dosti, da to reč z vspehom v roke vzame in vodi, vse zapreke razmeče in odpravi, ter srečno omenjeno reč izpelje. In ta mož kdo bi bil pač pred vsimi drugimi ? Po naši misli nikdo drugi razun naš Milostljivi knez in škof. Naša misel tedaj: Naj bi veljavni možje izmed duhovščine naše združili se ter šli in prosili Milostljivega knezoškofa, da hi blagovolili v roke vzeti omenjeno reč. Se je to zgodilo in po sreči izšlo, potem smo že velik velik korak naprej storili v naši reči, ker ni dvomili, bi rekli, da hi se duhovščina v svoji večini, kaj pa da, po zmožnosti le, z veseljem ne poprijel:« utemeljitve matične. Visoki gospod ko voditelj na čelu bo zve-dil po razpisu kmalo, kakošeri veter da veje po škofii, in ako je ta veter gorak in prijeten, obetaven lepo in veselo vreme, potem se ho tudi izmed duhovščine »volil iii sklical brez posebnih zaprek in težav potrebni odbor, ki ho pod visokim vodstvom voditelje-vini posvet val se o doticnih pravilih, in bo vse k ustanovitvi potrebno zveršil in sklenil. Da se dobi pa voditelj zmagovaven ter se sovražnik polare, torej da hi sprožena misel ne bila le pismeno izrečena, temveč da hi se sklicala v resnici v življenje, kdo naj hi lo poskerbel ? Kdo drugi kot oni, ki so ze po svoji stopnji pervi med nami? Tedaj na noge. Vi čestili dekan.! Pojdite in sprosite matici, ali če raji hočete, hratovšini v pomoč bolnim in ostarelim duhovnom, •iiienjenega visokega voditelja, kajti ta r č je vse prizadcve vredna, času popolnoma primerila, iii če prav sami njene podpore morda potrebovali ne hote, jih je več vaših duhovnih sobratov, kije pa potrebovali živo hojo, brat naj bratu pomaga, in to temveč, ker resnico govori pregovor, ko pravi: ,,('hoštvo kruši moštvo.*4 V—1. Ženska §nov sa antiko t iovesira. Tega nihče bolj nc »pozna, kakor freimavrarji. torej ni v. vso šilu prizadevajo. ženske samostane poropali iu razdreti. ila bi redovoice mlailosti ne učile, — vse naprave tai-lim odvzeli. da Li človeštva k dobremu nc mečile; katoliško \ero vsakemu stanu, starosti in spolu ooierziti. da I i nc bilo nikjer več dobro zrejeuih mater iu bi se ludi mladina vec maviio in katoliško ne redila. Kreimuvrarji in pa bu lo »e \ peklu v en in ravno listi rog trobijo, frav-inavrarji -o satanovi piavilosreduiki na zemlji. V s kazanj e pa. koliko moč modi c iu nravno olikane ženske imajo do odiejo. ua i posnamemo nekaj iz spisa ..odrejiša gospej presv. >eie" v Ariuouii. Dolg spis ondi vmes pravi: ..Z ginjenim sercem iu polnim svetega začudenja ja-mein pihati malo verstic o blazih odrejiših gospej presv, Sere. ki so .'{0. kim. v pričo sviti, kardinala vikanja in še-t druzih knezov .-v. Cerkve iti di ugih imeiiituih prelatov dalc očitni odgovor svojega učenja iu djanja. ... Mogel bi močno obširen biti. ako bi hotel popisati vse ginljeje. ki so me picsinovali. ko so mnogotere unih mladciičič govorile svoje lastne tako prelepo izvoljene naloge, kakor: sv. Ignacij muč'iiec. .ridenske obiiajanja, ime Maiije Device, devetnaj-to stoletje, stoletje Marijim, kiiž sv. Petra na Ka-pitoliju, moji lepi dnevi itd. itd. Zakaj kako polni veliko-oercuih in gorečih občutkov do vi-oke glave sv. Cerkve so bili ti izdelki. kako vroče molitve do dorotljive^a lloga iu Marije Device, da uaj bi hitro jenjale zla, ki zdaj stiskajo nevesto Nazarciiskega; kako ognjeni zdihljeji. da bi se /.e skorej povernil sladki mir na svet iu zlasti v nesrečno Italijo! V.-e to je bilo govorjeno z imenitnimi iu blagimi podobami, z lepoto piiprosiih iu nežnih zapopadkov, da ni človek vedel, ali bi bolj občudoval zmožnosti unih devic, ali pa pobožnost, s ktero so bile navdušene te čiste serca. O naj jih Bog dobrotno blagoslovi, uapoluuje z vsimi mi- lostimi, ohrani v dobrih sklepih in načelih, ki so jih prejele v tem svetem odrejišu, da se zopet razcvitajo tiste prelepe zgubljene čednosti, ki se blagi ženi prilastujejo, iu bodo ozaljšek vsacega kraja, kamor koli Previdnost popelje te device. In kako bi ti nežna solzica očesa nc bila zalila, kadar je ena teh deklic, belo oblečena, podoba čistega serca, spodobnega obraza, z milim in sladkim glasom prepevala slavo papeža Pija IX, omenj.-.la vzroke, zakaj naj se mi sinovi in hčere matere Cerkve med tolikimi britkoslmi, ktere svet stiskajo, vender v Marii ra/.veselujemo, ki ee sme reči, da sedanje stoletje jc njeno stoletje prav za prav. Bil sim enako ginjen, ko je druga z živimi besedami iu lepo poezijo omenivala tistega dneva, ko je neuinerljivi Pij IX. zbravši želje stoletij in zdihljeje vsih rodov, poterdil s svojim nezmotljivim izrekom naj slajši resnico, ki je tako priserčna Marijnim otrokom. Pa kako ljubezujiv in drag je bil zavinek na povernjeiije naj višega poglavarja, papeža kralja, v njihov Kim iz pregnanstva! K temu uaj pristavimo, da res lepi so govori in besedila ali deklatn-icije iz nedolžnih deviških ust, toda le popolnoma spodbudne, čedne in spodobne tvarine. Kakor pa jc ui nclečniši poša-ti. kot je u pr. kletvinja v ženskih ustih, enako jc ni bolj pošastne netečnosti kot so premalo spodobne besede na dekliškem jeziku. ►Spis dalje pravi: Slovesnost kiaja, kjer se je to godilo, je delal še le bolj slovesne utic vošila iu molitve. Zakaj obilna množica unih sciiienišuih deklic bila je razverstena krog iu