f^N a j v eč j i slovenski dnevnik^^ Iv Združenih državah Velja xa vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7. M Za inozemstvo celo leto $7 >di. Mussolini jc* šel čoln korak dalje ter namignil, dal )>« bila pravzaprav dolžnost Združenih držav — ustvari-! 1 i v Evropi boljše razmero. !*red par tedni je govoril v laškem senatu, kako sol Amorikanci vsega v izobilju produeirali, kako sijajne! plače so dobivali ameriški delavci in kako jo bilo vi Ameriki vse neizmerno bogato,.dokler ni polom na Wall Stroetu napravil vsemu nenadnega koma. Vsled poloma na Wall Stroetu so bile prizadete in-.c prišlo na nesreno misel ter gočnejši kralj sveta. Toda kdor ga bo v spomin v vojni padlim pisate- ZAGONETKA STRUPENE MEGLE V BELGIJI. Zagonetfca strupene megle v do- dje vnetju pljuč. Vnetje pljuč lahko lini belgijske reke Maae še zdaj ni povzroči pušcavni pesek odnosno pojasnjena. Strokovnjaki jse v sod- prah, ki ga je .potegnila megla na bi ne strinjajo. Najbolj verjetna je zemljo, potrjuje tudi *primer iz leta teorija, na katero sta prišla dva u- 1925, ko sta podlegla blizu Liega dva čenjaka. ravnatelj mcAereokxske po- človeka vnetju pljuč v času, ko 50 st^je v Miinsteru dr. Lam me rt in opazovali v zraku velik oblak puš-profeaar kemijo na univerzi Colum- .davnega peska. bta v New Yorku Mane-tti. j _ Oba strokovnjaka sta mnenja, da ! * j« strupena megla v Belgiji nekak- Nepričakovano odkrita, podzemska jama na Dolenjskem. šei^ odmev veiijcih peščenih vihrar- i Jev in me teže v. ki »e- besneli v nor j vem.bru nad Saliaro. Nekaj dni po V vinorodni Trški gori so delav-viharjih nad Saharo so opazili v ci kopali v vinogradu, ki je last Ko-£>panijl ipiiščavni pesek, ki se je po- zinove iz Novega mesta, tik zidanice Jayll pozneje tudi v Švici. Tak pc- jamo vodnjak. Ko so jo izkopali «ek, pomešan z dežjem, je padal tu- že v jflobočinl dobrega metra, so na-dl v Pafizu. lAmmert sklepa iz te- loteli -kopači na trdo skalo, ki jo je rn, d« J« dgoevel Belgijo velik oblak bUo treba razstreliti. Pri razstreli-pefka Iz Sahare in ga je megla po- tvi se je presenečenim delavcem leqpilU na zemljo. Istega mnenja odprla jama, globoka kakih 15 do Jt ^>rot Mannettl. . "j30 mtrov/Zaradi mraka so delavci 9 to teorijo me ujemajo simptomi opoctili nadaljne raz^koyanje, nana obolelih ljudeh, z meglo asustrup- J slednji dan pa se je odpeljala v vi-l|epl Uade jo možno ščegetenje nograd laatnioa s potrebni delavci v grlu ii. pljučih. Obdukcije trupel in pr^rars^nl, v svrho pre iskanja to pokazale, d« ao podleaU vsi lju-'te nmaiartno hitro odkrite globeli. - ik poma. se ne more iznebiti misli, da princ na prestolu ne bo srečen. Zdaj. ko izpolnjuje vse dolžnosti, kar mu jih nalaga prestolona-sledstvo, ima še vedno dovolj časa za zabavo in rezvedrilo. Če bi bilo mogoče, bi gotovo postal navaden zemljan, seveda s primernim premoženjem, da bi lahko nada-, Ijeval svoje veselo samsko življenje. Ker pa ve, da ga čaka prestol, hiti na vso moč izrabiti vsak trenutek za zabavo in razvedrilo. Kot kralju mu seveda ne bo dovoljeno zahajati v nočne lokale in plesati ali .pomešati se v navadni promenadni obleki med občinstvo. ljem zasad:Io gazd v heraultskem o-Kraju. Posajenih bo več kot 10.000 ceder in se je delo ta mesec že pii-čeio. Gozd bo zasajen v obiiki zvezde in vsak rogelj bo dobi! ime po kakem slavnem pisatelju, ki je padel na bojišču. ^ 0KAMENEL JE SLOVENSKO-AMERIKANSKI % M LEV£ 1?»I -i - CENA SOc Po zanimivem č t ivu presega vse dosedanje. BLAZN1KOVE mm* CERft ŽfftENTOV "GLAS NARODA" Trgovski potnik S. Kohn iz severne Češke je postal žrtev redke, strašne belezni. Najprej se mu je strdile mišičeve na roki, pozneje pa tudi na glavi tako, da je odpiral u-sta kemaj toliko, da so ga mogli hraniti z mlekom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se je izkazalo, da bo pola g oma okamenel. O lečenju so se izrazili zdravniki takoj zelo skep-Bclezen je napredovala po-toda neizprosno. Bolnik, nesposoben za vsako delo, je. samo želel, da bi ga sprejeli v kakšen humanitarni zavod, kjer bi mogel preživeti zadnje dni svojega življenja v miru. Dolgost njegovega življenja se da matematično izračunati. Bolezen je zadela tudi mišice na prsih tako. da je postajal prsni* koš vedno ožji in •trši. Bolnik'se je počutil kakor da so mu nataknili prisilni jopič. Tudi mišice na glavi so se štrdile tako, •da ust sploh ne more več odpreti. Hraniti ga morajo umetno s pomočjo cevke. Polagoma se mu je strdilo vse telo. V maju so pa hoteli napraviti čudež. Bolnika je zahtevala nemška klinika prof. dr. Schmidta, kjer so se hoteli odločiti za izredno težko operacijo. Pozneje so si pa premislili in taka lezi nesrečnež še zdaij v bolnici. Baje ga nameravajo prepeljati na berlinsko kliniko, kar bi se bilo že zgodilo, če bi bil na razpolago potreben denar. Vlak ga je zagrabil. St. Petrineo je hotel prekoračiti železniško progo pri Zavrtnici. Zaradi svoje neprevidnesti bi kmalu izgubil življenje; pridrvel jc vlak, ga za grabil ter vrgel tako silno ob l!a, da je nesrečnež zadobil težke notranje poškodbe in rane po glavi. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico. Čudna usoda novorojenčkovega trupla. V Travniku je našel občinski delavec v kanalu truplo novorojenčka. čemur pa ni pripisoval posebne važnosti. Trupelee je zakopal na muslimanskem pokopališču. Ko se je vest o tem raznesla med ljudi, je prišla tudi do policije. Policijski uradniki pa so našii grob3k — prazen, nekdo ga je odkopal ter odne- ' sel trupelee. Berač skočil pod vlak. V Osijeku je skočil pod vlak 68. letni berač Spasoje Rušič iz Cepina. Starček je že opetovano dejal, da si bc končal življenje, toda poguma ni imel. Pretekle dni se je nekolike napil in odšel na progo, kjer i je legel na tračnice. Tovorni vlak. ,ki je vczi-l iz Osijeka proti Dalju. mu ;je edrezal glavo. Bata zgradi tvornico v Jugoslaviji. Že tri leta se vrše pogajanja, kje bi zgradil znani češki veleindustri-jalec Bata v jug. državi tvornico. j Odložitev je padla šele zdaj. Bata je kupil od srbske patrijarhije v Dalju 500 jutrov zemljišča v Bcrovu pri Vukovaru. kjer bo zgrajena njegova tvcrnica z delavskimi kolonijami. Za zemljišče je plačal 3 milijone 500.000 Din. Borovo je železniško križišče ob Dunavu, kar bo za novo tovarno velikega pomena. Rojak si je moral sam kuhati, ker je njegova mlada žena cdpotovala k svojim sorodnikom. Sleherni večer si je kuhal večerjo. — To je neredne, kaj ne — so mu rekli prijatelji. — Dczdaj sploh nismo vedeli, da znaš kuhati. — Nič lažjega kot to —• je cd vrnil ro/ak. — Par krat sem opazoval svojo ženo. pa sem se naučil. Meso vržeš v lcnoc. poliješ z mastjo ter malo s papriko in s soljo potreseš. Ko je prismojeno, pa na mizo posta- __, viš. "j * DVA ŽUPNIKA V 100 LETIH V6e, Ji biU sveti Kia!J' Kje sc časi. ko so se prišli kralji --klanjat ^ogu? Dandanes imajo kralji drugačne j nazore. Od svojih podanikov zahte-iva:jo. da bi jih po božje častili, j Ponekod jim še izkazujejo to ne-j zasluženo čast, v največ slučajih i jim je pa že odklenkalo. Župnija Cier de Riviere v tou-louški škofiji je brez dvoma znamenita vsaj po tem. da je imela zadnjih 100 let samo 2 župnika, pa vendar nikoli ni bila brez duše-brižnika. Nedavno je šel v pokoj župnik, 5;i je služil v Cieru polnili 45 let. Imenovan je bil 1. 1885., njegov prednik pa je služil v isti župniji celo 52 let in nastopil svoje službno mesto 1. 1833. Malo manj kakor 100 let sta pasla ovčice v Cieru le dva župnika, kar priča, da je dotični kraj zdrav in da ima pobožne župijane. ki ne jeze svojih pastirjev in jim ne delajo preglavic. V tem času sta župnika iz svoje fare poslala v .samostan 7 žensk in 1 moškega ter vzgojila šest mladeničev za duhovski stan. Bila sta tedaj dovolj goretja pri delu v vinogradu Gospodovem. ŽENSKA POZABLJIVOST Če bi presojali pozabljivost molkih in žensk po izgubljenih pred-1 metih, shranjenih v zbiralnicah lon-'donske policije, bi prišli do zaključ-[ka. da je spomin žensk mnogo bolj Jluknjičast kakor moških. Zdaj, ko vreme slabo, izgube ženske v Londonu vsak dan nad 400 dežnikov, skeraj 10-*krat več kaker moški. Tudi med drugimi izgubljenimi in na I policiji shranjenimi predmeti prevladujejo ženske ročne torbice, de-' narnice in celo umetno zobovje, j V Lcndenu se je večkrat primerilo tudi. da je dama baš dobila na (policiji izgubljeni dežnik, ali ročno torbico, pa jo je domov grede pozabila v omnibusu. Kdo ve. od kod izvira ženska pozabljivost, in kakšne misli roje ženskam po glavi, da i tako malo mislijo na svoje reči. II NAMERAVATE PRIREDITI veselice; I p I ■ * I zabave QQIASUJTE "GLAS NARODA" M Cltft- IftfDO TU6 članttvo, pte pt Vili Slovenci ? v%ii okolici. -f-mtrrr-y TTrT~ -------)-------ggfe----------- i CEHE ZA,OGLASE SO ZMERNE Včeraj se je ž? dan za toliko potegnil. kolikor peteiin zine. Ni dosti, nek-ij je pa vendarle. Kadar se bo toliko podaljšal, ko-lik^r Marjanca zine. bomo že ob solnčni .ivetlobi vstajali. Ona mu je rekla: — Ti ne veš. ka-kako vroče te ljubim. — O vem, vem. — je odvrnil — kadarkoli prideš k meni, se mi od te vre čine staja prece j denarja. j Bogat oče je rekel po poroki svo-I jemu zetu: — Na, tukaj imaš pet tisoč do-jlarjev To je dota. ki sem jo name-i nil svoji hčeri. Zdaj mi pa oblju-; bi. da ji boš vedno zvest in da jo bcš ljubil iz vsega svojega srca. ; Mladi mož je tiščal bankovce v j roki. malo pomislil in rekel: — Počakajte malo. da bom pre-1 štel. * I Ko so minuli medeni tedni, ji je rekel: — Salamensko sem bii neumen. !ker sem se poročil s teboj. — Oh, — je zajokala. — Zdaj si ;šele pokazal, kakšen člevek si prav-! -zaprav. -Pred poroki in prve dni , po peroki si mi neprestano zatrjeval, da sem jaz tvoja največja sreča, zdaj pa praviš, da si bil neumen, ker si me vzel. — No, razumi me vendar prav, draga moja. Ali nisi še nikdar slišala govoriti pametnih in izkušenih ljudi: — čimvečji norec je, tem-večjo srečo ima. * Na cestnem vogalu sta treščila skupaj dva avtomobila. — Kaj ne znate trobiti? — je na-hrulil šofer prvega avtomobila mlado lepotico, ki se je nahajala v drugem. , — O, trobiti znam — je odvrnila smeje, — samo voziti ne znam. Nedolžnost je ena najbolj umazanih stvari na svetu, kajti v nji si vsi umivajo svoje roke. Dentist jc človek, ki zato ruje drugim zobe da more s svojimi zobmi v kaj vgrizniti. Kava. zares dobia kava, mora biti: črna ko hudič, vroča ko ljubezen in sladka;kakor greh. "GLAS NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY. JANUARY 7. l»3l The LARGEST SLOVENE DAILi VSE ZASIAVO IN LEPOTO i f Nedavno s^ priobčili listi vest o smrti mlade, filmke igralke Eve pl. Berne. ki sta jo odkrila v Evropi Filmska igralka Harver je zdaj soproga miliionanja Williama Sea-mana in filmski karijeri je cfcila za filmski magnat Irwing Thaiberg in: vedno slovo. Ko so j a nekoč vpraša- jli. če se namerava vrniti k filmu, je DVOJNIK. ZANIMIVI in KORISTNI POMTKI FOREIGN LANG V AGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Ogoljufanje nezaposlenih. njegcva soproga Norma Sheare in jo poslala v Hollywood, kjer naj bi!odgovorila: "Nikoli! Ali morete ra- Tudi za časa nezaposlenosti .se mesecev brez službe in ni mogla |post3la slavna filmska zvezda. Nje-!zumeti. kaj je pomenilo zame to pojavljajo hijene, ki hočejo na- zapustiti svoje otroke same doma i no smrt je zakrivila str^-ga dijeta, j življenje? Po cela leta se nisem d.oj pravljat: denar na račun nezapo-j da bi kje delala, je bila že v naj-ki se ji' je prostovoljno podredila,'sitega najedla. Dokler nisem bila j slenosfci. Znan je švindel raznih hujši bedi in obupu. Oglas se je da bi ustregle nollywoodskim za- lačna, da se mi je kar temnilo pred sleparskih tvrdk. ki oglašujejo po- ; zdel kot pravcat blagoslov. Izpo-ir vrgel aktovko v mrežo, je že sva govoriti. Lord se je otajal, po-1 mo en občutek mi