pQ vzoru šolskih
l^lopi so tudi miz-
police v spod-
nji stranski dvora-
ni Narodnega do-
^a (in seveda še
marsikje drugje)
lepo popisane in
ilustrirane. - Med
drugim lahko bere-
itio: koza, kozel,
bik, krave, klinci
Itd., da o sledovih
seksualne revoluci-
je sploh ne govori-
mo. Ne vemo, ali
so udeleženci se-
stankov tako ne-
resni in otročji ali
pa so morda se-
stanki tako dolgo-
časni?!
DO KONCA MARCA SANACIJSKI PROGRAM - BREZ ZDRAVILNE INJEKCIJE NE BO ŠLO - ZELENA LUČ
SAMO ZA PERSPEKTIVNO IN RENTABILNO PROIZVODNJO, KI BO ZAGOTOVILA TRAJEN KOS KRUHA.
v celjski sredini in sploh
na širšean območju, ki je ka-
korkoli pove23ano z obstojem
in rajsvojem Cinkarne bi tež-
ko našli koga, ki ne pozna
resnega stajija, v katerem je
20(X)-članski delovna kolektiv
tega podjetja. Pa ne le celj-
ska sredina, tudi mnogi od-
govorni gospodarski, politični
in javni delavci so seznanjeni
s položajem v Cinkarni, ki je
nastal zaradi spremenjenih
pogojev gospodarjenja in na
katere kolektiv sam ni mogel
v celoti vplivati. Na dlani je
poslovna izguba za preteklo
leto v vrednosti 12 milijonov
dinarjev in na dlani je tudi
nujnost preorientacije Cinkar-
ne v rentabilnejšo proizvod-
njo, da se v prihodnje izogne
nadaljne izgube. Urejanje
spleta nalog v zvizi s tem
očitno teče prepK)časi, zakaj
sredi marca smo, za cinkar-
no pa, vsaj po trenutni oceni
stanja, še ni izgledov 2ja za-
dovoljivo ureditev razmer.
Celjska sredina ceni delež do-
sedanjih generacij cinkarnar-
jev za razvoj indiistrije in
sploh mesta. Cinkarna je bila
desetletja edina industrija, ki
je dajala kruha. Cinkamarji
so tudi v povojnem času dar
jald od sebe mnogo, mnogo
več kot so potrebovali zase.
Z drugimi besedami akumu-
lacija celjske cinkarne je dol-
go služila vsej skupnosti, za-
to bi bilo težko doumeti, da
bi sedaj ta delovni kolektiv
ne bili upravičen pričakovati
pomoči od zunaj.
Ce ponovimo nekatera zna-
na dejstva, potlej moramo za-
pisati, da je izguba v cinkar-
ni nastala kot posledica po-
dražitve cinkovüi koncentra-
tov iz uvoza. Prav tako so
porasle cene ostalih surovin,
npr. bakra in svinca. Hkrati
s porastom cen surovin so se
v preteklem letu znižale cene
cinkove pločevine, ki jo cin-
kama issvaža v Zahodno Nem-
čijo in druge države. Ne gre
namreč pozabiti, da je kolek-
tiv cinkarne v minulem letu
ustvaril za 8,5 milijonov dolar-
jev izvoza in da je na račun
izvozenega blaga akumuliral
manj kot prejšnja leta. Samo
pri cinkovi proizvodnji se je
zmanjšal dohodek za 11 mili-
jonov dinarjev. Na težavnost
gospKxiarjenja so vplivale tudi
podražitve drugih reproduk-
cijskih materialov in narašča-
nje proizvodnih stroškov.
Napak bi bilo misliti, da v
dnikami na splet problemov
barvne metahirgije niso opo-
zarjali že poprej. Vsaj dva
leti nazaj so hodile različne
delegacije gosi>odarstvenikov
in predstavnikov oblasti tja
in ix)sluSali predloge za ure-
ditev položaja panoge kot ce-
lote. Toda od besed k deja-
njem je očitno težko.
NadiaJjevanje na 6. sitrani
Celje, 11. marca 1970 — Številka 10 — Leto XXIV — Cena 60 par
KRATEK STIK V
ELEKTROGCSPODARSTVU
Minuli teden sta bili na
našem območju dve posve-
tovanji v zvezi z nadaljnim
procesom integracSje elek-
trogospodarstva v Sloveniji,
Iti se prepočasi oblikuje od
prvega skupščinskega pripo-
ročila v letu 1965.
Tako so se v četrtek v Šo-
štanju zbrali p>oslanci celj-
skega območja, predsedniki
občin in predstavniki neka-
terih kolektivov — največjih
potrošnikov električne energi-
je. Dan prej so se v La-
škem obratu transformator-
ske postaje zbrali sindikal-
ni delavci elektrogospodarst-
va Maribor. Eni in drugi so
razpravljali o najnovejšem
predle^ TE Šoštanj in HE
Savske elektrame ter o pred-
logu, ki je v slovenski skup-
ščini že v teku in sicer o
predlogu, da bi nadaljno
integracijo elektrogospodarst-
va reševali na ravni družbe-
nega in samoupravnega do-
govora. Sestanek v Šoštanju,
ki je bil zelo reprezentati-
ven, udeležil se ga je tudi
predsednik gospodarskega
zbora skupščine SRS tova-
riš TONE BOLE, so podpr-
li obliko družbenega dogo-
vora, vendar s to pripombo,
da je predlog treba seveda
temeljito predebatirati in do-
polniti. Predvsem so hoteli
več zagotovil za zaščito svo-
jih interesov predstavniki go
spodarskih organizacij, ki so
veliki porabniki električne
energije. PodoOone zahteve
so imeli tudi predstavniki
širše javnosti in podjetja za
distribucijo, ki v predlogu
ni dovolj vkljvičeno, pa je
vendar jasno, da ob poveča
nju novih proizvodnih kapa
citet (na primer TE Šo-
štanj I IL) mora družba
računati tudi na investi-
cije pri izgradnji potroš-
niškega omrežija.
Posvet v Laškem je bil po-
dct»en, le da so tu prödlog
iniciatorjev zadnjega predlo-
ga, bolj pyodrobno obravna-
vali, iznašali kritične pri-
pombe in sprejeli tudi vrsto
priporočil, kako bi dopolni-
li integracijski predlog ma-
riborskega elektrogospodar-
stva, ki se po lanski integra-
ciji sestoji iz nekdanjih sa-
mostojnih proizvodnih in
prenosnih podjetij HE Dra-
va, TE Trbovlje, TE Bresta-
nica in ljubljanske toplarne.
Pritegniti je treba v inte-
resu velikih in drobnih po-
trošnikov mnenju tistih, da
je res skrajni čas, da elek-
trogospodarstvo v Sloveniji
sede k eni mizi, odstrani
sporne točke iz dnevnih re-
dov in v korist slovenske
družbe, a ne mimo samo-
upravnih načel, uredi svoje
vrste, kot je to za infrastruk-
turno panogo gospodarstva
nujno in neodložljivo.
JURE KRAŠOVEC
POJASNILO
v prispt-vku kolektiv' Kovinoteli-
ne pomaga Kozjanskemu, ki smo
Ra objavili v prejšnji številki, je
prišlo do pomote: pomoč niso od-
peljali v Jurklošter, ampak v Ko-
zje, namenjena pa je bila prizade-
tim prebivalcem » Loki pri 2uv
DIU.
FRANCEK FRAKELJ
»iMej duš, kje pa je sedaj Fifi? Iz republike sem
dobil sanacijska sredstva, pa ne vem komu naj
odrajtam tole vrečo . ..?«
DRAGO ZAGORC, osemnajstletni mladenič iz Trubarjeve v Celju, se je
odločil za poklic finomehanika, ker meni, da je z razvojem tehnike v tem
poklicu vedno nekaj novega. V šoli sicer ni odličnjak, vendar je med
boljšmi učenci. Živi v okolju, ki je tolikim enako, bori se s problemi, ki
so svojstveni za ta čas. »Toda to je v drugem planu,« pravi. Foto: J. Sever
80. OBLETNICA TELOVADNEGA
DRUŠTVA CELJE-GABERJE
Pred 80-timi leti so ustano-
vili današnje telovadno dru-
štvo Celje — Gaberje. To je
doba, ki mnogo pomeni tudi
v republiškem merilu. Slavno-
stnemu zboru sta poleg dru-
gih gostov prisostvovala tudi
podpredsednik skupščine Ce-
lje Jože Marolt in predsednik
Partizana Slovenije Tone
Florjančič.
Društvu lahko štejemo v
čast, da je bilo vseskozi na-
predno in še zlasti med obe-
ma vojnama, ko je bUo naj-
težje. Vseskozi so skrbeli za
vzgojo mladine in posvečali
vso potrebno pozornost lju-
dem potrebnim rekreacije ali
tekmovalnega športa. Tako je
tudi danes njihova bogata de-
javnost vedno prisotna v tele-
sni vzgoji našega mesta.
Na spominski slovesnosti je
predsednik TVD Celje — Ga-
berje Pavle Božič p)delil spo-
minske plakete najzaslužnej-
šim za dosežene uspehe dru-
štva: Prejeli so jih: dr, Hra-
šovec, Kersnik, Roš, dr. Me-
jak, Cokan, Grobelnik, Hoče-
var, Rudolf, Gradičar, Kova-
čič, Lojk, Pušnik, Urbančič,
Jenko, šetina, Poljšak, Novak,
Grilo, Lesjak, Lavrač, Burja,
Križmanič, Gruden, Kovač,
Sever, T. šrot. Orel, skupšči-
na občine Celje, Partizan Slo-
venije in ObZTK Celje. V
imenu slavljencev se je zah-
valil dr. Ervin Mekaj.
Naslednji dan so pripravili
telovadno akademijo s 16 se-
stavami. Nastopile so gene-
racije od cicibanov do starej-
ših članov. Akademija je po-
polnoma uspela in uspe.šno
prikazala prerez dejavnosti
društva, ki praznuje 80. letni-
co obstoja.	T. V.
VRATA SO SE ODPRLA
Voznik osebnega avtxanobila ANTON GREGL,
36, iz Globokega, je vozil iz Celja proti liafvkem,
too ga je v Debru pričelo zanašati. TrčU je v oseb-
ni avtomobil VILIJA SKORJA, 27, iz Debra, ki je
pripeljal iz Celja. Pri trčenju so se odprla vrata
na Greglovem avtomobilu. Voznik in sopotnica
MIROSLAVA SLUGA^ 23, i-/ Gračnice sta padla iz
avtomobila in se teže poškodovala. V bolni&nici so
ugotovili, da sta dobila pretres možganov in amge
poškodbe. Na vozilih je škode za 25.000 dinarjev.
AVTOMOBIL V JAREK
NEŽIKA MEJAC, 24, iz Laškega je z osebnim
avtomobilom voaila proti Zidanemu mostu, ko je
pričelo vozilo zanašati. Po desni bankini je avto-
mobil zxirsnil v 60 centimetrov globok jarek. K
sreči telesnih poškodb ni bilo, škodo pa so ocenili
na 5.000 dinarjev.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Na križišču ceste na Dobrovo in VUce bratov Voš-
njakov sta trčila voznik osebnega aw^tomobila MILAN
PRATNEMER, 23, iz Celja m voznik kombija
BOGDAN KTJRUNIC, 34, z Zgornje Hudinje. škode
je bilo za 4.000 dinarjev.
BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
FRANC GAJŠEK, 27, iz Grobelnega je brez
vozniškega dovoljenja vozil osebni avtomobil iz
Gorice proti Šentjurju. Med vožnjo po klancu
navzdol v Cmolici, ga je na nepreglednem ovinku
zaneslo v levo, kjer je zapeljal v jarek. Po kratki
vožnji je trčil še v zaščitno ograjo vodnjaka.
Lažje poškodbe sta dobila voznik in sopotnica
MARICA LIPOVŠEK, 16, iz Završ. Škode je zia
2.000 dinarjev.
MOPEDIST OBLEŽAL NEZAVESTEN
SLAVKO JANCIC, 41, iz Stranic se je peljal
z mini mopedom proti Slovenskim Konjicam. Vo-
zil je po makadamski bankini in hotel v Konjicah
napeljati na asfalt. Prednje kolo je spodneslo, da
je padel. Obležal je nezavesten. Prepeljali so ga
v celjsko bolnišnico.
PRIPELJAL JE NA PREDNOSTNO
CESTO
MILAN PODLUNŠEK, 40, iz Celja je pripeljal
po stranski cesti na cesto I. reda v Šempetru
v trenutku, ko je z Vranskega privozil z osebnim
avtjomobilom VEKOSLAV URSNIK, 24, z Otiškega
vrha. Uršnik je zaviral, vendar se je zaletel v leva
vrata Podlunškovega avtomobila, škodo na obeh
osebnih avtomobilih so ocenili na 3.000 dinarjev.
KEPANJE NA CESTI
FRANC POSCHL, 52, iz Avstrije je vozil z oseb-
nim aivtomobilom iz Celja proti Mariboru ter v Pre-
vratu pri Slovenskih Konjicah dohiteval skupino
peščev. KAREL HAJD, 11 let, LJUDMILA MENCIN-
GER, 49, ter ANTONA, 15, in DRAGICA MENCIGER,
20 let, so hodili po desni strani ceste proti TEF«
NJU. Otroci so se pričeli kepati. Karel Hajd je od-
sikočil in tako stopil pred avtomobil. Vozinik ga je
zbil po cesti. Dečka so zaradi zlomljene leve ro-
ke, pretresa možganov in poškodovane noge odpe-
ljali v bohiišnico.
RAZDALJA MED AVTOMOBIL!
Iz 2alca so proti CeljVi vozili trije osebni avto-
mobili. Vozmik prvega je na križišču v Petrovčah
zaviral. Za njim je pripeljala FRANČIŠKA, KRE-
PEL in tudi zavrla. Kot tretji se je pripeljal MIRO
REMS in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil
v avtomobil pred seboj.
Takšne nesreče so na naših cestah zelo pogoste.
K sreči se največkrat končajo brez hudih posledic,
povzročijo pa mnogo jeze in zastoj v prometu. Med
avtomobili mora biti varnostna razdalja, saj lah-
ko voznik pred vami iz tega ali onega vzroka ne-
nadoma zavre.
TRČENJE Z BLATNIKI
Kandidatka za voznico JOLANDA JURŠIC iz Ce-
lja je pod nadzorstvom instruktorj'a zavijala v Koc-
bekovo ulico in pri tem s prednjim blatnikom za-
dela v zadnji blatnik osebnega avtomobila OLGE
JAKHEL-BERGAN iz Celja, škodo so ocenili na
800 dinarjev.
ZLOMIL TELEFONSKI DROG
Iz Celja se je peljal proti Žalcu z osebnim avto-
mobilom FRANC POCIVALŠEK, 32, iz Celja. Kot
je sam povedal je osebni avtomobil pred njim na-
kazal zavijanje v levo, vendar v Petrovčah nena-
doma zavil nazaj na desno. To je zanotilo Počival-
ška, da je zaipp-ljal sikrajno v desno, podrl obcest-
ni kamen, zapelj'al z vozišča in trčil v drog telefon-
ske napeljave tako silovito, da ga je prelomil. Voz-
nik si je .xri nesreči zJomil nogo. škode na avto-
mobiio je za 6000 dinarjev.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega
celjskega območja zgodilo 32 prometnih nesreč. Pet
ljudi je bilo težko poškodovanih, štirje pa laže.
Ma^eri>i.no škodo so ocenili na 79.800 dinarjev.
Silv»> Žerjav, 18, Dobrna,
poškodoval si je prst; Alojz
špiljak, 40. Hum na Sutli,
stroj mu je poškodoval prste
leve roke; Mirko Naraks, 18,
Drešinja vas, težak predmet
mu je poškodoval desno no-
go; Kajko Korun, 17, Kapla
vas, poškodoval si je desno
roko; Miloš Bašič, 33, Vele-
nje, v jami si je poškodoval
prste desne roke; Marija Jur.
kovič, 41, Prebold, poškodo-
vala si je prste leve roke;
Ivana Sevničar, 51, Lokovi-
ca pri šoštanju, železo ji je
IK>škodovalo levo roko; Slav-
ko Kranjec, 31, Arja vas,
na železnem obroču si je
poškodoval desno roko; Mar.
tin Vodeb, 21, Voduce pri
Slivnici, poškodoval si je le-
vo roko; Erna Medvešek, 20,
Breg nad Polzelo, stroj ji je
poškodoval desno zapestje;
Franc žužek, 16, šentjimgert,
na železu si je poškodoval le-
vo roko; Tone Krizman, 36,
Tmovlje, poškodoval si je
prste leve roke; Ivan Dre v,
30, Slatine pri šmartnem ob
Paki, na pločevini si je po-
škodoval prst desne roke;
Marija Lipovšek, 40, Celje,
ranila si je desno roko;
Franc Ramšak, 31, Podkraj
pri Velenju, v jami si je s
sekiro poškodoval desno ko-
leno; Stane Rozman, 18, Lju-
bečna, težak predmet mu je
poškodoval levo p>odlaht; Pa-
vel Mazej, 30, Lepa njiva pri
Mozirju, poškodoval si je
desno roko; Jožica Strahov-
21, Celje, poškodoval si je
desno roko; Jožica Strahov-
nik, 20, Pesje pri Velenju, na
pločevini ai je poškodovala
desno roko; Vida Lešnik, 32,
Šentjur, poškodovala si je le-
vo roko.
CELJE
Bogoslav Milosavljevič, Dan-
koviči in Andjela Žilic, Celje
ter Miran Štojs in Ana Ba-
sUrdi, oba iz Sevnice.
HRASTNIK
Anton Hočevar, gradbeni
tehnik in Marjetka Šume j,
gospodinja, oba iz Hrastnika.
ŠENTJUR PRI CELJU
Martin Sleič, 25, delavec in
Jožefa Gril, 18, poljedelka,
oba iz Slivnice pri Celju.
ŽALEC
Miroslav Starki, 22, Pon-
grac in Katarina Lilijevac, 25,
Brezova gora.
CELJE
Rojenih je bilo 28 dečkov
in 34 deklic.
LJUBNO OB SAVINJI
1 deček
CELJE
Hermina Felkar, 41, Laško;
Petronela Goričan, 85, Celje;
Jožef Koštomaj, 74, Bezovica;
Franc Ločnikar, 79, Celje;
Franc šibila, 67, Ljubno ob
Savinji; Anton Kukovič, 49,
Kraberk; Helena Vrečer, 75,
Celje; Neža Hace, 74, Krav-
jek; Jakob Berglez, 67, Pečov-
nik; Viljem Vrusnik, 47, Ce-
lje; Amalija I^ebar, 74, Gomil-
sko; Martin Tojnko, 46, Bu-
kovžlak.
HRASTNIK
Frida Mlinaric, 51, gospo-
dinja, Hrastnik.
UUBNO OB S.WIN JI
Gregor Podlesnik, krojaški
mojster, 72, Primož pri Ljub-
nem; Jantz Nerat, 55, kmeč-
ki delavec, Radmirje; Marija
Sem, roj. Osovnik, 86, kmeto-
valka, Ljubno in Marija Be-
zovnak, roj. Slatinšek, 65,
družinska upokojenka, Ljub.
no ob Savinji.
ŠENTJUR PRI CELJU
Julijana Zelič, 56, gospodi-
nja, Trska gorca; Alojz Le-
skošek, 95, upokojenenc, Ra-
kitovec; Alojz Planine, 67,
kmetovalec, Sp. Sleme; Franc
Podreberšek, 79, upokojenec.
Loka; Milan Javornik, 66,
upokojenec, Podgrad in Franc
Rančigaj, 76, upokojenec, Go-
ričica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Marija Kos, 83, Zadrže; Ma-
rija Omerzel, roj. škobeme,
72, Zadrže; Kari Brglez, 73,
Kozje in Franc šumej, 82, Pil-
štanj.
ŽALEC
Julijana čremošnik, 69, go-
spodinja, Parižlje; Mihael žu-
raj, 62, upokojenec, Zabuko-
vica; Marija Rap, 57, up>oko-
jenka, Latkova vas; Ivan Ko.
lene, 71, upokojenec, Polzela;
Janez Škorjanc, 58, kmet, Vel.
Pirešnica; Albert Bur.)an, 55,
upokojenec, Pongrac in šte>
fan Sešel, 76, preužitkar, An-
draž nad Polzelo.
Minuli teden je bila celjska
tržnica lepo preskrbljena. To
še posebno velja za soboto,
ko je bilo dovolj tako zele-
njave, kot tudi jajc, kokoši
in piščancev. Celo umetno
cvetje je šlo bolj v promet
kot ponavadi, to pa je tudi
razumljivo, če upoštevamo,
da je bil naslednji dan 8. ma-
rec. Cene pa se kljub temu
niso dosti spremenile. Solato
so prodajali po 7 dinarjev, ra-
dič, motovileč, špinačo in re-
grat od 12 do 15, krompir še
vedno po dinar, zelje in repo
po 2,40 novega dinarja, čebu-
lo po 4 do 5, češenj pa po
12 do 15 dinarjev za kilogram.
Jabolka so bila poceni kot
vso zimo — po 80 do 120 pa-
ra. Pred gajbami s piščanci
se je nabrala dolga vrsta go-
spodinj, saj je perutnina še
vedno marsikje najbolj ce-
njeno meso. Kokoši so pro-
dajali po 20 do 35 novih di-
narjev, jajčka pa celo po 40
do 60 para.
V hotelu Celeia in v hote-
lu Paka imajo vsak dan ra-
zen ob nedeljah, oziroma po-
nedeljkih ples z mednarod-
nim barskim programom.
Ob sobotah je ples v hotelu
na Golteh. V Rogaški Slatini
imajo vsako soboto ples v
novi restavraciji Pošta. V
Kajuhovem domu v šošta-
nju je vsak dan razen torka
glasba za ples in razvedrilo
od 19. do 24. ure.
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turističnem
področju je na voljo dovolj
prostih mest v zdraviliščih,
hotelih, gostiščih in pri za-
sebnikih. V Rogaški Slatini je
na voljo 291 prostih ležišč.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so Planinski dom v
Logarski dolini, hotel Rinka
v Solčavi, dom na Gori Oljki,
Celjska koča, dom na Sveti-
ni, Mozirska koča, hotel na
Golteh in izletišče Stari grad
nad Celjem; Friderikov raz-
gledni stolp je še vedno za-
prt.
ŽIČNICE
IN VLEČNICE
Na Golteh je več kot me-
ter snega, obratujejo gondol-
ska žičnica, sedežnica in
več vlečnic. Tudi na Celjski
koči in na Svetini je še do-
volj snega, žičnice obratuje-
jo, cesta je plužena in pre-
vozna, za motorna vozila je
obvezna zimska oprema;
urejen je enosmerni pro-
met. Vlečnica v Libojah ne
obratuje, ker je prestavljena
na Golte, proga pa je zrvečer
razsvetljena. Obratujejo tu-
di vlečnice v Ljubnem, v Mo-
zirju, Gornjem gradu in Be-
lih vodah nad šoštanjem.
DRSALIŠČE
Drsališče v celjskem Mest-
nem parku je odprto vsak
dan od 10. do 12., in od 14.
do 16.30 ure, ob ponedeljkih,
petkih in sredah pa še od
19.15 do 21. ure.
KOPALNI BAZENI
Pokrita kopalna bazena v
Laškem in Dobrni sta odpr-
ta vsak dan.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 14. marca do 12.
ure je dežurna Lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1, od sobote
dalje pa Nova lekarna, Tom-
šičev trg 11.
