V Sloveniji »ples« kandidatov za evropskega komisarja Ponovno odkrit mojster Rudolf Saksida Lutmanov polnilec uspešen na Kickstarterju
Primorski
Katere reforme so najbolj potrebne?
Marko Marinčič
Oster spopad v razpravi o ustavni reformi v senatu je zarezal globok razkol italijanske leve sredine. Vse kaže, da je premier Renzi izbral pot dogovarjanja z Berlusco-nijevo desnico tudi za ceno (ali morda prav z namenom) dokončnega razbitja z levico, tako tisto izven Demokratske stranke, kot tisto, kolikor je še ostaja, v sami DS.
Kako naj si drugače razlagamo tolikšno ostrino konflikta? Če je glavni cilj reforme odprava dvodomnega sistema, zato da se poenostavijo zakonodajni postopki, ga menda ni nikogar, ki tega ne bi hotel. Razlike so v izbiri sredstev, kako to doseči. Tu pa tičijo za bregom drugi nameni in interesi, tesno povezani tudi s spremembo volilnega zakona.
Renzi in Berlusconi sta se dogovorila za sistem, ki naj bi z izredno visokim volilnim pragom, zajetno nagrado vodilni koaliciji in izbiro kandidatov brez preferenc utišal vsakršno opozicijo manjših strank v parlamentu kot tudi znotraj njunih strank. Izvršna oblast, ki je v Italiji že zdavnaj odvzela parlamentu zakonodajno vlogo, kot se dogaja tudi ob zdajšnji ustavni reformi, si pod pretvezo sicer potrebne poenostavitve in večje učinkovitosti sistema skuša zagotoviti popolno premoč.
Če semkaj prištejemo, da prinaša reforma večji »vladni nadzor« tudi nad izbiro predsednika republike in članov ustavnega sodišča -glavnih državnih organov, ki naj bi bila neodvisna garanta ustavnih načel, potem je razumljiva zaskrbljenost tako uglednih predstavnikov ustavno pravne stroke kot tudi levice v politični areni.
Slednja si skuša z obstrukci-jo zagotoviti politično preživetje, saj sluti, da ji Renzi streže po življenju. Ta skrajni instrument parlamentarnega boja, ki kvečjemu lahko le zakasni reformo, naj bi bil oblika pritiska v iskanju kompromisa. Vlada pa ze zanj ne zmeni in gre svojo pot ob navijanju jastrebov iz Berlusconijeve desnice, ki so na televizijskih ekranih najbolj goreči zagovorniki ministrice Boschijeve. Eden je včeraj šel celo tako daleč, da je rezultat evropskih volitev razlagal kot 41-odstotno podporo paktu Renzi-Berlusconi v palači Nazareno.
Upamo si trditi, da je volilni uspeh prej sad pričakovanja po drugih reformah, ki državljane veliko bolj zanimajo kot pa način izvolitve senatorjev: trga dela, zdravstva, birokracije, davčnega sistema in matere vseh potrebnih reform v Italiji - odprave davčne utaje, ki nima para v svetu. Vse to je Renzi obljubil. Zaenkrat nam, kot se zdi, ponuja nekaj drugega.
dnevnik
št. 176 (21.109) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 31. JULIJA 2014
sledi
nam na
. 1 ___• _
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
bližnji vzhod - Krvavemu nasilju v Gazi ni videti konca
Smrtonosna izraelska napada na šolo in tržnico
OKOLJE - Pogovor
Laureni: Kako ločevati odpadke
TRST - Junija so v različnih rajonih tržaške občine začeli postavljati zabojnike za biološko razgradljive odpadke. Ko bo začela veljati uredba, ki predpisuje obvezno ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, nas bo v primeru kršenja čakala kazen. O napredku v ločevanju odpadkov smo se pogovarjali z občinskim odbornik Umbertom Laurenijem, ki poziva vse občane, naj bodo potrpežljivi.
Na 5. strani
devin-nabrežina - Hladna prha za občinsko upravo
V Sesljanu in na nabrežinski obali rezidenčna in ne turistična stanovanja
NABREŽINA - Stanovanja v nekdanjem hotelu Europa na nabrežinski obali in v sesljanskem turističnem naselju Portopic-colo (fotoDamj@n) niso turistična, temveč rezidenčna, torej bivalna. To pomeni, da imajo tamkajšnji stanovalci, če to zahtevajo, pravico do vseh ugodnosti, ki jih uživajo redni prebivalci devinsko-nabrežinske občine.
Občinski odbornik Massimo Veronese se ne strinja s to odločbo Agencije za prihodke in napoveduje korake za zaščito občinskih interesov. Zadevo je obelodanil občinski svetnik Maurizio Rozza.
Ajft-	j i v,	'
— ■ 'r . 1 -	■	. ■ - T ■ ' ' ^ ■ 1 J
+-'t**•	--- fir ■ ffjfM«
4,7- ^
i
i :
Ak
JERUZALEM - Izrael je včeraj popoldne odobril štiriurno »humanitarno« prekinitev ognja na območju Gaze, kljub temu pa je še za časa trajanja okli-cane prekinitve ognja izraelska vojska izvedla krvav napad na tržnico v bližini Gaze, kjer je takrat nakupovalo na stotine Palestincev.Ubitih je bilo najmanj 15 ljudi, 160 pa jih je bilo ranjenih.
Še pred tem napadom pa je v izraelskih napadih včeraj umrlo več kot 70 ljudi. Med drugim je bilo v obstreljevanju izraelskih tankov na šolo v Džaba-liji ubitih 16 ljudi, še kakih 90 pa ranjenih. V šolo, ki jo vodijo Združeni narodi, se je pred tem pred nasiljem zateklo kakih 3000 palestinskih civilistov.
Po podatkih ZN je doslej s svojih domov na območju Gaze zaradi nasilja zbežalo 240.000 ljudi, ubitih pa je bilo več kot 1300 Palestincev in 56 Izraelcev.
Na 9. strani
V Sovodnji verjetno dvojezični vrtec
Na 3. strani
Občina Trst: začetek proračunske razprave
Na 4. strani
Openski tramvaj na testnih vožnjah
Na 6. strani
Gorica: polemike okoli glasbene šole
Na 10. strani
Bodo v Tržiču gradili novo križarko?
Na 11. strani
vižintini - Ob stoletnici prve svetovne vojne
Madžarski minister v madžarski kapelici
Vsak četrtek degustacijski meni, ribji ali mesni, z vključenim izborom najboljših kraških in briških vin. 35€ po osebi.
Organiziramo tudi poslovna kosila in večerje ter večere za skupine.
Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com
9771124666007
2
Četrtek, 31. julija 2014
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Vprašanja ob spopadu med Izraelci in Palestinci
Jo2e Pirjevec
Kako težko je pisati o bližnjevzhodnem spopadu zaradi usedlin, ki pogojujejo moj odnos do Izraelcev in Palestincev. Glede prvih je tu predvsem zgodovinski občutek krivde zaradi preganjanja, ki so ga bili skozi stoletja deležni v Evropi, ker so bili obtoženi, da so krivi za Kristusovo smrt. Ko mislim o teh zadevah, se v moji zavesti vedno pojavi mala srednjeveška sinagoga na mariborskem Lentu, ki že stoletja ne služi več svojemu namenu, ker so bili Židje iz štajerskega mesta leta 1497 množično pregnani. O tem pričajo številni Morpurgi, ki jih srečaš razkropljene po svetu. Ne morem niti pre-slišati protisemitskih akcentov, ki sem jih bral v pastirskih pismih kakšnega našega škofa na prelomu 19. in 20. stoletja, ali v časopisnih člankih iz tistega obdobja. Čeprav moram z druge strani reči, da ne pozabljam na odklonilni odnos židovske skupnosti v Trstu do Slovencev v času iredentizma in zgodnjega fašizma. O ho-lokavstu pa naj rečem samo, da se ob misli nanj tolažim z ugotovitvijo, da smo pod Hitlerjem Slovenci z Židi pogosto delili isto usodo.
Do Palestincev nimam tako osebnih odnosov, gojim pa marsikatero odklonilno vrednotenje, ki ga ima Zahod do arabskega sveta. Kakor je zapisal prejšnji teden The Economist, je pred tisoč leti islam v civilizacijskem razvoju močno prekašal Evropo. V naslednjih stoletjih pa se je zabubil v svojo pogosto netolerantno pravovernost, v kateri je iskal zatočišče pred izzivi moderne miselnosti, kakor se je razvila pri nas od humanizma in renesanse dalje. Ta razkorak se je v 19. in 20. stoletju še poglobil zaradi kolonializma velikih evropskih sil, pa tudi zaradi nacionalizma arabskih družb, ki odpora tujim gospodarjem niso znale zapolniti z demokratično vsebino. »Arabska pomlad«, ki je pred komaj nekaj leti sprožila upanje, da bo ude-
janjila proces, kakršen se je pri nas zgodil po francoski revoluciji leta 1789, je razočarala. Namesto svobode je skoraj povsod povzročila vzpon verskega fanatizma, ki se pogosto izrodi v slepi terorizem, kakršnega ni mogoče sprejeti.
Prav tako pa ni mogoče sprejeti politike nasilja, s katero Izrael odgovarja nanj. V mladih letih sem videl v Izraelu svetlo točko razuma in napredka v zaostalem okolju Bližnjega vzhoda. Delil sem mnenje tistih levičarjev, ki so bili prepričani, da bodo judovski emigranti, ki so prihajali iz Srednje Evrope in so bili prepojeni z ideali socialdemokracije, ustvarili v Palestini družbo, ki bo s svojim zgledom in vplivom imela pozitivne učinke tudi v arabskem svetu. Na žalost se je izkazalo, da so Združeni narodi, ko so leta 1948 sprejeli samostojnost Izraela in se s tem skušali oddolžiti Židom za strahote ho-lokavsta, sprožili mehanizem, ki se je sprevrgel v tempirano bombo. Cepitev dela Evrope na Bližnji vzhod se je izkazala kot kirurška presaditev tujega tkiva v organizem, ki ga ni pripravljen sprejeti. Dejstvo, da se je Izrael v zadnjih desetletjih močno spremenil tudi zaradi milijonskega priliva ruskih Židov in izgubil svoj socialistični in racionalistični naboj, to neskladnost še poudarja. Kako prav je imel predsednik Tito, ko je po izraelsko-palestinskem spopadu leta 1967 izdelal mirovni načrt, ki je predvideval ločitev med Judi in Arabci z uporabo mirovnih enot, v katerih naj bi bile angažirane čete velikih sil. Taka rešitev bi bila bolj učinkovita, kot je obrambni zid, s katerim se Izrael skuša ograditi od palestinskih sosedov, in kot je nasilje, h kateremu se znova in znova zateka. Pri tem se ne zaveda, da lahko kratkoročno zmaga, da pa dolgoročno nima svetlih perspektiv, razen če ne sprejme vojne kot danosti vsakdanjega življenja.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
TOLMIN - Festival do nedelje PISMA UREDNIŠTVU
VREME OB KONCU TEDNA
Fantozzijev oblak vendarle odhaja
Darko Bradassi
i — i
Zadnjič smo pisali o Fantozzijevem oblaku, slikovita primerjava se je izkazala za pravilno. Za razliko, da se je Fantozzijev oblak od ponedeljka še okrepil in povečal ter razširil tudi nad sosednje pokrajine. Večji del našega širšega območja je tako podoživljal razmere, ki s poletjem nimajo kaj opraviti, marsikje so bile padavine vztrajne in močne, ponekod so padle zelo velike količine dežja, nastajale pa so tudi nevihte z nalivi, poročajo pa tudi o toči in o vremenskih ujmah.
Dobra novica je, da se bo Fantozzijev oblak - ciklon z atlantskim zrakom, ki se je dalj časa zadrževal nad severnim Sredozemljem - kmalu umaknil in oslabel, zato se bo vremenska slika postopno vendarle izboljšala. Od danes do nedelje bo iz dneva v dan spet bolj poletno in bo več sončnega vremena, toda za popolno stanovitnost bomo morali počakati do prihodnjega tedna, predvidoma na torek ali sredo. Dotlej bo največ sončnega vremena v dopoldanskih urah in nekaj več spremenljivosti v popoldanskih, ko bo nastajala kopasta oblačnost in iz nje ponekod krajevne plohe in nevihte. Temperature pa se bodo že zvišale in se bodo v tem koncu tedna dotaknile 29 ali 30 stopinj Celzija. V vsakem primeru bo vremenska slika občutno ugodnejša kot v preteklih dneh.
Naj spomnimo, kako je pravzaprav prišlo do »Fantozzijevega oblaka«. V preteklem tednu se je nad osrednjo Evropo spustil vlažen, toda razmeroma topel atlantski zrak in je nastal ciklon, ki je bil več dni zaustavljen na istem mestu. V ponedeljek in torek ga je dodatno okrepil še spust nekoliko hladnejšega in zelo vlažnega severnoatlant-skega zraka. Ta obsežna, zelo vlažna in nestanovitna zračna gmota, ki se je več dni zadrževala na istem območju z le manjšim pomikanjem, je občutno vplivala na vreme pri nas in marsikje v naši soseščini.
Na srečo se sedaj zračni tlak krepi, predvsem pa je anticiklon že zaustavil dotok severnoatlantskega zraka, zato je začel ciklon slabeti in se bo postopno tu-
di umaknil. Anticiklon se sprva krepi najprej v višjih slojih ozračja, v prizemlju pa bo občasno od jugozahoda še pronical nekoliko bolj vlažen zrak. Vremenska slika bo zato že bolj stanovitna, vendar občasna prizemna pronicanja vlažnega zraka bodo vsaj v popoldanskih urah povečevala možnost za nastajanje kopaste oblačnosti in krajevnih ploh ter neviht.
Ob koncu tedna bodo torej razmere spet bolj poletne, še ugodnejše poletno vreme pa pričakujemo v prihodnjem tednu in morda, kot kaže, povečini v prvi polovici avgusta. Od torka ali srede se bo namreč občutneje okrepil subtrop-ski anticiklon, ki bo onesposobil vpliv atlantskih ciklonov in bo prinesel večjo stanovitnost. Po sedanjih izgledih kaže, da bo prevladovalo povečini sončno in toplo poletno vreme, z najvišjimi dnevnimi temperaturami okrog 30 stopinj Celzija.
Omeniti velja, da je bil marsikje nad severnim Jadranom letošnji julij rekordno deževen, v tem mesecu nikoli ni bilo takih količin dežja, za natančnejše podatke pa bo treba še malo počakati. Kakorkoli že, pa temperature v povprečju niso bile ravno posebno nizke, zlasti ne ponoči. Ozračje v višjih slojih je bilo skladno z dolgoletno normalnostjo, ničta izoterma je bila povečini še nekoliko višja od normalnosti.
Na sliki: nad severnim Sredozemljem se še zadržuje ciklon, ki pa bo kmalu oslabel
Tudi na 15. Sajeti v ospredju glasba
Na tolminskem Sotočju se je s koncertom bosanskega glasbenika Damirja Avdiča sinoči začel 15. kreativni tabor Sajeta. Na uvodnem večeru sta nastopili še slovenska zasedba Trus! in italijanska skupina Hobocombo, zaokrožila pa ga je Borghesia. Festival se bo sklenil v nedeljo.
Tudi na letošnji ediciji Sajete so organizatorji osrednji poudarek namenili glasbi. Programsko vodilo 15. izdaje je tako privabiti ustvarjalce, ki so festival zaznamovali v preteklosti, in ponuditi vpogled v nove glasbene tokove, ne ozirajoč se na žanr. Do nedelje bo festival ponudil koncerte zasedb in ustvarjalcev, kot so italijanski tolkalec Francesco Cusa z zasedbo The Assassins, vokalistka Irena Toma-žin, nemška krautrock zasedba Can, japonski pevec Damo Suzuki, nemški trio Camera, finski inovator Mika Vai-nio, v Berlinu živeči libanonski producent Morphosis, italijanska zasedba Top Banana, poljsko-iranska naveza Dus-Ti ter srbski duo Ti.
Novost v zvočnem delu festivala bo koncert sodobne resne glasbe. V petek bosta tako nastopila skladateljica Bojana Šaljič Podešva in harmonikar Luka Juhart, koncert pa bo ponudil raznolike podobe življenja sodobne glasbe tako s skladateljske kot s poustvarjalne plati: od glasbenega gledališča, elementov naključnosti in improvizacije do filigransko determinirane zvočne podobe, piše na spletni strani festivala. Za obiskovalce bo poskrbljeno tudi v primeru slabega vremena - na festivalskem prizorišču bo, tako kot že na nekaterih prejšnjih edicijah, postavljen velik šotor.
Ob glasbenem delu bo festival tudi letos spremljala vrsta delavnic, predavanj in drugih dogodkov od tradicionalne kiparske delavnice do filmske, glasbene delavnice za najmlajše ter do delavnic reciklaže, vizualne ureditve prizorišča, za naravno kozmetiko in otroške delavnic.
Program bodo zaokrožili fotografska razstava, ki se bo navezovala na Sajetin nastop Borghesie, projekcija filma o Avdiču v režiji Dušana Moravca in pogovor na temo festi-valizacije kulture.
Podroben program je na spletni strani www.sajeta.org.
Prozelitizem
Zakaj visoki predstavniki SSk vedno tako jezno in nestrpno odgovarjajo na vsakršne pripombe. »Nas ne bo nihče učil tega in onega... « Kar se mene tiče in najbrž še koga, se še vedno učim in se bom do smrti. Od vsakogar se lahko kaj naučiš. Kdo vse zna, piše v marsikaterem baru in ne bom ponavljal. Ali zbirna stranka zbira jezne Slovence? Ali mislite, da boste imeli več volivcev, če boste po vsaki pripombi in različnosti udarili in jezno povedali, da vi že veste, kako se temu streže in drugi ne vedo ničesar. Ali ste prav v vsem razsvetljeni od Boga? To še papež ni! Tudi on je nezmotljiv le v versko naravnih stvareh. Kaj vam morda ne bi škodilo malo ponižnosti in več strpnosti, kar vam vaša vera tudi priporoča?
Pred dnevi sem zapisal, da verjamem v LJUDI, nekaj dni kasneje je to ponovil naš veliki pisatelj Alojz Rebula in dejal, da mu je to nemara najvažnejše. Tudi on pri svojih devetdesetih letih, še vedno razmišlja in skuša reševati življenjske pa tudi verske dvome. Tudi zato je tako velik in globok. V svoji glosi piše o tem tudi Jože Pirjevec. Prepričan sem, da biti Človek ni lahko, a je edina možnost, da kolikor toliko smiselno in pokončno pre-živimo vek, ki nam je usojen.
Mislim, da se krega in zmerja tisti, ki ni povsem prepričan v svoje argumente. Fran Milčinski je v neki svoji humoreski zapisal, da imamo Slovenci tri stopnje prepričevanja, ko nimamo argumentov:
1)Ti	tega ne razumeš
2)Ti	si socialdemokrat (ali komunist ali klerikalec itn.)
3)Tretji	argument je klofuta (kateri priporoča, da se raje umakneš).
Če malo pomislimo, je stopnjevanje še kako resnično, le da kdaj pa kdaj zaide tudi v sodne dvorane, v veliko veselje odvetnikov in večinskega naroda.
