Si. 60.
V Trstu, v sredo 29. julija 1885.
Tečaj X
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko^ ^
• EDINOST« izhaja i krat na teden vsako sred« in sab«t« o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. SO kr. — Posamezne Številki se dobivajo pri onravniitvu in v trafikah v Trati po & kr., v Berlol in v Ajdtvtčinl po • kr. — Aforo&itfM, reklamacije in inaerate prej mi Oprava lit v«, vla Tarraita, >Nava tlakaraa«.
v
Cehi, Madjari in Nemci,
Še predobro so nam v spominu sovražni odnošaji mej Čehi in Madjari, kateri zadnji so bili več krivi Hohen-wartovega pada in preklicanja fundamentalnih Člankov, nego pa Bismark, kateremu se tudi včasih rado pripisava kcivda dopodkov v prvej polovici novembra 1871. Češki narod se je bil tistikrat zataboril v pasivno politiko in videlo se je, kakor bi hoteli poslanci drugih Slovanov tudi posnemati Čehe. Toda Poljaki so se dali premotiti po obetih ustanovercev in Dalmatinci prav tako. V letu 1812 je ministerstvo predložilo parlamentu postavo o volitvah za silo; ta postava je imela smoter, da uniči moč deželnih zborov, kajti po njej je moglo ministerstvo razpisati direktno volitve ga državni zbor, ako ne hi bili hoteli deželni zbori poslati svojih poslancev v tadašnjo dunajsko lesenjaČo. Ta postava je bila v prvej vrsti naperjena proti federalizmu; ali do zmage so jej pomagali le Dalmatinci in par slovenskih poslancev, in prav za prav j* ta slovenski parček odločil zmago ministerstva Auerspergovega.
Leto potem smo uže imeli na vratu drugo postavo, katera je vzela dež. zborom pravico pošiljati poslance v drž. zbor in uvedla direktne volitve, kar je bilo Se veča zaušnica federalizmu. Ustavovercem je Šlo sploh za centralizovanje in zato so hiteli z odstranjevanjem vsake naprave, katera bi bila spominjala na federalizem. Da se jim je tudi vse posrečilo, kriva je največ needinost mej Slovani samimi, posebno pa čndna politika Poljakov, katere so ustavoverci celih 8 let za nos vodili. Pri vsem tem pa se ni ustavovercem ni hotelo posrečiti zlobno
Vsi dotui ae pošiljajo Uradalitva »vli TarraatB« »Nuova Tlpografla;« vi»:ik mora biti frankiran. Rokopisi o»ez posebne vrodnoati ae ne vračajo. — Jnseralt (razne vrste naznanila m posianme) ae zaračunijo po pogodbi — prav o.en6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr
delo, da bi namreč zamorili mej avstrijskimi Slovani Čut narodnosti ter Slovane žrtovali Germaniji.
Ko so hoteli druge narode žrto-vati svojim bogovom, zmešal jim pa je pravi in edini Bog jezike in pamet, sami sebe niso več razumeli in zato so propali po osemletnej za Avstrijo nesrečnej vladi. Čehi so ves ta čaa vstrajali v pasivnej opoziciji, ali politično zreli češki narod je v tem času prebil mnogo grenkih skušenj, in gotovo so njegovi voditelji čakali le prilike, da jim kedo ponudi roko, da zopet morejo stopiti v akcijo, kajti pasivna politika je jako težka in nevarna, in da niso bili Čehi tako zrel in inteligenten narod, gotovo ne bi je bili tako častno izvršili, kakor so jo.
Pasivna politika je sploh jako nevarna in bi bila avstrijskim Slovanom mogla dobro koristiti le potem, ko bi se je bili poprijeli tudi Poljaki, Slovenci in Dalmatinci; needinost in sebičnost pa ste bili krivi, da so Slovani toliko časa nosili nemški jarem, iz katerega se ne rešijo nikoli, ako se niso še naučili iz toliko skušenj, da morejo le po solidarnem postopanju kaj doseči.
Čehi so po britkej skušnji marsikaj pozabili, ali se tudi mnogo naučili. — Ko je naš presvitli vladar razvidel, da z ustanoversko sistemo ne gre več dalje ter poklical na krmilo Taaffejevo. ministerstvo, dal je temu nalogo, da stori mir mej avstrijskimi narodi in da v prvej vrsti skrbi zato, da Čehe zopet spravi v drž. zbor. Tako nepogojno no bi bili čehi vstopili v parlament, ako ne bi bili prepričani, da so se časi močno spremenili, in da se da v parlamentu kaj doseči. Prva njihova skrb je bila, da so z drugimi Slovani in konservativnimi Nemci sklopili kompromis skup-
PODLISTEK.
nega postopa"ia in tako ustvarili zadosti močno desnico v parlamentu, katera se more uspešno ustavljati ve-likonemškim, centralističnim težnjam. Čehi imajo dobro nado, da dosežejo vse, kar jim je bilo obečano uže leta 1871. — Zato pa polagoma odstra-nujejo vse ovire, katere bi jim mogle v odločilnim momentu prekrižati račune, in ker jim je predobro znano iz lastne bridke skušnje, da Madjari v Avstriji vse premorejo, kakor so to pokazali leta 1871, zato se uže nekoliko let sem močno približujejo Ma-dj arom, in so letos porabili priliko ogerske razstave, da vtemelje neko trajno prijateljstvo z Madjari.
Te dni je prišlo s posebnimi vlaki v Pešt nad 1400 Čehov raznih stanov, da si tam ogledajo ogersko razstavo, in ti Čehi so bili v Pešti sprejeti od prvakov Madjarskega ljudstva z najlepšimi ovacijami, osnovali so Madjari čehom na čast velikauske ljudske veselice, vozili jih in gostili na vladne troške, da celo aranžirali so izlete v notranje Ogerskega in povsod so bili Čehi navdušena sprejeti. — Magnatje, poslanci, javni uradniki, ljudstvo, s kratka: vse je tekmovalo v sprejemanju Čehov, povsod, kamor so prišli, bili so povod navdušenih demonstracij. Ali pri raznih banketih, pri katerih se navadno veČ politizira nego j6, govorile so se jako pomenljive besede. — Nekateri Čtihi so Madjare pozdravili po maujarsko, nekateri Madjari zopet Čehe po češko, ali vsi madjarski govorniki so povdarjali, da Čeho m radi pripoznavajo ono svobodo in one pravice, katere oni (Madjari) sami uživajo, in Čehi so zopet priznavali v svojih govorih veljavo in napredek Madjarov in jih slavili zarad njihovega rodoljubja in njihovega požrtovanja za svojo svobodo in svojo
Indijska drama Kalid&sova.
Nil Rlovenski jezik preložil dr. Karol G laser.
/Dalje.)
Kralj.
Moje želje se inaž* spolniti ne morejo, nego du iščem samote; spremljaj me tt(\aj na sprehajališče.
Vidulaha.
(Za s4) Kaj j* zdaj storiti? [Glasno). Hodi sem. (Oba letala). Južni veter, ki prihaja od sprehajališča, tebe kot gosta prijazno pozdravlja.
Kralj.
Gotovo je primaren ta priimek,
Ki južni veter ga ima'; lep6
Namaka zdaj cv tico m&dliavd1,
Iii i vejami se igra kaundlje*;
Ker druži ljubav4 in prijaznost vs6;
Ljubimcu gorki se dozdeva ml.
Viduiaka.
Saj je pa tudi spodobno, da ti je tako
1 Dakfiam pomenja »ju£en» in »prijazen«.
*	Gaertnera raeemosa;
*	jnsminum multiflorum,
4 SaiiNkrtsli-i beseda za ljubezen „sneha" znači tudi •mokroto*. • vlažnost«.
naklonjen. (Hodi sem ter tja.) Tukaj je vhod. Vstopi.
Kralj.
Hodi ti naprej. (Oha vstopita).
Kralj.
Slabo sem pogodil; mislil sem. da odpravim »'se nezgode, če grem na sprehajališče; kajti
Zelo sem hrepenel po šetališči, Pa to veselja mi ne dela nič; Vsaj zdi ae mi tako kot da bi proti Deroči vodi moral pl»vati.
Viduiaka. Kako je neki to?
Kralj. • • Hud6 mi bog ljubezni ranil je Srce, ki neprestano hrepeni Po bitju krasnem in nedosegljivem; In kaj početi mi je zdaj, povej, Ko južni veter listjn že suši In mungo* z novim brstjem krasi se?
Viduiaka.
Dovolj si jadikovul; kajti v kratkem ti K:\ma vse želje izpolni in se s teboj sprijazni.
