavl.ii-vih pisem. Točen in pravilen naslov na poštnih pošiljkah je tako v interesu pošiljatelja in naslovnika, a vsekako tudi v interesu poštne uprave, kajti na.iveč brezplodnega dela .ie povzročijo baš pomanjkljivi, netočni naslovi Pisma s pravilnim, izčrpnim naslovom se točno odpravljajo in dostavljajo. Ce hočemo torej, da naša pisma, dopisnice itd. dosežejo ob pravem času svoj cilj, moramo naslovnika z imenom in priimkom, ulico, cesto. hiš. številko popolnoma označiti, tudi moramo napisati r a pošiljko svoj točen in pravilen naslov, pa ho prišlo pismo hitro in pravilno na svoj cil.i. V Nemčiji ie lani uničila poštna uprava 1,383.000 navadnih, nedostavljenih nisem, kar govori dovolj iasno. kako važen je na poštnih pošilikah točen, izčrpen naslov
*	Pisarna SPD obvešča smučarje, da je Staničeva koča oskrbovana od 27 t. m. do 14. aprila. Istočasno se vrši smuški nadaljevalni tečai Smuka izborna Koča popolnoma oskrbovana. Za velikonočne praznike prirede člani smuškega odseka SPD Maribor izlet na Veliko Planino. Ker je pričakovati velikega navala opozariamo domače smučarje, da so ležišča po sobah rezervirana za goste. Prosto ie le še skupno ležišče. — Koča pri 7 triglavskih iezerih bo za praznike odprta, toda ne oskrbovana. Pro-vi.iant in odeje je treba vzeti s seboj.
*	Velikonočne razglednice Iugoslovenske Matice v trobarvnem bakrotisku so naprodaj po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in po vseh kmigarn^h in trafikah v Ljubljani. Kupujte te razglednice, ki v vsakem oziru nadkriliujejo im-portirano tuje blago
*	Dunajski visokošolcl v Dalmaciji. V tcrek popoldne ie iz Sušaka prispelo v Ši-benik 36 avstrijskih izlettrkov: 3 profesor-;i in 33 slušateljev geografičnega instituta visoke šole za svetovno trgovino na Duna. ju. V Šibeniku ostanejo tri dni. da si ogledajo znamenitosti mesta in zanimive industrijske objekte v mestu in okolici. Iz §i-benika se ekskurzisti podajo v Split in iužno Dalmacijo, kjer se bodo v študijske svrhe mudili približno mesec dni.
*	Smrtna kosa. V Gor. Logatcu je umrl po dolgem trpljenju posestnik in gostilničar g. Ivan F e r j a n č i č. Pokopali ga bodo v soboto ob 9. na domačem pokopališču. — V Ljubljani je ugrabila smrt: gospo Stano Močnik, soprogo deželnega sodnega svetnika v sredo. Nepozabno pokojnico prepeljejo iz Ljubljane v Stari trg pri Rakeku, kier bo pogreb jutri ob po! 17. Isti dan je podlegla dolgi bolezni gospa Frančiška B e z e 1 j a k. Njen pogreb bo jutri ob po! 16. na pokopališče pri Sv Križu. — Obitelj J a k 1 n pa je izgubila rjubljeno hčerko Nuško, ki bo jutri na pokopališču pri Sv
Križu ob 14. položena v grob. — Na Viču je umrl čevljarski mojster in posestnik g. Matej Oblak. Pokojnik je bil zvest na-prednjak velikih organizatoričnih sposobnosti in zelo priljublien Dolga leta je nače-Ijeval čevljarski zadrugi, pri pevskem društvu »Slavec« se je pa udeistvoval do zadnjega kot vnet in dober član K večnemu počitku ga polože jutri ob 16 na pokopališču na Viču — Pokojnim hlag spomin, rodbinam naše iskreno sožnlie!
*	Oradba palače borze de'a v Z?greh<i. V Zagrebu se je predvčeraišmim vršila konferenca kompetentnih faktoriev v zadevi gradbe velike moderne Palače v kateri naj bi bile nastan;ene vse sociialne insti-tuci;e kakor iavna borza d°1a i7sel'pn'?k' kom;sariiat otroško zavetvščp razni azili ;n podobne institucije Stavb:šxe ie na Oi-glani brezplačno dala na r?zno'ago mestna občina dočim bo ministrstvo 7a sociia'no nolitiko prispevalo svo*o 7 mMHonov d'nar-»ev za gradbeni fond Z zgradbo se prične že tekom 'etošnietra leta
u— Draždansk? komorni kvartet v Lhih-''anl V četrtek, dne 4 april? bo v Umon-ski dvorani komorni koncert katerega izvajam člani dražd^nskpga komornega kvarteta Na programu so 3 komorni kvarteti in sicer Havdnov kvartet v d-dnru takozva-ni Škrianočkov kvartet, dalie Pegeriev kvartet v es-dun.i op 100 in na Čalkovski-iev kvartet v d-dnru op 11 Vstopnicp bodo v predprodaji v Matični kniigarni od sobote dai'"e
*	Američani ohčitdulelo lepoto Roke Ko-torske. Z ogromnim pomorskim oriakom 'uksuznim parobrodom »Rotterdam« je predvčerajšnjim prispelo v Roko Kotorskn iad 400 turistov ameriške elife iz Zpdinie-nih držav Družbo vod' VVabher Tmdle direktor American Fxpress Comoanv V Roko Koforsko ie ta ogromna b^ia doplo-vila direktno iz Aleksandriie Čim se ie lad'a usidrala ie zavihrala na niei naša tro-brinica, godba pa igrala našo državno himno kotniki so si ogledovali Roko in n'ene znamenitosti ter potem v skupinah nosetil' Cetinje in Dubrovnik Ugledni ameriški turisti so se divili 'enoti Roke fotrr-cke ter se pohvalno izražali o naših šoferjih, ki so 'ih vozili na izletu na Cetinie in Lovfen
*	Nemški avtomobPIsti v Jugoslaviii. Na našem Primoriu se mudi delegat Splošnega nemškega avtokluba g Oerdeisen ki organizira poset avtomobilistov vz Nemčije Helegat n" more prehval'ti lenote ki io nudi turist.im naše Primorie Očarala ga je lepote Slovenije Hrvatske Rosne in našega Primorja; škoda. da naše ceste niso v najboljšem stanju Prijetno na ie bi' izne-naden, ko se mu ie reklo da bodo naše oblasti poskrbele pred prihodom avtomobilistov za ureditev cest V Primorie nri-spe približno dve sto nemšk:h avtomobilistov. katerim se pripravlja svečan sprejem.
*	Zasledovan vlomilec, V okolici P uja se potepa že nekaj tednov neki Anton S., rodom iz Ptuja, znan tat. ki ima na vesti že vel'ko vlomov in tatvin. Pred par dnevi je S. vlomil v žunnišče v 'it Vidu pri Pfu-ju ter okradel 650 Din gotovine ter črno krzneno čepico vredno 200 Din Zasledovani vlomilec je ob'ečen v športno obleko ter je visoke postave Ima 9iguren nastop in ne napravl.ia vtisa, da je tako nevaren tuji lastnini.
*	Bančni direktor pobegnil. Kakor poročajo iz Subotice. je te dni pobegnil iz Ade Geza Rein. direktor tamkaišnie Kreditne banke Rein je nedavno odootova1 uradnikom je pa izjavil, da potuje v Svho-ico zaradi uradnega posla pri centrali Dognalo se je. da se Rein ni ia vil pri cenfnli v Su-boHci. marveč ie pobegnil na Madžarsko
*	Mrtvo dete v potoku KoorivnW Neki deček ie v potoku Koprivnici opazil truplo malega deteta Obvestil ie o tem polici io. ki ie ugotovila, da gre za truplo novoroien-čka, ki ie že kakih deset dni ležalo v vodi in zapletlo v vrbovje Uvedeno ie izsledo-vanje detetove matere.
*	Pokrovka shrambe za orodie pri avtu tipe Renault je bila izgubljena včeraj med Kranjem in Naklom. Najditelj naj jo odda v upravi »Jutra« v Ljubljani. Knafljeva ul. št. 5 ali pa sporoči tja svoj naslov.
*	Vodeči oglasni zavod »Publicitas« d. d. v Zagrebu je izdal svoj novinski katalog za leto 1929. Katalog je brezplačno vsem na razpolago.
*	županovo jamo pri Grosupljem lahko posetite vsako prvo nedeljo v mesecu, izjemoma pa tudi na velikonočni ponedelk Oglejte si podzemeljske čudovitosti. ■
' Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura.
fTO — zobna pasta najboljša.
*	Tovarna jos. Relch solema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
*	Kot noč ln dan ie razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje ampak vzamete ŽENSKO HVALO in Schich-tovo TERPENTINOVO MILO. — Poglejte naš današnji oglas!
Moda

Oti 6l8V
kuP^rtrrfvne P'
aV
1929
Iz I i«bičane
u— Slike z ljubljanskega trga. Ljubljanski trg je sedaj na veliki teden prav pester in živahen. Na trg so prinesli tudi izdelke domače obrti, za katere so ravno velikonočni prazniki prava sezona Tam v kotu pri ikofiiski palači na Pogačarievem trgu so svoio lončeno robo razstavili Ribniča-nje. Razna posoda, lonci, kožice razne velikosti in posode za potice so na prodaj Gospodinie in tudi ok^ličanke marljivo kupujejo lončeno robo Na Vodnikovem trgu nri semenišču pa ie na prodai druga roba tako ierbasi košare in prav mične košarice za cvetie Na Pogačarievem in Vodnikovem trgu ie sedai izredno mnogo prvovrstnega medu To ie znak da ie bilo lansko leto izredno dobro za med Na trgu prodanio mesarii raz'ične šunke in sicer po 26 Din in višie k'logram Trg ima pravi velikonočni značai Opažati na ie. da so Publianske gospodinie v nakupovanju prav sVr^mne in štedliive
u— So.koi n nriredi na vePkonočn ponedeljek članski izlet na sv Goro Odhod ziutrai ob 5 IS 'io Uti!e povratek z večernim v''Vorn ?7 Z-'gor:a — Zdravo
u— Vlom v pisarno V stavbno nisarno v novem poslopju Poštne hra^Tiice na A'e-k^androvi cesti ie bil oredsnočniim izvršen oo neznanih stori'cih vlom Tatovi so odnesl' iz imenovaneea prostora več različnega orod'3 v vrednosti nad inon Hjn Tatovi so morali hiti na'hr*° dobro mfor-m;?ani kie ie spra<Tenr razno Fneiše orodie ki ga bodo skušali seveda sora"iti v denar v mes'u a!: pa tudi na deželi. Po lič ja 'e bila o vlomu obveščena in skuša priti storilcem na s-'ed predno bodo mogli orodie razprodati.
u— Tatvina drv. V t-rek ponoči so neznani storile' vdrli v Hrenovi ulici št 17 v drvarnico poses'nice Jožice Pahovčeve. Stori'c' so s s'ln zruvali ori vratih železni zapah, odtrgali nekai desk in na*o odn?s'i iz drvarnice več:o množino premoga 'rt div Samo na vratih so napravili nad dinarev *kode Skupno so oškodoval1 Ra-hovčevo za okrog 5HO Din vrednosti Pili ciia p s-orilcerr baje že na sledu.
u— Opozori?" za bodočo stavbno sezono v L!!!bl'ani Prtjeli smo- 1 P~dietnikl stavbnih obrti m stavbni gospodari se opozariajo na razglas ustnega matistrata z dne 15 fsbruaria 1929 št 6112. glede opravičenosti 'zvrševania s'a'-b*iih obrti k; ie n" bi t na občinski desk' ? viagan!e pro špni za stavbna dovoljenia in oprema stavbni načrT" se ima vršit' točno no določilih §§ '9. >n 21 in 22 stavbneea red? za mesti« Li obli "no. nezadostni načrti bodo imeli za posledico zakasnitev 'zdaie stavbnega dovoliema 3. Proši:e za stavbna d0-vol enia morajo nriti v obravnavo šele potem ko je prosMec vložil nro?nio za na?-n^nilo stavbne črte in nivela v srn'sin § 13 stavbnega reda za mesto L:i»bl'ano 4 Glede načina zazidave oosame^mb parcel naj se intereseni infor-mraio pri mestnem gradbenem uradu pred nakupom sveta. Naibolie ie. da se v ta namen s n'smeno vlogo ko'kovano s 5 l^in obrnHo do mestnega magistrata da dobe tud' pi-srreno č'sto uraden odgovor za kite^e^a prav'lnost iamči mafis^ra' Ni oa orinoro-čati zgol' ustnih vDraševani nn tem -li onem uradniku ki morda sam ni doce'a HforH-ran 'n za koieea izjave v tem no<r]edu »rad nikakor ne more iamčiti nrošn:e za spremembo določeneea in idohrenecn zazidave se ne morp'o upoštevati s Z^ied-no s stavbnim dovolion^m se bodo « bodoče '■'dajala g^erie oa^^orst^r^ nr: •»'Hanin navodi'a v svrho varnosfi in solidnosti stavb.