Sam nisem ne moralist ne vsevednež in zato priporočam strpnost in dialog. Zakaj se moramo udrihati vsak iz svojega brloga in se menda bojimo srečanj (privatnih in javnih) kot hudič križa. Ali je kateri Slovenec že kdaj ugriznil svojega brata Slovenca? Menda vsaj zadnje čase ne! Torej, če hočete, da bo kdaj kaj iz vašega truda, končajte s tiskovnimi sporočili o nasprotovanju tega in onega, ampak se srečajte in izdajte skupno sporočilo. Pa tako, ki ga ne boste drugi dan demantirali in trdili, da niste bili vi, ker je manjkal ta ali oni, ki se ni strinjal. To seveda velja za obe opciji (ali jih je več?): levi in desni.
Pa še nekaj bi rad vprašal: zakaj gospod Čavdek pristaja na debatiranje o povojnih pobojih, o onih pred in med vojno pa ne? Ali oni niso bili tudi mrtvi? Ponavljam pa, da je to stvar zgodovine, ki jo moramo poznati in ne smemo pozabiti, a je nikakor ne smemo uporabljati v politične namene. Ne pozabimo, da so bili taki poboji pri vseh evropskih pa tudi azijskih narodih in torej niso samo naši. Bili so posledica krvave morije, ki so jo zakuhali, ne le Mussolini in Hitler ampak tudi nesposobni voditelji takratnih velesil, ki niso znali tega v kali zatreti. Nenazadnje naj nam bodo v poduk Jugoslavija, Bližnji vzhod, Ukrajina in prej Koreja, Vietnam, Somalija, Irak, Afganistan, da o Južni Ameriki niti ne govorimo; pa tudi atomski bombi na Hiroši-mo in Nagasaki. Bodimo stvarni, če ne, nas bo vzelo, ker bomo skoprneli od sovraštva, ki ga nismo mi povzročili in smo ga le podedovali in zaradi tega nismo krivi in ga nekateri sploh ne občutimo!
Mnogokrat se sprašujem, zakaj se sploh sovražimo. Jaz osebno nikogar ne sovražim, mogoče niti ne vem, kaj je pravzaprav sovraštvo. Če se ne strinjam, povem, se lahko skregam, tudi kričim, da bi prevpil sogovornika in ga tako na neumen način skušam nadvla-dati (tudi meni kdaj zmanjka argumentov-pač taki smo). A mi je potem žal in se, če le

morem, tudi opravičim. Meni se zdi pač, da imam prav, a dopuščam vedno možnost, da grešim in se rad spustim v debato in, ko mi dokažejo, da nimam prav, to tudi priznam pa čeprav s težavo in nerad. Resnic je več zaradi različnih zornih kotov, ki jih je neskončno in to je treba upoštevati, ko se o čem pogovarjaš ali če se za kaj pogajaš. Biti z glavo v zid ni prav pametno, saj je tudi boleče in nikamor ne pripelje.
Zidove je treba preplezati ali podreti, če je le mogoče, drugače ostanemo zaprti v labirintu neumnosti, saj tam prav gotovo ni pameti.
Primož Možina
Voda in dvojezičnost
Ko je leta 2011 prejšnja občinska uprava podarila vodovod družbi Acegas, sta bili občanom vsaj v dnevnem tisku zagotovljeni dve stvari (upam da ne s figo v žepu): da se voda ne bo podražila ter da se bo ohranila dvojezičnost vsaj na položnicah. Vodarina se je medtem povišala, zadnjo dvojezično položnico sem pa prejel 18. decembra 2013. Danes, 29. julija 2014, sem prejel položnico z datumom 14. julij 2014 samo v italijanščini. Vprašujem ali je mislil na to župan občine Dolina, ko je govoril o popolnem sožitju med tu živečima skupnostima? Žalostno in moreče je, da ni nikomur mar, da bi nadzoroval dogovorjeno in ukrepal po potrebi.
Stojan Glavina
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 31. julija 2014
3
SLOVENIJA - Nadaljuje se »komisarski« ples
Vlada naj bi danes predlagala listo štirih kandidatov za komisarja
Po neuradnih vesteh naj bi si Juncker za komisarko želel Bratuškovo - Erjavec ne želi biti predsednik DZ?
LJUBLJANA, BRUSELJ - Slovenska vlada bo po nekaterih neuradnih informacijah danes najverjetneje potrdila predlog štirih kandidatov za evropskega komisarja. Na listi naj bi bila premierka v odhodu Alenka Bratušek, evropska poslanka Tanja Fajon, prvak DeSUS Karl Erjavec in na predlog SMC dosedanji komisar Janez Potočnik.
Usklajevanja vladnih partneric o kandidatih za evropskega komisarja se nadaljujejo. Potem ko je STA včeraj neuradno izvedela, da si bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot komisarsko kandidatko iz Slovenije želi premierko Alenko Bratušek, so iz kabineta Bratuškove sporočili, da bo ta iskala konsenz za ime ali listo kandidatov. Želi ga najti še v predpisanih rokih.
Neuradne informacije so sprožile različne odzive.
V SD si želijo, da najdejo kandidata, ki bo širše sprejemljiv, izvoljiv in nam
bo v ponos. »Če pa ga ne bomo našli, bi bilo dobro, da se ne osmešimo in v četrtek v Bruselj pošljemo vsaj nabor kandidatov,« je dejal predsedujoči SD Dejan Ži-dan in dodal, da če ne bo drugega izhoda, bo SD tako podprla listo kandidatov, na kateri bo na predlog SD evropska poslanka Tanja Fajon.
Notranji minister iz vrst DL Gregor Virant je poudaril, da Slovenija kandidata za komisarja določa sama. Sicer pa Virant dvomi o zanesljivosti informacije, da bi si Juncker za komisarko želel Bratu-škovo. Iz DeSUS včeraj posebnih odzivov ni bilo, je pa Erjavec v torek dejal, da je tudi sam med kandidati. Po poročanju Kanala A pa naj bi Erjavec včeraj tudi dejal, da ga ne zanima več predsedniško mesto v državnem zboru.
Začasni vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je za STA dejal, da bi ga zelo čudilo, če bi Juncker jasno artikuliral željo, da si za komisarko in podpred-
Alenka Bratušek še vedno upa, da se bo s premierskega položaja v Sloveniji preselila v komisarsko ekipo v Bruslju
arhiv
sednico komisije želi Bratuškovo. V SLS in SDS pa vesti iz neuradnih virov niso komentirali.
Tudi v SMC niso neuradnih vesti niso želeli komentirati, so pa že v torek vla-
di predlagali, naj kot edinega kandidata za komisarja predlaga dosedanjega komisarja Janeza Potočnika. Prvak SMC Miro Ce-rar je ocenil, da je Potočnik med možnimi kandidati »daleč najprimernejši«.
DVOJEZIČNI VRTCI - V Špetru preveč otrok
V Sovodnji verjetno sekcija špetrskega vrtca
SOVODNJA - Dvojezični vrtec, ki deluje v okviru špetrskega dvojezičnega večstopenjskega zavoda, bo imel v naslednjem šolskem letu verjetno svojo podružnico v Sovodnji. To novico je na zadnjem zasedanju občinskega sveta sporočil sovodenjski župan Germano Cendou.
V Sovodnji vrtec že štiri leta ne deluje, saj ga je morala občinska uprava leta 2010 zapreti zaradi premajhnega števila vpisov (leto prej so ga namreč obiskovali samo trije otroci). Ponovno odprtje bi bila torej lepa novost. Župan Cendou je povedal, da morajo dogovor s špetrskim dvojezičnim večstopenjski zavodom formalno še podpisati, Dežela Furlanija Julijska krajina pa je že zagotovila, za zdaj sicer še neuradno, da bo krila stroške za upravljanje poslopja, ki ne morejo bremeniti Občine Sovodnja. O tem projektu so se najprej pogovarjali z deželno odbornico za šolstvo Loredano Panariti, nato pa so v pogajanja vključili odbornika Paola Panon-tina. Potrebna sredstva naj bi namreč črpali iz sklada za gorata območja.
Jasno je, da je ustanovitev podružnice, odvisna od finančne pomoči Dežele. V pričakovanju uradne obveze s strani deželne vlade pa župan Cendou in ravnateljica špetrskega dvojezičnega večstopenjskega zavoda delata na tem, da bi lahko Sovodnja v šolskem letu 2014-2015 gostila od 20 do 25 malčkov (v špetrski dvojezični vrtec se je namreč vpisalo kar sto otrok), kar bi pomenilo, da bi imeli otroci, ki bodo ostali v Špetru, na razpolago nekaj več prostora.
Naj kot zanimivost še povemo, da se je na koncu osemdesetih let že govorilo o možnosti, da bi v Sovodnji imeli dvojezi-
Vrtec v Sovodnji naj bi obiskovalo 20 do 25 otrok
nm
čni vrtec. Takrat starši tega načrta niso podprli, zdaj pa bi lahko občina spet imela vrtec prav po zaslugi dvojezičnega poučevanja. (NM)
KRIMINAL - Ukradla 115 ton mesa
Slovenca v Avstriji na veliko kradla meso
LIPNICA - Iz mesnopredeloval-nega obrata v Lipnici v avstrijski Štajerski so trije moški, med njimi dva Slovenca, v obdobju od januarja 2013 do julija letos ukradli okoli 115 ton zamrznjene svinjine in jo prodajali v Sloveniji. Pri tem je obrat utrpel za več sto tisoč evrov škode, je včeraj sporočila avstrijska policija.
38-letni delavec iz Slovenije je osumljen, da je iz mesnopredelovalne-ga obrata, kjer je zaposlen, kradel meso. Meso si je v hladilnici pripravil na paletah, od koder ga je nato odpeljal drug vpleten delavec, sicer 33-letnik. Ta je v okviru rednega odvoza mesa iz obrata le-tega odpeljal do parkirišča, kjer je meso prevzel tretji vpleteni, 57-letni Slovenec. Ta pa je osumljen, da je v majhnem hladilnem tovornjaku meso pre-
peljal v Slovenijo, kjer so meso prodali naprej.
Da redno izginja blago iz predelovalnega obrata, so v podjetju ugotovili šele julija letos. »Sodelavci so opazili, da je naenkrat začelo primanjkovati mesa za predelavo. Po popisu blaga je bilo ugotovljeno, da je izginilo 115 ton mesa, zaradi česar je direktor vložil pritožbo,« so sporočili iz lipniške policije. Sum je padel na 38-letnega Slovenca, ki je vsako jutro približno eno uro preživel sam v skladišču, je še pojasnil Ploder.
24. julija je policija aretirala 33-let-nika in 57-letnega Slovenca, in sicer pri prevzemu mesa na parkirišču, ko sta pretovarjala skoraj dve toni svinjskega mesa, zasegli pa so tudi nekaj gotovine. Vse tri moške bodo odpeljali v zapor Jako-mini v Gradcu na avstrijskem Štajerskem.
LUKA KOPER - Drugi tir
Zelena luč vlade za gradbeno dovoljenje
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj izdala dopolnitev uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper. Uredba je podlaga za projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V državnem prostorskem načrtu kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev so določene rešitve glede promet-notehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi krajinskega oblikovanja ter urbanističnega in arhitekturnega posega v prostor glede drugega tira. V spremembah in dopolnitvah državnega prostorskega načrta so načrtovane rešitve, za katere je bilo v fazi podrobnejšega načrtovanja ugotovljeno, da jih ni mogoče izvesti na podlagi veljavne uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper.
Vlada je na seji tudi sklenilai, da ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila Evropske investicijske banke (EIB) Luki Koper v višini do 36 milijonov evrov za financiranje investicije v podaljšanje prvega pomola v Luki. EIB je ministrstvo za finance novembra lani obvestila, da jo je Luka Koper zaprosila za posojilo v višini do 36 milijonov evrov, in ministrstvo pozvala, da v skladu s statutom EIB izda mnenje o tem posojilu. Luka Koper bo sredstva posojila namenila za financiranje podaljšanje prvega pomola. Posojilo EIB bo zavarovano z jamstvom sprejemljivim za banko.
Luka Koper je 10. februarja pridobila pozitivno mnenje resornega ministrstva za infrastrukturo in prostor za dolgoročno zadolžitev ter 2. julija soglasje ministrstva za finance k začetku postopka dolgoročne zadolžitve. Soglasje finančnega ministrstva je bilo dano za višino zadolžitve do 36 milijonov evrov s predvidenim rokom sukcesivnega črpanja v obdobju treh let po podpisu pogodbe o zadolžitvi ter s 15-letno ročnostjo zadolžitve s triletnim moratorijem na vračilo glavnice zadolžitve ali 20-letno ročnostjo s petletnim moratorijem na vračilo glavnice zadolžitve. (STA)

daria bukavez
www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
\
Koliko boste letos porabili za poletne počitnice?
O Kot lani
Q Manj kot lani
O Več kot lani
Q Letos ne grem na počitnice
O Nikoli ne grem na počitnice
1 0 Četrtek, 31. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
DEVIN-NABREŽINA - Odločitev Agencije za prihodke glede bivšega hotela Europa in Portopiccola
Stanovanja na nabrežinski obali niso turistična, temveč rezidenčna
Poslopja nimajo turističnih in hotelskih značilnosti«- Rozza zahteva sklic pristojne občinske komisije
DEVIN-NABREŽINA - Odbornik odgovarja
Veronese: Pokažite
»
nam vse pogodbe!
Stanovanja v nekdanjem hotelu Europa na nabrežinski obali in v sesljanskem turističnem naselju Portopiccolo niso turistična, temveč rezidenčna, torej bivalna. To pomeni, da imajo tamkajšnji stanovalci (v bivšem hotelu so stanovanja v glavnem že zasedena), če to zahtevajo, pravico do vseh ugodnosti, ki jih uživajo redni prebivalci devinsko-nabrežinske občine. Gre za davek na nepremičnine (lastniki osnovnega ali »prvega« stanovanja ga sedaj ne plačajo) ter za vrsto olajšav na področju komunalnih ter drugih storitev (luč, elektrika, odpadki, itd.). V primeru potrebe bi morala Občina otrokom stanovalcev zagotoviti tudi šolski avtobus.
Agencija za prihodke le ocenila stanje
Agencija za prihodke (Agenzia delle entrate) je tista, ki ima odločilno besedo pri katastrskih razporeditvah nepremičnin. Glede bivšega hotela se naslanja na objektivna merila, kot je v pismu z dne 10. maja letos Občini Devin-Nabrežina pojasnil njen direktor Giuseppe Tusa. V dolgem pismu navaja vrsto zakonov, odlokov in dekretov, bistveni pa so zadnji trije odstavki njegovega sporočila. Stavbe, ki imajo pravico do uradne oznake turističnih in hotelskih rezidenc (v it. residenze turistiche alberghiere), morajo obvezno imeti značilnosti hotelov ali turističnih sprejemnih struktur.
Tusa pri tem omenja recepcije, restavracije, čakalne sobe in prostore za druženje, ki jih funkcionarji Agencije za prihodke med inšpekcijo bivšega hotela Europa niso odkrili. Tamkajšnje stanovanjske enote so funkcionalno in dohodkovno popolnoma samostojne, zato si zaslužijo oceno A/2, A/3 in A/6, ki poenostavljeno pomeni, da so primerne za »prvo bivališče«.
Pokrajinski ravnatelj Agencije za prihodke je odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal devinsko-nabrežinski odbornik Massimo Veronese. V njem odgovorni za urbanistiko in prostorsko načrtovanje poziva pristojno državno agencijo, naj tudi s prehodno inšpekcijo revidira svoje sklepe glede katastrskih ocen nekdanjega hotela. Občinska uprava ocenjuje, da stanovanja v Nabrežinskem bregu nimajo glede tipologije, zemljepisne lokacije in namembnosti nič skupnega z drugimi stanovanji v Devinu-Nabrežina. Za Veroneseja je ne-
kdanji hotel Europa dejansko nekaj izjemnega, Agencija za prihodke pa ni tega mnenja.
»Žal smo imeli z Goatom in Tanzetom prav«
Nastali zaplet je obelodanil Mauri-zio Rozza (bivši zastopnik Zelenih, sedaj SEL), ki bo v kratkem sklical občinsko urbanistično komisijo, kateri predseduje. »Če bo obveljalo mnenje Agencije za prihodke, bo Občina Devin-Nabrežina utrpela zelo hudo finančno in družbeno škodo,« meni Rozza, ki ima v mislih davka na nepremičnine in na odpadke. To bi pomenilo močan upad proračunskega priliva v občinske blagajne ter istočasno porast stro-
Arhivski posnetek nekdanjega hotela Europa na nabrežinski obali pred korenito obnovo
škov za t.i. urbanizacijo območij, ki bi na papirju izgubila turistični značaj. Skratka velik zaplet, ki zahteva takojšnje razčišče-nje, ocenjuje Rozza, po katerem bi morala Občina pravno izpodbijati stališče Agencije za prihodke. Če bo potrebno, tudi na Računskem sodišču, dodaja.
Rozza meni, da je prav zaradi tega vprašanja svoj čas padla levosredinska občinska uprava župana Marina Voccija. »S pokojnim Giulianom Goatom in Viktorjem Tanzejem sem v občinskem svetu stalno opozarjal na nevarnost, da bodo turistične rezidence v bivšem hotelu Europa in v Sesljanu prej ali slej postale navadna stanovanja. Občina bi se morala primerno zaščititi, a nihče nas žal ni poslušal,« zadevo še kar resignirano ocenjuje Rozza.
Sandor Tence
Občina Devin-Nabrežina ne soglaša s stališči Agencije za prihodke. Ne za bivši hotel Europa (stavba je svoj čas gostila tudi gostinsko šolo) in niti za Portopiccolo, ki bo dostopen javnosti od osmega avgusta. Podžupan in odbornik za urbanistiko Massimo Veronese (na sliki) priznava, da je zadeva zelo zapletena, Občina pa bo izkoristila vse upravne poti za uveljavitev svojih stališč. Zanjo so nova stanovanja na obali turistična in ne bivalna (t.z. prva stanovanja).
Veronese je tudi za Portopicco-lo (pismo je poslal včeraj) ocenil, da gre za turistično naselje, kvečjemu za stanovanja, ki bi si zaslužila oznako »A1 gosposkega tipa« (v it. tipo si-gnorile). Za razliko od stanovanj v bivšem hotelu pa je Veronese v imenu občinskega odbora za Portopiccolo zahteval kupoprodajne pogodbe za tamkajšnje stanovanjske enote. Na Občini so namreč prepričani, da je iz teh pogodb razvidno, da gre za tipična turistična stanovanja, ki se razlikujejo od navadnih stanovanj. Na potezi je sedaj spet Agencija za prihodke, ki je pristojna za katastrsko oce-no-kvalifikacijo nepremičnin, na osnovi katere plačujemo (ali ne) davke in posledično razne komunalno-ob-činske storitve.
Agencija za prihodke, ki posluje neodvisno od drugih javnih organov, ocenjuje stanje »na terenu«, tudi njegovo sozvočje z občinskim prostorskim (regulacijskim) načrtom. Uprava, ki jo vodi župan Vladimir Kukanja, je sklepe glede bivšega hotela in predvsem glede Sesljana podedovala od odbora župana Giorgia Reta. Temeljni občinski prostorski načrt je glede turističnih in bivalnih namembnosti v Sesljanu zelo nedorečen ter predmet različnih tolmačenj. Se-sljanski zaliv je sicer, kot vemo, neskončna zgodba, ki ji očitno (še) ni videti konca.