UNION:
do 12. marca ameriški barv-
ni film »Sinovi mušetirji«
13- do 15. marca italijanski
barvni film »Italijan v Ame-
riki«
16. do 18. marca francoski
barvni film »Tetoviran«
METROPOL:
11.	marca ameriški barvni
film »Razbeljeni revolverji«
12.	do 15. marca francosko-
mehiški barvni film »Neznani
junaki«
16.	do 18. marca ameriški
barvni film »Nasvidenje, ba-
by«
DOM:
do 12. marca francoski bar-
vni film »Pet fantov za Singa-
pur«
13.	do 16. marca angleški
barvni film »Cma mora«
17.	do 18. marca poljski
film »Dancing v Hitlerje.
vem novem stanovanju«
DOBRNA:
14. in 15. marca ameri^
barvni film ».Nao.svidtn je J
by«	' ^
Predstave v kinu Uni(w
in kinu Dom so vsak dan ^
16., 18. in 20. uri, v Metropoj.
ob 16.30, 18.30 in 20.30 u^
v Dobrni pa v soboto ob ij
v nedeljo pa ob 16. uri. '
Sreda, 11. marca ob 174
uri Kislinger — po ideji Prj,
nja Puncerja »Pregnani iz rj^
ja« za abonma upokojenci iu
izven.
Petek, 13. marca ob 15.3)
uri »Pregnani iz raja« za,
mladinski abonma in izven.
Sobota, 14. marca ob I9.31]
uri Simon »Bosa v parku« ^
gostovanje v Kostanjevici; 1
vlogi Paula Bratterja nastope
Miro Podjed.
Nedelja, 15. marca ob 10.0(
»Pregnani iz raja« za I. ne
deljski mladinski abonma h
izven.
Torek, 17. marca ob 19.3(
uri »Prignani iz raja« za IV
mladinski abonma in izven.
NOVOSTI
S POLIC ŠTUDIJSKI
KNJIŽNICE
Scott G. R.: Najstarejši
obrt. Ljubljana 1969. S. 33493
Savage G.: Unutrašnja de
koracija. Beograd 1969. S
33496.
Myers B. S.: Savremeni
meksičko slikarstvo. Beogra
1969. S. 33497.
Dorival B.: Pariška škoia
Beograd 1969. S. 33498.
Gregor A.: H. J. Gregoi
Der praktische Stahlbau. I]
Berlin 1969. S. 33501.
Graves R.; R. Patai: Helirej
ski mitovi. Zagreb 1969. S
33503.
Seferian D-: Metalurgiji
zavarivanja. Beograd 1969. S
33507.
21abek K.: Wirtschaftslehn
der Unternehmung, Münch«
1968. S. 33508.
Richardson J. S., G.P.Ca
hoon: Metodi in materijal zi
nastavu opšteg kursa prirod
nih nauka in fizike. Beogr»
cop. 1951. S. 33509.
§e en posnetek v spomin in zaključek letošnje hokejske oziroma drsalne sezone
y celjskem mestnem parku. Čeprav je vreme tu in tam ponagajalo, je bilo tudi
ininulo obdobje zelo plodno in pestro. To ne velja samo za število hokejskih te
^eiti, marveč tudi za udejstvovanje umetnostnih drsalcev, za rekreacijsko drsa-
nje itd. Naš posnetek pa je z nedavnih pionirskih iger in s tekme med najmlajšimi
igralci ljubljanske Olimpije ter HDK Celja.	(Foto: E. Kranjc)
OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V HOKEJU NA LEDU
TUDI LETOS I. OSNOVNA ŠOLA
Tik ob zaključku letošnje
drsalne sezone (drsališče so
zaprli v nedeljo, 8. t. m.) je
bila še zadnja tekma letošnje-
ga občinskega prvenstva os-
novnih šol v hokeju na ledu.
Kot lani na prvem takšnem
tekmovanju, se je tudi letos
zbralo pet osnovnošolskih
ekip, ki so med seboj odigra-
le deset tekem.
Tekmovanje je bilo zelo za-
nimivo do poslednje minute,
saj je zmagovalca določila še-
le zadnja tekma tega ligaške-
»3 srečanja. Mladi hokejisti
so disciplinirano prihajali na
tekme, razen tega pa vsako-
krat privabljali nanje tudi po
nekaj sto navdušenih navija-
čev. Zato so bila ta srečanja
živahna tudi po zaslugi tistih,
ki so opazovali dogodke na
ledu s tribune.
Kot lani, v prvem občin-
skem prvenstvu osnovnih šol
v hokeju na ledu, tako si je
tudi letos zmago priborila
vrsta prve osnovne šole. S
tem je že drugič zapored os-
vojila prehodni pokal, mimo
tega pa tudi drugi pokal v
trajno last.
Posamezna srečanja tega
tekmovanja so se končala ta-
kole: III:IV 7:0, I:hudinjska
5:3, IV:hudinjska 3:1, III:II
3:0, I:IV 2:1, III:I 1:1, II:hu-
dinjska 6:1, II:IV 5:1, III:hu-
dinjska 1:1 (presenečenje) in
I:II 6:1
Lestvica:
1.	I. o. š. 4 3 10 14:6 7
2.	III. o. š. 4 2 2 0 12:2 6
3.	II. o. š. 4 2 0 2 12:11 4
4.	IV. o. š. 4 1 0 3 5:15 2
5.	Hudinja 4 0 1 3 6:15 1
Slavnostna razglasitev re-
zultatov in podelitev pokalov
ter diplom bo v četrtek, 12.
t. m. ob 19. uri na drsališču
v celjskem mestnem parku.
M. B.
ELEKTRA : CELJE
85:92
v Šoštanju je bila oddigra-
na prijateljska košarkarska
tekma med KK Elektro in
ŽKK Celje. Tudi tokrat so
zmagali Celjani s 92:85. Za
goste so nastopili: T. Saga-
din 26, Zupančič 16, ževart 14,
Božič 7, Erjavec 10, Novak 6,
Jug 4, Pešec 2, Leskovar 2 in
Leskovšek 1. Tekmo je dobro
sodil Natek iz Šoštanja.
O. HOLZINGER
KONEC SEZONE IN TEKMOVANJ
v nedeljo, 8. t. m. je umet-
no drsališče v celjskem mest-
nem parku zadnjič v tej se-
zoni sprejelo svoje obisko-
valce. Tako je tudi v parku
konec zime, čeprav je še ve-
ŽE TRI KOLA
ODIGRANA
v sindikalnem tekmovanju
v namiznem tenisu vodita v
I ligi pri članih po III. kolu
Železarna in Celjski tisk, v
n. ligi Vodna skupnost in
PTT, pri starejših članih pa
Celjski tisk in EMO, medtem
so članice oddigrale ko-
roaj prvo kolo.
T. GORŠIČ
REPUBLIŠKO PRVEN-
STVO V CELJU
v nedeljo dopoldan bo v
prostorih telovadnice IV. os-
'Wvne šole letošnje republi-
ško prvenstvo za posamezni-
Med najboljšimi judoisjti
vse Slovenije bodo nastopi-
^ tudi tekmovalci kluba Ivo
iz Celja, ki so iz nasto-
Pa v nastop boljši.
liko snega. Letošnja sezona
je bila za približno petnajst
dni daljša od lanske, število
obiskovalcev pa je ostalo na
približno isti ravni — nekaj
nad 42.000.
—	Po krajšem premoru se
bodo začela pripravljalna de-
la za ureditev teniških igrišč,
seveda pa bo pred tem sonce
moralo pobrati velike kupe
snega, ki so se nakopičili ob
robu igrišča. Sicer pa igralci
tenisa že pridno vadijo v te-
lovadnici. Za najmlajše in ti-
ste, ki se nameravajo letos
vključiti v to športno panogo,
je redna vadba vsako soboto
od 17. do 19. ure v telovad-
nici prve osnovne šole v
Vrunčevi ulici.
—	V soboto, 7. marca je
bila na drsališču pokalna ho-
kejska tekma med ljubljan-
sko Olimpijo in Velenjem.
Ljubljančani so brez poseb-
nih težav premagali mlado
velenjsko moštvo s 38:0 in
tako postavili rekorden dose-
žek tega drsališča.
—	Sezono pa je sklenila ho-
kejska tekma inter lige med
Celjem in Kapfenbergom. Po
dokaj lepi in živahni igri so
zmagali domačini z rezulta-
tom 5:3 (1:0, 2:2, 2:1). S tem
je tudi za celjske hokejiste
končano tekmovanje v tej
mešani ligi z avstrijskimi klu-
bi. Po nepopolnih podatkih so
na vrhu lestvice tri moštva
z dvema zgubljenima igrama
in to C^lje. Kapfenberg in Le-
oben. Zanimivo pa je, da Ce-
ljani doma ni.^o Izgubili no-
benega srečanja v tem tek-
movanju.
—	Zaključek sezone je dal
tudi tri nove republiške ho-
kejske sodnike. Medtem ko
je Božo Godnik opravil prak-
tični del že 22. februarja, sta
Srečko šetina in Borivoj Bel-
cer to storila na tekmi med
Velenjem in Olimpijo. Poleg
tega je konec februarja dobil
Rajko Juršič naziv zveznega
hokejskega sodnika.
KOŠARKARSKI
SODNIKI
Ker se košarkarska tek-
'^vanja, ki se bodo »Igra-
je po novih pravilih, bli-
No s hitrimi koraki, se
j® tekmovalna komisija
^ košarko Žalec odločila,
^ bo organizirala semi-
^^rje za košarkarske sod-
'^ke-pripravrAke in semi-
za zapisnikarje ter
^rnerilce.
.^rvi seminar za zapis-
•^ikarje in časomerilce bo
^ petek, 13. Ii. 1970 ob 17.
^^ v domu JLA v Celju
^^ avtobusni postaj i).
vpisnina je 12 Ndtn.
O. HOLZINGER
Za pripravo na bližnje tek-
movanje v II. republiški od-
bojkarski ligi so igralci Bra-
slovč premagali Šempeter
3:2.
v prijateljskem kegljaškem
srečanju je Feralit premagal
Mleko Celje 644:606.
Danes popoldne bo na keg-
ljišču v Žalcu prijateljsko sre-
čanje med Žalcem iai Slovenj
Gradcem.
T. Tavčar
SKOKI V MESTNEM
PARKU
Smučarsko društvo Izletnik
prireja v nedeljo, 15. marca
v Mestnem parku na 50-me-
terski skakalnici meddruštve-
ne tekme. Nastopili bodo naj-
boljši mladi smučarji skakal-
ci iz vse Slovenije. Pričetek
tekmovanja ob 15. uri.
MARUŠA PRED
KRŠINARJEM
Karate klub v Celju je pri-
pravil tekmovanje za prido-
bivanje pasov in v počastitev
8. marca. Diplome je podelil
tehnični direktor organizacije
Budokai dr. E. Topič. Na tur-
nirju je zmagal Tone Maruša
pred Kršinarjem, Filipičem
Wsi Celje) itd. Presenetil je
tudi član karate kluba iz Žal-
ca Krajnc. Tekmovanje je bi-
lo dobro organizirano.
Z. SAMEC
ŠPORTNIKOM
PRIZNANJA NA
JAVNI ODDAJI
Podobno oddajo, kot je bi-
la v Celju, pripravljata Ob-
činski sindikalni svet v Žal-
cu skupaj z Novim tedni-
kom in Radiom iz Celja 22.
marca v Žalcu. Prireditev bo
ob 10.30. uri dopoldan v ki-
no dvorani in jo bo direkt-
no prenašala celjska radij-
ska postaja. Na prireditvi
bodo podelili priznanja naj-
boljšim sindikalnim šport-
nim ekipam v žalski občini,
predstavili se bodo nekateri
najboljši celjski in žalski
športniki ter trije ansamb-
li: Berger, Synkope in kvar-
tet Črnskih duhovnih pesmi
iz Šentjurja s pevcem Otom
Pestnerjem.
O prireditvi bomo obšir-
neje poročali v naslednji
številki Novega tednika.
VODI SD »BRANKO
IVANUŠ« IZ CELJA
v III. kolu strelske lige so bili najboljši člani
SD Branko Ivanuš s 2550 krogi, sledijo Kovinar
Štore, Tempo, Avto Celje, Ingrad itd. Med posar
mezniki je bil najboljši Marjan štor s 272 krogi
pred Tržanom, Dečmanom, Strajherjem, Sršenom
itd. Po III. kolu med ekipami v skupnem plas-
manu vodi SD Branko Ivanuš s 7485 krogi pred
Kovinarjem, Tempom itd.
ZA DAN ŽENA — V EMU je bilo tekmovanje
na katerem je zmagala Majda Zel pred Gripaltovo,
Cerarjevo, Prevorškovo, Vrunčevo itd.
ZA ZLATO PUŠČICO - Od petka do nedelje bo
na strelišču Tempa kvalifikacijsko tekmovanje za
zlato puščico. Nastopilo bo preko sto tekmoval-
cev, najboljši pa se bodo uvrstili na republiško
prvenstvo.
PRIHODNJE LETO ZA
I. MESTO V SLOVENIJI
Na rednem občnem zboru so pregledali dose-
danje delo, ki je bilo uspešno. Pogrešajo pored-
vsem večjega sodelovanja mladine^ zato so se
odločili za večjo in tesnejšo povezavo z osnov-
nimi šolami. Prihodnje leto bo v Celju procsilava
50. letnice šahovske organizacije v Celju in isto-
časno velik mednarodni turnir V letošnjem letu
se bodo člani ponovno borili aa najboljše mesto
v republiki. Za predsednika kluba je bdi ponovno
izvoljen dr. Anton Kovač brez katerega si trenutno
ne moremo predstavljati dobrega in uspešnega
delovanja celjskega šahovskega kluba.
LUDVIKOVA NAJBOLJŠA V
REPREZENTANCI
v Zagrebu je bil trobo; republik Slovenije, Hr-
vatske in Srbije. Slovenija je osvojila tretje mesito,
najboljša posameznica pa je bila Ludvigova, ki je
podrla 402 keglja, (Dcvirkova pa 377. Tekmovanje
je bilo v počastitev 8. marca.
J. LUBEJ
MEŽNARIČ ODLIČEN NA
DRŽAVNEM PRVENSTVU
v Mavrovem je bi.lo letošnje državno prvenstvo
za starejše in mlajše miadince ter mladinke. Tek-
movanja se je udeležila tudi močna ekipa Izletni-
ka iz Celj'ä pod vodstvom Herbija Košiča. Največ-
ji uspeh je dosegel Mežnarič med mlajšimi mladin-
ci, saj je osvojil v slalomu deveto, v veleslalomu
četrto in smuku sedmo mesto. To je vsekakor eden
najivečjih uspehov celjskih smučarjev v zadnjih le-
tih. O podrobnostih s tega tekmovanja iai uvrstit-
vah ostalih celjskih tekmovalcev bomo poročali t
naši prihodnji številki,
ix/ve
JOŽE URANKAR
REPUBLIŠKI PRVAK
Trije najboljši celjski dvigalci uteži, Joee in
Slavko Urankar in Drago Glavač so sodelovaOd na
republiškem prvenstvu v dviganju uteži v Lju-
bljani. Dosegli so velik uspeh. Jože Urankar je
osvojil naslov republiškega prvaka s 372,5 kiHogra-
mov v lahko-teški kategoriji in pri tem postavil še
rekorda v potegu z 115 kilogrami in v teznem z
120 kilogrami. Mladi Glavač pa je v isti kategori-
ji osvojil srebrno kolajno s 340 kilogrami. Slavko
Urankar je nastopil V težki kategoriji in osvojil bro-
nasto kolajno. Dvignil je 330 kg. Zmagal je Velenj-
čan MaJenšek. Slavko Urankar in Drago Glavač pa
bosta nastopila tudi na državnem prvensibvu
21. marca v Sarajevu.
jk
PREKINJENA PRIJATELJSKA
TEKMA NA GLAZIJI
Nogometaši Celja — Kladivarja in Kovinarja 'i
štor so odigrali v nedeljo prijateljsko trening teli-
mo. Srečantje je bMo na težkem terenu Glaaije in
se je že v 38 minuti končalo. V tej minuiti je nam-
reč mladi igralec domačega moštva Petelinek žalil
igralca Kovinarja Bokšeta in le-ta mu je vrgel ke-
po snega. To potezo je sodnik tekme Goleš iz Celja
smatral kot udarec in izikljiuičil igralca Kovinarja.
Ker pa sodnik ni preklical svoje odločitve so igri-
šče zapustili igralci Kovinarja iz Stor. škoda, tako
je odpadla nujno potrebna tekma, ki bi lahko kori-
stila obema ekipama. Ob prekinitvi je bil rezultat
srečanja 1:0 za Kovinarja. Zadetek je dosegeä
Boksa v 4 minuti iz najstrožje kazni.
CELJE
Ivan Žerovnik, Fmnkolovo: VISOKE DAVČNE
AKONTACIJE:
»Letošnje davčne akontacije so precej višje kot
lanske. Ker pa je na isti položnici vračunan tudi
zaiesek za socialno zavarovanje, knietje ne vemo, ali
so povečane akontacije davkov, ali kmečko zava-
rovanje, Ali ne bi bilo mogoče obračunavati vsak
znesek posebej?«
Edi Klovar, vršilec dolžnosti načelnika davčne
uprave:
»Zneski so večji zaradi povišanega prispevka za
ssdravstveoo zavarovanje. Kmetje bodo v teh dneh
prejeU tudi odločbe, iz katerih bo jasno razvidno,
koliicšen znesek velja za eno, kolikšen za drugtS
obveznost. Ločeno pošiljanje položnic pa bi povzro-
čilo preveUke stroške.«
Franc Petauer — ZAKAJ JE CELJSKI ODSEK CE-
STE I. REDA SLABO VZDRŽEVAN?:
»Že nekaj let je celjski odsek ceste I. reda —
Maribor—Ljubljana veliko slabše vzdrževan kot ljub-
ljanski. Medtem ko je na celjskem območju vse
polno kotanj in nepopravljenih posledic zime ter
odjuge, tega ljubljanskemu delu ne bi mogli oči-
tati. Možno je torej samo dvoje — ali gre za očitno
neprimerne kriterije pri razdeljevanju sredstev za
vzdrževanje te ceste na posameznih območjih, ali
pa naše cestno podjetje ni sposobno izvrševati
naloge, ki mu je poverjena?«
Olga Vrabičeva, preds. skupšč. obč. Celje: »Bolj bo
držalo prvo. že nekaj let imamo resne pripombe
na račun kriterijev. Ceste na našem območju so
slabše, zaradi terena samega pa so nujna tudi večja
vzdrževalna dela. Upamo, da bo v novem sistemu
skladov in kriterijev ta napaka odpravljena.«
VELENJE
Martin Koren: V ŠOLAH NAJ BO TUDI POUK O
KMETIJSKI PROIZVODNJI
Na isti seji in razprave o istem problemu. Od-
bornik Martin Koren je pripomnil, da bi bilo prav,
če bi v šolah govorili otrokom tudi o kmečkem de-
lu, o kmetijski proizvodnji. Otrokom govorimo o
luni, je poudaril, ne pokažemo pa jim, kje in kako
raste kruh.
ŽALEC
PRODAJA UMETNIH GNOJIL V LliTUŠU
Na zadnjem zboru volilcev v Letušu so tam-
kajšnji prebivalci zahtevali, da se v prostorih
Kmetijskega kombinata xiredi prodajalna umetnih
gnojil, ker je dobava le-teh zaradi oddaljenosti
otežkočena.
Predstavnik KK Žalec je izjavil, da bodo s
1. marcem začeli prodajati umetna gnojila tudi
v Letušu in sicer bo trgovina odprta trikrat te-
densko. Umetna gnojila bo izdajal področni telinik
za kooperacijo.
t----------
SLOV. KONJICE
POBIRANJE VODARINE
MATEVŽ LUBEJ, odbornik iz Loč je na zadnji
seji povprašal kako bo v bodoče s pobiranjem
vodarine:
»V Ločah ljudje še nimajo montiranih števcev
za porabo vode in men-lm, da bi to zelo težko na-
redili naenkrat. Ali je mogoče, da je rok za mon-
tažo nekje sredi jx>lletja. Menim, da ljudje v Lo-
čah tega ne bi zmogli prej. Glede na to, da števcev
še ni, kako bo s pobiranjem vodarine za meseca
januar in februar.«
ing. RIHTARŠIC, predsednik sveta za komunalna
vpra.šanja:
»Januarja in februarja v Ločah ne bodo po-
birali vodarine. Razumljivo je, da bodo občani
morali montirati števce, seveda pa bomo zato od-
redili rok sprejemljiv za vse.«
POSEBNA ŠOLA
Na eni prejšnjih sej občinske skupščine v Slo-
venskih Konjicah je bilo tudi zastavljeno vpra-
šanje gradnje posebne šole. Zaradi majhnih ne-
sporazumov o gradnji takšne šole, so na zadnji
seji podali pojasnilo, da v Slov. Konjicah ne bi
gradili posebne zgradbe za tovrstno šolo. Gre
samo za ustanovo z eno ali dvema učilnicama.
V celjski regiji je 60 oddelkov posebnih šol, v
Konjicah pa nimajo niti enega, kljub dolgoletni
ix>trebi.
ŠMARJE
Odbornik občinske skupščine Drago Šivak:
KAJ JE Z ELEKTRIKO?
»V Polju ob Sotli imajo prebivalci velike pro-
bleme s slabo dobavo električnega toka. Ko je
Elektro Celje tu gradil transformator, so prispevali
določen znesek, zdaj pa napeljuje dodatne žice.
Tok je v večernih urah tako oslabljen, da ni mo-
goče gledati ne televizije ne poslušati radia.«
Podoben problem, kot sta opozorila odbornika
ing. Stanko Gobec in Vinko Strašek, imajo prebi-
valci Lemberga in Kostrivnice.
Prebivalci omenjenih naselij so po obvestilu
občinske skupščine poslali Elektru Celje dopis,
vendar odgovora še niso prejeli.
VELENJSKI REFERENDUM -
IZPIT SOLIDARNOSTI
Ko so odborniki velenjske
občinske skupščine na seji,
20. februarja razpravljali o
razpisu referenduma za uve-
dbo krajevnega samoprispev-
ka za gradnjo in obnovo šol-
skih poslopij in kulturnih
objektov ter za modernizaci-
jo cest, je v razpravi, v ka-
teri je sodelovalo 22 odbor-
nikov, poslancev in gostov,
inženir Peter Krapež med
drugim dejal:
»čeprav nisem odbornik,
čutim dolžnost, da sodelu-
jem v tej razpravi. Ni mi
namreč vseeno, kako se bo
razvijalo življenje v tej doli-
ni. Sem namreč občan, ki
trdno stojim v tej dolini in
želim, da bi tu videl svojo
perspektivo in z mano vred
vsi drugi. . .«
Odborniki so sprejeli
sklep o razpisu referendu-
ma. Odločitev bo padla v ne-
deljo, 22. marca. Toda, če so-
dimo po pripravah na to ve-
liko solidarnostno in huma-
no akcijo, potem zdaj ni več
vprašanje da ali ne, marveč,
koliko bo tistih, ki bodo re-
kli svoj da.
Z uvedbo krajevnega sa-
moprispevka želijo v šaleški
dolini rešiti skupne proble-
me, tiste, ki so najbližje lju-
dem, ki jih najbolj tiščijo in
bolijo. To pa so šole, otro-
ške vzgojno varstvene usta-
nove^ nekateri kulturni ob-
jekti, ceste itd. Program del,
ki bi jih naj izvršili in fi-
nancirali s pomočjo krajev-
nega samoprispevka je tako
obširen in bogat, da se-
ga skoraj v vsako vas, v
vsak kraj. In prav zato je
ix>buda že na začetku svoje
poti naletela na polno razu-
mevanje, na večinsko pod-
Ix>ro. Le tu in tam se spra-
šujejo, kako bodo na ta raz-
pis reagirali tisti, ki že ima-
jo šole, vrtce, lepe ceste, kul-
turne domove itd. Ali bodo
tokrat stali ob strani?!
