informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela Gorenja —Številka 56 Leto XVII. — Titovo Velenje, 21.12.1983 Pomoč delovnih ljudi in občanov Velenja Gorenju Na zadnji seji vseh treh zborov Skupščine občine Velenje je član ZKPO sozda Gorenje Andrej Kržič seznanil delegate z našimi prizadevanji, da bi neugodne rezultate poslovanja (v prvem polletju letošnjega leta smo namreč imeli za 1,5 milijarde dinarjev izgube) obrnili v svoj prid. Tako smo se odrekli večini prostih sobot, poostrili delovno disciplino, del režijskih delavcev premestili v proizvodnjo, preostali režijski delavci pa prav tako določene dneve opravljajo delo v proizvodnji. S temi velikimi napori, ki so pogosto na meji normalnih človeških zmogljivosti, smo v drugem in tretjem četrtletju uspeli zaustaviti in zmanjšati izgubo iz tekočega poslovanja, v prihodnjem letu pa jo bomo tudi v celoti odpravili. Žal pa kljub vsem prizadevanjem sami ne bomo uspeli odpraviti devizno in dinarsko zadolžitev, ki je nastala iz poslovanja in ob likvidaciji Koertinga. Te je 67 milijonov dolarjev. Tudi če bodo naše banke sprejele obveznost in odpisale vsoto 44 milijonov dolarjev, ki je nastala samo zaradi tečajnih razlik, imamo še vedno 23 milijonov dolarjev nepokritih obveznosti. Delavci v občini Velenje poznajo našo stisko, na seji zborov Skupščine občine Velenje pa je bila še enkrat potrjena naša solidarnost, saj je bil podan in osvojen predlog delavcev delovne organizacije Rudnik lignita Velenje o konkretnih oblikah pomoči prebivalcev Šaleške doline do naše zahtevne sanacije. O tem predlogu bodo delavci spregovorili še v lastnih okoljih. (Nadaljevanje na 3. strani) Za dobro petino povečali proizvodnjo Korak bliže potrošniku Prizadevanja za kar največ) o proizvodnjo so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje že obrodila določene uspehe. Čeprav je do konca leta le še teden dni dela, že lahko podrobneje ocenimo in ugotovimo uspeh proizvodnje. Kot smo v Informatorju že večkrat pisali, se je stanje glede povečanja proizvodnje precej izboljšalo, posebej v primerjavi s preteklim letom in s težavnim prvim polletjem letošnjega leta. Delavci v neposredni proizvodnji so v zadnjih štirih mesecih z dodatnim delom ob prostih sobotah resnično pokazali pravo zavest in se z vr.emo lotili povečanih delovnih načrtov. Prav tako so v proizvodnji pomagali delavci strokovnih in administrativnih služb vseh delovnih skupnosti velenjskega dela Gorenja. Pa tudi sicer je bilo v zadnjih štirih mesecih opaziti bistveno izboljšanje stanja na vseh področjih dela, kamor sodijo tudi prizadevanja delavcev Gorenja Ob navzočnosti predstavnikov zagrebške občine Trnje, odgovornih delavcev maloprodajne mreže Gorenja ter številnih občanov Zagreba je bil v soboto, 16. decembra 1983, odprt nov sodobno urejen razstavno prodajni center Gorenja v Zagrebu. Do konca leta še otvoritvi prodajnih centrov v Ljubljani in Titovem Velenju. (Nadaljevanje na 4. strani) Promet Servis pri nabavi reprodukcijskega materiala. Seveda vseh težav še nismo premagali in tudi v prihodnjem letu bodo pred vsemi delavci še velike naloge, nova odrekanja in odgovorno delo. Obseg proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov povečali za 22 %! Po dosedanjih ocenah, ob vsaj takšni proizvodnji, ki je bila v zadnjem času, bomo leta 1983 povečali obseg proizvodnje aparatov bele tehnike za 22 % in malih gospodinjskih