/Primorski
Št‘. 131 (15.575) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 UR
POSTNNA PLAČANA V GOTOVIM SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
PETEK, 7. JUNIJA 1996
Slabi
izgkdi
wIHyjevo
večino
Sandor Tence
Odložitev razprave o slovenščini v poslovniku tržaškega občinskega sveta je najbrž v teh pogojih najmanjše zlo, Čeprav to seveda Se zdaleč ne pomeni, da je problem resen. Prav nasprotno. Vprašanje je bilo namreč od vsega začetka zelo slabo zastavljeno, da ne govorimo o razpravi v skupščini in o (ne) stališčih večinske levosredinske koalicije. Podcenjevanje problema je omogočilo, da je pobudo prevzel "Svobodni Sever “, ki izkoristi vsako najmanjšo priložnost za demagoško kampanjo proti Illjrjevemu odboru. Včeraj je bil preustroj ACEGA, danes pa je slovenščina.
Razvoj dogajanj postavlja celo vrsto vprašanj, ki so za sedaj brez odgovora. Prvo, kar pade v oCi je dejstvo, kako je mogoče, da se II-ly o tej zelo delikatni zadevi ni posvetoval z lastno večino in obratno. Ne mislimo samo na politično uskladitev stališč (župan in njegova koalicija sta pogosto na različnih bregovih), ampak tudi na način, kako zastaviti, če že ne izpeljati problem, ki je resničen, čeprav ga mnogi, kot vedno, dema-gosko izkoriščajo.
V odnosih med županom, odborom, občinskim svetom in posameznimi komponentami leve sredine se oCitno marsikaj zatika. In to ne od danes, le da se sedaj problemi nevarno kopičijo s posledicami, ki so vsem pred očmi. Volilni zakon priznava županu samostojnost odločanja in hkrati tudi velike odgovornosti, občinskemu svetu pa predvsem nadzorno vlogo nad delom upraviteljev. Illy in večina pa si v teh trenutkih, kot kaže, sploh ne govorita. In ko govorita, polemizirata.
Županova naklonjenost sožitju, prijaznejšemu vzdušju in strpnejšim odnosom med Tržačani različnih narodnosti ni v dvomu. Vedno moramo imeti pred sabo, kaj bi bilo danes, Ce bi decembra leta 1993 prevladal Staf-fieri. Ko Illy naredi nekaj pozitivnega zasluži pohvalo, ko naredi nekaj, s Čimer ne soglašamo pa je prav, da to povemo.
Kdor molči devetim odgovarja, pravi stari pregovor. Ko je Staffieri postavil prejudicialo proti rabi slovenščine, jo. je Illy, Čeprav z različnimi motivacijami, javno podprl. Morda bi bilo bolje, ko bi molčal.
I
Umrl je Pol Pot, kamboški krvnik
PHNOM PENH - Včeraj je svet obšla vest, da je umrl zloglasni voditelj RdeCih Kmerov Pol Pot, ki je od leta 1975 do leta 1979 zakrivil smrt od enega do treh milijonov ljudi. Ta kamboški intelektualec se je ob prevzemu oblasti prelevil v enega najhujših sovražnikov izobrazbe, izobražencev in meščanov. Milijone ljudi je iz mest razselil po podeželju, kjer so sistematično likvidirali vse, ki se niso strinjali z njegovo blodno vizijo kmečkega prakomunizma.
Na 11. strani
I
Odložitev sklepa o slovenščini
TRST - Tržaški občinski svet je predsinocnjim obšel vprašanje slovenščine v novem skupščinskem poslovniku. Večina je sprejela zahtevo po odložitvi, ki jo je predložil načelnik Ljudske stranke Luigi Russo. Problem rabe slovenščine pa še zdaleč ni rešen.
Stranka Slovenske skupnosti napoveduje politično pobudo, s katero namerava premostiti sedanjo politično paralizo.
Na 5. strani
I
O kmetijstvu v zamejstvu
TRST - V ospredju včerajšnjega obiska elanov odbora za kmetijstvo pri državnem zboru Republike Slovenije in drugih predstavnikov iz matične domovine pri Kmečki zvezi ter pri nekaterih objektih v tržaški pokrajini so bila pereCa vprašanja zamejskega kmetijstva. Gostje iz Slovenije so potrdili prepričanje, da je v sedanjem trenutku nujen poseg matice in so izrekli svojo pripravljenost za pomoč.
Na 5. strani
ITALIJA / ČEPRAV JE BILA LIGA VČERAJ SPRAVLJIVEJŠA
Scalfaro opozoril, da
pot reform ni lahka
VARŠAVA, RIM - Italija še tvega brodolom in pot ni lahka, italijanska ladjica ne bo na varnem, dokler ne bo v pristanu reform. Tako je včeraj iz varšave posvaril predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki se je srečal z italijansko skupnostjo na Poljskem. Scalfaro je priznal, da je Italija s stabilno vlado začela nekoliko varnejšo plovbo, toda večino in opozicijo je pozval, naj iščeta dialog v snovanju ustavne reforme.
Vlada se s premierom Romanom Prodijem zaveda, da bo njena pot težavna in da mora na izzive Severne lige odgovoriti politično. O tem bo govor v ponedeljke na srečanju med vlado in predstavniki večinske koalicije. Toda Oljka vabi k dialogu tudi Kartel svoboščin, ki ponujene roke ni zavrnil, Čeprav je opozoril, da je treba govoriti o reformah in ne samo o nerešenm problemu odlokov.
Bossi je bil medtem nekoliko spravljivejši in ponudil pogajanja rimski vladi. Toda tajnik DSL D’Alema ga je ošvrknil, da s parlamentom ni pogajanj.
Na 2. strani
rl LJUBLJANA / THALER POTRDIL \n
Še vtem mesecu srečanje Drnovšek - Prodi
LJUBLJANA - »Kocka je padla včeraj zvečer«, je vCeraj dejal Zoran Thaler, ki opravlja posle zunanjega ministra, in povedal, da je premagana še zadnja ovira na poti Slovenije do podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Britanski zunanji minister Mal-colm Riefkmd je namreč predvčerajšnjim v Rimu zatr-
država tako vendarle ujela vlak za polnopravno članstvo v EU in pojasnil, da ima sporazum, ki ga bo Slovenija podpisala 11. junija v Luksemburgu, 240 strani, vseboval pa bo tudi dva paragrafa o dvostopenjski sprostitvi slovenskega nepremičninskega trga na recipročni osnovi: po ratifikaciji sporazuma v parlamentih 15 držav članic unije in v slovenskem ter v evropskem parlamentu, naj bi se sprostil trg nepremičnin za tiste državljane EU, ki so vsaj tri leta živeli na ozemlju Slovenije, štiri leta po ratifikaciji pa za vse državjane EU. Thaler je včeraj tudi potrdil srečanje slovenskega in italijanskega premiera, ki naj bi bil predvidoma že sredi tega meseca. SreCanje Drnovška in Prodija naj bi bilo zgovoren dokaz, da je v odnosih med Italijo in Slovenijo zavel nov veter.
Na 13. strani
Od včeraj tretji Trg Gutenberg
TRST - V tretje je Trg Gutenberg še bogatejši: tako so z zadovoljstvom na včerajšnjem odprtju ugotovili prireditelji, pritrdili pa so jim predstavniki oblasti. Tržaški knjižni sejem, ki zaseda že lep del Trga Unita, je otvoritveno okroglo mizo posvetil informaciji. Novinarja Sandro Curzi in Dario Fertilio sta na osnovi knjig, ki sta jih napisala, utemeljevala svoje poglede na današnje novinarstvo. Današnji dan bo posvečen ženski ustvarjalnosti, program pa se bo začel z odprtjem likovne razstave Vesne BenedetiC.
Na 6. strani
Tudi Slovenija na pogovorih med Prodijem in Vranitzkyjem
BOLOGNA - Italijanski premier Romano Prodi se bo danes v Bologni sestal z avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkyjem. SreCanje sodi v okvir pogovorov s predsednik evropskih vlad, ki so priprava za srečanje na vrhu, ki bo 21. in 22. junija v Firencah.
Ker med Italijo in Avstrijo ni hudih odprtih vprašanj, bo pogovor med Prodijem in Vranitzkyjem namenjen predvsem evropski problematiki. K
dobremu vzdušju bo po splošnem prepričanju prispevalo tudi dejstvo, da so se uspešno končala pogajanja za pridruženo Članstvo Slovenije k Evropski uniji, za kar se je Dunaj vedno zavzemal.
Prodi in Vranitzky bosta lahko naredila obračun skupnih italijansko-avstrijskih prizadevanj za krepitev Srednje Evrope v tem polletju, saj Italija predseduje EU, Avstrija pa Srednjeevropski pobudi.
Danes v Primorskem dnevniku
Sodelovanje policij proti drogi
Goriška policija in kolegi v Sloveniji so aretirali štiri osebe zaradi prekupčevanja z mamili (eden je Goričan) in zaplenili kilogram heroina, ki je bil namenjen italijanskemu tržišču.
Stran 8
Gorica: parkiranje proti plačilu
Goriška občinska uprava je te dni za zaprtimi vrati odobrila sklep o uvedbi parkirnin v centru mesta
Stran 8
Claudia Raza v Vidmu
V središčni videmski galeriji razstavlja še do srede meseca svoje nežne akvarele Claudia Raza, ki ohranja naravo za osrednjo temo.
Stran 10
Priporočila za finančne ukrepe
ME{> in EU Italiji toplo priporočata, naj poskrbi za take sanacijske javnofinančne ukrepe, ki bodo imeli trajne učinke na javne raCune.
Stran 12
Berzinu etapa na kronometer
Na kolesarski dirki po Italiji je etapo na kronometer od Vicenze do Marostice osvojil Rus Berzin, njegov rojak Tonkov pa je ubranil roza majico s pičlo prednostjo ene sekunde pred Spancem Članom.
Stran 16
ŠOLSTVO / DEŽELNA KOMISIJA
Razvoj, ne pa ukinjanje šol
TRST - Deželna komisija za slovenske šole je včeraj soglasno odobrila stališče do vprašanja racionalizacije manjšinske šole, ki je sprejemljivo samo v širšem okviru splošne šolske reforme in ob upoštevanju posebnosti te šole, med katere nedvomno spadajo že uveljavljeni mednarodni sporazumi in novo dogovarjanje med Italijo in Slovenijo, kakor tudi posebni kulturni in narodnosti pomen vsake posamezne šole.
Na seji so tudi vzeli v pretres vrsto specifičnih šolskih problemov. Kar zadeva tržaško pokrajino, so se opredelili proti načrtu tržaške občinske uprave o racionalizaciji oz. ukinjanju in premeščanju slovenskih
šol. Zavzeli so jasna stališča tudi do perečih vprašanj slovenskega šolstva v Gorici.
O selitvi oddelka industrijskega zavoda v slovenski šolski center je bil sinoči govor na seji goriškega pokrajinskega sveta, ki ji je prisostvovala delegacija dijakov, staršev in šolnikov. Spet so odšli razočarani, saj je odbornik za šolstvo Tava-gnutti na konkretna vprašanja, Ce, kdaj in kako namerava uprava izvesti že dolgo pričakovano selitev, odgovoril samo s splošnimi obljubami, z običajnim slepomišenjem o pomanjkanju denarja in z zavajanjem glede stroška, ki naj bi bil potreben za selitev.
Na 5. in 9. strani
TRST / OSTRA POLEMIKA
KrizavŠSG: kritike CGIL
TRST - Pokrajinsko tajništvo CGIL je zelo zaskrbljeno zaradi krize, ki pesti Slovensko stalno gledališče, a tudi druge slovenske ustanove. Za krizo nosi v prvi osebi odgovornosti država, ki zmanjšuje itak že zamudna sredstva za slovensko manjšino, del odgovornosti za nastalo situacijo v SSG pa po mnenju najveCje sindikalne organizacije nosijo tudi upravitelji gledališča.
Na včerajšnji novinarski konferenci je bil posebno oster tajnik FTLIS-CGIL Giorgio Vesnaver, tudi pokrajinski tajnik Bruno Zvedi pa ni štedil s kritikami. Vodstvu
SSG so sindikalisti očitali, da fatalistično sprejema razvoj dogajanj.
Kritikam je odločno ugovarjal ravnatelj Miroslav Košuta, ki je zastopal tudPobolelega predsednika SSG Rafka Dolharja. Dejal je, da si vodstvo in upravitelji močno prizadevajo za premostitev tudi te krize, zaradi katere zaposleni že nekaj Časa ne dobivajo plaC.
Srečanja so se udeležili tudi vidni politični predstavniki slovenske manjšine. Vsi so sicer napovedali pomoč in se zavzeli za skupne akcije za usodo manjšinskih kulturnih ustanov.
Na 3-strani
RIM / PO IZZIVANJU PREŽNJ1H DNI
MILAN / POKOL V KMEČKI BANKI
Bossi sedaj spravljivejši Vlada snuje politični odgovor
Scalfaro s Poljske opozoril, da »nevarnost brodoloma« še ni mimo
Cia nadzorovala neofašistične prevratnike v Venetu
Sodnik Salvini prosil vlado, naj mu omogoči dostop v arhive Nata
RIM - Umberto Bossi se je vrnil k svoji priljubljeni traktiki dvojnega tira. Po zaostritvah prejšnjih dni, se je sedaj nekoliko umaknil. Sam je vCeraj v intervjuju z rimskim Časopisom La Repubblica predlagal vladi pogajanja, njegovi sodelavci pa so še bolj omilili domet nedeljske prisege v Pontidi.
Irene Pivetti, ki se je v nedeljo nastavila televizijskim kameram v zeleni srajci Bossijevih privržencev, je vCeraj zagotovila, da Severna liga namerava o svojih predlogih za uvedbo federalizma razpravljati v parlamentu. In tudi Roberto Maroni, glasnik samozvanega Odbora za osvoboditev Padanije, ter Gian-carlo Pagliarini, predsednik »sončne vlade«, ki naj bi upravljala Padanijo, sta bila veliko bolj spravljiva.
Toda katera je prava Liga in kateri je pravi Bossi? Izzivalni demagog, ki je v Pontidi govoril o secesiji in prepričal somišljenike, naj zaprisežejo zvestobo Padaniji, ali bolj spravljivi politik, ki govori o pogajanjih in o soočanju v parlamentu? Mnenja so v tem pogledu razdvojena. Notranji minister Giorgio Napo-litano, ki je vCeraj zaCel krog srečanj z župani, da bi z njimi preverjal vladno politiko do krajevnih uprav, je ocenil Bossijeve poteze kot »dovtipe«. Po njegovem mnenju Severna liga v tem trenutku ne predstavlja še problema za javni red. »Odgovor vlade mora biti po Napolitanovi oceni odločen, toda političen v smislu, da mora začeti Cimprej z uvajanjem decentralizacije in federalne ureditve. Odločnejši je bil minister za pošto Antonio Maccanico, po katerem je treba morebitna kazniva dejanja odloCno zatreti. Poslanec Elio Veltri, ki je bil izvoljen na listah Oljke in ki je dalj Časa veljal za Di Pietrovega glasnika, pa je predlagal posvetovalni referendum, na katerem naj bi se prebivalci Severa izrekli. Toda njegov predlog so vsi zavrnili vsi, zlasti pa predstavniki Oljke.
Ob Bossijevih potezah Kartel svoboščin napada Oljko in ji očita popustljivost do Lige. D’Alema je seveda jasno posvaril Bossija in zahteval, naj neha z izzivanjem, pravi Kartel svoboščin, toda to je storil pozno. Toda opozicija ni zavrnila dialoga, kar pa je zaskrbelo Ligo, ki se boji, da bi se ob reformi ustave in državnih ustanov oblikovala neke vrste veliko zavezništvo med levo sredino in delom opozicije.
Vlada je sklenila, da bo o odgovoru na izzive Lige razpravljala v ponedeljek na srečanju s predstavniki večinske koalicije. Tako sta se dogovorila premier Romano Prodi in predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, ki se je zavzel tudi za dialog z opozicijo. In predstavnik Forza Italia Giuseppe Pisarni ponujene roke ni zavrnil, čeprav je postavil pogoj, da morajo biti predmet pogovora ustavne reforme in ne vladni odloki.
Vlada ima pred seboj nelahko pot. Na to je opozoril s Pojske predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je sicer dejal, da ima Italija stabilnejšo vlado, vendar nevarnost, da se »ladjica potopi« ni še mimo. Zato Scalfaro upa v širši dogovor o reformah.
Med pogovorom z župani v Neaplju sije notranji minister Napolitano privoščil oddih ob kavi (Ap)
MILAN - Ameriška obveščevalna služba Cia je nadzorovala delovanje italijanske prevratniške desnice. Nekateri elani prevratniške organizacije Ordine nu-ovo iz Veneta so bili tudi členi ameriške obveščevalne mreže. To je ugotovil milanski sodnik Guido Salvini, ki raziskuje okoliščine pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana, kjer je 12. decembra 1969 bombna eksplozija ubila 16 ljudi, osemdeset pa jih ranila.
Salvini se je pred nekaj meseci obrnil na tedanjega premiera Lamberta Dinija s prošjo, naj bi posredoval pri atlantskem zavezništvu Nato, da bi italijansko sodstvo lahko prišlo do tega gradiva. In Dini je obljubil svoje posredovanje.
Salvini je dejal, da zanimajo osebni dosjeji petih
oseb, ki so bile v prevratniški organizaciji in v mreži ameriške obveščevalne službe. Gradivo pa naj bi bilo v oporišču Nata v Veroni.
Po Salvini j e vi oceni so agenti Cie imeli nalogo, da nadzorujejo prevratnike, ne da bi intervenirali. Sodnika zanimajo predvsem poročila, ki so jih obveščevalci pošiljali Cii.
Salvini ni hotel komentirati polemik z beneškim sodnikom Felicejem Casso-nom. Kot smo poroCah, sta si sodnika pred Časom prišla v lase zaradi odnosa do skesanih neofašističnih teroristov, saj je Salvini računal na njihovo pomoč pri razkrivanju zakulisja pokola, Casson pa je raziskoval odnos med italijansko obveščevalno službo in nefa-šisticnimi prevratniškimi organizacijami.
PERUGIA / ZARADI UMORA NOVINARJA MINA PECORELLIJA
Afera Moro spet na procesu proti Andreottiju
Proces odložili za mesec dni, da bi branilec Gaetana Badaiamentija imel dovolj časa, da preuči gradivo
PERUGIA - Se ne povsem raziskane okoliščine umora Alda Mora bodo zelo verjetno eden od sestavnih delov procesa proti Giuliu Andreottiju, ki je obtožen, da je mandatar umora novinarja Mina Pecorrellija. Tožilstvo iz Perugie, ki je vodilo preiskavo, je včeraj zahtevalo, naj bi sodniki zaslišali kot priče tri osebe, ki so povezane z afero Moro. Gre za sedanjega šefa obveščevalne službe Sisde Gaetana Marina in za sorodnici brigadistke Anne Laure Braghetti, ki je bila med ječarji demokršCanskega predsednika.
Marino bi moral pričati o posnetku pogovora med domnevnima brigadisto-ma, ki so v zaporu omenjali možnost, da so bila zasliševanja Alda Mora v »ljudskem zaporu« posneta na magnetofonski trak. Okoliščina ni nezanemarljiva, saj je Pecorelli pred smrtjo na svojem tedniku OP večkrat omenjal domnevne magneto-
fonske kasete s posnetki Morovega zasliševanja.
O tem, ali je pričevanje oseb, ki jih je zahtevalo tožilstvo, umestno, bo sodni zbor odločal v prvih dneh julija. Na zahtevo branilcev in tožilstva je porotno sodišče v Perugii sklenilo, da spet združi v en sam proces tudi postopka proti mafijskemu bossu Gaetanu Badalamentiju in domnevnemu Pecorellijevemu morilcu Michelangelu La Barberi. Pred nekaj meseci je sodni zbor sklenil, da bodo obema ločeno sodili, vCeraj pa se je premislil in na osnovi tožilčeve zahteve sklenil, da procese spet združi. Badalamentiju bodo sodili v odsotnosti, ker je mafijski veljak v zaprt v ZDA, kjer mu sodijo zaradi mafijske dejavnosti. Prav zaradi tega pa so proces odložili, da bi Badalamentijevemu odvetniku omogoCi-li, da se seznani z gradivom.
NOVICE
Spominska plošča za Alpijevo in druge umrle novinarje
RIM - Predsednik Rai Giuseppe Morello je med včerajšnjo slovesnostjo poudaril, da hoCejo z odkritjem spominske plošCe počastiti predanost uslužbencev in sodelavcev javne televizijske službe, ki so med opravljanjem svojega poklica izgubili življenje. Na plošči, ki stoji v sedežu v Ul. Mazzini, so naslednja imena: Ilaria Alpi, Miran Hrovatin, Marco Lucchetta, Dario D’Angelo, Ales-sandro Ota, Giacomo Čerina in Marcello Palmisa-no. Slovesnosti, med katero so se spomnili vsakega padlega posebej, so se udeležili tudi svojci žrtev.
Rai zahteva naročnino od že pokojne ženske
FIUMICINO - »Upala sem, da bom vsaj na onem svetu našla nekaj* miru. Če že morate priti do ne vem kakšne zaostale naročnine, se lahko obrnete na moj novi naslov, in sicer: pokopališče Ostia antica«. Tako je v pismu uradu za TV abonmaje zapisal Giuseppe Benito Luši, sin pokojne Ninet-te Costantini, ki je umrla že pred tremi leti, vendar na njen naslov še vedno prihajajo pozivi za plačilo televizijske naročnine. Poleg naročnine bi morala pokojnica seveda plačati tudi zamudne obresti. V preteklosti, ko je bila še pri življenju, so od nje terjali nekaj nad 300 tisoč lir, sedaj je prišla nova zahteva po nadaljnjih 435 tisočih. Zneski so razmeroma nizki, vendar zato, ker je Costantinije-va imela črno-bel televizijski sprejemnik. Pri vsem tem pa ne bo odveč opozoriti na neko »podrobnost«: pokojnica je odpovedala naročnino že daljnjega leta 1979, ko se ji je televizor pokvaril in ga ni veC popravila.
BIELLA / ZARADI SRAMOTNIH OBTOŽB
Skupinski družinski samomor
Starše ter deda in babico dolžili spolnega nasilja nad otroci
Uslužbenci pogrebnega podjetja so odnesli trupla (Ap)
BIELLA - Zjutraj bi skupaj z neko pričo morali na sodišče, kjer so bili na zatožni klopi, bremenile so jih hude obtožbe spolnega nasilja nad lastnimi otroci. Priča pa je zaman čakala, vrata in okna poslopja so ostala zaprta. Kasneje se je vrnila, poklicala karabinjerje, slednji so se obrnili do gasilcev, ki so odprli tudi vrata v garažo: v njej je bil mali avtomobil fiat panda, na zadnjem sedežu sta ležali trupli 65-le-tne R. Albe in njenega moža, na sprednjem pa trupli njunega sina F. Guida in njune hčere F. Marie Cristine.
Četverico, ki je nekaj časa prebila tudi v zaporu, so obtožili spolnega nasilja nad 9-letnim Gui-dovim sinom ter 6-letno hčerko Marie Cristine. Kaže, da so erotične igre potekale na veliki babičini postelji. Zadeva je prišla na dan, ko se je mati 9-letnega fantka, ki je bi-
la ločena od F. Guida, obrnila do specializiranih zdravnikov: sina je ponoči tlačila mora, trpel je zaradi motenj, ki jih dotlej ni imel. Pričela se je dolga in zahtevna preiskava, ki je poleg omenjene trojice na zatožno klop pripeljala tudi deda, ki naj bi vedel, kaj se dogaja.
Proces proti četverici se je sedaj končal, odprli so preiskavo o skupinskem samomoru. Kaže, da sta mati in hci pustili pismi, v katerih proglašata svojo nedolžnost, a tudi bojazen, da bi jih obsodili: po pričevanju 6-letne hčerke Marie Cristine se je namreč njihov položaj precej poslabšal.
NEAPELJ / ARETACIJE
Deset policajev tesno sodelovalo z roparji
NEAPELJ - Namesto da bi roparje in tatove iskali, so jim nudili kritje in celo sami prodajali cigarete, ki so jih zaplenili tihotapcem. V začetku so s takim početjem »zaslužili« okrog pol milijona lir na teden, v zadnjih Časih so se jim v žep stekali tudi po trije milijoni. Poleg tega so se oskrbovali v raznih trgovinah, kjer si tudi pred dragimi artikli niso belili glave, itak je račune poravnal nekdo drugi. Sedaj je tega brezskrbnega življenja konec: deset policajev, med katerimi je tudi komisar Paolo Cutolo, odgovorni za sodni oddelek pri neapeljski cestni policiji, se je znašlo za zapahi. Aretirali so tudi lastnika dveh podjetij.
Deseterico je spravil v težave eden od njihovih delovnih kolegov, ki se ni strinjal s
takim početjem in jih je prijavil. Policaji naj bi krili ali zmanjševali tveganje in odgovornosti članov tolpe, ki so po avtocestah ustavljali in ropali šoferje tovornjakov ter avtomobiliste, predvsem starejše osebe in tujce. Ko so se oškodovanci oglasili na komisariatu, jim seveda niso pokazali fotografij, ki bi omogočile identifikacijo roparjev. Ko so rop izvedli na račun »pomembnejših« oseb in bi lahko imeli nevšečnosti, Ce bi preiskava ne stekla dovbolj hitro, pa so policaji zadevo zgladili tako, da se je naropano blago takoj spet vrnilo v prave roke. Tihotapcem so sicer »stopili« na prste, vendar so na primer cigarete, ki so jih zaplenili, kar sami porodali. Običajno pa so od tihotapcev zahtevali podkupnino.
OP
CGIL opozarja na hude težave SSG in drugih manjšinskih ustanov

TRST - Sindikat CGIL je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril na hude težave Slovenskega stalnega gledališča, a tudi nekaterih drugih manjšinskih kulturnih ustanov. Za krizo nosi v prvi osebi odgovornost država, ki z zamudo izplačuje in hkrati stalno zmanjšuje javne prispevke slovenski manjšini, sindikalisti pa niso štedili s kritikami na račun upraviteljev SSG, ki je po tej poti po njihovem obsojeno na postopno propadanje.
Tajnik sindikata FILIS-CGIL Giorgio Vesnaver je bil uvodoma zelo oster. Omenil je težave zaposlenih v SSG, ki od aprila ne dobivajo plač ter očital upravnemu svetu, da se izogiba resnemu soočanju s sindikati. To pa ni edini problem, ki zaskrblja CGIL. »Skrbi nas pomanjkanje vsakršnih razvojnih perspektiv gledališča, ki trenutno životari, tako da imamo celo vtis, da upravitelji fatalistično in nemočno spremljajo dogajanja«, je dejal Vesnaver, ki je tudi govoril o vse manjši vraščenosti teatra v družbenem in kulturnem tkivu tukajšnjega prostora.
Sindikat pa ne misli stati križem rok, zato bo še dalje spodbujal vodstvo in upravitelje SSk ter z njimi vse politične dejavnike manjšine, naj si resnično zavihajo rokave za usodo gledališča ter ostalih slovenskih kulturnih inštitucij. Vesnaver je na zatožno klop postavil vse slovenske politične komponente in stranke, češ da kažejo premajhno zanimanje ne samo za proble-

me SSG, ampak tudi Primorskega dnevnika, ki je resnično v hudi krizi, čeprav se mnogi tega ne zavedajo ali nočejo zavedati.
Pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech je poudaril, da so problemi slovenskih kulturnih ustanov problemi celotne tržaške skupnosti in tudi italijanske večine, ki mora poskrbeti za dobrobiti manjšinske skupnosti. To pa se žal ne dogaja, tudi Zvech, podobno kot Vesnaver, pa je pozval Slovence k novim prijemom za reševanje krize ustanov. Omenil je mlačnost, s katero po njegovem manjšina obravna-
va vprašanja SSG, Glasbene matice in Primorskega dnevnika ter nenazadnje tudi slovenskega šolstva. Tudi na tem področju, je še dodal tajnik CGIL, so nujno potrebni novi prijemi s strani slovenske manjšine.
Po mnenju Roberta Treua, ki v okviru CGIL odgovarja za mednarodne odnose, bi morali vsi skupaj (sindikati in manjšina) pritisniti na Deželo, da se tudi v okviru napovedane federalistične ureditve države odločneje in učinkoviteje zavzame za zaščito Slovencev. Potrebna je revizija deželne za-
konodaje za manjšinsko kulturo. Na tem področju je CGIL navezala plodne stike s sorodnimi sindikalnimi organizacijami iz Slovenije, s katerimi načrtuje skupne pobude.
V debati so se oglasili pokrajinska tajnika SKP in DSL Giorgio Canciani in Stelio Spadaro ter deželni sekretar SSk Martin Brecelj. Pokazali so pripravljenost ne samo za prepotrebne skupne akcije v korist SSG, ampak tudi za skupno politično pobudo v prid vseh manjšinskih ustanov, do katerih bi moral Rim z novo vlado poka-
zati večjo občutljivost.
Brecelj je ostre Vesnaver j eve kritike označil kot dobronamerne in tudi dobrodošle, čeprav ne gre pozabiti na hudo objektivno situacijo, s katero se soočamo Slovenci. Spadaro je opozoril na novo vsedržavno politično situacijo, ki je Slovencem in demokratom naklonjena. Stvari pa ne bodo prišle samo od sebe, zato se morajo manjšinske komponente primerno opremiti za nove, upajmo tvornejše odnose z Rimom. S tem je soglašal tudi Canciani.