In prav zato bo rezultat
referenduma tudi zrcalo so-
lidarnosti vseh ljudi v ve-
lenjski občini, odsev pri-
pravljenosti, da v kratkem
času in s skupnimi napori
rešijo probleme, na katere
bi sicer čakali dolga leta.
Zato gre v referendumu za
dosti več kot pa samo za
zbiranje denarnih sredstev
gre za izpit zrelosti, razume,'
vanja itd.
Prc^ram del obsega sarno
pod poglavjem šolskih
kulturnih objektov 16 p^.
stavk, zatem 15 cest,.
Hkrati s tem pa so se lotiäj
še zbiranja prispevkov v de-
lovnih organizacijah in talco
rešili še nadaljnjih petnajst
problemov. Vsega skupaj na.
meravajo za šolske in kuj.
tiume objekte nameniti 16,8
milijona dinarjev, za cest«
8,7 milijona in nekaj nad 19
milijonov za druge objekte,
Od teh skupnih sredstev pj
naj bi samo s samoprispev.
kom v petih letih ztorali 18,4
milijona dinarjev.
M. B
^^ ^
Razgovor z Jožetom Janom o izgradnji šol, vzgojno-varstvenih ustanov in o sklepu re-
publiške izobraževalne skupnosti, da žalski občini ne dodeli dopolnilnih sredstev
#	Teče četrto leto izgradnje in obnovitve šolske
mreže v žalski občini!
#	Po vojni je hila v žalski občini zgrajena samo
ena nova osnovna šola in nekaj adaptacij!
#	Prihodnje leto v Žalcu novi prostori za vzgoj-
no-varstveno ustanovo!
#	Zakaj birokratski odnos republiške izobraže-
valne skupnosti do žalske in delno sežanske občine?
Tovariš Jan, leta 1967
ste izvedli referendum,
na katerem so se pre-
bivalci občine Žalec za.
vestno odločili za pri-
spevek za obnovo in iz-
gradnjo šolskih stavb
ter vzgojno-varstvenih
ustanov na področju
vaše občine. Kakšni so
rezultati vaše akcije?
»Po vojni smo v naši občini
zgradili novo šolsko poslopje
samo v Libojah, dozidali šolo
v Preboldu in opravili nekaj
manjših adaptacij na ostalih
osnovnih šolah. Po letu 1967
pa se je stanje občutno spreme-
nilo. Lansko leto je bila kon-
čana gradnja nove šole s telo-
vadnico in prostori za vrtec
v Grižah, trenutno pa dozidu-
jemo šolo v Petrovčah in gra-
dimo telovadnico v 2alcu. Pri
adaptaciji osnovne šole v
Žalcu bomo pridobili nove
prostore za posebno šolo, ka-
tero obiskujejo otjoci iz vseh
krajev naše občine. Trenutno
pripravljamo projekt za pre-
zidavo šole na Polzeli, oddana
pa £X3 že tudi adaptacijska
dela za šolo v Ponikvi. V le-
tošnjem letu bomo predvi-
doma obnovili tudi šolsko po-
slopje v Veliki Pirešici, nape-
ljali centralno kurjavo v šolo
v Letušu in vodovod v šolo
v Andražu.«
Do leta 1972 morate ob-
noviti mrežo šol na va-
šem področju. Kakšen
je načrt za prihodnji
dve leti?
»V prihodnjem letu bomo
obnovili šole v Šempetru, na
Gomilskem, v Taboru, Orli
vasi in Galiciji, v letu 1972
pa dozidali prizidek in obno-
vili šolo na Vranskem, zgra-
dili telovadnico v Preboldu
ter uredili šolsko poslopje v
Gotovi j ah. Začeli bomo tudi
za gradjo nove osnovne šole
v Vinski gori.«
Imate težave s sredstvi?
»Ob ziačetku naše akcije
smo predvideli 12 milijonov
500 tisoč din. Ker pa so se
cene gradbenega materiala in
gradbenih del iz leta v leto
povečevale, smo morali začeti
misliti na zbiranje dodatnih
sredstev. Občinska skupščina
je najela kredit v višini mili-
jon 800 tisoč din, ostala po-
trebna sredstva pa bodo pri-
spevali občani in delovne or-
ganizacije. Povedati moram,
da prav delovne organizacije
kažejo veliko razumevanja za
akcijo, ki ima pomen za ce-
lotno področje«
Ko boste končali s pro-
gramom, bo verjetno
vsa šolska mreža na
vašem območju obnov-
ljena?
Res je. Pomembno pa je
predvsem to, da bodo sodob-
no opremljene vse šole v sre-
dišču občine, da bomo pri-
dobili celo vrsto telovadnic
in da bomo lahko otrokom
omogočili boljši pouk.«
Obnavljate tudi mrežo
vzgojno-varstvenih us-
tanov?
»Za obnovitev te mreže ob-
stoja petletni program. Pri-
hodnje leto bomo začeli gra-
diti nov vrtec v Žalcu, ostale
prostore, namenjene otrokom
v drugih krajih, pa bomo olj
novili. Hudo je zlasti v Žalcu
kjer je kar 46 % zaposleni!
žena, veliko otrok pa je bre
nadzorstva. Z novimi proste
ri za 120 otrok bomo lahki
precej izboljšali situacijo.«
Letos republiška izobn
ževalna .skupnost žalsl
občini ne bo dodelil
dopolnilnih sredstei
Kje so vzroki?
»Odločitev republiške iz(
braževalne skupnosti, da nai
in sežanski občini ne dode
dopolnilnih sredstev, je, mil
povedano, krivična. Temeljn
ijzobrazeva'.ria skupnost na ru
šem področju potrebuje sto
raj 10 milijonov din. Občir
mora prispevati skoraj 9 m
lijonov din. Ker pa je razlili
manjša kot 10 % po norma
RIS-a, ne dobimo dopolnilni
sredstev v višini skoraj 8(
tisoč din! Izpad teh sre<
stev lahko povzroči krizo
šolstvu na našem področj'
Tako bo neadekvaten dv
osebnih dohodkov, maksima
na štednja pri materialni
stroških kakor tudi štedn;
pri ostalih koristnikih. Zarai
te diskriminacije, ki ni ut
meljena, se bomo republiš!
izobraževalni skupnosti prit
žili«
TONE VRAE
PRIZNANJE POSEBNE DOBE V VELENJSKI OBČINI VEDNO TEŽAVNEJŠE
ŠE NAD 160 NEREŠENIH ZAHTEVKOV
Leta 1967 je komunalni
zavod za socialno zava-
rovanje v svoji velenj-
ski podružnici dobil na
pleča poleg rednih za-
htevkov za priznanje po-
sebne dobe še 417 nere-
šenih primerov iz prejš-
njih let. Priznavanje,
oziroma obravnavanje
zahtevkov poteka v za-
vodu izven rednega de-
lovnega časa in brez
dodatno zaposlenih. Ker
je bilo med tem vlože-
nih še 58 novih zahtev-
kov se je število dvig-
nilo na 475 primerov.
V treh letih je bilo re-
šenih 314 primerov in
.je tako ostalo nerešenih
še 161 vloženih zahtev-
kov.
Opravljeno je bilo veliko
delo, saj so zaslišali 308 vla-
gateljev zahtevkov in nad
1.300 prič. Samo pri zasliševa-
nju prič je komisija zasedala
nad 320 ur. Preostalih 161 pri-
merov pričakujejo rešiti v pr-
vi polovici letošnjega leta. To-
da gotovo ne vseh, kajti ne-
kateri primeri so tolikanj
izapleteni, da bodo terjali
daljši čas.
Katere so poglavitne teža-
ve, poleg že opisane, da na
problematiki delajo v nad-
urah že polno zaposleni usluž-
benci?
0 Eden od vzrokov je te-
žava, da vlagatelji svojega so-
delovanja in udeležbe v boju
ne morejo dokazati, ker pri-
če, ki jih navajajo, niso več
žive ali pa tudi le-te nimajo
priznane dvojne dobe, kot
zahteva predpis.
# Druga težava je v vred-
notenju sodelovanja. Mnogi
so prepričani, da že kratko-
trajno in občasno sodelova-
nje m nudenje materialne
pomoči enotam NOV opravi-
čuje njihov zahtevek po uve-
ljavljanju posebne dobe v
dvojnem trajanju. Nejasno-
sti vnašajo V te primere zla-
sti izjave prič, ki dostikrat
z zelo neodgovorno široko-
grudnostjo nastopajo pred
komisijo.
0 Niso tudi redki primeri,
da pcvnavalci razmer med voj-
no dobro vedo, kako ta ali oni
ne zasluži dvojnega prizna-
nja, pa vendar ne nastopajo
v doka2X)vanju neupravičeno-
sti, da bi se izognili zamere
in posledic v morebitni od-
visnosti od vlagateljev.
Te in podobne težave za-
vlačujejo rešitev vlog. Veliko
vlogo igra tudi od vojne pre-
tečeni čas, ker se mnogi pri-
čevalci ne sp>ominjajo dogod-
kov in oseb dovolj konkreti
in natančno. To je druga pl
težav, ki more tudi upra'
čenim kratiti pravico do dv(
nega priznanja, seveda 1
brez krivde vlagateljev, ki ^
tako dolgo odlagali.
Kako zapletene so razme
okoli teh 2ahtevkov, dokazu
podatek komisije za ugotJ
Ijanje posebne dobe pri C
činskem odboru ZB. Ta h
misija je od aprila 1968 '
konca lanskega leta obravr
vala 114 vlog. Od teh vlog
bilo ugodno v korist v
gateljev rešenih 89 zant*
kov, 19 zahtevkov je bi
zavrnjenih, ker so bili ^
upravičeni, šestim prosilo«
pa so vloge vrnili v t
polnitev, ker iz predložene
gradiva komisija ni mogla <
ločiti niti ugodno, niti ne|
tivno.
JURE KRAŠOVl
ZA ZDRAVJE OBČANOV-AMBULANTA
Hudo je, če je človek bo-
lan. I" še huje je, če gre k
^^ravniku in ve, da ga ta ne
^ mogel dobro pregledati,
jjgr zato nima ustreznih pro-
storov, niti pripomočkov. Ta-
Ko se je dolga leta dogajalo
gentjurčanom. še posebej ti-
g(;im iz oddaljenih vasi, ki so
gg že tako ali tako težko
odločili za pot k zdravniku v
gentjur, medtem, ko bi jih
v Celju spravili le že popol-
noma obnemogle.
Danes v ambulanti Šentjur
celjskega zdravstvenega do-
jjia delajo trije zdravniki,
Icljub nujni potrebi po četr-
temu. Vendar zaradi pre-
niajhnih prostorov, to ni
mogoče. Dr. Ivan Mozer je
povedal, da stoji rentegenski
aparat že pol leta neizkori-
ščen, ker ne morejo urediti
posebnega prostora enostav-
no zato, ker ga nimajo. Tu-
di laboratorij dela le s 50-od-
stotnimi zmogljivostmi iz
istega vzroka. Zobna ambu-
lanta ima sodobno opremo,
ki pa jo praktično ne more-
jo uporabljati. 2e sedaj
je premajhna ob dveh zobo-
zdravnikih, kar je za tolikšno
število prebivalcev odločno
premalo. Čakalnice so nepri-
merne, saj so morali v ta
namen preurediti celo hod-
nik. In vrste so večkrat dol-
ge. Sanitarij v ambulanti
praktično nimajo.
To so vzroki, da je potreba
za novo zdravstveno postajo
oziroma ambulanto v Šent-
jurju postala tako nujna.
»Ljudje iz oddaljenih za-
selkov pridejo k zdravniku
šele, ko jim »teče voda v gr-
lo«. Zato od takšnih ne mo-
remo pričakovati, da bodo
odšli na pregled celo v Lju-
bljano, če pa še nikdar niso
bili v tako velikem mestu.
Mi pa jih ne moremo dobro
pregledati ravno zaradi po-
manjkanja prostorov,« je de-
jal dr. Mozer.
Šentjur je geografsko sre-
dišče približno 15.000 prebi-
valcev. Tolikšna številka pa
zahteva tudi urejeno zdrav-
stvo.
Tako so se v Šentjurju od-
ločili, da morajo letos nuj-
no rešiti ta problem. Kme-
tijski kombinat Šentjur je
brezplačno odstopil ambu-
lanti zemljišče. Nova lokacija
je zelo ugodna, saj je v sre-
dišču industrije, še posebej,
če bodo odprli obratno am-
bulanto. K obstoječi zgrad-
bi Kmetijskega kombinata bi
prizidali nov trakt z visokim
pritličjem in prvim nad-
stropjem. Načrti so že nare-
jeni in takšna ambulanta bi
zadoščala glede na prostore
za potrebe prebivalstva pri-
hodnjih dvajset do trideset
let.
Glede na to, da šentjurska
ambulanta ne more veliko
pričakovati od celjskega
zdravstvenega doma, je ob-
činska skupščina tista, ki bo
zbrala potrebna sredstva. Z
gradnjo, katere predračun-
ska vrednost je 1,500.000 di-
narjev, bi pričeli letos po-
leti, končali pa prihodnje le-
to. Morda je številka potreb-
nih sredstev nekoliko nizka,
glede na to, da drugod gra-
dijo podobne ambulante za
3 milijone dinarjev. V Šent-
jurju so se odločili za skro-
mnost, ki pa jo stanje v ob-
čini nujno zahteva.
Vsekakor ne kaže zavlače-
vati z začetkom gradnje. Ko
so lani delali načrte za novo
zgradbo je bila predračun-
ska vrednost 1,100.000 dinar-
jev, kar pomeni, da bo pri-
hodnje leto potrebnih še več
sredstev, če ne bodo nemu-
doma pristopili k delom.
M. Seničar
ŽE TRETJIČ TEKMOVANJE - JUŠA BESEDA 7G"
prejšnji teden so mladin-
ke in mladinci II. osnovne
šole s prijetnim nastopom
otvorili začetek Naše besede
70, tekmovanja dramskih
skupin in krožkov, ki ga ob-
činska konferenca ZM pri-
reja letos že tretjič. Skupi-
na II. osnovne šole je z reci-
talom Skozi viharje pokaza-
la, da bo boj. za zaključni na-
stop 6. in 9. aprila 1970 v
SLG resnično kakovosten,
vznemirljiv, poln presene-
čenj in nadvse prikupen.
Izbirni nastopi vseh dva-
najstih prijavljenih skupin
bodo trajali vse do 24. mar-
ca 1970. Odločitev žirije, da
morajo vse skupine nastopi-
ti v okolju, kjer delajo in ži-
vijo, je nedvomno pravilna,
saj bodo imeli nastopajoči na
ta način izenačene možnosti
za uspeh. Bržkone bodo sku-
pine tudi bolj sproščeno na-
stopale, vseh skoraj 200 ak-
tivnih mladih udeležencev
Naše besede 70 pa bo v do-
mačem okolju izrazilo svoj
topli odnos do naše, sloven-
ske besede, do najintimnej-
šiii misli pomembnih knji-
ževnikov, do gledališke
ustvarjalnosti, do nastopa-
nja, do pravilne in neizumet-
ničene izreke. Nastop pred
starši, sošolci ali pred ne-
znanim javnim občinstvom
bo za mnoge udeležence le-
tošnje Naše besede prvo re-
sno srečanje z javnostjo.
Res, težko bi določili razsež-
nosti, o katerih lahko raz-
mišljamo ob začetku te po-
membne mladinske kulturne
manifestacije.
v Naši besedi je množič-
nost. In ta daje kvaliteto, ki
bo nedvomno spet preseneti-
la. In ne samo to. Naša be-
seda skriva v sebi tudi mno-
go prizadevanj, volje, nape-
tega pričakovanja in neiz-
mernega mladostnega navdu-
šenja. Naša beseda naj osta-
ne tekmovanje, toda tekmo-
vanje le na odru. Prosto pot
v finale naj imajo resnični
umetniški dosežki.
Na Naši besedi 70 bo na-
stopilo 12 dramskih skupin,
šest iz osnovnih šol. šest iz
srednjih šol in mladin.ski ak-
tiv Trnovlje. II. osnovna šo-
la se je predstavila z recita-
lom Skozi viharje, aktiv Tr-
novlje z Liriko iz dežel
vzhajajočega sonca, osnovna
šola Vojnik z Zupančičevim
recitalom, ekonomski šolski
center z Lesniko, III. osnov-
na šola z Roševo besedo in
šola za zdravstvene delav-
ce s Pesmimi Mile Kačičeve.
Do prihodnjega ponedeljka
si bo torej žirija, ki jo vodi
Tone Zorko, ogledala polovi-
co vseh prijavljenih.
Nato pa bodo nastopile še
IV. osnovna šola s prika-
zom Kakšni smo! Smo res!?,
tehniška šola z recitalom
Naša beseda, osnovna šola
štore z recitalom Pesmi Ma-
teja Bora, gimnazija z Inte-
grali, osnovna šola Hudinja
z Zadnjo vajo in šolski cen-
ter Borisa Kidriča z Župan-
čičevim recitalom.
Škoda je, da se na razpis
za Našo besedo 70 niso
odzvale vse osnovne in
srednje šole, več aktivov
iz Ks in vsaj nekaj skupin
iz delovnih organizacij. Ce
bo ta cilj dosežen drugo le-
to, bo uspeh tekmovanja po-
poln. žirija Naše besede 70,
sestavljajo jo Tone Zorko, Ma-
rica Kačeva, Darinka Jošto-
va, Jože Jordan, Gustav Gro-
belnik, Štefan žviželj, Borut
Alujevič, Drago Medved in
Jože Volfand, bo objavila
zmagovalce izbirnih nasto-
pov 25. marca 1970. Izbrane
skupine se bodo lahko še
nekaj dni pripravljale za za-
ključni nastop, na katerem
bo sodelovalo šest skupin.
Razdelitev nagrad in pri-
znanj bo 9. aprila veliki
dvorani Narodnega doma,
kjer se bodo vsi udeleženci
Naše besede 70 srečali z zna-
nimi slovenskimi književ-
niki.
Občinska konferenca ZMS
Celje bo oba zaključna na-
stopa prijavila tudi republi-
ški žiriji, saj je Naša bese-
da 70 letos akcija vse sloven-
ske mladine.
Začetek Naie besede 70 je
tu. Nedvomno zasluži našo
FK)zornost in naklonjenost.
J. V.
DRUŠTVO
ZA POMOČ
DIIŠFVNO NEŽA-
DOSTNO RAZVITIM
OSEBAM
ZA OBČJNO LAŠKO
V Laškem je bil sredi fe-
bruarja 1970 ustanovni občni
zbor Društva za pomoč du-
ševno nezadostno razvitim
osebam za območje občine
Laško.
Uvodoma je predaval peda-
goški svetovalec za posebne
osnovne šole, tov. prof. Al-
bin PODJAVORŠEK iz Celja
o pyomenu šolanja duševno
prizadetih otrok v posebnih
osnovnih šolah. Po zanimi-
vem predavanju, ki so mu
vsi zavzeto sledili, se je razr
vila koristna razprava, v ka-
teri so bila razčiščena mnoga
zelo pereča vprašanja Starši
so se zlasti zanimali tudi za
poklicno habilitacijo svojih
otrok, pri čemer jim bo no-
voustanovljeno društvo v ve-
liko pomoč. Sledila je obrav-
nava in sprejem pravil dru-
štva ter volitve.
Na ustanovnem občnem
zboru je bila izrečena pvoseb-
na zahvala republiškemu od.
boru Društva za pomoč du-
ševno nezadostno razvitim
osebam, ki je z dvema fi-
nančnima dotacijama poma-
gal posebno osnovni šoli v
Laškem pri nabavi učil in
opreme za šolsko delavnico.
Udeležba na ustanovnem
občnem zboru je bila zelo do-
bra, kar je dokaz več za to,
da je bila ustanovitev društva
za pomoč duševno nezadost-
no razvitim osebam potreb-
na.
Za predsednika občinskega
odbora so izvolili tov. Stano
Košec iz Rimskih Toplic.
MARICA SIREC
V KONJICAH SOlilADI ZBOROVALI
Minule dni je bil kratek
sestanek članov ZM v Slo-
venskih Konjicah. Razgovor
je vodil predsednik Dušan
Zidar; na sestanku je bil
prisoten tudi Emil Zupane iz
Loč, ki je nakazal vrsto pro-
blemov in nalog.
Dosedanji predsednik akti-
va ZM v Ločah, Jože Regor-
šek. je pred kratkim odšel
na delo v Nemčijo in tako
je ostala loška mladina brez
vodstva. Velik problem v
tem kraju je, da mladi ni-
"lajo primernega prostora,
l^jer bi se sestajali. Po pred-
logu tov. Zupanca, naj bi se
"iladi sestajali oziroma pri-
rejali plese v čakalnici pri
kinodvorani. Prostor res ni
Velik, boliše pa je vsekakor
l^ot nič. Ko bodo v loški šo-
li zgradili telovadnico, bi se
morda lahko tudi tam ure-
dila kakšna soba.
Na sestanku so še posebej
poudarili dejstvo, da pred-
stavniki ZK in krajevne
skupnosti nimajo razumeva-
nja za mlade, čeprav je nuj-
no potrebno narediti korak
naprej. Mladina v Ločah bi
lahko s primernim vod-
stvom in s prostorom mno-
go napravila. Za novega
predsednika ZM v Ločah je
bil predlagan tov. Zupan,
študent KSTŠ v Mariboru.
Tovariš Zupan je še pove-
dal, da imajo v Ločah pri-
pravljen zelo obširen pro-
gram za mesec mladosti, ko
naj bi pripravili mladinsko
srečanje, kulturni teden na
dvorišču Polgleda, kjer naj
bi se zbrali prosvetni delav-
ci, lovci, čebelarji, gasilci.
Mladina naj bi organizirala
povorko, povabili pa naj bi
tudi kakšnega borca, ki naj
bi obujal spomine na parti-
zanske dneve. Nastopili naj
bi tudi folklorna skupina,
pevski zbori konjiške občine
in pevci popevk. Na Polgle-
du bi bilo prostora za okrog
pet tisoč ljudi. Glavni orga-
nizator je prosvetno dru-
štvo, skupno s SZDL.
Dramska sekcija v Ločah
je naštudirala igro »Za pra-
vo in srce«, v kateri sodelu-
je okrog 40 igralcev. Kon-
cem marca so jih povabili v
Pliberk na Koroškem in ta-
ko se bodo povezali tudi z
mladino tega dela naše do-
movine.
Zdenka Podpečan,
Stranice
OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA
Občnega zbora Cebelarske-
p društva Žalec so se po-
l^g vseh predstavnikov čebe-
^rskih družin udeležili še
predstavnik zveze čebelar-
skih društev Slovenije, čebe-
larskega društva Celje in
^rugi.
Iz poročila dosedanjega
predsednika inž. škafarja je
Pilo razvidno, da je društvo
® v tem kratkem obdobju
P^i zatiranju četoeljih bolez-
' in izobraževanju čebelar-
y uspešno d"1alo in upra-
ustanovitev. Po vseh
poročilih se je razvila obšir-
na razprava o razdeljevanju
sladkorja za čebelarje. Za-
stopnik zveze iz Ljubljane
je opravičeval razdeljevanje
sladkorja v preteklem letu,
ki da ni bilo pravično s tem,
da v stvari pretiravajo. Če-
belarji pa so menili, da je
skrajni čas zadevo dokonč-
no urediti. Tudi proti temu,
da sladkor deli zveza — se-
veda z nekaj zaslužka — ni-
majo nič, le da gre ta za-
služek v sklad za zgraditev
čebelarskega izobraževalnega
centra. Ne glede na to pa so
nmenja, da savinjskim čebe-
larjem ne more pri razde-
ljevanju sladkorja nihče nu-
diti večjih ugodnosti kot KK
Žalec.