aparatov za 9 %. Spodbudni rezultati so bili doseženi tudi v proizvodnji kuhinjskih elementov in keramičnih ploščic ter kopalniškega programa, največ težav pa je bilo pri obeh temeljnih organizacijah elektronike. V letu 1983 je bilo od velikih gospodinjskih aparatov izdelanih največ kuhinjskih aparatov in štedilnikov, skupno nad 465.000. To je 91 % načrtovane proizvodnje in za 9 % več kot leta 1982. Precej smo povečali tudi proizvodnjo pralnih strojev. Izdelanih jih je bilo 345.000, kar je za 16 % več kot leto dni poprej in 96 % letnega načrta. Največje povečanje proizvodnje je bilo doseženo v tozdih Hladilna tehnika in Zamrzovalniki. Hladilnikov je bilo narejenih okrog 325.000, tj. 92 % načrtovane proizvodnje, vendar za 35 % več kot lani. Zamrzovalnih omar in skrinj ter dvovratnih hladilno zamrzovalnih aparatov so skupno izdelali 375.000, kar je doslej največje povečanje proizvodnje, in sicer kar za 38 % več kot leta 1982, plan pa je bil dosežen z 99 %. Nov center Gorenja v Zagrebu, Graška 18 (Nadaljevanje na 3. strani) JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat Ter Ted. Dan Dat. Ter. Ted. N 1 001 N ki 1 032 C 1 061 9 N 1 092 N T 1 17? P P 1 153 p 2 002 p Č 2 033 5 P 2 062 P 2 093 S 2 123 P R 2 154 T 3 003 p P 3 034 S 3 063 S T 3 094 č 3 124 18 M 3 155 N S 4 004 S 4 035 R N 4 064 N S 4 095 p 4 125 R 4 156 Č 5 005 1 N 5 036 N P 5 065 č 5 096 14 s 5 126 T 5 157 P 6 006 P 6 037 T 6 066 p 6 097 N 6 127 N S 6 158 S 7 007 T 7 038 S 7 067 s 7 098 P 7 128 Q 7 159 23 N 8 008 N S 8 039 C 8 068 10 N 8 099 N T 8 129 P 8 160 P 9 009 C 9 040 6 P 9 069 P 9 100 S 9 130 s 9 161 R T 10 010 P 10 041 S 10 070 R T 10 101 Č 10 131 19 N 10 162 N S 11 011 S 11 042 Z N 11 071 N S 11 102 P 11 13? P n 163 č 12 012 2 N 12 043 N P 12 072 č 12 103 15 S 12 133 R T 12 164 p 13 013 P 13 044 T 13 073 p 13 104 N 13 134 N S 13 165 S 14 014 Z T 14 045 S 14 074 s 14 105 P 14 135 Č 14 166 24 N 15 015 N S 15 046 Č 15 075 11 N 15 106 N T 15 136 P 15 167 P 16 016 C 16 047 7 p 16 076 P 16 107 S 16 137 S 16 168 R 17 017 P 17 048 s 17 077 T 17 108 C 17 138 20 M 17 169 N S 18 018 S 18 049 Z N 18 078 N S 18 109 P 18 139 P 18 170 Č 19 019 3 N 19 050 N P 19 079 Č 19 110 16 S 19 140 Z T 19 171 P 20 020 P 20 051 T 20 080 P 20 111 N 20 141 N S 20 172 S 21 021 Z T 21 052 S 21 081 S 21 117 R P 21 142 Q 21 173 25 N 22 022 N S 22 053 C 22 082 12 N 22 113 N T 22 143 P 22 174 P 23 023 C 23 054 8 P 23 083 P 23 114 S 23 144 S 23 175 z 24 024 P 24 055 S 24 084 Z T 24 115 C 24 145 21 N 24 176 N S 25 025 S 25 056 N 25 085 N S 25 116 P 25 146 P 25 177 č 26 026 4 N 26 057 N P 26 086 Č 26 117 17 S 26 147 Z T 26 178 p 27 027 P 27 058 T 27 087 P 27 118 P N 27 148 N S 27 179 S 28 028 R T 28 059 S 28 088 S 28 119 R P 28 149 č 28 180 26 N 29 029 N S 29 060 Č 29 089 13 N 29 120 N T 29 150 p 29 181 P 30 030 P 30 090 P 30 121 R S 30 151 s 30 182 R T 31 031 S 31 091 Z C 31 152 22 21 delovnih dni 2 dodatna del.dneva 2 praznika 22 delovnih dni 2 dodatna del.dneva 23 delovnih dni 2 dodatna del.dneva 1 solid. dan 21 delovnih dni 1 praznik 22 delovnih dni 2 dodatna del.dneva 2 praznika 22 delovnih dni 1 dodatni del.dan JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. N 1 183 N S 1 214 D S 1 245 P 1 275 P 2 184 Č 2 215 D 31 N 2 246 N T 2 276 T 3 185 P 3 216 D P 3 247 S 3 277 S 4 186 P S 4 217 R T 4 248 Č 4 278 40 Č 5 187 27 N 5 218 N S 5 249 p 5 279 P 6 188 P 6 219 D č 6 250 36 s 6 