S.T.
Udeleženci včerajšnje novinarske konference pokrajinskega vodstva sindikalne zveze CGIL in zveze FILIS-CGIL, ki združuje delavce v gledališkem in založniškem sektorju. Spodaj pa skupina beneških planincev na vrhu Montaža.
Košuta zavrača očitke ter poziva na skupne akcije
TRST - Zelo ostrim kritikam predstavnikov CGIL. je ugovarjal ravnatelj SSG Miroslav Košuta, ki je opravičil odsotnost bolnega predsednika upravnega sveta Rafka Dolharja. Tajniku FILIS-CGIL Giorgiu Vesnaver ju je očital, da površno bere Primorski dnevnik, ki redno poroča o prizadevanjih, akcijah in pritiskih upraviteljev za premostitev krize gledališča. Zato Košuta ne sprejema in torej odklanja stališča CGIL, »ki hoče odgovornost za nastalo situacijo naprtiti vodstvu in upra-vemu odboru SSG«.
Upravitelji stalno pritiskajo na državo in na deželo, je še poudaril Košuta, in so o težavah slovenskega teatra tudi še pred kratkim obvestili pristojne oblasti v matični Sloveniji. Ker ima SSG pravni položaj stalnega gledališča pa je prav, da se njegovi problemi rešijo predvsem v okviru italijanske države, je pristavil ravnatelj, ki se je vsekakor zavzel za skupne akcije za premostitev krize.
Da je situacija huda, a ne po krivdi Slovencev, je bil mnenja predsednik SGKZ Klavdij Palčič. Obnovil je trnovo in zamudno pot javnih prispevkov za
manjšino, ki na splošno preživlja zelo težko situacijo, saj živi v stalni in vse večji negotovosti. V manjšinskih ustanovah, je še povedal Palčič, ne more priti do klasičnega soočenja med sindikati in delodajalci (lastniki), ampak je treba probleme, kolikor se da, reševati skupaj. Mi smo italijanski državljani in pričakujemo od države skrb za naše številne probleme, dobrodošla pa je seveda vsakršna pomoč iz Slovenije, je naglasil še predsednik SKGZ. Glede krize SSG je Palčič pozval na večji pritisk do ustanovnih elanov konzorcija gledališča, posebno na deželno upravo.
Članica upravnega sveta SSG Bogomila Kravos je obžalovala, da prevečkrat ni seznanjena s tem, kar se pravzaprav dogaja v gledališču. Po njenem mnenju si morajo vsi zavihati rokave predvsem za novo vlogo gledališča v spremenjenih zgodovinskih razmerah, ki niso več tiste iz šestdesetih ali sedemdesetih let. Zato so res nujne korenite spremembe. To pa ne velja le za gledališče, je poudarila Kravosova, ampak tudi za druge manjšinske ustanove.
ČEDAD / V NEDELJO NA MATAJURJU SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV
Beneški planinci zbirajo sredstva za gradnjo lastne koče na Matajurju
Pogovor s podpredsednikom Planinske družine Benečije Dantejem Cencičem - Srečanja se bo udeležil predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč
SOVODNJE - V nedeljo bo na Matajurju 25. srečanje obmejnih planinskih društev, katerega se bo udeležil tudi predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč. Srečanje, ki ga tokrat prireja Planinska družina Benečije pod pokroviteljstvom Občine So-vodnje in Gorske skupnosti za Nadiške doline, se bo začelo ob
9.30	s pohodom izpred koče Pe-lizzo na vrh beneškega očaka. V popoldanskem času pa bo stekel uradni del slovesnosti, ki se bo začela ob 14. uri s pozdravi sodelujočih planinskih družin in kulturnim sporedom.
S podpredsednikom Planinske družine Benečije Dantejem Cencičem smo se pogovarjali, kakšno je vzdušje med organizatorji ob tako pomembni pobudi in kakšni so sploh načrti beneških planincev.
Kako ocenjuješ srečanje planincev na Matajurju in dejstvo, da se ga bo udeležil tudi predsednik parlametna Školč?
»Srečanje želi biti potrditev prijateljskih vezi, ki se prepletajo
med slovenskimi planinci. Mislim, da bo to srečanje potrditev pravilnosti našega dela v utrjevanju prijateljstva z ostalimi zamejskimi in matičnimi planinskimi društvi.
Dejstvo je, da kamorkoli smo šli, smo se vedno predstavljali kot beneški Slovenci in povsod so pohvalili našo zagnanost in vztrajnost. Prisotnost predsednika slovenskega parlamenta Jožefa Školča pa je gotovo dokaz, da smo ubrali pravo pot in je naše
delo cenjeno«.
Beneška planinska družina je že od nastanka pokazala veliko aktivnost, ki presega zgolj rekreacijske okvire. Kako se vključuje v družbene dinamike beneške stvarnosti?
»Beneški planinci smo želeh vsem jasno pokazati, to kar v resnici smo, to je Slovenci. Tudi zaradi tega je naša dejavnost presegla tiste klasične okvire organiziranosti, ki se kaže v izletništvu in planinarenju. V mislih imam
pobude, kot so kresovanje, pustovanje, sodelovanje na Srečanju Slovencev v Matajurju ter na narečnem natečaju Naš domači jezik, itd. Delujemo v smeri ohranjevanja našega jezikovnega in kulturnega bogastva.«
Med prioritetnimi načrti družine je izgradnja planinske koče. Kako je prišlo do te zamisli, kaj je bilo doslej že storjenega in kako boste naravnali naslednje pobude?
»V društvu smo že od vsega začetka razmišljali o tem, da moramo sezidati kočo. Postavitev take postojanke zahteva veliko truda in včasih se nam je zdelo, da bomo s težavo prišli do tega cilja.
Velik problem pri tem našem načrtu predstavlja finančna osnova, čeprav lokacija je v začetku kazalo, da tudi lokacija ni lahko rešljiva uganka. V zadnjih mesecih smo iskali zemljišče, kjer bi lahko zazidali našo planinsko kočo. Po daljšem času smo vendarle prišli do res primernega prostora, ki stoji skoraj
na vrhu Matajurja.
Pripravili smo in nato predstavili gradbeni načrt. Ko bomo dobili potrebna dovoljenja, bomo začeli z delom. Začeli smo z nabiralno akcijo, da bi zbrali potrebna sredstva. Smisel izgradnje koče je prav v tem, da jo imaš in da pokažeš, da si. S funkcionalnega vidika pa nam bo omogočala organizacijo srečanj, tečajev, taborjenj in marsičesa drugega«.
Kakšna je vloga PDB do mladih generacij in kakšni so vaši glavni cilji z narodnostnega vidika?
»Organizirali so nekaj mladinskih izletov, večkrat tudi v sodelovanju z mladinskim odsekom kobariškega planinskega društva. Tudi letos bomo pripravili taborjenje v Trenti, ki bo tokrat v koči pri Krnskem jezeru. Ob tem ne gre pozabiti na smučarske tečaje in podobne pobude. Pri našem delovanju skušamo vključiti tudi mladince, ki bi morali - to so naše želje - začeti delovati v mladinski skupini. Da to uresniči-tiro, bo verjetno potrebno poča-
kati še nekaj časa. Mladim je delo v naravi všeč. Naša skrb je, da jih držimo skupaj v stiku z jezikom in našo stvarnostjo. To je po našem najpomembnejše, zato bi kazalo, da tudi drugi uberejo isto smer in da skrbijo za jezikovno bogatenje naših otrok. Mislim, da to ni nemogoče, saj je včasih dovolj, da bi starši v okviru družine z otroki uporabljali slovensko besedo«.
Planinska družina želi izpostaviti predvsem prisotnost (kulturno, ljudsko) beneške stvarnosti. Kako se ti vaši pogledi lahko integrirajo z dejavnostjo in delom drugih organiziranih sredin v Benečiji?
»Delovanje na kulturnem področju v Benečiji je še vedno preveč omejeno na posamezna društva, ki večkrat ne delujejo sinhronizirano in v določeni skladnosti. Ravno pri ohranjevanju naše kulturne specifike bi bilo prav, da bi se vsi usedli za skupno mizo in se dogovorili za skupne smernice«.
Rudi Pavšič
AVSTRIJA / ZAKON O NARODNIH SKUPINAH
KANALSKA DOLINA / V BENEŠKI PALAČI V NABORJETU
Sosvet za Hrvate podprl vladno pobudo
Kostelka in Kohl napovedala »intenzivne« pogovore z razdvojenimi koroškimi Slovenci
DUNAJ, CELOVEC -Stiriindvajset-članski sosvet za gradiščanske Hrvate pri Uradu zve-zenega kanclerja na Dunaju je v sredo ob prisotnosti vodji obeh vladnih strank v državnem zboru Petra Kostelke (SPOJ in Andreasa Khola (OVP) soglasno potrdil svoje pozitivno stališče do vladne pobude za reformo zakona o narodnih skupinah v obliki krepitve pristojnosti narodnostnih sosvetov in ustanovitve stalne konference predsednikov in podpredsednikov vseh šest obstoječih sosvetov. Prav tako so Člani sosveta soglasno podprli tudi predlog o ustavnem določilu, v katerem Avstrija priznava svojo jezikovno, kulturno in etnično raznolikosti, kot se je oblikovala v zgodovini, soglasno pa so odklonili predlog o ustanovitvi narodnostne (etnične) zbornice, ki jo je na seji zagovarjal zastopnik Liberalnega foruma in predsednik Centra avstrijskih manjšin Karel Smolle in ki ga podpira tudi Narodni svet koroških Slovencev.
Tako Kostelka kot Khol sta soglasno odločitev hrvaškega sosveta pozdravila kot »korak v pravilno smer«, v zvezi s pat-položajem med obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev -Zveza slovenskih organizacij (ZSO) podpira predlog vladnih strank, medtem ko ga Narodni svet koroških Slovencev odklanja, dokler ni
rešeno vprašanje zastopstva koroških Slovencev - pa sta oba politika poudarila, da bodo zdaj potrebni »intenzivni pogovori«. V zvezi z odklonilnem stališčem Narodnega sveta je pa Khol izjavil, da še vedno upa, »da bodo vendarle postali modrejši«..Kostelka pa je poudaril, da pristanek Narodnega sveta na predlagano zakonsko iniciativo vladnih strank nikakor ne bi pomenil, da se s tem odpove svojim ciljem. »Nasprotno. S predvideno reformo bi Narodni svet dobil priložnost, da sproži intenzivno diskusijo o svojih predstavah in ciljih v bolj legitimiranih organih z višjimi pristojnostmi«.
V zvezi s parlamentarno obravnavo predloga vladnih strank je Kostelka še dodal, da se bo potrudil, da se bi to zgodilo še jeseni letos, glede ustavnega določila o zgodovinski zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti pa sta Kostelka in Khol podala prav tako pozitivno stališče, čeprav je postalo očitno, da gre tu za bolj zahteven in s tem za srednjeročen koncept. »Ustavno določilo je treba najprej uskladiti s celotnim pravnim sistemom Republike Avstrije, to pa traja določen čas«, je še dodal Kostelka.
Predsednik hrvaškega sosveta Leo Radako-vits je poudaril, da so predlog vladnih strank znova podprli tudi elani Hrvaškega kulturne-
ga društva (HKD). Kot smo poročali, so le-ti namreC svoj pristanek pri prvem sklepanju pred nekaj meseci spet preklicali. Radakovits je nadalje poudaril, da je po seji hrvaškega sosveta jasno, da tudi nihče od članov sosveta ne zagovarja veC ustanovitve neke narodnostne zbornice in tudi ne ne zahteve po zajamčenem manjšinskem mandatu v zakonodajnih telesih, na primer v deželnem zboru v Železnem.
Koroški Slovenci so se po seji narodnostnega sosveta za gradiščanske Hrvate vsekakor znašli pod vse močnejšim pritiskom tako ostalih manjšin v Avstriji kot tudi vladnih strank. Kako se bodo -po jasnih signalih z Dunaja - koroški Slovenci odločili, je popolnoma nejasno. Kljub jasni napovedi obeh vladnih strank že po neuspešnem zasedanju narodnostnega sosveta za koroške Slovence v začetku maja, da v manjšinskem vprašanju ne bo nikakršnih premikov, dokler obe osrednji slovenski organizaciji v bistvenih vprašanjih ne uskladita nasprotujoča si stališča, se ZSO in NSKS doslej še nista sedla za skupno (pogajalsko) mizo in skušala premostiti »mrtvo točko« in s tem zastoj pri reševanju mnogih nerešenih problemov ne le slovenske manjšine na Koroškem, temveč tudi ostalih narodnostnih skupnosti v Avstriji.
Ivan Lukan
Glasba zbližala kranjske in kanalske otroke
Pozitivna kulturna bera v iztekajoči se sezoni
NABORJET - Ocena kulturne dejavnosti Slovencev v Kanalski dolini, če upoštevamo tamkajšnje razmere za delo in njihovo organiziranost, je vsekakor pozitivna. Zaznamovale so jo nekatere pobude, kot so mednarodni posvet o večjezičnosti ter zaključni koncert ene največjih zborovskih manifestacij na Slovenskem, Primorska poje. VeC je bilo prireditev, ki jih lahko uvrščamo med »tradicionalne« in ustaljene, od predstavitve knjig Maria Gariupa do praznovanja Dneva slovenske kulture. V ta sklop pobud sodi tudi zaključni koncert gojencev glasbene šole Tomaža Holmarja, ki deluje v okviru Glasbene matice. Prireditelji so se tokrat odločili, da bodo pobudo pripravili v prostorih Beneške palače v Nabo-rjetu in da bodo zraven povabili še mlade glasbenike iz Kranja, da bi tudi na tak naCin potrdili voljo po prijateljstvu in sodelovanju ob meji.
V imenu organizatorjev je Salvatore Venosi nagovoril številno občinstvo, ki se je zbralo v prelepi beneški dvorani. Podžupan iz Nabo-rjeta Aleksander Oman je izrazil veselje, da je bil ta kraj izbran za srečanje mladih glasbenikov, saj prav Beneška palaCa postaja v zadnjem Času središče za številne kulturne prireditve Slovencev iz Kanalske doline. Oman je posebej pozdravil kranjske goste in tudi on podčrtal pomembnost takšnih stikov, ki gredo v
Vabilu na glasbeno srečanje so se ljudje odzvali v velikem številu
smer prijateljstva in medsebojnega spoznavanja. Sledili so nato nastopi gojencev, od najmlajših pa do bolj izkušenih članov Hol-marjeve šole. Kakih trideset je pokazalo svoje glasbene veščine, ki so se jih naučili pod mentorstvom učiteljic Tatjane Žepič, Nataše Bogataj, Bogomile Mrdjeno-vic in Tatjane Repovž. Koncert v Naborjetu je le zadnji od daljše serije nastopov, ki so se zaceli z božičnico in se nadaljevali na srečanju glasbenih šol Gorenjske v Radovljici, na akadmeiji v Celovcu ter na prvem zaključnem koncertu v Trstu.
Glasbenega pouka se je letos udeležilo kakih trideset mladih domačinov, ki bodo v naslednjih dneh polagali še izpite iz glasbe. (RP)
NOVICE
Atrazin v Cervignanu
CERVfGNANO - Zupan cervignana Mauro Tra-vanut je z odlokom prepovedal uporabo vode iz arteških vrelcev na županstvu in v šolah v Ul. Udine. Vzrok prepovedi je previsoka koncentracija atrazina, ki so jo odkrili tehniki krajevne zdravstvene službe. Zupan je sicer pomirjevalno dejal, da je visoka koncentracija najbrž tudi posledica skromne porabe vode, kljub temu pa je zaskrbljenost v mestu velika, saj so pred nekaj dnevi odkrili atrazin tudi v vodnih virih pri Palmanovi.
Rop v Sedeglianu
VIDEM - Trije oboroženi in zakrinkani banditi so včeraj ponoCi oropali gostilno Al cacciatore v kraju Turrida pri Sedeglianu. Banditi so vdrli v gostilno okoli polnoči ter z orožjem prilili lastnika, da jim je izročil denar iz blagajne. Za nameček so si prisvojili še listnici zadnjih dveh klientov, ki sta sedela v gostilni. Po oceni karabinjerjev je banditom rop navrgel okoli 11 milijonov lir.
Takoj po ropu so banditi zbežali z lancio themo, ki je bila ukradena pred nekaj dnevi v Vidmu. Preiskovalci sumijo, da gre za isto tolpo, ki je v preteklih dneh oropala druge furlkanske gostilne.
Parovelova knjiga v Kopru
KOPER - V torek, 11. junija ob 20. mi bodo v Čitalnici knjižnice Srečka Vilharja predstavih knjigo Paola Parovela Velika prevara na slovenski zahodni meji (Dosje Italija). Predstavitev organizirata knjižnica in Kulturni klub Istra, knjigo in avtorja pa bo predstavila novinarka Mojca Držar Murko.
PISMA UREDNIŠTVU
Dopolnilo k poročilu o občnem zboru Sindikata slovenske šole
Spoštovano uredništvo,
s težavo sem se odločila, da prispevam k polnjenju tistih strani Vašega dnevnika, na katerih se tako pogostoma krešejo mnenja, vendar se Čutim dolžno, da - kot elan tajništva SSS - dam nekaj pojasnil v zvezi s poročilom o poteku občnega zbora sindikata slovenske šole v Trstu, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku v soboto, 1. junija 1996.
Na svoji zadnji seji 21. maja letos je izvršni odbor, po ustaljeni praksi, predlagal kandidate za novi odbor. Sejo je polnopravno vodila druga tajnica, ker je bila prva tajnica na bolezenskem dopustu. Odbor je kandidate izbiral po sledečem postopku: najprej je vključil v seznam imena tistih odbornikov, ki so sprejeli ponovno kandidaturo, nato imena novih kandidatov, ki so kandi-
daturo ustno potrdili, glede na stopnje in vrste šol. Seznam, ki ni bil popoln (manjkali so na njem predstavniki otroških vrtcev, osnovnih šol in neuCnega osebja) naj bi dopolnili Cez teden dni oz. na občnem zboru samem. Sestali pa se nismo veC. Dva dni pred občnim zborom sta tajnici sporočili, da bosta v petek, 31. maja službeno zasedeni, zato je bilo treba občni zbor preložiti na popoldanske ure; alternativna možnost, ki jo je odbor že predhodno jemal v poštev.
Na obenem zboru je Jožko Baša, tudi član tajništva SSS, želel predsedstvu posedati, da že obstaja osnutek liste, ki jo predlaga izvršni odbor in prisotnim predstaviti seznam kandidatov. S tem pa si nikakor ni hotel »prevzemati vloge predsedujočega«! Mnogim se je morda zdelo Čudno, da niso odsotni kandidati dali pisne izjave o sprejetju kandidature, vendar zaradi medsebojnega poznanja in zaupanja se nismo pri sindikatu teh for-
malnosti nikoli držali. Tako meni kot tudi drugim odbornikom, ki smo bili prisotni na že omenjeni seji 21. maja, pa je bilo na obenem zboru nerazumljivo dejstvo, da nista tajnici podprli kandidature članov, ki jih je predlagal izvršni odbor. Kar pomnimo, je v zadnjih desetletjih prisotna na občnih zborih sindikata ena sama kandidatna lista, ki jo sestavljajo ljudje različnih svetovnih nazorov, združuje pa jih volja do dela za slovensko šolo.
Skupna skrb za slovensko šolo na sindikalnem, političnem in pedagoškem področju: dragocena misel, ki jo je najlepše, in spravljivo, izrazila predsednica goriškega sindikata Sonja Klanjšček, ko je prisotne pozvala k pomiritvi.
Pred zaključkom bi rada popravila še datum, ki ga je Primorski dnevnik pomotoma navedel. Ob-Cni zbor je sklenil, da bo zaključni del skupščine z volitvami v torek, 11. junija, zvečer.
Živka Marc
Podaljšan natečaj za osnutek prapora ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da je podaljšan rok natečaja za oblikovanje Zvezinega prapora.
Natečaja se lahko udeležijo likovni ustvarjalci treh pokrajin Furlanije Julijske krajine. Osnutke lahko avtorji pošljejo na sedeže ZSKD v Gorici (ul. Malta 2, 34170 Gorica) v Trstu (ul. S. Francesco 20 - 34133 Trst) in v Čedad (ul. IX Agosto, 8 - 33043 Čedad) do 31. oktobra 1996.
Osnutek ali osnutki (vsakdo lahko pošlje tudi veC izdelkov, le da so označeni z drugačnim geslom) morajo odgovarjati naslednjim pogojem:
-	prapor naj upošteva zvezin znak; če ga ne, naj zabeleži razpoznavno značilnost našega prostora in manjšinskega življenja;
-	osnutki naj bodo označeni na hrbtni strani z geslom;
-	osnutkom naj avtorji priložijo zaprto kuverto z geslom na zunanji strani.
Kuverta naj vsebuje osebne podatke avtorja z naslovom in telefonsko številko.
Vse osnutke bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval Odbor ZSKD in javil sestavo tisku.
Izbran osnutek bo primerno nagrajen.
Deželni odbor ZSKD
ŠOLSTVO / ZASEDANJE DEŽELNE KOMISIJE ZA SLOVENSKE SOLE p
Soglasno za razvoj šol v okviru širše reforme
Prava racionalizacija nikakor ne sme biti samo ukinjanje šol
Včerajšnji sestanek Deželne komisije za slovenske šole so posvetili vprašanju racionalizacije, kar pomeni predvsem - Ce že ne samo - ukinjanje manjšinskih šol. Poleg slovenskih šolnikov s Tržaškega in z Goriškega so na seji bili tudi deželni nadzornik Giurleo, goriški skrbnik Mannini, predstavnik tržaškega skrbnika Grieco, pa še zastopnika deželne in pokrajinske uprave.
Na sestanku so soglasno odobrili dokument, v katerem je orisano sedanje zaskrbljujoče stanje manjšinskega šolstva in so nakazane nekatere osnovne smernice za premostitev težav oz. za ohranitev vloge šolstva tudi ob upoštevanju nujnosti po resnični racionalizaciji, ki ne pomeni ukinjanje šol, pac pa meri k uveljavitvi značilnosti manjšinskega šolskega sistema. Pri tem, ugotavljajo v dokumentu, bo treba, da sodelujeta obe državi, ki naj dosežeta skupna stališča ob upoštevanju upravičenih zahtev manjšin in tudi skorajšnje reforme italijanskega šolskega sistema. Bilo bi namreč nadvse pro-tiucinkovito, ko bi urejevali na novo in krčili slovensko šolo, zatem pa jo čez Cas spet morali prilagoditi novim razmeram, ki jih bo uvedla splošna šolska reforma.
Med specifičnimi vprašanji, s katerimi so se ukvarjali na včerajšnjem sestanku, so nekatera zadevala goriško, druga pa tržaško šolstvo. V zvezi z Goriško je izstopal predlog združitve liceja P. Trubarja z učiteljiščem S. Gregorčiča, ki po mnenju komisarjev ne more sploh biti na dnevnem redu do uveljavitve splošne reforme, pa tudi zaščitnega zakona, dopolnitve obstoječih zakonov, ki urejajo slovensko šolstvo, in uveljavitve šolske avtonomije. Potrdili so tudi stališče do vprašanja slovenske tehnične šole, ki danes deluje v okviru italijanskega zavoda G. Galilei: slovensko šolo je treba odcepiti od italijanske in jo preseliti v prazne prostore slovenskega šolskega centra, so menili komisarji in v tem smislu tudi naslovili pismo goriški pokrajinski upravi, ki je pristojna za namestitev šole.V zvezi z nižjo srednjo šolo I. Trinka pa je deželna komisija naslovila na goriško občinsko upravo zahtevo, naj uredi primerne prostore, kot že dalj časa zahtevajo starši.
Kar zadeva slovenske šole v tržaški pokrajini, pa so zavrnili predlog tržaške občinske uprave in skrbnika za racionalizacijo oz. ukinitve in premeščanje šol. Člane komisije so tudi seznaniti s stališčem kriške vaške skupnosti (o katerem poročamo na drugem mestu). Komisija je vzela v pretres tudi druga vprašanja, kot so učbeniki, prevod listine o šolskih storitvah ter zahtevo po dvojezičnih imenovanjih maturitetnih komisarjev.
POSLOVNIK MESTNE SKUPŠČINE
0 slovenščini še nobenega sklepa
Koalicija ne more uskladiti svojih stališč SSk napoveduje novo politično pobudo
Z včerajšnjega zasedanja v prostorih Deželnega šolskega urada (foto KROMA)
Križ enoten pri obrambi vaške osnovne šole A. Sirk
Na pobudo Združenja staršev je bil predsi-nocnjem v Križu vaški sestanek o napovedani »racionalizaciji« šolskega omrežja, ki jo nameravajo izpeljati pristojna občinska in predvsem šolska telesa. Med drugim predlagajo, da bi sedanjo stavbo, kjer ima sedež osnovna šola Alberta Sirka kratkomalo zaprli, šolo pa bi premestili v prostore italijanske osnovne šole, kjer je že nekaj let tudi slovenski otroški vrtec.
Udeleženci sestanka (prišli so starši, učno
osebje in predstavniki skoraj vseh vaških organizacij) so bili soglasnega mnenja, da ima šolska stavba sredi starega jedra Križa za vaško skupnost velik zgodovinski in družbeni pomen. Ni torej vseeno, Ce se šola nahaja v vasi ali izven nje (italijanska šola je na obrobju vasi), kar narekujejo tudi šolski programi, ki spodbujajo k tesnejšim odnosom med uCenci in okoljem, v katerem živijo. »Sedaj nam hočejo kar tako izmakniti šolsko poslopje, potem ko trideset let niso investi-
rali niti lire za njegovo vzdrževanje, da ne govorimo o drugih vprašanjih«, je bilo slišati na sredinem srečanju.
Križani so torej odločno stopili v bran svoje šole. Sestavili so protestno stališče, ki so ga že poslali vsem pristojnim telesom, sporazumeli pa so se tudi za druge akcije. Med drugim je padel predlog za izdajo (bivšega) vaškega glasila Skdanc, katerega številka naj bi bila namenjena prav zgodovini in nejasnim izgle-dom šole Alberta Sirka.
Tržaški občinski svet je za sedaj obšel vprašanje slovenščine
v	skupščinskem poslovniku s tem, da je črtal Člen, ki določa pravila za sklicanje sej izven županstva. Skupščina se je tako izognila sklepu o rabi slovenščine, ki razdvaja večinsko levosredinsko koalicijo in ki je privedel razpravo o poslovniku v popolnoma slepo ulico. Problem pa še zdaleč ni rešen, je le odložen, dokler ne bo skupščina spet vzela v pretres razne druge popravke o slovenščini.
Odložitev je po mučnih pogajanjih v Illyje-
vi	koaliciji predlagal in dosegel načelnik Ljudske stranke Luigi Rus-so. Tudi ob tej priložnosti pa se je v večini nekaj zataknilo. Nekaj svetovalcev Zavezništva za Trst in DSL (med njimi Igor Dolenc), katerim se je pridružil Ja-copo Venier (SKP) je glasovalo proti odložitvi, medtem ko sta se predstavnika SSk Peter Močnik in Andrej Berdon vzdržala. Odložitev razprave o tem vprašanju je, poleg mnogih svetovalcev koalicije, podprla desnica, ki nemo, a zadovoljno spremlja dnevna razhajanja v Uljevih vrstah.
Tudi na ponedeljkovi občinski seji je vsakdo zagovarjal svoja stališča. Zupan Riccardo Illy, ki je tokrat molčal, je dal vedeti, da še naprej nasprotuje slovenščini v poslovniku. To je tudi veC ali manj
Slovenski občinski svetovalec Peter Močnik
stališče Ljudske stranke, nekaterih predstavnikov Zavezništva za Trst in seveda desnice. DSL in SSk menita, da bi morala večina uskladiti stališCa in priznati "vidljivost" slovenščine, obe stranki pa zavračata prenapete in demagoške tone, v katere sili skupščino ”Nord libero". Komunist Venier podčrtuje, da gre za izredno pomembno vprašanje, o katerem ne gre slepomišiti, Severna liga pa se pilatovsko vleče ven, kot da jo problematika sploh ne zanima.
Slovenski svetovalci Dolenc, Močnik in Berdon so tudi na zadnji seji z grenkobo ugotovili, da je slovenščina, tudi v nekaterih večinskih vrstah (posebno pri Ljudski stranki), žal še vedno tabu tema. Nihče od njih pa ni hotel v direktni politični spopad z Illyjem ob
ugotovitvi, da je ta uprava (glej dvojezične table in odnosi do Slovenije) odprta do Slovencev in da bi se z zaostritvijo okoristila le desnica. Vsi trije pa So mnenja, da je treba nekaj ukreniti.
Svetovalca SSk sta zato napovedala poli-'ticno pobudo, ki bo morda prispevala k premostitvi razhajanj v večinskih vrstah. Pripravljata namreč stališče z zahtevo po reviziji občinskega statuta (po novem naj bi določal rabo slovenščine) in po nekaterih popravkih k poslovniku, pri oblikovanju katerega so bile demokratične sile preveC odsotne. Berdon in Močnik pričakujeta podporo Dolenca in naklonjenost župana, kateremu marsikdo očita, da je premalo pozoren do stališč lastne večine.
Da so vode v Illyjevi koaliciji razburkane priCa ponovni razkol v Zavezništvu za Trst, ki vse bolj izginja kot politični subjekt, ce je seveda sploh kdaj bil. V ponedeljek je bil na potezi zeleni Alberto Russignan, ki je brez dlak na jeziku očital načelnici skupine Arielli Pittonijevi in vsej Illyjevi koaliciji, da glede slovenščine zagovarja preveC sramežljiva in desnici podrejena stališCa. Ne gre za politično, ampak za kulturno vprašanje, ki ga je treba po petdesetih letih enkrat za vselej rešiti, je poudaril Russignan.