Načrt dela, ki so ga na
tem zborovanju sprejeli ob-
sega predvsem organizacijo
dveh praktičnih tečajev za
začetnike, poučnih ekskurzij,
dokončanje snemanja čebe-
larskega filma itd. Za pred-
sednika pa je bil ponovno
izvoljen Polde inž. škafar.
T. Tavčar
ŠE IZ KOZJANSKEGA
Kozjanci pač ne moremo mimo mimo raznih
člankov v časopisju, kateri zadiaje čase na veliko
pišejo o Kozjancüi in Kozjanskem je to dosti-
krat neresno in s prizvokom obrekovanja, še po-
sebno pa nas je prizadel članek v Novem tedniku
št. 7 z dne 18. II. 1970, kateri je izšel pod naslo-
vom »Pomoč samo potrebnim« in katerega avtor
je Anton Ocepek iz Lisca 37. Imenovani tov. Oce-
pek v svojem članku pravi, da odgovarja na neka-
tera vprašanja iz dopisa tov. Marolta, katerega
članek o Kozjanskem je izšel pred nedavnim '.n
pri tem ko pravi, da Kozjansko dobro pozna,
imenuje Kozjance kot slabe gospodarje in veči-
noma pijance in da so si svoje revščine krivi
sami in da naj radi tega še nadalje trpijo bedo,
kot dobesedno svoj članek skončuje.
Ker kot domačin Kozjance dobro poznam, mo-
ram opomniti oba pisca, tako tov. Marolta, še
posebno pa tov. Ocepka, da s dejanskim stanjem
na Kozjanskem nista seznanjena, ali pa z gotovim
namenom stvar postavljata v drugo luč in želita
na nelep in obrekovalen način razvrednotiti lik
Kozjancev in tudi vzroke kozjanske revščine. S. tem
svojim pisanjem, še posebno tov. Ocepek, sta se
slabo predstavila v očeh Kozjancev, kateri so
širom po domovini znani kot pošteni, skromni, go-
spodarni in tudi trezni ljudje da se tu in tam
kdo napije, je to pač naravna stvar, dostikrat
je pa eventuelni alkohol pogojen z revščino in
obupom, ker ljudje ne vidijo nobenega izgleda na
boljše življenje, če bi bili Kozjanci taki kot jih
tov. Ocepek opisuje, potem ne bd iz teh krajev
izšlo toliko vidnih osebnosti, kateri so na zelo
odgovornih položajih v naši širši domovina in
tudi razna podjetja in ustanove striktno želijo
Kozjance na svoja prosta delovna mesta, ker jih
smatrajo za pridne, skromne in zanesljive delavce.
V imenu krajevne organizacije SZDL v Kozjem
še enkrat ostro obsojamo neodgovorno in neres-
nično pisanje tov. Ocepka in njegovo bahanje, da
Kozjansko dobro pozna, ker resnica je v tem, da
na Kozjanskem biva zdrav čvrsti rod — prepono-
sen, da bi koga prosil za mllodare. Prepovedu-
jemo podobno neresnično pisanje o Kozjancih,
kateri tega niso zaslužili in zahtevamo, da tov.
Ocepek javno prekliče svoje izjave v Novem ted-
niku št. 7, oziroma naj dokumentirarvo dokaže,
da so njegove trditve resnične.
V, P.
ZAKAJ DVA SLUŽBENA SEDEŽA?
Nimam navade, da grajam šoferje in sprevod-
nike »Izletnikovih« avtobusov — nasprotno zago-
varjam jih, ker vem, da niso vsega sama krivi.
To kar pa se mi je pripetilo, pa. ne morem ssa-
molčati.
Bilo je v soboto 21. februarja 1970, ob 20.10 na
avtobusu, ki vozi na progi Celje—Rogatec. Avto-
bus je bil že precej F>oln, ko sva vstopili s prija-
teljico. Ko sem vprašala dekle, ki je sedelo za
šoferjem, če je še prostor mi je z ničkaj pri-
jaznim glasom odgovorila: »Ne — zasedeno«, kljub
temu, da je že avtobus drvel pti teharski cesti.
Ko je sprevodnik pokasiral sem ga vprašala, zakaj
je ^dež prazen oz. zaseden. Dobila sem ljubezniv
in prijazen odgovor: »Sigurno zame!« In res. Takoj
se je usedel k dekletu in zdelo se md je, da se
počuti kot da je v neki prijetni družbi, kjer mu
niso mar potniki, ki vstopajo in izstopajo na
avtobus.
Vodilno osebje podjetja »Izletnik«, prosim, da
v prihodnje pritrdi na avtobus, na katerem bo
sprevodnik Franc Šeligo še eno ali morda več
tablic z"" napisom »SLUŽBENI SEDEŽ«, kajti nje-
mu je premalo samo en sedež in to poleg šoferja,
ki pa ima za enkrat »samo dolge hlače«.
Dragica iz okolice Celja
PIŠITE O ZASLUŽNI ŽENSKI
Za praznik žena, 8. marec, ste večkrat pisali
o ženah, ki so veliko delale v političnem življenju,
predvsem pa za dvig kulture na vasi. Rada bi vam
povedala, da živi pri iias v Lastniču pri Polju ob
Sotli taka plemenita žena — Anica Hostnik. Tovar
rišica je sedaj že v pokoju, preje pa je bdla
uslužbenka na občini, v zadnjih letih pa mati-
čarka. Takoj po osvoboditvi je bila zelo dobra
politična delavka — veliko je delala predvsem z
mladimi. Bila je desna roka kulturnim delavcem,
vodila je folklorno skupino, zrežirala je dosti
iger (Dve nevesti, Matiček se žem, V Ljubljano
jo dajmo. Dekle z rožmarinom in druge). Priprav-
ljala je tudi veliko enodejank m veselih večerov,
vsebino katerih je pripravljala sama. Organizirala
je razne tečaje. Dokler je ona delovala z mladino,
je bilo življenje zelo pestro. Bila je tudi duša za
vse občane in prav žal nam je, da je šla pred
dvema letoma v pokoj. Nekaj časa po pokoju je
še delala pri vseh masovnih organizacijah, tudi pri
mladini, zaradi bolezni i>a je morala prenehati m
tako je vse utihnilo in zaspalo.
Leta 1941 so jo okupatorji z družino preselili,
danes pa je precej bolana. Vsi občami bi želeli,
da bi o njej kaj napisali v vašem Tedniku, saj
bo kmalu 8. marec, pa tudi rojstni dan bo imela.
V imenu občanov
M. Valenček
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Zaenkrat objavljamo to, kar ste nam napisali
vi. Ob prvi priložnosti pa jo bo obiskal tudi naš
novinar. Hvala za pismo!
LE RAZUM NAJ ODLOČI
Nadaljevanje s 1. strani
Moralo J« tnrej priti do naj-
hujšega, do lagube in resne si-
ttiacije, ki najbrž nökonwir v cin-
karni ni po godu. Pridni in po-
žrtvovalni deäavai, Id vsak na
svojem delownetn mestu dobese-
dno točijo sanoj, pač ne morejo
venomer 2 razumevanjem in od-
povedovanjem streöi problemom,
ki jim samo v cdnikaimi niti niso
kos. Več kot maäsumljivo je, da
za opraivljeno deOo upravičeno
piiičakuj6»jo pošteno plačilo. V
Bedanji resni krizi bodo najbrž
še bolo prizadeti 2!aradi veljavnih
predpissov. Toda trenutno je vse-
kaikxD«r bolj bostveno, da se s sa-
nacijskim programom zagotovi
normalna proizvodnja in per-
spektiva cinkarne, torej per-
Bpeiktiva za zaslužeik zaposlenih.
Kratkorocnd uikrepi najbrž ne bi
bili popularni.
Predstavnilki dnkame so v mi-
nulih tednih večkrat seznanili
pristojne savezne in republiške
oblastne organe, kakor tudi
bančne kirogie s predlogi za glo-
balno uireditev stanja. Konkret-
no predlagajo, da bd 25a ia^-oz
cinkovtih proizvodov zveza odo-
brila vdSje isjvozne premije in
na ta način spodbudila obseg iz-
voza tovrstnih prodasvodov na
honvertibiilno ixxirocje. Med
predlogi za oedraviitev i>anoge
barvne metalurgije je tudi ko-
rekcija cene cinika. Doslej se je
edino tu neJcoMko premaknilo
in je bila aadnje dni cena cinka
Bvišana za vsega 3 odstotke.
Spričo pretežnega vivoza ciniko-
vih koncenitratov, ki jih cinkarna
potrebuje za osnovno produkcijo
cinka naj bd država znianjšala
carine za uvožene koncentrate.
Sprejetje teh predlogov bi v se-
danji fazi pomenilo poslovanje
brez izgube.
Druga pot, ki jo obirajo za
ozdravitev razmer, je začasen
odlog investicajsikih dolgov za
naprave, ki v svoja izgradnji ni-
so bile ekonomsko zaokrožene.
Predstavniki cinkarne se dogo-
varjajo z Jugobanko, da bi za
dve do tri Ma odloždila plačillo
anuiteit in s tem pomagala cin-
karni realiziratJi nekatere inve-
sticije v obratih z renitabilnejšo,
torej bolj perspektivno proiz-
vodnjo.
Odložitev anuitet bd navsezad-
nje tudi prispevala k lažjemu
startu pri uresničevanju bistve-
nih točk sanacijskega programa.
Kot je znano, že več kot dva
meseca intenzivno pripravlja
skupina strokovnjakov sanacij.ski
program Za cinkarno. Sprva je
bilo zagotovljeno, da bo ta pro-
gram izdelan do 15. marca in
tudi finančno vsklajen z mož
nostmi, po najnovejših podatkih
pa bo sanacijski program iiared
do konca marca. Občinska skup-
ščina Celje pozorno spremlja
Izdelavo programa, saj ga bo
morala celotna skupščina obrav-
navati in tudi jKKtrditi. Prav ta-
ko bo sanacijski progr^n posre-
dovan republiškim forumom.
Usoda cinkarne ^ričo nastalega
položaja nikakor ne more biti
stvar samega kolektiva. Mimo
razumevanja in splošne podpore
je, kajpak ob vsem tem nujno
na zdravi osnovi zagotoviti tisti
denar, ki bo bolniku, ki to ni
postal po lastni krivdi, pognal
zdravo kri v njegove žile.
IZREDNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
O perečem gospodarskem po-
ložaju v cinkarni so že razprav-
ljali oddelki ZK posameznih
enot, danes Pa t>o izredna kon-
ferenca organizacije ZK, na ka-
tero so poleg predstavnikov ob-
činskih družbeno političnih or-
ganizacij pwvabiU tudi predstav-
nike vseh republiških forumov
— izvršnega sveta SRS, CK ZKS,
rves» sindikatov in druge.
Kot nam je povedal sekretar
organizacije ZK Leopold Slap-
nik, pomeni izredna konferenca
nadaljevanje aktivnosti v iska-
nju rešitve iz težkega položaja,
v kakršnem se je znašla cinkar-
na. Zato bedo razixravo posvetili
predvsem ključnim gospodar-
skim problemom in v tej zvezi
sanacijskemu programu, opozo-
rili p>a tudi na vsa tista vpraša-
nja sistemskega značaja, ki so
pravzaprav vzrok za nastali po-
ložaj.
Po besedah Leopolda Slapnika
bodo kot podlaga za razpravo
na izredni konferenci služila zla-
sti stališča sprejeta v oddelkih
ZK posameznih enot v katerih
so komomistd jssno in glasno po-
vedali, da se zavzemajo za ure-
ditev razmer in položaja cinkar-
ne, ne da bi pri tem iskali ali
zahtevali kakšne privilegije,
ma.rveč enakopravnost, kot reci-
mo v primem Trepče. Zato bodo
v tej 7vez>i ocenili notr.mje po-
litični položaj ter opredelili na-
loge in obveznosti, ki jih imajo
do rešitve cel j sike cinkarne tudi
republiški organi. S te strani
doslej ni bilo pravega razumeva-
nja, čeprav je jasno, da usodo
dva tisoč članskega kolektiva ne
more reševati samo občina.
Komunisti celjske cinkarne so
v dosedanjih razpravah izrazili
enotno mnenje, da bo treba za-
gotoviti možnosti za uresničitev
siinac'jskega programa, kar po-
meni, da bo treba najti sistem-
ske rešitve, kot Sq jih v podob-
nih primerih našle druge repu-
blike. Ob tem bo Po njihovem
mnenju potrebna strpnost, saj
bi lahko vsaka konfliktna situ-
acija položaj samo otežila in se-
veda tudi ne bi bila v korist
nadaljnjemu obstoju in perspek-
tivam podjetija.
če ocenjujamo. prizadevanija
komunistov in družbeno politič-
nih organizacij v cdiikami za re-
šitev težkega položaja, so ta vse-
kakor pozitivna. Navsezadnje
niso v ospredju trenutni intere-
si, pač pa predvsem jasna in
trdna perspektiva, četudi bi šlo
pri tem za prestruktuiranje pro-
izvodnje. Zato bi pričakovali, da
ta prizadevanja ne bodo ostala
glas vpijočega v puščavi, amprak
bodo spodbudila vse tiste de-
javnike, ki lahko imajo odločil-
no besedo, ne le k razmišlja-
njem, marveč k učinkovitim
ukrepom.
OBVESTILO
Male oglase sprejemamo načelno v upravi Usta
vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spre-
jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih
krajev, bolnišnic, zavodov in podobno, tudi v
pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno
vsoto denarja.
N TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE-
JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce-
lje, Trg V. kongresa 10
VILI
ŠPAT
že prvi pogled na Vilija
S pata mi je zapustil globok
vtis. Bilo je na redni konfe-
renci občinske gasilsl^e zve-
ze v Celju, katere predsednik
je. S tresočimi rokami in za-
megljenimi očmi je prijel
visoko odlikovanje za požrt-
vovalno delo v gasilskih vr-
stah.
Njegova življenjska pot,
spomini, ki jih je obujal ob
turški kaAci bi napolnili knji-
go. Za njim je 58 let življenja,
ki so mu pobelila lase in br-
ke, le obrvi, nad izrazitimi
očmi so ostale temne.
Preko Postojne in Sevnice
ga je pot vodila v Celje, v
tovarno emajlirane posode,
kjer se je zaposlil 34. l&ta.
štrajk, mesec dni brez zapo-
slitve. Vojna. Preselili so ga
z družino po nekaj mesecih,
ki jih je kot zaveden Slovenec
preživel v Starem piskru in
drugih zaporih, v Užičko Po-
žego. Po vojni se prične nje-
gova politična kariera tajni-
ka občinske občine, upravnika
upravno politične šole, stal-
nega ljudskega sodnika in še
mnogo drugega. Rad se spo-
minja mladosti, čeprav je bi-
la trda in polna borbe za
obstoj, za poštenost.
Danes dela v Cinkarni kot
šef transportnega oddelka.
Se dve leti in odišel bo lahko
v zasluženi pokoj.
Z gasilstvom se je srečal,
ko je 39. leta v Emajlirki po-
ložil izpit za gasilskega pod-
častnika. 25 let pozneje ga
izvolijo za predsednika ob-
činske gasilske zveze.
»V tem času je gasilska or-
ganizacija zelo šepala, danes
pa je celjsko področje znano
kot eno najboljših v Sloveni-
ji.«
Danes si lahko Vili Spat
okrasi prsa z gasilskim od-
likovanjem I. stopnje, odliko-
vanjem SR Hrvatske, odliko-
vanjem za posebne zasluge.
K gasilskim pripne še orden
zaslug za narod, orden dela in
medaljo za hrabrost.
»Res je danes drugače, kot
je bilo tedaj, ko sem bil sam
mlad. Problemi, okolje, način
borbe za cilje je spremenje-
no. Tisti naši največji cilji so
doseženi. Ob tem ne morem
razumeti tistih, ki govore, da
je današnja mladina slaba
češ, kako pa smo se mi bo-
rili. Ne razumejo, da so da-
nes drugačni pogoji. Z mladi-
mi je potrebno delati, ne pa
zahtevati od njih, da bodo
točno takšni, kot smo bili
mi.«
Kar nekoliko razburil se je
ob tem pripovedovanju. Sko-
zi vse življenje ga je nam-
reč' vodilo to, da je vedno
verjel v zmago poštenja, pra-
vičnosti, pa če je bilo upanje
Se tako majhno.
M. SENIČAR
IZPOPOLNJENA
ORGANIZACIJA DELA
PRI AVTO CELJE
Na predlog inž. Borisa Jakuša,
direktorja 'tekstilne tovarne »Vol-
na« v Laškem je današnji sobe-
sednik v našem stalnem interv-
juju Stanko Klemene, direktor
podjetja »Avto« v Celju.
če dovolite, tovariš Kle-
mene, naj ponovim vpraša-
nje, ki ga je v prejšnjem
razgovoru zastavil za vas že
inž. Jakuš: Kako je v va-
šem podjetju z organizaci-
jo dela, zlasti še, ker eno-
izmensko delo ne zadovo-
ljuje strank v celoti?
Zaradi hitro razvijajoče se mo-
torizacije, se je kolektiv z vsemi
možnimi sredstvi, ki jih je imel
na razpolago in seveda bančnimi
pa tudi s pomočjo kooperantskih
podjetij kot so Slovenija avto in
TAM, odločil za gradnjo velike
servisne hale ob Ipavčevi ulici.
Pri vsem tem bi rad mimogrede
omenil, da na našem območju
prevladujejo v tovornem prome-
tu vozila TAM in v osebnem vo-
zila Fiat oziroma Zastava. Za
graditev velike hale smo se od-
ločili tudi zavoljo turističnega
prometa.
Zdaj imamo to veliko in pro-
storno balo. Imamo servis, ki je
specializiran oziroma angažiran z
okoli 60 do 70 odstotkov za vo-
zila Zastava—Fiat pa tudi za dru-
ga vozila kot so Renault—Lito-
stroj, NSU Pretiš, škoda ...
Siervisno siužbo smo v glav-
nem organizirali v dopoldan-
skem času oziroma do 14. ure
predvsem zato, ker v popoldan-
skem času prihaja zelo malo
strank. Zato je povsem razum-
ljivo, da bi bilo za nas delo v
popoldanskem času, če strank ni,
zelo drago. Zato pa imamo orga-
nizirano dežurno službo s tremi,
štirimi strokovnjaki, ki v popol-
danskem času prav tako izvršu-
jejo usluge, če je treba in če pri-
dejo stranke.
Toda, ali bo takšna orga-
nizacija dela ostala tudi v
prihodnje?
Ne! V tej zvezi moram pove-
dati, da smo že na strokovnem
kolegiju pa tudi na seji delavske-
ga sveta razpravljali o možnosti
uveljavitve druge izmene dela.
Predvidevamo, da bomo ta korak
napravili na začetku oziroma že
pred začetkom tako imenovane
glavne turistične sezone. Seveda
pa to ni tako enostavno, niti po-
ceni. Tudi delo v drugi izmeni
stane in terja svoja finančna
sredstva. To je lahko celo zelo
drago, če strank v temi času ne
bo. Najbrž se tudi v industriji ne
odločajo za dvoizmensko delo sa-
mo zato, da se lahko ponašajo
s takšno organizacijo dela, mar-
več je to vezano na ekonomsko
računico, kajti proizvodnja zato,
da bi blago ležalo v skladišču,
bi ne bila opravičljiva. Isto velja
za nas. Tudi mi moramo p>oiska-
ti tržišče za povečan obseg dela.
Na tem delamo in to zelo močno.
Naša notranja organizacija dela
naj bo tista, ki bo privabljaij
stranke, zatem, hitrejše, kvalitet'
nejše in ceneje opravljeno delo!
V ta namen pripravljamo po!|
seben načrt in zadolžili bortio
strokovna delavca, da bosta
spremljala ves potek dela, vso
pot vozila, ki pride v našo ser.
visno delavnico in jo tudi zapu.
sti. S pomočjo te službe bom«
ugotavljali, kako je z vozilom, ali
so za njegovo popravilo na voljo
vsi rezervni deli na nastopajo
med delom kakšne druge težave
in podobno. Tak planer bo sodej
loval z vsemi obratovodji in sklai
diščem. Po vsem tem delavec ne'
bo več skrbel za material, ki ga
potrebuje pri servisnem popravi,
lu, marveč ga bo dobil na delov,
no mesto. Tako bo naloga delav.
ca le v tem, da delo hitro, kva-
litetno in poceni izvrši.
Razen tega smo v ta okvir del
vključili vsa kleparska in ličar
ska dela. Z novo lakirnico, ki je
začela obratovati pred kratkim
smo dosegli boljšo kvaliteto. Tc
nam priznavajo tudi stranke.
Menim skratka, da bomo z iz
popolnjeno organizacijo dela, nu
dili ne samo hitrejše, marveč tu
di kvalitetnejše in cenejše usluge
To pa je bistvo našega dela ii
hotenja, bistvo prizadevanja ko
lektiva.
Kako pa kolektiv prena
ša obveznosti glede na p(
sojila za nove investicij«
glede anuitet?
Nova hala nas je stala priblii
no osem milijonov dinarjev. T
je vsekakor veliko breme za poc
jetje, in bodite prepričani, da ;
vsi skupaj prizadevamo, da s
ga čimprej rešimo. S pametn
politiko bom.o to investicijo pla
čah v približno 4 letih. Moran
reči, da anuitete niso več tak
hudo breme za podjetje, saj sm
že lani ustvarili okoli dva mil
jona akumulacije. To pa seved
ne pomeni, da moramo vsa t
sredstva angažirati za nove inv
sticije, ki so prav tako nujn^
Bolj boleče je pomanjkan;
obratnih sredstev, saj jih imam
tako malo, da je o njih smešn
govoriti. Če pa hočemo dose
večjo realizacijo, moramo ime
več obratnih sredstev. Le tai
bomo akumulirali še več za ra
širjeno reprodukcijo.
Ali imate v tej zvezi ka
šne nove načrte, nove p
bude?
Pravzaprav ne gre za nič n(
vega, marveč za dejstvo, da m(
ramo urediti in modernizira
tudi <;er/isni obrat za tovorr
avtomobile. Obrat v Medlogu r
astreza več svojim nalogam i
zahtevam trga. Tudi delovni p
goji v njem so slabi. Zato
ramo slej ko prej začeti z dru?
fazo gradnje ob Ipavčevi uli
>n zgraditi novo halo s površir
okoli 5.000 kv. metrov. Tako b
mo obrat v' Medlogu opusti:
objekt prodali, in odprli non
servisno delavnico za tovo^n
avtomobile ob Ipavčevi uli<
Gre namreč še za ugotovitev, (
se vzporedno z osebnim avt
mobilskim prometom hitro rž
/ija tudi tovorni in mu moran
iilediti, če nočemo zaostati. <
bo šlo vse Po sreči glede :
plan financiirtnja, bomo s tei
deli pričeli že letošnjo poml;
in dela, vsaj v grobem, konč!
do p wie jeseni.
In koga predlagate
naslednjega udeleiVnca t
razgovorov?
Glede na to, da je motorni p
met ta'^ zelo odvisen od ce
predlagam direktorja Cestn(
podjetja v Celju, Staneta E
jaka.	M
DVELETNI ?mm SLG CELJE
NOVOST V PROGRAMIRANJU NAŠIH GLEDALIŠČ
Gledališki svet je potrdil in
sprejel umetniški in delovni pro-
gram SLG v Celju za sezoni
1970/71 in 1971/72, kot sta ga po
daljši in temeljiti razpravi obli-
kovala umetniški svet in igralski
zbor.