280 R S 7 189 Z T 7 220 D p 7 251 N 7 281 N N 8 190 N S 8 221 D s 8 252 P 8 282 P 9 191 C 9 222 D 32 N 9 253 N T 9 283 T 10 192 P 10 223 D P 10 254 S 10 284 S 11 193 S 11 224 R T 11 255 Č 11 285 41 Č 12 194 28 N 12 225 N S 12 256 P 12 286 P 13 195 P 13 226 D C 13 257 37 S 13 287 R S 14 196 T 14 227 D P 14 258 N 14 288 N N 15 197 N S 15 228 S 15 259 P 15 289 P 16 198 Č 16 229 33 N 16 260 N T 16 290 T 17 199 P 17 230 P 17 261 S 17 291 S 18 200 S 18 231 Z T 18 262 Č 18 292 42 Č 19 201 29 N 19 232 N S 19 263 P 19 293 P 20 202 P 20 233 Č 20 264 38 S 20 294 Z S 21 203 R T 21 234 P 21 265 N 21 29,5 N N 22 204 N S 22 235 S 22 266 R P 22 296 P 23 205 Č 23 236 34 N 23 267 N T 23 297 T 24 206 P 24 237 P 24 268 S 24 298 S 25 207 S 25 238 Z T 25 269 Č 25 299 43 Č 26 208 30 N 26 239 N S 26 270 P 26 300 P 27 209 P 27 240 Č 27 271 39 S 27 301 Z S 28 210 R T 28 241 P 28 272 N 28 30? N N 29 211 N S 29 242 S 29 273 Z P 29 303 P 30 212 D č 30 243 35 N 30 274 N T 30 304 T 31 213 D p 31 244 S 31 305 20 delovnih dni 13 delovnih dni 23 delovnih dni 23 delovnih dni 1 dodatni del.dan 2 dodatna del.dneva 1 dodatni del .dan 2 dodatna del.dneva 1 praznik 10 kol .dopust 2 kol. dopust NOVEMBER Dan Dat. Ter Ted. Dan Dat. Ter Ted. C 1 306 P 44 S 1 336 R P 2 307 N 2 337 N S 3 308 P 3 338 N 4 309 N T 4 339 P 5 310 S 5 340 T 6 311 Č 6 341 49 S 7 312 P 7 342 C 8 313 45 S 8 343 P 9 314 N 9 344 N S 10 315 R P 10 345 N 11 316 N T 11 346 P 12 317 S 12 347 T 13 318 č 13 348 50 S 14 319 p 14 349 C 15 320 46 s 15 350 p 16 321 N 16 351 N s 17 322 Z P 17 352 N 18 323 N T 18 353 P 19 324 S 19 354 T 20 325 Č 20 355 51 S 21 326 P 21 356 C 22 327 47 S 22 357 P 23 328 N 23 358 N S 24 329 Z P 24 359 N 25 330 N T 25 360 P 26 331 S 26 361 T 27 332 č 27 362 52 S 28 333 p 28 363 C 29 334 P 48 s 29 364 R P 30 335 P N 30 365 N P 31 366 R DECEMBER 20 delovnih dni 2 dodatna del.dneva 3 prazniki 23 delovnih dni LEGENDA: N - nedelja; P - praznik; S - solidarnost; D - kolektivni dopust; Z - dodatni delovni dan ; R - prosti dan Pomoč delovnih ljudi in občanov Velenja Gorenju (Nadaljevanje s 1. strani) Za dobro petino povečali proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) In kakšna naj bi bila ta pomoč? Delavci, delovni ljudje in občani Velenja se bodo vključevali v našo proizvodnjo v prostih dneh ter v rednih delovnih dneh z refundacijo osebnih dohodkov v matičnih organizacijah združenega dela. Prav tako naj bi opravili in odstopili enodnevni zaslužek ter ga prenesli v sklad rezerv Gorenja. Z nakupom obveznic naj bi delavci, delovni ljudje in občani Velenja združevali sredstva za investicijske programe Gorenja. Organizacije združenega dela bi dodatno združile 40 milijonov dinarjev rezerv in jih namenile kot sanacijski kredit Gorenju. Občinske SIS materialne proizvodnje bi razbremenile Gorenje za prispevke v višini 13 milijonov dinarjev, občinske SIS družbenih dejavnosti pa za prispevke v višini 20 milijonov din. Organizacije združenega dela v občini bi poleg tega združile in prenesle v začasno uporabo 5 odstotkov letno izgrajenih stanovanj za namene kadrovskih stanovanj Gorenja. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje pa naj bi dodatno odprodala Gorenju 4 milijone dolarjev ter razbremenila dohodek Gorenja za 500 milijonov dinarjev tečajnih razlik. Prav gotovo je to za nas velika spodbuda, predvsem pa obveza in zahteva, da še bolj strnemo vrste, da se odločno postavimo po robu vsakemu malodušju in nedelu in v celoti izpolnimo sprejete načrte. Skupno je bilo velikih gospodinjskih aparatov izdelanih nad 1,5 milijona, kar je za 22 % več kot pred letom dni. Malih gospodinjskih aparatov je bilo izdelanih 942.000, kar je za 9 % več kot leta 1982 in za 2 % več kot je bilo predvideno z letnim načrtom. V Gorenju TGO je bilo izdelanih skupno 2.442.000 gospodinjskih aparatov, kar je 17 % več kot pred letom dni. Prišteti pa je treba še proizvodnjo 182.000 kuhinjskih elementov, 1.022.000 m2 keramičnih ploščic, 25.000 barvnih in 45.000 črnobelih televizijskih sprejemnikov, pa tudi še druge opreme, strojev in naprav. Skupno je bil letni proizvodni načrt dosežen s 95 %. Vrednost dosežene proizvodnje je po dosedanjih ocenah 19.304 milijonov dinarjev, kar je za 69 % več kot leto dni poprej, vendar pa le 81 % predvidene vrednosti v načrtu za leto 1983. Povečana proizvodnja za izvoz V letu 1983 je za izvoz bila dosežena naslednja proizvodnja: 322.000 kuhinjskih aparatov in štedilnikov, 165.000 pralnih strojev, 235.000 hladilnikov, 172.000 zamrzovalnih omar, skrinj in dvovrat-nih hladilnozamrzovalnih aparatov, 430.000 malih gospodinjskih aparatov, 13.000 elementov kuhinjske in kopalniške opreme, 221.000 m2 keramičnih ploščic, 8.372 barvnih in 6.900 črnobelih televizijskih sprejemnikov. To je 15 % povečanje izvoza v primerjavi s preteklim letom. Predlagaj nekaj koristnega - Predlagaj Tozd Hladilna tehnika Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov v tozdu Hladilna tehnika, ki jo sestavljajo Jure Vau-pot, Marko Dolšak, Črt Urbašek, Marjan Sivec, Nande Rednak in Franc Brinovec je pregledala 17 in ovrednotila 16 inovacijskih predlogov, ki so bili posredovani do 15. septembra 1983. Komisija je predloge, ki po metodologiji ocenjevanja ustrezajo razpisnim pogojem, nagradila z nagradami od 500 do 1.000 din. 367/83 - Rekonstrukcija odpiračev na košarah, Ivan Funtek, Anton Rosenstein in Ivan Ducman, 600 din; 368/83 — Ojačitev valjanih krivin na transporterju F.A. T.A., Ivan Funtek, Anton Rosenstein in Ivan Ducman, 600 din; 369/83 - Mehansko zbiranje postaj, Ivan Napotnik, 800 din; 370/83 — Preprečevanje istočasnega vklopa postaj za števci in nakladalci, Milan Bre-zovnik in Niko Poznič; 383/83 - Stikalna omarica za izklop števcev, Niko Poznič, 1.000 din; 371/83 — Rekonstrukcija postaj, Milan Brezovnik in Ivan Funtek, 600 din; 372/83 - Menjava kontak-torjev Telemecanipue s kon-taktorji Iskra, Milan Brezovnik, 700 din; 373/83 — Varnostna stikala Fc F1 (montaža), Milan Brezovnik in Niko Poznič, 800 din; 374/83 — Montaža dodatnih STOP tipk, Milan Brezovnik, Niko Poznič in Ivan Napotnik, 900 din; 375/83 - Rekonstrukcija va-Ijčnice pri razkladalniku, Ivan Funtek, Anton Rosenstein in Ivan Ducman, 600 din; 377/83 - Kontrolni pult, Niko Poznič,v Milan Brezovnik in Roman Čretnik, 1.000 din; 380/83— Prevezava krmiljenja na nakladalnikih in raz-kladalnikih, Niko Poznič, 1.000 din; 381/83 — Montaža električnih ključavnic na komad-nem pultu, Niko Poznič, 1.000 din; 382/83 — Rekonstrukcija krmiljenja za stikala Fc4, Fc5, B20, B49, B25, B55, B28, B50, Niko Poznič, 700 din; 384/83 - Montaža dodatnih kontaktorjev T1 R61, T2 R61, B-45 R7, Niko Poznič, 800 din; 385/83 — Daljinski vklop transporterjev, Niko Poznič in Milan Brezovnik, 800 din; 376/83 — Signalizacija obratovanja transporterjev, Niko Poznič (Inovacija je bila