S.T.
OBČINA TRST - Sinoči začetek razprave o finančnem dokumentu 2014
Proračun v obdobju suhih krav
Za javna dela slabih 30 milijonov evrov - Poseg predsednika proračunske komisije Igorja Švaba - Danes o amandmajih
Časi so se spremenili. Še do pred nekaj leti, v obdobju župana Roberta Dipiazze, je proračunska razprava v tržaški mestni skupščini podžigala politične strasti med večino in opozicijo. Slednja je skušala z morjem predloženih amandmajev iztržiti vsaj kako razpoznavno spremembo v finančnem dokumentu, predvsem na socialnem področju, da se je lahko nato pred javnostjo pohvalila, češ, vsaj nekaj nam je uspelo doseči.
Letos je drugače.
Za časa Dipiazze je proračunska razprava potekala tja sredi februarja, vsekakor pred začetkom pomladi, tako je lahko uprava mirno začrtala celoletno delo.
Cosolini je bil letos - ne po lastni krivdi, temveč po spletu okoliščin, novih zakonskih določil, zamud pri odobritvi deželnega proračuna, od katerega je odvisen tudi občinski - prisiljen predstaviti temeljni finančni dokument sredi poletja, potem ko se je leto že prevesilo v drugo polovico. Tako ima manj časa (in prostora) za postoriti to, kar bi lahko storil prej.
Tudi gospodarsko stanje, od katerega je navsezadnje odvisna teža proračuna, se je v nekaj letih krepko spremenilo. Dipiazza je županoval (v prvem mandatu in dobro polovico drugega) v obdobju debelih krav. Javnim delom je lahko namenjal sto in več milijonov evrov. Vsaj na papirju je imel trdno podlago za investicije.
Igor švab
Cosolini je prevzel vajeti tržaške občine v svoje roke, ko so debele krave že močno shujšale. Ze pri pripravi lanskega proračuna je moral odbornik za finance, novinec Matteo Montesano, opravili računovodski salto mortale, da je finančni dokument zdržal udarec gospodarske krize. Letos je bilo še toliko težje: zaradi nižjih prihodkov in vražjega pakta stabilnosti. Tako znaša sklad za javna dela slabih 30 milijonov evrov, to je več kot trikrat manj, kot v zlatih časih župana Dipiazze. Občina bo k temu skladu prispevala nekaj več kot 10 milijonov evrov, ker več pač ne zmore, Dežela 12 milijonov 600 ti-
soč evrov, to je več kot občina. Absurdno pa je, da razpolaga občina s 130 milijoni evrov, ki jih ne more izkoristiti, ker ji pakt stabilnosti to ne dovoljuje!
V časih, ko je bila leva sredina v opoziciji, je predstavila k proračunu Dipiazzove uprave 400 in še več amandmajev. K letošnjemu proračunu jih je opozicija (desna sredina in Gibanje petih zvezd) predložila vsega 62. »Če ni sredstev, nima smisla predstaviti popravke, saj ni mogoče zagotoviti finančnega kritja zanje,« je pojasnil svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis.
Tako se je sinočnja proračunska razprava začela - potem ko je bil odobren tudi odlok o količnikih davka na nedeljive storitve Tasi - s posegom odbornika za finance Montesana, ki je predstavil proračun (izniči se pri dobrih 526 milijonih evrov) in njene temeljne postavke (stroški za osebje na primer znašajo 102 milijona evrov); sledili so posegi svetnikov.
Predsednik proračunske komisije Igor Švab je v svojem poročilu izrecno omenil sredstva za posege na šolskih poslopjih (3 milijone 190 tisoč evrov za dela v vrtcu Oblak Niko, šoli Tommasini-Koso-vel, na šoli Grbec ...).
Razprava se bo nadaljevala danes s obravnavo amandmajev, kake obstrukcije ali ostrejšega političnega soočenja pa ni pričakovati, saj je gospodarska kriza prizadela tudi gospodarske strasti.
M.K.
/
TRST
Četrtek, 31. julija 2014
5
OKOLJE - Pogovor z občinskim odbornikom Umbertom Laurenijem o sortiranju odpadkov
Do konca leta vsi biološki odpadki v posebne zabojnike
Junija so v nekaterih rajonih tržaške občine začeli postavljati zabojnike za biološko razgradljive odpadke. Do konca novembra naj bi bil ta proces zaključen. To, da biološki odpadki sodijo v poseben zabojnik in da so koristni, smo že vedeli. Z uveljavitvijo uredbe o obveznem sortiranju bio-razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev pa bo to postalo tudi zavezujoče, saj nas bo v primeru kršenja uredbe čakala kazen. O obveznem ločevanju organskih odpadkov smo se pogovarjali z občinskim odbornikom za okolje Umbertom Laurenijem, ki nam je rade volje postregel s pojasnili in odgovori.
Biološki odpadki sodijo v poseben zabojnik. A kaj naj storijo tisti, ki zaman oprezajo za sivimi zabojniki z rjavim pokrovom?
En zabojnik za biološko razgradljive odpadke bi v naseljenih krajih moral biti postavljen vsakih 300 metrov. To je zapisano v pravilniku, ki smo ga sprejeli. 90 odstotkov Tržačanov spada v to uredbo. Če pa nekdo prebiva dlje od predvidenih 300 metrov od zabojnika, potem seveda ni dolžan ločeno zbirati odpadke, bilo bi pa lepo, da bi bil sam zavezan k ukrepanju in da ne bi organskih odpadkov še naprej odlagal med "mešane smeti" Precej časa smo premišljevali in iskali lokacije za t.i ekološke otoke z zbiralniki papirja, embalaže in stekla ter bioloških odpadkov. Pospešeno delamo na tem, da bi v naslednjih mesecih poskrbeli za vse občane, in da bi prav vsi lahko ločeno zbirali.
Koliko zabojnikov boste postavili v kraških vaseh? Prejeli smo že nekaj pripomb, da so zabojniki predaleč od domov ...
Tudi jaz prejemam pripombe na to temo, a bi na očitke odgovoril z majhno pro-vokacijo in tiste, ki se pritožujejo, vprašal, če so kdaj zahtevali, da bi se avtobus ustavil tik pred hišo. Jasno je, da ne moremo zadovoljiti vseh ljudi. Apeliram na vse prebivalce, naj bodo potrpežljivi in naj nam dajo čas, da končamo s postavljanjem zabojnikov. V naše dobro je treba spremeniti navade, pa čeprav v tej začetni fazi novost predstavlja bolj breme kot ne. Vendar se moramo zavedati odgovornosti za svoje odpadke. Če se ne bomo posvečali temu problemu, bo ta v prihodnosti dosegel prevelike razsežnosti. Kultura ločenega zbiranja je neizogibna, moramo ustvarjati manj odpadkov in jih v večji meri reciklirati.
Kaj pa zabojniki s slovenskimi pojasnili?
Te bomo dostavili zelo kmalu. Nameravamo jih postaviti v številnih krajih.
Bodo ljudje, ki želijo kompostirati sami, prihranili pri stroških komunalnih storitev?
Žal mi nismo predvideli tega načina ocenjevanja stroškov. Vendar s podjetjem Acegas govorimo tudi o tem. Prav je, da so občani pripravljeni tudi sami kompostirati, vendar pa, vsaj iz mojih izkušenj, ljudje, ki to že počnejo, ne pričakujejo popusta pri storitvah. Domače narejen kompost pa tudi ni takšen, kot ga naredijo v velikih napravah. V tej fazi ne morem ponuditi bolj jasnih odgovorov.
Kdaj se bo končala faza dostavljanja zabojnikov za biološke odpadke?
Novembra letos.
Potem boste uvedli sistem sankcioniranja in kakšne bodo kazni?
Trenutno spreminjamo občinski pravilnik, ki do zdaj ni vključeval biološko razgradljivih odpadkov. Za nespoštovanje ločenega zbiranja drugih odpadkov pa kazni že obstajajo. Ko bo začela veljati uredba o obveznem sortiranju biorazgradljivih odpadkov, bodo kazni za občane, ki bodo biološke odpadke še vedno mešali z drugimi odpadki, znašale nekaj sto evrov.
Boste s kaznimi "spodbujali" občane, da postanejo vestni "ločevalci" odpadkov?
Občinski odbornik za okolje Umberto Laureni
fotodamj@n
Nisem pristaš kaznovanja in mislim, da kazni niso vzgojne. Ampak v tem primeru bomo kršitelje morali sankcionirati. Potrebujemo red in disciplino pri razvrščanju odpadkov. Še posebej pri velikih uporabnikih, npr. trgovinah, lokalih, restavracijah. Od njih bomo zahtevali, da imajo zabojnike za ločeno zbiranje smeti glede na njihovo vrsto. Pomislite, koliko bioloških odpadkov ustvari neka menza ...
Kako pa boste uporabnike spodbujali k ločevanju vlažnih odpadkov?
Izvajali bomo ozaveščevalne kampanje, s poudarkom na šolski mladini.
Se bodo občani navadili na spremembe?
Upam, da ja. Če vas spomnim, smo v
Trstu leta 1999 ločili le 10% odpadkov, lani smo prišli že na 29,5%, naš cilj pa je, da bi do leta 2015 dosegli 40% delež ločenih odpadkov. Za vsako novo stvar je treba nekaj časa, da se ljudje navadijo.
Kam boste odpeljali biološko razgradljive odpadke?
V Maniago v Furlaniji. To napravo smo izbrali na podlagi izračunov. Našo občino namreč stane veliko manj prepeljati biološke odpadke v predelavo v Maniago kot to početi v Trstu. Za to napravo pa smo se odločili tudi zato, ker v Trstu nimamo velikih kmetijskih površin, ki jim bi prav prišel kompost.
Biološki odpadki se lahko predelajo v bioplin, s katerim lahko proizvede-
mo električno energijo. Boste proizvajali energijo za Trst?
Ne, te reči ne potekajo tako. Seveda bomo izračunali, koliko energije so proizvedli naši odpadki. Vsekakor bo Trst imel koristi, vendar še ne znam povedati, kakšne in kolikšne. Razmerje med stroški in dobički pri odpadkih je zelo kompleksna zadeva. Naj kot primer navedem, da občine, ki svoje odpadke sežigajo pri nas, naši občini plačujejo davek. Izpostavil bi tudi dejstvo, da občina Trst sodi med manj vrle občine, pa čeprav vsak gram svojih odpadkov sežge doma. To je zame pohvale vreden podatek, saj bi bilo prav, da bi bile vse občine samozadostne. Na drugi strani pa so vrla tista mesta, ki pri nas ali v tujini sežigajo odpadke. Sprašujem se, kdo je bolj vrl; tisti, ki sam skrbi za odpadke, ali tisti, ki s svojimi odpadki onesnažuje drugod? Prepričan sem, da je v teh zadevah zelo pomembno pregledno poslovanje. Zavrnil bi tudi očitke, da mi ločeno zbiramo odpadke, nato pa sežgemo vse skupaj. To kategorično zanikam in pozivam kritike, naj nam predložijo dokaze.
Kakšni so načrti vašega resorja za prihodnost?
Načrtno delati na tem, da bi se kultura ločevanja korenito izboljšala. Čeprav se ozaveščenost veča, je še vedno prostor za izboljšave. Potem pa imamo še cel kup drugih načrtov, še zlasti na področju energetike, kjer je prvi cilj zmanjšati izpuste CO2. O tem pa lahko govorimo kdaj drugič ...
Soneta Čoralič
mestno središče - Rajonska svetnika Počkaj in Ostrouška
Table naj bodo dvojezične!
V vprašanju zahtevata namestitev turističnih tabel in smerokazov tudi v slovenščini
Turistične table in smerokazi v mestnem središču naj bodo dvojezični! Tako zahtevata svetnika rajonskega sveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto Alessandro Po-čkaj (Slovenska skupnost) in Adriano Ostrouška (Indipendentistična mestna lista) v svetniškem vprašanju, ki sta ga pred dnevi vložila rajonskemu predsedniku Luci Bressanu (Demokratska stranka)
V njem uvodoma ugotavljata, da »ima dvojezičnost v Italiji pravno/zakonsko podlago v 6. členu ustave (Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi zakoni), ki načeloma priznava zaščito manjšinskih jezikov na državnem ozemlju.«
Zakon o zgodovinsko priznanih jezikovnih manjšinah št. 482 iz leta 1999 nadalje »v prvem členu določa, da je uradni jezik Republike Italije italijanski, v naslednjih pa določa celo vrsto ukrepov za zaščito in ovrednotenje jezika in kulture različnih narodov, vključno slovenščine.«
Svetnika Ostrouška in Počkaj sta ugotovila, da prihaja na območju »njunega« mestnega rajonskega sveta do kršenja teh določil, in sicer zaradi »pomanjkanja dvojezičnih smerokazov (v italijanščini in slovenščini), predvsem tistih, ki opozarjajo na turistično pomembne kraje, saj so smerokazi in turistične table le v italijanščini.«
Zato sta v vprašanju pozvala tržaškega župana, »naj poseže in poskrbi, da bi tudi v tem predelu tržaške občine, ki je gospodarsko strateškega pomena za celotno mestno območje, namestili smerokaze tudi v slovenščini.«
M.K.
Adriano Ostrouška
Alessandro Pockaj
NEKDANJA RIBARNICA - Od jutri
Sodobni Dunaj se predstavlja
Več kot 200 gostov se bo 33 dni predstavljalo v nekdanji ribarnici, ki bo od jutri naprej gostila dogodek z naslovom Salotto Vienna. Obiskovalci bodo lahko pobliže spoznali sodobni kulturni utrip Dunaj, še posebej s pomočjo muzeja za aplikativno in sodobno umetnost Mak. V nekdanji ribarnici se bodo pozno v noč predstavljali tržaški in dunajski umetniki, ki bodo z razstavami, instalacijami, per-formansi, plesi, kratkometražnimi filmi ... poskusili zadovoljiti domačo in tujo publiko. Prireditev bo v žarišče postavila konverzacijo in izmenjavo dobrih praks.
Občina Trst je prepričana, da bodo s tem dogodkom poglobili kulturne in gospodarske odnose z Dunajem, ki so bili že od nekdaj dobri, izpostavili pa bodo tudi skupne točke, ki bi lahko predstavljale izhodišče za naprej. Predstavniki dunajskega muzeja MAK pa so se z veseljem odzvali vabilu Občine Trst, ki si je želela umetniško interdisciplinarni projekt. Gostje so navdušeni tudi nad prostori nekdanje ribarnice, kjer bodo lahko predstavili dunajsko kreativnost v vsem blišču in sijaju.
Zanimiv je podatek, da se bo dogajalo do enih ponoči, ob sobotah pa celo do štirih.
DS podpira takojšnje premirje v Gazi
Tržaško vodstvo Demokratske stranke se zavzema za takojšnji konec vojne v Gazi, torej za premirje. Izrael se mora odpovedati bombnim napadom na palestinsko območje, gibanje Hamas pa ne sme z raketami več napadati Izraela. Demokrati si želijo bolj aktivno vlogo Italije, ki mora odločneje spodbuditi diplomatsko rešitev krize. Ostale politične stranke pozivajo, naj se odpovedo svojim proglasom ter naj se zavzamejo za takojšnji konec nasilja.
Jutri v mestu shod v podporo Palestincem
Stranka komunistične prenove poziva svoje članice in člane ter vse Tržačane, da se udeležijo jutrišnjega solidarnostnega shoda s Palestinci in za pravični mir na Bližnjem vzhodu. Shod bo ob 18. uri na Borznem trgu.
Večer s filmsko glasbo
Kavarna San Marco začenja nocoj niz večerov, ki jih bodo posvetili glasbenim kulisam iz znanih filmov. Ob mraku bodo na velikem ekranu na odprtem (v primeru slabega vremena pa v kavarni) predvajali videoklipe iz znanstveno fantastičnih in fantasy filmov. Podobne večere napovedujejo enkrat mesečno, ob četrtkih. Na naslednjih bodo izbrali druge filmske žanre.
Lov na ... energijo pri Kontovelski mlaki
Na zelenici pri Kontovelski mlaki bo jutri dopoldne na pobudo združenja WWF igralna in ustvarjalna delavnica za otroke od 5. leta starosti dalje. Med 10. in 12. uro bodo uprizorili »lov na ...energijo« - dinamične igre za spoznavanje živali v kalu in njegovi okolici. Otroci bodo spoznavali rastlinojede žival in plenilce ter njihovo vlogo pri pretoku energije znotraj prehranjevalne verige.
Koncert kantavtorja Stefana Schiraldija
Lunatico Festival ponuja jutri, 1. avgusta, v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu koncert tržaškega kan-tavtorja Stefana Schiraldija. Ob glasbeni spremljavi ansambla no nastopil ob 21. uri pred lokalom Il posto delle Fragole. Schiraldi poje zlasti o preker-nosti, ki je delovna, človeška, čustvena ... Kot na drugi srečanjih festivala bo pred večernim nastopom ob 19. uri glasbeni ape-ritiv s pokušnjo krajevnih pridelkov.
Poškodoval je motor
Policija je včeraj ponoči ovadila zaradi povzročitve škode in posesti noža 57-letnega Trža-čana G.G. Neki stanovalec v Ul. Campi Elisi je skozi stanovanjsko okno opazil na cesti možakarja, ki je sumljivo stikal za njegovim motorjem. Poklical je policijo in stekel na cesto, kjer je ustavil nepridiprava. Policisti so nato ugotovili, da je G.G. pre-rezal cev hladilne tekočine na motorju, pri sebi pa je imel nož in nekaj drugega orodja, odtod ovadba.
e
Četrtek, 31. julija 2014
TRST
/
OPENSKI TRAMVAJ - Odpravili vse napake in okvare na progi
Podjetje Trieste Trasporti zdaj opravlja testne vožnje
Do konca tedna tramvaj še ne bo sprejemal potnikov - Pojasnila podjetja o trajanju del
Niti danes, niti jutri niti konec tedna ne bo vozil openski tramvaj. Iz podjetja Trieste Trasporti so nam sporočili, da so s popravili sicer končali in da na srečo ni bilo nič resnejšega. Šlo naj bi le za nepredvidljivo elektronsko težavico in za napako v zvezi z jeklenim kablom in iztirjenjem kolesc. Pristojni so zagotovili, da je šlo le za stvar milimetrov, okvara pa naj ne bi ogrožala varnosti potnikov. Bodo pa v podjetju Trieste Trasporti v naslednjih dneh previdnejši in tramvaja ne bodo poslali na progo brez vseh potrebnih testnih voženj, do katerih, kot je dejal predsednik podjetja Giovanni Longo, pred slovesno otvoritvijo ni prišlo zaradi pritiska javnosti.
No, če bo to držalo ali ne, vedo le vodilni v podjetju in prvi mož mesta Trst, drži pa, da nam groteskna zgodba v zvezi s tramvajem ponuja snov za pisanje. Ne zato, ker ne bi imeli o čem drugem pisati, ampak ker menimo, da si zgodovinski tramvaj zasluži našo pozornost in da je naša dolžnost spremljati potek del, ki so v zadnjih desetih letih zahtevala več kot 11 milijonov davkoplačevalskega denarja.