krog postave ali statve Marije ueoniadežaiie, ki se je med sto in sto svetili in cvetlicnimi venci veličastno dvigala kviško sredi velike dvorane j dvorana pa jc bila ozališana s svil-uiini ogrinjali, ki so v raznih gubah segale od sten iu se strinjale na stropu; glasi in pelje jc zaporedoma donelo po sobani: vse to ti jc delalo, da si mogel pozabiti hudega easa, ki smo ga doživeli, iu uapolnovalo ti je serce s svetim iiaduscnjcm. Potem pomisli, da v t»j dvorani so bile deklice, imenitne po rojstvu in bogastvu, ki s svojim obnašanjem, s svojim djanjem in življenjem imajo opravljati veliko posianje v človeškem občestvu. . .. Blažene gospe presvetih Sere! trudi in darovanja vase v od rej i nežnega spola, in težave, ki jih prenašate na tej sveti poti, so ravno tolikeri studenci blagrov za človeštvo. Knake hvale so vredne pa vse prave odrejiša, ki ne gojijo ljube mladine s strupeni ui romani iu igrokazi, z ooiamljiviini in mesenimi pesmami, z mališkim cifranjein in lispom, temveč s postavnimi ve lami, z načeli, ki delajo človeka zadovoljnega na tem, blaženega na uneni svetu. Spis dalje govori o raznih in p;cčiiji, n. pr: risanja, lepopisja, vezenja, mnogo prelepe nalatie slike, miniature, obrazi (portreti), zcinljovidi, mnogi izdelki s šivali ko v volni iu svili prečudue natančnosti, narejene vsaktere obleke, pletaiije, ki so bile napravljene za prodaj v priti ubož-nih dtnlic. Tako sc učijo od naj mlajših !čt ime deklice evangcljske nauke blagoscrčno » djanji skazovati, misliti na revšiuo iu britkosti ubožcev, na stiske toliko deržin, ktere bi mogle do čistega pod zlo iti, ako bi ne imele poslednjega prihežališn pri kcišan.-ki ljubezni. \c bom popisoval, pravi pisavec. kako dopadljiva jc usmiljcucinu Bogu dekličica imenitnega stanu, ktera si prizadeva posvoji moči ubožuim pomagati. Deklicam, ki so vse leto tuko stanovitne v uku iu delu. gospe presv. »sCrc konec kimovca ali o začetku vinotoka vsacega leta pripravijo veselo obdarilo, ter so o poskušnji ovenčane z venci, kronane s cvetlicami in obdarovane z drugimi darili, kakoršne »i jc vsaktera prislužila. Kolike hvale vredno je tako poskušanjc — bravec. misli si sam. Tc veučarije, ki tako lepo pristjejo deviškim čelom, li v spomin kličejo sto in sto drazih iu serčuih misel : one so zuatnuja čednosti, plačilo za pridnost in pobožnost in slava za dobre dela. In kakor ui cvetlic brez ternja , tako si tudi mislijo te deklice, da med težavami, ktere sedanje življenje spremljajo, si bodo mogle svoje dni zbirati drugo krono, ki je jezero-krat boljši mem le-te minljive. . . . Naj pri-erčniši pa je, da le deklice ne pripisujejo same sebi zasluge za zmago iu slavo, ker po razdeljenih darilih ena za drugo, kakor bi jih le ena misel vodila, gredo zverstoma pred Marijno podobo iu ondi pred njo svoje venčike odložijo in nji darujejo. Kdor pri vsaki reči le samo skorjo pogleda, ne bo kratko in malo mislil, kako imeniten pomen ima to djanje, pravi pisavec, ker v njem se mora misliti kakor kak čudež. Zares, deklica v gorečih letih, v živih nagnjenjih, v stanu uadušenosti, pa vesela daruje to, kar se ji nar bolj mično dopadc: ali ni to čudo? Ni mogoče, da bi iz take šole ne izhajale plemeuite deklice bogate lepih čednost ; ni mogoče, ko pridejo med občinstvo, da bi ga nc razveseljevale, ne uterdovale s prcdčutoin naj blagšega upanja za vse dobro, ki se sme od njih dobre odreje pričakovati. Res je, da ženska, zgodaj zrejeua v zdravem nauku in keršanski čednosti, je junakinja, ki zmaga brez boja iu brez vojske zmagoviuo obhaja. V resnici je čas, da se blagornost rcdovništva in njegovega srečnega djanja za človeštvo večkrat omenuje, ker brezbožniki, ki išejo katoliško Cerkev in vero zatrdi, vselej pričenjajo pri samostanih, kajti oni dobro spoznajo, da redovniško osebstvo z molitvami, z učenjem mladine, z dobrimi izgledi itd. jc ena naj močnejših podpor sv. Cerkve. Ti satanovi služabniki, kakor nekdaj slaboglasni Titaui, gore na gore kopičijo in z njih debele hraste in hlode v nebo mečejo, da bi Boga od ondod skrepeljali. kteri sovraži njih nečistosti, netreznost, napuh iu krivico, in jih žuga ua ojster odgovor poklicati. To vidimo zlasti na Laškem, kjer so hudobneži že silo samostanov zaterli, škofov in druzega duhovstva v ječe pometali. Kden nar strašiicjših gigantov je bil Tifon s 100 drakotiskimi zobmi iu s 100 velikanskem rokami: le-ta je sedanji čas freimavrarstvo, ki s svojimi 1000 modrasovimi zobmi in 10(10 železnimi kremplji iz svojega temnega kraljestva sega v vse zemlje in dežele, v vse kraljestva po zemlji ter s Tifonovim serdom iše raz-tergati cerkev in deržave, ktere poslednje pa Ic prepogosto same ne mislijo, kaki hidri glavo v žrelo podajajo. JVerera ne Masi* (Iz dnevnika n e c c g a duhovna.) (Češki spisal Vacslav Stulc; poslovenil Dcželanov.) (Dalje.) Zadnjič pridem na Nemško v badcusko kopclj, in tu bi bil skoraj vjel gerduna. Ali tudi tu rni zapreka odnese, kar sem želel! Prišel sem v mesto zvečer, B —ec pa jo jc popihal rano. Igral pa sem tukaj strastno iu med igralci so mi dnevi tekli kakor ure. Toda opekel sem se bil do dobrega v tem badeusketu pekli iu zaigral neizmerno veliko denara ter mogel na zadnje kakor bežati. To je bilo B —cu k sreči, ker drugače bi mu bila gotovo