b fplia
Celjska redakcij«1 »Juirn» ima 'elefon 5'e» vilkt) IQf) nnnnči v miimh mdevnh Si 191
e— GremP trgovcev Celie naznanja vsem gosnodarskim krogom v mestu Celie in okolici da uraduje referent Zbornice TOI v torek dne 2 aprila t 1 od 8 do 12 ure oredpHdne v navnateHsVj sobi Prevozne družbe d. d v Celin ^a"inisko nabrežje št. 7 Stranke, ki ž^le kak-1 noias-nilo ali svet v zadevh katere zastopa Zbornica se vliudno vab\'o. da se pri njem v določenem času zglase.
e— Tudi Cel»e naj bi doMlo votoško godbo. Preteklo nedelio in v ponedeljek je priredila v Celju na Dečkovem trgu mariborsko vojaška godba promenadni koncert, kar ie vsa tukajšnja iavnost pozdravila z velikim veseljem ir odobravanjem. Škoda le, da so taki koncerti v Celju prava redkost. Splošno mnemp je, da bi Celie. ki ima kompleten pešpolk. lahko dobilo svojo vo-iaško godbo kakor jo ie imelo pred volno. Možno je, da to '-"ikamo, samo nekaj časa se bo gotovo r a mazati z boži-o mastjo. ki se ji pr	domače potrplienje!
e— t»ritožhr vt0moH'skih krogov. Iz kroga tukajšn' vtomobi'istov smo nre-iel; pritožbo, k o bodo prizadeti gotovo 7 blagohotnostjo vpoštevali Na vogab' Glav-
Velcdck) ruskega genija L. N. Tolstoja, odigrano o4 genijainih HudožestveniJsov v filmu, kakršnega še ni videl svet!! — Prvi dovoljeni sovjetski velefiim!! — Režija: Fedor Ocep
V glavni vlogi V. Pudovkin. PRIDE! PAZITE!	»KINO LJUBUANSKI DVOR«.
emena vseh vrs^
zaiamčeno naiholiše kakovosti priporoča
ANTON F4ZAR!\C CELJE
nega trga in Aleksandrove ulice pred Ljubljansko kreditno banko in pred lekarno »Pri orlu« imajo nekateri ljudje navado, da tam v času največ:ega prometa in vrveža v jutranjih, opoldanskih in večernih urah postajajo kar sredi ulice in tako ovirajo ves vozovni promet, tako da ne more noben lastnik voza ali avtomobila prodreti gnječe in po daljšem čakanju in opozarjanju s težavo more nadaljevati vožnjo Naj bi bili pešci toliko obzirni da bi se za svoje čakanie izbrali raje prostorni Glavni ali pa Krekov trg in ne le tega kosa itak preozke Aleksandrove ulice.
e— Izbruh starega patriiota. Pred dnevi je bil aretiran v Aleksandrovi ulici 40-Ietni obrtnik Friderik C., ker je v vinienem stanju nadlegoval pasante in se drl na vse grlo »Hoch Austria!-: itd. Ko se ie v hudi mknii iztreznil. je izjavil, da vedr.o počenja take neumnosti kadar za ima nekoliko preveč pod kspo.
e— Grda n"vada. Nekatere celjske gospodinje. oziroma njihove služkin:e nimajo nobenega smisla za higijeno in doslednost Dnevno se dogaja, da se iztepavaio razne prašne cunje preproge, odeje itd kar skozi okna na ulico Dotičnik. ki ie ro'en pod nesrečno zvezdo da mora ravno takrat pa-sirati cesto pod 'akim prijaznim stanovanjem se navžiie najrazlične:ših bacilov do vrha grla lezo nad takim brezobz'rnim post >paniem si lahko privošči za priboli-šek ker je pač ne more nad nikomur iz-tips'' Upamo da bo 'a opomin zalege'
5?J
zadnje dunajske in parISkc novosti ter daraske obleke nudi v bogati izberi tvrdka FRAN LUKIC Stritarjeva ulica 9.





*<>* USU
■»tole ia rooškt obekc 4gotovljem t»'eke aeriio lepicc klobuke sam« ^eznicr lotfdvie« 'rd v
ANTON PRESKER,
: i--hmcv Petra c. 14.
Spomladanski kričistilni čaj
po župniku KNEIPPU se dobi v lekarni Leustek, Ljubljana. Reslieva cesta 1 pri zmajskem mostu. Razpošilja se tudi po pošti.	3930-a
Najmodernejši sivi in drap
Din 168
VO KA
Krtto/ trg
RnKnrin Čal ^8 ielodec ir čiščenje liUUUI Ul,krvi. uspešno sredstvo proti
debelosti, slabe prebave in habu
tuelne obstipacije — Dobi se v
vseh lekarnah Proizvaja lekarna
III. ARKO, Zagreb. Ilica ši 12
Oamsk" o°rlo
modeme bluze, trpežne flor*nogavice. roka> vice. torbice itd v lepi izbiri in najceneje pri
ŠTERK. nasl KARNIČNIK. LJUBLJANA STAR' TRG 18
Ordiniraf ie začel v Gosposki ulici 23 v Mariboru. v Irš' Spodnještajerske "»dske rKtsorinicp 'dravnik
Dr Alfonz Wankmuller
Ordinacije ob delavnikih od 7. — 8. predpoldan in od 17. do 18. ure popold. Ob nedeljah in praznikih od 10. — pol 12. ure.	4 *8
t Gnsood<e!
srajce, spodnje hlače, kravate, naramnice, nogavice, palice itd. v lepi izbiri in najce« neiše pri
STERK. nasl KARNI^NIK. L.I1 "BLJANA. , STARI TRG 18.	'
Iz Maribora
Mariborska reakcija ».lutra« ima telefon številke 140
a— Koncert, ki ga priredi učiteljski pevski zbor pod okriljem sreskega učit. društva v Mariboru dne 7. aprila t L bo pokazal. da koraka naše učitelistvo tudi v glasbenem pogledu z duhom časa KPtrb vsem gmotnim in finančnim žrtvam, ki jih doprinašaio člani riiora ako upoštevamo, da se zbirajo mes 00 par dni k va'am v Ljubi ano iz vs' v naše dežele, podpira zbor tudi še Produktivno glasbo Upamo, da bo na ibčinstvo upoštevalo te zborove žrtve in napolnilo mariborsko unionsko dvorano do zadnjega kotička. Uvodno predavanje govor' dr VUrnik. sodelujeta pa ga. operna pevka Maja Strozzi-Pečič in pri klavirju g. HeTi Svetel. Zbor vodi prof in pevovodja Srečko Kumar Predprodaia vstopnic pri ge. Rrišnikovi v Gosposki ulici in pri g. Hoferiu v ul. 10 oktober
a— Odhod nagih srzonskib delavcev v NemčFo Radi dolgotrajne zime so 'sto» nemški delodajalci odlašali s sprejemanjem sezonskih delavcev, ki se rektrutiraio iz naše države povečini iz Prekmurja. Tako ie bil spstav!'en prvi transport teh delav. cev za da'ino not s trebuhom za kruhom šele včeraj t'k pred veliko nočio. Preko avstrnske meie te spremil naše l.iud' vodja mariborske borze dela g Rudolf Golouh. V kratkem s]ede temu prvemu transn-rtu še drugi Ne-mčra. ki razmeroma dobro skrb: glede olače in zavarovania sezonskih delavnih nioči v7ame letos iz naših kra-iev okroglo 2SOO delavcev Ker pa 'šče službe mnogo več Prekmurcev. Se odnrav-l'"aio mnogi tudi na vinogradniška dela v Franc:io. kier pa so razmeroma slabše na-graient za svo'e delo.
a— K*l ie n"vi'an'e cen? če ti prinese branievka na ve'iko sredo, ko ie zadnji predpraznični tržni dan. na trg iedrce ore-hov ter p0nuia ob sedmih ziutra' po '2 50 Din liter, ob osmih po 15 Din in ob devetih po 17.50 Din Tak slučai so zabeležili včeraj tržni nadzorniki na mariborskem trgu.
a— Osebne vesti z mariborskega sodi.
šča. S 1 aprilom stopiio v veljavo na mariborskem sodišču nasledn'e osebne spremembe: višji sodni svetnik dr Peitler postane predstoimk okra:nega sodišča, njegovo mesto konkurznega sodnika prevzame sodni svetnik dr Kovča Dosedanji pred-sto:nik okramega sodišča sodni svet lik dr. Pečn'k ie imenova-/ za sodnika poedinca na civilnem oddelku okrožnega sod:šča. Okrajni sodnik E. Emi' Kramer ie premeščen s kazenskega oddelka na neso-rni civilni oddelek okrainega sodišča. Tudi dva priskovalna sodnika sta premeščena, in sicer postane g Juhart sodnik na civilnem oddelku okrainega sodišča g Štukeli pa sodnik na kazenskem oddelku okrajnega sodišča Izpraznjeni mesti preiskovalnih sodnikov prevzameta svetnika dr. Trav-ner in g Lenart
a— Sorememba posesti. Amaliia Stampfl je prodala Leopoldini Wo!fram za po! milijona dinarjev hišo št 33 v Gosposki ulici. — Antonija Sturm. soproga poštnega uradnika. je prodala Rihardu in Juli'an' Pisch za 179/00 hišo št 5 v Tomanovi ulici. — Josip Kartin je prodal Juriju in Antonij! Zidanšek za 180.000 Din hišo št. 5 v Stros-sma.ierfevi ulici.
a— Pod vtisom katastrofe v naših vinogradih Oblastna vinarska in sadiarska šola v Mariboru nam poroča naknadno da enodnevnega tečaja za rez v vinogradu n; vodil ravnatelj g. Josip Prioi. marveč ie treoretični del vodil g. prof Vojsk, praktični de! pa vinarski inštruktor 2. Ivo Bre-gant.
a— Breznoselnost v Mariboru. V času od 17 do 23. t. m. je pri mariborski borzi dela iskalo zaposlitve 136 oseb. dočim je delo dobilo le 75 oseb. tako da čaka na uspešno posredovan'e 645 brezposelnih. Po 1 'anuarju ie iskalo pri borzi dela v celoti 2385 oseb zaposlitve in je posredovanje uspelo v 726 primerih.
a— Tri mesece težke 'eče ie naložilo mariborsko okrožno sodišče 20-letnemu Martinu Pukšiču. pristojnemu v ljutomerski okraj Mladet ,iu lzmoviču delo ni di-ša'o čeprav ie izučen mizarski pomočnik. Ril je že večkrat kaznovan m ga kazni n:sc izučile fomai ie bi! po 8-mesečni ieči izpuščen na prosto, ie že zagrešil več ta"vin. Kradel :e obleke in obiskoval pozimi dobro založene kašče na deželi Pozneje so mu nadalme pustolovščine preprečile oblasti. Po prestani kazni bo moral oditi v prisilno delavnico
a— Ponesrečeno vesePe. V torek sta se-imovita okoličana, oče in sin. v neki gostilni seznanila z dvema brhkima koketama ki se nista branili niune družbe V prijetnem razpoloženju so obiskali zaporedoma več restavracij in gostiln Kavalirska deželana pista skoparila in podjetnima lahkoživkam2 je bilo novo poznanstvo prav po godu. Z radodarnima gostiteljema sta ostali vso noč Ko se ie zjutrai oče prebudil, ni bilo več ljubeznive Julke. z njo pa ie izginila tudi listn'ca z vsebino 1500 Din Julčko je poli-ciia za enkrat aretirala
Deci ixx odraslim
nudijo najmočnejšo hrano in najsigurnejši način ohranitve zdravja 2—3 žličke Ovomaltine za dopoldne in južino.