S.T.
OBISK IZ SLOVENIJE / PRI KMEČKI ZVEZI
0 zamejskem kmetijstvu
Člani odbora za kmetijstvo pri državnem zboru Slovenije, ki jih je vodil predsednik odbora Jože Protner, so vCeraj obiskali Kmečko zvezo in nekatere kmetijske objekte v tržaški pokrajini. Med gosti so poleg predsednika Protnerja bili še Franc Potočnik, Franc Zagožen, Ivan Oman, predstavnica ministrstva za finance Ivanka Use in državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj. Predstavnike iz matične domovine je sprejel predsednik KZ Alojz Debeliš s sodelavci, srečanja pa se je udeležil tudi predsednik kraške gorske skupnosti Ivan Sirca.
Debeliš je orisal trenutni polojaž v zamejskem kmetijstvu in posebno podčrtal težko finančno stanje zamejskih kmetijskih zadrug in nekaterih zasebnih kmetijskih obratov. Predstavniki Kmečke zveze so poudarili, da je nujen fi-
NESREČA PRI DELU
Refleksi so delavko rešili pred težjimi poškodbami
nanCni poseg s strani matice Slovenije, da se zago-topvi obstoj in razvoj zamejskega kmetijstva, ki je nezamenljivo sredstvo pri ohranjanju manjšinskega gospodarstva in narodnega obstoja.
Predstavniki iz Slovenije (na sliki med obiskom na Dolgi kroni) so
tudi potrdili prepričanje, da bi Slovenija morala nujno ukrepati, ker je kmetijstvo posebnega pomena za ohranitev slo-
venske narodnostne skupnosti in so v tem smislu izrekli pripravljenost, da se v parlamentu zavzamejo, da pride do konkretizacije namenov v korist manjšinskega gospodarstva.
Odlični refleksi so 30-letno Patrizio Gilardi obvarovali pred veliko hujšimi posledicami: roko je namreč bliskovito potegnila iz stroja, tako da ni končala pod ostro rezilo. Kljub vsemu ji je odtrgalo del kazalca na desni roki. Odpeljati so jo v glavno bolnišnico, kjer pa so ji nudili le pomoč in jo odsloviti s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Gilardijeva se je poškodovala pri delu v podjetju »Desco«, ki se ukvarja s pripravo hrane in ima sedež v Ul. Morpurgo. Zenska je Čistila stroj, s katerim so mesiti in rezati cmoke. Kaže, da ni upoštevala vseh varnostnih predpisov (ni izključila električnega toka) in ko se je nehote dotaknila gumba, je spravila stroj v pogon. Cim je slišala, da se je stroj premaknil, je sunkovito potegnila k sebi desno roko in se obvarovala težke poškodbe. Reševalce je na pomoC poklical eden od odgovornih pri
podjetju, Maurizio Polveri-no. Na kraj nesreče so poleg znanstvenega osebja policije prišli tudi izvedenci krajevne zdravstvene enote, ki niso ugotoviti nepravilnosti pri stroju kot tudi vidnih kršitev predpisov o varnosti pri delu.
Včeraj prijeli še drugega roparja
V zvezi s predvčerajšnjim ropom v veleblagovnici »Sve« v Ul. Piccar-di so karabinjerji izvedli še eno aretacijo: zaprti so 20-letnega Paola Beltraminija Skerlavaja iz Trsta, s katerim so že imeti opravka zaradi mamil. Po mnenju preiskovalcev naj bi Sker-lavaj sedel za volanom avtomobila in čakal pajdaša pred veleblagovnico. Med zasliševanjem naj bi večkrat zapadel v protislovje, tako da so se naposled odločili, da ga odvedejo v zapor, kjer se je pridružil 23-letnemu Gaetanu Minenni, ki so ga prijeti že predvčerajšnjim, kmalu po ropu.
NOVICE
TRG GUTENBERG / VČERAJ URADNO ODPRTJE
V nedeljo na Proseku počastitev talcev
Na pobudo tržaškega pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije bo v nedeljo popoldne na Proseku pri spomeniku padlim komemoracija desetih talcev, ki so jih nacifašisti pred 52 leti obesili. Na svečanosti, ki se bo začela ob 16. uri, bosta spregovorila prof. Licia Chersovani in Alojz Markovič - Zvonko, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili domaCa godba na pihala, moški pevski zbor Vasilij Mirk in elani Amaterskega odra Jaka Štoka.
Na tretjem knjižnem sejmu najprej govorili o informaciji
Sodelovalo sto Curzi in Fertilio - Danes o ženski ustvarjalnosti
Levi in Volčič danes o knjigi Corrada Belcija
V	dvorani gledališča Miela na Trgu Duca degli Abruzzi bodo danes predstavili novo knjigo Corrada Belcija o »VVilsonovi Črti« leta 1919-1945 z naslovom »Quel confine mancato«. O knjigi, ki jo je izdala založniška hiša Morcelliana, bosta spregovorila novinarja Arrigo Levi in Mitja Volčič. Začetek ob 18.45.
Srečanje o tržaških znanstvenih ustanovah
Odnos med mestom in znanstveno raziskavo bo tema srečanja, ki bo jutri ob 18. uri v dvorani Baron-cini v Ul. Trento 8. Zasedanje bo vodil matematik Andrea Sgarro, udeležili pa se ga bodo znanstveniki Paolo Budinich, Margerita Hack in Arturo Fa-laschi. Gre za zadnje v vrsti srečanj, ki jih je Krožek za kulturo in umetnost posvetil tržaški kulturi na področjih zgodovine, glasbe, literature in znanosti. Tokratnje zasedanje bo posvečeno Številnim znanstvenim in raziskovalnim ustanovam, ki so se v zadnjih desetletjih uveljavila v Trstu, mesto pa jih je samo površno sprejelo in je v bistvu odklonilo dialog in intergacijo.
Literarni natečaj za dijake
V	fojerju gledališča Rossetti bo danes ob 17. uri slavnostno nagrajevanje zmagovalcev literarnega natečaja, ki ga je za dijake zadnjih treh razredov italijanskih in slovenskih šol priredilo kulturno združenje »Gambrinusovi prijatelji«.
Stavka novinarjev Piccoia
»Piccola« danes ne bo v kioskih zaradi stavke časnikarjev v okviru krize, ki že nekaj mesecev pesti italijanski tržaški dnevnik, katerega založnik je dal kar 14 novinarjev v dopolnilno blagajno. Novinarji napovedujejo še drugih 5 dni stavke.
Na Colu javno srečanje o regulacijskem načrtu
Uprava občine Repentabor sklicuje javno srečanje z občani na temo »Prilagoditev Splošnega občinskega regulacijskega načrta Deželnemu urbanističnemu načrtu. Srečanje bo v ponedeljek, 10. t.m. ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu.
V svetu, ki mu vlada televizija, je branje užitek in utrjevanje osebne samozavesti obenem. To je bila ena izmed uvodnih misli, ki so jo naglasili na včerajšnjem uradnem odprtju tretjega tržaškega knjižnega sejma. Trg Gutenberg, je še bilo rečeno, se je v pičlih treh letih utrdil in razširil, tako da letošnji razstavno-prireditveni prostor zaseda že lep del Trga Unita. Tako prefekt Mo-scatelli kot deželni odbornik Degano sta naglasila velik pomen pobude, ki je z vseh vidikov velika investicija za mesto. O letošnji pobudi je v imenu odgovornih za program govorila zdaj že bivša ravnateljica tržaške Državne knjižnice Antonia Ida Fontana, ki se je včeraj po 12 letih službovanja v Trstu poslovila od mesta. Prva tema, ki jo je letošnji sejem načel, pa je zadevala kompleksen sistem informacije. O odnosu med informacijo in politiko oz. o novinarskih dolžnosti in o pasteh, v katere se danes rad ujame novinar, sta govorila Sandro Curzi in Dano Fertilio.
Informacija je ena vodilnih letošnjih tem, saj so ji organizatorji ob uvodni namenili tudi zaključno okroglo mizo. Včerajšnja se je sicer spremenila v dialog oz. v prestavitev knjig, ker sta dva od povabljenih gostov zadnji trenutek odpovedala. Zato sta Curzi in Fertilio, ki jo je k temu spodbudil Roberto Morelli, najprej predstavila lastni knjigi. Curzi je svoje skoraj pol stoletja trajajoče novinarske izkušnje strnil v knjigo H compagno scomo-do, ki jo je napisal kmalu po odslovitvi z zasebne te-
levizijske postaje Telemon-tecarlo. Za novinarja je bistvenega pomena, je naglasil nekdanji direktor televizijskih poročil tretje mreže RAI, da ohrani oz. da vsak dan sproti utemeljuje lastno samostojnost. Najprej mora pošteno informirati, kar pomeni, da dobro opravlja poklic, kot vsak državljan pa seveda ohranja pravico do lastnih pogledov.
Dario Fertilio je verjetno širši publiki manj znan, vsekakor pa je že četrt stoletja novinar pri milanskem dnevniku Corriere della sera, pri katerem trenutno vodi kulturno redakcijo. Ce je Curzijevo knjigo spodbudila jeza zaradi načina, kako se ga je Cecchi Gori »znebil«, pa je Fertilio najprej zasnoval, nato pa še napisal knjigo v obdobjih, ko je bil »nepi-soči novinar«. Zaradi menjav direktorjev ali spremenjenih notranjih razmerij se je namreč nekajkrat znašel v »nevidnosti«, skratka pri časopisu ni imel kaj početi. Iz te neljube izkušnje je nastala knjiga Le notizie del diavo-lo, ki so jo v nekaterih šolah za novinarje že sprejeli za učbenik. V njej Fertilio utemeljuje, da je dezinformacija sestavni del kompleksnega informativnega sistema, obstajajo razni mehanizmi dezinformacije, saj gre za prefinjen način napada in obrambe, ki ga uporabljajo na raznih področjih.
Danes bodo na Trgu Gutenberg skušah predstaviti žensko ustvarjalnost. Ob 11.30 bodo odprli likovno razstavo Vesne Benedetič, nakar se bodo do večera zvrstila razna srečanja, (bip)
DANES ZAČETEK FESTIVALA MLADINSKIH IN LUTKOVNIH GLEDALIŠČ
V Linhartovem imenu
Zjutraj v Kulturnem centru v Sežani, popoldne pa v Prosvetnem domu na Opčinah, se danes začenja deveto Linhartovo srečanje, slovenski mladinski gledališki in lutkovni festival, ki ga letos poleg Zveze kulturnih organizacij Slovenije prirejajo še ZKO Sežana in Zveza slovenskih kulturnih društev v tesnem sodelovanju z openskim SKD Tabor. Predstave se bodo kot rečeno zvrstile že od jutranjih ur in vse do poznega veCera. Danes zvečer, ob 19.30 v Prosvetnem domu je na vrsti uradna otvoritev festivala, zadnja predstava pa bo v nedeljo dopoldne v Sežani.
Med nastopajočimi skupinami, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije, sta tudi dve s
Tržaškega; dramska skupina nabrežinskega SKD Igo Gruden bo z Nušičevo Sumljivo osebo nastopila jutri ob 19. uri v Sežani, prav tako se bo v Kulturnem centru Srečka Kosovela predstavila skupina Metronom, ki pod mentorstvom Nerine Švab deluje v okviru raznih društev ZSKD. Nastopila pa bo v nedeljo ob 10. uri s Kratko povestjo o Eriki.
Slovensko mladinsko gledališko poustvarjanje se lahko ponaša z veC lastnostmi: poleg velike življenjskosti je tudi izvirna, samosvoja in žanrska bogatost. Ugotovitev potrjuje tudi letošnje Linhartovo srečanje, mladinski gledališki in lutkovni festival, ki bo v treh dneh ponudil vpogled v izbor najboljšega, kar je trenut-
no prisotno na tovrstnem gledališkem področju v Sloveniji in v zamejstvu. Enajst nastopajočih skupin je bilo izbranih od skupnih 39, strokovna komisija pa jih je ocenila s posebnim upoštevanjem prav žanrske raznovrstnosti. Od danes zjutraj do nedelje opoldne se bodo na odrih sežanskega Kulturnega centra in openskega Prosvetnega doma zvrstile predstave, ki segajo od črne komedije, glasbenih iger, kabarejev, absurdnih dram, eksperimentalnih postavitev do ljudskih iger, plesnih predstav, gledališč poezij, komedij, psiholoških kriminalk, grških tragedij, ameriških dram in še marsičesa.
Kot v svoji oceni poudarja Uroš Trefalt, »mentor« ocenjevalne
komisije, kaže letošnji izbor mladinskih gledaliških predstav na izvirnost in ustvarjalnost mladih rodov, ki se že krepko osamosvajajo od t.i. institucionalne gledališke ponudbe na Slovenskem. Mladinsko gledališče postaja razgledano in raziskujoče, s posebno pozornostjo do jezika, ki odraža čas, družbeno in krajevno stvarnost dogajanja, pa se razvija v resnično živo gledališče.
Obisk na Linhartovem srečanju bo torej ponudil priložnost za neposreden stik s sodobnim kulturnim utripom na gledališkem področju, za sproščenost in užitek ob trenutno najboljših predstavah mladih navdušencev za tovrstno umetniško izraznost.
Damiana Ota
Otvoritvene okrogle mee sta se udeležila Curzi (skrajno levo) in Fertilio (desno, f. KROMA)
Za»Veselo pomlad« je bil maj prav natrpan s prireditvami
Mesec maj je bil tako natrpan z raznimi prireditvami, da smo jim komaj Se utegnili slediti, kaj šele o njih podrobneje poročati. Pa je le prav, da na kratko spregovorimo vsaj o tistih, ki so bile nekoliko bolj odmevne.
Otroški pevski zbor Vesela pomlad in igralska skupina Tamara Petaros, ki delujeta v sklopu Finžgarjevega doma na Opčinah, sta prvo nedeljo v maju pripravila prisrčno prireditev v poklon svojim družinam. Vendar so se na Dnevu družine zbrali ne le otroci, starši in stari starši, pač pa tudi številni prijatelji, ki se radi zadržijo v družbi naših najmlajših. Najprej je otroški pevski zbor pod vodstvom Franca Pohajača in Zdenke Križmančič ter ob klavirski spremljavi Martine Feri poklonil zbranim poslušalcem šopek prisrčnih otroških pesmic. Nato smo v šaljivi igrici Lučke Susič Družinski dan v naravi, prisostvovali ponesrečenemu poskusu skupine malih kuharic, da bi na dan družine same pripravile kosilo. Nastopih so člani igralske skupine Tamara Petaros, Jurij in Urška Daneu, Federica D’Ercole, Aleš Ferluga, Martina Malalan, Iris in Jasmin Risegari, Simon Rožac, Veronika Špacapan in Alja Starman. Prijetno sceno si je zamislila prof. Jasna Merku. Po uspešnem nastopu nadebudnih mladih pevcev in malih gledaliških umetnikov, smo se prijetno nazabavali z Romanom Cemetom. Simpatični čarodej iz Renč pri Novi Gorici je k čaranju povabil tudi male prijatelje, ki so se, to lahko zatrdimo, pri tem naravnost odlično izkazali.
24. maja je MPZ Vesela pomlad nastopil skupaj z italijanskim zborom Piccolo Goro di San Giovarmi v cerkvi Sv. Jakoba v Trstu. Pobudnik in organizator te prireditve je bil rajonski svet za Sveti Jakob in Staro Mitnico. Mlade openske pevke so se temeljito pripravile na ta nastop, kar se je poznalo pri interpretaciji dvanajstih za to priložnost izbranih polifonskih skladb Palestrine, di Lassa, Gallusa, Mozarta, Mendelssohna Bartholdyja, Gounoda, Faureja, Berhoza, Kastalskyja in Florjan-ca. Čeprav smo se veselili izstopajočih plakatov, ki so bili že teden dni pred napovedano prireditvijo nalepljeni po mestu in s katerih je bilo razvidno, da bo na prireditvi nastopil tudi slovenski zbor delno tudi s slovenskim programom, smo morali žal ugotoviti, da je sestavljavec koncertnega lista dobesedbo črtal dobršen del curriculuma našega zbora, ki je zato v primerjavi z italijanskim izpadel kot zbor druge kategorije. Vsekakor je vodstm zbora pred koncertom poskrbelo tudi za predstavitev v slovenščini. Lahko zatrdimo, da je naš zbor zapel prepričljivo m nas dostojno zastopal na tej zanimivi prireditvi.
Na zadnji dan maja pa je bil v openski
župnijski cerkvi tradicionalni slovesen zaključek šmarnic z lepim koncertom, ki so ga oblikovali OPZ Vesela pomlad, okrepljen z nekaterimi osnovnošolci, MPZ, DVS ter MMPZ Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača, domači cerkveni pevski zbor Sveti Jernej ter skupina trobil v sestavu Andrej Budin, Andrej Petaros in Vinko Skerlavaj, ki jo je pri orglah spremljal Martin Vremec. Slednji je sodeloval tudi pri nekaterih skladbah v izvedbi domačih zborov. Priložnostno misel je podala Majda Danev.
Kljub lepemu, sončnemu in toplemu vremenu, ki bi bilo primernejše za izlet ali vsaj krajši sprehod v naravo, smo se v nedeljo popoldne zbrali v Finžgarjevem domu na Opčinah na jubilejnem, 15. prazniku mladih pevcev. Za to priložnost so pevci Vesele pomladi povabili medse številne imenitne goste, ki so sooblikovali pester kulturno zabavni program. Vabilo je seveda veljalo tudi staršem in ostalim ljubiteljem petja, ki so se množično odzvali. V pozdravnem nagovoru je Petra Križmančič obžalovala, da se tudi letošnji Praznik ne more odvijati na prostem, v prelepem okolju Ma-lijanišča, ker tu še vedno potekajo obnovitvena dela. Zbranim je zaželela, da bi se kljub temu prijetno počutili v družbi mladih openskih pevcev kot tudi gostujočega OPZ Zvonček z Repentabra, igralske skupine Tamara Petaros, harmonikarja Denisa Novata in Čarodejev Vikj-ja in Tanje. In takega počutja res ni manjkalo. V bogatem kulturnem programu, ki so ga napovedovali Jasmin Risegari, Mira Fabjan in Aleš Ferluga ter zborovodja Franc Pohajač in prof. Lučka Susič, so se s krajšimi pevskimi točkami najprej predstavile pevske skupine zborov Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača in Zdenke Križmančič ter re-pentabrski mladi pevci pod vodstvom Toneta Bedenčiča in ob klavirski spremljavi Loredane Guštin. Po nekoliko resnejšem pevskem delu je vzdušje popestril Denis Novato s svojo diatonično harmoniko. Nato smo sledili šaljivemu prizorčku, ki ga je napisala in zrežirala prof. Lučka Susič in so ga v domačem narečju podale Alenka Hrovatin, Erika Limoncin, Sara Perini in Darja Vitez. Predstavile so se kot hudomušna četverica klepetulj, ki si v vsakdanjem življenju ob značilni ženski privoščljivosti dovoli tudi kakšno pikro na račun drugih. Praznik se je veselo in sproščeno zaključil z Wikj showom, ki sta ga prepričjivo in nadvse prikupno izvedla čarodeja Wikj in Tanja.
Čeprav so pred vrati poletni meseci, mladi v Finžgarjevem domu ne mirujejo. Redno se zbirajo pri vajah, saj jih pred odhodom na počitnice čaka še nekaj nastopov, o katerih bomo redno poročali.
H DANEŠ~PAZNIK V TREBČAH h
Učenci pripravili razstavo o zdravilnih zeliščih
Danes začenja društvo Primorec iz Trebe svoj že tradicionalni praznik, ki se ponavlja že pet let in pri katerem sodelujejo vse vaške organizacije in dejansko vsi vaščani. Anica Malalan, predsednica domačega društva, nam je posredovala vrsto informacij v zvezi s tem praznovanjem.
V	gozdiču v Griži ob nogometnem igrišču bodo danes ob 17. uri odprli kioske, goste pa bo ves večer zabaval ansambel Status simbol.
Jutri ob 17. uri bo v gosteh na prazniku skupina telovadcev Združenja Bor, ki se bo predstavila s programom ritmične telovadbe. Zvečer bo udeležence zabaval Kraški kvintet.
V	nedeljo se bo praznovanje začelo že ob 15. uri, nato nadaljevalo z
nastopom godbe Viktor Parma, zvečer pa bodo obogatili prireditev s svojim igranjem člani skupine Status simbol.
Glavni del programa smo pustili za konec našega zapisa. Učenci osnovne šole P. Tomažič iz Trebč bodo namreč danes predstavili na šolskem dvorišču razstavo na temo "Zaščitene in zdravilne rastline pri nas”. Razstavo, ki je nekaj posebnega in je samo v ponos domači šoli, si bodo udeleženci letošnjega praznovanja lahko ogledali tudi na domačem prazniku. Gre za res izvirno razstavo in dokumentacijo o rastlinah in zdravilnih zeliščih, ki so jih učenci sami tudi posadili, pa tudi preverili njihovo učikovitost. Pobuda je seveda vredna vse pohvale.	NevaLukeS
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
7.	junija 1996
ANJA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 0.42 in zatone ob 11.47.
Jutri, SOBOTA,
8.	junija 1996
ZMAGA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,4 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, 30 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Fede-rico Manghisi in Francesca Perini.
UMRLI SO: 83-letna Antonia Quattrov, 79-letna margherita Petri, 83-letna Anita Mosetti, 76-letni Vit-torio Senizza, 76-letni Ar-cangelo Bellezza, 49-letna Fiorella Cernettich, 82-let-na Rosa Smilovich.
CJ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 3., do SOBOTE, 8. junija 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Ul. xx. septembra 6, Ul. delVOro-logio -6 (vogal Ul. Diaz 2), Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. delVOrologio 6(vogal Ul. Diaz 2) (Tel. 300605)
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraz-
nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 18.30,
20.20,	22.15 »Vampiro a Brooklyn«,	i. Eddie
Murphy, Angela Bassett.
EXCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »Difesa ad ol-tranza«, i. Sharon Stone.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Girl 6 - Sesso in linea«, r. Špike Lee.
AMBASCIATORI
16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart - Cuore impavido«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screa-mers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La prossima vittima«, i. Sally Field, Kiefer Sutherland, Ed Harris.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Fargo«, r. Joel in Ethan Coen.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Superfemmine in calore di Miami«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Schegge di paura«, i. Richard Gere.
ALCIONE - 20.00, 22.10 »Tre vite e una sola mor-te«, r. Raul Ruiz, i. Marcel-lo in Chiara Mastroianni, Anna Galiena.
LUMIERE - 20.15, 22.15 »La dea delVamore« r.-i. Woody Allen, i. Mira Sor-vino.
^1 PRIREDITVE
V PROSVETNEM DOMU na Opčinah bo danes ob 10.30 prireditev ob podelitvi bralnih značk dijakom nižje srednje Sole S.Kosovela. Bralne značke bo podelil pisatej Tone Partljič, dijaki pa so za to priložnost pripravili igrico na Partljičevo besedilo. To bo hkrati tudi zaključna prireditev na openski nižji srednji šoli.
COS P. TOMAŽIČ v
Trebčah pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti vabi na odprtje pre-manentne razstave z naslovom NASE ZAŠČITENE IN UPORABNE RASTILNE, ki bo danes, 7. t.m., ob 15. uri. Ob tej priliki bomo podelili botanične tablice krajevnim ustanovam in domačinom.
MoPZ V. Mirk Prosek - Kontovel
priredi jutri, 8. t. m., ob 20.30 v župnijski cerkvi na Kontovelu
CELOVEČERNI
KONCERT
Pri programu sodelujeta pevki Edith Kocjan - sopran, Marta Valetic - alt, ob spremljavi Aljoše Starca
Vabljeni!
Danes, 7. t. m., ob 20.
uri bo v cerkvi sv. Urha v Samatorci ob zaključku pobude za elektrifikacijo zvonov
KONCERT “ Pa se sliš ..
Sodelujeta
MPZ I. Gruden in Godbeno društvo Nabrežina
ZENSKI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR I. GRUDEN vabita vse Člane in ljubitelje petja na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo jutri, 8. t. m., ob 21. uri v RadoviCevi domačiji v Nabrežini.
1. RAZRED COS M. Samsa in otroški vrtec iz Domja bosta razstavljala roCne izdelke v nedeljo, 9. t. m. od 9. do 12. ure in od 17. do 19.30 in vrtec iz Ricmanj v sodelovanju z vrtvem iz Doline bo istega dne razstavljal v svojih prosorih poleg ročnih izdelkov Se eksperimentalno dejavnost v slikah in riz-bah.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI Prosek- Kontovel obvešča, da se bo v nedeljo, 9. t. m., ob 16. uri pri spomeniku ob cesti, ki pelje na proseško železniško postajo vršila komemoracija 10 talcev, ki so jih nacifaSisti obesili pred 52. leti. Govorila bosta Li-cia Chersevani in Alojz-Zvonko Markovič. Sodelovali bodo Godba na pihala s Proseka, MPZ V. Mirk in A.O. J. Stoka.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica- Videm prireja ob podelitvi priznanj zmagovalcem deželnega tekmovanja v znanju slovenskega jezika VEČER posvečen poeziji. O poeziji in sodobnemu človeku bo predaval prof.dr. Boris Paternu. Pesmi bosta brala Miroslav KoSuta in Marko Kravos, glasbo pa izvajal harmonikarski duo Glasbene matice Mojca Mihalič in Goran Ruzzier (razred prof. Claudia Furlana). Prireditev bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 18. uri v dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAZENCEV v^ Trstu vabi v ponedeljek,
10.	t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige Alojza Rebule PREVISNA LETA. Delo bo predstavil Sasa Martelanc.
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v torek,
11.	t.m. v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah KONCERT vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Per-tot. Začetek ob 21. uri. Izkupiček koncerta je namenjen za društvena popravila.
A.O. J. STOKA vabi v Četrtek, 13. t. m., ob 20. uri ponovno uprizoril otroško igro Žarka Petana PET PE-PELK. Glasba Aljoša Starc, režija Sara Balde. Vljudno vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade v nedeljo, 16. t. m. PROSLAVO OB 200-LETNICI M A VHINJS KEGA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA KULTURNIH 0RGANIZACU SLOVENIJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE SEŽANA v sodelovanju s SKD TABOR vabijo na
IBL Linhartovo Srečanje
Mladinski gledališki in lutkovni festival danes, 7. junija:
v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani
ob 9.30 MEDEJA (Evripides) - ob 11.30 ZGUBUEN1 KORAKI (J. C. Lombard) -ob 13. uri SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA, STAREGA 13 3/4 (Sue Tovvnsend)
v Prosvetnem domu na Opčinah: ob 16. uri BOG (Woody Allen) - ob 19.30 otvoritev festivala in gledalisko-lutkovna igra PAZE PAZL - ob 22. uri PO TOČI JE ZVONIL!? (Ivan Cankar )
SKD PRIMOREC- Trebče prireja
VAŠKI POLETNI PRAZNIK
7. 8. in 9. junija
Danes, 7. junija odprtje kioskov ob 17. uri, glasbeni
program - ansambel Status Symbol
jutri, 8. junija nastop telovadne skupine SZ Bor-
ritmična telovadba, sledi glasbeni program Kraški
kvintet
v nedeljo, 9. junija odprtje kioskov ob 15. uri, razstava zelišč učenčev osnovne šole P. Tomažič - Trebče in ob 17. uri nastop vaške godbe V. Parma, od 20. ure dalje glasbeni program Status Symbol Pijače in jedi na Žaru
KD F. Venturini - Domjo priredi od 8., 9. in 10. junija
Šagro na Krmenki
Spored: - JUTRI, 8. t. m. od 20. do 24. ure ples: ansambel Adria kvintet;
V	NEDELJO, 9. t. m., ob 17. uri kulturni program -sodelujejo: godba na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ženski ansambel na diatonično harmoniko “Zupan klub“, od 20. do 24. ure ples: ansambel Kraški kvintet in pevec Braco Koren;
V	PONEDELJEK od 20. do 24. ure ples: ansambel Happy day
Delovali bodo dobro založenimi kioski s specialitetami in domaCo kapljico.
KD VALENTIN VODNIK - Dolina
vabi na
Pesem ob studencu
z. nastopom Moškega pevskega zbora SLAVINA pod vodstvom Egona Bajta
pesem v dobrodošlico jim bo zapel MoPZ Valentin Vodnik
danes, 7. t. m., ob 21. uri v Dolini na K’luži
ZVONIKA. Program: ob
10.30	maša, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritrkovalcev in recitalom “Zvon sem slišal pod nebom nocoj". Na ogled bo tudi razstava slik o kraskih jamah (JK Grmada). Vljudno vabljeni!
S_____________IZLETI
PLANINSKA ODSEKA SK Devin in SZ Sloga priredita izlet na Matajur v nedeljo, 9. t. m. ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave in informacije na tel. St. 2916004 ali 226283.
DRUŠTVO SLOVENCEV
MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kosili v gostilni, kjer nudijo samo domaCe jedi. V popoldanskem Času bomo obika-11 bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. St. 271862 v opoldanskem Času.
□ OBVESTILA
V NEDELJO, 9. t. m. od
9.	do 14. ure bo v Mladinskem domu v Boljuncu razstava izdelkov iz tečaja šivanja in krojenja.