Kralj.
Tvoja brahmanska beseda mi je porok za to.
Viduiaka.
Glej, gospod, krasoto prirode; ona ti kaže, da se je uže spomlad približala.
Kralj.
Gotovo; z veseljem zapazujem drevo za drevesom.
Tu le zapaiil sera kuravako", Na vrhu belo, modro ob htrarieh,-
* Mangifera indica
** K videči amaranth, ali rudeče cvetoča Barleria.
državno neodvisnost. — Vse to je po nekakem iznenadilo ves svet; najbolj pa naše Velikonemce, ki so uže davno računili, da jim Madjari zopet drugikrat pomorejo do nadvlade v naš^j polovici države. — Glasila velikonemcev so najprej skušala vso stvar z molkom spraviti ob veljavo, a ker to ni Slo, zato se zdaj zaletajo na vso no3 v Madjare in Čehe, dražijo ene na druge ter jim v spomin kličejo staro sovraStvo. — Ali vso to ne bode prav nič motilo merodajnih krogov, politika jo hladnokrvna kalkulacija, in Madjari so zadosti hladnokrvni politikarji, da vedo, da jim je treba v prvej vrsti računati z veČino avstrijskega drž. zbora, v katerej večini pa so Čehi najuplivnejŠi. Časi so se močno spremenili in težko bi več konveniralo Madjarom, da se vežejo z Nemci v namen, da podpirajo takraj Litavo nemško hegemonijo (nadvlado). Predobro se spominjamo še časov po nesrečnej bitki pri Magenti in prvih let konstitucijonalne dobe v Avstriji. Takrat smo bili Slovani in Madjari vsi enaki sovražniki nemškega centralizma, Madjari in Slovani so še za časa ožjega drž. zbora skupaj simpatizirali, ker enim in drugim je šlo zato, da se odstrani vsaka nemška supremacija, in v istini je tudi okto-berska diploma avstrijsko ustavnost osnovala na podlagi največe avtonomije. — Nesrečni Schmerlingovi eksperimenti niso čisto nič imponirali Ogrom, kateri sploh niso hoteli nič vedeti o skupnem državnem zboru in so se držali v pasivnej opoziciji.
Nesreča pri Magenti je Avstrijo dovedla do ustavnosti, morala je priti nesreča pri Kra'jevemgradcu, in Madjari so dosegli, kar so želeli, namreS svoje državno pravo in avitično svojo ustavo; k temu pa so jim pomagali
Tam le ašokiu* cvet pokaže «e Iz popka, saj je Že celo rudeč; In novo matidzari na manginem Drevesu rujavi cvetični prah; Tako spomlad razvila se je zdaj Da otrok ni, pa tud' Še deva ne. Viduiaka.
Glej prijavno te vabi sedež iz črnega marmelna v senčnici spletenoj iz atimuk-tinega" brstja; na njeno cvetje so sedla buč*le in podrle ga na tla. Sprejmi prijazno vabilo.
Kralj.
Če tako hočeš, pa dobro. (Oba sedeta)t Viduiaka.
Prijatelj, oziraj s-* po ovijalnicah in pomiri hrepenenj* po Urvašiji.
Kr a lj (\dihovaje). Cvetoče ovijalnice v tem logu, Će prav na'aj do z-mlje hrepeni Njih rast, razvediti mi ne mog6 Qčij, nzvalanih po njej zel6 Pr^mlSljaj tedaj vedno, kako bi se mi mogle moja želje vresničiti.
Viduiaka.
Ivo se je Včliki I mira v Ahaljo zaljubil, dajal mu j3 bil njegov zdravnik svete; pri tebi pa ta posd jaz zdaj opravljam, saj sta oba brez uma.
Kralj.
Goreča ljubezen pozna pripomočke vse.
* Jonisia AŠoka, drevo srednje velikosti, ima cvetje oranŽme barve, ki pozneje prehaja v rudeče. To cvetje v mesecih nušcu in malem travnu po noči jako lepo diši in presega glede lepote skoraj vse cvetice.
** Premn* spinosa.
Viduiaka.
Uže premišljujem; pa nikar me ne moti z večnim jadikovanjem Kralj (vzdigne se).
Gotovo teško pridobim si drago;
Pa vender bog ljubezni javlja zdaj,
Da hoče izpolniti želje vse:
Neznana radost polni mi (Sedi \amaknen v dulevuo bolest).
(Po zraku pridete Urvali in Citralekhd).
Citralehk&.
Kam pa greš in kaj je namen trojemu potu ?
Urvaši. •
Prijateljica, takrat ko spni se na gori Hemakuti na veji spotaknola, zasmehovala si me bila in zdaj pa vprašaš, kam da grem ?
Čitralehki\.
Gotovo hočeš h kralju Pururavasu ?
Urvaši.
Tako je; ta svoj kan hočem izvršitj, ne oziraje se na to, kar veleva sramežljivost.
Citralehki.
Kogii si poslala kot posla naprej? Urvaši.
Svoje srce. „
Citralehkfl.
Samo tedaj naj bi opravilo tak posel? Kdo ti je tako svetoval?
UrvaSi
Bog Madama je tako naročil.
(Dalje prlh.)
E DINO S T
tudi Nemci, ker so videli, da ne bi Šlo dalje z njihovo vlado, ako ne bi zadovolili vBaj Madjarov, kateri bi jim potem tndi pomagali; gotovo pa so tudi oni imeli namen zatirati Slovane. Madjari so dosegli, kar so želeli. Nemci so vgrizli v kislo jabelko, ker ni bilo drugače; da nemajo Čehov, Poljakov in drugih Slovanov na vratu, gotovo ne bi bili tega storili. To vse Madjari dobro vedo, kakor tudi niso poznbiii krutih časov v Avstriji, kateri so se vršili pod nemško firmo. Prepričali so se nadalje Madjari, da ona stranka, katera je gospodarila 1. 1867, ko se je sklopila nagodba z Madjari, nema več v sebi one moralne moči, katera bi jo sposobila zopet t za vladno stranko, da sami sebe in svojo državo v največo nevarnost stavijo, ako pomagajo Nemcem do hegemonije.
To vse je najbrže tudi Madjare sprejemljive storilo za prijateljstvo, katero jim prožijo uže več časa Čehi; — ti zadnji pa vidijo v prijateljstvu z Madjari neko garancijo, da dosp6 do svojih državnopravnih ciljev. Čehi so posnemali Madjare s pasivno opozicijo, ali ničesa niso mogli doseči, ker niso imeli zauesljivih zaveznikov.
Danes so na potu, da dosežejo velik del svojih terjatev; ker prvič je prevladala pametna misel, da s zatiranjem Slovanov v Avstriji se dela le za Nemčijo in panslavizem ter da se Avstrija more le potem vzdržati in napredovati, ako se v njej uvede narodna enakopravnost in se država vredi na starej historičnej podlagi.
Drugič pa imajo Čehi zdaj v svojih slovanskih bratih zanesljive zaveznike, in ako so tudi Madjare pridobili na svojo stran, imajo potem dobro podlago za nadaljevanje svoje federalistične politike, katera mora konečno zmagati v Avstriji.
(Konec prin.).
Novodobni obrtniki.
(Konec.)
Mnogo Škode torej Cinijo prodajalci te stare ali vsaj strohnele obleke in druge čenčarije. Moč imajo pa vzlasti na ubogo kmetsko ljudstvo, ker tu gotovo nahajajo mehke, priprosto ljudstvo, nevešče zvitih spletk in grde sleparije, katere se ti ne-marneži poslužujejo, rado jim verjame ter toliko pred pale vanje, nego omikanejše.
Ali kako se ga hočem odkriŽati? večkrat toži kaka prostodušna, naivna ženica, kar jo je kak tah postopače? prav dobro »namazal«, pustivši jej kopo malovred-nega blaga in »škedo«, z gori zaznamovano desetkrat večjo ceno, nego so vse one cape vredne, — vsaj sem ga strani podila in mu zabičevala, da njegove robe ne vzamem, alt ko mi io je nesel naravnost v sobo ter tam ibesil podobe na steno, obleko pa razj .stavil po mizi, — morala sem se udati! Pa vsaj mu nisem dala Še niti novca.
Nič ne de, daj mu takoj, ali ne daj mu denarjev, on se uže vrne ter te bo tirjal. če mu pa ne boš imela s kom platiti, tedaj gorje 1 Malo dni potem boš klicana na soduijo, kder so ti povrh pridjani še stroški tožbe, koje moraš po razsodbi sod-nikovej plačati zajedno z vso svoto, kaljo še ostaje na onej robi, v štirinajstih dneh !