sviučenka glavo prevertala. Menil sem, da sem sovragu za petami, in gnal sem se za njim. Pa zopet me je ustavila osoda, da nisem več mogel za njim. Sam sem gonil konje, pa podil jih, de so divjali kakor blisk. Voz se zverne in pal sem, ter potolkel se hudo. Rane na roki in glavi so me primorale ostati v neki vasi, da sem ozdravel. Odslej nisem več prišel onemu zločinu na sled, čeravno sem se še dve leti klatil za njim po vsem svetu. Vedel sem, da bi ga zastonj še dalje iskal; vernem se torej v domovino iu sem tu ostal." Ubogi doktor se je pripovedovaje tako utrudil, da sem ga mogel že sam prositi, naj se nekoliko odahne. Slušal me je. Ko se je osupel, začel je zopet nadaljevati, toda s slabim glasom, ..Kmali sva pri konci. Včeraj zvečer sem se delj po-mudil pri bolnikih. iu se še le okoli desetih peš veruil domu. Noč j«; bila jasna kakor ribje oko. Zeblo je, da je vse koccnčlo. tudi ulice so bile čisto prazne, le tam pa tam sem srečal kacega človeka, ki je urno sel po svojem posli. Tim večo pozornost pa mi je zbudila žeua. ki mi je naravnost naproti prišla. L)a jc revna, to sem spoznal ua njeni raztergani obleki; da jc oslabela iu jo /.»•In*. to sem videl na hoji. Nisem čakal, žc sem piipiavijai denar za-njo, ko gre proti meni. Le še za korak sva bila narazen. Nesrečna žena me s povzdigujenimi rokami. z nekako boječim glasom dani poprosi. Ali glas te beračice mi jc serce prcsuuil iu kosti pretresel. Strašiu' misli so se me polastile. Podajam ji dar m zrem ji v obraz. Glavo jc imela sicer pobešeno, vender sem precej spoznal, da so to lica moje Nežke". „0bstancm, kakor bi m»* bila strela zadel;«. Groza nc sprehaja, jezik mi je bii zastal. K sreči ui spozuala ur-srečnica, kaj da sc godi v mojem seici. Vzemsi denar in zahvalivši sc hiti od ondod. Kakor blisk . tako m- mi zasveti v glavi, da tudi njen zapeljivec ne more biti dal|eč. Davna maševavna želja sc mi zopet izhodi. ..Zdaj ti ta zlod več lic uide! Le zanjo, varno za-ujo!" mi-iitii si iu litij d! >ketb-uo gledam za-njo in vidim, "ia gre v b! z njo keremo. Ostal sem ua ulici, ker nisem je hotel urezaii kar zu-ojo. Cez malo časa sc zopet prikaže — in zdaj le za-njo. Pre-hodivši nekoliko ulic in ulčic — pridem v reven kot v P — ckej ulici. Ncsrečnica stopi v revno bajto, kier -c kakor sami veste, le prcmiiogokrat nesreča sestri z vsakor-štiiini nezgodami, Duri so bile odperte. Smuknem za-njo. pridem v vežo iu od tod varno stopam p<» stopnicah i a-kviško. Bila je ravno polna luna iu dobro mi je svetila rmuiesti svctilnice. Težka sapa nesrečne žene u«e je peljala po ozkih iu stermih stopnicah do druzega nadstropja. Ostanem pri durih pred revno izbo. kamor je bila ona zlezla. Nekoliko trenutkov pazljivo vlečem na ušesa. Za-čujem njen nežni glasek. pa terd, hripav mošk gia-. Z-iaj sem gotov: gerdun B -ec je bil pod to stieho. Nisem -c mogel več zderžati, kar bušim v vrata, da se razlite. Ura mojemu maščevanju sc je iztekla: pa - večui maščevavec mi ni dal stegniti roke uad-uj. Na revni postelji vidim pred seboj brezvestnika, ki mi je zaierl mojo srečo. Nesrečni potcpcucc. ta J ec je bil tak. da me jc groza obšla. Svoje dui sc jc svet čudil njegovi lepoti in omikanosti; zdaj sem sc ustiasil njegovega pošastnega obraza. Sama kost in koža ga jc, plešast je, oci ima vderte in si-romaške cape na sebi. Ko pa tacega vidim, sem bil sam kakor ukočen. Ona kleči pri postelji in piškotek namaka v vino ter mu podaja to sladkarijo, on pa gl..;!«..požira. Ko sem bil stopil v izbo, sta oba oči vperla na me, posebno on me jc ostro pogledal. — gotovo me je po/.ual. ker komaj me zagleda, mu glava omahne, oči zasterlc v strop, kerč mu usta zavije; nesrečni jih več ui odpcrl — bil je mertev. Ona pak je omedlela, ko me je bila spoznala. Kakor primerznjen tam stojim. Roke in noge so mi bile zastale in nisem sc mogel dotakniti svoje nezveste žene, dasiravuo ji jc bilo urne pomoči treba. Ljudi klicem na pomoč. Kmali se prikaže ženska iz bližnje sobice. Urno ji povem, kako iu kaj, naročim, kaj naj stori, ji sti-nem nekoliko denarja v roke, pa zbežim skozi duri, kanor da bi mi bil živi satan za petami !" .,To je moja osoda, čestiti oče! Sodite zdaj, ali nisem vreden, da poterpite z menoj!" — Nehal jc govoriti, pa vperl na-mc oko. kakor bi ini hotel brati na obrazi, kaj neki da čutim? Revež! ko bi mi ti mogel v serce pogledati, vidil bi, kaki čulljeji s» mi ga tergali! Obrisal ni je pot s čela io odahuil se nekoliko, pa s slabim glasom zopet nadaljeval: „Zdaj pa, mili gospod, le še nekoliko besedi — in mojo prošnjo! — Vso noč nisem nocoj očesa zatisnil. Hud iu žalosten boj sem imel s svojim sercein. Pa zmagal sem! Vse maščevavne želje so mi prešle; ona, če»titi gospod — ona ne sme poginili vsega hudega. V mojem serci ni še čisto ugasnila zadnja iskra nekdanje ljubezni. Jaz sam pa je vender nečem viditi — nikoli več. Vas me je nebo danes poslalo sem. Tedaj, prosim, blagovolite poskerbeti za mojo nesrečno ženo. Za pervo, oskerbite jo z vsim, česar ji je potreba. Tu je denar. Za uaprej poskerbite še bolj natanko za-njo." I boji doktor je napisal hišno število, jaz pa se kar odpravim k nesrečuici. (Dalje nasled.) tPglert po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Kakor imamo polno nep ilik v zadevi