UPRAVA OBČINE Zgonik razpisuje javno selekcijo	za mesto
animatorke/ja poletnega
centra, ki bo od 1. do 12. julija. Rok za predložitev prošenj zapade 15.6.1996.
POLETNA SREDISCA SKLADA MITJA CUK: 1. Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Proseku od 1. do 15. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroskm vrtcu na Opčinah od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure; poletno varstvo na Opčinah od 1.julija do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Vpisovanje do 10. junija v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro razen ob sobotah (tel. St. 212289).
50-LETNIKI devinsko-nabrezinske občine nameravajo praznovati okroglo obletnico in zato vabijo vse zainteresirane, da se zglasijo na tel. St. 226569 ( v popoldanskih urah) ali 208907 ( v večernih urah).
UDELEŽENCI izlet PD na Poljsko (1. skupina) se bomo srečali jutri, 8. t. m., ob 20.30 v gostilni KorsiC na Jazbinah. Prisotnost potrditi po tel. 0481/391633 -Zvonka Bednar - KorsiC.
SZSO - sv. maša. CutiS, da pri sv. masi lahko dal in dobil kaj vec? Nisi edini, ki tako Čuti. Pridi, da bi vsi skupaj razjasnili dvome in našli pravo pot jutri, 8. t. m., ob 20. uri v Marija-niscu na Opčinah. Vabljeni vsi, se posebno mladi. SZSO - klan razklan.
SZ SLOGA vabi Člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek,
10.	t. m. v Prosvetnem do-
mu na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, nagrajevanje najuspešnejših ekip, pozdravi gostov in razprava.
SD SOKOL vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. St. 208065 ( Tanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite!
MALI OGLASI
tel. 040-361888
JUTRI, 8. t. m., ob 21. uri se bo v Boris sports clubu - Športni center Er-vatti - Brisciki odvijal velik koncert blues skupine Midnight Express Blues Band. Na razpolago bodo jedi na žaru in hladna piva. Ne zamudite!
ISCEM V NAJEM stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, z vrtom) na tržaškem podeželju in v okolici mesta, za nerezi-dente. Brez posredovanja agencij. Tel. 040/366336 v uradnih urah.
V	DOLINSKI občini prodam hišo z vrtom potrebno poravil. Tel. St. 040/226225.
RAZNOVRSTNO
pohištvo novo in rabljeno dobite pri pohištvu KorsiC po zelo ugodnih cenah. Tel. St. 040/54390, fax 350150.
PRODAJAMO rabljeno kosilnico Goldoni FC 85 po ugodni ceni. Tel. St. 040/632200.
PRODAJAM zazidljivo zemljišče na PadriCah. Tel St. 040/212736 od 19. do 20. ure.
ISCEM uradnika/co z opravljeno trgovsko Solo. Tel. St. 0481/591275.
PODJETJE v obrtni coni Dolina iSCe izkušenega ključavničarja (saldacar-pentiere). Tel. st. 040/228563 (8-12, 13-18).
GOSPA srednjih let nudi pomoC v gospodinjstvu trikrat tedensko. Tel. st. 0038667/82551.
NUDIM pomoč Starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. št. 573560.
PODJETJE iSCe 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plača 2.000.000 lir. Tel. St. 0421/75468.
V	GORICI oddam štirisobno stanovanje za pisarno v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri RdeCi hiši. Tel. St. 0481/33511 med 16. in 18. uro.
DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. St. 826459 v večernih urah.
GORIŠKO podjetje iSCe mladenica/ko (max 25 let) z vozniškim dovoljenjem za poletno sezono. Ponudbe na tel. St. 0481/21065.
NUJNO kupim avtomobil v dobrem stanju za primerno ceno. Tel. St. 228390.
PROFESOR, astrofizik, na Studijskem potovanju v Miramarskem centru iSCe sobo s kopalnico ali uporabo za dobo od 15. junija do 15. julija. Tel. zvečer na St. 040/200159.
V	SOBOTO, 1 junija se je v Sesljanu pri ribarnici izgubil bel perzijski maCek z zeleno ovratnico in zvončkom. Tel. St. 040/291371 - nagrada.
MEDJA VAS 1 - pri Zupanovih je osmica.
OSMICO so odprli pri Coljetovih, Samatorca 20.
V	SLIVNEM sta Ivo in Andrej Kralj odprla osmi-
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
PRISPEVKI
Ob obletnici rojstva Alojza Daneu in ob 25. obletnici smrti prof. Ivana SosiCa darujeta Justa in Anica 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši, 50.000 lir za SD Polet in 50.000 lir za CPZ na Opčinah.
Valeta 1976-1996: V spomin na sošolca Aleksandra Ota in dijaka Milana Starca daruje Melita Valič 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na Betko BariC darujeta Liana KriSCak
30.000	lir in Lidija Vitez
30.000	lir za vezenje bluz barkovljanske noše.
Ob 20. obletnici smrti Karline Sedmak in 1. obletnici smrti Vinka Švab darujeta Gigi in Sabina z družino 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB in
50.000	lir za Ljudski krožek Brin.
Ob obletnici smrti Karla Malalana daruje žena Zmaga 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na VenCka Starca daruje N.N. 200.000 lir za SKD Barkovlje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Mirno nas je zapustila naša draga
Liliana Možina por. Busletta
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trebče.
Žalostno vest sporočajo mož Silvano, hčeri Sandra z Ivanom in Gabriella s Pavlom, vnuki Monika, Erika, Peter in Luca, sestra Savina z Liviom ter ostalo sorodstvo
Trebče, 7. 6. 1996 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34)
Draga teta Liliana. Vedno boš ostala v našem spominu.
Katja, Walter, Denis, Elvi, Martin in Mitja
7. 6. 1993	7. 6. 1996
Rudolf Marc
Tri leta so minila odkar si nas zapustil, a v naših srcih ti živiš! Čuvaj vedno med nami.
Tvoji dragi Bazovica, 7. 6. 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
OBČINA / ODLOČITEV "ZA ZAPRTIMI VRATI'
Parkiranje v cenim Izpušni plini so krivi,
le proti plačilu
Za uro postanka bomo plačali tisoč lir
Bo novi načrt pomagal odpraviti sedanji aprkirni kaos v mestu? (foto Bumbaca)
Po več kot dveletnem odlašanju in prerekanju med posameznimi odbor-ništvi je predvčerajšnjim goriški občinski odbor takorekoč “na skrivaj” odobril načrt za uvedbo parkiranja proti plačilu v centru mesta. Doslej je prevladovalo prepričanje, da se mora o tako pomembni zadevi, ki bo v marsičem spremenila navade občanov in zlasti avtomobilistov, izreči občinski svet, ki je pristojen za sprejemanje ti. sektorial-nih načrtov. Toda odbornik za mestno policijo Claudio Pesco je, kot sam pojasnjuje, prav prav kratkim “odkril”, da sodi načrt za parkirišča med določila prometnega zakonika, ki kot taka ne potrebujejo javne razprave in odobritve v občinskem svetu, pač pa zadošča odobritev za zaprtimi vrati v občinskem odboru. Pri
tem nekoliko preseneča, da tako pomembno vprašanje ni bilo navedeno niti na dnevnem redu predvčerajšnje seje mestne uprave, ki so ga posredovali tisku, pač pa je problem parkirišč kar neposredno na seji iznesel odbornik Pesco. Tako početje, očitajo iz vsrt opozicije, bo morda v skladu s predpisi, vzbuja pa velike pomisleke glede oportunosti in demokratičnosti spremejanja odločitev po tej poti.
Po vesteh, ki jih je odbornik Pesco posredoval nekaterim medijem, bodo načrt začeli izvajati čez nekaj mesecev, najbrž septembra ali oktobra, saj morajo še oddati v zakup dela za vrisanje novih modrih črt, ki bodo označevale mesta za parkiranje proti plačilu. Teh bo v začetni fazi 800, kar je za polovico manj od sprva
predvidenih 1.600. Parkiranje proti plačilu bodo uvedli v mestnem središču in sicer na območju od ulic 9. avgusta in 24. maja ter vzdolž Korza in vzporednih ulic do Travnika in Carduccijeve ulice. Parkirnina bo zaenkrat znašala 1.000 lir na uro, v naslednji fazi, ko naj bi tudi razširili območje za plačilo, pa naj bi jo podražili na 1.500 lir. Sistem bo zaenkrat (predvideno je 6-mesečno eksperimentalno obdobje) upravljala občina v lastni režiji. Plačevali bomo z listki, ki si jih bo treba predhodno nabaviti v trafikah in drugih prodajalnah. Na listkih bo treba izpraskati uro prihoda, podobno kot na loterijskih listik, z razliko, da bo priljubljeno geslo “popraskaj in zmagaj” nadomestilo najbrž manj mikavno geslo “popraskaj in...parkiraj”.
TRAVNIK / STANJE PACASSIJEVEGA VODOMETA
da se Neptun drobi
Tehniki Legombiente in ENEA predstavili izsledke znanstvenih analiz na vodometu
Združenje Legambien-te je včeraj na tiskovni konferenci predstavilo izsledke znanstvenih pregledov, ki so jih v sodelovanju z ustanovo ENEA in zvezo spomeniških restavratorjev ARI v zadnjih tednih izvedli na Pacassijevem vodometu na goriškem Travniku. Značilni vodomet, ki izstopa na marsikateri goriški razglednici, je eden od 60 spomenikov v državi, ki so jih izbrali v okviru kampanje “Sal-valarte”, katere namen je opozoriti na potrebo po rešitvi najbolj ogroženih spomenikov.
Podatki o stanju Pa-cassijevega Neptuna iz 18. stoletja, ki so jih predstavili včeraj, so izredno zaskrbljujoči. Poleg posledic prve svetovne vojne, ki so še vidne na podstavku iz na-brežinskega kamna, ter posledic atmosferskih pojavov (dežja), so z zna-stvenimi podatki dokazali, koliko vodomet trpi zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča promet. Avtomobili so krivi za črne skorje, ki prekrivajo dobršen del kipov, še najhujši pa je proces, ki dejansko spreminja kamen v mavec. Zaradi izpušnih plinov se žveplov dioksid v atmosferi spreminja v žvepleno kislino (na spomeniku so tehniki ENEA izmerili tudi do 35,7% sulfata), ki razkraja kamen in ga spreminja v mavec. Ta se drobi in lomi, kar pomeni, da kipi vodometa do-besedbo razpadajo in da gre z njimi k vragu del goriške zgodovine. Poleg tega vodomet trpi tudi zaradi napačnih pose-

Aktivisti Legombiente pred vodometom (f. Bumbaca)
go v, ki so bili opravljeni v preteklosti (vzidanje kovinskih spon in mašenje razpok s cementom).
Predstavniki Legam-biente so na osnovi zbranih podatkov zaključili, da je za rešitev vodometa nujno potrebno drastično omejiti promet. V občinskem načrtu za preureditev prometa je že predvidena odprava parkirišča na Travniku, ki jo gre izvesti čimprej, potrebni pa bili še drugi omejevalni ukrepi. Goriška koordinatorka Legambiente Anna Benardelli pa je pozvala vso mestno javnost, od javnih uprav do združenj in občanov, naj se zavzamejo za rešitev vodometa in za to, da se Travniku vrne nekdanji videz pa tudi vlogo prostora za srečevanje ljudi, ki so jih danes izpodrinili avtomobili.
PRI SKUPNOSTI ARCOBALENO
Lutke s šole Trinko
Danes še dve gledališki predstavi v parku
Srednja šola Ivan Trinko je z velikim uspehom v parku skupnosti Arcobaleno predstavila lutkovno igrico v okviru načrta “Dajmo otorkom bodočnost miru”. Režijo igrice je pispevala Ada Bačar, sceno Hijacint Jus-sa, lutke Lučana Budal, glasbo in zvoke pa Rado Pelicon. Lutkovno predstavo bodo ponovih v nedeljo ob 18. uri na zaključni šolski prireditvi v goriškem Kulturnem domu.
V parku skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38 se niz prireditev nadaljuje danes ob 18.30 z nastopom dramske skupine “I Minimi - UGG” z igrico “II principe smemorato”, zatem pa bodo dijaki trgovske šole Einaudi iz Starancana predstavili Igro “Molto rumore per nulla”.
r MAMILA / ARETIRALI TRI ALBANCE IN GORIČANA n
Heroin iz Slovenije
Agenti letečega oddelka goriške kvesture so v sodelovanju s slovensko policijo v zadnjih mesecih izvedli uspešno preiskavo zoper mednarodno trgovanje z mamili. Preiskava je doslej omogočila pretrganje alban-sko-goriške naveze, ki je preko Slovenije dostavljala večje količine heroina na italijansko tržišče. Doslej so v okviru preiskave aretirali štiri osebe, tri slovenske državljane albanske narodnosti in enega Goričana. Preiskava pa se nadaljuje, saj so na policiji prepričani, da je prekupčevalska mreža širše razpredena in da niso še pretrgali vseh pomembnejših členov verige.
Preiskava se je začela že v prvih mesecih tega leta, ko so policijski organi obeh držav prišli na sled organizaciji slovenskih državljanov al-
banskega porekla, ki je imela tesne zveze s preprodajalci mamil na italijanskem ozemlju in jim je heroin dostavljala preko kurirjev.
Posebne policijske enote za boj proti mamilom pri goriški kvesturi ter pri policiji v Novi Gorici in Ljubljani so pospešile sodelovanje, ki je po dokaj zahtevni preiskovalni dejavnosti obrodilo prve rezultate sredi meseca aprila. Slovenska policija je v bližini Ajdovščine 14. aprila aretirala 40-letnega Nure-dina Sačirija in 24-let-nega Blaža Muhiča. Pri sebi sta imela cel kilogram heroina, ki je bil očitno namenjen italijanskemu tržišču.
Po tej prvi aretaciji se je preiskava nadaljevala s posebno vnemo na italijanski strani, kjer so varnsotni organi skušali poiskati osebe, katerim je bilo mamilo
namenjeno. Prvi delni uspeh v tej smeri so zabeležili v prvih dneh maja, ko so agenti go-riškega letečega oddelka v sodelovanju s karabinjerji v Palmanovi prijeli 43-letnega Esata Bytyqija, ki je, tako kot prva dva aretirana,	slovenski
državljan albanske narodnosti. Poleg njega so aretirali tudi 50-letnega Goričana, za katerega pa policija ni javila imena temveč samo začetnici: A. N.
S tem, pojasnjujejo na goriški kvesturi, pa preiskava še ni končana. Po doslej zbranih podatkih so namreč prišli do zaključka, da je delno razkrita organizacija zalagala italijansko tržišče s precejšnjimi količinami heroina. Policija skuša zato izslediti še preostale člene široko razpredene razpečevalske verige.
KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Lesercito delle dodici scim-mie«.
^	PRIREDITVE
KD OTON ZUPANaC vabi v sredo, 12. junija ob 20. uri v dom Andreja Budala v Standrežu na predstavitev knjige PREGNANI Vilija Prinčiča.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi jutri ob 16. uri na 6. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
UDELEŽENCI IZLETA PD na Poljsko (1. skupina) se bomo srečali jutri, 8. junija, ob 20.30 v gostilni Koršič na Jazbinah. Prisotnost potrditi po telefonu (0481) 391633 -Zvonka Bednar - Koršič.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da občinska knjižnica deluje v ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure.
IZLETI
3 SOLSKE VESTI
V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo jutri, 8. junija, ob 18. uri prireditev ob 15. obletnici podeljevanja bralnih značk. Sodelovale bodo vse osnovne šole dober-dobskega didaktičnega ravnateljstva.
SREDNJA SOLA IVAN TRINKO - ODELEK V DOBERDOBU vabi nocoj ob 19. uri na prireditev ob 10-letnici oddelka, ki bo v župnijski dvorani v Doberdobu. Na sporedu bo gledališka igrica, podeljevanje bralnih značk, nastop šolskega zbora pod vodstvom Alenke Radetič in predstavitev brošure ob 10-letnici,
SLOVENSKA OSNOVNA SOLA V ROMJANU bo jutri ob 10.30 v župnijski dvorani v Romjanu praznovala 15-let-nico delovanja na prireditvi, ki jo prirejajo v sodelovanju s Slovensko komisijo pri JVKC. Nastopili bodo otroci iz vrtca v Romjanu in učenci OS Romjan in OS P. Voranc iz Doberdoba.
OS ALOJZ GRADNIK V STEVERJANU vabi v ponedeljek, 10. t.m., ob 14.30 na sklepno prireditev. Učenci bodo uprizorili igrico Volk in kozlički in predstavili splet pesmi Od jeseni do pomladi. Gostovala bo tudi OS BBO z Bobrovega.
SKD KREMENJAK IN VZ-PIDOL-JAMLJE sporočata, da bo avtobus za izlet v Benečijo v nedeljo, 9. trn., odpeljal kot sledi: ob 8.00 iz Jamelj (spomenik NOB), 8.05 s Palkišča (spomenik NOB), 8.10 od Devetakov (pred gostilno).
SPD GORICA obvešča, da bo avtobus za srečanje na Matajurju v nedeljo, 9. junija, odpeljal ob 8. uri s Travnika. V soboto 15. in nedeljo 16. junija bo izlet na Koroško z vzponom na Peco. Hoje bo približno dve uri do doma na Peci in dodatni dve uri na vrh. Zaradi ureditve prenočišča, naj interesenti javijo udeležbo do 13. junija. Izlet bo z lastnimi sredstvi.
KD RUPA/PEC bo priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta, od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285.
□
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’UDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAHa
ROJEC, Ul. I. Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 9.00, Tullio Cauzer iz splošne bolnišnice v Tržič; 9.55, Gastone Cervai iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič.
Zveza slovenskih kulturni društev Gorica
50 LET KULTURE
Podeljevanje priznanj kulturnim društvom in skupinam, ki so v sezoni 1995/96 praznovale 50-letnico delovanja.
Kulturni dom Gorica (mala dvorana) - danes, 7. t.m., ob 20.30.
Kulturni utrinek bo prispeval oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
KATOLIŠKA KNJIGARNA
TRAVNIK 25, GORICA
V razstavnih prostorih naše knjigarne
bo danes, 7. junija 1996, ob 18. uri
TISKOVNA KONFERENCA
na kateri bomo predstavili štiri nove publikacije, ki jih je izdal
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček.
Sodelujejo avtorji in urednik zbirke Ivo Jevnikar.
Vljudno vabljeni!
POKRAJINA / GLEDE SELITVE SLOVENSKE SEKCIJE ITI
DOBERDOB / ZUPAN O PROBLEMU ODPADKOV
Po desetih letih čakanja še vedno samo obljube
Dijaki, starši in šolniki že tretjič odšli globoko razočarani
Občina si prizadeva za čistejše okolje
Preureditev smetarske službe, novi zbiralniki, potrebna pa je tudi večja zavest v ljudeh
Slovenska delegacija je zaman čakala na jasen in konkreten odgovor (foto Bumbaca)
Številni dijaki, starši in šolniki s slovenske sekcije ITI so sinoči že tretjič v desetih dneh odšli razočarani s Pokrajine. Prvič so demonstrirali in zahtevali srečanje z upravitelji, ki pa se niso zmenili zanje. Drugič, točno pred enim tednom, je v pokrajinskem svetu zmanjkalo svetovalcev (a mnogi so bili po hodnikih) in je seja odpadla. Včeraj se je seja redno začela in slovenska delegacija, ki je do kraja napolnila vse sedeže namenjene občinstvu, je po več kot dvournem flancanju o osvobajanju Padanije končno potrpežljivo dočakala, da je prišlo na dnevni red tudi vprašanje, ki jih je najbolj zanimalo.
Načelnik DSL Salomoni je, tudi v imenu SKP in Zelenih, vprašal zakaj pokrajinska uprava še ni izvedla selitve oddelka v slovenski šolski center, kot določa lanski ministrski odlok. Vprašal je tudi, ali namerava selitev izvesti in če jo, do kdaj. Odbornika za šolstvo Ta-vagnuttija je tudi prosil, naj pojasni sporne izjave, ki jih je s tem v zvezi dal tisku. K temu je zeleni Fiorelli še pristavil, da mora uprava jasno in konkretno odgovoriti, kdaj in kako bo izvedla selitev in da je to priložnost, da z dejstvi dokaže svojo privrženost federalizmu in sposobnost upravljanja.
Odgovor odbornika Tavagnuttija je bil v tonih zelo spravljiv, obenem pa vsebinsko prazen, saj je zopet ponovil le neko generično obljubo, da se selitev izvede,
ni pa povedal, kdaj in kako. Odbornik je skušal nekoliko popraviti svoje izjave v tisku in dejal, da ni nikoli bil proti selitvi in celo, da je vedno naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi do selitve prišlo. V isti sapi pa se je demantiral, ko se je skliceval na del dijakov in staršev, ki da niso soglašali s selitvijo, zato da bi opravičil dejstvo, da uprava selitve še ni izvedla.
Odbornik je nato skušal ponoviti staro igrico z vsotami, češ da je za selitev potrebnih 200 milijonov: 33 za ureditev raznih priključkov in 170 za nabavo opreme in ureditev laboratorijev. Ni pa povedal, da je samo za 33 milijonov pristojna Pokrajina, da laboratoriji delno že obstajajo in da obstaja za preostalo opremo ministrsko fi-
nanciranje. Zaključil je z generično obljubo, da bo Pokrajina skušala do septembra urediti vse potrebno za selitev, po drugi strani pa je pristavil, da mora vsekakor uprava razpoložljivi denar nameniti za nujnejše posege na šolah, ki dobesedno razpadajo.
Tako Salomoni kot Fiorelli sta izrazila globoko nezadovoljstvo zaradi teh izmikajočih se odgovorov. Salomoni je pogrešal konkretne odgovore o tem, kdaj in kako naj bi se šola selila, Fiorelli pa je odbornikovo izvajanje ocenil za nespodobno in znak pomanjkanja najmanjše dobre volje, da bi rešil problem.
Glasno so svoje razočaranje izrazili tudi odhajajoči dijaki, starši in šolniki. Nekdo je ironično zakričal “živela
svobodna Padanija”, drugi so glasno ugotavljali, da je tako zadržanje upraviteljev po desetih letih čakanja sramotno. Nekdo drug je celo zalučal malico iz avtomata, da bi odbornika Tavagnuttija spomnil na eno od v prejšnjih dneh izrečenih neumnosti glede pogovarjanja v slovenščini s prodajalcem malic (na šoli, tako kot na Pokrajini, imajo namreč avtomate).
Višek pa je gotovo dosegla predsednica Mar-colinijeva, ki je v odgovor na kontestacijo izustila v mikrofon zvoke, za katere moramo priznati, da jih s slovenskim črkopisom nismo v stanju izraziti. Bralcu jih lahko samo približno opišemo s tem, da so se nam zdeli še najbolj podobni kozjemu meketanju.
Doberdobska občinska uprava je že več časa želela preustrojiti svojo smetarsko službo in s prvim aprilom je steklo delo po novih načrtih. V ta okvir spadata nakup zbiralnikov za odpadke, ki so bili razporejeni po vsem občinskem teritoriju in pogodba z zasebno družbo za zbiranje in odnašanje smeti. Reorganizacija traja že dva meseca, zato smo se obrnili do Zupana Lavrenčiča in ga vprašali za kratek obračun preureditve te službe. Zupan nam je uvodoma povedal, da se je občinska uprava domenila s podjetjem Sager, ki ima v zakupu odnašanje smeti v večini občin na Tržiškem. Podjetje je razbremenilo občinsko
upravo, saj skrbi za odnašanje, za odlagališče in seveda za praznjenje in čiščenje zbiralnikov. Podjetje pobira smeti sredi in ob konecu tedna. Po občini so namestili šestdeset zbiralnikov, ki so bili razporejeni na podlagi ugotovitev občinske smetarske službe. S podjetjem se je občinska uprava domenila tudi za pobiranje obrabljenih baterij in zapadlih zdravil. Občinska uprava bo tudi zaprosila deželno upravo za prispevek za boljše delovanje smetarske službe. Kakor je že predvideno po normah, bo občina uredila ekološke točke, kjer bo poskrbljeno za ločeno zbiranje odpadkov. Tako ekološko točko naj bi uredili pri
SSO / STAL1SCE ODBORA
Za selitev sekcije ITI
SSO obsoja zadržanje pokrajinske uprave
Odbor Sveta slovenskih organizacij, ki se je pred-sinoči sestal za obravnavo številnih aktualnih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji in delovanje organizacije same, je med drugim - kot povzemamo iz sporočila za tisk-»odločno obsodil neodgovorno zadržanje pokrajinske uprave v zvezi z vprašanjem selitve slovenskega tehničnega industrijskega zavoda v slovenski šolski center v Gorici, ki je v neposredni bližni italijanskega zavoda “Gali-lei” v sklopu katerega je zavod nastal in v letu 1995 dosegel priključitev trgovskemu zavodu I. Cankar. Saj se gre v bistvu le za vprašanje 30 milijonov lir za potrebno prilagoditev prostorov za laboratorije. Z ozirom na to, da ministrski odlok izhaja že iz leta 1995 - pomladi -, ni dvomov, da bi morala pokrajina že zdavnaj imeti ustrezno proračunsko postavko.
Glede zastojev deželnih prispevkov in kršenja sredstev na deželnem zakonu št. 46 je odbor podprl pobudo za širši sestanek z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu.«
starem pokopališču v Doberdobu, kjer bi poleg zbiralnikov za papir, baterije, aluminij, steklo in plastiko postavili tudi zbiralnik/kontainer za večje odpadke. Druga ekološka točka a brez velikega zbiralnika bi bila na Poljanah, tretja v Jamljah. Uprava še ne ve, kje bi lahko uredila tako ekološko točko v Dolu, kjer so zaselki precej razkropljeni.
Drug problem, ki pesti doberdobsko občino, so divja odlagališča. Zupan je povedal, da vsaj enkrat na mesec pride sporočilo o odkritju večje količine smeti tu pa tam po Krasu. Neodgovornim ljudem je treba preprečiti, da nam uničujejo Kras. Zupan je namreč prepričan, da to niso domačini. Po zakonu, ki ni pravičen, podčrtuje Lavrenčič, mora občina prisiliti lastnike zemljišč, ki niso sploh nič krivi, da počistijo kupe smeti, ki so jih prinesli drugi.
Na koncu lahko še ironično povemo, da se baje smetnjaki tudi “sami premikajo”. V svojem egoizmu jih ljudje namreč odrinjajo čimdlje stran. Tudi kultura odlaganja smeti krepko zaostaja, saj Doberdobci sploh ne upoštevajo pravil odlaganja. Zupan želi podčrtati, da v smetnjake odlagamo samo smeti v vrečkah. Steklo, papir, aluminij, plastiko in baterije je treba odlagati v posebej zato že pripravljene zbiralnike. Vse to je tudi znak pravilnega pristopa do kulture odlaganja in odpravljanja odpadkov.
MJ
ČLOVEŠKA VERIGA PROTI FINANCARSKI ŠOLI
Vsi na letališče
Odbor za varstvo in razvoj go-riškega letališča vabi občane in vsa mestna združenja, ki nasprotujejo gradnji financarske vojašnice na mirenskem letališču, naj se v nedeljo udeležijo množične manifestacije, ki jo odbor prireja na samem letališču. Udeleženci se bodo zbrali ob 17. uri na letališču, kjer nameravajo uprizoriti človeško verigo vse naokrog površine, ha kateri je predvidena gradnja vojašnice. Ker je območje veliko (približno 30 hektarjev) bo seveda potrebna množična udeležba. Pobudniki zato posebej apelirajo na občane Standreža in Sovodenj, naj se množično pridužijo vsem, ki v Gorici nasprotujejo nesmiselni gradnji nove vojašnice na zeleni površini, saj bi financarsko šolo lahko brez težav namestili v prosti vojašnici v Ločniku. Poziv k udeležbi naslavljajo tudi vsem mestnim združenjem in organizacijam, da bi svoje člane opozorili na pomen manifestacije.
Odbor za letališče skuša v tem času napeti vse sile, saj bodo prav naslednji tedni odločilni za to, ali se bo financarska šola zidala na letališču ali ne. V prihodnjih dneh namreč pričakujejo začetek razlastitvenega postopka na zemljiščih, ki še
niso v lasti države. Poleg tega se bosta v juniju in juliju deželni upravni sodišči Furlanije - Julijske krajine in Lacija izrekli o dveh prizivih zoper sporni načrt. Primeren pritisk javnosti lahko prispeva k zavrnitvi vojaške tajnosti in priznanju pravice do izvedbe referenduma, ki bi ustavil gradnjo in prepustil demokratičnemu posvetovanju občanov zadnjo besedo.
Poleg tega bo nedeljska manifestacija namenjena tudi zbiranju podpisov pod peticijo ministru za javna dela Antoniu Di Pietru in ministru za okolje Edu Ronchiju. Odbor za letališče želi z množično podporo občanov, ki naj bi podpisali peticijo, opozoriti ministra Prodijeve vlade na najspornejše značilnosti načrta financarske šole (faraonski načrt, vojaška tajnost pa tudi utemeljen sum podkupnin). Na nedeljskem srečanju, ki bo z nastopi glasbenih skupin in kioski za osvežitev ne le protestna manifestacija temveč tudi nekak množični ljudski praznik, žalijo zato tudi zbrati čimveč podpisov pod peticijo ministroma. Drugo podobno množično manifestacijo bodo priredili zadnjo nedeljo v juniju, ko načrtujejo množični sprevod od Travnika do letališča.