Samomor z nožem
Domžale, 27. marca
V	ponedeljek, na praznik, se je zaklal z žepnim nožem kmečki sin Ivan Habjan, po domače Drčarjev iz Trzina, star 28 let. Kakor se čuje, je bil nesrečnež včasi malo zmeden in tedaj se je rad prepiral. Že par-krat je dejal, da se bo končal, a vselej so njegovo namero domači še pravočasno preprečili
V	ponedeljek se je spri z nekim ožjim sorodnikom. Oba sta bila baje nekoliko vinjena in togotna. Sredi prepira je Ivan naglo odšel iz hiše ter se zunaj zabodel z žepnim nožem v prsi, nakar se je takoj zopet vrnil v hišo in se zgrudil na stol. Vedno bolj je lezel v dve gube. Navzoči so ga opazovali in se celo pošalili, meneč, da mu je postalo nekoliko slabo zaradi pijače. Ker pa je postajal nenavadno bled, so Je priskočili k njgmu in ga dvignili s stola. A tedaj je omahnil, močno vzdihnil in — umrl. Sele zdaj so domači opazili rano na prsih. Nesrečni fant se je z nožem zabodel ravno v srce. Tekli so po župnika in obenem stvar prijavili orožnikom, ki so sorodnika aretirali, hišo pa zaprli, dokler ni prišla komisija Mrtvega Ivana so včeraj zjutraj prepeljali v mengeško mrtvašnico. Tragična smrt mladeniča je vzbudila v vsej okolici globoko sočutje.
Iz Litije
i— Nočno zvezo z Ljubliano že imamo!
Utemeljen apel. da potrebujejo zasavski kraji nočno zvezo z Ljubljano, je uvažila železniška direkcija, ki je odredila, da ima nočni brzovlak enominutni postanek v Litiji in v Trbovljah. Omenjeni vlak odhaja ob 23.46 iz Ljubljane, v Litijo pa prispe ob 0.26.
i— Opozorilo pevskim krogom. V nede-
lio 14. aprila bo prired i ljubljanski Učiteljski pevski zbor, ki ie naša najbolj priznana pevska družina, elitni koncert v Trbovljah. Ker so na prireditev zelo ugodne zveze, je nedvomno, da se bodo udeležili koncerta tudi litijski in šmars.ki ljubitelji lepega petja.
17 Mnr*lr* Sobote
mr— Kolašice obdarujeio za Veliko noč reveže. Ker je tukajšnje Kolo jug. sester pre'elo od oblasti izredno podpiro 2000 di-nariev in ker razpolaga tudi sicer z nekaj gotovine, so dame sklenile, da pomagajo za Veliko noč petnajstim najrevnejšim družinam v Murski Soboti Pomoč bo obstojala v moki masti in sladkorju.
mr— Mea cuipa... Ker tukajšnje »Novine« niso namenjene samo zabavi ampak tudi pouku in ker pouk ni potreben samo mladini ampak tudi odraslim, sem dobil v zadnii številki tudi iaz svoi »putzer« ker sem v »Jutru« pisal, da so maturantje na svoji zabavi dokazali svojo življensko zrelost. Ce nekomu ali nekaterim ne hodi o njih račun, da so fantje že samostojni in dozoreli naj jih zopet pootročijo Mogoče imajo metode, da se .iim to posreči.
Šport
Športni drobiž
SK Javornik na Rakeku in SK Slivnica iz Cerknice sta se združila v nov klub pod imenom »SK Javornik na Rakeku« Novi klub ima sedaj dokaj močno nogo* metno moštvo kakor tudi znatno jačjo hazensko družino. SK Javornik je s to fuzijo brezdvomno pridobil mnogo ne le na izvrstnem aktivnem članstvu, temveč tudi v gmotnem oziru.
K zadnji tekmi med juniorji Primorja in SK Krakovo treba še omeniti, da je Kras kovo postavilo svojo rezervo, ojačeno z nekaterimi igrači iz prvega moštva. Kras kovsko moštvo je bilo handicapirano za» radi tega, ker je bil že v prvem polčasu blesiran en igralec, a takoj v začetku dru= gega polčasa še dva. tako da je v drugem polčasu igralo samo z osmimi igralci.
Po nedeljskih" tekmah je stanje nogo= metnega prvenstva v Pragi nastopno: 1. Viktorija Žižkov 12 točk, 2. S! a vi j a 10, 3- Sparta 6, 4. Bohemians 6, 5. Kladno 5, 6. Čechie Karlin 4, 7 Liben 3
Nurmi bo v nekaj tednih zapustil Ame* riko Govori se, da se bo stavil Finski na razpolago za lahkoatletski miting proti Švedski. Pozimi pa se bo najbrže zopet preselil v deželo dolarjev.
Borotra si je v tretjič priboTil naslov ameriškega teniškega prvaka v hali, V finalu je porazil Hunterja s 6 : 4, 6 : 0, 3:68:6, Prvenstvo v doublu sta si iz* vojevala Tilden=Hunte<r, ki sta zmagala nad Borotro-VVashburnom s 6 : 4, 6 : 2, 1 : 6, 6 : 2. _
Viktorija — Ilirija
Ilirija ie povabila za velikonočne praznike zagrebški prvorazredni Wub Viktorijo. Vjktorlja ie v Ljubljani znan in zeio simpaitičen gost Moštvo je gotovo poleg Haška eno najbolj fair v Zagrebu in si Je zaradi tega pridobilo splošno timpatijo Goji tehrvčno iako lepo in »rzeimio «tomb:naciio Proti Coflcordifji ie dosegia Viktorija neodločen rezultat 4:4. kar z.na£,i vpričo sedanje i zborne forme Goneordiie iako lep uspeh. Viktorija bo nastopila v Ljubljani s kompletno i. garnituro ter bo Iliriji vsekakor doslej najmočnejši protivnik. Športno občinstvo bo imelo priliko. videti dober šport.
Ilirija bo nastopila v svoji najmočnejši postavi in bo gotovo poskusila vse, da ne iznenadi svojih pristašev. Postavo gostov in nekaj opazk o posameznih igračih bomo še priobčili. Obe tekmi se bosta vršili na igrišču Ilirije.
Velikonočni medklubski stnuški skoki v Dovje - Mojstrani
Smučarski! klub Dovje - Mojstrana priredi na velikonočni ponedeljek, drne 2. aprili 1929 ob 15 medklubske smuSke skoke. Prijave se sprejemajo do 12. ure istega dne. Prijavama Din 10 Razglasitev rezultatom iti razdelitev daril bo ob 18. uri v hotelu Triglav Razpsano Je dvoje daril za l. i® II mesto s priznanicamii Tretji plas:rani prej.n-e priznanioo
Skakalnica je v dobrem stanju in za trening pripravljena V sJučaju slabega vremena bo v časopisih v soboto objavljena odpoved Vlakovne zveze so nad vse ugodne Liub^anski in bohinjski opoldanski vlak imata zvezo ob 14 z Dovje - Mojstrano in ie tako možno dospeti pravočasno do prireditve Povratek je omogočen z zopet uvedenim večernim vlakom.
Vse športne organizacije tn klubi se opozarjajo, da morajo oddati vse objave za velikonočno številko ki izide v sobo* to zjutraj, v redakciji najkasneje do pet« ka opoldne.
ASK Primorje (tajništvo). Seja centralnega odbora danes ob 21. v klubskem tajn š-tvu. — Predsednik
SK Natakir obvešča vse člane, da se vršita redni treningi vs.afc torek in petek ob 8. ziiuitraj in vsak četrtek ob 14.30 na gr''?ču ASK Primorje. Obenem se opozarjajo vsi igralci, da so trening- strogo obvezni- — Tajnik
Službeno Iz LNP. Seja poslovnega odbora se vrši danes v sredo ob 20.30 v kavarn.' Evropa. Seje poslovnega odbora se bodo vršile odslej redno ob sredah — Tajnik II
SK Javornik, Rakek sporoča, da se glasi za tekoče poslovno leto naslov kluba edino pravilno: Miro Milavec. Cerknica.
Izvleček iz programov
Petek, 29. marca.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Zbor bogoslovcev poje Jeremi-jeve pesmi. — 18.30: Ivan Cankar: »IV. postaja«. — Ivan Pregelj. »Glejte človeka!« Recitira I. P. — 19: Violina-solo (izvaja g. Bravničar, član nar. gled.) — 19.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 20: »Inri«: Zadnja večerja (izvajajo člani Narodnega gledališči). — 20.15: Bachove in Handlove arije poje ga. Medvedova. — 20.45: Arnold: »Pilat« (izvaja g. Rogoz, član Nar. gled.) — 21.: Haydn: »Sedem besed Kristusovih« (izvaja godalni kvartet - 22.: Poročila. - ZAGREB 19.30 Prosto za prenos. — BEOGRAD 11.20: Stanje vode in napoved časa. — 12.15: Poročila. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Koncert na orgle. — 20. Veliki petek v umetnosti. — 21.: Koncert nabožne glasbe. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Hoffmannsthal: »Človek in smrt.« — 20: DvoFakova »Sta-bat mater«. - 21.30: Recitacije. — BRNO 19 05: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Cerkveni koncert iz Poznanja. — 19: Nabožna glasba iz Krakova. — 21.15 Dramski večer. - DUNAJ 19.20: Schuber-tova »Stabat mater« — Beethovnova žalna koračnica iz III. Simfonije. — 20.25: Haydn »Sedem be^ed Kristusovih« (godalni kvartet). - BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Prenos iz Lipskeca: Bachov »Pasijon sv. Matevža«. — FRANKFURT 20.15- Koncert nabožne glasbe. — Orkestralen koncert in recitacije. — LANGFN-BERG 16.30: Nabožna glasba. — 20; Bachov »Pasijon sv Matevža«. — STUTTGART 16: Poroldmski koncert. — 19: Koncert nabožne glasbe. — 21: Drama in koncertne orgle - BUDIMPEŠTA 17: Pero-sijev »Ve'ikonočni nasijon«. — LONDON 18.45- Komorna glasba. *— 19.25: K'avirski koncert. — 20: Prenos večernic. — 21. Ver-diiev »Requiem«. — 17.30: Vokalen in in-strumenta'en koncert. — 20.45: Koncert nabožne glasbe. - STOCKHOLM 18.25: Prvo dejanje Wagrerjevega »Parsifala«. — 20.15- Koncert solistov.
VRFMFNSKO POROČI? O
Meteorološki zavod v Ljubljani. 27 marca 1929.	Višina barometra 308.8 m.
Krat	Ca«			» g	Smer retra	o
		Barom.	Tem pet	>	ID tirziDa	o —' -2 1
					* m io tek	
opa suvanj«				s -		
Llubljana		771 6	4	h 2	ESE4	0
Maribor		770 6	5	81	NNW7	0
Zagreb	8	/"70 6	7	79	SSE2	8
Rtngrad		17c0	6	83	\V2	8
Sarajevo						
Dubrovnik						
Sknolle	7					
Sollf		7*6-5	11	c6	NE 12	10
Padavine
Vrrt,
megla megla
» mm do 7. are
losoodarstvo
Vprašanje podružnice Obrtne banke v Ljubljani
Solnce vzhaja ob 5.52. zahaja ob 18.21, lusna vzhaja ob 20.56, zahaja ob 6.51. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14, najnižja 3.
Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Pretežno iasno, temperatura malo spremenjena.