Tramvaj je daljnega leta 1902 začel povezovati Trst-Opčine kot električni tramvaPodjetjej, na najbolj strmem delu pa kot zobata železnica. Zaradi strmine in nevarnosti so leta 1928 sistem vleke spremenili. Na najbolj strmem delu proge je začela delovati žična vlečnica, ki je brez večjih težav delovala do približno leta 2005, ko so opravili večja popravila na progi, umestili so tudi elektronski sistem, ki pa je delno kriv za to, da openski tramvaj nikoli ni bil več takšen kot nekoč. Od leta 2005 do leta 2012, ko je šel tramvaj v remizo za daljše obdobje, se
je zvrstila cela serija okvar in težav. V zadnjih dveh letih so, kot zagotavljajo v Trieste Trasporti, načrtovali popravila, odobritev pa je prišla šele decembra leta 2013. To pomeni, da so popravila opravljali "le" sedem mesecev. V naši rubriki Pisma uredništvu je pred dnevi nekdanji kolega zapisal, da so naši predniki tramvajsko progo zgradili v 316 dneh (od 28. oktobra 1902 do 9. septembra 1903). V novem tisočletju z moderno tehnologijo pa potrebujejo skoraj 700 dni (v podjetju so sicer razložili, da so bila leto dni dela ustavljena, popravila pa so potekala približno 200 dni) in en milijon evrov za popravila, ki - čisto mimogrede - niso prinesla želenih rezultatov.
Zaradi omenjenih številk se nam zdi upravičeno, da redno poročamo o tramvaju in nestrpno pričakujemo še
bolj natančno uradno izjavo uradnih oseb. Tramvaj ima za Tržačane in okoličane velik transportni in zgodovinski pomen in se mu nikakor ne namerava-
mo odpovedati. Zato bomo še naprej sledili tej zgodbi in si želeli, da bi se openski tramvaj čim prej vrnil s prisilnega počitka. (sč)
Množica ob in na tramvaju in prihod tramvaja v Trst v začetku prejšnjega stoletja;
fotografiji je posnel Francesco Penko pred 112 - imi leti
BAZOVICA - ŠC Melanie Klein in AŠD Zarja
Pester poletni kamp
Ob nogometu odkrivali tudi druge športne panoge, ustvarjali in doživljali naravo
Študijski center Melanie Klein in AŠD Zarja sta s skupnimi močmi letos prvič priredila nogomenti kamp. V športnem centru Zarja v Bazovici so se od 23. junija do 4. julija kratkočasili otroci med 3. in 13. letom starosti.
Odborniki Zarje so poskrbeli za organizacijo raznih športnih delavnic, za katere so bili otroci posebno zadovoljni. Nogometni kamp je bil namenjen dečkom od 5. do 13. leta, ki so vsako jutro trenirali pod strokovnim vodstvom trenerja Egona Meulja. Dečki so bili nad trenerjem in treningom posebno navdušeni, saj so komaj dočakali prihod trenerja in ob koncu kampa celo zaigrali tekmo proti
staršem. Otroci, ki se niso udeležili nogometnega kampa, pa so se lahko preizkusili z drugimi špornimi panogami. Karlo Kastelič je vodil balinanje in razodel otrokom vse skrivnosti tega športa. Plezanje je potekalo pod vodstvom Slovenskega planinskega društva Trst, lokostrelstvo pa je vodil Stojan Ražem.
Oba tedna sta potekala v znamenju nogometa in športa, ob tem pa so vzgojitelji Šc Melanie Klein poskrbeli za ustvarjalne delavnice, izlete v naravo, igre, plese in ročna dela.
Odbor Šc Melanie Klein se zahvaljuje vsem trenerjem in odbornikom AŠD Zarja za razpoložljivost in sodelovanje pri pobudi, ki je bila izredno uspešna in vredna ponovitve.
DEVIN-NABREZINA
Jutri v Praprotu koncert Sun Rock
V Praprotu bo jutri prireditev Sun Rock, ki je namenjena vsem ljubiteljem rocka v vseh njegovih različicah. »Prava pravcata hvalnica ustvarjalnosti in strasti v šestih urah čistega rock vzdušja. Čudovito popotovanje, na katerem bo obiskovalce spemljalo šest skupin,« piše v vabilu na prireditev, ki se bo pričela ob 18. uri. Takrat bodo odprli kioske, sledili bodo pozdravi organizatorjev in predstavitev sodelujočih skupin (ob 19. uri Coroneo Salvation Army, nato TSO, Wondernoise, Bush Doctorz, Black Mamba Rock Explosion in Coloured Sweat).
Organizator je Občina Devin- Nabrežina v sklopu pobude Poletje pod zvezdami v sodelovanju SKD Vesna in vaške skupnosti Praprot.Prispevke za poplavljence v nekdanji SFRJ bodo zbirali s prodajo majčk Sun Rocka in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo namenili Združenju No bombe ma caramelle-Onlus.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 31. julija 2014
IGNAC
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 14.49 - Luna vzide ob 10.13 in zatone ob 22.22.
Jutri, PETEK, 1. avgusta 2014
PETER
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1001,5 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 12 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 28. julija, do sobote, 2. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Bi Osmice
DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450. GROZDANA IN EDO sta odprla osmico v Repnu št. 18. Tel. št.: 040327472.
MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-5686191. OSMICA Starec je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
V	KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038.
V	LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187.
V	SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni!
SiVince Tutto3(0 julija 2014 Super Enalotto Št. 206
11 17 38 42 63 80
Nagradni sklad	641.135,00€
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
19 dobitnikov s 4 točkami	6.586,81 €
723 dobitnikov s 3 točkami	446,04 €
12.109 dobitnikov z 2 točkama	15,97 €
/
TRST
Četrtek, 31. julija 2014
5
Jg
Dalmatinski večer pesmi na borjaču
Nastopa zbor MPZ Vesna iz Križa danes, 31 .julija 2014, ob 20h
Prečnik 1/b - Devin-Nabrežina - Trst - ITALY Tel. 040 200871 - Fax 040 201267 info@sardoc.eu - www.sardoc.eu
0 Mali oglasi
OPEL CORSA, 1.4 ELEGANCE, letnik 2001, 66 OW, 111.000 km, EURO 4, ABS, ESP, avtoradio s CD predvajal-nikom, lita platišča, redno servisiran, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 349-6081244.
DOBIL SEM KLJUČ znamke volkswagen, na Opčinah blizu osnovne šole F. Bevk. Pokličite na tel. št.: 349-7645810.
IZKUŠEN VILIČAR in skladiščnik s potrdilom In Design išče delo. Tel. št.: 327-7409432.
IŠČEM malega psa, nemškega ovčarja. Tel. št.: 334-7474223 (od 17. do 18. ure).
IŠČEMO FOTOGRAFIJE in vozne karte za bodočo knjigo o železnici Trst-Hrpelje-Oozina po dolini Glinščice. Tel. št.: 040-572655 ali jelercic@libe-ro.it.
ODDAMO mladiče Kraškega ovčarja, stare 8 tednov, z rodovnikom, mi-kročipom in osnovnim cepljenjem. Tel.: 040-226207.
PRODAM 2 soda za vino na olje iz ino-xa, 100 in 200 litrov, skoraj nova. Cena: 300,00 evrov. Tel.: 040-211043.
PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237.
PRODAM avto golf, 1900, TDI, letnik 2007. Cena: 5.000 evrov. Tel.: 3487373284.
PRODAM knjige za vse smeri liceja Prešeren (Trst) in za klasični licej Trubar (Gorica). Tel. št.: 040-208002.
PRODAM poročno obleko, atelier Carlo Pignatelli, ekstremna prefinjenost, blago svila saten, barva champagne. Cena: 2.600 evrov. Tel.: 320-1614713, za slike pišite na: denis.m75@gmail.com
PRODAM ŠOLSKE UČBENIKE za prvi, drugi in tretji razred srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Tel. št.: 040200984.
V	GABROVCU oddam v najem opremljeno stanovanje. Kuhinja, spalna soba, kopalnica, dnevna soba. Tel.: 3476259771.
V	NEDELJO, 20. JULIJA, na odbojkarskem turnirju v Nabrežini, sem izgubil mobilni telefon znamke samsung. Najditelj dobi nagrado. Tel.: 335-5476663.
V	ZGONIKU oddam v najem majhno hišo: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica, dvorišče. Tel.: 335-1474621.
edia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. do 31. avgusta 2014
POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu
osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku,
oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto
Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.30-12.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnasti-ca 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
S Poslovni oglasi
PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO znamke Rutar, uglašena B-Es-As
040-231071 v večernih urah
M Izleti
ua Kino
ne že spet ti!«; 16.50 »Transformerji: doba izumrtja«; 20.00 »Varuhi galaksije«; 18.40, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 18.15, 20.45 »Zora planeta opic«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Gravity«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.10 »Transformers 4 - L'era dell' estinzione«; Dvorana 2: 16.20, 18.30, 20.30 »Disney's Maleficent«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 20.00, 21.15 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 17.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Anarchia - La notte del giudizio«; 16.30, 19.15, 22.10 »22 Jump Street«.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 17.30 »Transformers 4 - L'era dell'estin-zione 3D«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Anarchia - La notte del giudizio«; 16.20, 19.00, 20.40, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.40, 19.20, 22.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; 16.30 »Disney's Maleficient«; 18.35 »Mai cosi vicini«; 19.30, 22.05 »Divergent«; 19.30, 21.45 »Tutte contro lui«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 3: 18.10, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Anarchia - La notte del giudizio«; Dvorana 5: 18.00, 22.15 »Una notte in giallo«.
□ Obvestila
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje v Termalnem centru iadenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št. 040360072 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
60-LETNIKI vabljeni v soboto, 13. septembra, na enodnevni izlet s plovbo na splavu po reki Savi. Kosilo in zabava zagotovljena. Program izleta in info za vpis (do 30. avgusta) pri ien-zotu v Boljuncu, v društvenem baru KD Tabor na Opčinah in v Nabreži-ni št. 97.
ARISTON - 18.45, 21.15 »La sedia del-la felicita«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.15, 21.45 »Gebo e l'ombra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00 »Mai cosi vicini«; 16.30, 20.10, 21.45 »Una notte in giallo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.10 »Rom-picapo a New York«; 21.40 »In ordi-ne di sparizione«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.15 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.00 »Avioni 2: V akciji«; 17.20 »Avio-ni 2: V akciji 3D«; 16.20, 19.00, 21.00 »Herkules«; 18.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.30 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.05, 18.15, 20.30 »Pa
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Donizzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št.	040-633307	ali
ts360srl@gmail.com.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo danes, 31. julija, odprt od 13. do 17. ure. Od petka, 1., do nedelje, 31. avgusta, bo oddelek zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: petek 16.00-18.00; sobota 10.00-12.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v ulici Rio Primario 1, zaprt od petka, 1., do 31. avgusta.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v petek, 1. avgusta, Blue Night Band; v soboto, 2. avgusta, ansambel L & F Band; v nedeljo, 3. avgusta, ansambel Souvenir.
OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti do 1. avgusta, na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kam-narska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od pon. do sob., od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od pon. do pet., od 9.30 do 12.00.
SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v Prebe-negu, od 1. do 4. avgusta.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence poletnega seminarja ZCPZ v Zre-čah odpeljal v nedeljo, 3. avgusta, ob 14.30 izpred avtobusne postaje pri Šklavsu (gostilna-picerija Rino) v središču Opčin.
VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it.
SRENJA BOLJUNEC vabi zainteresirane člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi na Sv. Mihaelu, ki se bo predvidoma začela v mesecu avgustu. Prošnje na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Mentorji delavnic: Jana Drassich -glasbena delavnica, Vesna Benedetič
-	likovna delavnica, Marko Gavriloski
-	pravljična delavnica, Mitja Tretjak -vodja delavnic. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo meseca avgusta zaprta.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure, didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it.
El Prireditve
ZSKD - Razstavi Mario Magajna: evropski fotograf in Razstava slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta sta do petka, 1. avgusta, na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. Urnik: od 8. do 15. ure.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT vabi na prireditev »Poletni večeri pod zvezdami« v organizaciji občine Devin-Nabrežina. V petek, 1. avgusta, »Sun Rock«; v soboto, 2. avgusta, ob 21.15 prizor komedije Marjana Tomšiča »Češpe na figi« gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč s pomočnico Minu Kju-der. V nedeljo, 3. avgusta, letni kino »Avioni«. Ob priliki bodo delovali dobro založeni kioski.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
Prispevki
V	spomin na Zdenko Orižmančič darujeta Anica in Pavel 50,00 evrov za SKD Lipa.
V	spomin na Sonjo Pahor-Budin daruje Adrijana 50,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na Marijo Prašelj darujeta Luciana in Egon 30,00 evrov za ZPZ Prosek - Kontovel.
t
Zapustila nas je naša draga
v	v
Mirka Cok vd. Cok
Zalostno vest sporočajo
vnuk Rodolfo, hčerki Magda in Borica z družinama ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v soboto, 2. avgusta, od 10.30 do 12. v ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi na Oatinari. Pokop žare bo v sredo, 13. avgusta, ob 15.30 na pokopališču na Oatinari. Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Lonjer, 31. julija 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji poljubček noni Rodolfo, Aleks in Naomi
Draga Mirka, s hvaležnostjo boš vedno v naših mislih in srcih.
Družina Kjuder
Župnijski svet z župnikom p. Rafkom Ropretom in farna skupnost župnije Sv. Trojice na Katinari
se klanja spominu svoje dolgoletne članice in dobrotnice Mirke Čok in izraža svojcem globoko sožalje.
Ob smrti drage članice Mirke Čok izrekajo iskreno sožalje hčerkama in svojcem
SKD Lonjer-Katinara, KK Adria, Zadruga Lonjer-Katinara
31.7.2007
31.7.2014
Aleksander
Vedno nasmejan, kot si bil, si v naših srcih tudi ostal.
Tvoji najdražji
Ob izgubi dragega očeta in nonota MARIOTA izražamo iskreno sožalje Sonji, Alenki in ostalim
Edi, Tamara, Ervin in Barbara.
8
Četrtek, 31. julija 2014
KULTURA
/
UMETNOST - V goriških pokrajinskih muzejih v Attemsovi palači
Bogata likovna dediščina mojstra Rudolfa Sakside
Nova odkritja o njegovem opusu - Danes brezplačen voden ogled
Obsežna antološka razstava »Saksida pittore cantastorie/slikar pravljičar« na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici oživlja v Palači Attems-Petzenstein bogato likovno dediščino slovenskega mojstra Rudolfa Sakside, ki ni bila še doslej tako celovito zaobjeta ter ponuja gledalcu možnost širše umestitve tega zanimivega ustvarjalca v kontekst avantgarde ter velikih sprememb, ki jih je likovno področje doživelo v dvajsetem stoletju z vplivi italijanskega no-vecenta ter slovanskega sveta.
Danes z začetkom ob 18. uri se nadaljujejo poletni brezplačni vodeni ogledi, vstopnica ostaja nespremenjena in daje tudi možnost obiska zbirk v grajskem naselju: Muzeja 1. svetovne vojne, Arheološke zbirke ter Muzeja mode in umetne obrti. Po
Saksidovi razstavi bosta vodila v slovenščini in italijanščini umetnostna zgodovinarja ter kustosa razstave Giulia Giorgi in Saša Quinzi. Quinzi je kot kustos Pokrajinskih muzejev preko stikov z drugimi zbirkami v Italiji in Sloveniji omogočil prisotnost specifičnih slik na razstavi in redkih primerkov reklamnih ter propagandnih plakatov, ki predstavljajo posebnost te razstave in so nastali v času vzpona te zvrsti vzporedno z razvojem tiskarskih postopkov. Giulia Giorgi pa je med svojim raziskovanjem prišla na sled celotnemu prvemu slovenskemu foto-romanu Modre veverice iz leta 1952, ki ga je Saksida oblikoval s svojimi dijaki, ko je poučeval na gimnaziji v Kopru in je izhajal v osmih nadaljevanjih v časopisu Slovenski jadran, Saksida ga je podpisoval s psevdoni-
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Gebo e l'ombra (Gebo in senca)
Režija: Manoel de Oliveira Igrajo: MichaelLonsdale, Claudia Cardinale, Jeanne Moreau, Leonor Silveira, Luis Miguel Cintra Francija, Portugalska 2012 Ocena: ★★★★
V	hiši starega Geba se sestajajo prijatelji in diskutirajo o najrazličnejših težavah, ki tarejo svet.
Nepričakovana vrnitev Gebovega sina Joaoa pa spravi vse nekoliko iz tira in na vrat na nos popolnoma sprevrže družinsko ravnovesje in odnose med posamezniki. Joao je namreč že pred časom izgubil pravo smer in njegova vrnitev domov prizadene vse.
Sto let in več stari portugalski režiser Manoel de Oliveira, ki bo septembra na beneškem festivalu predstavil novi, tokrat kratki film, je tudi v tem delu spet uspel presenetiti gledalce in kritiko s celovečercem, ki pripoveduje o v tem trenutku posebej aktualnem argumentu. Denarju, njegovo-vemu pomanjkanju in posledicah, ki ima vse to na človekovo življenje. Po gledališkem delu Raula Brandaoa in ob pripovedi družinskih dinamik, skozi arhaičen stil nam de Oliveira še enkrat spregovori o občih človeških problematikah, ki tarejo sodobni svet.
Dogajanje je postavljeno v pozno 19. stoletje, a bi se lahko zgodilo kadarkoli - ko svet pretresa gospodarska in finančna kriza. Filmsko dogajanje se odvija samo v eni dnevni sobi, celotno snemanje pa je trajalo pičlih petindvajset dni.
V	filmu sodeluje cela vrsta legendarnih filmskih igralcev in igralk, od Clau-die Cardinale, v vlogi ostarele mame, do Jeanne Moreau in Michaela Lons-daleja, ki igra skrhanega a pravičnega patriarha.
Mednarodna igralska zasedba tvori nekakšen velik orkester, ki se spopada z odsotnostjo sina - mladega potomca, zaradi katerega trpi vsa družina. Sina tako najprej spoznamo ob pripovedi vseh tistih, ki so zbrani v sobi, ko na lepem prikoraka domov, kar predstavlja začetek konca... Film bo od jutri na sporedu v kinodvorani dei Fabbri. (Iga)
Triptih Saksidovih znamk v slovenščini, italijanščini in hrvaščini, ki jih je umetnik oblikoval leta 1948 za Cono B STO
mom A. Ksadis, anagramom svojega imena. V teku je še popis številnih drugih slik, izvedenih s tehnikami na olje, pastel, kolaž in freske, ki so last zasebnikov in niso bile doslej poznane ter študijsko obeležene, kar omogoča dostop do novih podatkov, predvsem pa odkrivanje neslutenega obsega likovne dejavnosti umetnika, ki je bil po svoji naravi bolj zadržan, ustvarjalno pa zelo živahen in vsebinsko prodoren.