je nekoliko laj-jhtevam o ženski lepoti. Čim je pa čemi, se sploh nisem upg'.a jesti:' nudbe za delo. ki se lahko oprav- , sodia si je dolar, da bi plačali z:;brliz*ala piščalka. In tedaj je stajal je čedalje priljudnejši in šal bolečine: tobak. Tudi poznsje jprispeli v Helipad. so ugotovili, Sprdam nsinreč med one ženske, ki IJa doma. Seveda ne vfi taki oglasi priletel z menoj nosač. vrgel v od- ljubeznivejši. Prišla sva na cbleko. ko se je imel vlak odpeljati z nami da j-e predebela. V resnici pa debe- še rade rede in zato sem morala1 so sleparski, ampak je med njimi d lek eleganten ročni kovčeg ter _Nu, to ni nič izrednega. Dr-! in so me dvignili ter na nošCT.?1 ia še daleč ni bila. Toda filmski skrbno paziti, da nisem postala pre Prise! sem ravno v zadnjem tre- mahoma zalotil v prepričanju, da , ko izmučen, da nisem mogel misli-nutku Ko sem planil v prazni kupe je to moj lastni smeh. In začela J ti. Niti rešitev me ne veselil. Sa- urno zapustil vlak. Pogledal sem žim se angleške mode in si dam prenesli v drugi vlak, nisem mogel aparat doda najmanj is funtov vsa-!debela". krojiti obleke izključno iz angle- J ničesar misliti. Voz je bil poln lju-f ki ženski. ki stopi predenj. Eva Be*-- škega blaga. — je rekel. Zopet se je nesmelinil. Povedala sva si. kam se peljev.i. — O, — dejal, — na postaji me precej takih, tako da človek mora j biti oprezen, zlasi če se zahtevu kako plačilo vnaprej. Lepa Dunajčanka Marietta Mil- j Navadno se tak oglas glasi: -ner je tudi položila svoje mlado živ- j Wanter __ Delo doma„Lah. Držati je morala, strego dijeto in 4 jen je na oltar lepote :n slave. Ka- [ kQ zaslužite mn0g0 denarjll v svo. mc.rala shujlvtti. skozi okno. Nosač je skoči! z vlaka in mahal gospodu v črtastem popotnem plašču z visokim ovratnikom. ki je pravkar bližal s perona Na oko se mu ni nikamor mudilo. Ko ^e je vlak že začel premikati. je stopil v vez, nakar je jrevodnik zaprl za njim vrata. ! ju bodo zamenjali. Gotovo se bo nameril v moj — Za Boga. mati in nevesta bo kupe. sem pomisli' in nejevoljen sta vendar ločili podobnost najinih j se je ustavil. potolažila se je podlegla sušici, stara komaj 24 let.,eovor ra7latraio „ako se lahko zasedel polovico prostora, da ga ne obrazov, - sem dejal. Spreejlp nas je zmolklo mrmra- ■T 1_ . nak^aIa sama s Dre. g° ° razlag:a]°' kako se lahko b- oris "o oreveč v delež novemu - Ne ne le uazite pa boste vi -! nje. Peron je bil črn od množice, ki i vsaJ del.ma, ko so ji pcpudili manj il j..zen si je naspala sama s pre j slu21 s pisanjem adres na pismih b. pn.s.o pieveo v ciuez novem.i ne, ne, le pazue, pa oasie . J . ;šo vloge, v nekem propagandnem ki- tLanim postom in s prizadevanjem potniku. Vrata so se sunkoma orl- deli čudež! Nisva si slišna le po ga je bila zalila. Vsakdo je koga? di, ki niso vedeli, kaj je z njimi. ne j* O. to je bila prava bolnišnico v j vlaku! Nagnil sem glavo in zaprl' . , , t .. . . .. , „ . , .. .. OCi 1 ^ ;« masirati z električnimi aparati, .ker Eva Berne, je postala, tudi ena jem prostem času. Ni treba, nikake Hnato nri^a tnvrii in i Vlak le drevil v iasnino — no i vsemu S3 je smeje uklonila, saj so ji 'žrtev pretirane dlje te. Postala je' izkušuJe; za informacije in bosta pričakovali moja mat: m j Vlak je ctievu v jasamo P°icbetal, h^nrmnst. Prvič ie slabokrvna in ko ie orišla bolezen, i ___________ __ _______.. moja neevsta. Pazite! Gotovo na-1 vsej priliki smo morali biti kmalu; ■ '-nasroiv^ v .m ~ — . ———---—j ----—, —^ j doma. Zdajci se ie brzina zmanj-j šala. Bili smo I Prvič je slabokrvna in ko je prišla bolezen.) priložite znamko Johnom'ni imel organizem dovclj moči, da • To je o^čajna ie^ifcu^opr^ film"lsma ali oglasa v časooisih. "Infor j je ugotcvill, da ne bo nič z njo. Bi-|skih igralk 3arabara La Marr je | macije- ( ki jih človek dobi v od za odgovor." To je običajna vaba v obliki pi- prla Zasukal sem se, nato pa zopet obrnil. Tujec si je zdajci popravil ovratnik. Stala sva si naproti. Jaz sem uprl pogled vanj.1 — Sedem in dvajset, prosim, bilo je. kakor da sem -e preselil — Natanko istih let kakor jaz. na drugi svet. Vsa kri mi je izginila i i obraza. Kako? Kdo je to? Ali nisem to jaz. ki sem oravkar zasedel polovico ku32ja in ki. stojam sedaj naproti tuicmu človeku ter se cbna^am, kakor da bi bil izgubil pamet? Ta človek v dolgem črtastem plašču sem vendar jaz! Njegovo o^tro oblikovani nos je moj, nje- zunanjOiti, ampak tudi po postavi, j Pričakoval in se je hotel preveriti. Ali smem vprašati, koliko let vam : če je med potniki. je? J Oprl sem se na bolničarja in i vstal. V glavi se mi je vrtilo, ven-j dar sem se naslanjal na držaj. Te-Pomenljivo je Dogledal predse in dajci je kriknil gias v množici, stresel z glavo. j Ozrl sem se tja, odkoder je prišel — Pravijo, da sem popolnoma' Slas. Svetlolaso dekle visoke po- propa nu. Pcznaje so jo poslali mzaj v ostati za vs-ako ceno vitka. Švedska Evropo, ne da b". se kdo resno po-1 filmska igralka Anna Nilson je pad-trudil spraviti jo kot filmsko igral- la pred dvema letoma s konja in si ko do kruhu. To se je zgodilo pri- zlomila hrbte aico. bližn: pred dvema letoma in zdaj s ličen mojemu dedu Tomažu Bro-keju. zmagovalcu pri Gibraltarju. Znabiti je tudi vaša rodbina b:-it-skega porekla? — Moj oče, moj ded in moj pra-ded so bili poljedelci. Moja mati je bila takisto kmetica, ki vse svoje stave je rinilo proti meni. Dve mehki roki sta se oklenili mojega vratu in kmalu sem začutil na licih vroče solze, ki so se med globokimi vzdihi zlivale po mojem obrazu. Poljubi so se vžigali neprestano iznova in povečavali mo- je sirota mrtva. Filmski aparat je zahteva! neve žrtev. Eva Berne je bila ena mnogih naivnih deklet, ki se postijo in prenašajo muke sistematičnega masiranja, samo da bi estale lepe in slavne. PrcLeklo lete so izdelovali v Hollv-woodu film "Povratek dr. Fu Man-• chu". Junakinje je igrala Jean Ar- V Hcllywoodu je 125 salonov za nego lepote in mnoga maserskih sulenev ki vsi imenitno uspevajo, kajti za lep;to morajo skrbeti tudi' meški. Igralka, ki hoče cstati slavna. mora najmanj 2 uri r ■ dan ne-' govati svoje telo. Poleg tega mora telcvoditi, gojiti sport, masirati se in seveda tudi postiti. Negovati mora obraz. lase. nsge in telo. V mno- ■ ivi plavi lasje, počesani nazaj, so življenje ni prišla s kmetov. Mo- J° vročino. rhuizvo. blonainka vitke postave in g'h pogcaboh s filmskimi podjetji otožnih oži. En prizor je bilo treba so posebne dclrčbe, ki pravijo, da na moji glavi, njegove oči so mo;e oči, njegova usta moja usta ... Grozno! Saj to je moja lastna podoba. moja senca, moja prikazen! Al pa me varajo moji izmučeni /ivci0 Ta bi bila lena! Ni mogoče. Saj se ie zdajci zganil. In tudi on j ' prebledel in drgece z ustnicami. Obvlada >e pa vendarle. Brez besedice je sedel poleg mene. Izčrpan sem s? sesedel na mehko blazino. Vlak je drevel s brzino. Nastala j? noč in mrzli pogledi so se srečali. V tistem trenutku s?*m brez pridržka verjel v možnost čudežev. V nadzemeljski moči, v čarovnijo, v preklet0 duš;\ ki blodijo po svetu in se bil na-vp:oti svojemu sopotniku brez o-rožja. In leda i je napravil kretnjo, kakor bi se hotel nečesa otresti. Bilo je kakor da se bori — bori za prvo .besedo. Oprostite moji nadležnosti... je rekel. — Pišem se lord Henry Torcy. Barva njegovega glasu se je po- goče sem jaz prvi svojega rodu, kij Oblivala me je zona. Srce mi je ponoviti osemkrat v svitu močnih mora filmska igralku takej zanu-je prekoračil mejo države. j tako močno bilo, da sem čutil, ka-; reflektorjev. Po osmem nastopu se stiti službo, če prekorači določeno — Neverjetne! Neverjetno! ; ko se mi napenja žila na vratu. je jor3]ka cnesveščena zgrudila. Brž tež:-. Zato je šla Clara Bow v bol- so ji pomagali na noge in ko so je vtico in se vrnila za 25 funtov lažja. Govorila sva še nekaj časa, po- ; Vzdignil sem glavo, tem se je poslovil. Naročil je bil Vsi potniki, ki so se vozili v v SVOji garderobi zavedla, je pri- Zato filmske zvezde gladuiejo in ležišče v spalnem vozu in se je pre- , spalnem vozu, so bili mrtvi. Moj zn3ia SVCjj prijateljici, da se je več prenašajo razne muke. da se ne zre- selil tja. Ostal sem sam. Odložil« dvojnik.... če hočem, lahko zdaj meSecev pred nastopom tuko po- de. sem vrhno obleko in iztegnil slad-' postanem lord Torcy.... stila, da je slednjič omagala. Zraer- !--—--- ko utrujene ude. čeprav nisem mo- j Kri mi Je zavalovala po žilah. je koristna, seveda če člo- j gel misliti na spanje, ker sem bil j živci so se mi bolestno napeli. Kaj, vek fizično ali duševno ne dela pre- Naročite se na "Glas Naroda" — preveč razburjen in tuid nekam: kaj bo sedaj? Videl sem dekle, ki n D*iati tako naporno ka-' polno pobit. | je bilo krasotica, očarljivo bitje, ^ de,ajo "{51mski igVaici, in p0. »^cčji slovenski dnevnik v Zdru- najini Čemu je on on in ne jaz? sem j Plavooko, visoko in ponosno. In ni- stiU se _ je pa ne3pametno ~ mogel izdaviti niti besedice. ženih državah. se vprašal. Od črte do črte sva si \ sem isto bitje. Pardon — le s to razliko, i Zdajci se je dekle okrenilo k beda sem jaz v primeri z njim siro- !lolasi dami- ki se mi bližala z od-mak. lač^n zaslužkar, ki s težavo | Prtimi rokami. zbiram sredstva za življenje in se j Prižel bil trenutek odločitve, vozim trenutno s prosto vozovnico' AU naj ostanem siromak, kakor — med tem ko je on že bove kako! sem biI doslej, ali naj se izpreme-sit potovanja in se vozari po svetu j nim v lorda in se dvignem v višave samo v zabavo. Čemu je meni do-! življenja zgornjih desettisočev? deljena ta vsakdanjost sivega življenja, njemu pa cvetejo vse krasote na tem planetu. po'.ncma ujemala z mojo govorico . j , . . ... ti«i t mamil svojo zavest. Obračal sem A vendar, zdaj je bila mučna tisi-! _ ____ na presekana. Skrivnosti ni bilo več. Ne. to ni bila več čarovnij" B. tasticno, Stvo Imel bom ime, denar, moč. krasno nevesto." Mogoče je celo tako da vobče ne smem povedati resnice,, ker bi se usmrtila, saj je videti, da j ji pomeni ta laž življenje in ji od- ! pira razgled v bodočnost? Kako je že govoril poprej? — Na las sva j Sloveniji pisatelji II. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18tH Street New York, N. Y. Zagrenjen in truden ob teh misli se^i skušal zadremati. Prešla pa ' je cela ura. preden sem malce o- si slicna. Na las!? Zprl sem oči in začutil mehke roke stare dame na svojem obra-lo "jr nekakšno nenavadno, fan- | enoličnega udarjanja koles ob trač- j zu Kakor iz globin zemlje je pri-.. ..........—1— nice- hajal njen glas iz srca: RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) z ene strani na drugo, dokler mi I niso. trepalnice zlezle skupaj od 1'vtresna povest, Moravske sli-ke, Vojvoda Pero I Perira, Čr- j Znamenje štirih (IJoyle) ....... .56 ! Zgodovinske anekdote .......... .30 Z ognjem in mečem .............— Zločin in kazen, 1. in II. zvezek 1.— Zgodite Napoleonovega huzarja .. .fifl Zgodb« zdravnika Muznika ...... j Zlali pantar ....................tfO Uce ................ 2.5V ZKIKKA SLOVKNSHIH POVESTI senzacijonalno dvojni- j Iz najgloblje tišine trdnega span- _ . , ._ . „ . : ca me je zbudilo reskanje in tre- Povedal wm svoje ime in pri-; _ ^ ? ... i — Dragi moj, ljubi moj sin! Na čelu se mi je nabiral mrzel pomnil da bi se mi videlo zelo ^apje, ki je spominjalo na pekel.! pot skozi možoane mi je šinilo: smešno če bi se se nadalje gledala I Z°Pet udarec in ZOpet mir. Potem | ^ je ta ^ _ treba je'samo; . itroguni pogledi On se je temu sunek" Neka nevidno si,a me * iz" 1 da odgovoriš, kakor zahteva polo- nasmehnil. Meni se je pa zdelo ta ko znano, tako domače, da sem se j trgala iz mojega položaja in mc; vrg]a ob steno kakor mrtev pred- , žaj! Toda ah, moja mati ni imela i j nikoli tako -mehkih rok, njene ro železno; ke so bile rakave, žuljave, roke kmetice, ki je vse svoje življenje trdo delala na polju. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA met. Glava je udarila ob I kljuko. Onesvestil sem se. Ostri zrak predpomladanskega jutra me je zbudil. Ležal sem na ; nosilih. Okoli mene je vrvela mno-1 žica. Skušal sem se dvigniti — pa ni šlo. Približal se mi .ie gospod v belem predpasniku. — Le mir! — je dejal. — Poškodba ni težka. — Kaj se je zgodilo? — sem i ponosom v prsih sem dejal: Tik za fronto ...................W i *v. Vojnondr aU poganstvo .... Talit, (Iievlc), trd. vez..........15 S- *v. Huda tirezdno .......... Tri indijanske povesti...........30 3. *v. Vesele povesti ............ Tunel, r«'. roman................l.',0 4. tz, Povesti ia slike .......... Trenutki odStlia .................50 5. xv. Študent naj-bo. NaA vsakda- Turki pred Dunaje« ...........HO]* pjl kruta...................... Tri legende o razpela, trd. vez. .65" Tisoč in ena not (lt*i>e) jSi»IŠI ZA MLADINO: vez. jnala izrat . ¥ fT. trdo vesano. Vsebuje 10 po- ▼Cltl •"••••eoeoeo****** Večerna pisma, Marija Kmetova Vojska na Turškem .G0 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waidova). broS....... Vojska na Banana, s slikami .35 .15 .15 M Vrtnhr, (Rsbindraaatb Tagore), trdo vezano .............. brottraao ................. Volk spokoniik in druee povesti 1.— Tnlo Tezano ...................1.25 Vtšnjega repatica, roman. 1 knjtgl l.."0 Vojni, mir ali poganstvo, I. sv... .85 V anstiv je fila, III. zt....... Jt5 Valetin Vodnika izbrani spisi Vodftik svojem narodu ...... Vodnikova pratika -1. • 4927..., Vodnikova pratika I. 1928 .... Vodniki in preporaki ....... ZmlMl wii1* •••••••• ••••••«• Zadnje dnevi nOsreCttesm kralja Za kruhom, povest ......... Zadnja kmečka vojska ....... Zadnja pravd«. broS. ....... Zgodovina o nevidnem Nareku Zmaj h Bosne ....l........ Ziatarjevo zlato ............. _ _______ . Življenje slov. trpina, izbrani spisi j Z ntih goni AleSovec, 3. st. skupsJ ........3. snopič. Mlin M .23 .50 -50 .60 .GO .60 35 .M' .50 .50 pozlačevanjem kart. šivanjem, vezenjem, krošnjarjenjem hišnih potrebščin ali potom kakega • mailorder business-a". Brez izjeme se človeku pove. da si mora najprej nabaviti petrebni materij al. načrta ali delnice. Na prašen je. naj v pošlje nekoliko denarja kot "depozit". — Ako to stori, ne bo nikoli več kaj slišal o tvrdki. V drugih slučajih mu .zares pošljejo kak materijal. kot ščetke in pozlačilo ali svilen cvirn in igle. Ko pa vpošfje izgotovljenj delo. bo navadno dobil v odgovor. J da "delo ni dobro in se ne moro f sprejeti", naj pa kupi več materi-; jala in zop^t po«ku-:i. Oddelek za domače delo newyor-! škega delovnega oddelka jc že nekoliko mesecev dobival pritožbe o delovanju raznih takih brezvest- f nih tvrdk. Ceni se take tvrdke so | že opeharile ljudi, ne samo v New Yorku ampak v vseh drugih državah Unije, za nekoliko miljonov dolarjev. Miss Francis Perkins, ki je državni indnstrijalni komisar je u-kazala posebno preiskavo in tako opisala delovanje teh tvrdk: "Te sleparske tvrdke za domače deio so brezvestno izrabile obstoječo nezaposlenost in zaupljivost ljudi. Njihov sistem obstoji v tem. da odprejo pisarno kje v New Yorku. Od tu razpošiljejo okrožnice po vsej deželi, zlasti pa v manjša mesta. Obetajo višoko plačo' za lahko delo doma. kot izdelovanje kopalnih sukenj. perila, raznih novitet itd. Delo dob: proti pošiljatvi $1.50 ali S2. kot "deposit". Na tisoče ljudi pošilja jim denar in čaka na naročilo. ki nikoli ne pride. Nedavno se ljudje ne pritožujejo, dokler ne mine nekoliko dni. in med tem se je tvrdka že kam drugam preselila in izginila brez sledu. Kakor je poizvedba cpkazala, oni skoraj brez izjeme oglašujejo najprej v najdaljših krajih, tako da pustijo pet dni za odgovore iz pacifične o-bai, štiri dni iz daljnega zapade In tako dalje. Na tak način- prihajajo odgovori z denarjem istočasno Ko zaprejo eno pisarno, odprejc takoj drugo pod novim imenom in ponujajo topot nekaj drugega. "Večino okrožnih pisem so posijali vsaj nekoliko dalje od mesta. 'depozit'5'. Od tedaj pa ni nič slišala več. "Neka inozemka v malem mestecu je dobila okrožnico in se stvar zdela tako dobra, da je takoj povedala tudi drugim sosedom. Vsi so skupaj zložili zadesti denarja z i plačilo. Kasneje so hedili od dneva do dneva na poštai urad. ali .odgovora ni bilo več. "Delovni department dobiva skoraj vsak dan pritožbe o enakih sučajih. Svarimo vse. ki dobivajo taka okrožna pisma s ponudbami za delo doma ali pa čitajo take o-galse, da se obrnejo na New York State Department of Labor, 124 E. 28th Street. New York City, predno pošjejo svoj denar? "Jaz sem pisala vsem uoveraer-jem raznih držav in jih opozorila na ta švindel ter se bo vse storilo, da se stori kra.j temu brezvestnemu švindlerstvu." IZUMIRAJOČI POKLIC Kiakerji. poklicni gledališki plo-skači in ropotači. si še vedno služijo kruh po velikih mestih in se za primerno plačo vedno na razpolago: ogrevajo občinstvo' pri nastopu novih in nepoznanih ali manj priljubljenih igralcev, v.časili po pomagajo zatonu obledele, a vztrajne oderske zvezde. Pariiki lLsti poročajo, da je sklenil znani dramaturg Henry Bernstein, ravnatelj gledališča "Gymnase", odpraviti klakerje in občinstvu' prepustiti prostost pri ploskanju ali žvižganju. Toda podjetnik, ki vzdržuje klakerje. ni maral izgubiti zaslužka in je po sodnem potu zahteval od Bernsteina odškodnino za "trgovsko šolo in preprečeno izvrševanje poklica". Razprava je seveda zbrala nabilo polno dvorano gledališkega občinstva. Bern-'steinov odvetnik je Izjavil, da n ima tožitelj nebene pravice do odškodnine. kajti ni zabeležen med gledališkimi delavci in nastavljenci. Tožitelj je odgovoril, da ni rokodelec. temveč umetnik kakor vsak kritik, pisatelj ali sladatelj. ki si pride ogledat predstavi. Odvetnik je označil to trditev kot izraz nepopisne domišljije. "Kdo pa sem jaz po vašem mnenju? — je razburjeno vprašal tožitelj. "Vi ste poklicni dobavitelj plačanega navdušenja. ki kvari pravo razmerje med umetnikom in občinstvom," sa je zavrnil advokat. Sodnija je oprostila Bernsteina in priznala, da i-ma gledališki ravnatelj pravico skrbeti za ozdravljenje razmer. Tožitelj se ]'e obrnil na trgovsko sodišče, a to je odgovorilo, da ni pristojno za sporno zadevo. Kiakerji so namreč zastopniki staro-kopotnega, izumirajočega poklica. IGRE: tako da ni nevarnosti, da hi človek prišel v pisarno, povprašal za in- :•ostanek neblage gledališke pretek-formacije in se prepričal, da je vse - josti. Ne morejo biti včlanejni pri skupaj navaden švindel. ; nobeni organizaciji trgovskih ali "Nekoliko slučajev, o katerih smo strokovnih nastavljencev in torej ^Pj.izveedii. so bili zares žalostni. Ne-1 nimajo tudi pravice zahtevati za-ka'ženska. katere mož je bil'že več ščite pri trgovskem sodišču. -"•r Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj .60) Cyran de Bergera«. Heroična komedija v petik dejaajUk. Trdo vor j sano ......•■«.•*«.m^jdm*..4.1.701 ~ £dela,- drama v 4. dej............ .Mi. r Marta. Semenj t Rlchmondn, 4 dej»ii j a t________________________ .30: Ob vojski. Igrokas t Otlrlh slikah ' JO iN..:1:...... " Tončkove saj ne na MiklavšeT veter .Mladinska igra ■• petjem v 3. dojnnjife .....i... B. U JC. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek). ves. .......... Bevizor. 5. dejanj, trda Tesana .. Veronika Desepifika. trda tm ....1.5 Za križ in svobodo, Igrokai t 5. dejanjih...................... .00 :.i i § i m 1 I \ Ljudski odor: iiOj .35 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj .70 S. st. Po 12 letih. 4 dejanja J«; Zbirka ljudskih iger: pod cenijo. Sv. imajo velik uspeh if Zudi Zlatokspi ....................... ' Itfttta Ktf^fVi^l^ o o o • • • y • o Zmote In konec gd& Pavle...... Zla^a vas .....................- 9Utks iarsdnlh pripovedk: si»M»4dpniiR IX. dd ,4Š .251 ..Ne2a, Sanje JSO 13. snopič. Vestalka. Smrt-Marije .45 device. Marijin otrok ........ M .45 14. snopič. Sv. Bofitjan,, Jnnaiaa Ji dekliea. Materin blaaoslov .... M m 15. snopi;. Tujki prod RnnoIrm, Fabjota In Neia ............ J0| •20. snopič. Sv. Just; LjdMnrNk- & B « • T, LAS NARODA** — NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 1. 1933 The LARGEST SLOVENE DAILY III 17. 5. A. 10 • Nadaljevanje.* Ali je postal Viljem zopet ljubosumen? Ali je kaj slutil? Ali je bila tako neprevidna, da je svarila Ditriha z očmi, naj pozabi prejšnje čase skupne sreče? Ne, ne sme ga več videti, a ni našla poguma, da bi živela naprej brez njega! Blagoslavljala je na tihem srečni čas. v katerega je pahnila bolezen žtarega barona. Pred to bolestjo je morala zaostajati lastno bolest in bolniku je bilo treba ohraniti vero, da :e srečna nevesta! * Ko se je Ditrih poslovil zvečer, ga je spremil mladi par še ven. Šla sta na željo Regine. še nekaj čas ž njim, dočim je. služabnik vodil konja za njim. Bila je krasna poletna noč. Zvezde so bile tako svetle, da sta si lahko gledala v oči. 2eha obleka Regine je plavala navzdol in le bledost njenega obraza jo kazala Viljemu, ki se je obrnil proti hlapcu ter mu rekel, naj gre naprej. Obrnila je svoje kpe oči proti Ditrihu ter ga vprašala: — Zakaj pa si vzel mojega očeta k sebi? — Da ne bo tvoja žrtev doprinešena zaman, Regina! — To sem vedela ter se ti zahvaljujem, Ditrih! Baron Ellern je čutil, da ne sme izgubiti časa, če hoče videti svoja otroka pred oltarjem Poklical je Regino k sebi, v tihi uri. ko je naprosil Viljem svojo main, da ga sp-emija na daljšem izprehodu. — Moj ljubi otrok, ali mi hočeš napraviti pred slovesom še veliko veselje, — je vprašal baron. MOSKOVSKA KOMEDIJA Varšava, 9. oktobra. Tragikomedija v marmornih dvor-anah nekdanjega plemiškega kluba v Moskvi je končana. Svet morda še ni videl takega procesi, odkar si je človeška družba postavila pravico, ki zločince preganja in poštenega ščiti. Moskovsko sodišče je izgledalo v svitu električnih obločnic, mikrofonov in kinematografskih aparatov bolj kot a-telje kakega podjetja v Holly-woodu, kakor pa kot miren dom boginje s tehtnico. Evropskim pojmom pravičnosti in človeškega dostojanstva se je protivilo, ko smo čitali, kako je sodišče skušalo z vsemi sredstvi proces popularizirati, kako so priganjali delavske množice in šolsko mladino ter celo otroke obtožencev, da so zahtevali smrt nesrečnih žrtev, in kako je radio raznašal "priznanja" obtožence širom sveta. Najbolj čudno in nerazumljivo na stvari pa je bilo obnašanje obtožencev samih, ki so takoj priznali krivdo, odklonil zagovornike, slikali svoje prevratno delovanje v najtemnejši luči in kar tekmovali med seboj, kdo bo proti sebi navedel hujše obremenitve. Trdili so sami, da so skušali pridobiti specialiste v službi sovjetske vlade za to. da onemogočijo izvedbo petletnega gospodarskega načrta, in da — Oče. kake moreš vprašati kaj takega? Povej mi. kaj naj storim! 50 v to svrho do^vali Podporo od Daj. da doživim, da b;š postala žena Viljema. Zakaj naj bi bila . lusklh beguncev. različnih kapita- vajina sreča uvlečena za tako dolgo časa? Ko bi jaz enkrat umrl, w! ustlcmh P°d-,etl' v EvroPi in ce:° gotovo še čakala iz obzira do matere! i od francoske m angleške vlade sa- i Regina m* je zgrudi..a poleg bolniškega stola ter izbruhnila v trpke1 *i>l2e. Ni srr.f i.i pokazati, kako .-tiušno se je bala dneva svoje poroke. Igrati je mora-a naprej vlogo pred očmi ljubega in dobrohotnega moža, katerega e ljubila bolj kot la.stnega očeta. / Ti -i d .'.bra in 1 ubezni polna hčerka ter boš postala Viljemu do-ora /-< B Ji mu zvesta pomočnica v časih kot so sedanji. Novi ljudje jado na- .pili ukaj kot gospodarji, in stari zvesti služabniki se bodo morali umakniti. Viljem je povsem drugačen gospod kot sem jaz. Omili ta ti. kjerkoli moreš. Ti si zelo pametna in preživela si svojo mladost na deželi. Občevati znaš z ljudmi. Ljubijo te že sedaj, kajti čutijo, da ;maš srce na pravem mestu. Kadar boš držala svojega prvorojenca na ».vojih prsih, misli na to uro in vzgoji ga za poštenega ter zvestega človeka ! — Naj bi bil tako kot ti, moj dragi oče, kajti to bi bilo najboljše za mene Ln zanj. Ostala sta še dolgo časa skupaj v zaupnem .pogovoru. Izgledalo je, kot da hoče stari gospod zasejati plemenito seme v rodovitna tla. Govoril je z Regino kot žensko, slično njemu samemu in ponosna ic bila na to. V tej uri si je zopet obljubila, da bo zatrla vse misli na ljubimca in da bo ostal slednji le še lep spomin. In ko je vstopil Vilpem ter izvedel, kaj je sklenil oče, se mu je pitvikrat prostovoljno pritisnila na prsi ter mu dala prisrčen poljub. — Regina! — je šepetal Viljem s pritajeno strastjo. — Konečno bo ugašeno moje koprnenje. Ti niti ne slutiš, koliko sem pretrpel ves ta čas t:olcg tebe ln koliko sem trpel. Sedaj pa si končno moja! — Po družinski postavi bo stopila mama na mesto, kakorhitro me r.c bo več tukaj. Če ti .je prav, bom že danes obvestil mater, in Viljem ikrbi lahko jutri na naznanilo. — Tako kmalu že? — je vprašala Regina preplašena. — Moji dnevi so šteti in treba je hiteti. Jaz bi se rad nekoliko odpočil. predno govorim z mamo. t Kot je naročil baron EUtrn je bilo izvršeno. Dva tedna pozneje sta stopila Viljem Ellern ter Regina von Kraus-neck pred oltar. Štirje mogočni kandelabri so nosili debele sveče. Ob svitu teh "sveč if pač premišljal marsikateri, kateremu bodo kot naslednjimi svetile na zadnji poti v temno noč. Oči so iskale s sočutno skrbjo postavo starega grofa. Danes je bila kapela polna ljudi.tki so bili v službi starega gospoda. Gostov ni bilo. * Le Ditrih ter zdravnik G-laeser sta bila na mestu. Zdravnik se je namreč bal, da ne bodo moči tjolnika zadostovale za vso proceduro. Ditrihu ni ostalo prihranjeno ničesar. Moral je popiti čašo gorjupa do dna Tako je stal poleg strica ter ni mogel obrniti oči od ošabne lepotice, ki je stala tam poleg tujega moža, kateremu naj pripada, dokler ju ne loči smrt. Ona je bila izgubljena zanj, čeprav jo je poznal kot noben drugi človek na svetu. Tam je stala ponosna, samozavestna ženska! Ditrihova edina tolažbo je bila. ko mu je Regina podala roko, jo trdno držala ter rekla: — Na zvesto prijateljstvo! Za sedaj in vedno! — se je glasil njegov odgovor. Tako sta vzela -lovo od ljubezni, a zvestoba je ostala! Ona ni zapazila, da jo Viljem opazuje z obnovljeno ljubosumnostjo, ko sta šla narazen, a Sibila se je izdala dosti prenaglo. Pogledi matere ter sina so se srečavali in oba sta čutila, da ju nav daja »sto čustvo. , V.sled tega je bil pozdrav med Regino ter njeno taščp izvanredno j hladen, ;n mlada ženska je bila globoko razžaljena. Tembolj iskren pa je bil pozdrav očeta, ob kojega strani je po- j kleknila. — Moj drajji otrok, osreči ga! Bodi vedno njegov angelj-varuh, da bom lahko v miru umil! Vse ie kazalo, da je bolnik zbral svoje zadnje moči, da se vzdrži te dni. Od takrat naprej pa jc vidno hiral. Nič več ni zapustil postelje, in štiri tedne pozneje je zavedno zaspal po strašnih bolečinah. Njegov konec se je zdel vsem veliko ofcajšanje. Pri poroki so se izognili vsakemu sijaju ter bahavosti, a tembolj je prišlo vse to na dan pri njegovem pogrebu. Mati in sin sta tekmovala med seboj, kdo bo izkazal vse mogoče časti mrtvemu. Kapelica je billa» izpremenjena v oljčni gaj, ln ob mogočni krsti iz hrastovja so stale štiri sveče v velikih kandelabrlh. V«akdc, ki je vstopil, je položil svež venec poleg ostalih in kmalu je bila cela karyUca izpremenjena v pravcato morje cvetk. (Dalje prihodnjič.) . f - me. Da. še več. Generalni štabi za- i jpadiiih velesil so po njihovih navodilih sestavljali načrte o vojaški intervenciji v Rusiji, in celo skriv nostni polkov. Lawrence, ki v mednarodni domišljiji ne sme manjkati pri nobeni veliki zaroti, je dc-b:l svcro vlogo. Vso zgodba je od vsega začetka izgledala prav fantastična, kljub temu med celo razpravo ni prišlo niti do najmanjšega nasprotja med državnim tožilcem in obtoženci. — Obe stranki sta se zlili v harmonično enoto, tako da se je ogromni politični proces pretvoril v politično komedijo ali demonstracijo, kakor se pač vzame. In res je bilo proces le velika tragikomedija. O tem ni več dvoma. Sovjetska vlada je prevzela na sebe vso privatno inicijativo v gospodarstvu in s tem tudi življenje svojih podanikov. Tudi v največji gospodarski krizi si ti sami ne morejo nič pomagati in odvisijo samo od državne pomoči in milosti. Vlada ima v rokah vso trgovino, industrijo in poljedelstvo, zato se sedaj ob naraščajoči bedi vsa nevo-lja prebivalstva obrača proti vladi in njenim organom. Vso svojo na do in obljube je sovjetski režim vložil v svoj petletni načrt. Da tega izvede, je državljanom naložil največje žrtve in omejil njihovo udobje do skrajnosti, vse to s tolažbo, da bo zato bodočnost tem večja in svetlejša. Žrtve pa postajajo prevelike in narod jih prenaša z vedno večjo nevoljo, posebno še, ker se od dneva do dneva bolj kaže, da petletke ne bo mogoče po programu izvesti. Zato je treba sedaj najti žrtve, ki naj bi nosile krivdo za neuspeh. In pograbili so skupino inženjerjev ter jih postavili pred sodišče. Obtožili so jih, da je njihova industrijska stranka", ki pa obstoja tudi le v aktih boljševiške v|ade, že več let z vsemi sredstvi ovirala gospodarski razvoj sovjetske Rusije in da je zato ona kriva vseh gospodarskih težav, s katerimi se morata danes boriti nesrečna Rusija in njeno prebivalstvo. Sovjetskim mogotcem pa se je i zdelo, da to še vedno ni dovolj, da bi še bolj vplivali na ljudsko do-| mišljijo in sebe oprostili krivde pred narodom, so iznašli še bajko o pripravah za tujo vojaško intervencijo. Vsemu svetu je jasno, da se danes niti francoska, niti angleška vlada, ki ju dolžijo teh vratolomnih naklepov, niti za trenutek ne bavi s takimi nevarnimi načrti. V Evropi takim vestem ne nasede nihče, drugače pa je v Rusiji. Ruskim masam je danes mogoče natvezitl tudi to gorostasnost. Večina med njimi se še spominja državljanske vojne, ko je inozemstvo podpiralo Denikina, Judeniča in Kolčak.i v njihovi borbi proti boljševizmu. Kako nai si priprost Rus predstavlja velike izpremembe ki so se med tem časom dogodile v Evropi. Vse svoje inforn*acije črpa iz časopisov, ki so pod najstrožjim vladnim nadzorstvom in prinašajo samo vesti, ki odgovarjajo ciljem vladne politike. Ruske množice so zato prepričane, da so stvari, ki so bile pred desetimi leti mogoče, tudi še danes mogoče. Ne more se od njih pričakovati, da bi jim kar ne enkrat take vesti postale neverjetne, zlasti še, če jih slišijo iz ust samih obtožencev. Vlada je pri moskovskem procesu torej očividno zasledovala samo namen, da zvali krivdo za go^oo-darsko bedo in za neuspeh v izvajanju petletke na nekdanje meščanske sloje, zlasti pa na intrige kapitalističnega inozemstva. Izjave obtožencev so bile izmišljotine, ki .so jih iz njih izsilili z bogve kakšnimi nasilji. Eden obtožencev je umri. drugi je bil ustreljen, ker je baje poskušal pobegniti.... Ves proces je bil samo grda komedija, ki naj natrosi peska v oči vedno bolj nepo-trpežljivim ruskim masam. Zato S3 bodo taki procesi v Rusiji še ponavljali. PRVI ABES1NSKI SPOMENIK Pred kratkim so v abesinski pre-stolici Adis«-Abebi svečano odkrili prvi javni spomenik. Novi negus je ž njim počastil spomin svojega slavnega predhodnika Menelika. ki je odbil italijanske napade in je s tem črnem kraljestvu zagotovil svobodno državno bodočnost. Abesinska duhovščina je zelo dolgo nasprotovola misli o spomeniku, ker je koptska cerkev načelna sovražnica kipov, ki jih smatra za malike. Naposled je negus vendarle zmagal z dokazom, da ni mogoče kipa branilca prave vere smatrati za malika. Spomenik stoji sredi mesta na trga pred stolnico sv. Jurija in kaže Menelika v naravni velikosti na iskrem arabskem žrebcu, z dvignjeno sulico v roki. Kipar Hardy, ki je izvršil naročilo, je moral zelo točno oblikovati bogato negusovo vojno opremo in je za kip porabil razen brona tudi dosti zlata. Spomenik ima latinski napis: Menelik, imperator rex Ethiopiae 1843—1913. Na drugi strani podstavka je isti napis v etiopski pisavi in se glasi: Dagrmaui Menelik negus negesti zeaitiopia. Ljudstvo je kazalo pri svečanosti nepopisno navdušenje in je oddalo v zrak stotine strelov. Pri slavnosti je igrala vojaška godba, ki jo je pripeljal o priliki negusovega kronanja brit-ski princ Gloucesterski. Ob tej priliki so prvič izvajali abesinsko himno, ki jo je zložil v pristnem afriškem slogu dvorski skladatelj, neki armenski begunec. Kretanje Parnikov — Shipping News — NAZNANILO 'rojakom v WAUKEGANU in oko- 9. Januarja: Huturnia. Trst 10. januarja: Majestic, Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg 12. Januarja: Europa, Cherbourg, Bremen 14. Januarja: •Augtisius, Nnpoli, Genova Leviathan, Cherbourg 15. Januarja: ». Htutt.vart, Cherbourg, Dremen 16. januarja: Puris. Havre tU. I.otiis, Cherbourg, Hamburg 17. januarja: A<)uit.itiio, Cherbourg I'reMident Harding. Cherbourg, Ham- 21. januarja: liremen, Cherbourg, Tlremen George Washington, Cht-rbourg, Hamburg Albert B;illin, Cherbourg, Hamburg 23. januarja: Pennla tid, Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: ll'iohambeau, Havre 29. januarja: Europa, Cherbourg, Uremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: I>e firasse, Havre Ilonia, N a poli. Geneva 4. februarja: I 'resident Itoosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 7. februarja: A((Uitan:a. Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, liremi-n 11. februarja: Arm run, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, fliuiiburg 12. februarja: Suttyari, Cherbourg, Bremen 16. feoruarja: ICuropa, Cherbourg. Bremen I 17. februarja: Lai^s>>-tte, Havre Augustus. Xapoli, Genova 18. februarja: I'rt-siilt-nt Harding, Cherbourg, Hamburg . Albert BaJlin, Cherbourg. Hamburg j 19. februarja: Berlin, Boulogne Kur Mer, Bremen j Katuinia, Trst 20. februarja: j J'.nis Havre Olympic, Cherbourg 2S. februarja: N'w A ni.-st Kotterd.-im XVw Amsterdam, Boulogne Stir Mer, 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen G»*orgi- Washingii.u, Cherbourg, Jlurr!-rg 26. februarja: Hresden, Cherbourg. 27. februarja: u- de Kratif«, Havre St. i .mi rs, Cherbourg. Hamhuig 28. februarja: Aajuiiania, Cherbourg _ . 6. februarja: lici naznanjam, da izvršujem vse ]lc ,Je France, Havre notarske posle točno in zanesljivo. JOŽE ZELENC, 925 McAllister Ave., Waukegan, 111. Telephon: Majestic 2065. ADVERTISE IN "GI AS NARODA ' MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS IG. jan.; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M. I lie de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. M.) X:ijkrajša T»"t i»o ž.dezjiit i. Ys;ikdo Je v pi»seboj kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Bijai'u jn slavna fr:tti-co«ka kuhinja. Izredno nizke cene. i Vpr;iS.-ijte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI SAKSER STATE BANK •Z CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost tvojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Prednosti globusa V premeru meri globus G inčev Visok je 10 inčev Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je fos posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne' kovin« ▼ kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-leli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamorerno dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v start kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim posije na Rarge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene tn neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-paščent v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK M CORTLANDT STREET NEW YORK 1 . _________________ ■ j_____