Kakor znano. Obrtna banka SHS še ni ustanovila davno sklenjene podružnice za Slovenijo. Tudi do nameravane otvoritve poslovanja potom kakega drugega kreditnega zavoda v Ljubljani ni prišlo, ker je sia-vila centrala nesprejemljive in neizvedljive pogoje. Ker pa je to vprašanje za naše obrt-ništv. dalje zflo aktualno navajamo v u? slednjem iz letnega poročila Obrtne banke SHS za preteklo leto podatke, ki se nanašajo na vprašanje kreditiran'a slovenskih obrtnikov. Poročilo navaja, da so mnogi veliki zavodi pretrpeli znatne neuspeh" zaradi nedovoljno premišljenega otvarjanja podružnic. Vendar priznava Obrtna banka S'lv bi t-ilo potrebno Mubljani. -'a ra.;,evu, Novem Padu. Skopliu in drugih večjih gospodarskih centrih osnovati podružnice odnosno poslovalnice, prvič zaradi tega, ker bi se preko teh podružnic, lažje in hitreje vrš;lo kreditiranje in ker bi bili s tem zmanjšani ogromni admin?stratvni posli centrale. Halje n .t vaja letno poročilo, da ie bilo v toku preteklega leta vprašanje otvoritve podružnice v Ljubljani ali uposta-vitve poslovnih zvez s kakim denarnim za-v,<i'om v Sloveniji zelo aktualno, zlasti ker so slovenski obrthiki doslej vzeli od Obrtne banke SHS zelo malo kreditov, čeprav se je zavod trudil, da <la slovenskim obrtnikom čim več kreditov in je bilo osnovanih v raznih krajih Slovenije 10 cenzurnih odborov. Ker pa se je v teku preteklega lela ugotovilo, da zaenkrat še ne obstojajo potrebni pogoji za rentabilno poslovanje samostojne podružnice v Ljubljani, se je Obrtna banka SHS pogajala s slovenskimi denarnimi zavodi, Ha preko enega od njih, ki bi nudil najpovolnejše pogoje in garancije, izvede kreditiranje slovenskih obrtnikov. Na žalost pa mora Obrtna banka sporočiti, da ta poga:anja, brez njene krivde (?), še niso zaključena s pozitivnimi rezultati.
Ka-or smo se informirali, na ustanovitev podružnice v Ljubljani v doslednem času ni misliti. Podružnica v Ljubljani bi bila v početku gotovo močno pasivna, kar ne bi bilo v interesu delničarjev. Obrtni banki SHS tudi za enkrai ni mogoče znižati obrestno mero za kredite, kar je poleg težkoč pri neposrednem poslovanju s centrala v Beogradu precejšnja ovira, da se slovenski obrlniki v večji meri ne poslužujejo kredita pri Obrtni banki SHS. Da pa pogajanja glede ustanovitve poslovalnice pri kakem denarnem zavcdu v Ljubl ani niso uspela brez krivde Obrlne banke SHS. seveda ne drži. Obrtna banka SHS je pač stavila take pogoje tla jih zavedi, s katerimi se ie pogajala. nist> mogli sprejeti. Mnenja smo, da bi se pri dobri volji ravnateljstva v Beogradu dalo to vprašanje brez večjih težkoč rešiti. Na delniško glavnico Obrtne banke je dodej država vplačala 12 milijonov Din. na katere Obrtni banki ni treba plačati nikakih di-viderd Dolžnost Obrtne banke SHS :,e, da vsij ta državna sredstva razdeli pravično na posamezne pokrajine, in to po čim riižji obrestni meri. Zato ne gre, da centrala z nesprejemljivimi zahtevami zavlačuje ustvaritev možnosti kreditiranja slovenskih ibrt-nikov vsa i preko kakega domačega denarnega zavoda.
Po statistiki, ki je objavljena v letnem poročilu, so imeli slovenski obrtniki koncem preteklega leta od skupnega zneska danili kreditov v višini 698 miliiona Din pri Obrtni banki SHS le n 169.200 Din kre-rfilov. kar predstavlja 0.25 % vseh »latiih kreditov, dočim so doslej na delniško glavnico vplačali že preko 8o0.P0n Din. Na Sr-biio odnade od vseh danih kreditov knncom -preteklega leta 5^.3 %, na Južno Srbijo 13 5 %. na Hrvatsko in Slavonijo 98 %. na Bosno in Hercegovino 11 %. na Vojvodino in Srem 7 %. na Črno goro 4 % in na Dalmacijo 16 %.
Č'sti dobiček Obrtne banke SHS se je v preteklem letu dvignil že na 1.231 000 Din, dočim je v letu 1927 znašal le 136 000 Din. Ker ie pričakovati, da bo čisti dobiček v tekočem letu še znatno višii. zato smo mne-"ia. da bi bila do'žnost Obrtne b*nke SHS, da končno vendar ugodi upravičenim željam slovenskega obrtništva, četudi bo pri-morana od svajih prvotnih zahtev nekoliko popustiti.
= Letno poročilo PoStne hranilnice. Poštna hranilnica je izdala letno poročilo za 1. 1928., ki je letos iz nepojmljivih razlogov skrčeno na borih 11 strani, dočim je letno p:<ročilo za I 1927., čeprav je bilo v marsičem pomanjkljivo, obsegalo vsaj 33 strani. Samo poročilo i,e objavljeno na 4 straneh, ostalo pa odpade na objavljeno bilanco in račun zgube in dobička. Kaj je Poštno hranilnico dovedlo do tega. da je opustila vsaj v obrisih informirati javnost o svojem poslovanju, nam ni znano. Mnenja pa smo, da je tudi Poštna hranilnica kot državni zavod, dolžna podati javnosti obširno pojasnilo o svojem poslovanju, ker bi drugače lahko po nepotrebnem trpel njen ugled med gospodarskimi krogi, ki imajo pri njiej naloženih preko 700 mili;onov Din Iz računa bilance je med drugim razvidno, da je imela Poštna hranilnica koncem preteklega leta v blagajni in pri Narodni banki 107.8 milijona Din. V lombardnib posojilih je imela naloženih
101.8 milijona Din, pri bankah pa 297.9 milijona Din. Lastni vrednostni papirji so v bilanci vneseni z vsoto 131.3 miljona Din, nepremičnin* pa z 38.2 milijona Din. Napram bilanci za 1. 1927 so se zlasti povečala !om-baidna posojila (od 47.2 na 1018 milijona Din) in lastni vrednostni papirji (od 287 na 131 3 miliiona Din), dočim so krediti bankam nazadovali (od 4:>3.6 na 297.9 milijona Din) Cisti dobiček se je povečal od 28.9 na 35 8 milijona Din Od čistega dobička dobijo nagrade uradniki, ki so odlično ali dobro ocenjeni. Večina poštne čekovne službe pa se opravi vsekako na poštah: dnevno gredo milijonske vsote Čekovnega prometa skozi pošte Povsem prav in pravično bi bilo, da bi tudi poštno uradništvo, katero ima opravka z denarjem Poštne hranilnice, dobilo primerne nagrade
= Zadružna gibanja v Sloveniji v prvnm desetletju po vojni. Po vojni je bilo vsega v Sloveniji ustanovljenih in registriranih 616 novih zadrug, izbrisanih pa je bilo 225 tadrug, tako da znaša čisti prirastek 3GI zadrug. V posameznih letih po vojni je bilo vpisanih (v oklenaiih izbrisi): I. 1919 51 zadrug ^9). 1 1920 107 zadrug (17), 1. 1921 69 zadrug (21). 1. 1922 46 zadrue (25), leta 1923 42 zadrug (31). 1. 1924 58 zadrug (20). 1. 1925 52 zadrug (16). 1 1926 81 zadrug (32). 1. 1927 46 zadrug (27) in 1 1918 64 zadrug (27). Konkurzov do 1. 1P^> med zadrugami ni bilo. Deflacijska kriza pa ie v zndnuh štirih letih tudi med zadružništvom povzročila nekaj konkurzov. vendar je v vseh 4 letih od' 1925 — 1928 prišlo v' kon-kurz le 10 zadrug.
Borze
27. marca
iv ljubljanski borzi je bil tudi •Lines le-v.zu' t'roniet selo velik, zlasli v devizah na New}ork (skoro 3 milijone) m Curih Razen malenkostne potrebe v levizi na Dunaj •n Pariz je vso ostalo potrebo krila Nar°dna banka Devize na London. Newyork in Trst so se nekoliko okrepile.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Za aranžma je notirala 425 — 427, trgovala pa se je za kasa po 425 50, za april po 429 in za maj po 433. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Jugobanki (brez kupona Din 10) po 86. v Praštedioni po 852.50 in v Zemaljski po 140. Med industrijskimi pa-;j'iji so bili zaključki ™ Sečeiani po 4o» v Gutmannu po 210 in v Jadranski po 620. Za Dubrovačko je bilo povpraševanje po 540, za Nihag pa po 2.50. Trboveljska notira 467.50 — 472.50.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.82, Berlin 13.495 — 13.525 (13.51). Bruselj 7-909. Budimpešta 9.9262, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.98&1 _ 8.0194 (8.0044), London 276.48, Newyork 56.74 — 56.94 (56.84), Pariz 221.63 _ 23363 (222.63). Praga 168 33 - 169 13 (168.73), Trst 298.26.
Zagreb. Dunaj 7.9894 _ 8.0194, Berlin
13.495 — 13525 Budi'.npešta 9.9112 — 9.9412, London 276.01 _ 276.88, Milan 297-202 _ 299.202, Nevvork 56.74 — 5(5.94, Praga 168.33 — 169.13, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. ZagTeb 9.1275. Pariz 20.315, London 25.23. Ne\vyork 519.80, Milan 27.2175, Praga 15.395. Dunaj 73.05, Budimpešta 90.575, Berlin 123 31, Varšava 58.30, Bukarešta 3.09, Sofija 3.7525.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 87.25 bi.. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 .len., Praštediona 850 den., Kreditni zavoi 170 den., Vevče 120 den., Ruše 250 — 260, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 — 427, kasa 425 — 42o, za april 429 — 430. za maj 433 - 4W. investicijsko 87 — 87 50, agrarne 54—55, bančne vrednote: Praštediona 850 — 860. Kreditna 93 den., Union 56.5 — 57, Jugo S6— 87, Ljubljanska kreditna 128 den., Narodna 7250 - 7400. Etno 147 ,1-,,., Srpska m den., Zemaljska 140 — 141. Poljo 16 bi., investicijske vrednote: Nihag 2.50 den_ Gut-mann 200 — 211, Slaveks 101 bi., Slavonija 5 _ 5.50, Drava 436 bi., Sečerana 460 — 467, Brod vagon 300 den., Union Osijek 177 — 178, Vevče 125 den., Trbovlje 467-50 — 472.50, Dubrovačha 540 den., Jadranska 620 do ti-"0 Lis 21 — 24.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (28. t. m). Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 12 vagonov, in sicer 5 vagonov bukovih hlodov, 5 vagonov testonov, 1 vagon drv in 1 vagon orehovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 8 vagonov koruze in 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška oromptna po 302.50 — 305, za april po 307.50 — 310, za maj po 310 — 312.50; moka: ;Og:, fco. Ljubljana, plač. pri prejemu bla^a po 125 —430; koruza: Iaplatska, za car in jena, cov. post., dobava v maju po 425 — 427.50, v juniju po 320 — 322.50, o juliju - avgustu po 312 — 315, baška, času primerno suha, <lov. post. plač. 30 dni po 322.50 — 325, za april po 330 — 335; oves baški, slov. post., navadna tarifa po 305 — 310: ječmen: baranj-ski pivovarski 68-69 kg po 345 _ 347.50, baški ozimni po 330 — 332 50.
Žitni trg (27. t. m.) V skladu s tendenco na inozemskih borzah so cene pšenici in •nokj nekoliko popustile. Kupci so rezervirani, i/onudoa pa tudi ni znatna.
Notusadbka blagovna borza (27. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 27 vagonov pšenice, 10 vagonov moke in 6 vagonov koruze. Pšenica: baška 245 — 247.5; banaška 235 — 237.0, sremska 247.5 — 25!). Oves: 250 — 252.5. ivoruza: baška in sremska 270 do 272.5; za april - maj 280 _ 285: za maj junij 285 — 287-5; banaška 270 — 272 5. Moka: baška »Og: 340 — 350; »2« 320—330: so* 300 — 310: »6t 285 — 292.5. Otrobi: baški 185 — 1S7.5; banaški 182.5 — 185
Dunajski svinjski sejem (26. t. m.) Dogon 12 683 komadov, od tega 1265 iz Jugoslavije, 9857 iz F oljske in 952 iz Rumunije. Pri ži-vahneiu prometu so se pitane svinje podražil za 10 g>ošev, mesne pa za 5 grošev
>W g 5
<D
ff«
trn
^ ee
lofi
-p s&
O <. M
ž
•
S
fij --	a »
c: nj «
o. _ -j o
~ oi £ ~S a 2 c ± — z
. -O » » K 2C-? e.