realizirana že pred akcijo "Predlagaj nekaj koristnega). Sodelovanje z graničarji Osnovna organizacija ZSMS tozda Hladilna tehnika je pred desetimi leti začela sodelovati z obmejno enoto graničarjev na Viču pri Dravogradu. Tako kot vsako leto ob dnevu JLA, so jih obiskali tudi letos. Na torkovem obisku na viški karavli so proslavili dan JLA, 22. december. Graničarji in mladinci pripravijo skupen program, srečanje pa izkoristijo za pogovore, izmenjavo mnenj in izkušenj. Tozd Zamrzovalniki ( Nadaljevanje iz 55. številke) 304/83 — Dvižna naprava za razkladanje jeder pri menjavi tipa na maskah za obode, Milan Šikman. Ideja je sestavni del projekta in bo realizirana kot ostala še manjkajoča tehnološka oprema; 306/83 — Nohtni prstan, Jakob Novak. Idejo so tehnologi preizkušali že večkrat pred akcijo, vendar zaradi različnih del, ki jih mora en delavec opraviti, ni primerna; 335/83 — Pranje kupolnih oken na strehi obrata ZO, Vinko Mikek, Darko Jazbinšek. Predlog ni v skladu z akcijo, ker je čiščenje stalna naloga tozda; 337/83 — Orodje za grelno cev pri vstavitvi v obod ohišja, Jakob Novak. Tehnologi so problem že reševali, vendar na predlagani način ni mogoče; 342/83 — Konstrukcijska sprememba na celicah pri vseh tipih hladilnika pri ZO na odtočnih ceveh konden-zata, Milan Šikman in Franc Vodušek. Predlog ni smiseln, predlagatelja nista poznala kompletne funkcionalnosti aparata,- Razvojno sanacijski program Gorenja Tozd Orodjarna bo izvažal v NDR V torek, 27. decembra 1983, se bodo na svoji 4. redni seji sestali delegati delavskega sveta Gorenje SOZD. Obravnavali in sprejeli bodo vrsto pomembnih sklepov in odločitev. Vsekakor bo ena osrednjih točk dnevnega reda 4. seje delavskega sveta Gorenje SOZD obravnava in sprejem razvojno sanacijskega programa Gorenja. Na sprejem tega programa pa se navezuje tudi sprejem samoupravnega sporazuma o izvajanju projekta Obnova Gorenja. Delegati bodo sprejeli tudi sklep o pričetku priprav, obravnave in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov sozda Gorenje. Ocenili bodo izvajanje samoupravnih sporazumov na področju oskrbe s skupnimi strateškimi materiali; kot vemo, smo omenjeni sporazum sklenili z Unisom, Soda—So, Slovenskimi železarnami in še z nekaterimi združenji. Na svoji zadnji seji v letošnjem letu se bodo delegati odločali tudi o sprejemu samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in deviznega priliva. Kljub obilici gradiva in pomembnosti obravnavanih dokumentov in gradiv, bodo tudi tokrat preverili izvrševanje sklepov s prejšnje seje, nekaj časa pa bodo namenili tudi vprašanjem delegatov. Po temeljitih izmenjavah mnenj in stališč o tehnoloških rešitvah je Orodjarna v Nemški demokratični republiki sklenila velik izvozni posel. Vrednost orodij za preoblikovanje pločevine in plastike, zajetih v pogodbi, znaša 105 milijonov din. Pri tem je pomembno, da predstavljajo vgrajeni, izključno domači materiali, samo 7 % celotne vrednosti orodij. Največji delež torej predstavljata delo in znanje. Aktivnosti za pridobitev tega naročila so potekale leto dni. Stroški za pridobitev tega posla, ki so nastajali do podpisa pogodbe, znašajo 480.000 din. Uspešna izpolnitev tega naročila odpira nadaljnje možnosti na tem tržišču v enakem obsegu še v naslednjih letih. Za prihodnost so pridobili dragocene izkušnje pri sklepanju tovrstnih poslov. Omeniti velja tudi to, da je prišlo do podpisa