Iz slovenske dramatike bodo
uprizorili Linhartovo Županovo
Micko, Župančičevo Veroniko
Deseniško, Lojza Kraigherja U-
metnikovo trilogijo in Ignaca Ka-
rnenika Galebe, iz svetovne dra-
ftiatike in dela Büchner: Leonce
in Lena, Shakespeare: Koriolan,
Calderon: Življenje je sen, Gol-
doni: Sluga dveh gospodov, She-
ridan: šola za obrekovanje,
Strindberg: Gospodična Julija,
Cehov: Striček Vanja, Schnitzler:
Rajanje, Priedel in Polgar: Goet-
he, Claudel: Zamenjava, Eliot: Ti-
mor v katedrali, Weisenborn: Ba-
lada o Eulenspieglu in Renč:
Črni Ljubimec.
Repertoar, ki ga je na seji gle-
dališkega sveta najprej utemeljil
dramaturg Janez Žmavc, zatem
pa je o njem spregovoril uprav-
nik Bojan Štih, izhaja iz jasnega
umetniškega koncepta in pomeni
izrazit premik v kakovost. Za
dveletni program, ki prinaša no-
vost v programiranje naših gle-
dališč, so se odločili, da bi za-
gotovili večjo smotrnost znotraj
gledališke hiše, da bi lahko teh-
nično izvedbo predstav zasnovali
že prej, s tem pa dosegli tudi
večjo kakovost uprizoritev. Mno-
ga dela bodo terjala namreč dalj
še priprave. Prihodnja sezona bo
potekala v znamenju 20-letnice
SLG.
Kot je dejal Bojan štih, pome-
ni kolektivni predlog repertoarja
poskus umetniške podobe celj-
skega gledališča, pri čemer je
skušal odgovoriti na nekaj bi-
stvenih vprašanj, ki tarejo slo-
vensko gledališko kulturo. Pri iz-
biri tekstov so se izognili vsakr-
šni dramski konfekciji našega ča-
sa in upoštevali najstrožja meri-
la, literarno in estetsko izpoved-
no vrednost in komunikativnost.
V celoti je repertoar ubran na
zmogljivosti igralcev in ansamb-
la, s posebnim posluhom zlasti
za njegov ženski del. Vtem ko
nudijo izbrana domača dela do-
volj modernih izraznih možnosti,
nekatere tekste iz svetovne dra-
matike le redko uprizarjajo, so
pa dostopni najširšemu krogu o-
biskovalcev. SLG je v dogovoru
z nekaterimi sodobnimi sloven-
skimi avtorji, pripravljeno pa bo
program dopolniti tudi s kakš-
nim delom izjemne vrednosti, ki
bi se pojavilo v svetovni litera-
turi.
Bojan štih je seznanil gledali-
ški svet tudi z nekaterimi pre-
miki v financiranju ustanove. Ta-
ko bo republiški sklad prispeval
za vsako gostovanje 1.000 din, kar
ni mnogo, je pa spodbudno, za
vsako domačo noviteto 15.000 din
in za vsako prodano mladinsko
vstopnico 1 din. Druge možnosti
se odpirajo v dogovorih s sloven-
sko televizijo kot v realizaciji te-
levizijskih in radijskih iger.
dhr
V petek popoldne so v Li-
kovnem salonu odprli raz-
stavo slikarskih in grafičnih
del Darinke Pavletič—Loren-
čakove. Avtorica je končala
Akadenii.)o za upodabljajočo
umetnost v Ljubljani, kjer
je študirala slikarstvo pri
prof. Gojmiru Antonu Kosu.
Doslej je imela več samostoj-
nih razstav (Maribor, Ljub-
ljana, Celje itd.), sodelovala
pa je tudi na skupinskih
razstavah. V zadnjem času
se D. Pavletič—Lorenčakova
uspešno uveljavlja tudi z
mladinsko ilustracijo (nekaj
ilustracij prikazuje razstava).
Za svoje pedagoško likovne
dosežke je prejela zlato znač-
ko Društva prijateljev mladi*
ne Slovenije. Na sliki: D.
Pavletič—Lorenčak: Bolečina
(olje).
KAM PO KONČANI
OSNOVNI ŠOLI?
Na to vprašanje so delno
odgovorili visoki oficirji
JLA, ki so minule dni ztora-
U v FJogaški Slatini učence
osmih razredov in jim na
kratko prikazali možnosti šo-
lanja v vojaških šolah vseh
rodov vojske. Kar sedem vi-
sokih oficirjev je seveda
močno pritegnilo pozornost
učencev, ki so si že prejšnje
dni z zanimanjem ogledali
razstavo slik o življenju v
JLA. Po končanem predava-
nju so zavrteli film o življe-
nju v vojaških šolah, oficirji
pa so nato imeli daljši raz-
govor z nekaterimi učitelji.
Računajo, d» se bo nekaj
učencev odločilo za vojaške
šole.
SE KAR STATUS QUO
GMOTNI PROBLEMI IN PROGRAM
ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO
Čeprav so finančne razmere
posameznih ustanov v glavnem
jasne, to za celjski zavod za spo-
meniško varstvo še vedno ne ve-
lja. Matična občina mu je sicer
zagotovila 80 tisoč din, kar je
pravzaprav edina doslej znana
vsota. Po novem izračunu, po ka-
terem bi morale vse občine pri-
spevati sredstva na podlagi šte-
vila spomenikov, ki jih imajo na
svojem območju, je položaj tak,
da bi morali, ponekod svoj dose-
danji delež povečati kar za pet-
krat, to pa je toliko, da vzbuja
upravičeno zaskrbljenost. Še to-
liko bolj, ker gre za nekatere pa-
sivne občine.
Vsekakor sedanje razmere, v
kakršnih je zavod, najlepše ilu-
strira podatek, da velja v Evropi
načelo, po katerem dajejo za
spomeniško varstvo na nekem
območju trikrat več denarja kot
za muzejsko dejavnost na tem
istem območju. Ce bi bilo tako
tudi v Celju, bi moral zavod do-
biti 2 milijona din (namesto 80
tisoč). Odnos do vzdrževanja kul-
turnih spomenikov je marsikje
zelo čuden, saj prevladuje mne-
nje, da je dovolj, če dajo zavodu
recimo 10 tisoč din, s čimer se
v resnici seveda ne da skoraj nič
narediti. Po drugi plati bi za naj-
bolj ogrožene spomenike potre-
bovali nekaj sto starih milijonov
din, če bi jih hoteli rešiti, a de-
narja seveda ni, za druge, ki so
v slovenskem merilu še vedno
važni, pa bi morda zadostovalo
le nekaj deset milijonov, pa jih
ne rešujejo, ker se občinaih zdi-
jo pač manj pomembni.
Zavod za spomeniško varstvo
je tako v dvojni zadregi: svoje
dejavnosti ne more opravljati,
kot bi želel, ker torej ni denar-
ja, redni program pa obremenju-
je neprogramirano delo. Pripra-
viti je moral spomeniško varstve-
ni red za trboveljsko in velenj-
sko občino in spomeniško var-
stveno analizo žalskega naselja.
To so obsežne študije, ki javno-
sti sploh ne zanimajo, terja pa
vsaka zase po pol leta trdega de-
la. Sploh izvirajo mnoge težave
iz tega, da zavodovo delo ni do-
volj znano. Omenimo le, da je
naša država podpisnica tudi Be-
neške karte, ki odloča, da mora
spomeniška služba o vsakem ob-
jektu, ki ga restavrira, pripraviti
ustrezno študijo. Ko so mnoge
akcije za javnost končane, se de-
lo za zavod šele začne.
V letošnjem programu je med
dokončanje rekonstrukcije cerk-
ve sv. Barbare v Šmarju, fresk in
kanitih členov na svetinski cerk-
vi, restavracija lani odkritih
fresk pri sv. Joštu nad Dreto,
konservatorska dela na pozno
gotski cerkvi Brunk nad Radeča-
mi in na spomeniškem objektu
na Svetih gorah itd. Sistematič-
no bodo nadaljevali s tehnično
dokumentacijo starejših fevdal-
nih objektov in skušali dokončno
dokumentirati vso baročno pla-
stiko na našem območju ter pre-
gledati vse dvorce in graščine, da
bi zavarovali njihov morebitni
inventar.	dhr
PRVOAPRILSKE
ŠALE IN
POTEGAVŠČINE
Celjska delavska univerza
pripravlja za 1. april zanimi-
vo in osvežujočo prireditev:
večer prvoaprilskih šal in po-
tegavščin. Sodelovali ibodo
znani slovenski mojstri hu-
morja in satire Tone Fome-
zi-Tof, žarko Petan in Evgen
Jurič. Prireditev bo ob 19.30.
uri in to kljub temu, da je
takrat 1. april. Pridite, lahko
se boste smejali!
V GOTOVLJAH -
PEVSKI FESTIVAL
Na seji prosvetnega dru-
štva Gotovlje je bil dokonč-
no sprejet sklep, da bo dne
19.4. letos v tem kraju pev-
ski festival. S to prireditvi-
jo bodo združili tudi pra-
znovanje 75. letnice pevske
dejavnosti. Ob tem lepem
jubileju bodo najbolj požr-
tvovalnim članom podelili
Gallusove značke.
Tavčer
PIŠE: JANKO ŽEVART
DELAVSKO GIBANJE V ŠALEŠKI
DOLINI MED OBEMA VOJNAMA
PREGLED RAZVOJA PARTIJSKIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVE AKTIVNOSTI
Po uvedbi šestojanuarske dik-
tature leta 1929 so velenjski ko-
munisti nemoteno nadaljevali
delo.
Marca, aprila in maja 1930. le-
ta je partijska organizacija v
Velenju in Pesjem zadovoljivo
izpolnila dokaj zahtevno nalogo.
Tedaj se je namreč Biro CK
KPJ v sestavi: Viktor Koleš,
Žika Pecarski in Dimitrij Stani-
savljevič s sodelovaci Francetom
Klopčičem in Francem P.an-
kom preselil iz Ljubljane v ne-
posredno bližino Velenja c.ziro-
"la Šoštanja. Konspirativni se-
f^ež tega Biroja je zahteval za-
nesljivo dobro organizacijo, hitre
l^rirske zveze in drugo. Biro
se je do maja istega leta zadrže-
v hiši Stropnik Marije. Na
^^^o je bila ob štirideseti oblet-
nici ustanovitve KPS vzidana
spominska plošča.
Kdaj je bila ustanovljena par-
tijska organizacija v šoštanju in
v Pesjem, se iz doslej zbranega
gradiva ne da točno ugotoviti.
Zelo verjetno je, da so bili ne-
kateri člani KP iz Pesjega v
prvem obdobju vključeni v ve-
lenjsko partijsko organizacijo.
Kot sem že omenil, so po še-
stojanuarskem udaru komiuiisti
z nezmanjšano aktivnostjo nada-
ljevali s političnim delom. Nas-
protno pa je leta 1930 vdor poli-
cije v ljubljansko partijsko orga-
nizacijo prizadel hud udarec tudi
komunistični aktivnosti v šale-
ški dolini. Izdaja je izvirala sicer
iz Ljubljane, vendar se je polo-
žaj še poslabšaj zaradi provo-
katorskega obnašanja enega ali
dveh tukajšnjih komimistov. Če-
prav je bil del komunistov na
sodnem procesu oproščen, so
nekateri postali po tem dogodku
FKJvsem pasivni. Sledil je začas-
ni zastoj v partijskem delu.
S temi navajanji se povsem
ujema izjava Martina Menceja,
.ki pravi, da ob njegovem priho-
du leta 1934 krize še ni bilo
konec, da na terenu ni bilo no-
benega organiziranega dela. Šele
ob koncu leta 1934 in spomladi
leta 1935 je prišlo do obnove
partijskih organizacij. Leta 1935
je bil formiran partijski komite
za šaleško dolino v naslednji
.sestavi: sekretar Martin Moncej,
člani: Rudi Koren, Edo Martin-
šek, Janko Urlih in Franc Skom-
šek.
Zato je treba kritično obrav-
navati izjavo Miha Malenška iz
Pesjega, ki pravi, da je partij-
ska organizacija v tem kraju sa-
mostojno zaživela leta 1932 ter
da je bila ist^a leta ustanov-
ljena tudi samostojna organiza-
cija SKOJ.
Zanimivo je tudi dejstvo, da
po letu 1934 prevzamejo inicia-
tivo za ponovno uspyostavitev
partijskih organizacij in poživi-
tev celotnega dela komimisti iz
Šoštanja in Pesjega, med tem
ko je bil v prejšnjem obdobju
center naprednega gibanja v Ve-
lenju.
Po letu 1935 so se partijske
celice hitro organizacijsko in po-
litično krepile. Se bolj kot šte-
vilčno rast i>a je potrebno p>ou-
dariti vse večji vpliv, ki ga je
imela Partija na delavce, čeda-
lje večje in širše zanimanje mla-
dine za napredno revolucionar-
no delo itd. V teh letih je re-
volucionarno razpoloženje pro-
drlo tudi med delavce v tovarni
usnja v Šoštanj, ki so bili do-
tlej iz raznih vzrokov močno pod
vplivom reformist ičnih nemšku-
tarskih elementov.
I^ta 1936, 1937 in 1938 so delo-
vale na območju šaleške doline
že 4 partijske organizacije, in
sicer dve v Šoštanju, ena v Pes-
jem in ena v Velenju. Na čelu
teh organizacij je bil komite v
šoštanju. Za Mencejem je funk-
cijo sekretarja mestnega komi-
teja prevzel Rudi Koren, leta
1940 ali 1941 pa Olga Vrabič.
V tem obdobju so partijske
organizacije na šaleškem ob-
močju, kar potrjuje v svoji izjavi
tudi Olga Vrabič, živele redno
partijsko življenje z rednimi de-
lovnimi in študijskimi sestanki.
Razen zelo pestrih in učinkovitih
oblik legalnega delovanja so pri
organizacijah delovale tudi ile-
galne komisije za razna pkodroč-
ja množičnega dela (kmečka,
mladinska in ženska komisija).
Mestni komite je imel redne
stike z okrožnim komitejem v
Celju. Ustanovili so tudi svojo
lastno tehniko, ki .ie delovala
najprej v Šoštanju, nato pa v
Gaberkah. Spomladi leta 1940
so bile izvedene v vseh celicah
volitve sekretarjev. Organizirana
je bila tudi mestna konferenca,
na kateri je bil izvoljen mestni
komite in delegati za okrožno
konferenco. Med ostalimi akcija-
mi v tem obdobju naj omenim
le uspešno delovanje sekcije za
ljudsko pomoč. Ta je zbirala ma-
terialna sredstva za pomoč in-
temirancem, ilegalcem in stavka-
jočim. Nadalje je izvedla zbira-
naje podpisov za izpust intemi-
rancev iz Bileče tn Ivanjice (sa-
mo v Ivanjici je bilo takrat okoü
20 komunistov iz šaleške doli-
ne). Ustanovljen je bil tudi ini-
ciativni odbor društva prijateljev
Sovjetske zveze, ki je potem or-
ganiziral široko akcijo zbiranja
p>odpisov.
(se nadaljuje)
DROBIŽ, pmm
če prideš v gostinski lokal zgodaj zju-
traj, nekaj minut zatem, ko ga odpro,
lahko kavico ali čaj popi ješ zastonj. Vsaj
v Celju, Vendar ne zaradi dobrote celj-
skih gostincev. Gre za to, da pokaiete
»rdečkarja« in že boste slišali:
»Joj, kaj nimate drobiža. Nimam toli-
ko, da bi vrnila Veste, še nismo toliko
kasirali.«
Zmajaš z glavo in rečeš:
»Kaj pa sedaj?«
če je natakarica toliko vljudna, da te
ne pošlje v trgovino ali kam drugam me-
r.jat denar pač brezplačno popijaš in odi-
deš.
Večkrat pa se zgodi, da natakarji tudi
popoldne nimajo drobiža. Tako je bil
pred dnevi celjski mladinski lokal zopet
nabito poln. Mladi gostje so zahtevali to
ali ono, tako, da je starejši natakar ves
prepoten skakal od mize do mize. Težko
je hitro ustreči vsem naenkrat. Toliko
teže pa je, če te nekdo med gosti poleg
tega še namerno spravlja ob živce.
Fanta s prvim puhom na obrazu sta
pri mizici naročila »dve kavici brez«. Po-
pila in plačala s pettisočakom. Natakar
ju je zaprosil za drobiž in ker sta odki-
mala je izbrskal iz žepov kar je imel in
vrnil. Fanta sta naročila še dve kavici.
Po polurmm srebanju sta zopet jxyklicala
natakarja:
»Plačat!«
Ko je prišel, sta mu pod nos pomolila
nov p^^ttisočak in se pritajeno muzala.
»Dajta mi drobiž, lepo prosim,« je obr-
nil oči k nebu natakar.
»Nimava,« sta bila kratka mladeniča.
»Malo preje sem vama dal drobiž. Za-
kaj me ze.zata. Nisem nekoliko prestar
za vaji.?«
Vendar sta fanta vztrajala.
Natakar je končno zagrabil pcttisočak
in odhitcl.
Vrnil sa je in rekel:
»Izvolita. En tisoč, dva tisoč, tri ti-
soč ...«
Dal jima je jnpirnata bankovca za 20
dinarjev, ostanek -8,40 dinarjev pa je vsul
pred njiju v samih ljubkih kovancih po
59, 20 in 10 para.
Fanta sta rdečih lic in izbuljenih oči
hitela preštevati drobiž, natakar pa je s
ponosno držo odšel k sosednji mizi.
»Tako, zdaj pa imata,« je še zavirmral
v brado
M. SENIČAR
ELEKTRONIKO
V	INDUSTRIJO
TEHTNIC
Eno od najstarejših dru-
štev Ljudske tehnike pri nas
— društvo v celjski Libeli, je
iihelo te dni svoj obračun
dela. predstavniki vseh de-
lovnih enot podjetja so se
v polnem številu zbrali v
novih prostorih obrata. Kon-
ferenca je popotooma uspela,
kajti društvo, ki šteje 480
članov od 700 zaposlenih v
podjetju je napravilo v svo-
jem zadnjem delovnem ob-
dobju velik koraik naprej.
Preko 280 članov društva
je aktivno delalo v vsaj
enem krožku. Najmočnejši
krožek je bil strojni krožek,
sočasno pa so v zadrtem ča-
su dali prednost delu v eleic-
trokrožku, ki se bo v bodo-
če redno pojavljaj pri sode-
lovanju s strojnim krožkom.
V	tehtalni industriji, ko se
izdelujejo tehtnice, je nam-
reč niujno potrebno, da se
tehtnice izdelujejo kombinira-
no. K strojnemu delu je ob-
vezno potrebno priključiti
avtomatski — električni del
opreme.
Iz bogatega poročila o de-
lu, katerega je podal pred-
sednik društva Kari Založ-
nik, smo lahko razbrali, da
je društvo napravilo ogro-
men korak naprej. Za svoje
poslovne partnerje so izdela-
li številne prototipe, razne
tehtnice in druge elemente.
Tako so izdelali komplet op-
remo za asfaltne- baze. Tu
so dozime, posebne tehtnice
pokazale svoje odlične last-
nosti in kaj kmailu j.ih bo
tudi podjetje vključilo v svoj
proizvodnji program.
Skupina projektantov in
strokovnjakov iz razvoja je
osvojila prototip avtomatske
dozime tehtnice za polnjenje
vrečk nosilnosti do 5 kg. Ta
tehtnica je že dol^ra leta ze-
lo iskana na tržišču in p>o-
novno bo lahlco Libela ta-
ko, po delu v dru.štvu, pri-
stopila k rednemu proizvod-
nemu programu.
Mimo teh nalog, pa je
društvo osvojilo številne teht-
nice za pekarsko industrijo,
izdelala dinamometre za mer-
jenje navorov elekfcromotor-
iev za Iskro želeTnifci in
osvojilo popolni servis za
vse tehtnice, katere izdeluje-
jo izdelovalci v svetu. Mimo
te«:a p? so v foto sekciji,
smučarski sekciji, kegljaški
sekciji in avtomoto sekciji
dosegli usipehe, ki so vredni
pohvaie.
Toda kljub temu v dru-
štvu še niso popolnioma za-
dovoljni. Nuijino jih tempo
razvoja tehtailne industrije iz-
ven meja Jugoslavije sild še
k večjemu razvojnemu delu.
Elektroaiika vse pogosteje
prodira tudi v to vejo indu-
strije. Zato bodo člani dru-
štva Ljudske tehnise Libele
skupaj s svojim matičnim
podjetjem takoj pristopili k
nadaljnji razvojni pobi vseh
registriranih ajparatov in na-
prav, ki se bodo lahko upo-
rabili v današnjem programi-
ranem tehnološkem procesu.
To jim bo vsekakor uspelo.
J. KUZMA
PRVA
GRAMOFONSKA
PLOŠČA
Celjski komorni moški
zbor bo v kratkem posnel jx)-
seben program slovenskih na-
rodnih in imietnih pesmi za
svojo prvo gramofonsko plo-
ščo. Ta dokument uglednega
celjskega zbora bo izšel pri
Mladinski knjigi v Ljubljani.
MALI
INTERVJU
VPRAŠUJE: JANEZ SEVER
ODGOVARJA: NEŽA HRI-
BERŠEK
Problemi občanov Velike
Pirešice in okoliških naselij
so se po njihovem mnenju
začeli s preselitvijo obratov
celjskega Cestnega podjetja v
ta kraj. Gre za asfaltno bazo
in kamnolom. Medtem, ko je
asfaltna baza do rekonstruk-
cije povzročala škodo zaradi
prahu in onesnaženja vode, je
ta problem zdaj rešen. Ob-
čani so dobili nov vodovod.
Toda zdaj, v resnici to traja
že nekaj let, je v ospredju
drugi problem, katerega bi
se radi rešili občani zaselka
nad kamnolom, v glavnem tisti
iz Pernove. Zaradi globinskih
odstrelov v kamnolomu so
močno poškodovane hiše v
tem zaselku.
Neža Hriberšek, doma iz
Pernove št. 21. starejša ženič-
ka, ki bi naj zdaj na stara le-
ta v miru preživela svojo sta-
rost bo v kratkem verjetno
ostala brez hiše. Tiste hišice,
za katero je celo življenje
garala. Zaradi globinskih od-
strelov je koča vsa razpoka-
na. »Poleg bolečine, ki jo ču-
tim vsakokrat, ko odstrelju-
jejo, vsled česar mi hiša vse
bolj poka, me boli ta odnos
podjetja do nas. »Ali menite,
da ti odnosi niso urejeni?«
»Kako naj bi bili urejeni, ko
se pa iz nas norca delajo«.
Kako to mislite? »Na vse na-
še pritožbe so začeli šele zdaj
odgovarjati in jih šele zdaj
urejevati. »Kolikorat so pred-
stavniki Cestnega podjetja bi-
li pri vas? »Tu, na terenu so
bili pred nedavnim. Neka ko-
misija. Toda ti so se mi sme-
jali, namesto, da bi dojeli mo-
jo nesrečo. Nato so mi pred-
lagali odškodnino, nekaj sta-
rih tisočakov, kar ni dovolj
niti za apno, kaj šele za po-
pravilo hiše.« Tu v Pernovi
je mnogo oškodovancev. Ali
je podjetje do drugih obzir-
nejše? »Odnos do vseh je
enak. Za vse kar smo doslej
dosegli, nam je to uspelo šele
na nešteto intervencij tudi
preko občine. Zaradi teh od-
nosov smo poklicali sami ce-
nilca škode. Na shodu, kjer
bi naj podjetje skupaj z nami
rešilo probleme, je vse izpad-
lo tako, kot bi se iz nas nor-
ca delali. To pa zaradi tistih
zneskov, s katerimi bi naj
nevšečnosti odpravili. Drži, da
so naše hišice stare in slabo
grajene. Toda s čim naj zdaj
zgradimo trdnejše, če jih celo
življenje nismo uspeli.« In
kaj menite zdaj narediti? če
prav razumem, se z mnenjem
predstavnikov podjetja ne
strinjate? »Nihče se ne stri-
nja. Saj se ne more. Kako
bi se naj strinjali, ko so nam
hiše uničili, večina nas je sta-
rih in ubogih, zato nimamo
možnosti, da bi začeli znova
kje drugje.« Oblile so jo sol-
ze.