slovenskega slovstva in knjištva, (ako je bila tudi ta, da v Ljubljani ni bilu žc več let pravega srcduištva za družbo hv. Mohora. Da se tedaj udom društva zlajša pošiljanje letnega doneska za 1801 in vpisovanje njim, ki se žele na novo vanj vpi-ali, je gosp. Anton Lesar, katehet realnih šol v Ljubljani, ta posel prevzel za Ljubljano in ujeuo dekauijo. Komur je s tem ustrežeuo, uaj se torej pri njem oglasi do kunec novembra 1803. Iz Ljubljane. Prihodnjo nedeljo bo pri sv. Jakopu postavljen in blagoslovljen novi križev pot, ki ga je iz-verstno zmalal ljubljanski umetnik P. Kuni. O poli treh se začne pridiga, potem bo blagoslovljevauje, darovanje iu poslednjič litanije. Ni»vome*to ima prihodnje leto obhajati SOOletni spomin svojega bivanja. Pričkanje zavolj ,.Xeustadtl-a" in „Novomesta" naj bi se o taki priliki rajši opustilo. ,.Ru-dolfovo" per excellentiain ga imenovati, je častitljivo; staremu „Xovomestu" pa ravno o petstoletnici slovo dajati, je zlo tako kakor gospodarja ravno v njegov naj častitljiv-ši god iz hiše pognati. Lepa spominska knjiga z mnogoterimi dogodbami, veselimi iu žalostnimi Novumesto-vimi in iz naše domovine sploh, zlasti iz Dolen«kega v vezani in nevezani besedi — to bilo bi lepo vezilo za ta god. ( ujete, novomeški gg. učitelji in dijaki iu vsi do-lenski domorodci? — Tudi dve, tri „besedi" o taki priliki, kakoršne znajo novomeški dijaki prav lepo izpeljati, bi se dobro iu lepo prilegle. Iz Loskiga potoka, —•/. Oznani, ljuba Danica, svojim bravcam slovesnost, ktero smo tukaj 28. oktobra, t. j., ss. Simona iu Juda dan obhajali. S prizadevo tukajšnjima veri iga j. fajmoštra Al. Piberuika so v Loškem potoku že marsikej napravili, novo šolo sozidali, stanovanje učitelja za en nadstrop vzdignili, nove orgle oskerbeli, cerkev dokaj olepšali; zdaj pa so tukajšnji farani tudi vse tri zvonove nove dali vliti. G. Samasa se je tukaj, kot vselej, ska/.ul praviga umetnika, zvonovi pojo lepo vbratio v D Fis in A. De bi tedaj g. fajmošter svojim ovčicam duhovno veselje napravili, ko so nove zvonove dobili, povabijo za imenovani dan sosednje duhovne, in v. č. g. dekana llol/.apfcl-na iz Ribnice; t»b desetih je bila velika peta sv. maša z zahvaljeno pesmijo, ktero so g. dekan opravljali: sest duhovnov jiui je streglo, in lepo soglasno petje g. Rakuljiu. učitelja v Ribnici, praviga mojstra v petji iu orglanji. je Božjo siu/.bo povikševalo. Med sv. mašo po veri stopijo j. d.-kan ua lečo iu s svojo navadno in dobro znano zgovornostjo zahvalijo narprej Boga, potem domačija j. Ijjoiostia. in fjrmane. ki so za nove zvonove mar-sikak lep dar p.»d. Idi. D .kaj mikavno so potem dokazovali, kak šno opiavilo imajo zvonovi in če-a nas opoini-njajo. -- Tudi v bližnji sosednji duhovuii Dragi se je pod und •inim g. lajmoštium -La olcpšanje hiše Božje že marsi- kaj storilo. Drago je letaš velika nesreča zadela; 30. mal. travna je strela raznesla vso streho stolpu ali zvoniku iu še cerkev semtertje poškodovala. Ali če zdaj v Drago greš, te lep visok nov svitlorudeče barvan stolp že od deleč ponosno pozdravlja, pa tudi druge škode pri cerkvi so se s prizadevo g. fajmoštra že dobro popravile. Tudi pri podružnicah te duhovnije se je že marsikaj storilo; tdolp pri sv. Frančišku je dobil lepo novo streho itd. Zares gre posebna hvala tako skerbnim duhovnim pastirjem, ki imajo, bi djai, neprenehama dosti opraviti, de bi zuolranji in zunanji stan duhovnije v dobrim redu ohranili. Iz Draždail. Zupan. Z Bogoin, častita popotna tovarša, le radujta se še tukaj, sej sta prijaznim rokam izročena; z Bogom zlata Praga. spomin nate ostane stanoviten! Ena-cih misel sva s tovaršem, ko se napotiva 22. avgusta proti Draždanain. Od čeških Lilomeric do Pirne saksonske se razprostira popotniku pred očmi saksonska Švica. Krasna je dolina, sredi nje teče uiirtia Lahu, na obeh njenih bregovih stoje snažno zidane hišice, za njimi hribčiki. ua hribčikih gradovi ali njih poderiine, pelješ se na paruiku po mogočui reki, in ker od Scmernika dalje nisi več vidil hribčikuv veliko, res ti dopade ta kraj; da je pa bolj severnim ljudem pravi elizij, ne čudim se. Tukaj so „nove Draždane," oberne se mož k nama. ter pokaže mogočne prost.'rije ob desni reke Labe, kjer se lomi lahki peščeui kamen, prevaža v Draždane iu tu se čisto iz tega kamna sozidujejo veli-kauska poslopja, ter stoje stoletjem v bran. Previdnost božja povsod milo vlada, komaj sva iz varnih lok praškega gospoda, ki mu je hvaležna vsa Slovenija, že je omenjeni mož, premožni fabrikant, po poti v Draždane in v Draždanah čas uajuega bivanja kot v službo nama. Ko se zahvalujeva nenavadno prijaznemu, pravi: ,.Kje drugej bote pa koga druzega takega dobili, to je po svetu navada." Ze smo v Draždanah. Koj pri vhodu stoji ob obojnem Labinem bregu mnogo prekrasnih pristav ali vil, zidanih v zlogih mnogo-verstuih, iz mesta pelje Schillerjeva cesta, ker v tem kraju je ta poet nekaj časa bival iu pel; od obeh strani obdajajo cesto razne vile; hiš mnogo v mestu ima vertic pred vratmi s cvetkami obsejan, kar sredi zidovja zelo razveseluje človeško oko. Krog mesta so uaj lepši sprehodi, ki vlada skerbi , da se ohranijo. Niso zastonj imenovane Draždane Florenca o Labi, mislil sem si. 23. avgusta je nedelja, žalosten dan zate, ker