GLASBA / NATEČAJ SEGH1ZZI
Prvi nastopi solistov
Nocoj bo padla izbira šestih finalistov
V Fogarjevem avditoriju se je včeraj začel 2. mednarodni natečaj v solo petju za nagrado C. A. Seghiz-zi. Na njem sodeluje 28 komornih solistov iz sedmih držav Evrope in Azije. Izločilni nastopi, med katerimi tekmovalci izvajajo po tri skladbe, eno za vsako od zadnjih treh stoletij, se nadaljujejo še danes ob 16.00 in zvečer ob 20.30. Po večernih nastopih bo mednarodna žirija izbrala šesterico finalistov, ki bodo nastopili na jutrišnjem finalnem koncertu ob 21. uri, v nedeljo zvečer ob isti uri pa bo nagrajevanje in nastop zmagovalcev.
Na sliki (foto Bumbaca) eden od prvih nastopajočih
NOVICE
Mednarodni posvet o procesih evropskega združevanja
Goriški Kulturni dom bo danes gostil mednarodni posvet na temo Evropska unija med poglabljanjem in širjenjem: naproti reviziji sporazumov? Prireja ga Evropeistična akademija za Furlanijo - Julijsko krajino. Posvet naj bi omogočil izmenjavo mnenj in pogledov predstavnikov posameznih držav članic. Italijanske poglede na procese evropskega združevanja bo predstavil dr. Andrea Santini, angleške Stephen Hinchliffe, nemške- Peter Sowa, grške Stavros Vardalas. Vsi trije tuji gostje so ravnatelji “Evropskih hiš”, tj. ustanov, ki povezujejo evropeiste po raznih državah. Na posvetu, ki bo trajal danes od 9.30 do večera, bodo prisotni gostje še iz drugih držav. Med temi bo tudi predstavnik novogoriške Evropske hiše Branko Jelen, z zanimanjem pa pričakujejo poročilo švedske delegacije, ki bodo podali obračun nedavnega včlanjenja svoje države v Evropsko unijo. Zaključek posveta bo v nedeljo dopoldne v pokrajinskih muzejih na gradu.
Nocoj diplomski nastop violončelista A. Sluge
Danes ob 20.30 bo v Komorni dvorani glasbenega centra Emil Komel v Katoliškem domu v Gorici diplomski nastop violončelista Aleksandra Sluge, ki je najprej študiral “violo da gamba” na Glasbeni matici v Trstu s prof. Pahorjem. Študij violončela je začel pri prof. R. Reppini, sedaj pa pripravlja diplomski izpit s prof. P. Filipčičem. Program koncerta obsega skladbe Bacha, Boc-cherinija in Šostakoviča. Na klavir ga spremlja prof. Ravel Kodrič.
______DIALOGI / SODOBNA CEŽKA GLASBA_
Kopelent v izvedbi Praha Ensembla
Ponedeljkovega koncerta se bo udeležil skladatelj
V likovni galeriji La Loggia v samem osrčju Vidma razstavlja svoje najnovejše akvarele in grafične liste Claudia Raza. Pokrajinski izseki postanejo izpod umetničinega čopiča prave poezije luči, ki združujejo v sebi več ekspresivnih kanalov ob spletu mojstrske spretnosti in ustvarjalnosti. Prav več-stransko poznanje različnih izraznih tehnik, od risbe mimo grafike in slikarskih sredstev s sposobnostjo prodiranja v specifiko posameznih sredstev, dopušča umetnici, da se predaja lastnim notranjim občutkom ter jih zna s svežino in tankočutnostjo podati gledalcu na izviren, vizualno spodbuden način.
Narava ostaja osnovni motiv. Claudia Raza jo doživlja kot neotipno v
stalni metamorfozi kot bi se iz spomina rojevala ob utripu srca in eterično prehajala iz snovnosti v njeno duhovno protiutež. Tako se pozornost oprijema zdaj kamnitih razpok in zemeljske osnove, zdaj se pa odločno dviguje po vzpetinah pobočij ali mimo vejevja dreves, dokler se ne izliva v neotipno nebo. Mehke tonske in barvne prehode oživlja izraznost poetične duše. Občutljiva, intuitvna prodorna roka zna ujeti in posredovati gledalcu intenzivnost doživetega ob kontemplaciji krajine, živega ogledala človekove duše. Gre za magično ogledalo, ki nam razkriva lepoto. Z njo strmi za idealnim svetom in nam ga opeva kot dragoceni in neponovljivi utrinek luči. Kot na krilih metulja, ustvarja narava ne-
ponovljive barvne igre. Tako postane pri Raze-nih akvarelih pigment nosilec dragocenih svetlobnih spletov. Barvo lahko doživljamo kot glasbeno sugestijo ali še kot dinamičen ples. Vzbuja vsekakor v nas ata-vični spomin, obuja tisto primarno vez z zemeljsko prvino, ki jo zmore le izurjena umetniška duša razkriti ob intenzivno doživetem ustvarjalnem pretoku. Umetničin pogled je živi vrelec, iz katerega se voda razliva po krajini in se ob stalnem pretoku ustavlja na svežih papirnatih podlagah razstavljenih akvarelov.
Razstavo si je možno ogledati do 14. junija, ob delavnikih, od 17.30 do 19.30, na praznik pa med 11. in 12.30, na Trgu Liberta 11 v Vidmu.
Jasna Merku
Združenje Sodobni Trst (Trieste Contemporanea) bo v ponedeljek, 10. junija ob 20.30 v Goethe Institutu (Trst, Ul. Coroneo 15), predstavilo najmarkantnejSi dogodek v sklopu glasbenih srečanj v maju-juniju Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope. Gre za monografski koncert, ki je, v izvedbi skupine "Praha Ensemble”, posvečen opusu največjega sodobnega češkega skladatelja Mareka Kopelenta (na sliki). Pobudo, ki se vključuje v mednarodni vsedržavni festival Kulture morja, je tržaško združenje realiziralo v sodelovanju z mestom Praga.
Prvikrat v Italiji bo koncertu prisostvoval sam Kopelent. Publika bo imela tako možnost, da neposredno spozna avtorja in njegovo delo skozi Široko paleto skladateljevih najbolj reprezentančnih del, ki jih bodo na ponedeljkovem koncertu izvedli Kopelentovi učenci.
Marek Kopelent se je rodil v Pragi leta 1932 in je doštudiral kompozicijo na Akademiji v svojem rodnem mestu v razredu Jaroslava Ridkyja. Do leta 1970 je bil Kopelent redaktor za sodobno glasbo založbe Supraphon, po sovjetski zasedbi Češkoslovaške pa je bil s tega mesta odstranjen. Do leta 1991 si je skladatelj služil kruh kot pianist v neki baletni Soli za otroke, po preobratu leta 1989 in izvolitvi Vaclava Havela pa je bil kooptiran za glasbenega svetovalca v novi vladi in bil ponovno imenovan za profesorja kompozicije na Akademiji v Pragi.
Ze od leta 1959 je bil Kopelent v stiku z avantgardnimi glasbenimi tokovi in je izdelal popolnoma samosvoj stil. Prvega velikega mednarodnega priznanja je bil češki mojster deležen s "Tretjim godalnim kvartetom” v izvedbi Novak Quarteta, od leta 1960 pa je bila njegova glasba stalno prisotna na festivalih in koncertih po vsej Evropi. Kopelent je med ustanovitelji združenja "Prague New Musič Group”, kije bilo v popolno kontrapoziciji s konservativno gla-
sbeno politiko Društva čeških skladateljev. Od leta 1965 do leta 1975 je bil Kopelent umetniški vodja ansambla Musiča Viva Pra-ghensis, v letu 1969 in leta 1970 pa je bil dobitnik prestižne študijske štipendije DAD v Berlinu. Leta 1970 je bila koncertna dejavnost ansambla Musiča viva prahensis prekinjena, Kopelentova glasba pa je bila prepovedana po vsej Češkoslovaški. V skoraj 20-letnem prisilnem molku v domovini je pa skladatelj napisal dela, ki so bila namenjena tujim naročnikom in tujim izvedbam.
"Praha Ensemble” bo na ponedeljkovem tržaškem koncertu predstavil 8 Kopelentovih del, ki so vsa v praizvedbi za Italijo.
”Le petit rien” (1991) za piccolo in tolkala. Skladba predstavlja v bistvu glasbeno anekdoto in je bila napisana za Aurele Nicoleta, prvikrat jo je pa izvedel "Praha Ensemble” v letu 1995.
"Godalni kvartet št. 4” (1967) dobi svoj podstat v postweber-nianski poetiki, kompozicijski je-
zik je sila skop, uporabljeni so pa tudi mirkointervali. Skladba sama izpoveduje potrebo po razmišljanju, potrebo po begu od konzumističnega sveta in od ideološke agresivnosti.
"Karrak” za violončelo in klavir. Naslov sam nima semantičnega pomena, črke KAR (in, po nazaj, RAK), pa simbolizirajo tri temeljne glasbene oblike: K dispozicijo, A statično linijo, R dinamičnost.
"Le chant du merle detenu” (1989) za mezzosopran, flavto, harmoniko in klavir na poezijo Jana Zachradničeka. CeSki literat Zachradniček je bil preganjan zaradi svoje katoliške veroizpovedi, presedel je zaradi tega v ječi več kot deset let, iz zapora pa se je pesnik vrnil smrtno bolan.
"Rallade” za klavir je iz leta 1976. Švicarska pianistka Gertrud Scneider, ki bo delo tudi izvajala, tako meni o tej skladbi: »Balada vsebuje težko dojemljivo sporočilnost, ker se ta izraža preko čiste glasbe, v jeziku, ki ga cenzuriraš težje kakor govorjeno ali pisano besedo. Skratka, sporočilo, ki so ga lahko dojeli le redkoštevilni adepti.«
»Canto intimo« (1976) za flavto in tolkala. Skladba predstavlja eno od prvih Kopelentovih del v postwebernianskem stilu.
"Canto espansivo” (1993) za klarinet. Naslov sam izraža temeljno idejo skladbe: klarinet je namreč obdelan virtuozistično, z različnimi tehnikami artikulacije, ob tem se pa nanj gleda tudi kot na instrument ljudske glasbe.
"Eines tages” (1987) za Sest vio-lončel. Med izvajalci bi posebej omenili pianistko Gertrud Schnei-der in violončelista Jirija Bdrto, enega največjih interpretov nove češke generacije. Bdrta bo znova gost tržaškega festivala v četrtek 13. junija, vedno v Goethe Institut na ul. Coroneo 15, ko bo predstavil obširen izbor skladb za violončelo in klavir iz vzhodnega in srednjeevropskega glabenega uni-verzuma.
SLIKARSTVO / OB RAZSTAVI SLIK SLOVENSKIH UMETNIKOV IZ AVSTRALIJE V PROSTORIH DSI
Car daljne celine skozi slovenske oči
Pred dnevi so v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti odprili razstavo slik avstralskih Slovencev, to je tistih, ki so v letih 1954-55 kot emigranti odhajah v daljno deželo na drugem koncu sveta.
Na povabilo DSI je prišlo v Trst kar 16 umetnikov, slikarjev, ki so želeli prikazati, kaj so v času svojega bivanja v Avstraliji ustvarili, kako pa se Se vedno čutijo povezane s svojim rojstnim krajem.
Ko smo si ogledali lepo in zanimivo razstavo, nas je sprejela in se z nami pogovorila Marija Oppelt (na sliki s svojim vnukom), ena od umetnic, ki nam tu v Trstu z vrsto lepih akvarelov predstavlja avstralsko naravno okolje, skozi katero pa diha še vedno slovenska, tržaška duša, ki ni pozabila na Kras, na morje, na našo zemljo.
»Odpotovala sem, kot mnogi drugi, leta 1955 v Avstralijo, ki se mi je zdela od vedno zelo zanimiva in privlačna dežela, a nič več. Upala sem, da se mi bodo pridružili tudi starši, pa sta opešala in sem jih na žalost izgubila. Potem sem si v Melbournu ustvarila družino, se poročila z Marjanom Op-peltom in rodila dva otroka, Heleno in Martina. Oba sem vzgojila v slovenskem duhu in ponosna sem, da se je moja vnukinja na eni od naših priredi-
tev pojavila v slovenski narodni noši.«
Za Marijo ni bila odselitev v Avstralijo tako težka, saj je že obvladala angleščino in tudi nemščino. Tako se je takoj povezala z našimi, pa tudi tamkajšnjimi kulturnimi ustanovami, verskim središčem in postala knjižničarka v knjižnici Baraga, kjer še vedno opravlja to dejavnost.
»Slovenci smo v Avstraliji zelo aktivni; morda občutimo slovenstvo še bolj kot ostali Slovenci. Imamo več društev, oziroma klubov; najstarejši je “Melboum’ club”, pa kluba “Planica” in “Jadran”. Imamo svoj mesečnik “Mish” in še druge dejavnosti.«
Marija se je v novo okolje povsem uživela, čeprav prihaja večkrat na obiske v svoj rodni kraj, kot sta jih že obiskala tudi njena otroka.
»Moj dom je sedaj v Avstraliji, a moje srce je še vedno v mojem rojstnem mestu Trstu - v Rojanu, kjer sem pred odhodom v Avstralijo bivala.«
Marijini akvareli prikazujejo, kot rečeno, motive iz-Avstralije. Barve so lepe, motivi privlačni. »Veste, avstralska zemlja je v glavnem rdeča, hribi pa zadobivajo ob sončnem zatonu še modro barvo, kar jim daje poseben odsev,
pa tudi posebno lepoto. Razstavljala sem že veliko v raznih mestih v Avstraliji in sem torej, po tej plati že nekako uveljavljena. Tudi tukajšnjega sprejema sem zelo vesela, ker so si prišli ogledati moje slike številni moji znanci, bivše sošolke in prijatelji. To mi je v veliko veselje in zadoščenje, kot mi-je v veselje, ko razstavljam tudi v tamkajšnjih klubih, kot na primer Rotary klubu, pa še v drugih klubih in razstavnih prostorih. Tu imamo letne razstave, pa tudi sicer se pojavljamo s
svojimi slikami na raznih prireditvah.«
Kako ste potem zadovoljni s to razstavo slovenskih umetnikov iz Avstralije v Trstu, smo jo še vprašah.
»Zelo sem zadovoljna in hvaležna organizatorjem. Mnogi tu v Trstu sploh niso vedeli, kaj delamo tam v daljni Avstraliji, mnogi so bili presenečeni nad tem, kar smo ustvarih. Srečna sem, da sem tu v svojem rojstnem kraju, da vidim svoje bivše prijatelje in znance. Pa vendarle čakam, da se zopet vrnem v Melbourne, kjer živi moja družina. Smo pač tista generacija Slovencev, ki smo bili nekako primorani, da se izselimo. Potem pa smo našli deželo, ki nas je sprejela, ki nam ne daje občutka, da smo manjvredni, da smo samo prišleki, brez pravic. Tu smo se lahko vsak po svoje uveljavili, se udomačili, ne da bi nam bilo prepovedano pozabiti na naše poreklo, na naš jezik. In tako sem zelo vesela te razstave in tudi odmeva, ki ga je imela med našimi ljudmi. Pokazah smo, kaj znamo, kaj zmoremo in kaj lahko napravimo kot Slovenci, pa čeprav tako daleč od svojega narodnega kraja.«
Neva Lukeš
Festival zadnje italijanske neodvisne filmske produkcije
Drevi bo film La battaglia di Al-geri (Bitka za Alžir) Gilla Ponte-corva otvoril (ob prisotnosti avtorja) 14. izvedbo malega zanimivega festivala posvečenega neodvisni italijanski filmski produkciji, ki se vsako leto odvija v Bel-lariji pri Riminiju in bo letos trajal do 11. junija. Hommage Pontecor-vu otvarja retrospektivo z naslovom II terzo cinema (Tretji film), izbor iz tistega opozicijskega filma, ki se je v šestdesetih in sedemdesetih letih upiral evrocen-tralizmu, imperializmu, kot je tudi zagovarjal produkcijo, ki bi bila neodvisna od velikih hollywood-skih študijev. V pregled spadajo avtorji kot so Yilmaz Guney, Fer-nando Solanas, Amos Gital, Robert Kramer, Souleymane Cisse, Jean Rouche in Dušan Makavejev. Retrospektiva bo vsebovala tudi poklon Paolu Gobettiju, nedavno preminuli filmski osebnosti, ki je vodil Narodni filmski arhiv odporništva v Torinu.
Pregled italijanskega neodvisnega filma je sicer razčlenjen v tekmovalno sekcijo, ki izbira med uspešnimi italijanskimi celovečerci neodvisne produkcije.
Aleš Doktorič
LJUDJE IN DOGODKI
Petek, 7. junija 1996
KAMBODŽA / V OSEMINŠESTDESETEM LETU STAROSTI ZARADI MALARIJE
Umrl je Pol Pot, eden od najbolj krvoločnih dikatatorjev 20. stoletja
Med svojim skoraj štiriletnim režimom je zakrivil smrt od enega do treh milijonov Kambodžanov
PHNOM PENH - Včeraj je svet obšla vest, da je v 68. letu starosti zaradi malarije v džungli ob meji s Tajsko umrl zloglasni voditelj Rdečih Kmerov Pol Pot, ki je s svojim blodnim in krvavim prakomuni-stiCnim režimom od leta 1975 do 1979 zakrivil smrt od enega do treh milijonov ljudi. Vesti niso potrdile ne tajske in ne kamboške oblasti, potrdil pa jo je namestnik poveljnika 320. kmerske divizije, ki je sporočil, da se bo s svojo enoto udeležil Pol Potovega pogreba v Phnom Malaiju.
Pol Pot, Cigar pravo ime je bilo Saloth Sar, se je rodil 19. maja 1928 v Kompong Thomu. Za njegovo vzgojo so šest let skrbeli budistični menihi, nato je diplomiral na ph-nompenškem College technique. Kot je navedel kamboški kralj No-rodom Sihanuk, Saloth Sar ni izviral iz revne kmečke družine, saj je bil starejši brat bodočega Pol Pota tajnik kamboškega kraljevega kabineta. Leta 1949 je s štipendijo odšel
v Francijo, se ogrel za marksizem in bil med ustanovitelji prvih kam-boških marksističnih celic v tujini. V domovino se je vrnil leta 1952 in je sodeloval v protifrancoskem osvobodilnem boju. Po ženevskem sporazumu je služboval v neki zasebni šoli v Phnom Penim in postal vpliven novinar. Leta 1960 je bil izvoljen za namestnika sekretarja kmerske komunistične partije, dve leti kasneje pa je postal generalni sekretar partije. V ilegalo je prešel leta 1963, ko je zavrnil ponudbo princa Noro doma Sihanuka, da bi s 44 poslanci opozicije sodeloval v vladi, ker se mu je zdel prava past. Po zmagi Rdečih Kmerov leta 1975 je Saloth Sar postal Pol Pot in prevzel funkcijo prvega ministra.
Skoraj štiri leta je Pol Pot s pešCi-co najtesnejših sodelavcev, ki so jih družile krvne vezi, vladal Kambodži z nepopisnim terorjem. Ta kamboški levičarski intelektualec se je prelevil v enega najhujših sovražnikov izobrazbe, izobražencev
in meščanov. Milijone ljudi je iz mest razselil po podeželju v prava uničevalna taborišča, kjer so sistematično likvidirali vse, ki se niso strinjali z blodno vizijo Pol Potovega kmečkega prakomunizma. Po prisilnih razselitvah in množičnih pokolih je Kambodža leta 1979 doživela nepopisno pomanjkanje -in lakoto, kar je še povečalo žrtve zloglasnega režima. Zrušila ga je šele vietnamska invazija, tako da se je Pol Pot s svojimi somišljeniki ponovno umaknil v džunglo na gorato območje na meji s Tajsko. Po vietnamskem umiku in pariškemu sporazumu leta 1991 so bile v Kambodži leta 1993 večstrankarske politične volitve. Pol Pot je vodstvo Rdečih Kmerov prepustil svojemu svaku Khieu Samphanu in se uradno umaknil v zasebno življenje septembra leta 1985. V resnici pa je še vedno ohranil vodilno vlogo med Rdečimi Kmeri, ki nadaljujejo svojo gverilo in odpor proti sedaji kamboški vladi.
Fotografskih posnetkov Pol Pota je zelo malo, najbolj emblematičen pa ta iz leta 1979, na katerem je Pol Pot po vietnamski invaziji na čelu kolone Kmerov (AP)
VVASHINGTON - Zaradi silovitega gozdnega požara je položaj na Aljaski iz ure v uro bolj dramatičen, saj se plameni že približujejo najvecjemu mestu Anchorage. Do sedaj so oblasti izselile vec kot tisoč ljudi, gasilcem pa ni uspelo zajeziti ognja, ker ga širi močan in suh veter. Da bi bila mera polna, je bila letošnja zima na Aljaski ena najbolj sušnih, spomladi pa je padlo dežja le za vzorec. V sredo so evakuirali kazensko delovno taborišče v Point McKen-zie, včeraj pa so plameni zajeli dolino Matanuska (zgornji posnetek AP) pri Big Lakeu, kjer so plameni uničili že
eno tretjino vseh hiš. Železniška uprava je prekinila ves promet iz Fairbanksa proti jugu, ker je proga speljana po območju, kjer zdaj divjajo požari. Po zadnjih vesteh požar ni terjal žrtev, kljub temu da ljudje do zadnjega poskušajo rešiti svoje domove (spodnji posnetek AP). Anchrage je včeraj zajel dušeč dim, ki je povzročil težave tako med ostarelimi kot med otroki. Na Aljasko so včeraj prispele gasilske okrepitve s posebno mehanizacijo, ki jo je poslala zvezna vlada. Sedanji gozdni požar je namreč eden najhujših v zgodovini Aljaske.
rt
L_
FRANCIJA / SRHLJIV POKOL V LE HAVRU

Policijski kadet ubil starše in sestri
Zločin je priznal, a ne ve, zakaj je moril - Razloge bodo skušali ugotoviti psihologi
LE HA VRE - Od predsinoCnjim preiskovalci in psihologi zaslišujejo 23-letnega policijskega kadeta Luca Hericherja, ki je v noCi na sredo ubil oCeta, mater in svoji mlajši sestri. MuCijo se, da bi ugotovili vzroke srhljivega pokola, ali vsaj nakazali morebitne duševno ali umske motnje, ki so fanta pripeljale do tega tragičnega dejanja. Policijski kadet je po aretaciji v nekem hotelu v Le
Havru priznal umore, ki jih je izvedel med spanjem žrtev: »Jaz sem jih ubil, drugega ne vem in vam ne morem povedati.« Ta stavek zdaj do onemoglosti ponavlja preiskovalcem in psihologom.
Lucov zločin bi lahko sodil v kategorijo družinskih pokolov, ki že dve leti pretresajo Francijo, vendar ni nihče našel otipljivih dokazov o morebitnih fantovih sporih s starši. Njegov 56-letni
oče Andre je bil delavec v obratih Renault, njegova 51-letna mati Nicole pa gospodinja. Skupaj s 15-letno Karine in 17-letno Rosa-lie sta zakonca živela v dostojnem trisobnem stanovanju v Le Havru. Luc je z uspehom obiskoval policijsko šolo v Parizu in bi moral vsak čas postati policist. Policijske značke in izkaznice mu še niso izročili, kot kadetu pa so mu že dali policijsko pištolo P38 nemške proizvodnje. In prav s tem orožjem je Luc hladnokrvno ubil svoje najblizje, ko so nic hudega sluteč spali. Nek družinski prijatelj Hericherjev je povedal, da je bil Luc vedno zaprt vase in da je imel občasne izbruhe avtoritativnosti. To pa seveda ni zadosten razlog, da bi lahko pojasnili tako srhljiv zločin.
Morda pa je treba Lucovo dejanje uokviri v zagonetno depre-
sijo, ki je od letošnjega januarja terjala življenje enaintridesetih policistov in policijskih funkcionarjev, ki so napravili samomor. Po vseh dosedanjih ugotovitvah pa Luc. ne bi smel soditi v to kategorijo. Samomorilska depresija naj bi prizadela predvsem štiride-setletnike, ki službujejo v kakem mirnem podeželskem mestecu. Ker so tedensko v službi neprekinjeno 48 ur, jim v naslednjih dneh počitka ne uspe nadoknaditi izgubljeno spanje in odpraviti 48-urni stres, tako da so imeli skoraj vsi motene bioritme. Tudi to ne bi smelo veljati za Luca, ki je bil kot kadet podvržen povsem drugačnim in normalnejšim delovnim navadam. Morda pa je bilo Luca strah izpita, vendar je tudi to vseeno premalo, da bi lahko pojasnili tako srhljiv in hladnokrven družinski pokol.
Diplomatom je lahko skakanje čez plot usodno
ŽENEVA - Koliko milijard je družina pokojnega romunskega diktatorja spravila na varno v sefe švicarskih bank? To morda ve mlada in greha vredna romunska Črnolaska, ki je spravila v težave švicarskega veleposlanika v Bukarešti, tako da je bil ob funkcijo, službo in ugled.
Floriana Jucan, tako se imenuje dekle, je do take mere omrežila veleposlanika Jeana-Pierra Vettovaglio, da ga je morala zvezna vlada v Bernu proglasiti »za rizično osebo, ki lahko škoduje nacionalni varnosti«. Njegov odpoklic v domovino, ker je vse preveč noCi prebil v objemu lepe Floriane in ker ji je na uho povedal marsikatero skrivnost, je v švicarski konfederaciji povzročil pravi škandal.
Floriana namreč ni običajna romunska lepotica, v katero se je zatelebanil 52-letni poročeni diplomat, ampak naj bi bila vohunka, ki je diplomata zvabila na limance leto dni po njegovem prihodu v Bukarešto.
Lepa Floriana seveda demantira trditve, da je vohunka in navaja, da je le novinarka. To pa navsezadnje niti ni posebno pomembno, saj je Švicarjem popolnoma jasno, da je dekle kar pikolovsko zbiralo vse dokaze o svojem ljubezenskem odnosu z nesrečnim švicarskim diplomatom: fotografije s samosprozilcem, ljubezenska pisma na uradnem papirju veleposlaništva in še marskaj drugega. Zdaj je baje vse skupaj izročila tisku in pristavila še marsikaj svojega.
NOVICE
V strmoglavljenju nemškega helikopterja trinajst mrtvih
BERLIN - Trinajst oseb je izgubilo življenje v strmoglavljenju nemškega vojaškega transportnega helikopterja pri vestfalskem Dortmundu, ena oseba pa je v kritičnem stanju. Poleg tričlanske vojaške posadke je bilo na krovu enajst mladih civilistov, ki so se udeležili mladinskega shoda »You 96« in ki so se vkrcali za nagrado. Helikopter je strmoglavil na gozd pri avtocesti Dortmund-Luttringhausen. Edini preživeli je fant, ki ga je vrglo iz helikopterja, preden je zgorel.
Avtobus s ceste: v Avstriji umrla dva poljska turista
DUNAJ - Dva poljska turista sta izgubila življenje, drugih 43 pa se je lažje ah težje poškodovalo, ko je njihov avtoous včeraj ob zori zgrmel z avtoceste A2 na meji med avstrijsko Koroško in Štajersko. Turisti so se vracah z dopusta v Italiji, po prvih ugotovitvah, pa naj bi vozilo zaneslo s ceste, ker je preutrujeni voznik menda zaspal za volanom.
PEKING - Zemeljska plazova v južnokitajski tropski pokrajini Yunnan sta terjala življenje 227 iskalcev zlata, 77 pa je ranjenih, od teh 16 v kritičnem stanju. Kot so sporočile kitajske oblasti, je v reševanju sodelovalo vec kot 2.000 oseb. Plazova sta uničila zlate rudnike v Dapingu in rudarska naselja na Laojinshanu. Pogrešajo še 148 rudarjev.
JAVNE FINANCE / PRED SPREJETJEM NOVIH JAVNOB1LANČN1H UKREPOV
Nasveti MDS in EU Italiji za sanacijo javnih računov
Korektivni manever in finančni zakon morata, sloneti na krčenju porabe
RIM, BRUSELJ - Italija mora poseči na področje javnih izdatkov na odločen način in s takimi ukrepi, ki bodo imeli trajne učinke. Izogniti se mora ukrepom z enkratnim učinkom in strogo nadzorovati skrbstveno-pokojninski sitem, kar pa je najvažnejše, vzpostaviti mora strateško povezavo med korektivnimi ukrepi in finančnim zakonom za leto 1997. To je nasvet, ki jo je na Prodijevo vlado naslovil Mednarodni denarni sklad, katerega vodja za Evropo, Mas-simo Russo, se te dni mudi v Italiji.
Russo ni hotel govoriti o vrednosti korektivnega manevra, ki jo je zakladni minister Ciampi ocenil na 15 do 20 tisoč milijard lir.