IZ ŠOLSKIH KLOPI
I. OSNOVNE ŠOLE
CELJE
Učenci I. osnovne šole so
tekmovali za Kajuhovo in Ci-
cibanovo bralno značko. Od
74 učencev, kolikor jih je
tekovalo za Kajuhovo bral-
no značko, je prejelo 24
učencev pohvale, 11 brona-
ste, 14 srebrne, 25 učencev
pa zlate značke in knjižne
nagrade. 33 učencev 2. raz-
reda pa je prejelo Cicibano-
vo bralno značko.
Na I. osnovni šoli so usta-
novili še en i>evski zbor in
vanj vključili učence 1., 2. in
3. razredov. Zbor šteje 50
učencev.
Na področju šolskega
liša I. osnovne šole je ^
go učencev iz neurejemi})
socialno šibkih družin, j
zaradi tega ima komisijj
socialno ogrožene učenc^
liko dela. Kar 10 odstot
je takih učencev iz
polnih djužin. Komisij^
poskrbela, da prejema
učencev biezplačno kosü,
šolsiki kuhmji II. oi^id
šole. Sestavili bo nata®
evidenco socialno šibkiJi
ogroženih učencev. V ap
bodo člani komisije obi;
li podjetja, v katerih so
posleni starši takih uč^
da bi se dogovorila s p,
stavniki podjetij za detij
pri.spevek za brezpla^-na
tovanja ogroženih učon
S socialnimi delavci bo
misija navezala stike, d-
skupno z njimi reševala'
reče probleme.
Socialno ogroženim u
cem bo komisija pomai
priskrbeti učna mesta ali
vsaj začasno zaposlitev ;
počitnicami. Tesno bo s
lovala s Centrom za so(
no delo. Skupno z njim
pomagala priskrbeti d(
skrbnike otrokom brez i
šev.
POVFČAN
PRORAČUN
Svet za kulturo in zna
občinske skupščine je
zadnji seji potrdil zaklj
račun sklada za lansko
in sprejel finančni načr!
letošnje leto. Dohodki \
po zaslugi sveta za d
beni plan in finance
175.000 din večji od prv
sprejetega proračunsi
predloga, od tega je pn
deno za SLG 150.000 dii
celoti dobi torej 1,35
din), manjša vsota pa ko
taci j a Obrazom in Poki
skemu muzeju za odkup
fičnih listov.
Svet je razpravljal tu
predlogu za ustanovitev
ske kulturne skupnosti ir
nil, da bi morali biti ]
predstavnikov javnosti i
dočem organu zastopani
kulturne ustanove.
13. SEJA OBČINJ
SKUPŠČINE
v petek, 13. t. m. bc
naj sta skupna seja č
obeh zborov skupščine
ne Celje. Predlog dne'
reda obsega enajst točh
bomiki i)a bodo p>os
poročilo o nadomestnih
vah v 21. enoti zbora (
nih skupnosti, zatem p
lo podpredsednika inž.
šana Bumika o poteku
zbora delegatov občin(
republiški skupščini itc
dnevnem redu bo tudi
čilo komisije za prošr
pritožbe in prav tako
čila o delu občinskih ir
cijsküi služb.
Na predlog sveta za
amo gospodarstvo bod
ločali o najnižjih osebn
hodkih delavcev, zap*
pri zasebnih delodajalc
o roku, v katerem mora
käme prilogoditi svoj«
store in opremo dol<
pravilnika o tehničnih
jih pri gradnji in rekor
ciji pekam.
Nekaj predlogov so i
vüi še nekateri dmgi
kot za urbanizem, gra
komunalne in stanov
zadeve, zaterh svet za
njo politiko in splošne
ve itd.
USPELA
„KASTELK
Prosvetno društvo j'
zorilo Levstik-Griinov
Kastelka. Zrežiral jo
Iritz. Ob koncu predsta-
je podpredsednik skup-
» občine Žalec Jože Jan
henu Občinske zveze
^ podelil najstarejšim
lamini kulturnim delav-
I priznanj a.
!vodovod
v gotovljah
^Ije so od glavnega vo-
^^a voda oddaljene
föb kilometer, vendar
jfej še nimajo vodovoda.
I kratkim pa so vaščani
feaimno z občinskim
ipnalnim podjetjem spro-
'likoiijo za zgraditev vo-
>da. V nekaj dneh so
podpise vaščanov, ki
udelom soglašajo, pa tu-
^ogo prostovoljnih pri-
,fov so že zbrali. Sedaj,
;;lPravijo čakajo le še le-
Ij vremena.
Tav
ireferenhiimu
h združitev
jI Stanovanjskem gospo-
'Fu in Cestno-komvmal-
«podjebju so izvedli re-
'Jdum na katerem so se
^«ni v obeh delovnih
^zacijah odločili za
|jtev. z odločitvijo so se
flPi tudi odborniki
y^ine občine Žalec.
J^no v podjetjih pri-
letne bilance, volit-
j^pnega delavskega sve-
s^formiraio skupne sa-
)^avne organe.
I
^ arfai t no
j miooinpc
^jevna skupnost in ob-
dJ So zbrali sredstva za
ceste do Migoj-
dolžini enega kilome-
' Istočasno bodo uredili
.^nallzacijo. Občani so
" Preiko 40 tisoč din.
občni zbor
tabornikov
2alou je bil redni občni
"^bomikov, katerega so
"^'ežiii taborniki iz vseh
žalske občine. Pred
kratkim so končali z vodni-
škim tečajem, katerega se
je udeležilo 49 tabornikov. V
programu za letošnje leto so
predvideli udeležbo še na ve-
čih akcijah, kot letos.
T. V.
DRUŽBENI
PLAN
Včeraj so se sestali člani
komisije za gospodarstvo
pri občinskem sindikalnem
svetu Slovenske Konjice ter
obravnavali družbeni plan
za leto 1970 ter občinski pro-
račun. Danes pa bodo o tem
razpravljali tudi člani pred-
sedstva sindikalnega sveta.
konus za
dan žena
Delavke v industrijskem
kombinatu Konus Slovenske
Konjice so že več let prijet-
no presenečene nad pozor-
nostjo ostalega dela kolekti-
va, ki jim jo F>osvetijo za
njih dan, 8. marec.
Tako so letos 814 zaposle-
nim ženskam v celotnem
kombinatu podarili jedilni
pribor v vrednosti posamez-
nega darila 80 dinarjev. Le
tako jim lahko tudi malo
drugače povrnemo vso tisto
vnemo, katere posledica so
tudi uspehi celotnega kolek-
tiva.
SE ZDI ČUDNO
Urbanistični na/črt, oziro-
ma ureditveni načrt Rim-
skih Toplic se je ustavil na
desnem bregu Savinje, ne
vključuje pä dela naselja pri
železniški postaji, kjer je še
nekaj drugih javnih objek-
tov, kot so trgovina, gostil-
na, prostori krajevne skup-
nosti itd. Res- je, da se tudi
po imenu tu Rimske Topli-
ce nehajo, kajti na hišnih
tablicah je zapisano belo na
rdečem, da je tu že Globo-
ko. Rimljanom (okrajšava za
občane Rimskih Toplic) pa
ta razdelitev ni všeč zlasti
zdaj, ko je treba plačevati
prispevek za uporabo mest-
nega zemljišča — tem na de-
snem bregu namreč.
arhitekt in
glasbena šola
želja, da bi Laško po dol-
gem premoru spet dobilo
glasbeno šolo, je odjeknila
tudi na zadnji seji občinske
skupščine, ko so v iniciativ-
ni odbor izvolili pet obča-
nov, njim na čelo pa direk-
torja stanovanjskega podjet-
ja inž. arhitekta JOŽETA
ERJAVCA. Na seji ni manj-
kalo smeha, ko je predlaga-
ni podvomil, v svojo pokli-
canost za tako nalogo, češ,
njegov glasbeni posluh ni
najbolj izboren. Težko nalo-
go pa je vseeno sprejel.
Kr.
ZANIMIVO
PREDAVANJE
Vse osnovne organizacije
Zveze komunistov so imele
skupen sestanek, na kate-
rem je predaval magister
ekonomije Daniel Artiček. V
zanimivem in razumljivem
enoumem predavanju je po-
vedal, kje smo z reformo da-
nes, kaj smo v zadnjih jjetih
letih dosegli in kaj lahko
pričakujemo od prihodnosti.
Predvsem je poudaril, da je
rast narodnega dohoda iz
leta v leto večja, da smo
kljub napakam prišli daleč
naprej in da se moramo za-
našati samo na lastne sile.
Obrazložil je težave, v kate-
rih se je država znašla v
zadnjih letih spričo zapira-
nja skupnega evropskega tr-
žišča in kake napore in
ukrepe smo preživeli in pod-
vzeli, da smo na to tržišče
ponovno prodrli.
Takšno delo komunistov
bo po mrtvilu prijetna osve-
žitev. Odslej bodo vsak me-
sec poslušali kako zanimivo
predavanje.
Lipnik Jože,
Rogaška Slatina
SREDSTVA
ZA KOl^ll^ALO
Sklad za komimalno in ce-
stno dejavnost naj bi po pro-
računskem predlogu letos do-
bü 1,590.000 din, od tega pa
bi 23 krajevnih skupnosti do-
bilo 74.000 din, medtem ko
bi za ureditev nekaterih cest-
nih odsekov porabil 237.000
din.
dhr
dogovor o finan-
siranju javnih
služb
Na prihodnji seji občinske
£?kupščine, ki bo predvidoma
v petek, bodo med drugim
razpravljali o predlogu pro
grama komunalne dejavnosti,
problematiki spomeniškega
varstva v občini in o načrtu
za ureditev otroškega var-
stva. Na dnevnem redu pa bo
prav tako razprava o pred-
logih družbenih dogpvorov
za financiranje javnih služb
— občinske uprave, občinske-
ga sodišča, občinskega sod-
nika za prekrške, družbeno
pK>litičnih organizacij in te-
meljne izobraževalne skup-
nosti.
predlog za
spremembo taks
Občinska skupščina je pre-
jela predlog, naj bi turistično
takso na območju Rogaške
Slatine spremenili; v sezoni
naj bi bila za tuje in domače
goste 200 din, izven sezone
pa 140 din. O tem bodo od-
borniki odločali na prihodnji
seji.
KAM PO KONČANI
Omm ŠOLI?
Tokrat smo se ustavili na osnovni šoli v Žalcu. Se
dobre tre mesece in skupina 143 dijakov v štirih osmih
razredih bo končala obvezno osemletno šolanje. Nekaj
izmed njih smo poprašali, kam in kako P) obveznem
šolanju.
NUŠKA UDRIH, 8. d raz.,
Žalec: »Po končani osnovni
šoli bom odšla na Ekonom-
sko srednjo šolo v Celje, ker
me to veseli. V šolo se bom
vsak dan vozila, po končani
šoli pa se bom zaposlila. ML
slim, da mi bo osnovna šola
dala dovolj osnovnega znanja
za srednjo šolo.«
IRENA MIRNIK, 8. c raz.,
Žalec: »Ker mislim kasneje
nadaljevati študij bom po
končani osnovni šoli odšla
na gimnazijo v Celje. Kasneje
bom študirala arheologijo. Že
zdaj berem veliko literature
s tega področja. Vem, da fi-
načno to ni donosen i>oklic,
vendar grem, ker me veseli.«
MARIJA REHER, 8. c raz.,
Kasaze: »Najbolj vesela bi
bila, če bi lahko nadaljevala
šolanje na gimnaziji. Kasneje
se mislim posvetiti biologiji.
V gimnaziji me bodo star-
ši še lahko ix>dpirali, kako
pa bo kasneje v Ljubljani pa
bomo videli. Upam na vse
najboljše.«
DANICA KRULEČ, 8. b
raz., Galicija: »Poslala sem
prošnjo trgovskim podjetjem
Merx, Tehnomercator in Sa-
vinjski magazin, da me sprej-
mejo v službo. Seveda bi ho-
dila tudi v ustrezno šolo. Ve-
selijo me tudi drugi poklici,
vendar ne doma ne bi mogli
vzdrževati. Čimprej do kru-
ha!«
KRISTIL MARKOVIC, 8. b
raz., Gotovlje: »Imam dve
želji: gimnazijo in srednje
tehnično šolo strojni oddelek.
Ce bom šel na gimnazijo,
bom kasneje študiral novinar-
stvo, če bom šel na strojni
oddelek se bom po študiju
zaposlil in nadaljeval izredno
na visoki šoli.«
DESANKA JESIC, 8. c.
raz., Žalec: »Rada bi šla na
šolo za oblikovanje v Ljub-
ljano. Zelo rada rišem in v
tem poklicu za sebe vidim še
lepo bodočnost. Prihodnji te-
den grem z očetom v Ljub-
ljano, da se pogovorimo za-
radi študija na omenjeni šoli.
Ta šola je moj cilj!«
Tako na osnovni šoli v Žalcu. Mladih želja ob kgncu
obveznega šolanja je veliko. Tudi v drugih krajih. Upaj-
mo, da bodo v jeseni, ko bo končana njihova prelomnica,
vsi zadovoljni.	Foto in tekst: teve

NA OBISKU PRI DRUŽINI, KJER V ZADNJIH 28. LETIH
ŠE NISO BILI BREZ DOJENČKA
Malo je pri nas delavskih družin, i<ai<ršna je Pangerlova v Začretu. Ko se na mamin
god zberejo v hiši vsi otroci, jih je z mamo Amalijo in očetom Francem - petnajst!
Sreča, da je takrat poletje in iahko posedejo okrog mize pod drevesom na vrtu. Zdaj,
ko so tu že vnuki, bi bilo vsem v hiši pretesno ...
»Vse svoje otroke imam enako rada,« mi je rekla Pangerlova mama medtem ko je iz
stare kmečke peči jemala dva hlebca toplega kruha - enega za najmlajšo, štiriletno
hčer Darjo, drugega pa za kakšno leto starejšega vnuka Igorja. »In čeprav sem na
račun svoje številne družine požrla že marsikatero bridko pripombo, sem srečna, da
so tu in da so zdravi!«
žal, življenje ni prav nič po-
dobno pravljicam, kakršne nam
lepšajo otroštvo. Zato tudi ne
morem začeti zgodbe o družini
Pangerl iz Začreta, v katero sem
nekega zimskega dne na pragu
pomladi vsiljivo vmešala svojo
prisotnost, z »nekoč sta živela
oče in mati, ki sta imela trinajst
otrok« ,..
Nasprotno, bili so časi, ko je
bila zaskrbeljnost pogostejše ču-
stvo kot veselje in pomanjkanje
grozljiva prihodnost. Zdaj, ko k
družinskemu proračunu prispe-
vajo tudi že odrasli otroci, pa je
tisto obdobje skoraj pozabljeno.
*
Oče in mati sta se poročila
1942. leta. To je bilo tisto leto,
v katerem je prišla na svet nju-
na nastarejša hči Hedvika. Oče
je bil takrat že skoraj dvajset
let zaposlen v tovarni emajlirane
posode in njegova plača je bila
vsa leta edini dohodek družine,
ki se je skoraj vsako leto poveča-
la za enega člana.
»Kako to, da ste se odločili za
tolikšno družino?« vprašam, člo-
vek včasih pač neumno vprašuje.
Mati me ošvrkne s pogledom
od nog do glave in pravi: »Kaj
se boš odločil! Otroci pridejo, pa
je! In potem jih imaš rad!«
*
Tako je bilo ob našem prvem
srečanju. Drugič sem prišla k
Pangerlovim takrat, ko se ne ho-
di na obiske. Pol družine je sede-
lo pri kosilu, mama in Milica pa
sta pomivali posodo ...
živijo sicer v svoji hiši in tudi
kravo imajo — skoraj vsako leto
drugo, ker jim živali in posevke
sproti uničuje plin. Zemlje pa je
samo toliko, da pridelajo nekaj
fižola in krompirja, če pa je leti-
na slaba, pa še to ne; kajti zem-
lja je tod ilovnata, bolj primerna
za opekarstvo kot za kmetova-
nje.
»Najtežje nam je bilo takoj po
drugi svetovni vojni. Kot prod-
delavec sem takrat dobival lahko
karto in mamo je včasih zelo
skrbelo, kaj bo dala v lonec. To-
da še vedno je bilo boljše kot
takrat, ko sem bil še sam otrok
te hiše. Tedaj tudi po tri tedne
nisem videl kruha,« pripoveduje
mož, ki je bil nekoč edini red-
nik številne družine.
»Vse gre, če je razumevanje v
družini in pri nas se tudi zdaj
ne kregamo, ko so mladi pri hiši.
Sicer pa kar sam povej!« je na-
vrgla mati zetu Štefanu, ki je
menda že sedem let pri hiši.
*
Tako torej od leta 1942. v Pan-
gerlovi hiši ni nikoli potihnil o-
troški jok. še preden se je pred
štirimi leti rodija Darja, so prišli
prvi vnuki. In mama jih je spre-
jela kot svoje.
»Koliko pa jih varujete zdaj?«
sem radovedna, ker ne vem, ka-
terega naj komu pripišem.
»Kdor pač pride k hiši,« se
prvič zasmeje mati, ki je vselej
malce nezaupljiva, kadar vpra-
šam kaj v zvezi z njenimi otroki.
»Sicer je pa prav, da jih je ve-
liko, sicer bi nam bilo pa dolg-
čas! Saj vidite, kako si jih ne-
kateri želijo, pa jih ne morejo
imeti...«
Otroci so zdaj skoraj že od-
rasli: štiri dekleta so poročena,
z brati vred hodijo na delo —
štirje v Emo — štirje pa še žu-
lijo šolske klopi. Kaj bodo ko
bodo zrasli? Ne vedo še.
»Ce ne bodo mogli v šolo, bo-
do pa delavci,« pravi mama. »Ne
morejo bitd vsa ljudje študirani.
In tudi z rokami se da zaslužit!«
*
»Pa ja greš z menoj, mama,«
je tisti dan Milica menda že tre-
tjič povabila mamo na šolsko
proslavo 8. marca, kjer bo tudi
sama nastopila. Toda ne! Tako
torej vprašam o dopustih, o pro-
stem času, razvedrilu in podob-
nem.
»Ne, morja pa mama in jaz še
nisva videla. Nikoli ni bilo ne ča-
sa, ne denarja za to. še zdaj,
ko sem upokojen, so me iz to-
varne prišli vabit, da bi šel zra-
ven. Pa nisem.«
»Saj mama še niti v kinu ni
bila,« ju zatoži Malči, ki ji je
najmlajša hči Nataša — zalita se-
demmesečna punčka — medtem
že zaspala v naročju.
»Pa res ne?«
»Zares. Dokler je človek sam,
se še lahko zabava, potem pa mi-
sliš bolj na otroke kot nase,«
brez zagrenjenosti prizna mati.
»Celo k pevcem so me vabili,«
zamrmra oče iznad kart, ki jih
na robu mize igrata s sosedom
Podgorelcem, starim znancem iz
sosednje hiše in tovarne emajli-
rane posode. »Zato pa tu zapoje-
mo, če je treba,« pristavi ta — in
se noče z nami slikati, češ, da ga
bo kdo imel za najmlajšega sina!
*
Medtem je posoda pospravlje-
na in tudi stragula, s katero je
pokrit star pod, je rešena luž,
ki so jih pustili čevlji.
»Imate delo kako razporejeno?
Dolžnosti pri hišnih opravilih in
podobno?« me zanima, kajti zu-
naj sta Alojzij in Zdenko do ze-
mlje očistila sneg okro.-? hiše in
Milica je bila tudi zelo ročna pri
posodi.
»Tisto pa tisto!« se zasmeji oče,
mati pa resneje doda: »Zdaj je
že bolje, ko je pomoč pri hiši.«
»Pralnega stroja ali česa take-
ga pa verjetno nimate?«
»Imamo, pa še takega, ki je
najbolj zanesljiv,« reče mama in
pogleda — svoje roke.
*
Tako torej teče življenje svojo
pot. Otrok v Pangerlovi hiši v
Začretu verjetno zlepa ne bo
zmanjkalo, kajti še malo pa bo-
do na vrata že potrkali novi
snubci. In potem bodo postali
očetje tudi fantje tei- okrog hiše
bodo spet sušili plenice. Mizo
pod hruško bo treba zramenjati
2a večjo, zakaj Pangerlovi otroci
se še vedno radi zbirajo ix>d
njo.
»Naj pridejo,« pravi mati. »Saj
so tu doma!«
I. Burnik
Mati in oče z najmlajšo hčerko — Darjo
To je le del »cveta« Pangerlova družine — starejših pet sestra:
Malčka, Dragica, Hedvika, Kristina in Gizela.
»Samo« toliko jih je bilo pri hiši ob našem obisku. Drugi imajo družine v okolici, ali pa so
bili na delu, v šoli... Vsa družina se zdaj zbere samo enkrat v letu.
^lepega^Iestäce^
Tistega dne sva s kolegom
pustila avto pred hotelom
Celeia. »Nekaj bi popila,« sva
rekla v en glas. To je pa za
gosta, ki se znajde v drur
gem mestu, zmerom nekaj
nedoločenega, saj nemara ne
pozna navad restavracij, ne
postrežbe. Za take goste ob-
likuje postrežbo krajevno
gostinsko tržišče. Če jo se-
veda zmore. Dandanes se na-
vadno ne ustavljamo lačni,
neučakani pa smo zamerom.-
še muhasti včasih. Če zna-
mo vsaj malo presojati zmo-
žnosti kraja, rajši potegne-
mo z avtom kar naprej, do
tja in tja, kjer se obeta do-
bra južina in prijazna po-
strežba.
Celje je zares »lepo me-
sto«. Tako je dejal moj ko-
lega in nisem nič drugače
mislil. Če je mesto na glasu
kot lepo in čisto, je zanj to
že velika prednost, vsaj do-
mači gostje to cenijo. Tujci
pričakujejo seveda cel kup
informacij, pa tudi teh je na
srečo še kar dovolj.
In ko se takole ustavite v
Celju, se morate že ob mi-
sli na majhno kosilce ali ju-
žino nujno srečati s celjski-
mi gostinci. Ne mislim tega,
da bi morali x njimi kdove
kako globoko razpravljati o
njihovih tegobah in težavah.
Gledati z gostinskimi očmi,
je pa le nekaj drugega, ka-
kor biti navaden gost ob na-
vadnem dnevu. V tem je ne-
kakšen zid med gostin-
cem in gostom, pa naj kar
lepo ostane. Samo slabo vzgo-
jen in nestrokoven natakar
vas utegne moriti z »doma-
čimi« razprtijami in težava-
nai v podjetju. Gostom krat-
komalo ni mar, zakaj nima-
jo dobrega kuharja, boljše
postrežbe, lepših sanitarij,
bolj čistih prtov in lei^e de-
koriranega lokala. Gost ter-
ja ali posredno ali neposred-
no, da ga v gostinstvu ceni-
jo in upoštevajo in da upo-
števajo zlasti normative so-
dobnosti. O tem bi lahko na-
pisali knjige.
S kolegom sva stopala po
mestu, da bi našla za naju
pravšen lokal. Ob takšnem
bežnem obisku dobi človek
pač samo bežno podobo,
vendar odnese s seboj neki
splošen vtis. če najdeš po-
tem zaprto restavracijo na-
sproti F>ošte, v njej pa de-
lavce, ki jo na novo urejajo,
dobiš zanesljivo ugoden vtis.