si navajen nedelje na Slovenskem, in vender je zame vesel postal da ga med dneve štejem, kteri so me naj bolj visoko povzdignili, kar zadene notranje veselje v verskem prepričanju. V Draždanah, čeravno je kraljeva rodovina katoliška, je le devetnajsti del katoliških prebivavcev. Potert mi je toraj bil duh, ker tukaj danes ui milega zvonjenja slovenskega, ki tako prijazno uaznanuje Gospodov dau. Bil sem pa v katoliški dvorni cerkvi pri sv. maši. Tukaj se zbira množica vseli ver , da posluša izverstno cerkveno godbo. Služabniki ne puste nobenega sred cerkve, ali mora v klop, ali pa se vstaviti v stranske ladije. Klečal sem tu, okrog inene Draždani katoličani in mnogo naroda, ki ga sploh plemenitega imenujemo, naroda poljskega. Leseui je pribežal zavetja iskat, žene, od glave do nog v černi obleki, so v molitev vtopljene. Srečnega sem se štel med narodom katoliškim, ki je zavoljo svoje vere že toliko terpel, tu moliti pii sv. daru, zanj moliti tukaj, ko sem ga gledal v tugi prepadeuega z lastnimi očmi. Glas naroda tudi vpije k Bogu za maščevanje, posebno naroda, ki terpi, molči in pa moli, mislil sem si. Kaj so si mislili drugovčrniki. ko so stali natlačeni steni enako ob straneh, nas pogledovaje, ki v sredi njih klečimo iu molimo, Bog ve? To pa vem, da jih je misel obhajala: Nekaj je pa vender le vera njih. Zidovi mesta Jeriho so padli, ko je Bog zapovedal, kako da bi se ta živi zid ne mogel razrušiti in postati tempelj Bogu v čast, ko bo njemu všeč: mislil sem pa jaz njih ogledovaje. Tc iu euake misli današnji dan so me pa povzdigovale. Pogledal sem še koj ta dan v razstavo slikarij, ki je ta kraj planiti naj imenitueja zbirka, in ki mi je tudi že med potjo misel na Draždane naj bolj sladila. 2.359 zvezd ima to nebo, med njimi sta pa solnce in luua: Sikstova Madona, ki jo je slikal Rafael, in Mati Božja, ki jo je slikal Nemec Holbein. Vzemi soluce iu luno z neba te zbirke, in ne bo več, kar je bila. Poglejmo Rafaelovo Madono. Kakor bi bila iz nebes prikazala se na revno zemljo — stoji tu Mati Božja; boječe se skoraj ozira na svet Kristusček in ga vender zopet tako pogleduje, kot tak, ki mu je dana oblast; zemljo zakrivajo oblaki; v obleko materno veter vihra; Marii ob desni kleči papež Sikst, ob levi glavo pobožno vklanjaje sv. Barbara. Zadej. da se vidi kot v neizmerni daljavi, nasajeno je brez števila angeljskih glav; pri nogah Matere Božje pa sta slikana dva angeljčika, kterih je edeu zares po misli grofinje Ide llahn - llahuove. ki jo jc izrekla v Dolarici: .,kakor da bi gledal v skrivnosti Božje." Prikupil je zbirki to sliko, ki je razne zgodbe skusila poprej, kralj saksonski Avgust III 1753 za 60,000 tolarjev*. Sama zase ima sobo posebej in oči sicer ue veliko omikanih ljudi sterme ogledujejo skoraj čudež človeškega uma iu dlani. Na drugi strani galerije, tudi v odločeni sobi, postavljena je llolbeina mlajšega Mati Božja. Kaže pa slika Marijo z Jezusčekom, ki se ji kleče priporoča rodovina župana v Bazel-u, Jakopa Majcr-a; ob desni Matere Božje kleči oce Majer z otrokoma, ob levi žena Ana s svojo materjo in hčerjo. Vsi so zbrani po prelepi misli pod maternim plajščem Nebeškomile. Zraven teh dveh podob občudoval sem še mnogo drugih, čeravno vseh v kratkem času pregledati nisem premogel. Nekaj naj jih imenujem. Dopadlo mi jc posebno: Iz dorentiuske šole: Zaročenje sv. Katarine z Detetom Jezusom; smehlja se Dete in Katarini klečijoči per stan daje, dopadljivo gleda na to djanje sv. Mati. Iz lombarške šole: Kako pastirji Kristusa v jaslicah molijo, Kristusček, zdi se kot da bi z rokami in nogami ne mogel mirovati, pastirjem se bere ua obrazu začudenje, ki je tukaj kaj več, kot vsakdanje. Luč in senca te podobe kažete posebno umetnijo umetnikovo. Znana je podoba z imenom: ,.Corregio-va noč.44 Iz španj-ske šole: Svetemu Frančišku Asisijanu se prikaže angelj, ko se je bil svetnik v skušnjavi na ternje vergel. Čudno je osupnjenie, ua obrazu sv. Frančiška zuamovauo, zdi se gie-davcu, kot da bi sv. Frančišk mislil: Gospod, prosim, le terpinči, nikar ne tolaži. Prav velikokrat, kakor na Duuaju iu v Monakovem, se ponavlja v tej galerii slika: kako angelj gode sv. Frančišku scrafskeiuu, ta pa spi. S to poetično mislijo, meuini, je prav dobro zaznamvana radost, ko je Frančišk v zamaknjeuji skrivne reči gledal; po gledanju pa je občutil bolečine, ker prejel je znamnja sv. ran; kako rane prejema, se vidi zopet na mnogo drugih slikah. Iz ravno te šole je tu slika sv. Celestina, kako se odpove papeški kroni, ki mu jo angelj daje. Odzadej se vidi zbiralo kardinalov. Mojemu okusu je bila ta izmed pervih slik, kar sem jih vidil: tukaj, menim, ui tako v časti. Vdanost v očeh, v rokah svetnikovih, ki jih derži razprosterte, in svitloba, ki jo angelj razprostira, je skoraj nadzeiueljska. To naj mi je bilo dovoljeno omeniti. Privoljeuo je v galerii razne podobe posnemati; tako je ob urah, ko sem jaz galerijo ogledoval, slikalo posebno veliko gospej in gospo-dičeu, pa tudi gospodov. 