5 . z
'S. — . "S &
rt as P « sl-n
tU
U
Krasno zdelane
TRENCHCOATE
iz čisto volnenega, najfinejšega blaga, opremljene s prvovrstno podlogo iz velblodove dlake, ki se da tudi odstra« niti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju in v Grazu — pri tvrdki
I.OBNK. KOROŠKA CESTA 9.
Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča
TRENCHCOAT NADOMEŠČA VSE!
fttfm* i.mi-iHi,.
Mestni pogrebni zavod
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno ves*, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod
Matei Oblak
čevljarski mojster in posestnik
danes, dne 27. t. m. ob 5. uri pop. po daljši in mučni bolezni nenadoma zatisnil svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 29. marca 1929 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Glince, ulica XIII št. 9, na farno pokopališče na Viču.
Vič-Glince. dne 27. marca 1929.
ANA OBLAK roj. MAGISTER, soproga. — MIRKO, STANE, ROZI, KRISTINA, otroci. — Vsi ostali sorodniki.
Malo zakonske statistike
Na Dunaju imajo dovolj pobude in vpogleda v življenje, da izdado od časa do časa kakšno statistiko, ki se ne tiče samo uradnih zadev, ampak tudi razmer prebivalstva. Pred krat« kim je izšel statističen pregled, ki ob« ravnava zakonsko življenje in prina« ša k temu vprašanju mariskakšno za« nimivo pojasnilo.
L. 1927. je bilo sklenjenih največ zakonov na avstrijskem ozemlju v me« secih februarju, maju in novembru, najmanj pa v decembru in marcu. Pri tem so organi, ki so vezali mlade in nemlade pare, opazili, da sta se poro« čili med drugimi dve deklici, ki sta jedva dovršili 14. leto. Najmlajši že« nin je štel komaj 15 let. Poleg te mla« dine pa so se ženili tudi prav stari ženini. Dva sta imela čez 80 let. Takih mož je bilo osem.
Doba, v kateri se je omožilo in ože« nilo največ kandidatk in kandidatov, je nihala med 20. in 30. letom. Po« vprečni čas možitve za ženske je bil 27. leto, za moške pa 31. leto. Pri tem se je pokazalo še nekaj: to namreč, da si mladi ženini izbirajo radi mno« go mlajše neveste in da v poznejši starostni dobi ženin ne gleda baš na mlada leta svoje družice.
Posamezne dežele kažejo svoje po« sebnosti tudi v starosti, ko smatrajo ljudje državljana zrelega za ženitev. Tako so izračunali, da se prebivalec Gradiščanskpga oženi v s-voiem 28. letu, Salcburžan v 32. letu. Štajerc v isti dobi, Tirolec pa eno leto bolj zgodaj V splošnem se ljudje ne mo« žijo in ženijo zadnja leta ne več ne manj kakor v prejšnjih časih Opaža pa se nekai drugega — to, da imajo sedanji zakonci mnogo mani dece ka= fcor prejšnji rodovi. Sociialne razme« re so pač tudi v zakonsko življenje posegle s svojimi neizogibnimi po« aledicami.
Možič^ova ljubezen
Sodnik v Chicagu je moral določiti, koliko predstavlja v dolarjih izgublje« na soprogova ljubezen? Neka gospa Veronika Stuart je terjala 50 tisoč dolarjev od svoje tašče, gosoe Marv. češ da ji je »ukradla možičkovo lju« bežen«. Po vestnem preiskovanju je res ugotovil sodnik, da je nekoliko pokvarila stara gospa, kakor se to po« gostu zgodi, razmerje svojega sina do njegove žene. A gospa Veronika se vendar ne more veseliti zmage. Sodnik je ocenil možičkovo liubezen mnogo nižje, kakor je zahtevala. Na-mp=to 50.000 dolariev ji je priznal odškodnino v znesku ... samo enega centa! S tem je menda hotel naglasi« ti, da ne gre izražati zakonsko liube« zen v denarju, čeprav je obsodil ta« ščino početje.
V malem španskem mestecu na srečnih Balearskih otokih se je pred leti naselil mlad urar. Otvoril je trgo« vino in se kmalu poročil. Njegova že« na je nakupovala vse urarske potreb« ščine, urar sam pa ni nikoli prestopil praga trgovine. Sosedi so pričeli šuš« Jjati, da se boji krvave osvete ali tek« meca, ki je zaljubljen v njegovo že* no... Vsekakor je bilo čudno, da ni bilo urarja opaziti nikjer v javnosti. Tako so minila leta. Prostovoljni jet« nik se je izredno zredil. Nedavno pa ie dobil povabilo od vojnega urada: moral se je zglasiti, da ga vpišejo med črnovojnike ali sploh oproste vojaške dolžnosti, če je bolan Nobe« ni izgovori niso pomagali. Urar se je moral napotiti na magistrat. A pri« šel ie samo do hišnih vrat: zdebelil se je namreč tako, da sploh ni mogel spraviti skozi podboie svojega pre« obilnega telesa. Poklicali so tesarje, ker bi obilnež sicer moral plačati vi« soko kazen: Španci imajo stroge voj« ne postave. Tesarji so sneli vrata in izžgali celo kos opaža. Šele potem je prilezel urar skozi. Prišel je na ma« gis4rat. kior so ga seveda oprostili vo« jaške dolžnosti, ^otem pa je v sprem« stvu navdušenih someščanov odtava' ves upehan domov, kjer mu ne b' treba skozi hišna vrata do smrti.
sakemu okusu
mora ustreči velika Izbira modnega blaga za obleke za gospode. V zalog] najfinejši angleški eksportnl vzorci. DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
Neuspevajoca vzgoja v sovjetskih šolah
Sovjetske šole v Rusiji nimajo sa« mo namena, dati otrokom za živi je« nje potrebnega pouka, kar je prava naloga ljudske učilnice, marveč ima« jo predvsem vzgajati iz otrok vnete boljševike. Vsa učna osnova je rafi« niran sistem komunistične propagan« de med šolsko deco. Boljševiški listi pa v zadnjem času tožijo, da se do« segajo na mnogih šolah povsem na« pačni uspehi in da otroci sovražijo vse. kar ni v zvezi z boljševizmom in vladnim režimom. »Krasnaja Gazeta« podaja malo črtico iz življenja 32. sovjetske šole, in sicer iz razreda roč« nih del. Učitelj pregledu ie delo in vpraša: Kako pa to. da všivate vedno le cvetice in ptičke? Morate všiti tu« di kai novega, kai času primernega! Diiakinja stareišega letnika odvrne: Ali hočete sovjetske zvezde, kaj ne? Že tako jih imamo polne zobe.
druge modne predmete
za dame in gospode
nudi najceneje Srečko Vršič-a nasl.
V. tesiak, Šelcnburcfova u-iea 3
569
MODERNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE
ZA ZFLE7MCAP'
ZA FINANČNE STRAŽNIKI
ter čepice, k vsakoiakim krojem v veliki izberi na zalogi po izredno nizkih cenah v specijalni trgovini čepic Eligii Eher, Kon-grešni trg Ljubljana. Zaloga vseh vrst elitne kožuhovine Nakup kož diviačine po na;v'šrh dnevnih cenah
■ Pomladanska obla&ila
z« gospode in dame
izdeluie po najnovejših krojih
Alo zšj Lombar
Spodnja Siska, Celovška cesta 53
astna zalog* orvovrstnega angleškega in češkega nlaaa	1572
Javna zalvaia.
Tem potom si štejeva v dolžnost, se javno zahvaliti gospe <4r. Ani Kourvaler.ki za ozdravljenje najinega sinčka Konstantina, za njeno neumorno i« trudapolno zdravljenje in rešitev gotove smrti. Obenem se tudi zahvaljujeva trem častitim sestram za ljubeznivo postrežbo noč iti dan.	4l07a
Rudolf in Kristina Slivar.
4 i 08
: :
Naznanilo!
ŠTEFAN MENCINGER
naznanja cenjenemu občinstvu, da
ofuori im l. mM 1929
povsem higijenično in moderno urejene
nove gostilniške prostore
v lastni hiši na Kette-Murnovi (prej Martinovi) cesti št. 10 v Ljubljani.
Kuhinja izborna. — Vina prvovrstna. Sveže blago. — Točna postrežba.
Cene solidne!	Prepričajte se!
Avtopostaja.
Dražba
restavracijskega inventarja
V zapuščinski zadevi M. Martinoviča, restavraterja v Rogaški Slatini, se proda do
dne 8. aprila 1929 ob 9. uri dopoldne
ter po potrebi še naslednje dmi v prostorih zdraviliškega doma v Rogaški Slatini različne premičnine: kakor pohištvo, perilo, zlatnino, srebrn.ino ter raznovrstno restavracijsko, kavarniško in kuhinjsko opremo.
Predmeti, ki se bodo prodajali v partijah, so vsega stopaj cenjeni na ca. Din 519.000.—.
Ponudbe pod 1/3 čemita e vrednosti se ne sprejmejo. Iztapilo se ima izplačati takoj.
Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pod oprav. štev. A. 110/28 pr,i okrajnem sodišču v Rogatcu.
Pojasnila daje odvetnik dr. G. Skoberne v Celju.	40&G-a
OPSKorno F. P. VIDIC & KoHP.. ijUBiiono
tovarniška zal;>2a stavb materHala krasnnili lončenih oeči in Štedilnikov čeških email ološčic za štedilnike jn oblo7'tev sten samotne oDeke itd. v poljubnih množinah Drvovrstne
zore» t\mM
Najboljše najtrpežnejše. tedaj t ud' najcenejše kritje streh sedanjosti - Pravilno žgano gosto blago brez apna prežim) dobro in se ne lušči ter ne pije tako vode kako-i nekateri drugi tz-delta - Strešnik ima ravno prekritje na način kakoi domač1 strešnik bvbrovec. ter se doseže dobro «aprto streho in gost strešni krov. — Na željo pošljemo popis in ponudbo.
Malčkom za pirhe
prekrasno knjigo dogodbic
Princeske Zvezdane
s 112 mičnimi risbami samo Din 12. Dobi se jih v oglasnem oddelku »Jutra«
v Prešernovi ulici 4.
Potrt neizmerne žalosti sporočam vsem sorodnikom, znancem i.n prijateljem pretužno vest, da je moja ljubljena ženka, gospa
roj. Poženel
včeraj ob 10. uri dopoldne po dolgi, mučiti bolezni, previdena s tolažili sv. vere, preminula.
Pogreb pokojmice se vrši v petek, dne 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. marca 1929.
Žalujoči soprog
Bezeljak Anton
f
Umrla nam je naše najdražje, naša nepozabna
Nušha
Pogreb nad vse ljubljene hčerke bo v petek, dne 29. t. m. ob 2. uri pop. iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 28. marca 1929.
Ninči- ln Zlaika Jakin
starši.
ObSLns Ljobljana
Mestni oo?rehni zavod
m^m^i ^M a ' '-.in-7.,. '		. .•.••'.• v ..•'■.'.■.,'.•■/ • - '. r ' -ŠV •••!•' • V--' - '•' -'-,'•.•' • • i.
		
1
Zahvala.
4110
Za premnoge dokaze iskrenega sočiKija ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene zlate mamice itd., gospe
Marije Meden
■»j 'fM
•'•'v*.'.
izrekamo tem potom svojo najsrčnejš Posebno pa se zahvaljujemo vč. d monsignoru dr. Jos. Debevcu, cenj. uč nico s šolsko mladino na zadnji poti. gg. pevcem pod vodstvom g. dr. Kraš gim darovalcem prekrasni vencev in kar obsuli, domačim gospodinjam nos trumoma prihajali k mrtvaškemu odru jateljem in znancem od blizu in daleč, kem in častnem šlevilu izkazali zadnj ter vsem. ki so na kateri koli način po Vsem naša najsrčnejša zahvala.