Tisoč milijard več ali manj, je dejal Russo, ni odločilno, toda če hočemo resno popraviti javne račune, ni dovolj le skrb za njihov letošnji izid, ampak je treba misliti tudi na prihodnost. Prodijeva'vlada je po besedah predstavnika MDS prejela veliko priznanje in zaupanje mednarodnih trgov in mora zdaj izpolniti njihova pričakovanja, dokazati, da si zasluži »kredit« operaterjev. Korektivni manever in finančni zakon za prihodnje leto morata biti zasnovana na krčenju javne porabe, svetuje izvedenec MDS, izbira, kam zarezati pa mora pasti na tista področja, ki bodo jamčila najbolj trajne rezultate. Massimo Russo, ki je bil vedno zelo kritičen do italijanskega
skrbstvenega sistema, ni spremenil svojega stališča do lanske pokojninske reforme, za katero je podtajnik v zakladnem ministrstvu že zagotovil, da »ni na jedilniku, ki ga pripravlja vlada«. »Naše pripombe na pokojninsko reformo ostajajo enake kot v začetku pomladi,« je izjavil Russo, »vendar je zdaj najvažnejše, da vlada ustvari strukturno povezavo med ukrepi javnobilančne-ga manevra in prihodnjega finančnega zakona.«
Evropska unija pa bo na Italijo naslovila poziv, naj spoštuje cilje iz lanskega ekonomsko-finančne-ga programskega dokumenta in naj v okviru možnosti stori še več za sanacijo javnih financ, ki je nujna za pristop k sistemu
skupne denarne enote. Priporočilo EU sodi v okvir postopka, ki je po maastrichtskem sporazumu predviden za pretirane deficite. Pisma s priporočili Italiji in drugim 11 državam, katerih izdatki so lani presegli tri odstotke bruto domačega proizvoda, je včeraj preučila Evropska komisija in jih nato poslala na Monetarni odbor. Vprašanje bo na dnevnem redu sveta finančnih ministrov Evropske unije, ki se bo sestal 8. julija v Bruslju. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, bodo v pismu Italiji navedena področja, na katerih naj bi slonela sanacijska prizadevanja: racionalizacija javnih izdatkov, boj proti davčnemu utajevanju in dokončanje procesa privatizacij.
LIRA
PET PON TOR SRE ČET
1548,8 1543,4	1545,1	1546,9 1545,7
lOOEM 1012,1	10(19,9	1009,4 101
Trgi vse bolj nestrpno Čakajo na manever
MIT .AN - V pričakovanju, da se izoblikujejo novi tržni trendi, se tečaj lire giblje na »varnostni« poziciji do marke in dolarja. Veliko bo v naslednjih dneh odvisno od gibanja dolarja, ki se je včeraj okrepil v Tokiu, medtem ko je zaradi prazničnega zaprtja večine evropskih trgov na Wall Streetu odprl z znižanjem. Borzni sestanek v Milanu je bil včeraj dokaj selektiven, v izrazitem pričakovanju priprave korektivnega javnobilančnega manevra. Tuji investitorji se še niso vrnili, splahnelo pa je tudi zanimanje za delnice ENI. V središču pozornosti so bili tako manj kotirani vrednostni papirji, kot na primer Benetton, ki je pridobil več kot tri odstotke. Poslov je bilo za 726 milijard lir, zadnji Mibtel pa je pridobil 0,55 odstotka (Mib-30 -0,66%).
V prvih treh mesecih letos državni izdatki za 18% višji
RIM - V prvem trimesečju letošnjega leta so se izdatki državnega sektorja povzpeli na 43.986 milijard lir, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko so znašali 37,275 milijard lir. Primanjkljaj je torej še naprej višji od lanskega, toda diferencial se je ublažil: stopnja rasti je v prvih dveh mesecih letos dosegla komaj 40 odstotkov lanske rasti, v naslednjih mesecih pa se je po predvidevanjih še znižala.
Po podatkih zak-ladništva odpade na vsakega državljana severnega dela Italije 8,8 milijarde lir državnih izdatkov, na prebivalca ostalega dela države pa 7,8 milijarde lir, torej za milijardo manj.
Februarja 10,2-čdstoten porast prodaje na drobno
RIM - Prodaja v italijanski veliki in srednji distribuciji se je februarja letos v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala za 10,2 odstotka, je včeraj sporočil zavod Istat. Najbolj se je povečala prodaja v veliki distribucijski mreži, in sicer za 11,1 odstotka, medtem ko je v srednji porast dosegel le 4,4 odstotka. V obdobju januar-februar je stopnja rasti prodaje v srednji in veliki distribuciji dosegla 7,8 odstotka glede na enako obdobje lani, sektorji, ki so zabeležili največjo rast, pa so športni artikli, draguljarstvo in igrače (+19,5%), medtem ko se je prodaja živilskih izdelkov povečala za 12,7 odstotka.
	6. JUNIJ 1996	v LIRAH	
52 §	valuta	nakupni	prodajni
1	ameriški dolar	1527,00	1567,00
	nemška marka	1000,00	1025,00
S o.	francoski frank	294,00	303,00
st	holandski gulden	889,00	916,00
it	belgijski frank	48,20	50,10
11	funt Sterling	2356,00	2427,00
‘gS’	irski Sterling	2410,00	2484,00
Is	danska krona	258,00	266,00
	grška drahma	6,20	6,60
	kanadski dolar	1115,00	1149,00
1?	japonski jen	13,90	14,40
	švicarski frank	1211,00	1248,00
5 6	avstrjski šiling	141,40	145,70
s	norveška krona	233,00	240,00
it	švedska krona	226,00	233,00
	portugalski escudo	9,60	10,00
	španska pezeta	11,70	12,30
§	avstralski dolar	1205,00	1242,00
§	madžarski florint	11,00	14,00
1	slovenski tolar	11,00	11,60
s	hrvaška kuna	265,00	290,00
Teofilo Šanson med gostinci SDGZ
TRST - Pretekli ponedeljek je bil na obisku pri gostincih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Teofilo Šanson, lastnik istoimenske industrije sladoleda. S svojimi gostitelji se je srečal v Križu, najprej v baru Bojane Furlan in nato v ribji restavraciji La Lampara (na posnetku - foto KROMA) , kjer so se z uglednim podjetnikom spoznali tudi tisti člani gostinske sekcije SDGZ, ki niso bili na nedavnem strokovnem obisku v tovarni Šanson v Veroni.
Gospod Šanson je imel priložnost,
da je poskusil pristno krajevno kapljico in kuhinjo, ob tem pa je s svojim značilnim neformalnim nastopom posredoval lastne podjetniške izkušnje in poglede na sedanjost in perpsketive gostinstva. Pohvalil je delavnost in složno prizadevanje sodelavcev kot osnovno vrednoto za uspeh vsakega podjetništva ter obljubil kraškim gostincem, da jim bo stal ob strani pri vseh promocijskih pobudah, ki imajo za cilj ovrednotenje krajevne gostinske turistične ponudbe in so hkrati v vzajemnem interesu.
NOVICE
Družba Štet pripravljena na privatizacijo
TURIN - Po zadovoljivih poslovnih podatkih za lansko leto se za grupo Štet tudi letošnje leto nakazuje z dobrimi perspektivami tako glede ekonomske rasti kot premoženjske okrepitve. Na včerajšnjem občnem zboru, na katerem so delničarji odobrili lanske poslovne rezultate s čistim dobičkom v vrednosti 1.104 milijarde lir (za 23,5 odstotka več kot leta 1994), je predsednik Šteta Biagio Agnes podčrtal, da je podjetje pripravljeno na privatizacijo. Ob tem je opozoril vlado, da mora biti država sodnik in ne igralec in da mora na vseh področjih določiti in nadzorovati pravila konkurence. Novoizvoljeni upravni svet je po skupščini Agnesu potrdil predsedniški mandat, Pascaleju pa funkcijo pooblaščenega upravitelja.
Sporazum med sejmi v Padovi, Vidmu in Bocnu
PADOVA - Sejemske uprave iz Padove, Vidma in Bočna so včeraj podpisale sporazum, ki predvideva izdelavo globalnega koledarja sejemskih prireditev, njihovo vzajemno promocijo, skupni program posegov za sevemovzhodni del države in skupne projekte, za katere bodo zaprosili finansiranja Evropske unije. Preučili bodo tudi možnosti za skupno organizacijo specializiranih prireditev v tujini.
Maja pravi boam investicijskih skladov
RIM - Po daljšemzatišju je prišlo v preteklem mesecu do močne ekspanzije italijanskih vzajemnih investicijskih skladov, ki so zbrali čistih 4.193 milijard lir. Od tega je bilo za kar 10.766 milijard novih vlog, kar je enkrat več kot aprila. Trenutno deluje v Italiji 497 domačih skladov, katerih premoženje je konec maja doseglo 144.529 milijard lir.
		
6, JUNIJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1532,00	1562,00
nemška marka	1004,00	1022,00
francoski frank	293,00	303,00
holandski gulden	887,00	912,00
belgijski frank	48,31	50,11
funt Sterling	2351,00	2431,00
irski Sterling	2406,00	2501,00
danska krona	257,00	267,00
grška drahma	6,21	6,81
kanadski dolar	1112,00	1147,00
švicarski frank	1215,00	1240,00
avstrijski šiling	141,10	145,60
slovenski tolar	11,20	11,50
			
6. JUNIJ 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1545,730	
ECU	—	1914,700	—
nemška marka	—	1012,930	—
francoski frank	—	298,690	—
funt Sterling	—	2387,380	—
holandski gulden	—	905,050	—
belgijski frank	—	49,251	—
španska pezeta	—	11,969	—
danska krona	—	262,320	—
irski funt	—	2446,580	—
grška drahma	—	6,416	—
portugalski escudo	—	9,808	—
kanadski dolar	—	1132,150	
japonski jen	—	14,178	—
švicarski frank	—	1233,130	—
avstrijski šiling	— •	143,950	—
non/eska krona	—	236,640	—
švedska krona	—	229,720	—
finska marka		329,540	
n
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt Sterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0,9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
LONDON NE BO BLOKIRAL PODPISA PRIDRUŽITVENEGA SPORAZUMA MED SLOVENIJO IN EU
Ljubljani je uspelo ujeti zadnji vlak za polnopravno članstvo
Britanci bodo no ponedeljkovem zasedanju vznak dobre volje naredili izjemo
Zoran Thaler: Padla je zadnja ovira pred podpisom sporazuma z unijo (Foto: B. Plavevski)
LJUBLJANA - Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Zoran Thaler je na včerajšnji tiskovni konferenci »z nekoliko več vzhičenosti in bolj slovesno« kot ponavadi povedal, da je (predvčerajšnjim ponoči, ko je britanski zunanji minister Malcohn Rifkind v Rimu napovedal, da London v ponedeljek v Luksemburgu ne bo blokiral podpisa sporazuma s Slovenijo) padla še zadnja ovira pred podpisom asociacijskega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo.
Slovenija bo tako po dobrem letu diplomatskega natezanja z Italijo - in po nekaj dneh zaskrbljenosti zaradi goveje vojne med Veliko Britanijo in EU, katere žrtev bi zaradi blokade Londona pri vseh odločitvah znotraj EU utegnila biti tudi Ljubljana - vendarle podpisala asociacijski sporazum s petnajsterico. S tem je naša država po Thalerjevem mnenju uspela ujeti zadnji vlak za polno-poravno članstvo v EU, kar nam bo - v časovnem smislu - omogočilo, da nadoknadimo zamujeno, saj smo po Thalerjevem mnenju »predolgo viseli nekje
vmes«. Slovenija bo namreč tako kot ostalih deset pridruženih članic EU sodelovala v procesu izpolnjevanja vprašalnika Evropske komisije, ki bo prihodnje leto osnovni kriterij za določitev kandidatk za polnopravno članstvo. Podpis pridružitvenega sporazuma pa bo Slovenijo po Thalerjevih besedah nedvoumno ločil od Balkana in olajšal naše vključevanje v Nato, bolj sproščeni pa bodo tudi odnosi s sosedami, vključno s Hrvaško.
Thaler je poudaril, da je podpis sporazuma uspeh slovenske države - njene diplomacije, vlade, parlamenta in vseh proevrop-skih sil, ki so bile nase sposobne vzeti to zgodovinsko odgovornost. V sklenitev sporazuma pa je po Thalerjevih besedah »vtkano tudi delo predhodnikov - Peterleta in Rupla«. Vršilec dolžnosti zunanjega ministra je omenil tudi dejstvo, da je podpis pridružitvenega sporazuma Slovenije prva izjema, ki jo je naredila Velika Britanija v strategiji nesodelovanja pri odločitvah v EU. Slovenija tako s svojim primerom pomaga v dokaj težavni situaciji v
EU, saj s svojim asociacijskim sporazumom v tem trenutku združuje Evropo.
Thaler je ob tej priložnosti izrazil tudi prepričanje, da bi bilo koristno, če bi asociacijski sporazum na nek način združil tudi slovenske politične sile, ki naj bi se v prihodnje doma in v tujini izogibale razlaganju tega, da Slovenija sporazuma ni sposobna ratificirati v parlamentu, oziroma ga izvajati. Thaler meni, da je sedaj najbolj primeren trenutek, da se sporazum o sodelovanju parlamentarnih strank v procesu vstopanja Slovenije v EU tudi podpiše, čeprav bo pomemben šele za čas po volitvah, ko bo potrebno doseči soglasja za mnoge korake, ki bodo potrebni za polnopravno članstvo v EU.
Da je podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Slovenijo za petnajsterico, ki se je zaradi za-
pletov s ti. boleznijo norih krav znašla v hudih škripcih, prelomnega značaja, so priznale vse vpletene strani. Britanski zunanji minister Malcohn Rifkind je po srečanju z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem dejal, da Velika Britanija spoštuje potezo Evropske komisije - čeprav z njo ni povsem zadovoljna - in bo nanjo odgovorila z nekaj potezami dobre volje. »Kot sem dejal, naša vlada preučuje možnost postopne odprave blokiranja posameznih odločitev EU,« je dejal Rifkind in dodal, da bo podpis sporazuma s Slovenijo zaradi njegovih širših mednarodnih posledic prva - in za zdaj edina - izjema v britanski politiki nesodelovanja z EU. Spora med Londonom in Brusljem pa s tem še ni konec. Britanci namreč vztrajajo pri odločitvi, da se svoji politiki nesodelo-
vanja ne bodo odrekli, dokler EU ne bo izdelala podrobnega načrta za popolno odpravo prepovedi izvoza britanske govedine. S tem pa se ne strinja predsednik Evropske komisije Jacques Santer, ki vztraja, da mora London takoj prenehati z izvajanjem taktike, ki je onemogočila sprejem več kot dvajsetih odločitev. V nasprotnem primera bo po Santerjevem mnenju prišlo do okoliščin, v katerih bo nemogoče izoblikovati načrt o dokončni odpravi prepovedi. »Ne zahtevam brezpogojne predaje kogarkoli. To ni vojna. Poštenost je britanski koncept, zato upam, da bo britanska vlada sodelovala,« je dejal Santer. Rifkind se je na te besede odzval z izjavo, da London zaenkrat še ne namerava sklepati nadaljnjih kompromisov.
Barbara Surk, Branko Žnidaršič
Italija ne sme ovirati Slovenije kljub nezadovoljstvu optantov
BRUSELJ (STA) - Podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino je včeraj izjavil, da je slovenska vključitev v EU v interesu celotne Italije, čeprav optanti s takšno rešitvijo problema niso zadovoljni. Dejal je, da so krivice, ki so se pred pol stoletja zgodile optantom, sicer nepojmljivo velike, a jih danes ni več mogoče popraviti. Edina rešitev bi bila, da se vseh 350 tisoč optantov vme v Slovenijo, kar pa je seveda neizvedljivo. Italija mora kljub temu storiti vse, da bo Slovenija vstopila v Evropo, poudarja Fassino. V pogovora z italijanskimi člani Evropskega parlamenta je dejal, da je razvoj dogodkov v slovensko-italijanskih odnosih po sprejetju španskega kompromisa preprečil osamitev Italije v EU in zmanjšal pritiske na italijansko skupnost v Sloveniji.
E
Dl nJEL ZRIT La Ehpobbižca	Murleailpitint
TV
sr h, o jsl z* ur t ur k
25t K .ZV
Thaler in Drnovšek naj končno poklekneta pred fojbami
V včerajšnjem tržaškem II Piccolu je Dario Locchi, nekdanji devinsko-nabrežinski Zupan in predsednik tržaške pokrajine, zapisal, da slovensko-italijansko sodelovanje ni mogoče, ne da bi prej »zacelili rane, ki še vedno krvavijo«. Avtor je prepričan, da je s pridruzitvenim sporazumom povsem »na glavo obrnjen« položaj nekdanje Dinijeve vlade, ki je prek zunanje ministrice Agnellijeve vedno poudarjala, da je treba najprej rešiti dvostranska italijansko-slo-venska vprašanja, šele nato pa naj bi dala Italija prosto pot pridružitvi Slovenije EU.
Danes pa zadostujejo že izjave o namenih Slovenije in zaupanje, da bodo še odprta vprašanja rešena z dvostranskimi pogovori, ki pa naj bi jih sklenitev pridruženega sporazuma olajšala, ugotavlja Locchi, ki dvomi - in v tem se strinja z »vodjem optantov« Sardosom Al-bertinijem -, da bo po podpisu pridružitvenega sporazuma prišlo do rezultatov pri vračanju zapuščenega premoženja, če ne že na simboličen način, pa vsaj v zameno za določene koncesije slovenski manjšini v Italiji. Sicer pa se mu zdi, in to mnenje deli z ezuli, da takšna italijanska zunanja politika ni sposobna biti odprta in hkrati ščititi nacionalne in lokalne interese. Prav tako meni, da bi morali zaščititi resnične, točno določene interese Trsta, ne le ezulov. Pri
tem misli na pristanišče, trgovino itd. Vendar pa je za to še čas, saj bo, kot je znano, do resnične pridružitve Slovenije preteklo še precej časa in bodo Italijani še imeli priložnost »povedati svoje«, poudarja Locchi.
V nadaljevanju navaja nekaj primerov iz zgodovine Trsta in sklene, da je mogoče danes, tako kot nekoč, narediti enako napako zaradi mnenja, da sodelovanja ni mogoče vzpostaviti, ne da bi se zacelile rane. Sicer pa se mu zdi iz Fassi-novega govora med ezuli v Trstu najhuje, da po petdesetih letih s strani Slovenije še ni prišlo do poteze, ki bi nudila moralno zadoščenje za 350.000 Italijanov, ki so bili prisiljeni zapustiti Istro, Reko in Dalmacijo ter jim je bila zaradi tega storjena velika krivica. Za popravo krivice ne zadostuje le vrnitev 38 ali 380 hiš, temveč bi moral vsakdo priznati lastne napake iz preteklosti. Po njegovem mnenju je prišel čas, da tudi Thaler ali Drnovšek končno poklekneta pred fojbami, tako kot Italijani molijo pred Rižarno.
Sicer pa večina evropskih, zlasti pa italijanskih in britanskih časnikov namenja v včerajšnjih izdajah precej prostora odločitvi Londona, da bo pri slovenskem asociacijskem sorazu-mu naredil izjemo in sprostil blokado dela Evropske unije.Italijanski dnevnik La Repubbli-ca je objavil pogovor z britanskim zunanjim mi-
nistrom Malcohnom Rifkindom, v katerem je avtor na osnovi Rifkindove izjave po pogovoru z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem v Rimu povzel, da »Velika Britanija ne bo blokirala podpisa sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji, predvidenem za ponedeljek, za katerega si je Italija posebej prizadevala«. Rifkind pa je v pogovoru za rimski dnevnik opozoril, da sprostitev blokade v primeru Slovenije še ne pomeni, da se britanska politika oviranja delovanja unije s tem končuje. Spomnil je, da je predsednik britanske vlade John Major pred časom v britanskem parlamentu nakazal, da bi si v politiki blokade Evropske unije lahko pridržal pravico do izjeme. Vodja britanske diplomacije je poudaril, da je za sedaj splošna blokada unije še »neizogibna«, toda če bo italijansko predsedstvo EU uspešno in bo našlo rešitev krize, ki je nastala ob evropski prepovedi izvoza goveda iz Britanije zaradi bolezni BSE, se bo lahko britanska politika nesodelovanja končala še pred evropskih vrhom v Firencah. »Ce pa ne bo sporazuma, bo to vprašanje neizogibno prevladovalo na evropskem vrhu,« je napovedal Rifkind in poudaril, da Britanija ni napovedala oviranja vrha, ampak le, da bo v takem primeru vsa razprava namenjena samo temu vprašanju.
ti^61oir rnxw.il« nčJMTHO VRESNIK Večerni! list
KOMENTAR
Evropska kravja norost je le obšla Slovenijo
In vendar se je zgodilo tako, da Slovenija ne bo mogla v vlogi Kalimera skloniti glave in potočiti solze ali dveh zaradi krivice, ki se ji je tako dolgo godila na njeni trnovi poti do pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo; država na sončni strani Alp res nima nič z boleznijo britanskih krav, ki je v minulih dveh tednih najbolj pogosto omenjane živali na Stari celini popadla ravno v trenutku, ko se je »sreča« po volitvah v sosednji Italiji obrnila v nas prid in se je že zdelo, da bodo inicialke na slovenskem pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo zamenjali podpisi.
Britanske krave so sicer obolele že prej, bolj resna norost od tiste, ki je napadla uboge živali, pa je popadla najprej petnajsterico, ki je Veliki Britaniji prepovedala izvoz govedine, nato pa Se ogorčene otočane, ki si ne pustijo ukazovati, zaradi česar so od premiera Majorja zahtevali, naj evropskim partnericam da vedeti, da jim London z vetom na odločitve znotraj unije lahko bolj zagreni življeneje, kot pa oni njemu s prepovedjo izvoza govedine. Major je ukrepal v skladu z glasnimi zahtevami v domovini, Slovenija pa je vse bolj tonila v obup, saj je britanska blokada evropskih birokratskih mlinov - po tem, ko se je z novo vlado v Rimu končno uspela zaplesti v razumen in Ljubljani prijazen dialog - ponovno zameglila možnosti za tako zaželen podpis pridružitvenega sporazuma. Pesimizmu pa se - kot kažejo dejstva, ki bodo prihodnji teden udejanjena v Luksemburgu - ni predala slovenska diplomacija, ki je v minulem tednu okupirala zveze z Londonom in ga spomnila, kako je zunanji minister Rifkind fe-burarja v Ljubljani zatrjeval, da Velika Britanija podpira Slovenijo pri njenem pridruževanju EU. Rifkind je slednje večkrat ponovil tudi v minulih dneh, do predvčerajšnjim pa se ni izjasnil, ali bo London slovenski asociacijski sporazum izvzel iz strategije blokiranja odločitev znotraj EU ali ne. Da v Rifkindovem zatrjevanju ni slo le za oguljene diplomatske fraze, se je pokazalo predvčerajšnjim v Rimu, zasluge za odločitev Londona pa gre nedvomno pripisati prav slovenski diplomatski mreži in pravim potezam Zorana Thalerja, ki bo kljub temu, da je le še vršilec dolžnosti zunanjega ministra, svoja na trenutke mukotrpna prizadevanja za vstop Slovenije v preddverje evropske petnajsterice kronal s podpisom asociacijskega sporazuma.
Zaradi izjeme, ki jo je v primeru Slovenije v politiki blokade delovanja EU naredil London, se je naša država včeraj znašla v skoraj vseh evropskih medijih; slovensko pridruževanje EU je tako dobilo nekaj težko prislužene pozornosti, dejstvo pa je, da gre potezo Velike Britanije - glede na odločitev Evropske komisije, da delno prekliče embargo na izvoz govedine - razumeti bolj kot gesto dobre volje do EU, kot pa do Slovenije. London se je za izvzetje Ljubljane iz svoje strategije »trde« politike do Bruslja odločil zato, ker se zaveda, da bo ta izjema v očeh njegovih evropskih partneric v najmanjši meri omajala njegovo odločenost, da normalno delovanje EU ovira do popolnega preklica embarga na izvoz govedine.
Barbara Surk
NOVICE
Strokovna skupina zveze Nato na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA - V Sloveniji je v skladu z individualnim partnerskim programom na obisku štiričlanska strokovna skupina zveze Nato, ki naj bi predstavila delovanje Nata in možnosti Slovenije v okviru programa Partnerstvo za mir. Kot so sporočili z obrambnega ministrstva, je delegacija, ki jo vodi brigadni general Arena, včeraj predavala članom delovne skupine ministrstva za sodelovanje z Nato in medresorske delovne skupine. V sredo je delegacija predavala slušateljem generalštabnega usposabljanja v Poljčah, danes pa si bo ogledala gorsko šolo Slovenske vojske v Bohinjski Beli, Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu ter letališče Cerklje.
Školč na konferenci predsednikov evropskih parlamentov
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Jožef Školč je včeraj odpotoval v Budimpešto, kjer se bo danes udeležil konference predsednikov evropskih parlamentov, ki sta jo pripravila madžarski parlament in Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Udeleženci srečanja bodo obravnavah vprašanja, kot so vloga parlamentov pri izgradnji demokracije in pri reševanju socialnih problemov v tržnem gospodarstvu, evropske integracije in sodelovanje med nacionalnimi parlamenti. Školč bo na konferenci nastopil kot poročevalec na temo Evropske integracije in sodelovanje med nacionalnimi parlamenti, s posebnim poudarkom na medvladni konferenci EU. Na konferenco so poleg predsednikov nacionalnih parlamentov članic SE in predsednikov parlamentov držav, ki imajo status posebnega gosta v SE, povabljeni tudi predsednika Evropskega parlamenta, Severnoatlantske skupščine, skupščine Zahodnoevropske unije ter Parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. V okviru konference so predvidena tudi številna dvostranska srečanja.
NOVICE
VRHUNEC TURŠKE VLADNE KRIZE
Kitajska za prepoved izvajanja »miroljubnih« jedrskih poskusov
2ENEVA (STA) - Kitajski veleposlanik v Ženevi Sha Zukang je med včerajšnjim plenarnim zasedanjem konference za razorožitev dejal, da je Kitajska pripravljena sprejeti desetletno prepoved izvajanja jedrskih eksplozij v miroljubne namene. Kitajski veleposlanik je dejal, da bo ta korak pripomogel k hitrejšemu sprejetju sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Zahodni predstavniki so novico načelno pozdravili, a so hkrati ostali zadržani, dokler Peking podrobneje ne pojasni svoje odločitve.
Nadaljevanje rusko-čečenskih pogajanj
NAZRAN (STA) - Predstavniki Rusije in Čečenskih upornikov so vCeraj nadaljevali pogajanja o prekinitvi spopadov v Čečeniji, potem ko so v sredo sporočili, da so dosegli »delni uspeh«. Sef prorusko usmerjene čečenske vlade Zavgajev je podvomil v uspeh pogajanj, predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Guldimann pa je izjavil, da so »pogajanja težka, vendar ne nemogoča«. Uporniki zahtevajo umik ruskih enot pred razorožitvijo svojih enot, Rusija pa vztraja pri obratnem vrstnem redu.
London in Dublin sta se dogovorila kljub grožnjam Ire
DUBLIN (STA) - London in Dublin sta se po dveh dneh posvetovanj vCeraj dogovorila o poteku pogajanj o prihodnosti Severne Irske, ki se bodo zaCela v ponedeljek v Belfastu, in to kljub ponovnim grožnjam Ire. Irski premier John Bruton je v parlamentu dejal, da je vse pripravljeno za javno predstavitev podrobnosti dogovora. Obe strani sta nekoliko zamujali z napovedjo pogajanj, predvsem zaradi nesoglasja o vlogi nekdanjega ameriškega senatorja Mitchella, ki naj bi predsedoval plenarnemu zasedanju na pogajanjih in hkrati vodil del pogovorov o razorožitvi milic.
Spravljiva retorika vladajoče izraelske desnice
JERUZALEM (Reuter) - Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v sredo zvečer pozdravil prizadevanja voditeljev Egipta, Jordanije in PLO - ti so na srečanju v Akabi pozvali k nadaljevanju mirovnega procesa -, je včeraj zagotovil Omanu in Katarju, edinima državama, ki sta vzpostavili trgovinske odnose z Izraelom, da nova oblast v židovski državi ostaja zavezana iskanju trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Medtem so voditelji religio- il znih židovskih strank, ki si prizadevajo za oblikovanje koalicije z Netanjahujevim Liku-dom, zagotovili, da v Izraelu ne nameravajo uvesti ortodoksnega teokratskega režima. Koliko so njihove izjave »potolažile« arabske sosede, se bo bržkone izkazalo že danes, ko se bo-do v Damasku sešli najvišji predstavniki Egipta, Sirije in Saudske Arabije.
Vilmaz je odstopil
Islamisti zahtevajo mandat
ANKARA (Reuter, B.Z.) -Turški ministrski predsednik Mesut Yilmaz je včeraj po treh mesecih vodenja nestabilne konservativne vlade odstopil. Opozicijski voditelj, islamist Necmettin Er-bakan, je od predsednika Sulejmana Demirela že zahteval, naj ga imenuje za novega mandatarja.
Vilmazova vlada - nestabilna koalicija dveh posvetnih konservativnih strank, ki sta se združili samo zato, da bi onemogočili največjo opozicijsko Stranko blaginje - je vse od začetka delovanja doživljala različne pretrese. Sodu pa je izbila dno predvsem odločitev poslancev Yilmazove Domovinske stranke, da podprejo opozicijske poslance, ki so predlagali uvedbo preiskave proti nekdanji premierki Tansu Ciller, osumljeni vpletenosti v podkupovanje. Yilmazov odstop pomeni nadaljevanje nestabilnosti, saj se bodo morali glavni akterji turške politike dogovoriti bodisi o oblikovanju nove koalicije bodisi o izvedbi novih izrednih vobtev.
Iz urada predsednika so kmalu po Yilmazovem odstopu sporočiti, da se bo De-mirel danes srečal z voditelji petih najpomembnejših turških strank, s katerimi se bo pogovarjal o oblikovanju nove koalicijske vlade.