pogodbe ravno ob pravem trenutku, da bodo imeli v začetnih mesecih leta 1984 popolnoma zasedene proizvodne kapacitete. Če bi v tem obdobju prišlo iz Gorenja večje naročilo orodij, bodo to reševali z delitvijo dela z drugimi slovenskimi orodjarnami. Korak bliže potrošniku (Nadaljevanje s 1. strani) Kot je ob otvoritvi novega, 600 m2 velikega prodajnega centra v Zagrebu, dejal direktor tozda Servis in maloprodaja Todor Dmitrovič, pomeni ta objekt pomembno pridobitev delavcev Gorenja in obenem prebivalcev Zagreba, ki bodo odslej lažje in hitreje prišli do izdelkov Gorenja. Obenem je to plod sodelovanja Gorenja z družbenopolitično skupnostjo Zagreba in njihovega posluha za potrebe prebivalcev Zagreba in širše okolice. Da gre za resničen interes prebivalcev, kaže tudi veliko število udeležencev na otvoritvi, kar je hkrati potrditev velikega zanimanja za naše izdelke. Nov razstavno prodajni center Gorenja v Zagrebu, Gruš-ka 18, je s prodajo pričel že v ponedeljek. Do konca leta pa se mu bosta pridružila še dva. Tako bo v soboto, 23. decembra, ob 11. uri otvoritev 1000 m2 velikega centra v Ljubljani, na Titovi 83. V torek, 27. decembra pa bo ob isti uri odprt razstavno prodajni center s 540 m2 prodajne površine v Titovem Velenju. OBVESTILO Prihodnja, 57. številka Informatorja, bo izšla v torek, 27. decembra 1983. Letošnj izvoz večji od lanske proizvodnje V tozdu Hladilna tehnika so v enajstih mesecih letošnjega leta povečali proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 17 %. Tako so v tem obdobju izdelali 282.696 hladilnikov, do konca leta pa naj bi izdelali planiranih 325.000 hladilnikov. V enajstih mesecih so izvozili 215.845 izdelkov, kar je za 17 % več kot v enakem obdobju lani. Do konca leta naj bi se izvoz povečal na Terminski koledar Sektor organizacije in informatike Gorenje TGO je pripravil predlog terminskega koledarja za leto 1984. Predvidenih je 253 rednih delovnih dni, 1 solidarnostni dan, 12 dni kolektivnega dopusta in 9 praznikov. Za zagotovitev povečane proizvodnje, kot enega pogojev za izboljšanje položaja Gorenja TGO, pa je predvideno tudi 17 dodatnih delovnih dni ob sobotah. Na ta način bi ohranili mesečno dinamiko fizičnega obsega proizvodnje, doseženo v letošnjem drugem polletju. Terminski koledar 1984 bodo obravnavali in sprejemali delavski sveti. 235.000 izdelkov, lanski celoletni izvoz pa je znašal 198.000 hladilnikov. Od 10. novembra pa jim pomagajo tudi učenci Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Vsak dan jih dela 18, nekateri pa tudi v tozdu Zamrzovalniki. Kadrovske vesti Delavski svet tozda Pralna tehnika je na seji 14. decembra sprejel predlog Franca Kosa, da ga razreši dolžnosti vodje tozda Pralna tehnika. Za v.d. vodje tozda Pralna tehnika je bil imenovan Peter Krepel, dipl. inž. Požar v garderobi Plastike V soboto, 18. decembra,je začelo ob 14. uri in 30 minut goreti v garderobi tozda Plastika v eni izmed garderobnih omaric. Ogenj pa se je razši-^ ril še na sosednjo omarico. Prva je opazila požar Radojka Marjanovič in o tem obvestila sodelavce. Z gasilnimi aparati sta skušala ogenj pogasiti Alojz Ježovnik in Drago Markuš. Zaradi velike količine dima jima to ni uspelo in potrebna je bila pomoč tovarniških gasilcev. Požar sta s pomočjo delavcev tozda Plastika lokalizirala dežurna gasilca Avgust Vtič in Vinko Bračič. Domnevni vzrok požara je samovžig oziroma odvržen cigaretni