Begunje pri Cerknici, dne 27. marca 1929,
o zahvalo.
omačemu župniku gosp. M. Ježeku in iteljstvu, ki je spremljalo drago pokoj-občinskeniu odboru, gasilnemu društvu, evca za ganljive žalostinke, vsem mno-cvetja, s katerim so blagopokojnico ilkam vencev in sveč, ter vsem, ki so . Iskreno se zahvaljujemo vsem pri-ki so predragi pokojnici v tako veli-o čast in jo spremili na poslednji poti, častili njen spomin.
Žalujoči ostali.
Dobro vpeljano
Micilsko podjetje.
prometnem cbmeijnem mestu (carina) se odda v iajem prot: odkupu inventarja, kakor konji, vozovi itd Pisarna, skladišče, klet, hle vi in pritikline na razpolago.
Jemj. ponudbe pod »Remabilno 50.000« na upravo tega lista.	4094
■''i?	iS '..'-' ;	' k
VLAHOV
ii
*>X*XXXX> xxxxx*xxxxxx*
X X X X X X X X
X
X X X
X X
v
EL!XIR, Ki
zdrav želodec,
R. VLAHOV
odlikovan na vseh svetovnih izložbah.
Ime VLAHOV z našo etiketo ie zašči. teno po vseh državah sveta.
ČUVAJTE SE PONAREJANJ!
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, tast. brat in stric, gospod
Ivan Ferjančie
posestnik in gostilničar
po mučnem trpljenju danes ob pol 10. uri v splošni bolnici v Ljubljani zatisnil svoje blage oči.
Pogreb predragega se vrši v soboto 30. marca ob 9. uri izpred hiše žalosti v Gor. Logatcu na pokopališče pri Sv. Janezu.
GOR. LOGATEC, 27. marca 1929.
MALČI BARIČEVIČEVA roj. FERJANČIČ in ELČI FERJANČIČEVA, hčeri. JOŽE BARIČEVIČ, sodnik, zet. Jožek in Janezek, vnučka ter ostali sorodn'ki
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Mleliei Zčvaco:
87
V krempiiih i
Zgodovinski roman.
»Na žalost je tako, gospa!«
»A vi ste vzl'c tem zaprekam zelo častihlepni.«
Favsta je pomolčala, med tem ko je Centurion s tesnobnim pogledom visel na njegovem obrazu. Nato je nadaljevala:
»Jaz lahko izpolnim vaše visoke želje... in še veliko več, nego sami sanjarite. Jaz edina, ker nimam samo dovolj moči, ampak trdi ne poznam predsodkov.«
»Gospa,« je kleče zajecljal Centurion, »če to storite, hočem biti vaš suženj!«
»Storila bom,« je odločno dejala Favsta. »Dobil bcš svoje plemiške listine v neoporečni obliki; povzdignem te visoko nad vse, ki te danes prezirajo. In kar se tiče bogastva, je to, kar si d ob; i, lc mrv.ca v primeri s tem, kar te še čaka. Toda, sam si izrekel besedo: za vse to moraš biti moj suženj.«
»Govorite, ukazujte!« je zasigal Centurion. »Noben pes še ni bi! zvestejši svojemu gospodarju, nego bom jaz vam.«
Favsta je napol zleknjena slonela v bogatem naslanjaču. Njene prekrižane noge so počivale na visoki blazini. In ko je Centurion izrekel svoje besede, se je obenem vrgel na tla in pritisnil ustnice na konec njenega šolnička.
»Sprejmem tvoj poklon,« je rekla Favsta. »Bodi mi zvest in vdan kakor pes in jaz ti bom dobra gospodarica.«
Centurion je dvignil glavo, ne da bi vstal s kolen.
»Vstani!« je velela z mahoma izipremenjenim glasom.
»Prav je, da se ponižaš pred menoj, ki sem tvoja gospodarica, a prav ie tudi, da se naučiš držati glavo pokoncu in gledati najvišjim v oči, zakaj kmalu jim boš enak!«
Centurion, radosti in ponosa ves pijan, je planil kvišku. Njegove najdražje sanje so se bližale uresničenju Iz nicesa je postal nekaj, iz zaničevanega siromaka mogočna, vplivna osebnost!
Favsta, kakor da je uganila, kaj se godi v njegovi glavi, je nadaljevala z mirnim glasom, v katerem pa je vendar odmevala zamolkla grožnja:
»Da, zvest mi moraš biti, to ti veleva tvoja korist... Sicer pa ne pozabi, da vem o tebi vse in mi je treba samo s prstom migniti pa ti odleti glava z ramen. Zapomni si, magister Centurion: Favste ni moči izdati.«
Centurion ji je pogledal v obraz in rekel s tihim, vročim glasom:
»Vi, gospa, ki som vam na liubo izdal dosedanjega gospodarja, imate na žalost pravico dvomhii o moji zvestobi. Toda kclnem se vam, da sem z dušo in telesom vaš in da lahko storile z menoj kar vam drago. Preje bi izdal Boga nego princeso Favsto, zakaj če se izneverim noej, se izneverim samemu sebi!«
»Prav,« je z resnim glasom odvrnila Favsta. »Take besede razumem. Govoriva zdaj o poslih. Evo ti nakaznice na dvajset tisoč liver, za prijetje gospoda de Paraailiana. In tukaj še deset tisoč liver, da z njimi nagradiš vrle ljudi, ki so ti pomagali.«
Centurion je trepetaje vzel nakaznici in ju spravil, inis!eč si:
»Deset tisoč liver za navadne lopove! Stojte, gospa Favsta, to bi bila razsipnost... Če jim dam tisoč liver. bodo mislili, da so se nebesa odprla, meni pa ostane devet tisoč čistega dobička.«
V svojo nesrečo Centurion še ni do dobra poznal Favste. Komaj se je ta misel porodila v njegovi glavi, že jo je zavrnila, kakor da mu jo je čitala na obrazu:
»Teh iizkoriščevalskih zvijač se boste morali odvaditi. Delež, ki sem vam ga odmerila, je dovolj obilen, da drugim lahko pustite, kar jim gre. Princesa Favsta trpi v svoji službi samo ljudi, ki se b^ko zanese n? njihovo poštenost. Vedite, da se bom točno uve-rila, ali ste odšteli vsakemu njegov zaslužek; če si pridržite le petico, vam brez usmiljenja zlom.m vrat.«
Osramočeni Centurion je zardel, da se je sam začudil svoji občutljivosti.
»Zdai vem, da ste res poslanka božja.« je odvrnil, sklonivši se v dve gube. »drugače mi ne bi videli v dušo. Zaklinjam se vam. gespa, nikoli več si ne dovolim takih misli.«
»To bo zdravo za vas,« je hladno dejala Favsta. »In zdaj mi pripeljite tistega pritlikavca.«
Centurion je cdSel iz sobe. Kmalu se je vrnil in privel Chica s seboj.
Nič ni bilo videt:. da bi šlo razkošje prostora malemu možičku le količkaj do živega. Ponosno se je vstopil pred Favsto in jel čakati, da ga ogovori.
Favsta ga je premerila s svojimi orličjkni očmi, nato je tiho vprašala:
»Vi ste tisti, ki ste vodili Francoza in njegova dva prijatelja?«
»Da.« je odvrnil Chico in pokimal.
Favsta ga je nekam prijazno pogledala in nadaljevala: »Toreador aon Cesar je vendar vaš dobrotnik. Če ga že ne
ljubite, bi rr.u morali biti vsaj hvaležni, semkaj. Zakaj?«
In vendar ste ga zvabi
Dražba pjsestua.
Danes 28. III. dop. ob 10. uri se vrši dražba posestva pri okrajnem sodišču v Ljubi ia ni, soba št 15. Prodala se bo h'ša št. 16 v Novem Vodmatu k. o. Voalmat vi. št. 170. — Trgovina, gostilna in velika veranda. Cenilna vrednost 160.100 Din, najmanjši ponudek 106.733 Din 34 p.
Kupujte!	Čitajte!
,Princesko Zvezdano'
Prostovolj. gasilno društvo v Žireh
proda popolnoma v dobrem stanu
paru® brlzgalno.
Brizgalna je bila preizkušena od državnega kontrolnega urada leta 1928. Ogleda se je lahko vsaki dan. — Cena po dogovoru.
_4089-a
se leči s
„SYG»iARGYL"
42-, pasti!? mi
najnovejšo to aajbotišo iznajdbo franooskeja učenjaka dr. Pomaret, Paril Po Četrti škatljic s 180 pasti!) postane kr Cista Odobreno t reše-njem ministrstva narod zdravja br 43367 Navodila pošilja po pošta po vposlatvi 2 Din znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
NAJVEČJE VESELJE ZA VELIKO NOČ!
Gramoione in plošče na dolgotraino odplačevanje
Vaši najmilejši umetniki samo na ploščah
EDISON BELL PENKALA
Samoprodaja za celjsko okrožje:
GORiČAR & LESKOVaEk'; Celje
knjigarna in papirnica Zahtevajte naše brezplačne kataloge!
4091
tPis&T-ni&tee pctrehsčitse
Ogljem papir Barvni irakovi Strojepisni papir
v	-
Hud. (Baraga, £*fubtfana, 8<ti1<etibwr$cva ttKca srteo. 6
Točna postrežba!	Telefon 2980	Nizke cene!
Voščeni in kožnati papir Sesalni papir Barva za vse aparate
Zvitki za blagajne Zvitki za Hektograf Vezniki, preluknjači
Oičina Ljubljana
&le*lui t/ugrtiiiu fcavon
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Stana Močnik roj. Petsche
soproga dežel. sod. svetnika
dne 27. marca t. 1., ob ^ 5. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zasipala.
Drago, nepozabno pokojnico prepeljemo iz Ljubljane v Stari trg pri Rakeku, kjer se vrši pogreb v petek, dne 29. marca 1929 ob ?ol 5. uri popoldne na farno pokopališče v Podcerkev.
Ljubljana — Stari trg pri Rakeku, dne 27. marca 1929.
Dr. Ivan Močnik, soprog. — Olga vdov. Petsche omož. Kajfež, mati. — Olga cmož. Medica, sestra, in vsi ostali
sorodniki.

r Studebaker jc uvedel 2 nova prvorazredna voza : 8 cilin-lll derski President s 11 5 k. s. in novi 8 cilinderski Coman-der z 80 k. s.
v
Se nikoli prej ni nobena vrsta vozil združevala v sebi tolike prednosti: Studebakerjeve 8 dlinderske motorje, prvake ifP, svcta~ ^vakfat obokane cbassise- dvojnat karburator auto-
• ------------
matično zračno zapornico- vetrobran iz trdnega steklaufed-1 ji v sedež za voznika- ur edlj ive pedale - uredljiv krmil ni velant - dvojna kroglična lozisca za osi- hidravlične IIP slabilce sunkov.
ppjf, Studebaker si lasti 11 svetovnih rekordov, 22 mednaro* ^p d rtih rekordov in vse ameriške uradne rekorde serij-^fi *ka }o{Ha. Vo*o\i, I(i so dosegli taline favorite, so bili ^S se izboljšani.
s* *e ^anes prvenstvena vozila*
VjM '
m
J Studebaker gradi 4 tipe vo^pv: mjjk 8 dlinderske Previden t e> |||p 8 cilinders^e Comtnanderje, ^jp Direktorje in Ersl(ine na 6 cilindrov.
Vmodel je prva\ svoje vrste.
A. REIN I DRUG *
Generalno Zastopstvo Studebaker-Erskine AutoffioMoV Prcradoviccva uL 34
Zacceb. Zastopnik za Slovenijo
O. MEKOVEC I DRUG,
CixOvsc, ZvonlmiroTB ul. 7
Drva
za kurjavo (odpadki od ža ge) v v t* a k i množini gt dobe «ri
IVAN ŠIŠKA
parna ia^a in tovarna par-ketov, Ljubljana Metelko v« ulica 4	?737 a
Vsak petek nanio čena POLENOVKA Anton Legat trg.