Delajo, obnavljajo, nekaj no-
vega bo nastalo, porečeš. To-
rej gredo s časom, ne za-
ostajajo. Koliko predstav
iima tuj gost o lokalih v me-
stu, sem ta;koj ugotovil pri
svojem kolegu. Pred leti ga
je zamikal teharski bar, se-
znanil se je s kavarno v
Evropi, obiskal je nekajkrat
gostišče pri Kopru in Ojstri-
co. še na starem gradu je
bil. Zato tokrat nisem hotel
soditi sam, ampak sem pa-
zljivo poslušal, tudi njegove
pripombe.
Mimogrede sva vtikala
svoja nosova v lokale v me-
stnem središču. Pravzaprav
bi ga bil moral vprašati, za-
kaj nisva šla kar v hotel Ce-
leio. No, to je že kar hotel
na sodobni ravni. Prijatelj
je pa menil, da vendar ni-
sva prišla iskat sobe v Celje
in da tudi na kosilo ne bo-
va čakala. Tujec že kar na-
gonsko rine v mestno sredi-
šče; to je že neka nujnost,
kadar prideš v druga mesta.
Krajevno središče ustvarja
s svojim vrvežem in poslov-
nim življenjem povsod šele
vtis pravega mesta; tudi v
Celju. Nekoč je terjala po-
slovnost takšne pogoje, zato
je tudi v Celju videti peča-
te minulosti. Prva spotika je
bila za naju lokacija ftovega
hotela. Zakaj le stoji prav
tam, kjer se cesta križa z že-
leznico, kjer se začenja pre-
del industrije in skladišč s
črnikastimi dvorišči? Verjet-
no zaradi vstopne ceste s
severa, sva modrovala s pri-
jateljem. Morda je tako prav
za tujce, ki prihajajo s se-
verne strani in še priročni
parkirni prostor jih zamika.
Nekaj pa le ni v redu! Lep
hotel sodi v lepo mestno
okolje; zlasti pa tja, kjer se
mesto osredinja, kjer najži-
vahneje utripa njegov pro-
met, kjer je največ ljudi.
Hotel navsezadnje ni samo
gostom s severne strani na
voljo, temveč mora ustreza-
ti tudi domačinom. Tem pa
zdajle najbrž ni tako pri ro-
ki, kakor bi jim moral. Lo-
kacijo in funkcijo gostinskih
obratov utegnejo ugotavljati
le ljudje s precejšnjim zna-
njem o ekonomskih, socio-
loških in tradicionalnih vzgi-
bih mestnega življenja.
S prijateljem bi Celeio pri
priči »prenesla« tja, kjer sto-
ji Ojstrica. Tam se staro
mestno jedro spaja s krilom
nove, modeme mestne sose-
ske.
(Se nadaljuje)
Vojaška obveščevalna ZDA
ne bi smela vohljati za civi-
listi, razen kadar gre za za-
ščito države, piše revija
»rime«. V resnici pa vtika
nos povsod. Med drugim so
vojaški obveščevalci opozori-
li na praznik sv. Lazarja,
»ko srbski možje menda do-
kazujejo svojo moškost«.
Menda s podtikanjem bomb
na jugoslovanskih predstav-
ništvih. je dodala revija
»Time« ... Predsednik Ni-
xon je naravnost lirično go-
voril o svojem velikem »pri-
jatelju« Pompidouju, ko je
je bil ta na uradnem obi-
sku v ZDA. Toda malokate-
Ti državnik je doživel tako
hude demonstracije kakor
jrancoski predsednik. »Prija-
teJi'( ima to smolo, da druga-
če ' gleda na Sredozemlje in
Srednji vzhod kot demon-
stranti ... Petčlansko voja-
ško soulšče v Saigonu je do-
ločilo novega odvetnika za
poslanca čaua, ki je obtožen,
da.je imel stike s svojim bra-
tom komunistom. Trije zago-
vorniki čaua so odstopili,
češ da je vsak zagovor od-
več, ker je sodišče tako in
tako vnaprej sklenilo obsodi-
ti čaua ... Zaradi stekline
so v Britaniji prepovedali
uvoz vseh psov in mačk. »No-
bene izjeme ne bomo naredi-
li«, je izjavil minister za kme-
tijstvo Cledwyn Hughes.
\Rnako bomo ravnali s psom
iz neioyorške psarne, ki je
vreden tisoč dolarjev, kakor
s pouličnim mešancem iz
Karačija.« Tudi to je ena-
kost ... Ugledni nigerijski no-
vi7iar Tal Solarin je po vr-
nitvi iz nekdanje Biafre po-
vedal, da se stradež v Vzhod-
ni pokrajini nadaljuje.
»Skupna prizadevanja zvezne
vlade in nigerijskega Rdeče-
ga križa zaležejo prav
ko,« je dejal novinar, »kakor
če bi človek hranil velikega
slona z zobotrebcem.«... V
ameriški zvezni državi Mary-
land tri gospe gledajo »ne-
spodobne« filme in jih cen-
zurirajo. Ena izmed njih pra-
vi: »Takle film velja produ-
centa tisoč dolarjev, izkupi-
ček pa je desetkrat, dvajset-
krat večji. Potrebujete samo
posteljo, snemalca in moške-
pa in žensko.« ..,
Zmešnjave v živinoreji
Vzlic visokim odkupnim cenam je premalo pita-
nih goved in prašičev — Brez organizirane pro-
izvodnje ne bo stalnih cen — Kdo naj jo ven-
darle organizira?
Veliko razpravljamo o na-
črtnem gospodarstvu, o sta-
bilnosti trga, o cenah, ki naj
se pri živini ne bi spremmja-
le tako pogosto in močno kot
doslej. Predlogov je veliko —
razmere na trgu pa se še niso
spremenile. Zakonitosti trga
ni moči spremeniti, zato je
treba prilagajati pitanje ži-
vine. A kako?
Cene prašičev in goved ra-
ste.jo že skoraj dve leti. Pred
dvema letoma so bile preniz-
ke. Nihče pa ne ve, kje je
meja sedanjega naraščanja.
Pred meseci smo po cenah
na novosadski blagovni bor-
zi sklepali, da je dosežen
najvišji vrh in se bo tržišče
začelo umirjati. Proti koncu
februarja pa so cene pitanih
prašičev in goved, predvsem
pa prašičkov spet i>orasle.
Kupci bi plačali za prašičke
14 din za kilogram, a bilo
jih je malo in še za tiste so
zahtevali po 16 din. Pitane
prašiče iz kooperacije pa so
prodali po 8,20 din kilogram.
Take cene ne bodo mogle
biti trajne niti na domačem
niti na tujem trgu. Kmetoval-
ci to vedo, zato so pri se-
danjih visokih cenah enako
previdni, kot so bili pred
dvema letoma pri prenizkih.
Odkupnih cen pa ne znamo
ali ne moremo urediti. Kmet-
je norajo neprenehoma ra-
čunati, kaj je bolj donosno,
in ugibali, kaj l)o tudi čez
nekaj mesecev. Kmetijske or.
ganizacije jim pri tem le ma-
lo pomagajo. Nekatere celo
odvračajo kmete od organi-
ziran" proizvodnje in proda-
je, če.š da jim ne more kori-
stiti.
V neki kmetijski zadrugi
so izračunali — to smo sliša-
li na širšem posvetovanju —
da bi kmet imel le 10 din ko-
risti, če bi sklenili tako po-
godbo za pitanje teleta, kot jo
je predlagal republiški zavod
za rezerve. To pa je le toliko,
kot stane liter vina v gostil-
ni.
Prmerjava ni najboljša.
Vsi kmetje namreč ne pijejo
vina v gostilnah. Toda pusti-
mo takim »organizatorjem«
njihove račune in poglejmo
še naprej. Ce bi kmetje skle-
nili take pogodbe za 20.000
telet, bi to bilo 20.000 li-
trov vina ali 20 000 din. V
resnici pa veliko več. Kmetje
bi dobili 10 milijonov din
kredita po triodstotni obre-
stni meri. Denar bi dobili
izplačan na roko in bi zanj
lahko kur ni, kar bi hoteli.
Do časa, določenega s pogod-
bo, bi le morali spitati go-
vedo. Pitano živino pa naj
bi prodali po najviš.ji tržni
ceni. To zahteva celo zavod
za rezerve. Svoje zahteve je
določil s predlogom, naj bi
kmetijske organizacije zni-
žale svojo maržo pri taki ko-
operaciji od 6 na 4 "/o, da bi
kmetje dobili za svojo živino
2 o/o več kot običajno.
■ Kmetijske organizacije
so našle veliko opravičil, iz-
govorov in zagovorov, zakaj
niso sklenili več pogodb s
kmet. Pisma kmetov, ki želi-
jo skleniti pogodbo, da bi
dobili 500 din kredita za vsa-
ko tele in si zagotovili pro-
dajo pitane živali vsaj po za-
jamčeni ceni, če bi se pro-
dajne cene spet nenavadno
znižale, pa opozarjajo, da
mnoge kmetijske organizacije
delajo račune le kot trgovci
in ne tudi pospeševalci pita-
nja živine, da bi pomagali
kmetom, še manj se zmenijo
za trdnejše cene živine in
mesa.
JOŽE PETEK
NERAZVESELJSV
PODATEK
Jugoslovani smo, kar zade-
va gradnjo stanovanj, v pri-
merjavi z dragimi evropski-
mi državami na dnu lestvice.
V času od 1956 do 1965 sta
bili v naši državi na 1.000
prebivalcev zgrajeni povpreč-
no le po dve stanovanji, že
konec 1965 nam je manjkalo
v državi pribl. 355.000 stano-
vanj. Vsako štirinajsto go-
spK>dinjstvc je bilo tedaj brez
stanovanja. Zaradi nezado-
stnega obsega stanovanjske
graditve pa stanovanjski pri-
manjkljaj narašča iz leta v
leto. Zdaj nam manjka v
državi že pribl. 600.000 sta-
novanj. V času 1971 — 1975
naj bi v Jugoslaviji zgradili
860.000 novih stanovanj.
Ugoden razvoj
izvoza in uvoza
Zaključno z januarjem se
je izvoz iz države v zadnjih
štirih mesecih povečal za
24 o/o, uvoz pa samo za
4 o/o, če oboje primerjamo z
enakim lanskim obdobjem.
TELEGRAMI
NIKOZIJA — Na predsednika
ciprske republike Makaria so ne-
znanci naredili atentat, ki je spod-
letel. S strehe so streljali na Ma-
kariov helikopter. Pilot je bil huje
ranjen, a je kljub temu varno
pristal, Makarios mu je pomagal
iz helikopterja in ga odpeljal v
bolnišnico.
Vi^ASHINGTON — Nad Pacifi-
kom v višini Latinske Amerike je
bil 7. marca sončni mrk. Velika
senca se je pomikala od južnih
delov Mehike proti severovzhodu.
Na jugu Mehike, kjer so lahko
opazovali popoln mrk, se je zbra-
lo mnogo znanstvenikov iz števil-
nih držav, ki so pripeljali s seboj
na tone instrumentov.
PHNOM PENH — Laoška do-
movinska fronta je objavila spo
ročilo, v katerem zavrača predlog
predsednika kraljevske vlade o
sklicanju nove ženevske konferen-
ce, za katerega se ogrevajo tudi
ZDA. Ta predlog je fronta ozna-
čila kot »zvit manever«.
MOSKVA — Z vložitvijo še zad-
njih ratifikacijskih listin o spo-
razumu o prepovedi širjenja atom-
skega orožja je začel sporazum
polnopravno veljati. Na slovesnosti
v Moskvi je sovjetski premier Ko-
sigin pozval svet k novim prizade-
vanjem, da bi se čimprej končala
atomska oboroževalna dirka.
UMIRAJOČE MESTO — Osamljen deček s kruhom v naročju stopa skozi zapu
ščeno neapeljsko predmestje Pozzuoli, iz katerega te dni izseljujejo prebivalce
Tla pod mestom so votla in hiše se čedalje hitreje ugrezajo. Znanstveniki so U
redki geološki pojav imenovali »počasni potres«.	(Telefoto: UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Pred sestankom med za-
hodnonemškim kanclerjem
Brandtom in vzhodnonem-
škim premierom Stophom so
se konec prcjšn.jega tedna na-
kopičile težave. Prejšnji teden
se je zahodnonemška delega-
cija pod vodstvom direktor-
ja iz urada kanclerja Brand-
ta, Sahma, pogajala v vzhod-
nem Berlinu. Ta pogajanja
naj bi omogočila Brandtov
obisk v vzhodnem Berlinu.
Potem se je nenadoma po-
javil temen oblak nad pri-
pravami za sestanek Brandt-
Stoph. Springerjev tisk je
objavil novico, da NOR na-
sprotuje temu, da bi Brandt
po sestanku s Stophom obi-
skal zahodni Berlin in tam
imel tiskovno konferenco. Za
NDR bi to pomenilo, da si
ZRN spet lasti ozemlje za-
hodnega Berlina.
To zadevo je povzelo glasi-
lo enotne socialistične stran-
ke NDR »Neues Deutschland«,
ki je potrdilo, da je Brand-
tova pot postala glavno spor-
no vprašanje. Že med prvimi
tehničnimi pogovori, piše
»Neues Deutschland«, je ba-
je Bonn sprejel predlog
NDR, da bi se Brandt po že.
lenici pripeljal naravnost iz
ZRN v NDR. Toda Zahodno-
nemška stran je zahtevala,
da bi se »Brandt s sprem-
stvom demostrativno odpra-
vil iz glavnega mesta NDR v
zahodni Berlin«. Takega rav-
nanja, ki je v nasprotju z
mednarodnim pravom, NDR
ne bo trpela. To bi tudi ško-
dovalo četverim pogovorom
o Berlinu.
Vse kaže, da Ulbrichtu ni
dosti do sestanka med
Brandtom in Stophom. Prav-
zaprav so se pogovori o or-
ganiziranju tega sestanka za-
čeli šele po Gromikovem obi-
sku v vzhodnem Berlinu. Ali
je sovjetski zunanji minister
nekoliko pritisnil na NDR?
Vsekakor je razumljivo, za-
kaj si NDR ne želi prevelike
od juge med ZRN in vzhodno-
evropskimi državami. Zdaj je
NDR, kar zadeva trgovanja z
ZRN, v boljšem položaju. La-
ni je vrednost blagovne me-
njave med obema Nemči.j^
dosegla presenetljivo viso|
vsoto milijardo dolarjev. (J
de tega nima Ulbricht nol
nih pomislekov. Todji to, k
je dovoljeno NDR, očitno
dovoljeno ' drugim socialist
nim državam, razen seve
Sovjetski zvezi. Zakaj bi
dala NDR vzeti v neb
smislu edinstven položaj,
lahko skozi ZRN praktič
brez carine izvaža svoje izd
ke v Skupni trg. Zato posi
ša zavirati pogovore.
Pri tem računa na zazn
no ohladitev tudi med Z
in ZSSR, kar zadeva raz
Tehnične
težave"
vore o omejevanju stratei
ga oboroževanja, ki bi
morali nadaljevati aprila
Dunaju. Sovjetska stran
posebno nezaupljiva do a
riškega obrambnega mini:
Lairda in posredno po:
Washington, naj pove, al
Lairdova politika stratešl
oboroževanja tudi poli
Bele hiše.
Pogovori med Bonnom
vzhodnoevropskimi držav
so samo en kamenček v
zaiku odnosov med Vzho<
in Zahodom, toda pomeni
kamenček. Zaradi takih
menčkov« se je podrla
marsikatera stavba.
Laos, ki je dolgo žd«
senci Južnega VietnJ
vzbuja čedalje bolj zan
nje in stran svetovne ja
sti. Nenadoma se je m
komu posvetilo, da potel
Laosu vojna vzporedn«
sovražnostmi v Vietnami
da sta tam vpleteni obe
ni. Nobena skrivnost ni
ameriško letalstvo že me
in mesece taktično pod
laoške vladne čete proti
delkom Patet Laa in S<
nega Vietnama, ki se tn
dobiti čimbolj trdno na<
stvo nad Laosom.
V sklop teh prizadevali
di tudi nedavna ofenzivi
Patet Laa. ki so spet z s
Dolino vrčev. Z druge s
je prišel poziv premiera
tralistične vlade Suvana F
ki želi, da bi Britanij
ZSSR kot sopredsednici
ference o I.aosu kaj ukr
ZDA so odločno podprl
predlog Suvana I'ume,
sovjetski tisk je že op«
Američane, da so bili
oni tisti, ki so že davn(
teptali odločbe ženevske
ference o Vietnamu in I
iz leta 19Ö4 in da zdaj ni
nobene pravice dvigati
hu.
HANOI — Uradni severnoviet-
namski predstavniki so sporočili,
da je v DR Vietnamu 320 ameri-
ških ujetnikov in da bodo njihova
imena verjetno kmalu objavili.
KEY BISCAYNE — Predsednik
Nixon je dejal, da bodo ZDA v
tem desetletju izstrelile v vesolje
avtomatske postaje za raziskovame
vseh planetov sončnega sistema.
Avtomatsko postajo bodo izstrelili
tudi na Mars.
WASHINGTON — Ameriški o-
brambni minister Melvin Laird je
napovedal, da bodo ZDA opustile
nadaljnja vojaška oporišča v ZDA
in v tujini. S tem bo državna bla-
ganja prihranila 914 milijonov do-
larjev.
TOULON — Francoska mornari-
ca je izgubila spet eno pc^morni-
co, »Eurydice«. Ker so seizmogra-
fi 5. marca ob pol osmih zjutraj
zabeležili eksplozijo v bližini do-
mnevnega mesta nesreče, domne-
vajo, da je t)Odmornica ostala na
dnu zaradi eksplozije.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■	PRIZADETA ŽIVLJENJSK\
RAVEN — Predsedstvo republiške-
ga sveta sindikatov Slovenije je
sprejelo stališča o gibanju cen in
življenjskih stroškov. V stališčih
je rečeno, da je hitra rast cen po-
sledica podobnih gibanj v svetu,
vendar pri nas naraščajo letos ce-
ne in življenjski stroški dvakrat
hitreje kot v drugih deželah. To
zmanjšuje konkurenčno sposob-
nost našega gospodarstva na med-
narodnem trgu in prizadeva živ-
ljenjsko raven, zlasti seveda dru-
žin z nižjimi dohodki. Potrebne so
kakovostne spremembe v našem
gospodarskem in socialnem razvo-
ju. Trenutno so sindikati še po-
sebno pozorni na cene osnovnih
živil (kruh, mast, olje, meso, mle-
ko in sladkor), za katere naj bi po
predlog sindikatov, veljal pose-
ben režim, dalje cene komunalnih
storitev in cene stanovanj. Sindi
kat se zavzema za umiritev trga
in cen z ustrezno kratkoročno in
dolgoročno družbeno ekonomsko
politiko.
■	DOKUMENT »SZDL DANES«
Sl'REJET — Prejšnji torek je re-
publiška konferenca SZDL Sloveni-
je sprejela po enoletni javni raz-
pravi dokument »SZDL danes«, na
podlagi katerega naj se SZDL še
učinkoviteje prilagodi samouprav-
nemu sistemu. SZDL naj bo čim
bolj odprta organizacija, tako da
se bo v njej slišal vsak glas. vsak
interes, prevlada pa naj tisti, ki bo
največ dal družbi, ki hoče biti sa-
mounravna. humana in socialistič-
na. Republiška konferenca SZDL
je sprejela ob tej priliki tudi pra-
vilnik in imenovala žirijo, ki bo
poslej podeljevala posebna prizna-
nja OF. Podobna priznanja naj bi
podeljevale tudi občinske konfe-
rence SZDL.
■ PRIPRAVLJANJE ZAKONI-
KA O DRUŽINI — Začela se je
javna razprava o osnutku zakoni-
ka o družini, ki naj bi ga zvezna
skupščina obravnavala v mesecu
maju Zakonik naj bi zajel polo-
žaj, vlogo in funkcijo družine v na-
ših razmerah. V dosedanjih raz-
Sindikati proti
liitri rasti cen
pravah se je kot najbolj zapleteno
pojavilo vprašanje, kdaj je tisti
čas ko naj se družba vmeša v dru-
žino, v zadeve dveh samostojnih
zrelih ljudi. Jasno pa je, da bodo
v ospredju koristi otrok.
■	NA 8 IJfUDI EN TELEVI
ZOR — Konec lanskega leta je bilo
v naši državi 1.543.000 televizijskih
naročnikov in 3,304.000 radijskih
naročnikov V Sloveniji je 428.000
radijskih naročnikov in 201.000 te-
levizijskih naročnikov. Tako pride
v Sloveniji en televizor na vsakih
8 prebivalcev, radijski sprejemnik
pa na 2,7 gospodinjstev.
■	TEKSTILNA INDUSTRIJA V
ŠKRIPCIH — Ni dolgo tega, ko le
tisk poročal, da so v Mariborski
tekstilni tovarni morali odpustiti
kakih 250 ljudi, ki jih zdaj prevze-
majo druga podjetja. V težavah pa
so tudi mnoge druge tekstilne to-
varne. Poglavitni vzrok je tehnolo-
ška zaostalost oziroma izrabljenost
strojnega parka. Hkrati je uvoz
tekstilnega blaga pretirano velik in
ne dovolj nadzorovan. Zato se ko-
pičijo zaloge domačih tekstilnih iz-
delkov. O vseh teh problemih bo
konec marca razpravljal tudi go-
spodarski zbor zvezne skupščine.
■	TEŽAVE ČASOPISNIH POD-
JETIJ — Podražitev roto papirja
in drugega materiala, uvedba pro-
metnega davka na oglase, podraži-
tev prevoza in dostave časopisov,
vse to bi še bolj otežkočilo polo-
žaj časopisnih podjetij, so poudari-
li na letni skupščini upravnega od-
bora poslovnega združenja časopis
nih podjetij in ustanov Jugoslavije.
Od 22 dnevnikov v državi samo
štirje delajo z dobičkom. Izgube
drugih pokriva io ustanovitelji in
organizacije SZDL.
m PREDNOST DOM.\ČIM VO
ZILOM — Jugoslovani čedalje bolj
kupujejo avtomobile, ki so izdelani
oziroma montirani v naših tovar-
nah. Lani smo uvozili 20.094 avto-
mobilov oziroma 3.174 manj kot le-
ta 1968
■	ZASEBNI TRAKTORJI — Za
sebni kmetje v Sloveniji so imeli
konec lanskega leta 5.500 traktor-
jev in 17.500 ročnih motornih ko-
silnic. Največ kmetijskih strojev
je v Savinjski dolini, v okolici
Kranja, na obalnem področju in v
goriških Brdih.