24. avgusta vidim kraljeve sobane. Bolj starikaste so memo mouakovskih. iu ne veličastne. Zraven lepih slik v prcstolni sobani. kjer so slikani vsi postav odajavci od Mozesa do Maksimilijana I. nahaja se tu, kar mitologične slike zadeva, nekoliko preveč nagih podob. Na kraljevem dvoru je tudi odločen prostor tako imenovanemu: zelenemu hramu (griines Gevvolbe), zbirki u-motvorov in dragocenij, ki je morebiti naj veče denarne vrednosti, vsaj kar jih Evropa ima. Tukaj vidiš iz enega kosca slonove kosti izrczljauih 02 podob, kažejo (pred- stavljajo) pa padec Luciferja in nepokornih angeljev. To je iz lesa rezijaua podoba sv. Mihela, preizverstua; sulica se mu v boru s satanom krivi. Cešnjeva koščica, ki ji je vrezanih 180 glav. Vratna veriga v vrednosti dveh milijonov. Tu je tudi hranjen spomin presvetega djanja, kerst-na skleda namreč, ki se rabi pri vsekeiu kerstu kraljeve saksonske rodovine od leta 1620 naprej. Prišel je 25. avgusta čas, da se odpravljava s tovar-šem iz Draždan. Zadovoljen grem naprej, ker videl sem tu zauimivega veliko, spoznal po nekolikem vljudno, pošteuo in mirno ljudstvo saksonsko. Mislil sem si, kaj bi tu me-ščaui počeli, ko bi sc ua ulicah zagnalo kakšno pelje ali vriskanje, kakor jc navada pri nas na Slovenskem? Tudi v gostivuicah, natlačenih ljudi, vpitja (u ui in prepira, le gosto žumorenje se čuje, ker vsak se s sosedom pogovarja, ne da bi tazgrajal. Zapustil sem krasno mesto, prepričan, da vlada uineu vladar, ki je poupora naroda in umetnije. Mislil sem pa ludi. kar |c Moiiakov« po kralju l.udoviku. to so v umetuii. skoraj smem reci. Diaždaue p-» Avgustu II, ki je bil tudi kronao poljski. Z Bogom FUreuca! Sedem rerlnie (gaetroz) popolue ljubezni do svojega bližnjega. Začetek a|. Od nekdaj ver t niča rvellir j«* kraljica. Ljubezen i t njenega cvrtja .tuliti. Se Irp^i >e virinja pred H<>£oiii »iu-ica. ki ljubi ko seHe. vse ilris' ljudi: Zatorej čem sedem vertnic »am nabrati. Ljubezen do bližnjega v serce podati : Na pervo vertnico sam Jezus prem i I i Zapisal postavo je z lastno roko : »Kar hočete, da bi ljudje vam storili. SStoritc jim tudi vi ravno tako!" Ak hočeš vertnico si pervo dobiti. Ne z djanjem ne sineš, nc v besedi žaliti. Na drugi vertnici pa zlate besede Se vtrinjajo lepši ko biserni žar : Kdor bližnjega ljubi, pošteno se vede, Ne sodi ga. ne natolcujc nikdar; Kdor skerbno pred praga ni domačim pometa. Mu časa zmanjkuje do tujega sveta. In tretja vertnica je cvet lepotije. Presrečna je duša ovenčana ž njo ! Ki bližnjega zmote, slabosti zakrije. Jih raji molči, da odvernc hudo; Ker svojega serca pregrehe prevdarja, Zato jih pri bližnjemu rad izgovarja. Četerta vertnica sc vtrinja radosti, Prepire odganja, življenje zlati; Kdor bližnjega voljno prenaša slabosti. Krvice in sitnosti rad poterpi; Ze tukaj ogreva mu serce veselje. Ljubezen po poti cvetlice mu steljc. Na peti vertnici se vpisano bere: Za ljubo imej vsega sveta ljudi ! Če ravno drugačnih narodov in vere, Pa vender le bratje in sestre s<» ti; Ker solnce na dobre in grešnike sije, Naj tvoja ljubezen do Vsakega klije. In šesto vertnico si pa osvojijo. Ki s čmernini človekom ohranijo mir. Naj ravno jim drugi življenje grenijo. Je vender njih serce prijaznosti vir; Tim vec ko sovrazin nemir jih preganja. Še krasnejsi cvetje ljubezen poganja. In sedmo vertnico nebeške lepote Si pa v izvelicanski vence vpleta. Kateri ca hodo delijo dobrote. Za nje. ko jih kolnejo, molijo clo; O srečne ko duše s tim vencam na glavi, Sam Jezus le-take 6 poklonom pozravi. Sklep b). Kje najdete bratje! še lepši cvetlice, Ko zalih vertnic je nevenjeni cvet? One bo podoba Marije Device, "z ljubezni sej Jezus odrešil je svet. Ki v serca sta zlate vertnice sadila, Da krona nebeška bi nas lepotila. Jož. Virk. itazgteU po ker/iansliem sretu. .Nadvojvoda Maksimilijan je naročil slikarju Dell Ac<|ua iiamalati velikansko podobo, ki bo kazala meiikan-»ko poslanstvo pouudeče mu krono mezikansko.— V Levovu v Frančiškanskem samostanu je 3. vinot. utnerl skof Jan. Guikovski i/. Janova v Podlahii na rusov-skim Poljskem, ki ga je bila nekako pred 10 leti rusovska vlada ko politično sumljivega zapeila iu pregnala. — V Rimu se pripravlja nova dnevnica ali officitim ne-omadežanega spočetja. Vse šesto branje, ki je tretje v drugi not niri. je zgodovinsko iu zadevajoče versko razglašenje te skrivnosti, ki se je dogodilo S. grudna 1S54 v vatikanski stoljinci. v pričo velikega števila kardinalov iu škofov, med vesoljnimi \osili vesoljnega sveta: ,.Pius Noiius Pontifei Masimus totius Kcclesia* votis annuens statuit mi prem o suo at<|ue infall.iiili oraculo solemniter proclamarc.'' Med osmino so branja druge nočnice vzete iz pečalnice I n e f f a b i I i s, ki je bila razglašena za to versko določenjc. „Kx It u M a dogma-tica Pii Papae Noni." Za tretjo nocnico so homilije ali razlage vzete iz sv. Kpifanija. sv. Sofronija. sv. Tarazija iu sv. Bernarda. I*ri obedu v Parizu , ki so ga napravili poslancem anamiskega kralja, je g. Drouvii tle l.buvs, minister zunauj-stva. skazal poslanskemu načelniku papeževega poiočniku, in le-tu se je srečnega štel, ker je od anamiškega veljaka sprejel obljubo, du on bo pii svoji vladi katoliško reč z vso gorečnostjo zagovarjal. Napoleonov govor, ki so vse politiške in uepolitiške usta in ušesa nanj prežale, kakor uu kdo ve kaUo prerokbo. je 5. t. m. v postuvodujnem zboru pritekel iz mnogo/možnih ust, in kaj je povedal?.... Na znanje je dal, da jc blagor Francii pod Napoleonom III; dežela v znotra-ii j i li z u »1 e v u Ii nu p red uje: v obertuištvu, železnicah, v finančnem gospodarstvu . v blagornih reformah ali popravah, da se izdeluje postava, ki bo berzdulu čezmerno ccutruli-zucijo. du so tudi Algcrci spoznali pravičnost iu pravnost francosko, da se ni nič opustilo, kar tiče vero, duh in nravnost, vede iu umetnosti, od I. IMS sc je šolstvo /.množilo /a tictjiiio itd. Se več bi >c bilo storilo, ako bi ne bile politiskc zadeve motile znotruiijegu stanju, kakor: ameri-kaiisku voj.-ka, obsuda Me.vike iu kočiučine. in poljski vpor. Čezmorske vojske in početja se bojo končale v francosko slavo in prid. če tudi vsak tega ne previdi; ..ne dajmo si zniževati nu obeh konceh zemlje, v Pekingi in Mexisi. za-dobljene .slave!- pravi Napoleon. Poljski narod tla je v očeh llusijiiih puntarsk, v Napoleonovih pa dedič v zgodovini in zuvezah zapisane pravice; poljska zadeva du nuj se evro-pejski sodnii ali kongresu zroči, ter naj se od rovarstva razdiano poslopje na novi podstavi zopet zida. Pogodb iz I. 1*15. meni Napoleon, ni več, teitc so bile v (i reci i, llelgii. Francii, Italii, Anglija da jih je z odstopom jonskih otokov skalila. Kusija jih v Varšavi z nogami tepla. Na jugu iu na severu, pravi mogočni imperator, mogočni pridi na rešenje kličejo; torej on močno tišina kongres, kjer naj deržavniki vsih dežel po vesti in umu . preziravši presoje, medderžavski serd, zavidljivost in nezaupnost postavnim željam narodov zadostijo, da se ua mesto bolehuega iu ne- primernega stanu postavi stanovitno in pravno stanje, če tudi žertovanja stane, kakor bo v prid vladarjem in narodom. Kakšne misli tiče pod takimi besedami, to je Ic Napoleonu znano. Cesar sklepa svoj govor, rekoč: «,Dve poti ste odpet ti: ena pelje k uapredvanju s spravo in mirom, druga po nesreči pripelje vojsko zavoljo terdovratnosti, da bi se preteklost ohranila, ki se pogrezva." Nad temi lešniki so časnikarji že jeli gruditi in vsak iz njih luši svoje posebne jederca, „Aruionia' je prerokovala, du Napoleon bo govoril, da „hoče mir iu vojsko, pa da noče ne mirti nc vojske/ „Volksfrd.u k govoru pristavlja, da ta Napoleonov govor je v razločku od druzih precej jasen in raven ter je poskerbel, da se besede ne morejo napek umevati in obračati. Popolnoma poterjujejo se pa v govoru besede „Armonie,u da bo Napoleon oserčeval Poljake, za ktere bo kazal naj priscrčuiši sočutje; pa tudi ne bo serčnosti vzel Rusii, ktere car jc na potu liberalizma. Spomina vreden je odgovor, ki ga ta list postavodaj-nemu zboru do cesarja že naprej narekva, in iz kterega zamoremo Ic prav kaj inulega posneti, namreč: „Gospod! odkar ste svojo slavno vladanje pričeli s pregovorom: cc-sar s t v o j c m i r! (f einpirc c" est Ia pai.vj, Francija ni več našla uc trenutka pokoja: mir je zginil .... narod, ki ne vč , na kakih načelih jc zastavljena naša politika, ki nc vidi — nc s kom ste, in ne kam ga mislite peljati, jc v plenu nar bolj občutljivega nemira. .. . Iskajoči kacegu odgovora na vaš govor, smo se spomnili pregovora blaženega Amadcja Savojskega: F a c i t e j u s t i t i a tu. d i I i g i t e p a u-peres (delajte pravico, ljubite uboge). Gospod! Facite justitiam! začnite s Pijem IX, namestnikom Kristusovim in učcnikoin vse pravice.... Di ligi te pa u peres! Ljubite, o gospod! svoje uboge ljudstva. Nc dopustite, du bi jih brezsrumotno tiskarstvo navdajalo z dvomi, vnemarnostjo, da^bi jim ropalo edino dobroto, vero v pravega Boga, ne postavljajte jih na boj, razun za pravično reč. ... Facite justitiam, diligite pa u peres: Ne imejte dveh tehtnic in dveh mer. Ne žulite iz ubogega kmeta sadu njegovega potu, da bi ga zapravljali z rokodelci velikih mest. Drugi je neškodljiv, res je, in drugi je zapisan v skrivne družbe (freimavrarske). Vi pa, gospod, se zastonj veselite, du so skrivne družbe z vami. One ue morejo biti nc z vami, ne z drugimi, in z nikomur ne. Njih namen je: razdirati, zmiraj razdirati, lu vi hočete vstanoviti dinastijo na večni razdor? Proč s tucimi mislimi, o gospod! Priiuite se, delati pravico iu ljubiti uboge, ne več, nc manj; in Evropin mir se bede za resnico v te rdi V Madridu so napravili knjižestveno akademijo v čast Marije Device, to je, družbo v slavo Matere Božje; nji v čast pišejo tlela, bukve slavogovore (panegirike), pogovore in pesmi. Šteje že 348 družnikov, nar veči del imenitnih špaujolskih ljudi. — To jc posnemanja vredno iu se tla v vsakem mestu napraviti s pristav kom, da drtižniki se iz spoštovanja do M. V. D. varjujejo kletvinje in grešnih zavez. — V novih volitvah za dcržaviii zlior ua Spanj- skem je lepo število pravih katoličanov. Tolažljive so tudi številne prošnje do kraljice za popravo očitnega u č i I s t v a v katoliškem pomenu. Pisava teh prošinj i peticij) je vredna naj lepših časov keršanstva. Iz Londoil-a pišejo v Monde 17. vinotoka: „Pre-tečeni petek, v god sv. Terezije, je čast. o. Herman slovesno odperl svojo novo cerkev in samostan sv. Simona Stok—a. Mlgsp. Maiiiug je imel o tej priliki slavogovor ali panegi-riko o sv. Terezii. Sve tnica le —ta pa ta i hotla ostati dolžnica svojim redovnikom. Popoldan ob svojem godu pripelje ona na vrata novega samostana mladega 27 ali 28 letnega protestanškega pridigarja, ki je bil ravno tisto jutro zapustil Oifort, in je brez kake poprejšnje napovedi, gnan edino od občudovanja za djanja iu čednosti sv. Terezije, prišel pouižuo h Kariiiclitauom prosit kersta in redovne obleke. Pervi del njegove prošnje je bil spoljuen se tisti dan; za drugo bo čas določil. Lesniki, jabelka in lesnika. V začetku preteklega stoletja je bil v Varoneji na Ru-sovskem nekaki Mitrofau vikši greški razkolniški škof. Le-tega so čislali Rusi za velikega svetnika. Peter Veliki ga je s svojimi rokami pokopal in čr malo let kauoniziral ali posvetil. Kaj bi ga ne, sej je car tudi rusovski papež? — Mitrofau je znan iz rusovske zgodovine zavoljo svoje sovražljiv osti zoper rimski Sedež iu katoliško Cerkev. Češenje tega svetnika razkoluiške stroje je v p črvi h 40 letih 19. stoletja tako zmoglo, da je na Rusovskem skorej ui bilo hiše brez njegove podobe. L. 1841 pa se je čuditi pripctljej nameril. Bil je razkoluisk umih v Vaioneju, ki so ga rojaki imeli za svetnika, kajti reklo se je, da ni nikdar mesa jedel, iu to je med Rusi znamenje nar veči svetosti; le-ta neko noč urno vstane in jo maha peš proti Petiogradu, ondi se oglasi pred dvorom silnega Nikolaja I in želi z njim govoriti. Bila je pa svetost tega novega Mitrofana v tolikem slovesu, da ga precej sprejme samo-deržec, kteri jc bil sicer v sercu maloverin, po zunanjem pa tako poboziu, da je vsakemu s veš t en i k u roko poljubil. Bilo mu je namreč ležeče ua Ijuškcoi čislu. Muih tedaj, stoje pred tem silnim Perunom moškovitarskim. ki se je vsa Rusija tresla, če je le z obervmi trenil, caru z veliko scrčnosljo pripoveduje, da se mu je veliki svetnik Mitrofau piikazal in mu veleval, da naj gre naravnost k ..ho-udai iu" (Jako kličejo c:«ra ). ter mu v iregovem iiueuu naznani, da naj jenja tako neusmiljena terpinčiti Poljake iu ljudstvo latinske vere, ker tega Bog noče; če ne: preti e u preteče četert stoletja, pridejo poslednji dnevi carovanja carovskega, in deržina Romauovcev pade s prestola. Na tako ueslisanu govorjenje Miklavž poskoči, potegne zvoncc. — prestrašene straže pribite, najdejo caru bledega in sline tišečega, ki jim zakliče: (Id pravi te še-iii eža! l.e malo minut preteče iu bore minili, edini med iazkolniškim svečenstvom, ki je skazal serčnost. je zapert v kibitko. pa ajdi proti kamčadki ! Naslednji dau pa ic caijcv ukaz odpravil češenje ruskega svetnika Mitrofana, je »ial i/, vatouejskc cerkve spraviti njegovo truplo, kakor kacega hudodeliiika žaljenega veličanstva, iu prepovedal jc innihnm obhajati njegov praznik, ali ozuanovati njegovo ime. Aleksander II. ki mu je znano innihovo prerokovanje, je želel storiti mir z Mitrofauoiii, kakor pravijo, in je obnovil njegovo češenje; kur koli pa že je, njegove podobe so se v ccsaistvu, zopet prikazale. Neki imeniten Poljak pisc v ..Aruiouio": ../a te dogodbe morem vam porok bitii, blag. gosp. vodja ( Diretloro), ker sini bil na Rusovskem oh tistem času. in akoravno majhen fantič I. 1M1 , vender prav pomriim. kukošen šum je bila storila dogodba z varonej-skiui mniliom iu pa odpravljeno češenje Mitrofanovo." — Škofu pcsuiskcmu jc laška vraduija pod pečat djala pastirski iist o ccšcnji Marije Device iu zoper protestanštvo. I čeni iu goreči škof oporekujc pri ministru, ker je prepričan, da tudi ne ena beseda v pastirskem listu ni mogla tudi nar bolj prepekanemu in hudovoljnemu Aristarhu pretveze dati, da hi si v obličji postave pretresala. -- Dandanašnji dosti ljudi po zraku leta, torej bodi tudi ..Danici" brez zamere, ako večkrat kaj taccga naznani. Govori sc, de neki g. Grecn. imeniten angleški zrakoplovcc, je pripravil zračni kurnik, s kterim meni ferčati iz Londna v Francijo in spremljalo ga bo na zrakoletu več druzih oseb. Ce le ne bo šel morja pit. kakor pred več leti enak vitez v Terstu. — S stermeiijem Armonia pripoveduje, da je neki florenšk dnevnik nckaznjen v karikature djal apostoljsko vero, in vpraša oblasti, če so zvestobo prisegle vstavu, ali marveč Kenauovi knjigi. — Mil. škof Dupauloup je bil te dni v Parizu pričakovan , sprejet drugo Montalembertovo hčer med redovnice prest*. Jezusovega Serca. — Nadarjev balon G ca nt jo jc skupil, kakor vsak prederzuež. 18. u. m., kakor smo že povedali, proti noči jo je z 9 osebami iz Pariza odpihal iu hitro hitro ga je neslo nad Belgijo. Ni-zomsko iiiem zuiderskega jezera na llanoveraiisko, kamor so dospeli drugi dau zjutraj. Dolgo časa so bili popotniki dobre volje; ko so jo žvižgali čez dežele, široke polja, vasi in mesta, so zvonili z zvonovi, ki so jih imeli ob valouu, iu smejali so se, videči, da je ljudi in zveri groza nad to pošastjo v zraku. Sej valuh sam je bil visok 1*0 čevljev ali 30 sežnjev, iu spodej je bil čelu. kakor velik štirkolesen voz. Toda njih razposajenost se je tudi njim kmali v strah spremenila. Zjutraj začne veter proti večeru vleči iu dervi puhon proti severnemu morju. Treba je zdaj misliti, kako b: se prišlo na terdo, ali sapa s strašno silo podnebnega zmaja naprej dervi. Težki maček ali sidro, ki ga izpuste, zagrabi drevo, pa ga s korenino izruje iu seboj vleče do hiše. v ktero se zapikne iu ji streho odnese, v ti-tem trenutku pa se tudi verv uterga iu pošast s tako sil<» tisi dalje, da preleti (iO milj vsako uro. Sčasoma balonu duske odprejo. da moč zgubiva in se zemlji holj bliža. aLi z