Ljubljana Miklošičeva c. 28
Xdor jč nezadovoljen s svojim krak ali pecivom,naj poskusi peči z
Sir
takoj
Narvalo, uv ure. dopisa,. liioiAtj* TialUv oglasoo, jt, pvsLatv luvOglajrusOcL etaUk -Jutra,', kubfyarva> Vr%JtnLcntCL^.Tal- rt. z^gi	Wim mgmfi	Vse prurtojbuv«. ji uposla> U. obmujjn. z ruisocilDm,, Ms ow n oglasu a* prvobčua Čikovu raciuv pofbu* Ura. rulnu:« (jublf/vuz.št nSj2
JLaJLu ogiaj-L. ki jLu iyo u pasr-vdcrualn*. m, roajaL "LuuJa*t/ uo <rgZcLSt, trtjovskA&cL ah f n*. ruzmcA*. obchvsloa. uroka bu-tuLa. &opas- "Naj- r~oJUxLnuLc^<x vsaka butsias Di*v - Naj m£uy\ri zji&saJk. Vin, 5-- Vrx*bojbvia, zev iufr~o Vuij- iMSik Vol to - Vrustofbuuv lcl itfro J)ui> 5 -		
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—.
kličite telef. štev. 3402. 2402 oVsnorltoro v tele! štev. 3203.
Za naslove



2 dobra delavca
»čem za delo iz umetnega kamenja. — Sprejmem tudi ■reč dobrih zidarjev in šoferja k tovornemu avtomobilu. Naslov v oglasnem »Jutra«. 8:236
Modistinjo
»a;eno del* na >siksak« »*:roju. sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra'.	8284
Prklno dekle
%9 kuhinjska dtla spre;me ►otel Štrukelj.	-S281
Mlado natakarico
iejno in pošteno sprejmem takoj Ponudbe s sliko iia '-r'n9. oddelek sjntra« oort »Kavarna Hi g»*<tiln3 na deželi«	8271
Pek. vajenca
♦prejme pod zelo ugodnimi Ar^ton Olet, Velenje 8269
Krepkega vajenca
►p-ejmem za strojno ko «raštvo. Rudolf Ravnikar. Radeče	8248
Dobro dekle
ki bi 41« k dvema mal;ma w:rok<.-ma. sprejmem Po trebilo je perfektno man je nemškega jezika Drn™' po ft-ii pi-HK-ao Vasic.v s o?! edd. »Jut<a»,	8117
Spretno prodajalko
'■* trgovino prekajenega jn-^Bfisa blaga sprejmem
Mlajši dami
inteligentni, s popolno tr-gov.-ko izobrazbo. znanjem knjigovodstva, slov., srbohrvaške in nemške korespondence se nudi dobro in trajno mesto. Biti mora vestna in energična, imeti veselje do trgovine in občevanja s strankami. Glasbeno naobražpne, z znanjem franeo?čine ali angleščine imajo prednost. Tšče se oseba. ki bi bila šefu v pomoč. — Ponudbe pod -Vodilna moče na ogl. oddelek »Jutra«. 8415
Pekovskega učenca
m'0'i popolni oskrbi, z ob-leko. hrano in stanovanju epr> jme moderna pekarna Alfred Maver, Subotica.
8456
Urarski pomočnik
s prei-tano vo.aško službo, star 33 let, z nad enoletno
Kdor prodaja ali knpuje
AUTO
naj se obrne na naslov:
prakso, išče službo Na-1 Karol Camernik. Ljubljana.
slov: Jakob 7.nidarič. Ljutomer št. 105.	8890
Službo sluge
ali kaj slišnega iščem. Položim kavcijo. Naslov |>ove oglasni oddelek »Jutra«.
8409
Dunajska cesta 36 (Jngo Auto. telefon 2236) in vpo-šlje popi? voza kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajalca in kupca.	23
Učenca
poštenih staršev ki ima veselje do trgovine in ki je krepak, vsaj 15 let star sprejme takoj v učen;e Stanko Lenarčič. trgovina z mešanim blagom v Novi vasi pri Rakeku. 8450
Prva oblast koncertjoDiran«
Šoferska šola
Camernik l.jutdjana ' Jugo avto). Dunajska eest* 86 I ftlt-fon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktič ne vožnje na različnih mo terrih avtomobilih. • pri č»:kom Vcaksga cirvega
254
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komi-
PredBo*t imajo prodajalke j sar za šoferske izpite hren babi glavice — Po-1 Ljubljana. Bleivrcisova c. jmdbe ca oglasni oddelek i št. 52. Praktični in teore-»Jutra« poj »Brez butd: tični pouk na podlagi naj

7341
Učenko
* jobrim -spričevalom, pridno in pošteno, ki ima ve-do trgovine, sprejme ff:nko Homer, trgovec — Sv. Križ Litiji. 8272
Šivitjo-pomočnico
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8400-a
Slugo
»s vsa dela, išče znan-»freni zavod v Ljubljani. Ponudbe * sliko in podatki o starosti., dosedanjim slažboTanjem, znanju pod »Slugaz na oglasni oddelek »Juit»a-t. "	8357
Kočijaža
».a tovorna vozila in kočije sprejane večja tovarna na Gorenjskem. Biti mora ■vne-sljiv, trezen in pošten Pn zadovoljivem poslovati ,:u se mu poveri tudi • vlzor.stvo nad hlevom — ".ebujoč 6 konj. Ponudbe * navedbo zahtevane plače pM -Kočiiaži na oglasni f-ldelek »Jutra«. 8393
Strojnik
Etičen ključavničar. marljiv ia samostojen, dobi ••službo v opekami. Dopise, ji n brez prepisov spričeval wd »Trezen« na ogla.-ni o-ldclbk rJutra«. ' 8400
Mehanik
»e~ten in zanesljiv vo!a-• prest, dobi kot vod-ia delavnice trajno mesto N"astop takoj alj s 1. majem. Izučer. urar ima prednost. Reflektira se samo na boljšo, inteligentno moč Saino pismene ponudbe z navedbo znanja in zahtev f:--i aas-ov: *GramofO'n«. Ljubi-ana, Miklošičeva 34.
8414
modernejših pripomočkov Prihodnji redni tečaj prič-
2. aprila.
8405
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v špeceriji, žeieznini poljskih pridelkih in manufakturi, zmožen tudi v šoferski stroki, želi službo na deželi. — Vurcer J., Sv. Trojica — Slov. gor.	8346
Knjigovodja
kore„,pondent za slovenščino. italijanščino in uemšči no, verziran lesni manipu lant in dober pevovoija želi službe Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 8168
Kontoristinja
tzvežbana i vseh pisarniških poslih, vešča zla-1 i knjigovodstva, s trgovsko in industrijsko prakso — želi namestitve Pozive ta ofert« pod »Večletna trak -<a« na oglasni oddelek »Jutra«.	8081
Kot voditeIj!ca
trg. z mešanim blagom iščem službo. Razpolagam z večjim zneskom za kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek >Jurra< pod šifro »Dežela 81«.	S407
Šivilj, učenka
ki ji manjka še 13 mesecev. žel; nadaljevati učno dobo. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra«.	8402
Mlada deva
nesrečna invaiidkinja vešča pisarniških, trgovskih del, šivanja, vezenja, želi nvsta blaga iničirke ali karkoli. Odličnjakinja. Srčno hvaležna. — Hacetova, St Jernej. Dolenjsko.
8394
Miček Tiček
piše in r'§e Ksenij Pnmkova.
A breme je bilo težko, sredi pota je legel v travo, da se odpočije. Pri iiš^su ga je ne-Uaj šfegetalo. »Pač bilka.« si je mislil.
»Miček Tiček.« ga ie tedaj nekaj poklicalo. >Mi smo.« — Miček je pogledal: na rami mu je sedela rožiea. za njo je ždela nii.-ka. a nad njima je krožila pikapolonica. »K tebi v obiske smo namenjeni. In ti?«
sOdkupit grem židano voljo in meh za smeh« — in še jim je razložil, kako je bilo zraslo drevo s cekini.
»To mi že vse vemo.« se je postavila miška. »Saj je rožica tako začarala, da je zraslo čudovito drevo.«
Kateri strokovnjak
v sadjarstvu in vinogradništvu bi pomagal in svetova! vzeti v najem malo posestvo do 4 oralov, kiimatičnimi pogoji, kjer je potreba in bi se splačalo drevesnico, trtnico in matičnjak za-novati. Sprejmem tudi službo upravitelja ali kletarja Cenj«ne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cimpreje«.
8425
Gospa
vajena v>eh hišnih del. želi zaposlitve v dopoldanskih urah. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delavna«.	8439
Elektromonter
27 let star, samski, z večletno prakso in teorijskim znanjem jšče službo Cenj. ponudbe na oglas, oddelek i>Jutra« pod »Vesten«.
8446
Kuharica
stara 45 let zeli službo na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zna tudi nemško« 8459
»i • r«'
Puhasto perje
razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L. Brozovič, Zagreb. Iliea 82. Kemična čistilnica peria.
180
Restavracija
z veliko plesno dvorano, v kateri se prirejajo zabave. ker je to v mestu edina v to prikladna dvorana — je naprodaj radi prev-zetja drugega podjetja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8347
Lep zapravljenček
majhen, lahko diro, konjsko opremo (komat) vse primerno za malega konjička ter cca 1000 kg dobre in su^e mrve proda T. Novotny, parno slaščičarstvo, Ljubljana — na Friškovcu.	8302
Orehe
nudimo po Din 7-25. pri odjemu najmanj 26 kg —
Sever & Kom p.
LJubljana, Gosposvetaka c. št. 5.	8276
Polenovko
vsak dan jsvcie namočeno. it velik! teden ter vse špecerijsko blago po zelo solidni ceni se oriporoča Rudolf Kovačič. Ljublja aa. Kongresni trg S
8245
Ribizelj
Več sto gramov rdečega rih;zlja kakor tudi raz'ič-nega lepotičnega grnrčevja proda ugodno Ivan Savni!;, Kranj	8004
Moško kolo
dobro ohranjeno prodam za 1600 Din Naslov v ogla . oddelku »Jutra«	8386
Dvokolo
(bicikel) za 7-iSIetnega dečka poceni naprodaj v Knezova ulica 28. 8456
Vsakovrstno zlato
inpnj. oo oaiviSJih -enan
Čeme — iuvelii
Ljubljana Woltovs ulica I
38
Prostore
primerne za udobno krojaško delavnico, iščem v centru me^ta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krojaška delavnica« »311
Brivski lokal
v letovišču na Gurenjskem oddam z inventarjem vred v najem za dobo s<-zije, brez konkurence, zaslužek zasiguran. Naslov v oglasnem o-ld. »Jutra« 8122
Trgovino
in industrijo čevljev v velikem me^tu Slovenije — zaradj prevzema drugega podjetja ugodno prodam. Na razpolago tudi lepo stanovanje Potreben kapital 100—160.000 Din Dopise pod »Ugodna prilika« na podružnico »Jutra« v Mariboru	8291
Spalne divane
otomane. žimnict, in vse tapetniške izdelke kupite najceneje in najbolje pri
Fr. Jager, tapetnik
Ljubljana Sv Petra na-ip št 29	6868
Lepo spalnico
iesenovo, politirano proda B e r g a n t Franc. Dravlje 108.
mizar. 8403
Zidarske odre
že rabljene a dobro ohranjene kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8344
Ljubitelj starin
kupuje stara srebro in porcelan. Ponudbe pod šifro »Amerikanec« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
8288
Družabnika
naobraženega, kot namestnika za realitetno pisarno, s primerno pristopnino takoj sprejme Zagorski. Maribor, Tattenhachova ul. 19 8397
Kapital
oziroma žiranta za 30.000 Din iščem Ponudbe pod »Sigurno naloženo« na ogl. oddelek »Jutra«. 8416
Osebo s kavcijo
sprejmem za ureditev vrta Prosto stanovanje, plača- in drugi dohodki Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ■»Stalno samostojen« 8426
Velikonočno šunko
najboljšo dohite v delikatesni trgovini T Struk'lj,	„ , . , _______
Židovska ulica 5. 7731	2	kegljisoi e'teraso
Gostilno
»Gradskj podrum« v Ko stajniei oddamo s 1. juli jem ? zakup — Obstoji v pritličju iz 3 gostilniških sob, v prvem nadstropju iz 5 sob za prenočišča H gostilni pripada še prostorno dvorišče z gospodarskimi poslopji. zidanim hlevom za blago, klet za pijačo velika ledenica polna ledu,
Trgovino
na prometni cesti v Ljubljani. kjer dosedaj ni nobene oddaljeno 10 minut od kavarne Evropa, primerno za trgovino mešan blaga, pod ugodnimi pog°' ji za več let oddam, event. s stanovanjem v hiši. Ponudbe na ogla«nj oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal 40«.	8444
Kovačnico
odda dobremu delavcu v najem M Cerar. Št Jurij, Knezovi ulici 28. 8456
Umetni mlin
ugodno odda v najem Za-gor-ki, Maribor Tattin bachova ulica 19. 8396
Valjčni mlin
v bližini Celja ali Maribora vzamem v najem s 1. jan. 1930. Ponudbe pod značko »Valjčni mlin« na
3 vag. bukovih drv
gorivih, klanih. 6 mesecev starih dobavim takoj. — Dalje 1 vagon brstovega okroglega lesa za poznejšo dobavo, do meseca avgusta t. 1. 30 vagonov bukovih klanih. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8301
Vagon drogov
za hmelj. 4—5 % m dolgih, mrekovih. eno leto rabljenih. takoj prodam. Naslov v oglasnem odde ku Jutra.