Z dragocenim sodelovanjem filatelista Petra Suhadolca je bilo možno potrditi avtorstvo triptiha znamk, ki jih je Saksida oblikoval leta 1948 in je v filatelističnih katalogih napačno zabeleženo. Znamke so natisnjene monokromo v karmin odtenku rdeče barve, izšle so na Svobodnem Tržaškem Ozemlju pod VUJO, Vojno Upravo Jugoslovanske Armije v takratni Coni B in obeležujejo 1. maj z značilno podobo ženske figure, ki jo zasledimo tudi na propagandnem plakatu na goriški razstavi (nastopa na dveh plakatih in oba sta v slovenščini).
S prispevkom Dežele Furlanije Julijske krajine se tako uresničuje projekt, katerega pobudnik je društvo za umetnost KONS in želi ob razstavi poglobiti različne zanimive vidike, ki povezujejo Saksido z dogajanjem v krogu umetnikov Posočja in specifično slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali v Italiji in v Jugoslaviji. Kustos razstave, umetnostni zgodovinar Joško Vetrih, ki je umetnika osebno poznal in sledil njegovemu likovnemu razvoju, je študijsko kon-tekstualiziral umetnikovo delovanje v eseju za obsežen katalog, ki bo zaradi vedno novih odkritij, ki jih razstava prinaša, izšel jeseni. Septembra je predviden tudi sklop predavanj, ki bodo dodatno poglobila tematike vezane na Saksidov opus.
Na razstavi je poleg dokumentarnega gradiva, ilustracij, vinjet in karikatur, na ogled tudi izvirni film Rudolfa Sakside z naslovom »Piccole cose ma non troppo«, ki na dinamičen način zaobjema Saksidov opus in njegovo izjemno sposobnost prodiranja preko poleta v svet domišljije v globino človeške duše.
Ogled je možen od torka do petka od 10. do 17. ure.
Jasna Merku
GLASBA - Avgusta v Sloveniji
Bogat poletni spored koncertov od Obale do Ljubljane
Joss Stone
Čeprav je po vremenu sodeč malokdo to opazil, je poletje v polnem teku in avgusta meseca veliko pevci gotovo niso na dopustu, tako da se bo okrog po Sloveniji marsikaj dogajalo:
JOSS STONE - V kinu Šiška se bo v soboto, 2. avgusta, ob 20. uri v okviru turneje »Total World Tour« predstavila Joss Stone, pevka, ki je od malih nog zapisana glasbi. Njena prva ljubezen je postala in ostala soul glasba. Kot komaj 13-letna deklica je že nastopala z zahtevnim repertoarjem legendarne soul izvajalke Arethe Franklin, s 16-timi leti pa je že osvajala vrhove svetovnih glasbenih lestvic z večkrat platinastim prvencem 'The Soul Sessions'. 26-letna Joss v svoji karieri niza uspeh za uspehom, vse skupaj pa ji uspeva na presenetljivo lahkoten način. Pravi, da je njena skrivnost ljubezen do življenja in predanost do soul glasbe. Po duši je razposajena upornica, predvsem takrat, ko bosonoga pleše po odru ali ko strastno razpravlja o temah, ki jo navdušujejo. Joss Stone se je leta 2009 že predstavila slovenskim poslušalcem na celodnevnem glasbenem dogodku. Tokrat se bo ta svetovna glasbena zvezdnica predstavila skupaj s spremljevalno skupino in bo v Kinu Šiška zagotovo pripravila pravo novodobno soul poslastico. Vstopnice v predprodaji: stojišče 39,00 €.
BAJAGA - Za divjo zabavo in sprostitev bo v Avditoriju v Portorožu poskrbel najbolj razvpiti jugo rocker Ba-jaga. Momčilo Bajagic bo nastopil v soboto, 9. avgusta, okrog 21. ure, nedvomno pa se bo našel marsikdo, ki bo želel skupaj z njim prepevati legendarne uspešnice kot so Plavi safir, Muzika na Struju, Zažmuri, Tamara, pa tudi novejše uspešnice, ki so le še potrdile kakovost tega pevca, ki je že več desetletji na vrhu popularnosti ne samo v rodni Srbiji. Vstopnice: v predprodaji od 7,90 € do 25,00 €.
EVITA - Nekoliko različni večeri bodo na voljo med 18. in 22. avgustom (vedno ob 20.30) v ljubljanskih Križankah, kjer boste lahko prisluhnili Eviti, enemu med najbolj poznanimi muzikali. Napisal ga je slavni Andrew Lloyd Webber, besedila pa je prispeval Tim Rice. Govori o življenju, slavi, dobrodelnem delu in smrti Eve Peron, druge žene argentinskega predsednika Juana Perona. Leta 1976 je izšel zvočni album rock opere, sledila pa je produkcija v
Pri Celovški Mohorjevi roman o Sarajevu leta 1914
Mohorjeva družba v Celovcu je včeraj v Ljubljani predstavila knjigo Janka Ferka Cesar je vojsko odposlal in izbor humoresk Andreja Arka Hudomušnice. Ferkov roman v prevodu Ane Grmek ponuja kronološki pregled dogodkov, povezanih z začetkom prve svetovne vojne, od bitke na Kosovskem polju do smrti atentatorja Ga-vrila Principa leta 1918. Roman koroškega Slovenca, pravnika, ki tudi piše, prevaja in raziskuje literaturo, je podnaslovljen Roman o Sarajevu. Avtor poleg kronološkega dogajanja obdobja pred izbruhom vojne, ponudi tudi odlično psihološko analizo protagonistov, v kateri se čuti vpliv Kafke, čigar delo Ferk tudi sicer raziskuje. Ferk opisuje življenjski poti atentatorja in prestolonaslednika Franca Ferdinanda vse do njunega tragičnega srečanja 28. junija 2014. Avtor je imel vpogled v zgodovinske vire, zato, kot je dejal, knjiga sloni na zgodovinskih dejstvih, medtem ko so dialogi med osebami seveda izmišljeni.
Delo Hudomušnice ponuja izbor nekaj že objavljenih in nekaj svežih humoresk, v katerih se kaže subtilnost Andreja Arka, sicer znanega tudi po svojem uredniškem in prevajalskem delu. V lahkotnih zgodbicah, ki jih je opremil tudi s satirično ostjo, se je avtor želel ponorčevati iz samoljubja, pohlepa po oblasti in drugih človeških slabostih.
londonskem gledališču v legendarnem mestnem predelu West End. Ze takrat je prejela nagrado Laurence Olivier za najboljši muzikal, leto pozneje pa so ga uprizorili še na Broadwayu, kjer je kot prvi britanski muzikal prejel nagrado Tony. Sledile so turneje po vsem svetu, leta 1996 so posneli film z Madonno in Antoniom Banderasom. Vstopnice: 1. kategorija 49,00 €, 2. kategorija 39,00.
MAGNIFICO & SERBIAN ARMY ORCHESTRA - Gre za enega izmed najbolj poznanih slovenskih pevcev v tujini; mednarodni sloves je posledica njegovega povsem neobičajnega stila in mešanice jezikov, ki jih med petjem uporablja. Govorimo seveda o Ma-gnificu, ki se bo le lučaj čez mejo predstavil v petek, 22. avgusta ob 20. uri, ko bo nastopil na Titovem trgu v Kopru. Njegov koncert bo toliko zanimivejši, saj ga bo spremljal Orkester srbske armije. Vstopnice so v prodaji po 19,90 €.
ŽELJKO JOKSIMOVIC - V poletnih časih je Primorska vedno v ospredju. Med priljubljene lokacije za koncerte sodi tudi portoroški Avditorij, kjer bo v soboto, 23. avgusta (ob 21. uri), nastopil še en glasbeni virtuoz s področja bivše Jugoslavije. Gre za pripadnika mlajše generacije pevcev Zeljka Joksimovica. Truma mladih bo gotovo napolnila Avditorij, tudi po zaslugi ugodnih cen v predprodaji (na www.ku-ponko.si): 9,90 € navadna vstopnica, 15,90 € vip vstopnica.
VLADO KRESLIN - V torek, 26. avgusta (ob 20.30), bo v ljubljanskih Križankah nastopil Vlado Kreslin, ki očitno ne pozna počitnic, saj je skozi celo leto med najbolj aktivnimi pevci v Sloveniji. Vlado Kreslin s svojimi koncerti na Festivalu Ljubljana že triindvajset let razvaja s prekmurskim šarmom, ovitim v muziko cimbal in električnih kitar. Letos ga bo poleg stalnih gostov - skupin Mali bogovi in Beltinška banda - spremljal še pihalni orkester Big band NOVA, ki v Novi Gorici deluje od leta 1996. Kako bo zazvenelo skupno ustvarjanje Vlada Kreslina in pihalnega orkestra, ki deluje pod taktirko dirigenta Damijana Va-lentinuzzija, se bomo prepričali 26. avgusta. Vstopnica: 29,00 €.
GIBONNI - Avgust se zaključuje še z enim velikim dogodkom, ki bo ravno tako v Avditoriju v Portorožu. 29. avgusta (ob 21. uri) bo tja prišla zvezda hrvaške glasbe Gibonni, kije v svetu glasbe sinonim za dovršeno kakovost in vrhunske glasbene dosežke, Gi-bonnijevo glasbo, mešanico popa in rocka z elementi mediteranskega melosa, označujejo edinstvena melanholija ter intimni in angažirani teksti. Cenjen je tako kot avtor in bri-ljantni kantavtor, njegove številne pesmi (Mirakul, Libar, Tempera, Dvije duše idr.) so s priljubljenostjo presegle meje njegove matične domovine. Lani je predstavil svoj prvi mednarodni album z naslovom 20th Century man z besedili v angleškem jeziku. Album se je v evropski (glasbeni) prostor zelo dobro umestil in sledili so koncerti v Pragi, Budimpešti, Amsterdamu, Rimu, na Dunaju ter letošnja turneja v sedmih nemških mestih. Vstopnice: predprodaja do 15. avgusta 18,50 € (cena vključuje 1 pijačo), nato cena vstopnice 22,50 €. (I.F.)
Gibonni
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 31. julija 2014
9
BLIŽNJI VZHOD - V Gazi krvavemu nasilju ni videti konca
Veliko mrtvih v izraelskih napadih na šolo in tržnico
Porušena šola ZN v Džabaliji
ZARADI SANKCIJ
Moskva EU grozi z višjimi cenami energentov
MOSKVA - Rusija je včeraj opozorila Evropsko unijo, da se bodo gospodarske sankcije proti njej za Evropo odrazile v višjih cenah energentov. V odzivu na uvedbo gospodarskih sankcij, za katere so se v torek dogovorili tako v Bruslju kot v Washingtonu, so v Moskvi zapisali, da gre za »destruktiven in kratkoviden korak«, ki bo zgolj poslabšal medsebojne odnose in okrepil nezaupanje v mednarodnih odnosih. Cilj ZDA pa naj bi bil predvsem v kaznovanju Rusije zaradi »neodvisnih politik, ki niso ugodne za Washington«, so še zapisali v Moskvi.
Pred tem je ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov tudi opozoril, da sankcije ne bodo privedle do rešitve krvave ukrajinske krize, ampak zgolj v slepo ulico. EU Rusiji pripisuje odgovornost za vse »smrtne grehe«, medtem ko Ukrajina nekaznovano nadaljuje z vojaškimi operacijami na vzhodu Ukrajine, je dejal ruski veleposlanik.
EU je v torek dosegla politični dogovor o svežnju gospodarskih sankcij, ki vključujejo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte.
Po nekaterih virih bi gospodarske sankcije ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode, kar je 1,5% ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8% BDP prihodnje leto. EU pa naj bi na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard evrov (0,3% BDP) in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov (0,4% BDP). Vendar pa v teh ocenah ni morebitnih ruskih protiukrepov, še posebej glede cen ruske nafte in plina, ki predstavljata glavnino ruskega izvoza v članice EU. Tega je bilo v letu 2013 za preko 200 milijard evrov, EU pa beleži tudi za skoraj 90 milijard evrov primanjkljaja v trgovinski bilanci z Rusijo.
ansa
JERUZALEM - Izrael je včeraj popoldne odobril štiriurno humanitarno prekinitev ognja na območju Gaze, obenem pa je prebivalce Gaze sicer opozorila, naj se v tem času ne vračajo na območja, ki so jih pred tem evakuirali. Prekinitev ognja se namreč ni nanašala na vojake, ki na območju Gaze uničujejo podzemne predore palestinskega gibanja Hamas.
Hamas je izraelsko razglasitev prekinitve ognja zavrnil in jo označil kot popolnoma nepomemben propagandni trik. Kot je dejal Hamasov tiskovni predstavnik Sami Abu Zuhri, gre za »izkoriščanje medijev, ki nima nobene vrednosti«, med drugim ker ne velja za nemirna območja ob meji, tako da ranjenih od tam ne bodo mogli prepeljati. Toda še za časa trajanja oklicane prekinitve ognja je izraelska vojska izvedla krvav napad na tržnico v bližini Gaze. Ubitih je bilo najmanj 15 ljudi, 160 pa jih je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila na tržnici s sadjem in zelenjavo v soseski Šedžaija, kjer je takrat nakupovalo na stotine Palestincev.
Na območju Gaze se je že pred tem napadom nadaljevalo krvavo nasilje in po dosedanjih podatkih terjalo več kot 70 življenj. Med drugim je bilo v obstreljevanju izraelskih tankov na šolo v Džabaliji ubitih 16 lju-
di, še kakih 90 pa ranjenih. V šolo, ki jo vodijo Združeni narodi, se je pred tem pred nasiljem zateklo kakih 3000 palestinskih civilistov. ZN so zaradi obstreljevanja ostro kritizirali Izrael in mu očitali »hudo kršitev mednarodnega prava«. Izraelska vojska sicer pravi, da so palestinski skrajneži iz šole izstrelili več granat in da so izraelski vojaki zgolj odgovorili nanje.
Po podatkih ZN je doslej s svojih domov na območju Gaze zaradi nasilja zbežalo 240.000 ljudi, ubitih pa je bilo več kot 1300 Palestincev in 56 Izraelcev. Na območju Gaze sicer živi 1,7 milijona Palestincev. Večina tistih, ki so zbežali z domov, se je zatekla v kakih 80 šol, ki jih na območju vodijo ZN oziroma agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA).
Ze v torek zvečer se je po več kot 20 mesecih oglasil vodja Hamasovega oboroženega krila, Brigad Ezedi-na al Kasama, Mohamed Deif in zatrdil, da prekinitve ognja ne bo, dokler ne bo odpravljena blokada območja Gaze. Kot je izraelski vojski sporočil v petminutnem zvočnem posnetku, objavljenem na Hamasovi televiziji Al Aksa, tudi njenim kopenskim silam, ki v Gazi uničujejo predore, ne bo uspelo doseči tega, kar že pred njimi ni uspelo izraelskemu letalstvu in topništvu.
ITALIJA - Do sinoči še niti enega glasovanja
Zmedi v senatu ni videti konca Renzi: Reforme za vsako ceno
RIM - Zmedi v senatu (še) ni videti konca, čeprav predsednik vlade Matteo Renzi vztraja, da Italija za vsako ceno nujno potrebuje reforme. Tudi včeraj so se senatorji glasno prepirali izključno o proceduralnih zadevah, tako da do večera sploh niso izvedli niti enega glasovanja.
Dopoldanska seja je trajala le nekaj minut, na kar so jo prekinili zaradi sestanka komisije za pravilnik. Na njej so zastopniki opozicije (Gibanje 5 zvezd, Severna liga in SEL) znova postavili na zatožno klop predsednika skupščine Pietra Grassa, češ da je nezakonito onemogočil razpravo in glasovanje o 1.400 popravkih k zakonu, ki dejansko ukinja senat kot zakonodajno telo. Komisija je razsodila, da je Grasso ravnal v skladu s pravilnikom, kar pa ni prepričalo opozicije. Niti oporečnikov v vrstah Demokratske stranke, ki jim nekateri kolegi že odkrito očitajo, da hočejo zrušiti Renzija in njegovo vlado.
Situacija je skratka enaka, kot je bila v torek, ko je prišlo do vsesplošnih prepirov. Zanimivo, da je skupščina doslej na tajnem glasovanju obravnavala in zavrnila le popravek leve stranke SEL, ki je predlagala, naj se pri novem senatu upošteva vlogo jezikovnih manjšin, tudi slovenske. Šlo je za neke vrste preambulo, s katero je hotela stranka Nichija Vendole takoj »zrušiti« zakon o novem senatu, pravijo v Demokratski stranki. Dogajanja v senatu so v vsakem primeru močno načela odnose med SEL in demokrati, ki so v Rimu na različnih bregovih, v mnogih deželah (tudi v Furlaniji-Julijski krajini) pa so politični zavezniki.
Premier Renzi je, kot rečeno, še naprej prepričan, da se bo senat v začrtanih časovnih rokih »samorefor-miral« in da bo Italija tako stopila na pot nujnih reform. Predsednik vlade računa, da bodo senatorji do 8. avgusta odobrili zakon, v nasprotnem primeru pa bo morala senatna skupščina po Renzijevih besedah zasedati tudi za veliki šmaren, če bo potrebno. Premier ostaja torej optimist, čeprav dosedanja dogajanja v senatu ne opravičujejo njegovega optimizma.
ITALIJA - Slaba novica
»Ubili so Unita«
Dnevnik naj bi jutri zaradi finančnih težav prenehal izhajati
RIM - Časopis l'Unita, ki ga je leta 1924 ustanovil Antonio Gramsci in
je bil vse do razpustitve stranke glasilo
Komunistične partije Italije (KPI) bo jutri prenehal izhajati. Če ne bo prišlo do radikalnega preobrata (nujna finančna sredstva za preživetje), bo umrl časo-
pis, ki je od leta 1924 v dobrem in slabem neposredno spremljal zgodovino ne le KPI, temveč vsega italijanskega in levičarskega gibanja. »Ubili so l'Unita« piše v velikem naslovu na prvi strani včerajšnje izdaje, v kateri je glavnina strani bela, torej prazna.
Pred libijsko obalo utonilo več kot 20 afriških priseljencev
TRIPOLI - Vzhodno od obale Tri-polija je potonila ladja z okoli 150 afriških priseljencev, reševalci pa so doslej iz morja potegnili več kot 20 trupel. Več deset ljudi še pogrešajo. Libijska mornarica je v ponedeljek rešila 22 migrantov, ki so se oprijemali ladijskih razbitin, je povedal tiskovni predstavnik libijske mornarice Ajub Kasem. Migranti so večinoma izvirali iz Podsaharske Afrike in so bili namenjeni na italijansko obalo ali bližnjo Malto. Preživeli so povedali, da je bilo na ladji okoli 150 ljudi. Letos je italijanske obale doseglo že skoraj 80.000 migrantov, kar je več kot leta 2011, ko jih je obalo doseglo rekordnih 63.000.
Španski in katalonski premier o referendumu
MADRID - Predsednik španske vlade Mariano Rajoy se je včeraj v Madridu s premierjem Katalonije Arturom Masom sešel na pogovorih o načrtih za sporni referendum o neodvisnosti Katalonije. Po pričakovanju srečanje ni prineslo nobene rešitve, saj Mas vztraja na izvedbi referenduma 9. novembra, medtem ko Rajoy meni, da bi bilo glasovanje nezakonito. Rajoy je na srečanju večkrat izpostavil stališče, da bi bil referendum glede na veljavno špansko ustavo nezakonit. Mas pa je po drugi strani vztrajal, da referendum o neodvisnosti te gospodarsko močne španske pokrajine izvedejo v začetku novembra, kljub nasprotovanju Madrida.
Na koncertu v Gvineji poteptali 33 ljudi
CONAKRY - V gvinejski prestolnici Conakry so na nekem rap koncertu v torek do smrti poteptali 33 ljudi, med njimi 11 otrok, več deset ljudi je bilo poškodovanih. Na koncertu, na katerem je nastopilo več priljubljenih glasbenih skupin, se je zbrala velika množica ljudi. Pri tem je iz še neznanega razloga prišlo do prerivanja, v katerem so bili številni poteptani. Stampedo se je sprožil, ko so ljudje skušali zapustiti prizorišče koncerta.
zlato
(999,99 %%) za kg
31.061,00 -98,36 sod nafte
(159 litrov)
105,86 $ -1,73
I
I
■ evro
1.3429 $ -0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
30. julija 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 30. 7. 29. 7.	
ameriški dolar	1,3401	1,3429
japonski jen	137,05	137,04
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,509	27,490
danska krona	7,4567	7,4568
britanski funt	0,79170	0,79240
madžarski forint	311,14	310,26
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1516	4,1516
romunski lev	4,4015	4,4028
švedska krona	9,2272	9,1801
švicarski frank	1,2165	1,2152
norveška krona	8,3770	8,3620
hrvaška kuna	7,6418	7,6450
ruski rubel	47,7670	47,8542
turška lira	2,8504	2,8259
avstralski dolar	1,4310	1,4529
braziljski real	2,9963	2,9905
kanadski dolar	1,4572	1,4529
kitajski juan	8,2710	8,2996
mehiški peso	1 7,5305	17,4762
južnoafriški rand	14,2273	14,2225
1 0 Četrtek, 31. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
VIŽINTINI - Madžarski minister Zoltan Balog obiskal madžarsko kapelico
Nauk, da se politiki ne smejo igrati z usodo ljudi
Obisk ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne - Ob peti obletnici obnove olepšanje kapelice
Spomin na grozote prve svetovne vojne nas mora izučiti, da se politiki ne morejo igrati z usodo ljudi. To je po besedah madžarskega ministra za človeške vire Zoltana Baloga smisel obiska, ki ga je včeraj dopoldne opravil pri madžarski kapelici pri Vižintinih ob stoletnici prve svetovne vojne. Kapelica slavi letos tudi mali jubilej, saj poteka peto leto od obnove, do katere je prišlo leta 2009 na pobudo fundacije Szechenyi Tudomanyas Tarsa-sag, ki bo v prihodnjih tednih poskrbela tudi za olepšanje svetišča, ki ga bodo - z dovoljenjem doberdobske občinske uprave -pobarvali ter namestili ploščice, ki bi upoštevale kraško arhitekturo. Tako je bil pri včerajšnjem obisku v madžarski delegaciji, ki je poleg kapelice pri Vižintinih obiskala tudi obnovljene strelske jarke na Debeli griži, tudi predsednik fundacije Szec-henyi Miklos Szunai, ob njem pa sta bila poleg ministra Baloga prisotna še nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Zoltan Lomnici in madžarski generalni konzul v Milanu Istvan Manno.
Goste, katerim so se pridružili še generalni vikar goriške nadškofije Adelchi Cabass in predstavniki združenja alpincev, je pred kapelico sprejel doberdobski župan Fabio Vizintin, zatem je v svetišču potekala slovesnost ob petju madžarske himne ter pesmi, ki govori o bojih pri Doberdobu, molitvi Oče naša v latinščini ter govori ministra Baloga, Lomnicija in Szunaia, nakar je delegacija na pročelje kapelice položila
Madžarski minister Zoltan Balog z doberdobskim županom Fabiom Vizintinom (zgoraj), madžarski gostje pred kapelico pri Vižintinih (desno)
bumbaca
venca. Kot je Balog povedal prisotnim novinarjem, je bil pomen njegovega obiska pri madžarski kapelici v tem, da se naučijo in posredujejo naprej to, kar so ti kraji in žrtve pomenili za Madžarsko, pa tudi to, da se politiki ne morejo igrati z usodo ljudi, saj so v tem trenutku še vedno prisotna vojna žarišča, npr. v Ukrajini. Po ministrovih besedah je zelo pomembno, da je madžarska kapelica rezultat skupnega dela italijanov in Madžarov, kar pomeni, da je prišlo do sprave, kar predstavlja tudi temelje in vrednote Evrope, ki nas morajo voditi.
Za doberdobskega župana Vizintina, ki je ministra Baloga med drugim pozval k zaščiti slovenske manjšine na Madžar-
skem v enaki meri, kot je zaščitena madžarska manjšina v Sloveniji (minister je odgovoril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči), pa obisk pomeni utrjevanje prijateljstva med narodi, pri čemer je župan izrazil upanje, da stoletnice prve svetovne vojne ne bodo obhajali v znamenju kulta vojne, ampak v znamenju spomina na v vojni umrle, naj bo spomin na grozote in na to, kako ne smemo ravnati.
Po koncu slovesnosti pri Vižintinih se je 14-glava madžarska delegacija z ministrom na čelu še nekaj časa pomudila na doberdobskem Krasu. Kosilo so ji namreč pripravili v restavraciji Hotela Pahor v Jam-ljah, kjer so gostom postregli z dobrotami iz svoje kuhinje in s kraškimi vini. (iž)
Madžarska kapelica
bumbaca
MADŽARSKO ROMANJE
Postaviti nameravajo marmornato ploščo
Včerajšnji obisk delegacije na čelu z ministrom Zoltanom Balogom ni edini obisk iz Madžarske v teh dneh. V naših krajih se bo namreč jutri, v soboto in nedeljo mudilo 120 madžarskih romarjev, ki se bodo podali na zgodovinsko in spominsko pot v kraje, kjer je med prvo svetovno vojno tekla soška fronta, pri čemer se bodo spominjali svojcev, ki so se borili oz. padli na tej fronti. Romanje prirejata madžarski katoliški vojaški ordinariat in turistična agencija Misszio Tours, skupina, v kateri bosta tudi madžarski vojaški ordinarij škof msgr. Laszlo Biro in podpredsednik madžarskega državnega zbora Istvan Ja-kab, pa bo jutri v Foljanu, kjer bo obiskala tamkajšnje avstro-ogrsko vojaško pokopališče, kjer bo tudi maša. V soboto bodo ob 17. uri imeli mašo na Debeli griži, v nedeljo pa bo ob 9. uri maša ravno pri madžarski kapelici pri Vižintinih, kjer nameravajo postaviti tudi marmornato ploščo v spomin na v teh krajih padle vojake ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne. (iž)
GORICA - Koršičeva (SSk) pri odborniku
Na novih parkomatih naj bo slovenski jezik
Improvizirani prevodi zelo vprašljivi z vidika točnosti in kakovosti slovenščine
meri, ko so slovenske napise dodali po namestitvi parkomata, pri čemer je bil prevod zelo vprašljiv z vidika točnosti in kakovosti jezika. V tem smislu je Ma-rilka Koršič zahtevala večjo pozornost občinske uprave, saj gre vendar za ugled mesta, za spoštovanje do njegove zgodovinske narodne komponente ter do slovenskih turistov in kupcev, ki vsakodnevno obiščejo mesto.
Občinski odbornik Stefano Ce-retta je sprejel nasvete in zagotovil, da bo pristojni službi poveril navodila, da se za nove parkomate upošteva dosledno spoštovanje za vidljivost slovenskega jezika.
TRŽIČ - Nov urbanistični instrument
Občinski svet izglasoval občinski operativni načrt
Občinska svetnica stranke Slovenske skupnosti (SSk) Marilka Koršič se je včeraj srečala z goriškim odbornikom Stefanom Ceretto, da bi pobli-že spoznala postopek za namestitev novih parkomatov v mestu in spoštovanje zakonskih določil, ki zagotavljajo vidnost slovenščine v javnosti.
Svetnica Koršičeva je občinskemu odborniku razložila, da je bilo v preteklosti kar nekaj težav glede uporabe slovenščine na parkomatih. Slovenski jezik ni bil prisoten v celotnem postopku pridobivanja parkirnega listka, še posebno ga ni bilo na samem parkirnem listku. Dogajali pa so se tudi taki pri-
Občinski svet v Tržiču je na svoji zadnji seji s 15 glasovi za in dvema proti izglasoval smernice za oblikovanje novega občinskega operativnega načrta. V primeru slednjega bo šlo za nov splošni urbanistični instrument, ki bo moral zagotoviti usklajenost med stanjem teritorija, sliko o prihodnosti mesta in okolj-sko politiko, ki jo vodi Občina Tržič v luči tran-sparentnosti ter iskanja rešitev, ki najbolje odgovarjajo splošnim ciljem gospodarskega in družbenega razvoja ter zaščite, ponovnega uravnovešenja in ovrednotenja teritorija.
Novi načrt se bo moral uskladiti tudi z drugimi instrumenti, kot so prostorski načrt za pristanišče, prometni načrt za območje občin Tržič, Štarancan in Ronke, načrt o določitvi območij z zvočno omejitvijo, načrt za mo-
bilno telefonijo, meddeželni programi in načrti Konzorcija za industrijski razvoj Tržiča in načrt za izgradnjo visoko zmogljivostne železnice. Uvodoma je predvidena faza načrtovanja na krajevni ravni ob upoštevanju kritičnosti in značilnosti teritorija ter ob soudeležbi občanov, s čimer se bo ukvarjala začasna skupina, ki jo sestavljajo arhitekturni biro Benevolo iz Brescie, dalje arhitekt Benno Andres Albrecht in inženir Paolo Tesini, medtem ko so izdelavo geološke študije zaupali dr. Fulviu Iadaroli iz Gradišča.
Omeniti velja, da je med razpravo v občinskem svetu svetnik liste Cambiamo Mon-falcone Luigi Blasig med drugim pozval k oblikovanju vizije o enotnem območju, ki naj se razširi še na Trst in Devin.
GORICA - Glasba
Rešitev za šolo zanetila polemiko
Najnovejše vesti o tem, da naj bi z oktobrom letos ponovno odprli glasbeno šolo mesta Gorica v prostorih njenega zgodovinskega sedeža v palači Degrazia v Ulici Oberdan, so takoj zanetile polemiko. Štirje načelniki opozicijskih svetniških skupin očitajo županu, da je postopek reševanja problematike vodil ne-trasparentno in neracionalno, ker da ni upošteval finančno ugodnejše in sploh perspektivnejše rešitve.
Dejstva so znana: fundacija, ki je upravljala glasbeno šolo, je pred sedmimi meseci zaradi zadolženosti zašla v stečaj, osebje je bilo odslovljeno, gojenci so ostali na suhem. Ker je za Gorico nepojmljivo, da nima italijanske glasbene šole, so se zvrstile pobude za njeno oživitev. Načrt obnovitve delovanja je izdelala Ga-briella Bon, podprli pa so ga vsi odslovljeni profesorji glasbe z izjemo enega. Po soočanju z različnimi dejavniki - občino, deželo, pokrajino, Trgovinsko zbornico in Fundacijo Goriške hranilnice, ki naj bi odkupila zarubljeno opremo in inštrumente - načrt predvideva, da bo šolo na novo odprlo združe-
s
d v
i
E. Romoli
G. Cingolani
nje. Postopek za njegovo ustanovitev naj bi se pred notarjem začel danes, izpeljali pa naj bi ga do konca avgusta.
Takšno rešitev postavljajo pod vprašaj načelniki svetniških skupin Stefano Abrami (Italija vrednot), Livio Bianchini (SEL), Giuseppe Cingolani (Demokratska stranka) in Emanuele Traini (Zveza levice) ob upoštevanju okoliščine, da je projekt oživitve šole predstavil tudi Claudio Pio Liviero, profe-
sor glasbe, ki ni podprl načrta Gabrielle Bon. »Župan Ettore Romoli je na zadni seji svetniške komisije za kulturo sprejel obvezo, da bo prisluhnil obema, Livieru in Gabrielli Bon, ter poiskal mediacijo. Nazadnje pa je zanikal samega sebe in zapravil zaupanje članov komisije, ko je brez pojasnil poveril nalogo Gabrielli Bon. Takšno odločitev je Romoli sprejel netraspa-rentno in na podlagi razlogov, ki so samo njemu znani. O tem bo moral odgovarjati pred svetniško komisijo, občinskim svetom in predvsem pred občani,« so včeraj zapisali v sporočilu za javnost. Opozicija župana sprašuje, »zakaj je izbral bolj potratni projekt, ki naj bi javne uprave stal 75.000 evrov, medtem ko je Livierova alternativa cenejša - 40.000 evrov« in »zakaj, če je že odločitev padla v korist združenja namesto fundacije, ni vzel v poštev Livierovega projekta - ta je namreč slonel na že obstoječem združenju, ki je kljub stečaju zagotovilo dejavnosti šole do zaključka šolskega leta«.
Na očitke občinska uprava odgovarja, da župan ni ničesar izbral, a je le pomagal, da je odločitev o oživitvi šole dozorela. Opozarjajo pa še, da županova podpora projektu Gabrielle Bon je tudi posledica dejstva, da so ga s svojim podpisom podprli vsi odslovljeni profesorji. Z izjemo enega.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 31. julija 2014
1 1
GORICA - Uspeh podjetja Lutman Design
Skoraj podvojili začetno vsoto za polnilec Swich
Podjetje Lutman Design iz Ljubljane, ki ga vodi industrijski oblikovalec iz Štandreža Boris Lutman, ki se je v preteklosti izkazal z uspelo maskoto evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji Lipkom, je za zagon proizvodnje inovativnega brezžičnega polnilca za pametne telefone Swich na spletnem portalu Kickstarter, namenjenem pridobivanju sredstev za uresničitev neodvisnih kreativnih projektov, pritegnilo pozornost 287 podpornikov iz vsega sveta, ki so projektu namenili 45.280 dolarjev, kar je preko 20.000 dolarjev več od cilja 25.000 dolarjev, ki so si ga bili zastavili na začetku.
O novi zamisli Borisa Lutmana, s katerim sodelujejo še Matija Milkovič Biloslav, Melissa Ceric, Žiga Godina in Ana Čadež, smo pisali pred mesecem dni, ko so na spletnem portalu Kickstarter objavili projekt. Swich je, kot že rečeno, brezžičen polnilec za pametne telefone (iPhone in android), ki se polnijo preko elektromagnetne indukcije, se pravi brez pomoči kabla. Okusno oblikovana polnilec in stojalo sta iz keramike in lesa ameriškega oreha, zanju pa so si zamislili ceno 150 evrov: toliko bodo namreč plačali tisti, ki bodo polnilec kupili v prednaročilu, pri čemer je kampanja stekla v teh dneh, drugače bo cena šla od 150 do 200 evrov.
Kot že rečeno, so pri podjetju Lut-man Design določili začetni cilj v višini 25.000 dolarjev, ki bi jih zbrali v 30 dneh: to je namreč minimalna vsota, ki bi podjetju omogočila kritje stroškov na začetku proizvodnje. Ta osnovni cilj so dosegli že v prvem tednu prisotno-
sti na spletu, nakar je število podpornikov raslo, tako da so začeli upati v večji znesek, po 16. juliju pa se je ustavilo; vzroka za to ne vedo. Če bi se začetni trend nadaljeval, bi zbrali skoraj sto tisoč dolarjev, nam je včeraj povedal Boris Lutman, ki je razumljivo vesel, čeprav svari, da skoraj podvojitev
Boris Lutman na spletnem portalu (spodaj) in njegov inovativni polnilec (zgoraj)
GORICA - Na občini
S predsednico o zdravstvu 11. avgusta
Predsednica deželne vlade Debora Ser-racchiani bo na javno srečanje s člani goriškega občinskega sveta prišla v ponedeljek, 11. avgusta. Načelniki svetniških skupin so sinoči sklenili, da jo bodo ob 17.30 sprejeli na seji svetniške komisije za zdravstvo, ki bo zasedala v občinski dvorani. Na sejah komisije imajo vsi svetniki pravico do besede, zasedanja so obenem javna, predsednik komisije pa lahko dovoli, da spregovorijo tudi prisotni občani. Občina bo tako privarčevala nekaj denarja na sejninah svetnikov, zasedanje pa bo imelo pečat uradnosti. Kot znano, bo Serracchianijeva prišla zagovarjat reformo zdravstva.
GORICA - Pobuda VZPI-ANPI
Pokrajina angažirana za novo grajsko tablo
Gherghetta nakazal možnost, da se namesti na pokrajinskem poslopju
začetne vsote ne sme varati: v resnici namreč ne gre za velik znesek, saj je treba upoštevati provizije, tako da bo na koncu podjetje imelo od tega kakih 26.000 evrov, od katerih bo večina šla za kritje stroškov proizvodnje, pokrili pa bodo tudi skoraj vse stroške za kampanjo, ki je potekala skoraj izključno
preko spletnih medijev, ki so k uspehu prispevali za kakih 80 odstotkov.
Polnilec bodo začeli proizvajati v oktobru, proizvode pa bodo prodajali po vsem svetu tako po spletu (preko raznih spletnih strani in portalov) kot v trgovinah, za kar ima podjetje že precej distributerjev. (iž)
Ovire je treba presegati. Tako si mislijo in tudi ukrepajo pri mestni sekciji vse-državne zveze partizanov. Po začetni obljubi, ki jo je na začetku aprila dala občinska odbornica med proslavo na gradu, ki je bila posvečena ustreljenim med drugo svetovno vojno, da bo namreč občinska uprava izdala dovoljenje za namestitev verodostojne in predvsem večjezične table, je župan pisno odgovoril mestni sekciji VZPI-ANPI, da bi bila takšna postavitev table neumestna, ker naj bi bila sedanja plošča povsem zadostna in »zmerno trezna«. Mestna sekcija je pred dvema tednoma s tem v zvezi sklicala tiskovno konferenco, na kateri je pojasnila celoten potek, vključno z dopisovanjem, in hkrati napovedala nadaljnje iskanje učinkovite poti za pozitivno uresničitev svojega predloga. Predsednik sekcije Mirko Primožič in član pokrajinskega vodstva Mario Lavrenčič sta v torek bila na sestanku pri predsedniku pokrajinske uprave. Enrico Gherghetta ju je spre-
jel in po poslušanju zaokrožene razlage ter novega predloga povzel smernice o nadaljnjih postopkih. Da bi ne prišlo do nepotrebnih podtalnih ali javnih napetosti, je dejal, da bo v pogovoru z županom še poskušal izposlovati občinsko privoljenje za postavitev table tik glavnih grajskih vrat in hkrati ob vhodu na dvorišče, kjer se nahaja sedaj že odsluženi prireditveni šotor. Če se ta poskus ne bo obrestoval, pa je nakazal možnost, da pokrajinska uprava izda dovoljenje, na osnovi katerega bo lahko VZPI-ANPI namestil tablo na lastnini pokrajine dvesto metrov niže vključno s puščico, ki bo obiskovalcem in sprehajalcem kazala smer in kraj eksekucij.
To jesen se torej obeta ponovitev obreda, kakršnemu smo prisostvovali pred skoraj dvema letoma na pročelju (južne) železniške postaje, kjer sedaj dve plošči spominjata na dogajanja med Goriško fronto leta 1943: ena zagonetna in eno-jezična ter druga dvojezična in zadovoljivo sporočilna. (ar)
Gradbišče med Korzom in Ulico Contavalle
bumbaca
NAKUPOVALNO SREDISCE V GORICI
Še poldrugi mesec do odprtja
Gorica je posejana z gradbišči, ki zasedajo mestne ulice. Gradbišča pa ni le na dnu Verdijevega korza, na vogalu z ulicama Boccaccio in Oberdan, kjer so se v okviru prekvalifikacije glavne prometnice lotili polaganja porfirnih kock, ampak tudi na začetku Kor-za, sredi peš cone, kjer nastaja nakupovalno središče. Dela, ki so v minulih dneh stopila v živo, potekajo v notranjosti palače s trgovino Benetton, kjer je nekoč bila Standa, gradbišče pa zaseda tudi dobršen del Ulice Contavalle. Nakupovalno središče tam uresničuje družba Fratelli Ganassin, ki je del grupe Sorelle Ramonda in lastnik nepremičnine. Trgovino so s 30. junijem letos zaprli, po zagotovilih investitorja pa jo bodo, obnovljeno in bogatejšo s ponudbo, ponovno odprli sredi septembra. Notranjost bo urejena kot odprt prostor z več etažami: v pritličju bo market Despar, v prvem nadstropju trgovina Benetton, nove vsebine pa bodo zasedle tudi podzemno in drugo nadstropje.
Proslava ob grajski plošči aprila letos
bumbaca
GORICA - V KB centru
S podpisom podprimo center Gasparini
Mestna sekcija vseddržavne zveze partizanov VZPI-ANPI zbira na svojem sedežu v KB centru na Verdijevem kor-zu v Gorici podpise občanov, ki želijo podpreti peticijo naslovljeno na deželni svet FJK v prid Raziskovalnega zavoda Gasparini v Gradišču. Zavod se ukvarja s krajevno zgodovino s posebno pozornostjo do dogodkov, krajev in ljudi v obdobju med dvema svetovnima vojnama in upora proti nacifašizmu. Deželna uprava ga je uvrstila v seznam ustanov na področju kulture, ki jim ne namerava več namenjati potrebnih sredstev za delovanje. Občani imajo možnost, da podpišejo peticijo jutri in v ponedeljek od 10. do 12. ure na goriškem sedežu VZPI-ANPI.
TRŽIČ - Družbi Fincantieri in Princess Cruises sklenili dogovor
Računajo tudi na tretjo ladjo
V tržiški ladjedelnici so že zgradili prvi dve ladji razreda Royal Princess - Investicija znaša šeststo milijonov evrov
Ladjo Regal Princess so predali maja letos
bonaventura
Potem ko so maja letos ob prisotnosti predsednika italijanske vlade Mattea Renzija predali namenu luksuzno ladjo za križarjenje Regal Princess, lani pa njeno dvojčico Royal Princess, se tržiški ladjedelnici morda obeta novo veliko naročilo. Družba Fincantieri je namreč včeraj sporočila, da je z ladjarsko družbo Princess Cruises, ki je del ameriške skupine Carnival Corporation & plc, sklenila dogovor, na podlagi katerega bodo v Fin-cantierijevih ladjedelnicah zgradili novo ladjo za križarjenje, ki bo tretja iz razreda Royal Princess, pri čemer bi investicija znašala okoli šeststo milijonov evrov.
Zadovoljstvo ob dogovoru sta izrazila predsednik družbe Princess Cruises Jan Swartz, za katerega bo razpolaganje še s tretjo ladjo razreda Royal Princess doprineslo k dosegu nove kako-
vostne ravni za to ladjarsko družbo, ter pooblaščeni upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono, za katerega je novo naročilo razlog za ponos in utrjuje vodilno vlogo družbe Fincantieri na področju gradnje ladij za križarjenje.
Nova ladja naj bi tehtala 143.000 ton bruto, na njenem krovu pa naj bi bilo prostora za 3560 potnikov. Križarko naj bi predali namenu leta 2017, njene značilnosti, ponudbo in smeri plovbe pa bodo obelodanili v prihodnjih mesecih. Včerajšnje sporočilo družbe Fincantieri tudi ne navaja, kje bodo gradili ladjo, čeprav bi logika velevala, da, če so prvi dve ladji razreda Royal Princess zgradili v Tržiču, bodo v tržiški ladjedelnici zgradili še tretjo, tudi upoštevajoč tonažo ladje, a tega za zdaj ni mogoče trditi zagotovo, saj je v igri tudi Fin-cantierijeva ladjedelnica v Margheri.
1 2 Četrtek, 31. julija 2014_GORIŠKI PROSTOR
/
Fasiolova o kmetijstvu
Goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo izraža solidarnost kmetovalcem, ki so včeraj demonstrirali pred parlamentom. Fasiolova ugotavlja, da je prekomerna pridelava poletnega sadja v Italiji v primerjavi s padcem porabe privedla do krepkega nižanja cen in postavlja pod vprašaj usodo tisočev delavcev. Senatorka podpira predlog ministra Maurizia Martine o uvedbi kriznega stanja zaradi hudega motenja tržišča in umiku proizvodnje.
Feragošto na Palkišču
Pri društvu Kras Dol-Poljane bodo avgustovski čas poživili s pobudo Fera-gošto Palkišče beach. Na prizorišču ob društvenem sedežu bo poskrbljeno za zabavo v bazenu, igre in natečaj za izbiro Miss in Mister Feragošto, pekli bodo prašiča. Informacije so na voljo na tel. 338-3176605 (Katiusa), 337-8245665 (Marko), 349-6753172 (Sara), prijave pa zbirajo najkasneje do 10. avgusta.
Vabijo na obisk Sakside
Da bi Pokrajinski muzeji iz Gorice omogočili čim širši obisk antološke razstave »Saksida pittore cantastorie / slikar pravljičar« in stalne galerijske postavitve v palači Attems Petzenstein, bodo danes muzeji izjemoma odprti do 19. ure, ob 18. uri pa bo na voljo tudi brezplačen voden ogled.
Leonejeva trilogija
V	tržiškem Kinemaxu se nadaljuje predvajanje filmov iz »dolarske trilogije« vesternov Sergia Leoneja, v katerih je nastopil sloviti Clint Eastwood. Od danes dalje bo vsak večer ob 20. uri za teden dni na sporedu film Per qualche dollaro in piu.
Ilaria Cao jutri v Legu
Gostja srečanja, ki bo jutri ob 21. v knjigarni Leg na Korzu Verdi v Gorici, bo pisateljica Ilaria Cao, ki bo govorila o svojih novih knjigah »Per tutti gli sba-gli« in »Per tutto l'amore«.
Caprarica v Gradežu
V	gradeškem Velariumu na plaži podjetja GIP bo v okviru poletnih srečanj z avtorji jutri ob 18. uri novinar in dopisnik radiotelevizije RAI iz Velike Britanije Antonio Caprarica predstavil svojo knjigo Il romanzo dei Windsor.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 15. avgusta. DANES V TRŽIČU
KINEMAX: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. 17.45 - 20.45 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 18.10 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D). 18.00 - 20.00 - 22.15 »Anarc-hia - La notte del giudizio«. 18.00 - 22.15 »Una notte in giallo«. 20.00 »Per qualc-he dollaro in piu« (digital verzija).
Ponedeljkova projekcija otvoritvenega filma Letnega kina Silvana Furlana »Zoran, moj nečak idiot« je dodobra napolnila veliko dvorano novogoriške mestne hiše. Pogovor z ekipo filma pod vodstvom goriškega režiserja Mattea Oleot-ta je minil v sproščenem vzdušju, publika pa je film posremila s toplim aplavzom. Ob tej priložnosti so Goričani na prizorišču odprli gostoljubno Osmico Zoran.
NOVA GORICA - Letni kino Silvana Furlana
Nocoj Tarantinova filmska poslastica
Matteo Oleotto v Novi Gorici (zgoraj), Osmica Zoran (desno) foto janja šinigoj
Z današnjim dnem se začenja nov sklop projekcij, ki bodo potekale vsak večer ob 21. uri na prizorišču Letnega kina na ploščadi za novogoriško mestno hišo. Za vse štiri napovedane filme velja, da bodo v primeru dežja na ogled v veliki dvorani občine.
Nocoj ob 21. uri bodo vrteli »Šund« (»Pulp ficton«) Quentina Tarantina, filmsko klasiko z neverjetno pripovedjo, ki je
zaznamovala filmsko zgodovino. Jutri, 1. avgusta, bo na vrsti »Pravi človek za kapitalizem« slovenskega režiserja Dušana Moravca. Film je potovanje med besedili, glasbenimi in gledališkimi nastopi umetnika besede, ki govori o posledicah vojne na Balkanu ter o težavah kapitalizma. Gosta večera bosta režiser Mora-vec in direktor fotografije Matjaž Mrak; projekciji bo sledil koncert Damirja Av-diča. Tudi naslednja dva filma bosta slovenska. V soboto, 2. avgusta, bodo vrteli komično melodramo »Panika« Barbare Zemljič; poleg režiserke bosta v goste prišli še glavna igralka Janja Majzelj in ma-skerka Ana Lazovski. V nedeljo, 3. avgust, pa bo filmski sklop sklenil mladinski film »Gremo mi po svoje 2« Mihe Hočevarja. Vstop na vse projekcije je prost.
Koncerti
»ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: danes, 31. julija, ob 20. uri voden ogled po Štanjelu in njegovih zanimivostih; ob 21. uri v viteški dvorani v Štanjelu novonastali čezmejni trio Valentina Danelon (violina, Italija), Karmen Štendler (kitara, Sovenija) in Neža Torkar (harmonika, Slovenija); po koncertu sledi degustacija kraških jedi in pokušina vina. 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Mo-rello (klarinet, Italija), Kristina Sera-žin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kon-tra-Kvartet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost.
16. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV« (Nei suoni dei luoghi): 1. avgusta, ob 21. uri na občinskem dvorišču v Turjaku kvartet »Quartetto dArchi«, nastopili bodo Gloria Tubaro (violina), Alessandra Commisso (viola), Ilaria Del Bon (violončelo) in Stefano Ca-scioli (violina); ob slabem vremenu v občinski dvorani na Trgu Liberta.
9 Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508).
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, in-fo@zskd.eu.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika in izleta v Kobarid in Benečijo, da bo v soboto, 2. avgusta, avtobus št. 1 odpotoval ob 7.30 s trga Medaglie d'oro/na Goriščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in na Pilošču v Štandrežu. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.15 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu na Pilošču. Udeleženci morajo imeti veljavni osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 048178138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it.
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ vabi 24. avgusta na izlet za člane in prijatelje na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah, to je Velika Planina. Odhod ob 7.00, povratek ob 23.00. Cena izleta 20 evrov (doplačila za nihalko). Prijave sprejemajo člani društva do 18. avgusta po tel. 334-2825953, 3342294517.
□ Obvestila
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do 22. avgusta vključno.
GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT
obvešča, da ostaja zaprta za poletni premor.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI (MEDIATECA.GO) obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta od 2. do 24. avgusta vključno; od 25. avgusta od ponedeljka do petka 15.0019.00.
SKŠD KRAS DOL POLJANE prireja »Feragošo Palkišče beach«. Na prizorišču ob društvenem sedežu bo poskrbljeno za zabavo v bazenu, igre in natečaj za izbiro Miss in Mister Ferago-što, pekli bodo prašiča. Informacije in prijave na tel. 338-3176605 (Katiuša), 337-8245665 (Marko), 349-6753172 (Sara) najkasneje do 10. avgusta.
TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2014 - na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 18. do 22. avgusta, od 8.30 do 12.30. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje: opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2001 do 2009. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave (do četrtka, 14. avgusta) in informacije na asdsovodnje@libe-ro.it ali po tel. 328-3674301 (Rudi De-vetak), 329-7411459 (Ljubica Butko-vič), 335-312083 (Aleksij Soban), 334-6691042 (Edi Pavletič), 3897977416 (Luka Cijan), 0038640607320 (Rok Černe).
OVERNIGHT: brezplačni avtobusi zagotavljajo povratne vožnje za mladino, ki se bo do 23. avgusta odpravila v Gradež. Na pot v smeri Gradišča in Gorice bodo avtobusi krenili: 2., 9., 15., 16. in 23. avgusta. Start bo z gra-deške avtobusne postaje ob 1.30 in 3.00, ob 2.00 oz. 3.30 bo postanek na Trgu Salvo D'Acquisto v Tržiču, ob 2.05 oz. 3.35 v Ulici Pocar v Tržiču, ob 3.40 v Ulici Redipuglia v Foljanu, ob 3.45 na Drevoredu Regina Elena v Gradišču, ob 3.56 v Ulici XXIV Mag-gio v Medei, ob 4.20 na avtobusni postaji (ob železniški postaji) v Gorici. Mladi se bodo v Gradež odpravljali z rednim avtobusom, za pot nazaj pa bodo imeli na voljo brezplačnega. Dovolj bo, da ob prihodu na gradeško avtobusno postajo pri dobro vidni stojnici z napisom Overnight dvignejo vozovnico za povratno vožnjo.
SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it
13 Prireditve
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ
vabita v danes, 31. julija, na novo
™ edia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. do 31. avgusta 2014
POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu
osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku,
oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto
Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA
srečanje pod lipami, kjer bo gost večera srebrnomašnik in dekan Karlo Bolčina. Večer bo vodila Solange Degenhardt. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v centru Bratuž.
KAPLJICE KULTURE - Gocce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen bo na pobudo ZSKD do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici: darovalci kulturnih »kapljic«, se lahko vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavijo s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu.
»POLETJE V TRŽIČU« - danes, 31. julija, ob 21.30 v sklopu niza »Lette-re Mediterranee« film »Philomena« na Trgu Falcone e Borsellino. 2. in 3. avgusta sejem na Trgu Republike. 6. avgusta, 9.30-11.00 srečanje z naslovom »Nati per leggere« v parku Unicefa na trgu Unita.
V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo 8. avgusta, ob 20. uri potujoči mednarodni festival poezije in glasbe »Vode iz vode«; z branji bodo sodelovali Andreina Trusgnach, Rok Alboje, Karmen Vidmar, Vincenzo Della Mea in Val-ter Lauri, glasbena spremljava Davida Tomasetiga.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Francesco Pel-izzon (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Bruno Pacorig iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Giorgio Bagat blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upe-pelitev.
Četrtek, 31. julija 2014 1 3
Jasikevičius odslej trener
KAUNAS - Šarunas Jasikevičius je včeraj končal svojo bogato košarkarsko kariero, v prihodnje pa bo 38-letni Litovec opravljal vlogo pomočnika trenerja pri Žalgirisu, kjer je nazadnje tudi igral. Jasikevičius, tudi bivši igralec ljubljanske Olimpije, je največji pečat pustil na evropskih parketih. Štirikrat je osvojil evroligo, dvakrat je bil najboljši igralec Evrope, v Grčiji, Turčiji, Litvi, Španiji in Izraeli pa je osvojil državno prvenstvo. Z Litvo si je na OI leta 2000 priboril bron, leta 2003 na EP na Švedskem je bil zlat, štiri leta kasneje v Španiji pa bronast.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Slovenci želijo sodelovati z ZDA
LJUBLJANA - Slovenski košarkarji se na nastope na SP v Španiji tačas pripravljajo na Kitajskem, direktor reprezentance Matej Avanzo pa si želi tudi sodelovanja z ZDA. »Gremo korak za korakom, vendar ne skrivamo želje, da bi enkrat v Slovenijo pripeljali ameriški 'dream team'.« Eden od korakov pri utrjevanju vezi bo tudi prijateljska tekma med Slovenijo in ZDA 26. avgusta v Las Palmasu. Na njej bo lahko igral tudi Goran Dragic (na fotografiji ANSA).
APrimorski
~	dnevnik
ALPSKO SMUČANJE - Pogovor z vodjo ekipe Team to aMaze Andreo Massijem
»Zdaj naj Tina vleče voz«
Vodjo Team to aMaze Andreo Massija smo zmotili na letališču v Rimu. Priprave na smučarsko sezono bo z najboljšo slovensko smučarko Tino Maze nadaljeval, kot že vrsto let, na južni polobli.
Ekipa je domov prinesla že vse najžlahtnejše lovorike. Kateri bo torej letošnji cilj?
Želimo si uspešno sezono, predvsem pa smučati in trenirati brez napetosti, ki smo jih doživljali lani. Obremenjeni smo bili predvsem zaradi nenormalnega uspeha v sezoni 2012/13 (osvojitev svetovnega pokala z rekordnim izkupičkom 2414 točk, op.a.).
Ali se na sezono pripravljate že po ustaljenem sistemu prejšnjih let?
Sprememb v glavnih obrisih ni, so pa razlike v detajlih.
Kaj ste se naučili od lanske sezone?
Že lani je bil koncept dela dober, vendar se tekmovalec ne odziva vedno na isti način. Včasih trenerji zahtevajo preveč od lastnih tekmovalcev. Skratka, od lanske sezone se nisem naučil veliko. Lani smo vsekakor dosegli cilj, to sta bili zlati kolajni na OI.
Razumem, da boste v letošnji sezoni nekoliko manj zahtevni do Mazejeve?
V	vrhunskem športu, če želiš doseči določen rezultat, ne moreš biti bolj ali manj zahteven. To zahteva šport, ne jaz. S tem da smo dosegli kar 2414 točk v eni sezoni (2012/13, op.a.), pomeni, da je naša ekipa revolucijonirala smučanje, z našim pristopom in z našim delom smo spremenili koncept dela na snegu. Pred tem je veljal moški rekord 2100 točk. Če to primerjamo z italijanskimi smučarkami, ki zbirajo točke zadnjih v 15 letih, bo jasno, o čem govorim. Naš način dela je torej učinkovit in s tem bomo tudi nadaljevali. Obremenitve so malo drugačne, ne manjše, ne večje, saj ima tekmovalka 31 let in za sabo sedem let sistematičnega dela.
V	ljubljanskem Delu so zapisali, da sta cilja veliki in slalomski globus. Velja?
Verjetno drži, če je to Tina povedala novinarju Dela. Gotovo je to velika želja, vendar tudi najtežje, ker je največja konkurenca prav v slalomu. Novinarji hvalijo Laro Gut in druge tekmovalke, po mojem pa izstopa predvsem Schiffrinova. Do nje imam veliko spoštovanja, saj dosega rezultate pri osemnajstih letih, kar je nenazadnje tudi novost v smučanju.
Od kod bo letos Mazejeva črpala motivacijo po tolikih uspehih?
Letos mora biti motivacija Tinina, ne moja. Do zdaj sem vlekel voz jaz, zdaj pa mora to početi ona, če se je odločila, da bo nadaljevala še eno ali več sezon. Notranja motivacija je vse, kar šteje pri tekmovalcu. Vselej pa imamo dobre pogoje dela, mir in naš sistem dela. To smo pogrešali lani, ko smo že v spomladanskem delu imeli težave, tudi s trenerjem (Ronconijem, op.a.), letos pa smo vsi bolj umirjeni. Ghirardi (Valerio, nov trener Mazeje-
ve, op. a.) je človek, ki uživa pri meni veliko spoštovanje že dolgo. Opazoval sem ga že leta 1998, ko sem bil učitelj smučanja.