Ne bodemo dalje razmotrovali, kako se ti potepini v hiše našega uborne^a ljudstva prikradejo in hvalisajoč svojo ničvredno »beračijo«, slednjič omamijo lebkoumna babčeta; v srce nas pa boli, da se dopušča to slepenje In odiranje po kmetih. Vsakdo, Beveda, želi si lepe čedne sobice, okrašene z čednimi podobami, ker drugače ko domov pride, vidi se mu, da vstopi v turško džamijo ali kako pastor-sko cerkev, ako so stene vse gole; to čuti tudi kmet, za kar si nabavi oni dva — aH trikrajcarskih podobic (da imajo le nos in oči ter da so dobro z barvo na«
mazane), da jih le po steni razobesi te; Itfcnje zamaši.
Te baie prodajalci to dobro vedo, znano jim jei, da si tudi ubožni kmetič Želi kake »velike« podobe ter ponudi mu jo skoraj zastonj — kakor sam pravi. V svojej lehkovernosti se jih je dalo zape* ljatt ufe mnogo ter čim dalje so dajo, ker tovrstni prodajalci se vedno množe ter tim »cenejše« otdajejo svojo šaro. Druzega mi ne moremo v tem obziru pomoči, nego da svarimo naše ljudstvo pred takimi prodajalci ker spoznani so kot sleparji; vsaj uže njih agentje ti nič kaj zaupnosti ne vzbujajo, ker večinoma so iz mestnih po-tepačev, ki gledajo le, kako bi več denarja iz ubozega zapeljanca izmuzgali ter njegovo plačevanje podaljšali. Do nekega časa nose svojemu gospodarju, ostalo je pa za nje.
Ne metajte tedaj strani denarja, drago in težko prisluženega denarja, ker dobro veste, koliko morate pretrpeti predno do njega pridete, kajti tako nakupovanje na obroke se pravi denar stran metati ter protizakonito trgovlnstvo podpirati. Kupujte rajši v znanih pravičnih štacunah in vzlasti v onih, kojih gospodarji so dobri Slovenci, ter vas ne bodo odreti iskati, kakor oni krastači, marveč potrpe radi z vami; pa vsaj tudi robo lahko »za-kaparate« t. j. plačate nekaj na račun ter potem, kader hočete, ponjo pridete dopla-Čavši, kar vam je še za platež ostalo. To bode vam samim v korist, ker ne bode se vam treba bati, da ste, ako enega ali dveh obrokov ne plačate, na sodnijo klicani, z sodnijskimi troški obloženi ter da se vam čestokrat rubež naredi. Kaj je treba strmoglaviti samovoljno v lasten propad, ako si morete pomoči?
Dobro je biti človeku opreznemu in kakŠenkrat i nezaupnemu, vsaj ga tako ne odirajo ter se lahko izbrca iz kake spletke, ki bi ga drugače v gotovo pogubo ali vsaj sramoto peljala. Vsakteremu je tnari lastna čast ter nikogar ne veseli ter mu ni častno, ako ga tako meni nič tebi nič na sodnijo kličejo : naj vas torej vsaj lastna čast odvrača od teh libvarjev, novodobnih oderuhor, robo na obroke kupovati.
In pa: komu ni žal lepega denarja, ki ga tako malovredno strani luča? Komu ni žal biše aii zemljišča, kojega so mu ti prodajalci za malo cunj prodali ter njega ven izpodili'! Da, tem bolj se mora kesatl, ker je sam kriv lastne nesreče in uhoŠtva.
Glede tega, da prostejŠe ljudstvo seda rado na limanlce takim pohlepnim brez-srčnežem ter da mnogo nesreč in uboŠtva izvira iz takega nezakonitega prodajanja, morala bi se tudi višje oblast na tako sleparstvo in oderuŠtvo ozreti ter preprečiti delovanje teh ptičkov, kojim je na srcu lastno koristenje in bogatenje, naj si bode na pravičen ali nepravičen način.
V prvej vrsti pa svarimo pred takim kupovanjem naše vrle okoličanke, ki so bliže mesta ter zato toliko bolj izpostavljene delovanju tem oderuhom. Ko vam pred hišo pricahtd butaro svoje na pol strohnele robe, poženite ga od hiše. Z lepa se morejo le redkoma odpraviti, ker ako pridejo do tebe, primejo se kot klop kože; torej obrnite mu hrbet ter ne dajte se preslepiti. Istotako bi svetovali KraŠevkam, ki imajo na skrajntj meji — na Opčinah požarja, ki preti opustošiti, ali boljšo v svoj žep spraviti marsikako premoženje na Krasu.
Enake firme v Trstu so VVatscber, Gorscbiak, Puli, Zitermann in mnogo druzih.
Torej pozor I
Lev in.
Politični pregled.
Notranje dežele.
0 shodu nalega cesarja z ruskim se zopet govori in trdi, da je naš cesar po vnbil z lastnoročnim pismom ruskega carja v Reichsstadt.
O shodu, naiega cesarja z ruskim se piše iz Petersburga v «Politische Corre-spondenz«, da car in carica Še to poletje popotujeta na južno Rusko, in da se ta krat najde prilika, da se snideta oba ce-
sarja na avstrijskej zemlji. Kdaj ia kde se to zgodi, to še ni določeno.
V	Celovcu se je zadnji teden odprla razstava.
Hrvatska stranka v Dalmaciji se prizadeva za to, da se Splet proglasi za glavno mesto dežele, ker to mesto ima največ prebivalcev, največ trgovine, ono je najbogatejše i Hrvatje imajo v njem največ veljave.
Velikonemci, ki bo zadnji čas prav plat zvond bili in kričali, da stoji v ognji dr* žavuozborska desnica, da je konec nje vladanja, ker Lienbacher jej vseka smrtno rano, morali so se zopet umak noti, kar so se voditelji raznih klubov desnice oglasili in izrekli, da bodo tudi vpribodnje solidarno postopali. Zlomil se je klin, b katerim so hoteli odcepiti Galicijo, Bukovino in Dalmacijo iz cislitavske skupine, Tirolski poslanci niso hoteli poslušati si-renskega glasu, naj prestopijo iz Hohen-wartovega v Lienbacher klub, ker vidijo, da je nemškokonservativno središče pod Lienbacherjem s centralističnimi namerami za Avstrijo gola nespamet, ker ved6, da je sedanja veČina državnega zbora boljša varuhinja katoličanstva, nego Lienbacher in vsa njegova pobožnost. Lienbacher ostane tedaj z svojimi nazori, ako jib od sebe ne vrže, skoraj sam, njegov klub bo peto kolo, 8 katerim ne opravi nič, to pa Be mu utegne pripetiti, da postane smešen in tako zgubi Še tisto veljavo, katero je nekdaj imel.
Nemika centralistična stranka vedno bolj razpada, nož so jej zabodli v prsa nje lastni privrženci s tem, da so spregli avstrijski voz in se vpregli v nemški. Vodja nekdanje ustavoverne stranke dr. Herbst je pri volitvah na Češkem padel, ker zanj ni več marala velikonemŠka stranka, in vodja veleposestnikov, silno vplivni in mogočni knez Auersperg, o katerem je Scbmerling rekel, da je prvi kavalir, umaknol se je s političnega pozo-rišča, ker ga je velikonemŠka stranka začela napadati. Tako pada list za listom nekdanje vsemogočne stranke.
Na Dunaji v okraji Favoriten je po noči od 27. na 28. t. m. pri nekej plesnej zabavi vstal prepir mej civilisti in vojaki, da je moralo priti redarstvo. Kar naglo pa so se slišali streli, en topničar je bil ustreljen, dva pa teško ranjena, ranjen je bil tudi en civilist. Vojaška in policijska komisija preiskuje to stvar.
V nanje dežele.
V	Srbiji se močno dela za Karadjor-djeviča; policiji ima polne roke posla in gosposke se boje ustaje, ki bi lahko kralja Milana vrgla s prestola i nanj posadila Karadjordjeviča.
Papež je prekonlziral 27. t, m. šest kardinalov, potem več škofov, mej temi grofa Schdnborn za vrhovnega škofa v Pragi, in budejeviškega škofa.
Kardinal Nina je zadnjo nedeljo umrl.
Na Francoskem se uže marljivo pripravljajo za volitve v državni zbor. Razne stranke razpošiljajo svoje programe in nosijo polno vrečo obetov. Pa tudi vlada izda svoj program, to pa še le malo pred volitvami, ko je) bodo znani uže programi vseh strank. Volilni boj bode brez dvombe jako živahen, a republiki nikakor ne bode nevaren.
Mej Francosko in Kitajsko so nastale zopet prijateljske razmere. Kitajski po slanec je 27. t. m. načelniku francoske repubiike izročil poverjenico ter naglašal odkritosrčnost dobrih namenov kitajske viade in izrekel željo kitajskega cesarja po stalnem miru. Grevy je odgovoril, da boio povrnivše stare prijateljske razmere obema državama koristne.
Francoska poslanska zbornica je 27. t. m. razpravljala kredit 12 milijonov za Madagaskar. Freycinet je izjavil, da tu ne gre za nove pridobitve, ampak za varstvo pravic in domačinov. Freycinet je kazal na to, kako brezvestno postopajo Hovas in svaril, naj se z njimi ne ravna preza-nesljivo. Obravnava se je na drugi dan odločila.
O avfganshem pralanji se poroča 25. t. m. iz Londona, da angleško-rusko pogajanje uspešno napreduje. Ruski poslanec Staai je imel ta dan z Salisbury-em važen pogovor. Tudi se vesti o vst&il v Kabulu doslej še niso potrdile. Po zadnjih poro-
čilih iz tega mesta je tam vse mirno. —
Upanje je pač, da se zdaj Še obran) mir mej Angleško in Rusijo, ker angleftka. vlada ve, da z vojno ne more nič pridobiti, poirla pa bi neznansko novcev in angleški državljani bi morali globoko seči v mošnjo, da pokrijo vojne troške. In da bi Angleži uže mogli upati na zmago, pa še tega upanja nemajo, nesrečna vojna pa bi Avfganistan priklopila Rusiji io potem bi bili Rusi v Aziji Angležem neposredni mejaši, česar pa Angleži ne morejo želeti.
V angleUsj spodnje j ibornici je 27. t. m. Bourke naznanil, da vlada dela priprave, da se Kasala osvobodi, katero so uporniki zaprli. — Mabdi je vendar le mrtev; angleška vlada je dobila vesti, vsled katerih o njegovej smrti ni več dvomiti* General Grenfell je brzojavil, da je dobil novo poročilo, katero Mahdijevo smrt potrjuje. Kalif Abdullah je njegov nastopnlk.
It Ton kina poroča Courcy, da so ustaškega vodjo Thuyet-a njegovi pristaši večinoma zapustili in da mu je fancoska vojska vsa pota zaprla. Francozi zasedejo provincijo Thanhoa.
Sever noamerikanskih držav načelnih Cleveland je vsled smrti generala Granta izdal proglas, v katerem se spominja zaslug umršega in zaukazuje, da morajo vsa javna poslopja skoz trideset dni črno zastavo razobesiti, na pogreba dan pa zaprta biti. Tudi borsa bo ta dan zaprta.
DOPISI.
Bazovica. 28. julija, — (Izv. dop.) , {100 letnica). — Uže v zadnjej štev, cenjene Ejinosti je bila omenjena redka slavnos»t 100 letnice, odkar je bila usta* novljena naša župnija. Slavnost se je veličastno izvršila v nedeljo, 26. t. m. Uže v soboto so vihrale krasne narodne in cesarska zastave na našem zvoniku in po-terk ivanje zvonov proti večeru nas je zazibalo v neko vzvišeno praznično razpo-ložje. V nedeljo rano zjutraj nam je stre-Ijauje topiČev naznanjalo začetek praznika. — Ob pol desetih se je začela polniti cerkev, katera je bila k malo prenapolnjena. Ko ob desetih začne maša, je bilo ljudstvo jako izuenadjeno, ko je čulo orglanje in zadOBti lepo petje, kar vse, k.ikor znano, smo uže mnogo časa pogrešali v Bazovici.
Nadejamo se, da st* volja ljudstva izpolni, in da ne bodo sopet orgije omol-knile. Po maši začela je procesija, katero je vodil naš v. č. g, župnik sam in pevci so kaj lepo peli veličastni »Pange lingua«. Cerkvena slavnost izvršila se je krasno, naši ljudje bo je bili kaj veseli in le en glas se je slišal, da je treba sopet petje m orglanje osnovati ter se zedlniti v ta namen ter se ogibati nekaterih vohunoV magistrata, pa resno terjati od zadnjega kar nam gre. Ako se bomo dali strašiti od vsicega »jeblajterta«, slabo za nas. Ali tega ni treba; mi smo gospodarji v svojej hiši in pravico nam ne sme nikdo kratiti, tudi magistrat ne.
Plesov je bilo že mnogo letos v našej TržaŠkej okolici. Večkrat smo Že pisarili o teh plesih, da bi bilo dobro, da bi se popolnoma odpravili in to zaradi grdega vedenja nekaterih; ali leto« so se ti plesi nekoliko zboljšali, in ni slišati več toliko laškega kvakanja na plesiščih, kakor je bilo slišati v minolih letih. Da pa se je to laško ostudno kvakaoje nekoliko »plašilo, uzrok so največ okoličanska pevska društva, pri kojih se nahaja več mladenčev, lcojl se na phšiščih skupaj snidejo in vrežejo marsikatero narodno. Čis bi bilo res, da bi se enkrat za vselej odpravilo to grdo surovo kalabreŠko petje na čisto slovan-skej okoličanskej zemlji in prepevalo svoje domače, nedolžne pesmice, s koji mi ni nobenega pohujšanja.
Tak staroslovanski ples bode v nedeljo, 3. avgusta v Bazovici; — ako bode vreme ugodno, bode veselica prav živahna. Kakor slišimo, delajo se že lepe priprave, ako no bode sopet letos prav v soboto kolera v Trst prišla, kakor je lansko poletje. Pri plesu bode svirala izvrstna okoličanska godba. Ob enem tudi opozoru-jemo vse došle plesalce, da bi se na plesišču, kder bodo vihrale Blovenske in avstrijske zastave, zdržali vsacega laškega ktičaoia, ker to fantom nečast dela. Kdor Želi pokusiti čašico dobregi vinca, naj se potrudi v nedeljo v Bizovlco in videl bode, da mu ne bode Žal za pot, kojo bede storil. Zatorej na videnje v nedeljo v hladnej Bazovici.
las Bazovice, 22. avgusta 1885. — Draga Edinost I Rad bi ti poročal veselih dogodkov iz naše občine, ali ž.tllhog, mi-noli so časi, kateri so prinašali bolje dogo ibe od sedaj. Magistratovcl bi nas prav radi uničili. Kaznujejo s zaporom nekatere, druge iz svojih hiš gonijo.
EDINOST
Tako so 22. t. m. necega ubožca iz njegova hiše izgnali zaradi nenatančnostmi deželne postave o zidanja novega poslopja. Ona zahteva, da se mora pod streho opeko (tavele) staviti, ali ker naš ubožec ni mogel opeke kupiti, kupil je takozvane kraje, kateri so ga mnogo denarja manj stali od opeke. Res mu je prišel večkrat dekret, naj popravi, kar treba. Ali kmetiču ni mogoče toliko denarja skupaj spraviti, da bi opeko kupil. Slednjič pride plin, Mirko-vič, vaški, ali bolje rečeno, magistratov župan, pismonoša in dva žandarja, kateri so zahtevali, da se mora kmetič iz hiše izgnati. Vse bi se bilo poravnalo brez Škode, da ne bi vaški župan tako ostro zahteval izvršitve postave. Da ne bi pa elišal jokajoče kmetove soproge in plaka-jočib otroč'ćkov, šel je prej v gostilnico se napit in potem je tja Šel.
Proti osmej uri so začeli otroci povpraševati po večerji. Krnet gre k Županu, da bi mu Šel odpret hišo, da vzame iz hiše kaj za večerjo plakajočim otrokom. On pa se je ostro proti njemu vedel in jezno odrezal, dane. To vam je usmiljeno srce I
To noč je moral ubožec z svojo soprogo in trojimi malimi otročiči pod milim nebom prenočiti.
Drugi dan se napoti s lupanom na
manistrat, kdef-pti' hitro stvar obrnejo, namreč, da oni ga niso iz sedanje hiše podili, ampak iz stare, katero je leta 1882. uže podrl. Potem tnu dovoli g. Pimpah, da sme iti drugi dan v hišo stanovat. Tedaj bi moral Še eno noč na prostem ležati, kar je kmeta razjezilo in se začel srditi nad njim, zakaj in po kakšnej po« stavi mora še on pod milim nebom ležati. Se le potem je dal povelje županu, da mora domu prišedšemu koj hišo odpreti. Iz te prigodbe lahko vidite, kako lepo ravnajo magistratovci z nami, kaj pt ko bi ostal Poldek za deželnega poslanca ?
Opazovalec
I m Koperskega okraja, 27
ju'ija. — (Odgovor g. piscu dopisa it Ko* parlčine v 59, itev. cenjene »Edinosti■). — Gospod resnicoljub! Ne vetu — kaj vam v dopisu iz Koprskega okraja v 53. štev lista »Edinost« ne ugaja, da tako udrihate po mojej malovidnosti. Gospod res nicoljubl Videl sem, da je bilo v sporedu celih 17 točk, koje sem tudi zaporedoma slišal. Tudi sem v 53. štev. »Edinosti«
Eohvalil vrle Kubedce in njih voditelje, lagohotno pa sem kritikoval petje Ric-manjskih pevcev, misleč jim tako koristiti, da si vdobć pevovodjo, da jih poduči, kaj je prav in kaj ni prav, a to je vas, gospod dopisnik, v 59. štev. »Edinosti« tako do srca prijelo, da mi očitate malovidnost in da sem malo slišal; počasi, gospod resni coljubl
Gotovo malo slišite, ker krasni Iv. pl Zajčev »U boj« ste vi piano, a jaz, ki ne iliiim, pa sem ga vedno forte in fortisimo slišal peti.
Gospod resnicoljubi Ne vem, ali niste le nikoli slišali peti >U boj« do 28, ju nija, jaz mislim, da ste slišali in gotovo ga tudi imate kde zaprašenega. Torej svetujem vam, poiščite si celo partituro in preglejte dobro, kar jaz tukafvam opazim Tempo, »Allegro con fuoco non forza« je skozi do »Za domovinu« itd. ali kako so peli vaši slavci pri tekstu »Grad naš več gori . . . . kde je bil pianisimo? /akaj se je pelo piu mosso ker ni pripisano ? Nadalje pri ponavljanju, kder se pri I. po navija »Sad z Bogom itd. zakaj čakati 2 in pol celi pavzi, kder so le 3 četertin-ske in I. osminska pavja. Tudi so še drugi pogreški, katere gotovo sami poznate
Hvaliti, kar je dobro,
Opozarjati na to, kar je slabo,
to je moj namen. Torej gg. pevci iz Ric manj, bre/ zamere, poišČiti si pevovodjo in !>uste vi ieli, kaj je prav in kaj ni prav
Jaz sem govoril »rešnico«, gospod »Res nicoljuh«, in to mora biti prav Vam naj bolj po všeči, ker resnicoljub.
_ Veseljak
Iz drataoTKke županije, 19.
Jteiija. — V 03. štv. Vašega cenjenega lista 8»m bral dopis iz naše Županije. Ker udriha dopisnik iz svojih ozirov po taj nlku L.K., dolžnost mi je,da mu odgo vorim na neresničnosti.
To ni res, da je novi obč. tajnik »malo več kot nič občinske stvari razumel. On Be je prej bavil s tajništvom v drugej županiji na Tolminskem, nego dopisnik; bil ie dalje tajnik dve leti pri c. kr. okraj. Sol. svetu v Tolminu. Občani Graho^ske lup nuje 80 ga bvatili in ga še vedno hva ijo kot zel6 zmožnemu in zvedenega v občinskih zuuevab. Novi tajnik bi bil na Grahovem še vedno kot tak, da ga ni njegov poklic drugam pozval. Občinstvo njega m sovr.žilo, kakor je njeuoveua nre.iuika, niti gi4 ni starešinstvo odstavilo, kakor je storilo z njegovim prednikom. — Dalje krivo poroča dopisnik »da si oovi tajnik pred 8. uro nikdar ni dal dobrega jutra voščiti«. Ce ga ni klicala tajniška služba — res ne; kajti on ni imel navade, da bi hodil v prostih urah v gostilne prežit na gl»ž vina. če ga pa jt> k"do potreboval, vstnl je tudi pred (i uro.
Sicer pa tega neče vedeti dopisnik, da imajo povsod tajniki odločene ure za ura dovanje, kar na Grahovem ni. Gotovo je Človeku neljubo, da ga hodijo vzbujat, kader se komu poljubi, kakor se je na Grahovem pogosto dogajalo.
Ako je prejšnji obč. tajnik in obhod-nik ob enem oddajal tudi poštna pisma, ni tega storil iz dobrote, ampak ker si je s tem zaslužil lepe krajcarčke. To ima prav, da bi moral znati obč. obhodmk brati, sicer pa ni njegovo delo raznaŠati poštnih pismem po vaseh; če pa hoče tudi ta posel opravljati, naj ne računi preveč od pisma. Samo zarad poštnih pisem je vedel dopisnik prejšnjega tajnika pohvaliti. Malo je bilo dobrega na njem.
V zadnjem odstavku opira dopisnik še župana, trdeč o njem, da še znotraj Hole videt ni. Ali k ljubu temu je človek lahko dober župan .... Oče župan! Ko boste siuibo obč. tajnika oddajali, ne glejte le na to, da bo le vešč in zmožen tajništva — kakor vam dopisnik svetuje — temuČ glejte tudi na to, 1) da bo pošten in pravičen; 2) da ne bo prodajal nadležnosti po gostilnah; 3/ da bo imel tajništvo v redu; 4) da bo z ljudstvom prijazen in mu koj ustreza; 5) da ne bo nemškuta-ril v našej čisto slovenskej županiji. — A starešinstvo naj mu uradne ure odloČi, da bo tajnik vedel, kedaj ima biti v pisarni, in ljudstvo bo vedelo, kedaj ima priti, da mu ne bo treba počakavati. Tako bo ustreženo ljudstvu in tajniku.
Občan.
Domaee in razne vesti.
Cesarevna Štefanija pride
začetku mesca avgusta z večim spremstvom v Miramare, kder se delajo uže vse priprave za sprejem visoke gospe. — Trat, posebno pa Tržaška okolica Željno priča kuje krasnih dni, ko bode imela mej seboj simpatično cesarjevno.
Vplemenllenje. Henrik Bal i in i,
Lloydov opravnik, bil je vsled dolgoletnega zaslužnega delovanja povišan v pie meniti stan.
Novi zakon proti postopačem, be račetn in vlačugam, ki je bil 24. maja t. 1. sklenen v državnem zboru, stopil je zadnjo nedeljo v moč. Po tem zakonu je prepovedano beračenje po javnih kraj li in od hiša do hiše. Za večja mesta no ta zakon velika dobrota, ker se bo lahko na prste stopalo potepuhom, ki žive večinoma ob goljufiji in tatvini.
Procesija pri iv. Jakopu v
nedeljo na čast relikvijam Sv. Jakopa je bila velikanska, na tisoče ljudstva se je zbralo na trgu Sv. Jakopa pred lepo cerkvijo; trg je bil ves v zastavah, vse hiše iepo okrašene, in ko je procesija prišla iz cerkve, so bile kar nakrat razvitljene vse hiše; godba, petj», zvonenie, vse je povi-šavalo to prekrasno cerkveno slavnost, katere se je udeležil sam mil. gosp. Škof in mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki. — Ljudstva je bilo gotovo okolo 10000, skoro samih Slo vencev; kar dokazuje uže to, da se je prodalo molitvic k Sv. Jakopu nad 5000 komadov. To uči, da mora fara pri Sv. Jakopu ostati slovenska in da se mora tamošnja duhovščina več ozirati na želje in potrebe ljudstva, nego pa na Ita-lijanomauijo brezverskega magistrata.
Sokolova veselica v nedeljo v vrtu in salonu tržaške čitalnice se je kaj lepo izvršila. Jupiter Pluvius je R'cer mnogo obiskovalcev oplašil. da niso prišli, pri vsem tem pa je bil čitalniški vrt skoro poln prav lepega občinstva. Pevci delal-skega podpor, društva pod vodstvom g. Siele-ta so izvršili svoj de) programa točno in prav dobro, peli so precizno in so bili posebno tenoristi pri jako dobrem glasu. Tudi fcodba je' sfortia svoje dolin m - to dopadalo se je pos? bnoi ker' je godila skoro famo slovanske komade, aa kar gre vsa čast g. Riederju.
Glavna stvar pa je bila telovadba, katero je naše občlustvo najželjnejše pričakovale. In res je nastopilo kakih 12 io 14 dobro izvežbanih Sokolov, in mej godbo in beng. ognji vršila se je orodukcija na drogu. — Dobro so delali fantje, gledalci so jim dovolj ploskal'. Nafte občinstvo se sploh
iako zanima za telovadbene produkcije, ki Lažejo moč in urnost naše mladine, dobro bi bilo tort-j, da bi se Še več Tržaških mladeničev začelo pridno pečati se z telovadbo, da bode potem mogoče še lepše telovadbene figure izvrševati. Po izvršenem programu veselice je začel v dvorani ple«, kateri je trajal dokler je petelin začel peti.
Nesramna predrznost časnika Indftpendenle. Uredništvo tega je zadnji ponedeljek hotelo brzojavno čestitati ital janskemu pesniku Garducci-ju k rojstvenemu dnevu v imenu vsega tržaškega prebivalstva. brzojavni urad pa1 je to brzojavko zavrnol s pozivom na 7. čl. mejnarodne brzojavne pogodbe. Ako bi tako poslanico bil poslal italijanski generalni konzul v Imenu v Trstu preblvajočib italijanskih podanikov, ne bilo bi nič temu ugovarjati, ali da se Iudipendente zdrzeva,
kakor zastopnik vsega tržaškega prebivalstva napihovati se, to je pač nezaslišana i najpredrznejša nesramnost.
Morski volk. Mestni magistrat naznanja, da so v tržaškej luki zopet videli morskega volka. Menda morska kačal
Tržaške novosti t
Veteransko društvo tržaško bode 2. avgusta praznovalo dan. ko so Iredentarji mej baklado v njega vrBte vrgli bombe in enega človeka ubili, več njih pa ranili. Do-poludne bode maša pri sv. Antonu novem; zvečer pa veselica v vrtu «Mondo nuovo».
Poiar. Včeraj ob 11. uri zjutraj seje unel ogenj v muodilnlci Antona Marcolin v Gorsia Stadion Št. 5. V hipu je plamen švignol in se razprostiral ne le po proda-jalnici, ampak tudi po veži in uže so začele goreti stopnice.
Prebivalci vsi preplašeni, posebno ženske in otroci, so bili po oknab pripravljeni, da skočijo iz I. II. in III. nadstropja na tlak, ker po stopnicah niso mogli več bežati. V tem so prišli ognjogasci in bo najprej rešili ljudi, je prenesli čez poreče stopnice na ulico, potem pa v kratkem času popolnoma lokalizirali ogenj. Požara je bil nekda kriv fakin, kl je v magazinu »štefujai« z lučjo okolo mirodij, ki se precej vnamejo, da le čutijo vročino.
—	Skoda je velika. — Nekaj pa je znamenitega pri tej reči. V 14 dneh 2 požara v magazinah mirodilničarjev, zadnjič On* garo, zdiij Marcolin; oba zarad lehkomi-Šeljne^a ravnanja z benzinom. Kaj pravi magistrat k temu ?
Samomor. 23 letni hlapec voznika Fer. dinanda Ferluge, v ulioi Media , nek Jožef Bertos, se je v nedeljo obesil na vratih hleva svojega gospodarja.
Tepe ž in ranitev. 241etni krojač se je v nekej gostilni pri sv. Jakopu v nedeljo spri z nekem drugim rokodelcem, v jezi zgrabil za bokaleto in svojega nasprotnika tako na glavi ranil, da bo ga morali odpeljati v bolnico. Krojača imajo uŽe pod ključem. — Nek drug 361etni rokodelec je tudi dobil v tepežu hudo rano v obličje.
—	Delalec Jožef S., Ljubljančan, spri se je na cesti se svojim tastom. Nek stražnik ga je miril, zato pa ga je drzni Liubljančan prijel za vrat in uamlatil; ali denes uže sedi in bo še sedel.
Poskus samomora. V nedeljo je sopet neka prav lepa Šivilja pila glavic od žve-pijenk, k sreči je mati bila blizo in dekle odpeljala v bolnico, kder vtegne ozdraviti. Uzrok je sopet nesrečna ljubezen.
Policijsko. Godec Jožef L. rad
pije in je, kakor vsi godci, ali v nedeljo ui nič prigodil, pa vsejedno pil po navadi insjapil je v nekej krčmi v Verdeli f. 4.20, pa ni imel božjega, da bi plačal, zarad česar ga je polic ja konfiscirala. — Da bi gi le bilo mogoče prodati za f. 4.201— Neznani tatovi so ukradli vRocoluh. št.186 štiri tel čje kože. — 126 letno Marijo B. so zaprli, ker je v pondelek nekej prijateljici ukradla iz žepu na ulici mošnjiček, v ka-teremjebilo par lorintov.—57letnega ribča Angela C. iz Grada so zaprli, ker je na bregu pri razkladanju ukradel nekoliko polen ktmpeŠkega lesa (barvila) —Zarad vlačuganja so bile zapite Žtfa B. iz Trnja in Marija D. iz Tominskega; —- nadalje je dejala policija hud ključ Ivana V. iz Koprive, 17 letnega Jožefa B. iz Postojne, Jožefa M. iz Velikodola in še par Tržaških lehkoživcev, deloma zarad ruzsajanja, aeloma, ker so bili uže enkrat odgnani ter so nevarni tujemu blagu.
Izpred s od olje. Dva brata Del-legrazie, človeka, ki nemasta veselja do dela, ustavila sta pred euem mescem na ikvedotu dva patrijotična mladeniča, nekega Hattingher in nekega Beck a in na nju pred ljudstvom s prsti kazala z besedami: »ta dva sta kričala za 10 soldov Živio Nabergoj«. Ko sta lopova videla, da sta jima hotela mladeniča pokazati zobe, odnesla sta pete. Ali to ni bilo zadosti, ker poštena mladeniča sta slabo seme klicala pred sodnijo, katera je oba brata obsodila vsace^a na dva dni zapora. Za Deliegrazie je Nabergoj postal disgrazie! — Ivan Granduč, krčmar v Žavljah je bil obsojen na 6 tednov ječe, ker je dacarja Knafrlca hotel nabiti, ko mu je hotel na nek sodček nabiti takozvano kontrolno pipo. — Ivan Rekar iz J^avne je tudi dobil 6 tednov, ker je v Štijaški cerkvi č. gosp. Geketa zasramoval, ko je zadnji iz pnžnice pred popoldansko nedeljsko božjo službo učil krščanski nauk. Prav je drznemu človeku, ki si upa v crkvi razsajati, še premalo!
f Ivan Zavadlal, c. k. komisar pri glavarstvu v Gradišči, kamor je bil Še le pred kratkem prestavljen iz Poreča iz zdravstvenih obzirov, umrl |e v petek in bil je pogreb v nedeljo. Udeležil se je pogreba v imenu trŽ. namestništva vladni svetovalec g. pl. Krekich, potem glavar PoreŠki, gosp. vitez Guinmer, glavar Gradiški baron Wintschgau in vsi uradniki gradiških oblastnij, potem župan, mestni svetovalci in prav mnogo druzega odličnega občinstva. Pogreb je btl„ sijajen. Rajnki Zavadlal je bil rojen v Standreži poleg Gorice, jako nadarjen in vesten politični uradnik. V njem smo Slovenci
zopet zgubili moža, ki bi bil morda dosti koristil svojemu narodu, umrl je še mlad, komai v 3:2 letu.
Žalostna vest» da je vrlemu rodoljubu gosp, grofu Karolu Lanthieri-ju v Vipavi umrla edina še mala hčerka, grofica Helena, vzbudila je obžalovanje v vseh krogih, katerim je znana grofovska rodbina.
Novo pevsko društvo Sežansko je obhajalo dne 26. t. m. blagdan sv. Ane v gostilni g. Pola|-a. G. Pet. Podgornih je pozdravil pevsko društvo v hrvatskem jeziku, kar je bilo navdušeno sprejeto. Veselica je bila navdušena in trajala je do poiunoČi.	,,
IZ sv. Itfrlža nam pišejo, da je tam v nedeljo umrl 731etni Košuta, kateri je k malo po smrti počil na parah, pa ga niso mogli odnesti na pokopališče, ker tisti dan kar dobtarja, ki je ob enem oglednik mrtvih, le ni hotelo biti, in je prišel Še le drugi dan. Ako je vse to res, potem hi g. doktorju svetovali, da bi se rajši pečal se svojimi posli, nego pa da snuje v družbi še kacega druzega M-fi>ta tožbe proti nam. Ako ga ni še nobeden naučil kozjih molitvic, ga lebko mi na« učimo.
Nabrežlnskl rodoljubi prirede
v 9. dan avgusta t. 1. veselico 7. petjem, igro, deklamacijo in plesom pod milim nebom na prostoru g. Tanceta. — Vspored: 1.Sprejem društva tržaškega »Sokola« in druzih društev z godbo na kolodvoru na-brežinskem ob 5. uri popoludne. 2. Pozdrav došlim gostom. 3. Hajdrih: »tfelje Slavjana«, poje zbor. 4. J. Jenko; >Nek dušman vidi«, poje zbor. 5. Boris Miran: deklamacija »Nazaj«.6. J.: »Glas domovinski«, poje Zbor. 7. Hajdrih: »Sirota« poje mešani zbor.8. »Pesem Koroških Slovencev«.
9.	Igra.: »Dobro jutro« v dveh dpjanjih.
10.	Ples, Med točkami iu pri plesu hode svirala veteranska godba. Vstopnina k besedi 20 kr. Pri plesu od vsacega komada po 10 kr., kdor se udelež 1 K tej veselici uijudno vabi	Odbor.
v Celovcu Jo zdaj deželna razstava. V razstavo dohaja od vseh stranij toliko ljudstva, da so vse gostilne in hoteli s tujci prenapolnjeni. Skrfcljeno pa je v obilici za privatna stanovanja, za katera se je oglašati pri mestnem magistratu in katera se prav ceno oddajejo. Obiskal je razstavo pokrovitelj sam, nadvojvoda Karol Ljudevit.
ljudske knjižnice je izšel 14. jako zanimiv snop Č v Mariboru. Priporočamo to krasno delo vsim rodoljubom.
Kolera na Spanjekem. Zdravniki so izrekli menenje, da kolera letos ne prestopi Španjskih mej, ker bolezen proti se-verju in severnemu vshoou šireča se gubi zelo svojo moč, svoje pravo gnezdo ima v nižavab, kder so mlakuž>) in pogoste povodnji; kder pa se prikaže na višavah, ni buda i tudi ne zelo nevarna, celo v prestolnem mestu Madridu je le malo ljudi zbolelo za to boleznijo, in znamenja kažejo, da je svoj vrhunec uže dosegla. Ljudje, ki so v boljših razmerah, trpeli so malo, le ubogo, zanemarjeno, lačno ljudstvo je močno napadala in morila ta bolezen. Za kolero je na Spanjskem 25. t. m. zbolelo 2732 osob in umrlo 772; 26. m. pa zbolelo 2583 in umrlo 921 o*ob.
Nesreče. V vasi Agnani blizu Rima je Zbežalo v hudem vremenu 50 kmetov v nek skedenj pod streho. Precej notem je treščilo v skedenj in strela je 13 kmetov na mestu ubila, 23 pa tako prškodovala, da so večidel k malu potem umrli. — V Bristolskem kanalu je zadel zadnji vtorek parnik »Cheerful« v torpednico iHecla«. Parnik se je potopil in utonilo je 13 osob, mej temi 10 popotnikov. — Iz razvalin onih dveh biš, ki sle se v Kolinu podrli in pod katerimi je bilo 95 ljudi zasutih, izvlekli so 7 mrtvih in 30 ranjenih, 25 pa je bilo oletih. Ker je začelo izpod razvalin goreti, morali so vodo na nje napeljati, a s tem je nastala nevarnost, da kdo izmej pokopanih, ki še živi, ne utoni. — V Ran« gapuri in na Bengalskem s^ potresi ponavljajo ter so povzročili strašno škode; neko vas na Bengalskem je zemlja požrla. — Prašnica, ležeča mej Šesto in Colonnata blizo Florenca, zletela je v zrak in usmr* lila pet osob, dvanajst pa hudo poškodovala. Mej prvimi je tudi vodja praŠnice. Njegovo soprogo je ta nesreča tako zadela, da je nenagloma umrla.— Pri Jarmutu na Angleškem zadela je ladija »Zepbir«, ki je Šla drugej ladiji na pomoč, na Deko potopljeno iadijo ter se takoj potopila, izmt-j 15 mornarjev je otel nek ribiški čoln njih sedem, utonilo pa jih je osem, ki so zapustili 30 otrok. — V Cbathamu na Angleškem se je 26. t. m. zlomil most, postavljen z suhe zemlje na neko ladijo, 80 osob, večidel žen in otrok, palo je v vodo. Koliko je mrtvih, to Še ni znano. Zap sniki volitev državnega zbora.
Malo je tako obširnih aktov, kakor poročilo ministerstva notranjih opravil o držav-nozborskih volitvah, ki so se vršile meseca maja in junija, ker prideti akti so bili toliki, da sta jih dva velika voza v hranišče peljala. Vsa doželna namestništva in deželne vlade se poslale zadevajoča poro-
E D l N O S T
Sila o državnozborskih volitvah minister-Btvu. Tem poročilom so hili priloženi tako imenovani volilni zaphniki in vse glasovnice. Ti so vSiti v platneno vrečo. Največji volilni zapisnik je oni notranjega mesta Dunaja; najmanjši zvezki p* so oni ve-liuega posestvu. V velikakupe zloženi mirno drug poleg druzegaleže volilni zapisniki, kt pripovedujejo o mnozih vročib bojih in bodo mej pasjimi dnevi mirno počivali, dokler se ne snide državni zbor in se ne zvoli verifikacijski odsek Ti odsek pa naj ima potem svoje radovanje nad temi volilnimi zapisniki ki vagajo-okoli 100 centov.
Ponosni čevljar. — Znano je, kako je vsakterl ponosen na stvar, ki jo je sam Izgotovil in kako so vzlasti nekoji rokodelci, dobro vešči svoje stroka, na to ponosni ter se s tem bahajo. Kako se vedo ti mojstri osvetiti nad onim, ki jim se drzne očitati nevednost, pokazal je dobro nek čevljar, katerega ime nam je zgodovina obranila.
Pred nekoliko leti je živel v Milanu nek inteligenten in samosvesten čevljar, imenom Anselmo Ronghetti. Imel je v resnici dober okus ter vedel raznovrstna obuvala prav lepo izgotovljati, ker ločit je vedel primerno in dobro od nedostoj nega in slabega. Bil je v prijateljskem znanju z najprviml mojstri onega Ča?a ter se z njimi o marsičem posvetoval; prijazno sta si dopisovala celo z slovečim kiparjem Thorwaldnom.
Primeri se, da pride k temu slove-čemu mojstru nekdaj nek siten francoski dandy, da mu nove čevlje naredi. Ali ta Francoz je mislil, da nikder in tacih čevljarjev, kakor na Francoskem. Ko mu An* selmo čevlje meri. zabičuje mu ta, naj jih dobro naredi, da se bodo nogam prilegali. Ponosni čevljar je sicer trpežno molčtl, ali bil je srdit in, ko je tujcu mero vzel, opomnil je: »Jaz vam najprej naredim jadan čevelj in še le, če vam bode ta po godi, naredim vam druzegal Tujec je bil s tem zadovoljio, prvi čevelj je bil res mojstersku delo tiko, da je bil tujec preverjen, da se more tudi zunaj Pariza dober čevelj napraviti. Pomeri si ga in prilegel se je izvrstno. Vesel gre tedaj Čestitat moistru. — »Je-li vam res pogodi?« praša čevljar, »saj to ni nenavadno delo. Enakih in še lepših naredi se pri vas mnogo«. — »Prosim vas, da mi kakor hitro mogoče še druzega naredite; zagotovljam vam, da si vsake čevlje pri vas umćrim.« — To pa uže ne!« odgovori čevljar, »vi Bte toliko hvalili pariške čevljarje, pojte sedaj v Pariz, nuj vam tam napravijo drugi čevelj. » Izrekši to, obrne se ter zapusti osramoteuega Francoza.
Prav mu je storil; tako ravnati bi se dandanes težko moglo, ker delalcem ni vedno za ponos, ampak večjidel za za-služek. To nas pa vendar uči, kako moramo narodne moči ceniti ter ne letati za vsako delo k Nemcu, Lahu ali kakemu druzemu v nespimetnej misli, da so oni sposohneji in boljši: »Svoji k svojim«.
Most mej Napolitanskim In Sicilijo.
Sicilijanski časniki poročajo o načrtu ve llkanskega mosta mej S cilijo in Nnpoli-tanskim, ki s« je itaii|auskemu minister-stvu za javna dela uže izročil. Ta most čez mesinsko morsko ožino bi se postavil mej Gmzibi in Punta del Pizzo. kder j« morje 4 kilometre široao in 100 metrov globoko. Most bi se naredil iz jekla in Jmel bi tri oboke po 1000 metrov, in dva krajna oboka po 500 metrov dolga. Stebri bi se napravili iz granita.
Morski volk Ja požrl človeka. Iz Genova se 20. t. m. piše, da je v tamošnjej kopelji kar naglo zginol mlad človek; takoj potem je porudiČelo morje od krvi. Drugi plavuči so prestrašeni bežali na kopno. K malo potem se je na površini tik obali prikazal velik morski volk.
Pet, ki Je svojega gospodarja utopil
Mnogokrat se sliši od psov, da ljudi iz vode otmo in smrti rešijo, posebno svoje gospodarje; nedavno pa se je v Parizu prav nasprotno dogodilo, nek pes je svojega gospodarja utopil. Zgodilo se je to tako le: Nek mladenič je stopil z velikim svojim psom v privezan čoln in hotel, naj pes iz čolna v vodo skoči. A pes tega ni hotel, zato je psa suval, da hi ga primoral v vodo skočiti; pri tem pa je mladenič zgubil anakoteŽje ter padel s psom vred v vodo. In zduj se je zgodilo nezaslišano. Pes je vsakikrat, kolikorkrat se je mladenič na vrh pokazal, zgrabil svojega gospodarja ter ga v vodo potopil in sicer tolikokrat, da je utonil. Potem pa je res na breg spla val in zadovoljno z repom migal, kakor bi kaj dobrega bil storil.
Čudna jed. — Nekov Miče je šel v gostije v premožno kmetsko hišo, kder je jedel mej drugim neko stvar, katere popred še nikoli videl vi. Ko domov pride, prafia ga mati: — No, Miče, kaj si pa jedel dobrega v gostijah, kamor si bil povabljen? — I>4, mati, prav dobro stvar. — Kaj pa takega? — Ne vem vam povedati, kako se kliče. — Pa vsaj povedi, kaka je bila tista jed.
MiČe jej modro pripoveduje: — Bila je taka, kakor bi bil oče na meni in vi vrhu. — Je iel je namreč — štruklje.
Moda in zdravje — Z travniki zago-tovljjjo, da živčna glavobol pri naših go spt*b Izhaja iz tega, ker si te nad čelom lase koirajo in jih na vse mogoče načine opletajo. Temu nasproti pa prouzročuje č-sanje las od vrata navzgor bolečine v tilniku, ker se lasje preveč natezajo. Koliko bolečin in slabosti pa provzročujejo lesni iivotki, kitere dandanes skoraj povsod rabijo ženske gizialinke, da v svoje mreže lorć prežive mladeniče, to je tako znano, da ni treba gubiti ni ene besede, vsakdanji nastopki so: pljučne bolezni, nesrečni porodi, nagla smrt! Ni li to znamenje slabe pameti ženskih možganov ? Kaj pa naj rečemo o p-etesnem ohutku ki je pa navaden tudi "ž1? pri tudi moških? Pravi junaki to, ki s pretesnim obuvalom in kurjemi očesi sovražniku nasproti stojš, da modi strežejo; sram naj jih bodi! Ti-cega junaka naj bi vsaka poštena deklica zasmehovala. To bi utegnolo Se k:ij pj-moči.
Tržno porodilo.
Sladkor — jako trden, cene se sopet pomikajo kvišlco. Sladkor v kosih Velja danes od f. 23.50 do 27 50.
Kava — nespremenjeno stanje.
Olje — mlahova kupčija,
Petrolje — cena trdnejša r.a f. 9.50.
Domali pridelki — zanemarjeni.
?Ato — c^n* 8-» pomikajo v.še in kupčija postala je živahnejša.
Les — cene jako trdne.
Seno — še precej obrajtano. Novo konjsko velja fr. 1 do 1.30, staro fr. 1 60 do 1.90.
Borano poročilo.
Borsa jako mlahova, tendenca nekoliko slabša. Valuta in deviza jak6 trdne.
Dunajska Borsa«
dne 28. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 70	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	83 »	30	»
Zlata renta......108 »	70	»
5*/# avst. ....	99 •	50	•
Delnice narodne banke . %	868 •	—	»
Kreditne de1 »'ca . . . .	284 .	20	»
London 10 lir sterlin . .	124 •	95	»
Napoleon.......— »	—	•
G. kr. cekini............9 »	91	»
100 državnih mark ...	5 •	90	«
Slavno uredništvo se naprosi potrditi* da nisem podpisani pisatelj dopisa v »Edinosti« • št. 58 od 22. julija t. I. datiranem »Iz Podraee na Vipavskem«*). Po iraga 27. juliji 1885.
Fran Ksav. TroŠt, nadučitalj.
*) Niste ne, niste in niste.
Ured.
tTi lTi lTi iTATi .TATi kTiiTftTi .Ti <.Ti	^TjiJMCi iT.čTj
Samo 3 novce na dan porabiš pa se lehko največjih bolezni obvaruješ, ki izvirajo iz Želodca in njegovih delov, kakor zaprtje, če te bole jetra, zolč slabi, če kri sili v glavo in če nemaš slasti za jed. Kupi si R. Brandtovih švicarskih krogljic, ki se lehko kupijo po vseh lekarnah po 70 nv. zavitek. Pazite pa dobro, da imajo belkriž na rudečem polji t znamankami R. Brandt, na zunanjem ovitku.
§t. 320. o. S. s.
Razpis sluieb.
Začetkom prihodnjega Šolskega leta (:1. septembra:) se podelijo s dohodki tretje plačilne verste službe:
1.	nadučitelja-voditelja na dvora-zrednici v Lokvah
2.	podučiteliice, eventualno učiteljice na isti Šoli
3.	učitelja — voditelja na eno-razrednioah v Barki, Divači, Rodiku, štjaku, Vojščici in v Štorjali s podružnico v Kazljah.
Zsl mesta voditeljev zahteva se sposobnost k pomočnemu poučevanju verskega nauka.
Prošnje je do konca p. m. avgusta pri podpisanem vložiti.
C. kr. okrajni šolski svet
v Selani 18. julija 1885.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo uri V9eh boleznih na že lodcu. Neprecenljive do brote je posebno vpliv njihov pri ničnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju,kislem pehanji, koliki, želadnč-nem kataru, gorečiče (rzavcijprl preobiluej produkciji slin, rumenici blu-
vanjl in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi In pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati Žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov. Glavid zalog ima lekarničar «k angelju varhu*
D. Brndy Kremaier, Morava.
V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. Seravallo blizo starega sv. Antona.
Zaslužek za siromake!!
mnogovrstne zeljša, korenine, lubje, cvet lic« i '»o še veliko drugih rastljin kuoava Karol Koren v Planini štacijon Rak-k.
•I. C, Juvančlf posestnik vinogra dov na Hizeljskim, zaloga in domicil Ljubljana nrinoroči bela BizHjnka vina od 14 do 20 for. 1884 l»ta, 1883 po 120-24. Dolenca rudečkastega od 14 do 20 for. Uzori samo od 56 litrov nnprej.
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 metie), v vseh ba«-vah za cele inožke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L STORCH v Brnu
tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se stn menjati.
Flt l\C JEKŠKK odpri je novo
pekarno
v ullri Corsia Sttdion. - h Si, kder je bila poprej L'Ostilna Cervo dJ oro. — Niega pm-oroČ.t ludi odbor delniškega podpornega drnlita v namen, *ih se posebno Slovenci pri njem poslužujejo. ker te mož po-tpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerna! ceni.
iia Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica dflle Beccher e Št. 13. Odprto je od 3 do 6 ura popoludne. Piazza Rosario Št. 3, I. nadstr.
Na leto, sle o abonira plača le 2 for.

VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa fllialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajućih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuju u želudcu i kod probavljajući!) organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuć tek. On čisti polagano, uništuje gljlste ublažujući kmničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Uzme 11 se likera danomice, čuva od otrovnih miazmnh, I proizvirućih koli od pokvarena /raka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri.
Ono pako sto sačinjava pravu osubinu likera u zdravstvenoj struci jest, što os lobad j a ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t m likerom ćuti, da mu je povru-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini g* zadovoljnim, probudjenim l svježim za sv«.ikl tad.
Da sti olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice otnovao je na široko razproduju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavansh i rakljainioah
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380.
L. STORCH v Brnu
tvarlna koja se nebi dopadala, more 12—10 se zameniti.

Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivl zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in -arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat •Merkur"
kakor jo tuknj naslikan ni ima vse prednosti au-matičnih pečaiov, a zarad pripnste konstrukcije in lahkote stane le fr
Novi ppčet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v	64-20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Uoydova palača ulica „Mercato vecchio1' 4
V TRSTU.
Lastnik drufltvo »BDlNOSf«. — iadutaij 10 odgovorni ured niic: VKTOR DOLENC
Nova tmuarna V. DOLENC v irmu