8268
Lesa
tesanega in žaganega, kupimo večje količine Do bava sukcesivna Ponudbe s ceno in količino na na slov: Briča Milo-avljevič. trgovina z lesom. Beograd 8102
Deske in trame
samo mehki lee za stavbe sprejmem v komisijo — V Djakovu v Slavoniji imam dobro uvedeno trgovino z lesnim materijalom Ka-1 \Ventzel, Djakovo. 8435
Drva
hrastova in bukova, suha in polsuha ter oglje iz prve roke kupim za izvoz. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Drva«.
8457

Za pisarno
1 ali 2 sobi v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8358
Sobo z 2 posteljama
zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam so'idnima podružnico »jutra« v C. lju ; osebama event s hrano.
8374 i Naslov v oglasnem oddelku
r/k
Hišni posestniki!
Stani, vinja ki iih odiiajate. bodisi m a: a j ah poznejši t-rm;n prijavte za oddajo tvrdki »Posest«. Miklošičeva ewt» 1 Prijava in posredovanje za oddaialca popolnoma brezplačno 78
Stanovanje
2, 3 ali 4 sob, s kopalnico. v centru ali bližini iščem z majem ali pozneje Ponudbe pod »Idealna stranka^ na oglas, oddelek iJutra«.	8408
Stanovanje
v kolodvorskem okraju — obstoječe iz sobe, prekolje. kuhinje, poselske sobe — zamenjam z drugim od 2—3 sob in pritiklin. Ponudbe na poštni predal 255 8424
Stanovanje
lepo, trisobno s pritikli-nami in električno razsvetljavo, 24 minut od postaje izven Ljubljane oddam — Stranke brez otrok imajo preino,-t. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«	»31S
Vrhirško zid. opeko
ima v zalogi po tvorniški ceni Jnkob Goli. Trnovski pristan 22.	7584
Damsko perilo
se prodaja po tovarniških cenah na veliki četrtek, petek in soboto v agentur-ni in komisijski trgovini v Ljubljani, Študentovska ulica 7.	8431-a
in vrtom ter kopališče na reki Lni. Gostilna je na najprometnejšem mestu v Ko-tajn'ci Zakupna dvha kakor tudi ostali pogoji po pogodbi Ponudbe na na slov: Srpska štedionica d d. u Kostajnici. 8206
Stanovanje
2 sob kuhinje, shrambe in pritiklin, v*" novi hiši oddam s 1. apri'oin Na-lov v oglas, oddelku »Jutra:.
8387
Otroški voziček
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	8445
Mizarsko delavnico
z vsem orodjem	v Ljubljani po ugodni	ceni prodam. Naslov v	oglasnem oddelku »Jutra«.	8458
Chevrolet avto
poceni proda Florjančič. Dunajska cesta 9. 8366
Osebni avto
»Daimltr«, « 4 sedeži, v dobrem stanju, i novo pnevmatiko, ki rabi zelo malo bencina. 12/24 k. «.. s plačano drž takso, takoj naprodaj za 18 000 Din — Pojasnila daje ravnatelj M Rozman. Mojstrana — Go renjsko.	8267
Avto »Austro-Fiat«
šest sedežen, z limuzino po ugodni ceni naproda; Naslov pove ogla«ni oddelek »Jutra«.	8431
Kupim hišo
v sredini Ljubljane za ca. 200 000 Din Natančne ponudbe na laslov »Union«, Zagreb. Jlica 104. 8073
Gozdno posestvo
ca 100 johov mladega lesa. njiv travnikov, zida-
Stanovanje
zrr.čno in solnčno obstoječe iz sobe. kuhinje jn pritiklin, takoj oddam mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8432

Dijaka ali gdč.
sprejmem v sredini mesta na hiša, hlev, dobra žaga na stanovanj« in hrano — venecijanka in mlin ob K. Verhovc, Kolodvorska
vedno zadostni vodi prodam. Vprašanja pod šifro »Bodočnost X« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 8396
Električna naprava
obstoječa iz Diesel-motorja nt k. s., generatorja za istosmerni tok. 300 V., .37 K\V, stikalne plošče polnilnega agregata in akumulatorske baterije je naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrika«.	8121
Trgovsko hišo
enonadstropno. v sredi trga Motnik na najprometnejšem kraju, z gostilniško pravico, trgovskimi lokali, kegljiščem in trafiko prodam po zmerni ceni Eksistenca zaMgurana Več pove lastnik K o g e j Franc mL, Motnik št. 11. 8119
Vinograd, posestvo
v krasni, dostopni, sloveči legi, ea. 3 ha. i en ona d
ulica 11/1.
8404
Ajdovo moko
(»o £ Din garantirano pnst no od 25 kg naprej raziio-šilja Pavel Sedej umetni mlin. Javornik Gorenjsko 26t
Gorskega sena
25.000 kg sladkega proda Ivan Turk. Lož.	8349
Zdravega sena
600 metr stotov po Din 125 proda Ebenspanger — Bjelovar	8323
Semen, krompirja
popolnoma zdravega — ne zmrznjenega kupim za takojšnjo dobavo en vagon (10.000 kg) — Ponudbe z navedbo najnižje cene stropno zidanico na Do'enj- franko vagon odpremne po-skem ugodno prodam. Na-i staje na Sfntjanški pTemo-slov pove oglasni oddelek govnik And Jakil d. d.. »Jutra«.	8448 Krmelj, Dol.	8391
»Jutra«.
8336
Sobo in kuhinjo
v centru mesta v novi vili takoj oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8319
Oprem Ijeno sobico
s posebnim vhodom in elek tnčno razsvetljavo, v centru mesta takoj oddam go spodičm Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8282
Kot sostanovalca
v lepo sobo z elektr. razsvetljavo in parketom, v centru mesta sprejmem na hrano in stanovanje boljšega gospoda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra;
8417
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca v centru mesta Poseben vhod, elektrika. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8428
Svetlo sobo
z elektriko oddam eni ali dvema solidnima osebama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« '	8419
Solnčno sobo
s separatnim vhodom želim za takoj v centru mesta. Ponudbe pod šifro »Ne HI. kat« na oglasni oddelek »Jutra«.	8454
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam Ponudbe na ogla=. oddelek »Jutra« pol »Soliden go.-poi«. 8462
Ivo
Srčna hvala. Napol zdrava stara bolezen me nadleguje Neizrecno hrepenenje! Obilo pirhov ter milijon poljubov — M.
Almira K.
Dvignite poštno ležeče.
8429
Sobico
išče soliden gospod Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Snažno«
8427
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Poizve se v brivnici na Tržaški cesti št 26 CS-an in Dom)	8437
Lepo sobo
solnčno. ve'iko. v sredini mesta oddam 1—2 solidnima osebama takoj Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8433
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8440
Sobico
r. elektriko in posebnim vhodom oddam za 250 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8369
Lepo sobo
in dobro hrano dobi za leto za-ionj tisti ki poso di n»kaj denarja — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazniki«
8455
Lepo sobo
z vso oskrbo za 550 Din odda gospodu Berčon. Stari trg 34.	8442
2 gospoda
,-prejmem na stanovanje in zajtrk Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8464
V Samotnem, romantičnem kraju živita
mladi vi'i ki saajata jn
hrepenita . . Kje sta viteza, ki bi prinesla sreče?
—	Želita rednega znanja z a' adem. naobraženimf gospodi Našli bi res skrhne gospodinje zveste spremljevalke na življenski poti
—	Re=ne dopise na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dolores in Dagmar« S422
XXV.
Čakam in hrepenim vsak dan. ves Tvoj.	8441
Trgovec
ftar 28 let, z lastno trgovino. gostilno in posestvom želi poročiti gospo dično z 200 000 Din goto vine Tajnost zajamčena. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »O amljen«
8270
Kratek klavir
kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglas oddelek »Jutra, pod šifro »Dober glas«	8382
Klavir
tvrdke »Czapka«. dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora naprodaj — Ljubljana 7. Dermotova 26 8338
Klavir ali pianino
dober ter več glasbil za orkester kupi pevsko društvo. Ponudbe s popisom in zadnjo ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Glasb, društvo«. 8418
Konja
za vsako uporabo brez napake, kupi takoi Ivan Siv^k. Kranj	8004
Lovska zadruga v Ljubljani ima oddati še 10 družin
živih fazanov
1+4. Družina = 5 koma dov po 850 Din franko Ljubljana.	8420
Pisalni stroj
kupim Ponudbe i navedbo cene in znamke na oglat, oddelek »Jutra« pod šiiro »Nepokvarjen«	8381
Avtobuse itd.
izilelujt -olidni/ il po zmei ni ceni Feidu L a z o i k. strojno kolarstvo. Radeče, p Zidanj most	7162
Moto-karoserije
izdeluje solidno m po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno ko'arstvo
Rad-ČM 6690
Tri ključe
je izgubil brezposelni revež od Poljanske ceste do okrožnega urada na Miklošičevi cesti. En kjuč je velik, dva majhna, nahajajo se na krožku Najditelj naj jih blagovoli oddati v oglasnem oddelku »Jutra«.	8438
Avtotaksa
Logatec—Idrija
ter vožnje w> ju onstran meje sploh Trgovskim potni kom za daljše vožnje primeren popust Na razpola so 2 voza Gara Za pri elektrarni v Logatcu telefon 8 Rezerviranje voza tudi pismeno Poizve ee tudi v restavraciji Serini. tik kolodvora	7268
N. Sadlucki
hirozof, psihografolog in fizionomist — Po skupnih podatkih z dlani. pi=ave in lic čita: značaj, prošlost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan med 9 in 12. ter med 2. in 7. uro v Mariboru, hotel »Pr' zamorcu«. «oba štev. 35 — II. nadstropje.	8375
Novost! Novost!
Zdaj gremo! Pa kam?
V novootvorjeno
turško orientalsko
kavarno »Ljubljanski dvor«
ki je otvorjena vsaki večer
do 2. ure ponoči.
Tam so vsakemu takoj na razpolago ražnjiči. č»-vabčiči in druge dobre ter
okusne stvari. Za obilen obisk se priporoč'
Samostojrega
trgovca
verzirantga v podovan u / odiemalci Jugoslovana k< je vešč srh -nrvatskega in tud nemškega jezika sprejme tehnično velepod-etje. Ponudbe z cunculum vitae na Public tas d. d. Zagn-b, Gundunčeva 11, pod „K 31".
Di SOK) Sl\
CHRYSLERJEV IZDELEK

Ta novi šestcilinderski voz je pravi polnokrvni tekmec - z močnim srcem, čudovito eksaknostjo pri zaustavljanju, hiter in izdržljiv. Voz, ki vzbuja ponosen občutek, kakor ga ima človek samo pri najplemenitejšem konju. Voz, katerega mora poskusiti in primerjati vsak sportist.
Roadster » Touring » Coupe Luxus Coupe . Sedan (2 vrat) » Sedan (4 vrata) » Luxus Sedan
HDLENC & TONNIES, DVOftAKOVA UL. 3, LJUBLJANA.
O« Solo Motor Car,. Division o/ Chryslcr Motors Dttroit Miofc.g««-
Uccjujt Davoru) Ravljto. UJaj« za toojorcij cjtitra* Aduli Ribuikai. Naruuao usk«w> d. d kot tu**roarja tram. JezcricL i* in»eratni del j« odgovoren \iojxij Novak. V» v Ljubljani