Spet ste izbrali Italijana: lani ste pojasnili, da iščete s tem kontinuiteto, češ da je dobro, da Tina dobi informacije vedno v enem jeziku (v italijanščini). Ali ste tudi zato spet izbrali italijanskega trenerja?
Delno ja, Ghirardi je bil kandidat že prej, vendar je bil zaseden na drugih področjih. Vsako leto me je poklical, ker je želel biti član moje ekipe. To me je prepričalo, saj ne maram tistih, ki špekulirajo, gledajo na denar ali na kaj drugega. V ekipo želim vključiti ljudi, ki želijo biti del ekipe. To je nenazadnje edina privatna ekipa, ki je uspela v svetovnem vrhu.
Ste perfekcionist in iščete perfektnost tudi pri Mazejevi. Lahko tekmovalka, ki je zmagala skoraj vse, še izboljša svoje smučanje, ali pa je zdaj cilj le ohranjanje tega, kar že obvlada?
Izboljšati se da. Lani pristop ni bil dober, perfekcijo je pokazala samo na olimpijskih igrah v Sočiju in delno potem, ko smo še lovili globus. Če bo imela kontinuiteto in dobre rezultate na začetku, je sposobna narediti rezultat, tudi osvojiti veliki globus. Vsaka sezona pa je zgodba zase. Makroskopsko izboljšati njeno smučanje je praktično nemogoče.
Pomembna bo torej prva tekma ...
Logično je, da je za nas prva tekma pomembna tudi s psihološkega vidika. Nobene drame pa ne bo, če ne bo šlo dobro. Naš cilj je, da bomo že na prvi tekmi dobri. Vem, da lahko Tina zdrži v formi celo sezono, saj smo delali sistematično šest let. Dovolim si trditi, da tako ni delal noben smučar na svetu.
Zakaj boste letos morda razočarani?
Ne bom razočaran. Vse kar bomo dosegli, bo dobro. Tina je osvojila že vse, kar si lahko smučar oziroma športnik želi. Svojo dolžnost sem opravil do konca. Če bo odvojila globus, bom vesel, če ga ne bo, pa ne bom razočaran.
Bo to zadnja sezona?
V tej vlogi bo zame zadnja sezona, Tina pa je svobodna in se bo odločila sama.
Ciljate na veliki kristalni globus, kar nakazuje, da bo Mazejeva tekmovala v vseh disciplinah na visokem nivoju. Ali lahko kaj prepreči njena starost?
Zaradi starosti ni nobenih ovir. Sposobna je zdržati vse tekme in to smo tudi načrtovali. Koncept treninga je tak, da lahko nastopa v vseh disciplinah. Edino, če bi bilo kaj hudo narobe s kako disciplino, bomo morda kaj spremenili. (vs)
primorski_sport face book 4
Andrea Massi (zgoraj) je v pogovoru izjavil, da bo to zanj v tej vlogi zadnja sezona, Tina Maze (desno) pa bo sama odločila, ali bo po sezoni res končala kariero
ansa
JADRANJE
SP 420: Posadka Sirene vodi!
Tržaški jadralki Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, ki jadrata pod zastavo Sirene, sta se zadnji dan kvalifikacijskih regat svetovnega prvenstva v razredu 420 prebili na vrh lestvice ženskih posadk in za dve točki prehiteli nevarni Singapurki Lim/Slew. V nemškem Travemundu sta se včeraj v vetru od 8 do 10 vozlov spet odlično znašli in osvojili četrto in prvo mesto (z veliko prednostjo), kar je bilo v konkurenci 83 posadk dovolj za prevzem vodstva. Danes bosta prosti in bosta nekaj napetosti sprostili z ogledom Hamburga, od jutri dalje pa bo šlo zares. Trener Matjaž Antonaz je pri napovedih zelo previden, saj pravi, da je konkurenca najmočnejša doslej, in da se prav zato na Baltskem morju zgodi še marsikaj. Še živi so spomini na lansko svetovno prvenstvo, na katerem sta jadralki dolgo vodili, v zadnjih dneh pa izgubili vodstvo in kolajno. Sirenina ekipa si želi predvsem, da bi take vetrovne razmere zdržale do konca, saj v močnejših vetrovih lahka tržaška posadka ni konkurenčna. Od jutri do nedelje čaka jadralce še šest finalnih regat.
NOGOMET - Liga prvakov
Maribor slavil v zadnji sekundi sodnikovega dodatka
MARIBOR - Nogometaši Maribora so na prvi tekmi tretjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Ljudskem vrtu premagali izraelski Maccabi iz Tel Aviva z 1:0 (0:0). Edini gol na tekmi je v zadnji sekundi sodnikovega podaljška dosegel Damjan Bohar. Zmaga Mariborčanov je zaslužena, saj so bili veliko bolj nevarni kot gostje, prednost zadetka pa jim omogoča, da z relativnim optimizmom gledajo na povratno srečanje, ki bo že prihodnji torek v ciprski Larnaki, saj Maccabi zaradi vojnih razmer ne igra v Tel Avi-vu.
DANES - Evropska liga, kvalifikacije, 3. krog: 19.00 Brommapo-ikarna - Torino.
PO SP V RIU - Italijanski nogometni strateg Fabio Capello ostaja na ruski klopi. Bivši trener Brazilije Luiz Felipe Scolari bo vodil brazilski Gremio, klub iz Porto Alegreja. Selektor Argentine Alejandro Sabella pa ni obnovil pogodbe z argentinsko zvezo.
KRIZA TRIESTINE
Mehmeti v Trstu
TRST - Predsednik in lastnik Triestine Hamdi Mehmeti je s svojimi dejanji dal razumeti, da nikakor ne razmišlja o prodaji kluba. Predsednik je v Trst vendarle dospel v torek v poznih večernih urah, včeraj pa je imel že celo vrst» srečanj. Pogovoril se je z igralci (tudi z Godea-som), obenem pa zagotovil, da bo rešil vse krizne situacije tržaškega kluba. Med drugim naj bi že poravnal vse dolgove s hotelom, kjer so nastanjeni igralci. Jutri v zgodnjih popoldanskih urah bo vse pojasnil tudi pred mediji.
PLANINSKI SVET
Izlet SPDT na Triglav
Slovensko planinsko društvo Trst prireja od sobote, 2. do ponedeljka, 4. avgusta 2014, tridnevni izlet po triglavskem pogorju z vzponom na najvišji vrh slovenskih gora. Prijavljene na izlet obveščamo, da je odhod v soboto, 2. avgusta ob 6.00 uri izpred hotela Daneu na Opčinah. Potrebna je gorniška oprema in samovarovalni komplet. Za morebitne informacije lahko pokličete na tel. št. 3384913458 (Franc).
Na Triglav z Integralom
Planinsko društvo Integral iz Ljubljane pa organizira konec meseca avgusta, točneje od 22. do 24. 8. 2014, tradicionalni tridnevni, tokrat že 38. pohod na Triglav. Tudi letošnja izvedba pohoda predvideva več variant:
a)	vzpon z Rudnega polja na Konj-ščico, preko Studorskega prevala na Vodnikov dom, na Planiko in na vrh Triglava, nato pa do Do-liča, čez Hribarice na Sedmera jezera, pa čez Štapce in Dedno polje do Planine pri Jezeru. Pot je kondicijsko zahtevna.
b)	iz Zadnjice po plezalni poti čez Komar do Doliča, vzpon na Triglav in povratek na Dolič. Od tod po poti Mire Marko Debenjako-ve čez Kanjevčeve police na Zasavsko kočo, v dolino Triglavskih jezer, pa čez Štapce do Planine
pri Jezeru. Pot je zelo zahtevna, nujna gorniška oprema, čelada, plezalni pas in samovarovalni komplet.
c) Skupina, ki se bo podala po lahki poti, mimo vrha, se bo z gondolo povzpela na Vogel. Peš bo nadaljevala pot do Konjskega sedla, pod Bohinjskim Migov-cem po planoti Spodnje Komne do Doma na Komni in koče pod Bogatinom. Od tod pa do Črnega jezera, na planino Viševnik in na Planino pri Jezeru.
Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 24. avgusta na Planini pri Jezeru.
Slovensko planinsko društvo Trst se pridružuje tradicionalni pobudi pobratenega Planinskega društva Integral iz Ljubljane in vabi svoje člane, predvsem tiste, ki si želijo zahtevnejših tur, da se izletov udeležijo.
Mesta za posamezne izlete so omejena, vpis je možen le do četrtka, 7. avgusta 2014. Prijavite se lahko na tel. št. 040 413025 (Marinka) ali na E-poštni naslov: m.pertot@libero. it.
v
cooperative operaie
Torrí d'Europa
CENA KOT
JE NISTE ŠE VIDELI
SAMO
1CENT
ZA 30€ NAKUPOV PREJMETE MNOGO VEC
Z nakupom v vrednosti nad 30€, ob predložitvi računa prejmete 3 kupone v skupni vrednosti 21,50€
ki so vnovčljivi za nasledn|e nakupe
1 ura brezplačnega parkinga
z nakupom v vrednosti
nad 30 €
www.coopts.it f
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 31. julija 2014
15
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Epifanija zemlje in duha, portret Alojza Rebule, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
Rai Tre
O Italia 1
Dok.: Gator Boys 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Transporter
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.20 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 16.50 Dnevnik 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Dok.: Superquark 23.40 Dok.: Overland
23.10 Film: True Justice II - Reazio-ne violenta (akc.)
La 7
6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi Tg2 In-sieme 11.10 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflitti del cuore 17.00 Serija: Guardia costiera 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Film: Taken - Alla ricerca di Sophie Parker 22.50 Serija: Beauty and the Beast 23.55 Razza Umana
LA
7.30 Dnevnik 7.55 11.55 Omnibus 9.45 In onda, pon. 10.25 Serija: Agente speciale Sue Thomas 13.30 Dnevnik 14.00 Serija: Jack Frost 16.10 Serija: Starsky & Hutch 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 22.30 Film: Il maledetto United (kom.) 23.30 L'altra meta del cri-
^ Tele 4
6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.10 11.45 Videoframmenti 10.20 Film: Tarantella napoletana 12.00 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Ki-limangiaro Album 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Bor-salino 17.50 Dok.: Geo 18.55 22.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Serija: Perception 23.25 I Dieci Comanda-menti
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Renegade 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Qualcosa che scotta 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Indovina chi sposa mia figlia! 23.30 Film: Occhi, malocchi, prezzemolo e finocchio
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Vitus 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Film: Rosamunde Pilcher - Cuori nel vento (rom.) 18.20 Nad.: Cuore ribelle 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: La cortigiana - 2. del 23.30 Festival Giffoni
Koper
6.15 Media Shopping 6.40 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.25 Dok.: Vivi per mi-racolo 10.35 Dok.: Letali a 360 gradi 11.10
13.55 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 14.30 Boben 15.30 21.00 Folkest 16.15 Slovenski magazin 16.45 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki 18.0019.30, 23.15 City folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30
Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.45 Avtomobilizem 22.15 Glasba zdaj 22.50 Med valovi
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Kmetijska oddaja 19.20 Predstava: Pisem in gora 20.00 Pogovor pod murvo 21.30 Znanstveni večer 22.30 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. serije 8.10 9.25, 10.35, 11.50 Tv prodaja 8.25 Serija: Kamp razva-jencev 9.40 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.50 16.45 Nad.: Sila 12.05 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Družinski kamp razvajencev 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.10 Nad.: Modra naveza 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: V pajkovi mreži 23.00 Serija: Rizzoli in Isles 23.50 Serija: Maščevanje 0.40 Serija: Na terapiji
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
(t Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Dok. film: Drsalec 10.35 Dok. serija: Skriti kotički sveta 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. film: Med spoloma 14.35 Slovenci v Italiji 15.15 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Jonina barka 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. serija: Vrtovi Tullna 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.35 Aplavzi 22.00 Odmevi 23.25 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja
|r Slovenija 2
7.00 8.30, 0.15 Zabavni Infokanal 15.10 19.00, 23.30 Točka 16.40 Evropski magazin 16.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 Dok. serija: Delo v najtežjih razmerah 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Šport 23.00 Nan.: Moja dru-
|r Slovenija 3
6.00 8.00, 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 9.10 10.25, 21.30, 0.00 Žarišče 9.35 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 17.50 19.30, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
6.00 Svet 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.50 Volan 8.25 16.45 Serija: Zmeda v zraku 8.50 13.00 Risanke 9.50 17.15 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.50 Tv prodaja 14.05 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.55 Film: Vesele počitnice 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Univerzalni vojak 3
21.55 Film: Max Payne 23.45 Film: Korak pred smrtjo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 23. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-
VREDNO OGLEDA
Četrtek, 31. julija Canale 5, ob 21.10
I love shopping
Režija: P. J. Hogan Igrajo: Isla Fisher, Hugh Dancy, Kristen Rytter, Kristin Scott Thomas in Joan Cusack ZDA 2010
Rebecca Bloomwood ima 25 let in je sodelavka specializiranega tednika o cvetličarstvu. Mesečni dohodek ji komaj zadostuje, da si plačuje sobo v stanovanju najboljše prijateljice Suze. Rebeccino najljubše opravilo pa je nakupovanje. Česarkoli in kadarkoli, ker petindvajsetletnica ne uspe na noben način potešiti neskončne volje po potrošništvu. Njen hobi je v resnici že prava odvisnost, ki ji ni lahko kljubovati. Poleg vsega tudi zelo drag, saj Rebecca absolutno ne premore vsot, ki jih zapravlja.
A mlada časnikarka s prebrisano potezo si uspe vsaj delno pomagati... Kako? S tem, da o svoji bolezni spregovori prav v enem od člankov.
roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Repriza; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Četrtek, 31. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
7-\
Nad Italijo in Jadranom je ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Od jugovzhoda priteka k nam razmeroma topel in precej vlažen zrak.
Rahlo pooblačeno ali spremenljivo bo, še bodo možne posamezne plohe, zlasti v popoldanskih urah.
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Zjutraj in dopoldne bodo verjetnejše predvsem v vzhodnih krajih, manj padavin pa bo v zahodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C.
Po vsej deželi bo rahlo pooblačeno.
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C.
2000 m............9
2500 m............8
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.
PARIZ - Nič kaj spodbudna slika za francosko prestolnico	HRVAŠKA - Slabo vreme
V parku poleg znamenitega muzeja Na Molatu in Silbi Louvra se turisti družijo s podganami pustošilo neurje
PARIZ - V pariškem parku Tuileries poleg znamenitega muzeja Louvre (na posnetku) se vsako poletje zbira množica turistov, ki uživajo v piknikih, a pridružijo se jim tudi nepovabljeni gosti - podgane. »Zdaj, ko sem jih opazila, se mi vse skupaj gnusi,« pravi 19-letna študentka Alexandre, medtem ko je njen prijatelj, 22-letni Ken, precej bolj odprt: »Nismo daleč od reke. Toplo je. Prihajajo zaradi hrane. Dokler ne pridejo do mene, me ne motijo.«
V Louvru, ki je ob mestnih oblasteh odgovoren za deratizacijo parka, pa pravijo, da so nadležni glodavci tam vse leto, a jih poleti premami hrana, ki jo s sabo nosijo obiskovalci parka. »Deratizacijo v parku izvajamo vsake dva mesca, poleti pa celo enkrat na mesec," je pojasnila predstavnica muzeja za odnose z javnostmi Elise Guillou. »Ko pa je razmnoževanje podgan na vrhuncu, kot je to trenutno, je podjetje, ki izvaja kontrolo, nenehno na voljo muzeju, da lahko reagira kar se da hitro,« je dodala.
Navkljub trudu pa se podgane po besedah Ariane Dalle, ki v parku vsak dan je malico, tam odlično počutijo, ker ljudje ne poskrbijo za svoje smeti: »Ogromno smeti je, prav umazano je. Povsod so ostanki hrane. Težava je, da ljudje ne spoštujejo okolja.« Po podatkih podjetij, ki skrbijo za deratizacijo v francoski prestolnici, se število podgan v zadnjih osmih letih nenehno dviguje.
(POČASI, POČASI)

le nase
ZAGREB - Na hrvaških otokih Molat in Silba je v noči na sredo divjalo neurje, ki je povzročilo precejšnje razdejanje. Deževje je na Silbi in Molatu povzročilo velike poplave. Na fotografijah, objavljenih na hrvaškem meteorološkem portalu crometeo.hr, je videti avtomobile, ki so na lokalnih cestah obtičali v meter globoki vodi. Na otoku Ist pri Zadru je v preteklih 24 urah padlo 294 litrov dežja na kvadratni meter, kar je po podatkih hrvaškega hidrometeorološkega zavoda rekordna dnevna julijska količina padavin. Na Silbi pa je padlo 217 litrov dežja na kvadratni meter, kar je približno četrtina letnega povprečja dežja na tem otoku.
Na Silbi imajo povprečno letno 843 litrov dežja na kvadratni meter, letos pa so od začetka julija namerili 330 litrov. Tudi na Molatu je v minulih 24 urah padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter.
Po napovedih vremenoslovcev se bo vreme na Hrvaškem od petka umirilo, postopoma pa bodo sledile običajne poletne temperature.
tekst in fotografije Veronika Sossa
-8-
Napis nad tablo v 1. razredu
V	Afriki je izobrazba še vedno privilegij bogatih, ne pravica vseh. Brezplačna je samo osnovnošolska izobrazba. Kdor nima denarja, se ne more šolati naprej in je zato obsojen obstati tam, kjer se je rodil. Šolnina za eno leto znaša od 200 pa do 350 evrov. Za vsakogar je to velik izziv, saj je povprečna plača v ruralnih predelih 20 evrov na mesec, v mestih pa 70 evrov.
Družine imajo povprečno od tri do osem otrok, kar pomeni, da vsem otrokom ne morejo omogočiti daljšega šolanja. Ker si afriške družine med seboj zelo pomagajo, izobrazijo vsaj enega otroka. Ko si otrok pridobi izobrazbo in službo, pa nikakor ne zapusti družine. V hipu postane odgovoren zanjo in mora zanjo skrbeti; poskrbeti mora torej za starše, ki so brez službe, in za mlajše brate in sestre, ki šele doraščajo. Afričan nikoli ne gleda le nase, ampak na vse okoli sebe.
Anrdrew, taksist iz Lilongweja, drugorojenec, skrbi za celo družino. Zaslužek razdeli med družinske člane, nekaj zadrži zase, saj je oče majhnega dečka. Ker je v družini edini starejši brat s službo, skrbi tudi za starejšega brata s posebnimi potrebami.
Taka je tudi vloga, ki jo ima tudi Thoko, 25-letnik, ki mu je s pomočjo ostalih članov družine uspelo dokončati dveletni višješolski program za predšolsko vzgojo in je zdaj zaposlen pri Eli. Vsak mesec skrbi s svojim zaslužkom za družino, ki nima drugih dohodkov. Tudi Pa-trik, 20 let, nepogrešljiv člane Eline ekipe v Mazembeju, zaslužek deli z ostalimi člani družine, ki živijo v bližnji vasi Kande.
V	Malaviju na splošno obstaja med družinami enotnost, na podeželju ni individualnosti in egoizma. Socialnih podpor in otroških dodatkov ni, tako se vsi zanašajo le na svoje sposobnosti za preživetje ter drug na drugega.
Se nadaljuje.