JAKI JE OPROŠČEN KRIVDE
TUDI NA TRETJI OBRAVNAVI JE SODIŠČE
OPROSTILO JOŽETA HORVATA-JAKIJA
OBTOŽB, ČEŠ, DA JE V »NEDELJSKEM«
t IZJAVAMI ŽALIL UMETNOSTNI PAVI-
LJON V SLOVENJ GRADCU IN ORGANI-
ZACIJSKI ODBOR RAZSTAVE »MIR, HU-
MANOST IN PRIJATELJSTVO MED NA-
RODI«
pva dni po praznovanju šti-
ridesete obletnice rojstva zna-
nega umetnika iz Nazarij, se
je ta moral v Celju pred se-
jiatom okrožnega sodišča za-
govarjati zaradi domnevnih
žalitev. Gre za zelo staro za-
(jevo, ki je po nekem »čude-
žu« zopet prišla pred sodnike,
ieprav so ti že dvakrat (prvič
y Celju in drugič na vrhov-
nem sodišču v Ljubljani) že
izrekli — ne. Verjetno se le
jnalokdo še spomni intervju-
ja, ki je pred tremi leti ob-
javljen v Nedeljskem dnevni-
jju. V tem intervjuju Jaki pi-
gcu Janezu Govcu med dru-
gim govori tudi o njegovem
gledanju na organiziranje po-
dobnih razstav, kot je bila
takrat v Slovenj gradcu pod
naslovom »Mir, humanost in
prijateljstvo med narodi«. Ja-
lti namreč meni, to je zdaj
pred tričlanskim senatom, ki
ga je vodil okrožni sodnik
Vekoslav Tanko, še nekajkrat
ponovil, da namreč tovrstne
razstave ne služijo za dvig
umetnosti, temveč le za pri-
znanja organizatorjem. Jaki
je v svojem zagovoru med raz-
pravo o njegovih pogledih na
Kimetnost in vrednost naše
^umetnosti poudarjal, da ne-
kateri organizatorji, ki sebe
uvrščajo med mentorje naše
umetnosti v resnici delajo le
zato, da bi jim družba dala za
to posebna priznanja v obliki
medalj. Čeprav na razpravi
ni bilo točno preciziranega
imena, na katero bi se to na-
našalo kaže (to je bilo ome-
njeno), da gre za spor v gle-
danju na to zadevo dveh
umetnikov. K. Pečka iz Slo-
venjgradca na eni in Jakija
na drugi strani. Jaki kot
umetnik je v svoji kritični iz-
javi, ki jo je ponovil tudi na
sodišču in še nekoliko obraz-
ložil trdi, da namreč naš na-
rod ne more zaradi velikih
materialnih stroškov kjerkoli
organizirati razstavo del, ki v
resnici sploh ne reprezenti-
rajo naših dosežkov. To tem-
bolj ne, ker po njegovem
mnenju te razstave siromaši-
jo že tako siromašne sklade
na eni strani, po drugi stra-
ni pa isti narod s skrajnimi
napori in v obliki samopri-
spevkov zbira denar na pri-
mer za gradnjo šol...
Svoj moto pa je razprava
doživela tisti hip, ko je ob-
toženčev zagovornik Jernej
Goričan z odgovorom zago-
vornikov obtožbe sodno poro-
to seznanil, da eden izmed
tožilcev, »odbor za organiza-
cijo razstav Mir, huma-
nost ...« sploh več ne obsto-
ja. Tako je vsa ta nekajurna
razprava, ki je bila v zna-
menju boja za oslovo senco,
s človeške plati doživela še
svojstveni pomen. Sodna f>o-
rota je po zaslišanju edine
priče, to je pisca inkrimini-
ranega sestavka, po daljšem
posvetu sklenila, da Jaki ne
more biti obsojen za omenje-
ne izjave. To pa zato ne, ker
je izrekel le svoje, umetniko
vo gledanje na določene pro-
bleme v naši kulturni sferi.
Sodba še ni pravnomočna, <
J. SEVER
MILIJONI NA STRANSKEM TIRU
IZLETNIKOV SPREVODNIK
POZABIL VREČO Z MILIJO-
NI V MOZIRJU NA TRGU
Le nekaj dni po drugi ob-
letnici nevsakdanje kraje po-
štne vreče na relaciji Celje-
šoštaiij, ki še danes povzro-
ča glavobol delavcem milice
in UJV, je mladi sprevodnik
Izletnikovega avtobusa poskr-
bel za hudo vznemirjenje. V
petek zjutraj je na postaji v
Celju prejel poštne vreče, ki
jih je moral oddati po poštah
do Gornjega grada.
Možakar je nov v tej služ-
bi, in kot je baje izjavil, ga
ni nihče poučil kako mora ra-
vnati s poštnimi vrečami.
Vreče je zaprl v »bunker«, kot
bi naj bilo to vedno pri pre-
vozu vrednostnih predmetov,
(čeprav smo nemalokrat pri-
če, da vreče ležijo na pokro-
vu motorja pri vozniku ali na
prvem sedežu) in se odpra-
vil na pot proti Ljubljani.
Ko je avtobus prispel v
Šmartno ob Dreti, je prese-
nečenemu poštarju sprevod-
nik povedal, da za Šmartno ni
vreče, čeprav bi morala biti.
Začeli so z iskanjem. Vreče
s 40.000 dinarji pa nikjer. Kot
za nalašč so bile tega dne
še pretrgane telefonske zveze.
V Gornjem gradu so znova
preiskali avtobus, vreče pa
nikjer.
Seveda je nastal preplah.
Niti poštarji, še manj pa de-
lavci milice še niso pozabili
na vrečo, ki se je izgubila
med šoštanjem in Celjem. Po
dobrih petih urah se v Mo-
zirju na pošti pojavi možakar
in presenečenim uslužben-
cem pove, da ga čudi kako
lahko toliko časa brez var-
stva leži vreča na trgu v Mo-
zirju. To je bil Cene Albreht.
Razumljivo je, da je rav-
nanje z vrečo bilo skrajno
neodgovorno. Ne samo zato,
ker je bila v njej dokajšnja
vsota denarja, temveč tudi za-
to, ker s takim ravnanjem do-
voljujejo možnost kriminala.
js
»SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO
NI SPREJEMLJIVO VSE, KAR JE MODERNO
Zdaj, ko se zima le še s poslednjimi močmi upi-
ra pomladi, z večjim veseljem pogledamo svoj pred-
lanski pomladanski kostim. In čeprav smo ga bili
lani skoraj že siti, se zdaj spet veselimo dni, ko ga
bomo lahko oblekli. Morda mu bomo 'dodali novo
bluzo, pas, ogrlico, nove gumbe ali kaj podobnega
in le mi in tista prijateljica, ki vse opazi, bomo ve-
deli, da ni nov. Verjetno pa ste se v teh dneh spre
hodili tudi po trgovinah v svojem kraju. Po celjskih
smo se tudi nii. Iskali smo pomlad — tako, ki naj
bi se nekoliko razlikovala od lanske. Našli pa smo
tole:
Čeprav je sezona kupova-
nja zimske garderobe že mi-
|nila, so oddelki s konfekci-
jo še vedno polni težkih
zimskih plaščev, krznenih
ovratnikov in podloženih
bund. Specializirane trgovine
— tiste, kjer konfekcija v
njihovem asortimanu prevla-
duje — imajo zatorej precej
manjši promet kot pred me-
seci. Fefbruar imenujejo tr-
govci celo »mrtvi« mesec,
kajti zimskih oblačil nihče
več ne kupuje, pomladan-
skih pa še ni. Ali bolje —
pov^praševanje za lažjimi ob-
lačili še ni tolikšno, da bi si
trgovina upala svoj dragoce-
ni denar .spremeniti v po-
mladansko zalogo.
Če pa bi imeli potrpljenje,
bi malo tu, malo tam ven-
darle našli kaj takega, kar
močno spomirya na pomlad.
V tej teSnji prevladuje pred-
vsem veleblagovnica Tkani-
na, pa tudi v Volni so že do-
bili nekaj kar privlačnih po-
mladanskih plaščev. V osta-
lih konfekcijskih trgovinah
bodo pomladansko zalogo,
kot pravijo, dobili v teh
dneh.
POMI.AD DA, MODA — NE!
Za modo vnete ženske pa
bi po takemle sprehodu f>o
celjskih trgovinah ostale ra-
zočarane. Plašči in kostimi,
ki vam jih pokažejo, so —
ali klasični, ali pa taki, ka-
kršne so prodajali tudi pred
dvema letoma. Nikjer ni mo-
deme lila barve, nikjer kom-
binacije beločmo, hlače
hlačnih kostimov so v spod-
nji širini skromne, brez za-
vihkov, jopice pa precej pre-
kratke. Ni modela, ki bi ga
krasil usnjen ali lakast pas
in tudi kakšno predrznejšo
ruto ali ogrlico boste v Ce-
lju zaman iskali.
Zelo pa smo lahko zado-
voljni z izbiro čevljev. V Pe-
ku in Alpini, pri Koštani,
Proleterju in drugih trgovi-
nah se bo kar težko odločiti
med modeli, ki jih lahko
razporedimo zelo moder-
ne, umirjenejših linij, pa za-
to tembolj uporabne, in v
zelo »normalne«. Cene so hu-
do različne — od 100 ND,
pa tja do 240, kolikor stane-
jo uvoženi, ki pa se od do-
mačih v gla"vnem razlikuje-
jo samo po ceni.
Lepo besedo bi lahko na-
menili tudi trgovinam z me-
trsikim blagom. Ne samo, da
je pomladanskih tkanin že
dovolj, tudi izbira vzorcev
in kvalitete je razveseljiva.
Če vas bo pot zanesla v Ma-
nufakturo, boste nazaj grede
skoraj gotovo imeli v rokah
zavitek, ki vas je sicer olaj-
šal za nekaj tisočakov, pa
zato obogatil z židano voljo.
Skratka, če bi se radi ob-
lekli po modi, potem s kon-
fekcijo — vsaj tako, kakrš-
no zaenkrat vidimo v naših
trgovinah, ne bo nič. Več
sreče bodo imele torej tiste,
ki imajo dobre šivilje in če
v marcu ne bo kakih spre-
memb, bo letošnja pomlad
temu poklicu zelo naklo-
njena.
PRAKTIČNO, TODA DRAGO!
V Tkanini so nam pokaza-
li nekaj lepih oblek iz dio-
len lofta in pojasnili, da je
material izredno hvaležen.
Zato gredo te obleke — ne
glede na kar precej visoko
ceno, saj stanejo od 320 do
420 ND — lepo v promet.
V kratkem bodo dobili še
šest modelov proizvajalca
Gorenjska oblačila, ki je že
nekajkrat lepo presenetil.
Prvi trenutek smo se zelo
razveselili tudi oblek iz tre-
vire. Žal pa so barve teh
modelov hudo neprimerne —
kričeča rožnata in strupena
svetlozelena!
Odlično bomo oblečeni, če se
bomo odločUi za krilo in pulo-
ver ali bluzo. Pletenine so
letos lepe in tudi v celjskih
trgovinah jih je dovolj. Za
razliko od lanskega leta, pa
bomo marsikje našli tudi le-
pa krila: zvončasta, karira-
sta, proizvajalca . Novost iz
Tržiča stanejo sicer 150 ND,
toda lepa so. To velja tudi
za tista, ki so ukrojena iz
diolen-lofta. Za mlajše in
predrznejše bodo morda mo-
deli, ukrojeni iz teksona,
hlače, ki so nam jih ponu-
jali, pa so zaenkrat samo
temne in kot smo že omeni-
li, plašne v kroju in kva^
liteti.
Presenečeni smo bili nad
izibiro otroških, zlasti dekli-
ških oblačil. V Tkanini so se
že založili za pomlad in po-
letje. Modeli so sicer precej
dragi, toda nekateri dovolj
prikupni, da ne bo težko od-
šteti zanje nekaj stotakov
več. Sploh pa je izbira otro-
ških oblek letos precej bolj-
ša od lanske.
JE CELJE RES PREMAJH-
NO ZA BOUTIQUE
In zdaj še pobožna želja:
če že ne botiqe — čeprav
se ne strinjam s trgovci, ki
pravijo, da bi žalostno pro-
padel — kdaj bomo v CeLju
dobili kakšno specializirano
trgovino z modeli za tiste,
ki imajo radi modo? Malo
več poguma tudi nam ne bi
škodilo — tako trgovcem,
kot p>otrošnikom!
I. B.
yeprost toda moderen
'"^rv kostim peščene
iam«' ^^^«'sničljiv pa je
A " .»»^Sovmah bi tak mo-
lj "«'I zaman iskali!
NOTRANJE POSOJILO
v EMO-so pred letom dni uvedli notranje posojilo,
člani kolektiva so vplačali cc. 3,000.000,00 din. Ta vsota
bo uporabljena za nove investicije.
Za vplačane zneske pa bodo člani kolektiva dobili hra-
nilne knjižice na vezane vloge, na katere pa bodo lahko
vlagali tudi navadne vloge, če bo banka na to pristala.
Okrog konca meseca aprila bo žrebanje za imetnike hra-
TAine knjižice. Nagrajenci, ki bodo izžrebani, bodo prejeli
kot nagrado osebni avto Zastava 750, peč KAMIN EMO
5, peči na olje EMO 6 in dodatni štedilnik na olje. Poleg
tega bo izžrebano tudi letovanje v počitniškem domu v
Crikvenici in na Golteh. Izžrebanih bo še več manjših
dobitkov iz proizvodnega programa EMO.
IZ DELOVNIH ENOT EMO
Odkar obstoja samoupravljanje so delovne enote v
EMO zelo aktivne. To dokazujejo njihovi uspehi vsa leta
nazaj. Tudi v letošnjem letu so sveti delovnih enot spre-
jeli družbene plane za svoje enote in kot kažejo rezultati
prvih mesecev se trudijo, da bodo mesečne operativne
plane dosegli kljub nekaterim težavam kot je predvideno.
Delovne enote razmišljajo tudi o morebitnih slabših
časih, ko dohodek zaradi objektivnih težav ne bi bil to-
likšen, da bi prejemali sedanje osebne dohodke, ki pa
mimogrede povedano niso na taki ravni kot bi glede na
splošno podražitev življenjskih in drugih potrebščin mo-
rali biti. Zaradi tega je večina enot sklenila, da iz svojega
presežka primakne nekaj dinarjev v rezervne sklade.
Vse enote se tudi pripravljajo, da primerno - obdarijo
sodelavke za dan žena. V ta namen so določile nekaj
sredstev kar pa največ pomeni je to, da je v EMO postal
osmi marec res dan žena, ki je prešel v globoko tradicijo.
REKREACIJSKA OBJEKTA NA GOLTEH
Dve brunarici, v vsaki po 20 ležišč, pomeni za kolektiv
EMO razveseljivo pridobitev. Dosedaj je kolektiv razpo.
Dve brunarici kolektiva EMG na Golteh bodo te dni
popolnoma nared za uporabo. V vsaki .je prostora za
20 ljudi, ki tudi prenočujejo. 4000 članski kolektiv
ima tako novo možnost za rekreacijo ne samo za
redni letni dopust, marveč tudi za sobotne in nedelj
ske izlete.	(Foto: Janez Sever)
lagal le s počitniškim domom v Crikvenici, ki pa je bil
dosegljiv le v času rednega letnega dopusta. Brunarici,
tik za novim hotelom na Golteh pa sta zaradi bližine
Celja primerni tudi za sobotne in nedeljske oddihe.
6. Samo hip in zgodilo se je najhuje, kar
se ti more v tujini zgoditi: Paradižnikova sta
ostala brez ficka v žepu!
»Tako, najinega potovanja je s tem konec!
Če je še kaj hxencina v tanku, se odpeljeva do-
mov z avtom, če ne pa peš!« je na kratko ocenil
položaj Paradižnik.
Bencina je bilo za kavno žličko; dovolj, da
sta pripeljala do bližnjega parka. Tu sta sedla
na klop - vsak na svojo - in se potopila v tisto
stanje, ki mu pravimo »tihi teden«. In kaj naj
bi tudi drugega počela?
Prtljažnik njunega avtomobila je na široko
zijal. Cunje in cunjice so iz njega silile v beli
svet. Prav za ta prtljažnik pa se je zdajci posta-
vil velik avtobus, poln žensk v širokih krilih in
z znanim naglasom. Prišel je z onstran meje.
Ženske so se vsule iz avtobusa. Zakokoda-
kale so in se razgledale. Radoznale oči so se j
kaj kmalu zapičile v pisane tkanine v Paradii
kovem prtljažniku . ..
Paradižnik je v trenutku zapopadel vso
jemnost položaja. Kot srnjak se je pognal
klopi, odprl prtljažnik na stežaj, zgrabil šop kc
binež, modrcev, nogavic in jopic in podjetno
rezgetal: - Izvolite gospoda moja, izvoli
Najfinejša roba, naravnost iz tovarne! Izvoli
NOVI TEDNI — Uredili-
itvo in uprava Celje, Gre-
gorčičeva 5 poštni predal
161. Ureiu.jc uredniški od-
bor Glavni in odgovorni
irednik BERN.^RD STRM-
aNIK. NOVI TEDNIK ia-
laja od decembra 1969
tot naslednik CEIJSKEGA
TEDNIKA, ki je izhajal
od 1955 leta - NOVI
TEDNIK izhaja vsako sre-
do Izdaja CGP »DELO«
— enota informacije pro-
pagande Celje. Tisk in kli-
šeji CGP »Delo«. Rokopi-
sov ne vračamo. Cena po-
same/ne števUke 60 par,
letna naročnina 30 din,
polletni 15 din. Za tujino
znaša naročnina 60 din.
Tekoči račun 507-1-1280
TELEFONI: uredništvo
23-69, mali oglasi in na-
ročnine: ekonomska pro-
paganda 31-05 podružnica
>«-0o
IŠČEMO NAJBOU PODOBNE DVOlČKt
Sedem let in pol sta stara Samo in Zlatko Duh iz Šmartnega oi
Paki. Kot sama pravita, sta pridna učenca 1. razreda osnovne šolt
Med sabo se nikdar ne pretepata, rada pa sta enako oblečen
Jesta vse kar pride na mizo. O izbirčnosti ni govora. V šoli «
sta najbolj vesela, kadar je na urniku telovadba.	foto: ^
Slika zgoraj: Med letošnjimi regulacjskimi deli Splošne vodne ski
nosti »Savinja« iz Celja je tudi regulacija Pake v Velenju. Gre
odsek rečice Pake med termoelektrarno Šoštanj in Velenjem, Re{
lacijska dela lepo napredujejo, saj v spodnjem delu že oblagj
regulirano strugo s kamenjem.	Foto: F.
Slika levo zgoraj: Dipl. inž. Milan Kocjan iz Celja je konstrui
doslej največji mešalnik za kemične snovi, ki ni le mrtev protot
pač pa že služi v proizvodnji. Njegova bistvena funkcija je, da
3 do 5 minutah zmeša 600 litrov najgostejše snovi, posebni meha
zem pa zmore dvigniti celotni mešalni mehanizem več kot i
metra izven mešalnega lonca. Na sliki: mešalnik, eden najnovej
patentov dipl. inž. Milana Kocjana.	Foto: F.
SLIKA LEVO SPODAJ: SMUČARSKE VLEČNICE IN PROBLEI
V Gornje Savinjski dolini je več smučarskih vlečnic, ki naj bi
prinesle k večjemu razmahu zimskega turizma. Žal pa zaradi i
majhnih skrbi in nerazčiščenih lastniških odnosov vlečnice p
takrat, ko bi bilo to najbolj potrebno ne delujejo. Tako je tudi s
na sliki, v Gornjem gradu.	Foto: J. Se
BESEDO IMA:
TONI
HERCFELER
Praznoval sem 8. marec,
čisto zares sem praznoval
v družbi tovarišic. Vzdr-
žal sem do sedmih zvečer,
le najbolj korajžni so
ostali blaženi med ženami
skoro tja do jutra. »To ti
je bil hec«, mi je nasled-
njega dne pripovedoval
prijatelj, »sp>et so se ga
nasekale. Akcija, da naj
ne bi prirejali pirovanj,
se pobudnikom ni obne-
sla«. Saj res, nekateri so
salamonsko rešili celotno
zadevo in sicer tako, da
so nekaj primaknili za
Banjaluko in potlej bili
mirne vesti za vse ostalo.
Delavka iz neke celjske
restavracije mi je p>o pra-
znovanju zaupala, da raje
streže 100 moškim kot pa
20 ženskam. Bo menda
kar držalo, zakaj moški so
teh reči bolj vajeni, ker
pač med letom večkrat na-
nese, da se je treba kakš-
no noč »žrtvovati«. Moški
postane tako bolj izkušen
in sploh ...
Po praznovanju sem si
v »Evropi« hotel pogasiti
žejo z ananasovim sokom
iz aparata, toda tista ru-
mena tekočina je bila vse
drugo prej kot juce z do-
datkom ananasa. Niti es-
preso in dva decilitra si-
fona nista pomagala po
plakniti okusa I>o nekakš-
ni milnici. O tem sem
gruntal potlej še dobrih
25 minut, ko sem stal v
vrsti pred okencem v Na-
rodni banki ali SDK. Prav
čudno se mi je zdelo, kaj
je neki hotel arhitekt", do-
seči s tem, ko je v banki
projektiral toliko »šalter-
jev«. Menda je predvide-
val, da bi ob večjem pro
metu lahko odprli za
stranke več šalterjev in
le-tem ne bi bilo treba ta-
ko dolgo čakati. Mej duš,
če bi v Švici kakšna ban-
ka tako učila svoje stran-
ke potrpežljivosti, bi men-
da slednje raje nesle svoj
denar naložiti v Albanijo.
Ja, ja, sploh bi bilo zani-
mivo pvogledati primerja-
vo, ali smo po čakanju
pred bančnimi šalterji
pred ali za Albanijo. V ne-
katerih stvareh smo na-
mreč za Albanijo, pa ne
bi rad stvari posploševal
in delal krivice.
V
m, ^ t?
Klic po telefonu nas je opozoril, da se v razredu
neke šole dogajajo nekoliko čudne stvari. Imeno-
vali je naj ne bi, ker gre za »delikaltio zadevo«,
vredno pa je nanjo opozoriti, da bi hkrati tudi po-
vedali, kako je zgrešeiia.
Ker ni bilo razloga, da glasu na drugi strani
žice ne bi verjeli in ker se nam potemtakem ni
zdelo potrebno, ia bi primer preverjali (čeprav to
niti ne bi bilo tako težko m zatorej ne bo težko
niti tistim, ki so bolj pristojni), povzemamo na-
slednje:
Na neki celjski šoli imajo v nižjem razredu la-
zredničarko, ki je v letošnjem šolskem letu sklicala
nekaj roditeljskih sestankov. Ker nima posebno bo-
gatih delovnih izkušenj, je na teh sestankih, kot
bi rekli »izgubila« pedagoški stik s starši. Medtem
ko je bila udeležba na prvem sestanku polnošte-
vilna, je bilo na drugem sestanku staršev že manj,
na tretjem še precej manj, na četrtem alt petem,
kot kaže, pa najbrž ne bo nikogar več^
Zakaj?
Preprosto zato, ker tovarišica razredničarka, kot
smo slišali po telefonu, nima preveč takta. Name-
sto da bi se s starši pogovorila, kot se v šolah na
splošno pogovarjajo, jih je samo oštevala in celo
zmerjala, češ da ima v razredu same huligane, V
resnici je razred med najslabšimi na šoli, čeprav
so prišli vanj najboljši učenci'. »Huliganstvo«, pra-
vijo, rešuje v glavnem z negativnimi ocenami.
Ko je bilo staršema nekega učenca triurnih levit
dovolj, sta pripomnila, da bi bilo dobro, če so
učenci res tako 'ilabi, razred kratkomalo odpraviti,
na kar je tovarišica dejala: ja, potem bi bili pa to-
variši brez ur, Sklicevala se je tudi na težave sro-
iih učnih priprav (kot da jo -;e kdo silil v tak po-
klic).
Na dlani je, da 50 takšne metode povsem zgre-
šene; ne samo v odnosu do staršev, ki imajo menda
pravico enakopravno sodelovati v učno vzgojnem
procesu, ne da bi jim smel kdo s pedagoškega pie-
destala metati v obraz vsakršne grobosti, pač pa
tudi do učencev, ki jih ne moremo že apriori ena-
čiti s huligani in do katerih je v .mnogih primerih
potrebno še koliko strpnosti (lastnosti, ki je brž-
kone sestavni del tudi pedagoškega poklica?!). Če
so v našem primeru prišli v razred najboljši učen-
ci, je res čudno, da oi lahko nenadoma jx)stali naj-
boljši. Morda je to poseben pedagoški dosežek (se-
veda brez pedagogike in metodike)!
oh
OD 12. DO 22. MAR(
Nekako.do 15. mar
in od 20. marca dal
; pogostne padavine
' hladno, sneg večkrat 1
; nižin. Vmes kakih 4 d
lepo in postopno top
je.
Dr. V.: