ČAJEVEC PRIPOVEDUJE
MARKO VZHODNIK
Okoli enajstih zvecer je bilo, ko je debelušna kuharica Rezika nehala pospravljati v kuhinjt m s počasnimi, drsajočimi koraki odkorakala v svojo sobico, da leže k počitku. Ko se je v kuhinji stemnilo, jc bil to znak vsem dišavam in začimbam, ki so bile spravljene v lončkih, pločevinastih škatlicah in papirnatih vrečicah, da lahko nadaljujejo svojo, včcraj prekinjeno za-bavo, ne da bi jih kdo motil. V trenutku so pričele vsc vprck blebetati in same sebe hvaliti. Kava in sladkor, sol, poper, kumna, paprika, vsi so se Šurano in burno pogovarjali. Iz nekega papirnatega zavitka je vmcs naduš-Ijivo kašljala bela moka in iz najglabljega kota omare se je oglasila z visofcim glasom sladka kaša. Tudi janež in posuŠeni jabolČni olupki so se vmcšavali v pogovor, iz predala pa sta godrnjali kumna in muškat. Nastal je tak vnšč, šumcnje in prerckanje kakor v čcbelnjaku med prcplašenimi čebelami, da ni bilo mogoče razuraeti nobene besede.
»Mir!« je konČno zapovedala okrogla steklenica za olje tn sc našopirila na polici, s papirnatimi čipkami okrašeni. »Danes je čaj na vrsti, on nam pove svoje doživljaje, vsi drugi morate molčati!« — Kako je to pomagalo!
V  trenutku je nastala grobna tiŠina v kuhinji, kamor je fe medlo pošiljala bleda luna svojt- žarke. Sicer je sveže pražena kava še malcc zagodrnjala in poredni poper je naskrivaj pihnil šc nekoliko svojcga žgočega prahu od sebe, da je  pričel kristalni slat^kor neusmiljetto kašljati in da so se pričele  ja-bolčnim olupVom aolziti oči. Toda mogočni ukaz steklenice z oljem je po-magal in Čajevec jc pričcl s Šepetajočim glasom pripovedovati svojo povest.
»Izhajam iz mogočnc, plemenitaške rodbine, Rojen sem na Kitajskem, kjer mc sadijo žc več tisočletij in me vsi, bogati in revni, stari in mladi visoko cenijo. Moji občudovalci v daljni domovini me imenujejo »kraljico vseh jastlin«. Da, da. Orientalci, ti me vcliko bolj častijo kakor pa Evropci, ki mc poznajo šelc dobrih 300 let, pa nimajo drugih besedi zame kakor: Dober je, kar navadili smo se nanj. Toda ceniti me znajo le moji rojaki, ki me tako ljubijo, da mi dajejo celo najlepša imena kakor »tekoči jantar, peneči se nefrit«.*
Umetniki, učenjaki in celo cesarji so se potegovali zamc in mc opevali v svojih. delih najlcpše, kakor si sploh morcte misliti. Moji najboljši pozna-valci so tekmovaH raed seboj pri sajenju in odkritju novih, izvrstnih vrst. Cesar Hei-tsung, ki je umrl prcd približno 800 leti, me je naravnost obo-ževal. Vse svoje premoŽenje je potrošil, ko si je nabavljal razne rcdke čajnc vrste. Spisal je cclo knjigo o meni in o mojih dvajsetih vrstah, od katerih je slavil najbolj tkzv. beli čaj, ki je eden najboljših in najredkejših.
Takrat sem v svoji domovini veliko veljal, mnogo vec kakor pa danes.
V  9. stolctju in šc mnogo poznejt* so imuli n. pr. v Kantonu, velikem mestu na Kitajskem, najvec dohodkov od carin na Čaj. Neki kitajski minister, ki ni hotel za svoj čajni tovor plačati carine, je zgubil radi mene svojo odiično službo. Kako me je pa spoštoval Šelc kitajski pesnik Lu-Yi. Spisal ni zaman svojega   slavnega,  tri  debele zvezke obsegajočega dcla  »Ha-king«,   kar se pravi po naše »sveto pvsmo o Čaju«. V tem delu opisuje najboljŠe Čajne Liste, da morajo biti nagubani kakor Škornji tatarskih vojakov, da se morajo dati
* Jantar in nefrit sta dva draga kamena.
130
zviti kakor svileni rožnati papir in. zopet odviti kakor meglc. ki se dvigajo iz globokih prepadov, da sc morajo svetiti kakor gladina jezera in biti vlažni in mchki, kakor drobna, od dežja namočena zemlja«. Toda to, kar sem vatn pravkar povedal, boste težko razumeli. To znajo pravilno tolmačiti lc moji rojaki Kitajci, ki so v tem pravi mojstri.
Ker so me tako častili, boste tudi razumeli, da so imeli Kitajci za pitje čaja posebne Čajne prostore v hišah in javne eajarne, kakor imate v Evropi danes kavarne. Posebno izurjcni, visoko čislani čajni mojstri so tu mešali dragoceno pijačo, da so prišle do veljavc moje najplemcnitejše lastnosti. Obiskovalci čajarn so presedeli v teh prostorih ure in ure in se naslajali nad uživanjem eaja tako dolgo, da jih je omamil in da so padli v dolgo, lepih sanj polno spanje.
Kako grdo so pa ravnali z menoj Evropci. Proti koncu 16. stoletja sem prišel kot tujec k njim. Velikc ladjc so mc prepeljale prcko morja na Nizo-zemsko, odkoder so me počasi vpeljali v druge dežele, v Francijo, Rusijo, Anglijo in v Ameriko. Toda povsod sem moral kot začetnik preživljati težke Čase. Mcd tisocem ncprijateljev sem imel komaj cnega prijatctja. Uživanje čaja so smatrali za grdo in nekul-turno pocetje in trdili so, da zgubijo možje po uživanju čaja razum in bistrost, žene pa svojo lepoto. Kako smešno!
Kjer so le mogH, so mi delali neprilike. Posebno pa so me hoteli izgnati iz Evrope z visokimi carinami in cenami. Tako scm živel skoraj sto let le pri boga-tinih in samo knezi in kralji so si lahko v tistih easih dajali čajna darila. Hvala Bogu, zdaj je pa to čisto tlrugačc! Danes igram veliko vlogo v trgovini in v gospodarskem življenju vsega sveta.
NckoČ sem postal celo brez svojc krivde povod za izbruh velike vojne. Bilo je to 28. septembra 1. 1773. Angleži so namreč takrat neizrečervo povišali carino na čaj, ki je prihajal v Ameriko. SevtTnoamcriški far-merji, ki so kuhali že itak hudo jezo na Angleže, so kar meni nič tebi nič pometali ves angleški tovor s čajem v morje. Pričela se je nato severnoameriška osvobojevalna vojna, ki je printsla Amcrikancem po-
polno osvobojenje iz angleške nadoblasti. Torej se imajo meni zahvaliti, da so danes na svoji zcmlji svoji gospodarji.
še nekaj bi vam rad povedal. Kako znan sem med svojimi rojaki, izpre-vidite labko iz tega, da so me celo uvedli v svoje pregovore. Kitajci pravijo namreč, ko govorijo o Ijudeh, ki so hladni in nimajo nobenega navdušenja v sebi, »da &o ljudje brez čaja v sebi«. Tistim pa, ki se hitro razvnamejo in razburijo in so vročekrvni, obesijo pridevek, »da imajo preveč Čaja v sebi«. Ali ni to najboljše izpričevalo za moj veliki pomen? Zato prosim tudi vas, da bi me v bodoče malo bolj spoštovali!«
Ko je čaj dokončal svojo povest, je kar zašumelo po vseh loncih, lončkih, škatlicah in papirnatih vrečicah. Dišave in začimbe niso namreč niti malo slutile, da imajo v svoji sredi tako odličnega in plemenitega tovariša, ki je mnogo, mnogo potoval po svetu.
131
r