Vilmaz je na sestanku s poslanci Domovinske stranke dejal, da se je za odstop odločil po tem, ko je ustavno sodišče podprlo opozicijsko zahtevo po razveljavitvi marčnega glasovanja o zaupnici konservativni koalicijski vladi Domovinske stranke in Stranke prave poti. Bržkone se je Yilmaz za odstop odločil tudi zato, ker na jutrišnjem parlamentarnem
glasovanju o zaupnici, M ga je predlagala Stranka blaginje, ne bi dobil podpore. Privrženci njegove koalicijske partnerice Tansu Ciller so se namreč odločiti, da bodo podprti opozicijo in tako zrušiti vlado. »Glasovati proti našemu koalicijskemu partnerju je sicer neprijetno, vendar se Yitinaz ni obnašal kot spodoben partner,« je dejala Cillerjeva, ki je kot prva turška premierka vodila zadnjo stabilno vlado.
Takoj po odstopu turškega premiera je voditelj isla-mistične Stranke blaginje Necmetin Erbakan od turškega predsednika zahteval, da mu podeli mandat za sestavo nove vlade. »Problem je rešen, hvala Alahu. Sedaj morava novi mandat dobiti jaz in Stranka blaginje,« je dejal Erbakan in dodal, da bo začel pogovore z ostalimi strankami in sestavil vlado, ki bo pomenila začetek novega obdobja služenja ljudstvu. Prihodnost turškega političnega prizorišča je sedaj v rokah Tansu Ciller. Ta se bo odločila bodisi za oblikovanje nove koalicije z Yitinazom bodisi za podporo Erbakanu. Nekdanja turška premierka je dejala, da nadaljnje sodelovanje z Yilmazom ni izključeno. Člani prave poti pa so svojo voditeljico pozvali, naj ne sili v koalicijo z islamisti. »Novo vlado lahko oblikujemo s pomočjo petih parlamentarnih strank, nikakor pa ne s Stranko blaginje,« je dejal namestnik Cillerjeve Rifat Serdaroglu. Kdorkoli že bo koalicijski partner Cillerjeve, če se seveda slednja ne bo odločila ostati v opoziciji, se bo moral odpovedati zahtevam po uvedbi preiskave zoper njeno vpletenost v nečedne posle.
Bosanska zemlja skriva posledice nepojmljivih vojnih grozodejstev (Reuter)
MIROVNI PROCES V BIH IN NA HRVAŠKEM
Odkrili nova množična grobišča
V vzhodni Slavoniji so Srbi začeli predajati orožje enotam ZN
SARAJEVO (Reuter, B.Ž.) - Posnetki ameriških satelitov so preiskovalce Združenih narodov popeljali na kraje doslej Se nezanih množičnih grobišč. Nove grobove so odkrili v bližini sarajevskega predmestja IlijaS, v okolici Jajca in v Novi Kasabi. Najbolj množično grobišče so odkrili v bližini Nove Kasabe, kjer naj bi Srbi zakopali več kot 2.700 trupel pobitih Muslimanov.
Po pričevanjih tistih, ki so strahote srbskih muk preživeli, naj bi bilo na tem kraju ubitih vsaj tri tisoč ljudi. Ljudje, ki so zagrešiti poboje, se - razen redkih izjem - še vedno niso znašli pred haaškim sodiščem. Predsednik mednarodnega sodišča za vojne zločme Antonio Casse-se je zato ob svojem včerajšnjem obisku v Sarajevu zahteval, da je treba proti bosanskim Srbom, če ne bodo izročiti svojih vojnih zločincev, sprejeti nove sankcije. Cassese je dejal, da bo mednarodnega posrednika Carla Bildta zaprosil, naj na vrhunskem srečanju evropske petnajsterice v Firencah zahteva vnovično uvedbo gospodarskih ukrepov. Cassese je predla-
gal uvedbo sankcij tudi proti Beogradu, saj Slobodan Miloševič še vedno ni izpolnih obljub, da bo odstavil Karadžiča in Mladiča, ki sta na prvih mestih seznama haaškega mednarodnega sodišča. Verjetno so prav zaradi tega Iforjevi oklepniki včeraj obkoliti Karadžičevo hišo. Ko so se okoli hiše in Iforje-vih vojakov zbrati civilisti, so se oklepniki umakniti. Za zdaj še ni znano, ati je šlo zgolj za rutinsko vajo sil Nata ati za resnejše namene, da bi prijeti Kara-džiča.
Predstavniki bosanske vlade, Federacije BiH, Republike Srbske, ZR Jugoslavije in Hrvaške naj bi do včeraj - rok je bil določen z daytonskim sporazu-
mom - na Dunaju parafirati sporazum o omejevanju oborožitve, vendar pa so se pogajanja še pozno zvečer nadaljevala za zaprtimi vrati. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, pod katere pokroviteljstvom so potekati pogovori, je pogajalce večkrat opozorila, da bi morebitno nespoštovanje daytonskega roka za sprejem sporazuma utegnilo imeti nepredvidljive posledice.
Medtem se je v vzhodni Slavoniji proces mirne reintegracije nadaljeval v skladu z dogovorom, saj so predstavniki lokalnih srbskih oblasti začeli v skadu z dogovorom o demilitarizaciji predajati oborožitev enotam Zruženih narodov (Untaes), ki jih vodi ameriški general Klem. Mednarodni odbor Rdečega križa pa je iz Zagreba v Beograd prepeljal 60 Srbov, zajetih med lansko hrvaško ofenzivo v Krajino, ki jih je Franjo Tudman konec maja pomilostil.
FELJTON
Amos Elan, izraelski pisatelj, v Jeruzalemu vidi začaran krog nasilja; z istih zidov, katere so Rimljani leta 70 in križarji leta 1099 zavzeli in s katerih so streljali, danes mladi palestinski bojevniki merijo v izraelske policijske avtomobile. Izraelci pa streljajo nazaj ali pa izzivajo muslimanske vernike. Enaindvajset smrtnih žrtev med Palestinci je zahteval »pokol ob Sveti gori« oktobra leta 1990. Atentati Hamasovih teroristov na izraelske avtobuse februarja in marca 1996: 40 mrtvih. »Nacionalizem in religija sta se tukaj pomešala v izredno eksplozivno mešanico; eno fanatično verovanje podžiga drugega,« je zapisal Elon. »Jeruzalem pooseblja usodo človeštva.«
Pa mora preteklost vedno biti tudi prihodnost? Ali niso Jicak Rabin, Simon Peres in Jaser Arafat kljub nevarnim verskim čustvom in kljub izraelski in palestinski zahtevi po »njihovem« glavnem mestu Jeruzalem s svojimi pogajanji leta 1993 v Oslu dokazali, da lahko mirovniki ugasnejo zaži-galno vrvico na svetem sodu smodnika? Oni so tisto, kar je povzročalo največ težav, »dali v oklepaj«. Problem Jeruzalema kot tudi usodo židovskih naselij na Zahodnem bregu so pustili ob strani, da mirovnega procesa ne bi že od začetka onemogočili. Toda po sprejetem časovnem načrtu se morajo o dokončnem statusu mosta dogovoriti najkasneje do leta 1999.
Od izraelske »šestdnevne« vojne leta 1967 in priključitve do takrat jordanskega vzhodnega Je-
ruzalema je mesto vsaj formabo ponovno združeno. 570 tisočim prebivalcem Jeruzalema - od tega 170 tisočim Palestincem v starem mestnem jedru - vlada izraelska oblast. Izraelski parlament je leta 1981 sklenil, da je celotni Jeruzalem »za vedno nedeljeno glavno mesto Izraela«. Toda mednarodna skupnost te priključitve nikoli ni priznala, čeprav se je VVashbgton vedno znova zavzemal za to. Združeni narodi so priključitev arabskega dela Jeruzalema označiti kot dejanje, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom. Jasen je tudi izhodiščni položaj za Arabce: Palestinci za glavno mesto svoje bodoče države zahtevajo vzhodni del, nekateri pa kar ves Jeruzalem.
»Ce te bom pozabil, Jeruzalem, naj se mi posuši desna roka« - ta verz 137. psalma je bil stoletja židovska molitev. Danes je ta verz postal tudi vodilo PLO m Jaserja Arafata. Izvoljem predsednik avto-nomnih obmotij se žeti pogajati; radikalni fundamentalisti Hamasa pa želijo voditi džihad - sveto vojno - za Jeruzalem.
Benjamin Netanjaju, novi izraelski premier, je predhodniku Peresu pogosto očital, da namerava »prodati glavno mesto Izraela«. Spretno je Netanjahu izkoristil odločitev Peresove Laburistične stranke, da opusti svoje pomisleke v zvezi z možnostjo ustanovitve palestinske države: predsednik Likuda je takoj dejal, da to avtomatično pm meni, da namerava njegov tekmec vzhodni Jeruzalem prepustiti Arabcem in da bo ta postal glavno
mesto Palestine. Kar sedemdeset odstotkov jeruzalemskih volilcev je glasovalo za Netanjahuja. (V priključenem vzhodnem delu volitve niso imele teže, saj je le 2.400 Arabcev sprejelo ponudbo, da postanejo izraelski državljani.)
Novi izraelski premier je že zavzel lastno stališče do številnih spornih točk v zvezi s prihodnostjo Jeruzalema; tega se zelo veseli tudi njegov strankarski kolega Ehud Olmert, ki je leta 1993 na mestu jeruzalemskega župana nasledil tiberabega Teddyja Kolleka: takoj namerava zapreti »Hišo Orienta«, predstavništvo Palestincev v vzhodnem delu. Nadaljevati namerava z razlastitvami Arabcev, ki jih je Rabmova vlada leta 1995 ustavila zaradi mednaro-dnih protestov. Poleg tega namerava nadaljevati tudi z gradnjami židovskih naselji v vzhodnem delu, s čimer bi utrdil židovsko prevlado. Predvsem pa noče voditi nobenih pogajanj s Palestinci o statusu Jeruzalema - torej jasna kršitev dogovorov iz Osla, ki jih je sicer »v načelu« pripravljen upoštevati. To bo sveto mesto pretreslo v veliko večji meri, kot pa »super-slovesnost 3000 let Jeruzalema«.
Že legendami »oče mesta Jeruzalem« Teddy Kollek je načrtoval to proslavo, toda on si je zami-slil kozmopolitsko zabavo, na kateri bi sodelovali tenor Jose Carreras m poulična gledališča. Po Kolle-kovi zamisli bi vzporedno s proslavo potekalo tudi sedemdeset kongresov. Toda zdaj je celotna reč postala pravi polom - dve tretjim Jeruzalemčanov odločna zavrača ta jubilej. Ortodoksni židje - teh je
v Jeruzalemu 170 tisoč - m Palestinci so pri tem povsem enakega mnenja, b to ne prvič. Po mnenju pravovernih je ta zabava nečistovanje, ki nima kaj iskati v svetem mesb. Njihovi rabim so proti taksnim svetovljanskim zabavam; nekatere skupme pa nočejo priznati niti države Izrael, ne plačujejo davkov m svojih sinov ne pošiljajo v izraelsko vojsko. Poleg tega bo po prepričanju skrajno pravovernih židov Davidov jubilej na sporedu Sele leta 2132.
Za Palestince v vzhodnem delu mesta pa je ta zabava na nek načb golo izzivanje. »Popoboma so pozabiti na arabski delež,« pravd Fejsal Huseim. Ta potomec neke stare jerazalemske družbe, katere korenbe segajo do Husema, vnuka preroka Mohameda, je 42 mesecev sedel v izraelskih zaporih - m bil zaprt zaradi terorizma, temveč zaradi govora, v katerem se je zavzel proti izraelski zasedbi. »Mož sredbe« - tako ga je imenoval časnik Time - je zdaj minister v Arafatovi vladi.
Jeruzalemski župan Olmert se je ob otvoritvi svečanosti lam septembra izognil pozdravom, ki bi bili namenjeni kristjanom m muslimanom, in je rojstni dan mesta označil za »simbol velike zmage židovske vere«. Iz programa je zaradi »neprimernosti« črtal Beethovnov oratorij Kristus na Oljski gori m zavrnil darilo mesta Firence: kopija Michelangelovega kipa nagega Davida se namreč po njegovb besedah ne ujema s tradicionabo židovsko moralo.
Der Spiegel Nadaljevanje jutri
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996
V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Kreislerja -ponovitve 19., 20., 22. in 25. t. m; od 23. t. m. do 13.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovm; od 14.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Trg Zedinjenja Italije - »Trg Gutenberg«
Danes, 7. t. m., ob 11.30 otvoritev razstave ilustracij Vesne BenedetiC; ob 12. uri Srečanje z avtorjem: Ambra Vidich Budinich; ob 16.30 Diana De Rosa; ob 16. uri predstavitev zbirke »Le piccole storie«; ob 17.30 »La Biblioteca nazionale delle donne e la Biblio-teca di Sofia«; ob 18.30 predstavitev revije Lapis; Laboratorij: od 9. do 10.30 risanke -vodi Davide Ceccon; od 9. do 10.30 ilustracije - vodi Fabio Dose; od 15. do 18. ure predstavitev iger s skupino »I Cavalieri delVEsa-gono«.
Jutri, 8. t. m.,: Srečanja z avtorji: ob 10. uri
Alffedo Castelli in Franco Devescovi; ob 11. uri Comad A. Bohm; ob 16.45 Alfredo Castelli in Franco Devescovi; ob 17.45 Ade Capone; ob 20.45 Vittorino Andreoli; ob 12. uri predstavitev revije Geografia nelle scuole; ob 16. uri srečanje z ilustratorjema stripov: Davide Ceccon in Enzo Scarton; ob 18.30 »Vlak in literatura«, ob 19.15 otvoritev razstave v Dtžavni knjižnici v Ul. Teatro Romano 7; Laboratorij: ob 9. uri srečanje z Lucianom Co-mida; ob 10. uri risanke - vodi Davide Ceccon.
Trg Gutenberg - Gledališče Miela
Danes, 7. t. m., ob 21. uri srečanje z Mario Nadotti na temo »Temi e problemi nei fdm di Kathryn Bigelovv«.
Linhartovo srečanje
Kulturni center Srečka Kosovela v Sežani:
danes, 7. t. m., ob 9.30 bo na vrsti Evripidova »Medeja«; ob 11.30 J. C. Lombard »Zgubljeni koraki«; ob 13. uri Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 3/4 (Sue Towsend). Prosvetni dom na Opčinah: ob 16. uri Bog (Woody Allen); ob 19.30 otvoritev festivala in gledalisko-lutkovna igra Pazl-Pazl; ob 22. uri Po toči je zvonil? Ivana Cankarja.
KOROŠKA
GMUND/SOVODNJE: Na gradu: da
nes, , 7. t. m., ob 22. uri: Felix Mitterer: Krach im Hause Gott (Zdrahe v božji hiši), gostuje Teatr brez... iz Šentjanža v Rožu.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K&K center: jutri,
8. t. m., ob 20. uri koncert skupine Ausser Hardbradler.
ZGORNJE BOROVLJE: Pri Ledincah
na Fridlnovem skednju: jutri, 8. t. m., ob 20.30 koncert in predstavitev CD »Brez meja - Grenzenlos«.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom
Do 8. junija bo v Kulturnem domu v Gorici - Mednarodni simpozij - Evropska skupnost: Vloga in perspektive, ki ga prireja Accademia Europeistica .
GLASBA
TRST
Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996
Koncertna sezona se bo zaključila 13.6., ob 20.30 s koncertom Kvarteta iz Veneta ter me-zosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru.
Avditorij Muzeja Revoltella
Poletni koncerti gledališča Verdi
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 klavirski recital Emre Sen; 17. t. m. klavirski recital An-drea Trovato; 24. t. m. klavirski recital Roberta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Dvorana Tripcovich
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovat-cheva Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21). GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5)
Trieste Prima: danes, 6. t. m., ob 20.30 bo nastopil orkester Suono&Oltre. Prodaja vsto-
pnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu.
NABREŽINA
Radoviceva domačija: jutri, 8. t. m., ob 21. uri zaključni koncert ZPZ in MPU Igo Gruden.
BARKOVUE
Cerkev Sv. Jerneja: v torek, 11. t. m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot.
KORTE (Izola)
Kulturni dom Korte: jutri, 8. t. m., ob 20.30 letni koncert komornega moškega zbora pod vodstvom Oskarja Trebča.
KONTOVEL
Župnijska cerkev: jutri, 8. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert MoPZ Vasilij Mirk. Sodelujeta pevki Edith Kocjan (sopran) in Marta ValetiC (alt) ob spremljavi AljoSe Starca.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Trg Gutenberg: danes, 7. t. m., ob 11.30 otvoritev razstave ilustracij Vesne BenedetiC. Galerija Tribbio 2: Se danes, 7. t. m. je na ogled razstava slikarja Gordona Brecken-ridge.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita:
na ogled je razstava »Trieste. Realtk, immagi-ne, immaginazione«.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078»
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Silence.,.1 don’t speak about si-lence» in se deli v tri faze: prva Pagine bian-che - 6.6., druga Mort-Amour-22.6. in tretja Scritto sul corpo 5.7.
opremo za vse obiskovalce, ki se želijo preizkusiti v portretiranju. Razstava bo odprta od sobote 8. do ponedeljka 17. junija od 17.00 do 20.00 ure.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schugerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7); razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije).
BELJAK
Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem).
Galerija Holzer: razstavlja VValter Maisterl.
BOUUNEC
Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je Fotorazstava »Asser-vate-Auschwitz, Buchenvvald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon.
gorica
Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne.
Kulturni dom: do 10. t. m. razstavlja slikar Etko Tutta. Urnik: 9-13, 16-18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami.
TINJE
Galerija Tinje: svoje akvarele razstavlja Peter Gsettner.
BILČOVS
Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige.
OPČINE
V domu na Brdini prireja Kulturno društvo La Rupe-Ob Pečini razstavo fotografskih posnetkov udeležencev prvega fotografskega tečaja; na razpolago bo kotiček s fotografsko
ŠPITAL OB DRAVI
Galerija Cafe Moser: do 29. t. m. je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madey-ski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk.

GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
Peter
Handke
URA,
KO
NISMO
NIČESAR
VEDELI
DRUG
O
DRUGEM
Danes, 7. junija, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN.
Jutri, 8. junija, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962
Danes, 7. junija, ob 13. uri:
B - Produkcija AGRFT: ANTIGONA '96.
Delno izven.
Roald Dahi - Alja TkaCev: VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN - VDV. Jutri, 8. junija, ob 11. uri:
DAN ODPRTIH VRAT za otroke iz Prekmurja.
Jutri, 8. junija, ob 18. uri, za IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA
Danes, 7. junija, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Jutri, 8. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Torek, 11. junija, ob 20. uri, za abonma TOREK in IZVEN. Sreda, 12. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI.
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Ponedeljek, 10. junija, ob 20. uri, za abonma ŠTUDENTSKI B in IZVEN.
Četrtek, 13. junija, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 14. junija, ob 20. uri, za abonma RED V in IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Roberto M.
Cossa
N0NA
Režiser Osvalde Bonet
Danes, 7. junija, ob 20.30, za abonma PETEK in IZVEN.
Jutri, 8. junija, ob 20.30,
za abonma SOBOTA in IZVEN.
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA Nedelja, 9. junija, ob 19. uri. Gostovanje v Idriji.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681
T. Partljič. ŠTAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
Danes, 7. junija, ob 20. uri, za abonma PETEK 2 in IZVEN.
Jutri, 8. junija, ob 20. uri, za abonma SOBOTA 2 in IZVEN.
Ob 11. Razstavi domačih in umetnostnih obrti, ki jo organizira Obrtna zbornica Slovenije, bo Gledališče Ane Monro uprizorilo posebej za to priložnost pripravljen gledališki spektakel iz svojega ciklusa »Stare šege in navade« z naslovom Zidarska zgodba. Predstava bo pred vzhodnim obzidjem Ljubljanskega gradu danes, 7. junija ob 18. uri. Jutri, 8. junija, ob 12. uri bo na Tromostovju uprizorjena ponovitev cestno vodno obrtno mestnega spektakla Pekovska sodba.
CANKARJEV DOM II RAZSTAVE
Gledališče Četrtek, 13. junija, ob 20.30:
B. Slade:
OB LETU OSOREJ Glasba
Danes, 7. junija, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I IN II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent:
Tetsuji Honna. Solistka: Monika Leskovar, violončelo. Program: R. Strauss, P. I. Čajkovski,
R. Schumann.
Nedelja, 9. junija, ob 20. uri: FOLKLORNA SKUPINA LADO:
MI NOSIMO ZELEN VENCEC. Predstavitev ljudskih plesov in pesmi Hrvaške.
Film
Danes, 7., jutri, 8., od ponedeljka,
10. do srede, 12. junija, ob 17. uri in 20.30, od petka, 14. do torka, 18. junija, ob 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE). Režiser: Emir Kusturica.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Danes, 7. junija, ob 21. uri: nastop skupine VVARDANCE iz Anglije.
KRIŽANKE
Trg
francoske revolucije 7. Liubliana
18. junija, ob 21. uri: PARNI VALJAK.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Sreda, 12. junija:
GAS HUFFER.
Punk'n'roll koncert.
KLUB B-51 Gerbičeva 51 a. Ljubljana
11. junija, ob 23. uri: nastop skupine DILDO VVARHEADS iz Belgije.
DVORANA PCI 6 Dolenja vas ari Ribnici
Jutri, 8. junija, ob 20. uri: Humanitarno društvo M&V NOVIMA prireja dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA pod geslom SAMO ŽI-
VLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA.
DRUGA GODBA '96
Jutri, 8. junija:
LOLITA (SLO), BUCKVVHEAT ZYDECO (ZDA).
Križanke, Ljubljana, ob 20.30.
HUUN-HUUR-TU (Tuva, Rusija).
Grad Podsreda, Podsreda, ob 20.30.
Nedelja, 9. junija: BOGDANA HERMAN (SLO), HUNN-HUUR- TU Križanke, Ljubljana, ob 20.30.
Ponedeljek, 10. junija: WUTU VVUPATU (Grčija) Gost: O KAV TEMIZ. GIANNI GEBBIA (Italija), OKAV TEMIZ MAGNE-TIC BAND (Turčija). Križanke, Ljubljana, ob 20. uri.
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Slovenj Gradec
Anton Herman EKOPROJEKT
Otvoritev razstave bo danes, 7. junija, ob 19. uri.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31.
Liubliana
Koloman Novak Slike/Iluzija 3D Razstava bo na ogled do 23. junija.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
Gosposvetska 13. Ljubljana
James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Lidia Asta HOMAGE TO THE MASTERS Razstava bo na ogled do 30. junija.
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija.
POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska 107. Ljubljana
V galeriji je do 27. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Bogdana Borčiča.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana
Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do 10 junij a.
GALERIJA ŽULA 2 Židovska 2a. Maribor
Jože Šubic Slike. Razstava bo na ogled do 28. junija.
TOM pri ZRMS
BREZPCAČEN KLIC - VSAK DAN OD 12‘ DO 10'
Pomagajte TOM-u in TOM bo pomagal vašemu otroku!
Vaš prostovoljni denarni prispevek bomo namenili plačilu računa telefonskih klicev, saj nas mesečno pokliče kar blizu 900 otrok in mladostnikov iz vseh krajev Slovenije.
Žiro račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: 50101-678-45223 (pripis „Sklad ZPMS -za TOM", sklic na št.: OO 080-1234.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
KOLESARSTVO / 19. ETAPA G1RA
TENIS / ROLAND GARROS
KOŠARKA / FINALE NBA
Beninu kronometer Tonkov še vodi
Drugi je bil včeraj Španec Abraham O/ano, ki zdaj za Tonkovom zaostaja le še sekundo
Pri ženskah finalistki
Aranbra Sanchez in Steffi Graf
Danes na sporedu še moški polfinale
»Biki« z zmago začeli spopad s »Supersonicsi«
Jevgenij Berzin je bil včeraj najhitrejši (AP)
MAROSTICA - Rus Pavel Tonkov je tudi po včerajšnjem kronometru ohranil roza majico, njegova prednost pred Spancem Abrahamom Olanom pa zdaj znaša samo eno sekundo. Toda 62 kilometrov dolg posamični kronometer od Vicenze do Marostice je dobil Rus Jevgenij Berzin, ki je bil prav tako za sekundo hitrejši od Olana, v skupni uvrstitvi pa se je s tem povzpel na tretje mesto.
Boj za etapno zmago in s tem tudi za prevzem vodstva v skupni uvrstitvi je bil zelo hud. Po prvih desetih kilometrih je vodil Olano, ki je Tonkovu iztrgal kar 45 sekund, od Berzina pa je bil hitrejši za 3 sekunde. V nadaljevanju pa je bolje vozil Berzin, ki si je pred olanom priboril že 14 sekund prednosti, toda Olano se je v
zadnjih kilometrih res izkazal in na cilju za Berzinom zaostal samo sekundo. Tudi Tonkov je vozil bolje in z zaostankom 1:27 obdržal roza majico.
Danes čaka kolesarsko karavano zelo težka 220 km
dolga etapa od Marostice do Prelaza Pordoi na višini krepko nad 2000 m.
Vrstni red 19. etape, posamični kronometer Vicen-za - Marostica, 62 km: 1. Jevgenij Berzin (Rus -Gevviss) 1 ura 13 minut in 59 sekund, poprečna hitrost 50, 282 km na uro; 2. Abraham Olano (Spa) +1 sekunda; 3. Alexandre Gončenkov (Rus) +46; 4. Pavel Tonkov (Rus) +1 minuta
27	sekund; 5. Stefano Fau-stini (Ita) +2:24; 6. Carlo Finco (Ita) +3:02; 7. Pjotr Ugrumov (Rus) +3:05; 8. Davide Rebellin (Ita) +3:20; 9. Zenon Jaskula (Pol) +3:24; 10. Enrico Zaina (Ita) +3:47 itd.
Skupni vrstni red po 19. etapi (prevoženih 3.344 km): 1. Pavel Tonkov (Rus-Ceramiche Panaria) 85 ur
28	minut in 22 sekund; 2. Abraham Olano (Spa) +1 sekunda; 3. Jevgenij Berzin (Rus) +14; 4) Pjotr Ugrumov (Rus) + 1 minuta 58 sekund; 5. Stefano Faustini (Ita) +2:12, 6. Davide Rebellin (Ita) +2:37; 7. Enrico Zaina (Ita) +2:58; 8. Ivan Gotti (Ita) +4:09; 9. Alexandre Chefer (Kaz) +4:44; 10. Claudio Chiappucci (Ita) +6:19 itd.
NOVICE
Marcelletti se je predstavil
MILAN - Vodstvo košarkarskega kluba Stefanel je uradno predstavilo javnosti novega trenerja Franca Marcellettija, ki bo pri milanskem klubu zamenjal Bogdana Tanjeviča. Zanimivo je, da je Marcelletti popularnega »Bošo« nasledil tudi v Caserti v sezoni 1986/1987. Tanjevič naj bi v prihodnji sezoni vodil francoski Limoges.
Odbojka: danes Italija - Nizoemska
FIRENCE - Italijanska odbojkarska reprezentanca se bo danes v Firencah pomerila z Nizozemsko v tekmi za svetovno serijo.
Selektor »azzurrov« Velasco je dejal, da je bil poraz v Bolgariji dobrodošel, ker bo pred nastopom na olimpijskih igrah v Atlanti utrdila značaj reprezentantov.
Prodaja vstopnic za Triestino
TRST - Predprodaja vstopnic za nedeljsko nogometno tekmo poteka v prostorih Utatat v Prehodu Protti. Vstopnice bodo tam prodajah tudi jutri od 16. do 19. ure in v nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure.
PARIZ - V finalu teniškega turnirja v Parizu se bosta pri ženskah pomerili Španka Aranbca Sanchez in Nemka Steffi Graf. Četrta nosilka Sanchezova je imela včeraj v dvoboju s Čehinjo Jano Novotno nekaj težav samo v zaključku drugega seta, ko je Novotna z neverjetnimi napakami zapravila priložnost, da si pribori vsaj igranje tretjega odločilnega seta. Tako pa se je srečanje končalo že po dveh nizih in Sanchezova je slavila s 6:3, 7:5.
Precej bolj enosmerno je bilo polfinalno srečanje med prvo nosilko Steffi Graf in tretjo nosilko Conchito Martinez. Španka ni našla pravega orožja za silovite forhande Grafove, tako da se je srečanje hitro končalo s 6:3, 6:1 za Nemko.
Danes bosta na sporedu tudi oba moška polfinala. Američan Pete Sampras se bo pomeril z Rusom Evgenijem Kafelnikovom, v drugem polfinalu pa bo prerojeni Nemec Michael Stich skušal izločiti še Švicarja Marca Rosseta.
CHICAGO - V prvi finalni tekmi prvenstva NBA ni prišlo do presenečenja, saj so Chicago Bulls premagali Seattle Supersonics in tako povedli z 1:0.
Pred nabito polno dvorano (zadnje dni se je cena vstopnic dvignila skoraj do milijona lir) sta moštvi pričeli nekoliko pod pričakovanjem, prvi »break« pa so ga opravili biki, predvsem po zaslugi Jordana in centra Longleya, tako da se je prva četrtina zaključila z vodstvom Chicaga s 24:18. V drugi četrtini se slika ni spremenila, Jordan je že do odmora dosegel 18 točk, toda zaradi številnih zgrešenih metov je Chicago vodil samo 51:46.
V nadaljevanju tekme so Bullsi povečali ritem in si v 31. minuti priborih 11 točk prednosti (67:56), fenomenalni Kemp pa je bil tako za Rodmana kot za Longleya neustavljiv (kar 30 točk v prvih 3 četrtinah) in s pomočjo Schrempfa in Paytona so Sonicsi prav v zadnji minuti tretje četrtine spet ujeli Bullse: 79:77. O zmagovalcu je to-
rej odločala zadnja četrtina, ko je Chicago spet zaigral z najboljšo postavo. Odlična obramba in izredna igra Tonija Kukoča sta povsem spremenih potek tekme, saj je hrvaški as dosegel 10 zaporednih točk, Harper je ukradel še dve žogi in Chicago je v 40. minuti imel 10 točk naskoka. Sonicsi so povsem popustili, Jordan je dosegel še nekaj nemogočih košev in ob koncu je bilo cehh 17 točk razlike.
Nasledjno tekmo bodo odigrali že danes ponoči v Chicagu (TV prenos po TMC ob 3.00).
Chicago - Seattle 107:90 Chicago: Jordan 28 (9:18 iz igre), Pippen 21, Kukoč 18 (7:13 iz igre, 2:5 za 3, R.Harper 15, Longi ey 14, Rodman 7 točk, 13 skokov
ekipno - 37:86 iz igre (43%), 26:31 pm (84%), 40 skokov, 7 izgubljenih žog
Seattle: Kemp 32, Perkins 14, Payton 13, Schrempf 13
ekipno - 27:68 iz igre (40%), 31:36 pm (86%), 41 skokov, 18 izgubljenih žog	(VJJ
NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO
V 3. kategoriji srebro in bron za Kras
2. mesto za par Ivana Stubelj/Daša Bresciani in 3. za dvojico Irena Rustja/Nina Milič
2e prvi dan članskega državnega prvenstva, ki poteka v Neaplju, si je Kras prislužil dve medalji v igri ženskih dvojic med tretjekategornicami. Zelo malo je manjkalo, da bi dvojica Ivana Stubelj (na sliki desnoJ/Daša Bresciani (na sliki levo) segla po državnem naslovu. V končnici sta se morali zadovoljiti s srebrom. Veliko presenečenje pa je pripravila Krasova dvojica Irena Rustja/Nina Milič, ki je z močnimi nasprotnikovimi pari osvojila bronasto medaljo.
Prvenstvo se bo nadaljevalo do nedelje. Ce drži stari rek »Dober začetek, še boljši konec,« potem se lahko nadejamo iz Neaplja še drugih razveseljivih novic. (J.J.)
OTROŠKA TELOVADBA / ZAKLJUČNA PRIREDITEV ŠPORTNEGA VRTCA SZ DOM
HITRA HOJA
NOGOMET / ZAČETNIKI
Otroci so pokazali, kaj so se naučili
Zdaj vsi veselo na počitnice
Pri	športnem
združenju Dom v Gorici je sekcija športnega vrtca želela staršem malčkov pokazati to, kar najmlajši počnejo med vadbenimi urami v teku sezone.
Deset otrok (Mattia in Gabriel Namar, Enrico Menon, Francesco Ivone, Alex Jakin, Claudio Di Dato, Federico Greco, Luca Stergulz, Gregor Černič, Mattia Marcosig) se je že pred velikonočnimi počitnicami zbralo v telovadnici Kulturnega doma in prikazalo krajšo vadbeno uro, kateri je sledil netekmovalni poligon, ki sta ga skrbno pripravili pomožna vaditeljica Katja in tenerka Damijana. Ta dan so vsi otroci bili na koncu nagrajeni z velikonočno slaščico in starše povabili še na zadnje srečanje v letošnji sezoni, predvido-
ma konec meseca maja.
In to obljubo so izvedli prav v sredo 29. maja, ko so ob ponovnem srečanju s starši prikazali "izredno težke” telovadne veščine ravnotežja -skakali so s ”pon-poni” (gumijastimi konjički), v spretnosti in hitrosti pa so se preizkusili na poligonu (vaditeljici sta pripravili tako progo, ki bi tudi Indiana Jonesu prav gotovo delala preglavice...!)
Načelnica sekcije športnega vrtca Damijana Ceščut se je ob koncu zahvalila staršem za redno obiskovanje vadbe njihovih malčkov, vaditeljici Katji Culot za pomoč pri "krotenju” otrok, ki so vsi dobili tudi priložnostno darilce, in vsem zaželela vesele počitnice in nasvidenje jeseni.
Fabio Ruzzier tretjič zapored na 2. mestu
V sredo je bilo v Tržiču mednarodno atletsko tekmovanje ob otvoritvi tamkajšnjega stadiona. Med drugimi disciplinami je bila na vrsti tudi hitra hoja na razdalji 5 km. Na njej je seveda sodeloval tudi naš Fabio Ruzzier, ki je tako v 10 dneh že tretjič startal. Da se ne bi izneveril tradiciji in da bi potrdil rek, da gre v tretje rado, je Ruzzier tudi na tekmi v Tržiču, tako kot pred tem v Varaždinu in v bližini Mantove, osvojil drugo mesto. Njegov nastop lahko ocenimo kot zelo dobrega, saj je s časom 21.51 le za 9 sekund zaostal za zmagovalcem, članom Athlona iz Sirakuze, Blasonom. Na končno tretje mesto pa je po minuti in 20 sekundah prispel še Paolo Cincotto, član NAF iz Vidma.
Na turnirju v Ogleju Primorje Telital izgubilo v finalu
Aquileia - Primorje Tehtal 2:1 (0:1)
Strelec za Primorje Merlak
PRIMORJE TELITAL: Furlan, I. Križ-mančič, V. Križmančič, Pilat, Milič, Cauter, Kante, Švara, Merlak, Pauletič, Strajn (A. in D. Gregor!)
Začetniki Primorja so se morali na turnirju »Scaramuzza« v Ogleju zadovoljiti z drugim mestom. V finalni tekmi proti domači enajsterici so namreč odigrali eno najslabših tekem v sezoni. Ze v prvem polčasu so zapravili najmanj štiri izrazite priložnosti, kljub temu pa so vodili z golom Merlaka. Glede na tehnično znanje je tudi kazalo, da zmaga ne bo vprašljiva, toda v drugem delu so domačini
iz dveh protinapadov uspeh zmagati.
Upati je, da bo ta tekma dobra šola za malde Prosečane, ki so se tekme lotili s podcenjevanjem, kar se jim je na koncu tudi maščevalo.
CICIBANI
Fani Olimpia - Primorje Tehtal 2:2 (1:1)
PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, Pipan, Batti, Cozzuto, Sicardi, Jovanovič, D’Oronzio.
Prosečani so na turnirju za memorial »Don Dario«, ki ga pri-preja Chiarbola, proti leto in več starejšim igralcem Olimpie zaigrali dobro in čeprav so oba zadetka dosegli z avtogolom, je neodločen rezultat po prikazani igri najbolj pravičen.
- KOLESARSTVO / NA RAZNIH DIRKAH n
Nekaj uspešnih nastopov tekmovalcev lonjerske Adrie
Tudi v preteklem mesecu so se Adrijini kolesarji uvrstili na vidna mesta na pokrajinskih, deželnih in vsedržavnih dirkah. Najvidnejši uspeh je prav gotovo peto mesto, ki ga je dosegel na prvenstvu Treh BeneCij Sandro Rojc v kronometrski vožnji v Cordenonsu. Tekmovanja, kjer je Rojc zabeležil Cas 21:34, pri Čemer je 16 kilometrov prevozil s poprečno hitrostjo 49, 770 km na uro, se je udeležilo predvsem precejšnje Število kolesarjev iz Veneta, tako da je Rojc pravzaprav sam predstavljal našo deželo. Nadebudni Rojc, ki si za zgled postavlja italijanskega šprinterja Maria
Cipollinija, ima sedaj že v mislih dirko, ki bo na sporedu to nedeljo v Zgoniku. Na tej preizkušnji mu bo nedvomno pomagala kompletna Adrijina ekipa. Tu mislimo predvsem na MihoviloviCa, ki je v nedeljo v Dolini zmagal v kategoriji veteranov, in Hafnerja, ki je bil na isti dirki najhitrejši v starejši kategoriji. Pokal je v lonjersko društvo prinesel pred dvema tednoma tudi novi elan Uroš Oven, ki je zmagal na dirld od Vidma do Trbiža.
Nedeljska dirka bo nedvomno pokazala, Ce bodo Adrijini kolesarji še v bodoCe v dobri formi. Start bo ob 14.00 v Zgoniku. (JPC)
GORSKO KOLESARSTVO
Člana Devina Sossijeva in Legiša osvojila tretje mesto v Turridi
Huda vročina in potem veliko dobre volje
Sekcija za gorsko kolesarstvo pri Smučarskem klubu Devin ne počiva. To nedeljo so Člani tega društva nastopili na tekmi v Turridi di Sedegliano v furlanski nižini v območju til-mentskega naravnega parka. Tekmo je organiziralo videmsko kolesarsko društvo Candolini in je večji del potekala po makadamskih cestah v okolici Turride. Vreme je bilo enkratno, Čeprav je bila vročina res huda.
Kljub temu pa so De-vinovi tekmovalci dose-igli lepe rezultate. Christian Legiša se je v kategoriji Junior uvrstil na 3. mesto, v ženski konkurenci pa si je tudi Sarah Sossi (na sliki) prikolesarila enak rezultat, medtem ko je bila Barba-
ra Antonini takoj za njo. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili na
krožni progi, ki je bila dolga 9 km, v kategoriji junior in ženske so jo morali prevoziti Štirikrat, ostale kategorije pa petkrat.
Po tekmovanju je bila na sporedu tudi zabava na tamlajšnji vaški šagri, ki pa ni bila povsem običajna šagra, kot smop jih vajeni v naših krajih. Slo se je namreč za polžjo Sagro. Ime se seveda ni nanašalo na kolesarje, ki so tam nastopali, temveč na polže, ki so jih tam kuhali! Zato zabave ni manjkalo. Eden od DevinCanov si je naročil polento z gobami, postregli pa so mu jo s polži. Tega se je zavedal Sele pri mizi... v njegovo začudenje in v veselje njegovih kolevv-gov iz ekipe. (S.S.)
MIN1BASKET / TROFEJA JADRANA OB 30-LETNICI ZAMEJSKE KOŽARKE
Na Stadionu 1. maja je v nedeljo mrgolelo otrok
Nastopilo je devet ekip iz Slovenije in zamejstva - Mali košarkarji iz Slovenije so potrdili svojo premoč
Na treh igriščih Stadiona 1. maj (balon, mala dvorana in zunanje igriSCe) je prejšnjo nedeljo mrgolelo otrok. Ob 30. obletnici zamejske košarke je športno združenje Jadran namreč tudi letos organiziralo Trofejo Jadrana za letnike 1985/86/87. Medtem ko je turnir v prejšnjih letih potekal skozi celo sezono (en turnir mesečno), je organizator letos sklenil odigrati vse tekme Istega dne, kar se je pokazalo za zelo uspešno. Zamejski otroci in tisti iz Slovenije so se pri Sv. Ivanu zbrah že ob 8.30. Od 9. ure dalje pa je na vseh igriščih postalo živahno. Organizator je devet ekip razdelil v tri skupine s formulo »vsak proti vsakemu«. V A skupini je zasluženo zmagala osnovna Sola Janka Premrla Vojka iz Kopra pred postavo Bora A in Novo Gorico. V skupini B se je v finalni del uvrstil Portorož pred ekipo iz Sežane, ekipa Kontovel-Sokol pa se je morala zado-
voljiti s tretjim mestom. V C skupini so bile tekme bolj izenačene, vsekakor je zmagala Postojna pred openskim Poletom in mladimi minikošarkarji združene ekipe Bor B - Breg.
Po dobrem in obilnem kosilu se je v popoldanskih urah odvijal drugi krog tekmovanja. Zmagovalci jutranjih skupin so se med seboj spoprijeli za najvišje mesto. Zmagala je močna ekipa iz Portoroža, dobro pa so se uvrstili tudi osnovnošolci iz Kopra (2. mesto), katere je vodil bivši Jadranov trener
VValter Vatovec. Tretje mesto je pripadlo Postojni, tako da so ekipe onstran meje ponovno potrdile premoč pred zamejskimi vrstniki.
V poznih popoldanskih urah je sledilo nagrajevanje. Po kratkem uvodu organizatorja trofeje Andreja Vremca so Marko Hmeljak, Dean Oberdan in Jan Budin, ki so letos igrali v članski ekipi Jadrana v B-2 ligi, s pokali in Čestitkami nagradili vse prisotne ekipe. Naj omenimo se, da je vsako društvo prejelo po dve knjigi Branka Lakoviča »Trideset let naše
košarke«, ki je izšla pred nekaj meseci.
REZULTATI
Skupina A: Bor A - Nova Gorica 41:21; Koper - Bor A 43:21, Koper - Nova Gorica 17:16.
Skupina B: Kontovel-Sokol - Portorož 18:38; Di-vaCa-Sežana . Portorož 16:28; DivaCa-Sežana - Kon-tovel-Sokol 32:16.
Skupina C: Bor B-Breg -Polet 23:37; Polet - Postojna 26:29; Bor B-Breg - Postojna 16:33.
Finale za 1. mesto: Koper
-	Postojna 29:20, Postojna -Portorož 9:38, Koper - Portorož 21:43.
Finale za 4. mesto: Bor A
-	Polet 47:28; Polet - DivaCa-Sežana 25:41; Bor A - Seža-na-DivaCa 53:54.
Finale za 7. mesto: Nova Gorica - Bor B-Breg 46:9; Bor B-Breg - Kontovel-Sokol 7:55; Nova Gorica - Kontovel-Sokol 7:39.
VRSTNI RED
1. Portorož (Bujsic, Moro, Kante, Chiavalon, Stanič, Korela, Dvorski, Paladin,
Bubbola, MarsiC, Karinja, Jevševar), 2. Koper (GlisiC, Kljun, Živec, KaraklajiC, Muženič, AntoničiC, Ne-mac, Spasojevič, Terbisan, Radovič, Markovič, Jenko, Stefanic, Sturm), 3. Postojna (Spanic, Patboj, Burger, Dakič, Santelj, Takiš, Kraše-vic, Cemic, Battista, Godnič, Stankovič Partlič), 4. Seža-na-DivaCa (Cebulec, Gregorec, Zoltan, Bencina, Ražem, Marinkovič, Tunjic, Novak, DeuCiC, Zadnik, DeuCiC M., Meden, Musič), 5. Bor A (Oblak, Slavec, Rebula, Krevatin, Kneipp, Mo-relj, Černigoj, Coretti), 6. Polet (Malalan, Rebecchi, Iskra, Milic, Gantar, Dolenc, Rožac, SosiC, Jugovič), 7. Kontovel-Sokol (Hrovatin, Nabergoj, Šušteršič, Colja, Rogelja), 8. Nova Gorica (Pajnik, Grujič, Križman, AbriC, Frančeškin, Hercego-vac, Rijavec, Kuk, Konjar, Milan, Gluhar, Račič), 9. Bor B-Breg (Indelicato, Ju-rinCiC, Facco, Batič, Malalan, Nadlišek, Klobas, Ko-vaC, Krevatin). MAT
Obvestilo
VODSTVO SMUČARSKE SELEKCIJE ZSSDI
vabi na sestanek starše tekmecev in odgovorne smučarskih
odsekov DANES, 7. t. m., ob 20.30 v Križu (Dom A. Sirk).
SZ SLOGA
vabi elane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 10. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, nagrajevanje najuspešnejših ekip, pozdravi gostov in razno.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSSDI
priredi v nedeljo, 9. t. m. na Stadionu 1. maj v Trstu zaključno »fcšto« ob 30-letnici naše košarke, ki se bo začela ob 18. uri s tekmo »all-stars« vseh Časov. Sledila bo družabnost. Vabljeni vsi mladi, že očetje in tudi nonoti-košarkarji z družinami.
FC PRIMORJE
sklicuje 33. redni volikii občni zbor, ki bo v društvenih prostorih na Proseku v sredo 12. junija 1996 ob 20. uri v prvem in ob 21. mi v drugem skbeanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, razprava, pozdravi gostov, volitve.
NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA
prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. TeCaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena tečaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure.
TPK SIRENA
bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Mi-ramarski drevored, St. 32.
TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešča, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 -vsak Četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci!
JKCUPA
prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva tečaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858.
SK KRAS - Odsek za rekreacijo
organizira teCaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure.
SPDT
prireja v nedeljo, 9. junija, avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave na ZSSDI (tel. 635627).
SD POLET
organizira od 17. do 28. t.m. začetniški teCaj kotalkanja vsak dan od 16.00 do 17.00. Vabljeni vsi otroci od 4. leta dalje. Fantki imajo možnost nadaljevati tudi s hokejem. Cena 35.000 lir. Podrobnejše informacije in prijave v večernih mah na tel. 213931 ah 314412.
SK DEVIN in SZ SLOGA - Planinska odseka vabita na izlet na Matajur v nedeljo, 9. t.m., ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave in informacije na tel. 2916004 ah 226283.
SD SOKOL
vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 m odbojke, Id se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 m. Vsa piojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. št. 208065 (Lanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih mali). Pohihte!
SZ SLOGA
prireja od 17. do 28. junija Odbojkarske igre ’96 namenjene vsem otrokom letnikom ’83 in mlajšim. TeCaj bo potekal dva tedna od ponedeljka do petka od 9. do 16.30 v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah in v občinski telovadnici v Re-pnu. Tečajniki bodo kosih v restavraciji Rino, poleg odbojke pa bo v prostem Času poskrbljeno tudi za didaktične in razvedrilne dejavnosti. Prijave zbira mad ZSSDI od 8. do 16. ure, tel. št. 635627.
Borov minibasket zdaj na počitnice
Letošnja sezona Borovega minibasketa se je v bistvu končala. To nedeljo bo ob 30-letnici košarkarskega delovanja v zamejstvu še celodnevni turnir na Stadionu 1. maja.
Letniki 85 in 86 so pod vodstvom trenerjev DelibašiCeve in Corbattija vsestransko zelo napredovali. Na turnirju Wiva minibasket, ki se je končal februarja, so plavi zasedli peto mesto, na turnirju Zini pa so premagali vse nasprotnike razen obeh ekip SGT, ki ima vodilno vlogo v minikošarki v Trstu. Novost pri minibasketu je bila prav gotovo trenerka Delibašideva, SarajevCanka in tudi nekdanja jugoslovanska reprezentantka, ki je vcepila fantom veliko mero borbenosti in odločnosti. Z njenimi demonstracijami pa so se otroci tudi veliko naučili.
Minikošarkarji, letniki 87 in 88, katere je uspešno vodil Matija Jogan, so tudi lepo napredovali. Na turnirju Wiva minibasket so se kar dobro odrezali. Na turnirju Prvi koši pa so premagali vse nasprotnike v svoji skupini, razen Poggija v gosteh.
Letniki 88 in 89 so sodelovali na srečanjih - igricah, ki jih je organizirala federacija. Tudi tu so se dobro izkazali, saj so vse tekmice končali brez poraza.
Trenutno ima Bor 40 minikošarkarjev, kar daje upati, da se za bodočnost košarke pri tem mestnem slovenskem društvu ni bati.
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
V Trstu je glavni favorit Parist Najbolj negotovo bo tokrat v Torontu
1.	dirka (Firence): Tespi Lb (2)lahko ponovi nedavno zmago na podobni dirki. Paziti pa bo moral na Tudorja (1) in Tinak Moja M;
2.	dirka (Rim): možnost baze z Ricasoh K (1). Opozarjamo pa Se na Polissena Orna (X) in Ramical jeta (2);
3.	dirka (Padova): Leo-nidas As (2), lahko zdrži do konca na čelu, če takoj povede. Zelo dober finis pa ima Ramayana (X), medtem ko lahko Mony Money (1) preseneti vse;
4.	dirka (Taranto): napoved je zelo težka. Po naSem mnenju imajo vec možnosti Ocleppo Ami
(X), Renua (1) in Pussyfot
(2);
5.	dirka (Trst): Parist (1) lahko zmaga, Ce ne bo delal napak. Paziti pa bo moral tudi na Priče Nb (X) in Regia Nilema (2);
6.	dirka (Siracusa): Sid-ley (1) je favorit tega galopa. Štrene pa mu bosta poskušala zmešati Imco Emo-tion (X) in Alba Rossa (2).
Dirka tris
(Milan, 23.00)
NASI FAVORITI: 15. Reriu di Grana, 6. Rudi del Ronco, 10. Patty Effe;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 14. Ribbon Lb, 8. Romina del Sud, 9. Pan del Pizzo.
	
L — prvi	2
drugi	IX
2. — prvi	1
drugi	X2
3. — prvi	21
drugi	X
4. — prvi	X
drugi	21
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	1
drugi	X2
Danes igra za vas Totocalcio
Cesena - Brescia	XI
Chievo - Avellino	1X2
Cosenza - Bologna	2
Genoa - F. Andria	IX
Lucchese - Foggia	1
Palermo - Ancona	IX
Perugia - Verona	X
Pescara - Salemitana	1
Pistoiese-Venezia	X2
Reggiana - Reggina	1
Torres-Alzano V.	1X2
Triestina - Livorno	1
Viterbese - Giulianova X2
Mario Maganja (letnik 1916) se s športom nikoli ni aktivno ukvarjal, pa vendar je med našimi športniki poznan kot malokdo. Skozi fotografski objektiv namreč že pol stoletja spremlja vse dogajanje v zamejstvu in tudi širše in s tem tudi naš šport. Kot gledalec najraje gleda košarkarske in odbojkarske tekme, večkrat pa si je ogledal srečanja košarkarjev Jadrana, čeprav na splošno sledi prav vsem športnim dogodkom in še posebej tistim, kjer je udeležena naša mladina. Prejšnji teden je Lado Marchi pravilno napovedal šest izidov.
Mario
Maganja
S SVOJO ELEGANCO JE ZA MNOGE NEWYORČANE NAJLEPŠA STAVBA V SREDIŠČU MESTA
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20,4: V želji po brezskrbnem vikendu boste pljunili v roke in predčasno dokončali današnje opravke. Ne nasedite prijateljem, željnim nočnih zabav, sicer bo vaš vikend vse prej kot lahkoten.
BIK 21. 4.-20. 5.: Obdobje lovljenja ravnotežja bo kmalu mimo. Znova boste lahko zavzeli svojo staro držo ter nadaljevali z življenjem v starem stilu. Tudi z vašim zdravjembo počasi šlo navzgor.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Današnji dan boste v celoti posvetili svojim mislim, čustvom in težnjam.-Nic hudega, če boste zaradi tega nekoliko manj produktivni, kajti roke niso pravšnje orodje za srečo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: V vzdušju neučakanosti boste potegniti marsikako nepremišljeno potezo, vendar neki hudega: vselej se k našel nekdo, ki k namesto vas stopil na zavoro in vam razprl sanjave od.
LEV 23.7. - 23.8.: Se malo, pa boste lahko zaceli uživati plodove vašega minulega truda. Ne kdo ravno taki, kot jih pričakujete in želite, vendar vam bodo dopuščali obilico Časa za novo setev.
DEVICA 24.8.-22.9.: Na delovnem mestu vam k silno dolgčas, kajti vase misli bodo na počitnicah, srce pa pri ljubi osebi, za katero še zdaj ne veste, ali k šla z vami ali pa k trmasto vztrajala pri svojem.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Brez skrbi: nadrejeni niso pozabili vaših zaslug, podrejeni pa ne vaših pritiskov, s katerimi ste jih obremenjevati v težnji ugajati prvim. Med dvema ognjema je lahko resnično vroče.
ŠKORPIJON 23.10.-22. TT.: Tok dogodkov k hotel, da se boste znašli tam, kamor si sami nikdar ne bi drznili stopiti - ne zaradi kjazni pred posledicami, pac pa zaradi tega, ker se premalo cenite.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Avanturistična žilica-vam ne bo dala miru; bliže kdo počitnice, bolj kste sanjarili o oddaljenih krajih, kamor ni stopila še nobena noga. Ce jo najdete, pošljite Republiki razglednico!
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Zdelo se vam k, da vaše življenje prehaja v novo obdobje. Prav imate, le da se še ne ve, ali k kljse ati slabse. Ohranite poštenost in skromnost, pa k kljše od najkljšega.
VODNAR 21.1.-19.2.: Posledice vaših grehov bodo začele polagoma bledeti, vendar bodo njihovi sledovi še zmeraj odmevati v vaši duši - kot opozorilo, da jih v bodoče raje jemljite resneje prej kot pozneje.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Čeprav se vam k na trenutke zdelo, da vase življenje preplavlja sivina, kste vendarle vseskozi odhivali nove in nove izvire zlatih žarkov, ki obetajo neskončen sončen dan.
Nebotičnik Chrysler Building
Obiskovalci se navdušujejo nad domiselnimi detajli fasade - žarometi, trobljami...
Za večino obiskovalcev New Yorka je Empi-re State Bulding največja atrakcija, vendar je pozornosti vreden tudi nebotičnik Chrysler Building.
S svojo eleganco je za mnoge Newyorčane najlepša stavba v središču mesta. Zgrajen v stilu dvajsetih in tridesetih let tega stoletja je spomenik avtomobilske industrije. Stoji na vogalu 42. Vzhodne ceste in-Lexingtonske avenije. Medtem, ko je za nekatere privlačen le od daleč, lahko tisti, ki se mu približajo navdušujejo nad čudovitimi detajli fasade - žarometi, trobljami in drugimi avtomobilskimi okrasi. Nebotičnik je zasnoval arhitekt VVilliam-Van Alen, ki se je tako navdušil nad elegantnimi linijami chryslerja iz leta 1929, da je nekatere njegove posebnosti »vgradil« v stavbo.
V času gradnje nebotičnika se je v mestu odvijalo pravo tekmovanje-bank in podjetij za najvišjo stavbo v New Yorku in še več - na svetu. Neposredni tekmec avtomo-
bilskega podjetja-Chrysler je bila pomembna banka v mestu in vse je kazalo da bo zmagala. Toda Van Alen je pokazal da ni samo odličen arhitekt, ampak možak z dobrimi živci in smislom za humor. Gradnjo nebotičnika so navidez zaključili in bankirji so že točili šampanjec, toda v zadnjem trenutku je Van-Alen dal postaviti vitek 180 metrov visok stolp, ki je elegantno in originalno zakjučil stavbo.-Chrysler Building je tako postala najvišja stavba na svetu, toda njena slava je trajala le do leta 1931, ko so zgradili Empire State Building, ki je kraljevala celih štirideset let.
Najvišja ali ne,-Chryslerjeva zgradba je odlična predstavnica ameriške arhitekturne umetnosti iz tridesetih-let tega stoletja. Tla in stene vež obložene z maroškim in italijanskim marmorjem, freske na stropu, domišljeni detalji povsod tudi na dvigalih, vzbujajo občutek popolnosti in ko se vanjo prikrade dnevna svetloba je vzdušje skoraj mistično.
V Vietnamu po novem tudi turistična policija
HANOI - Zaradi vse pogostejših napadov na tuje turiste bodo v vietnamskem mestu Ho Chi-Minh (nekdanji Saigon) uvedli tako imenovano »turistično policijo«. Posebna enota, v kateri bo 36 policistov, bo tako od začetka prihodnjega leta patruljirala po turistično najbolj obljudenih poteh južnovietnamske metropole. Predstavnik policije v omenjenem mestu je povedal, da Ho-Chi Minh ni ravno varno mesto za tujce, posebej pogoste pa so tatvine torbic in denarnic ter zlatnine. Na delu so ponavadi organizirane tolpe na motorjih, poznavalci države pa zatrjujejo, da so kriminalci in podkupljivi policisti dostikrat na isti strani.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	PROTIKITAJ. USMERJENO KOMUNIST. GIBANJE	ORGANSKA SNOV V KVASU	MUSLIMANSKE POKRIVALO	OLEG VIDOV	MATI GRŠKIH BOGOV	REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE	SOKRATOV TOŽNIK	MANJŠA PTICA	IRSKI DRAMATIK (SEAN)	GOSPODAR MORJA V NORDIJSKI MITOLOGIJI	AVTOR: MARKO DRESCEK	SLOVENSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (FRANCE)	TURČIJA	RISJA SAMICA	NOVINAR REPUBLIKE (MILOŠ)	LOMUENJE	CESKO MOŠKO IME	STARA DOLŽINSKA MERA	IZDELOVALEC VRVI (STAR.)	SLOV. IGRALEC ULAGA
KDOR KAJ - REFORMIRA											NAPRAVA NA HIŠI ZA ODVOD STRELE									
KRAJ PRODAJE DREVES											RAZTEGLJIVA TKANINA VRSTA METULJA									
EVROPSKA GOSPODAR. SKUPNOST				PREBIVALKE ATIKE									KDOR ŽIVI SAM OSEBA, KI TRPI							
CEH OLGA			KOVINA ZA ULIVANJE	NAPAD NASKOK	LJUBIMEC BOG. REE					ZRTVENIKV CERKVI						MRAČNE BOGINJE V GR. MIT NEKDANJA GIMNAZIJA				
					TONOVSKI NAČIN					MESSINA										
MUSLIMANSKA VERA						OKROGLA GREDICA	TROHICA, BETVICA (STAR.)							ZLAT NOVEC V ZDA	ZORANA ZEMLJA TATJANA DREMELJ				DAVNI NAROD V SEVERNI ITALUI	POPEČEN ZREEKIZ STEGNA
ZAŠČITNIK PRAVOSLAV. SAMOSTANA							ANG. FILOZOF (ALFRED JULES)					AM. IGRALEC USTINOV						KREGAR STANE		
												NDUSTRIJSKA RASTLINA						SP. PADALEC (BRANKO)		
PRIPRAVA ZA METANJE							PISANA TROPSKA PAPIGA	SLOV. LITERARNI ZGODOVINAR (ALOJZIJI	KRADUIVEC, LOPOV	HOMERJEV EP 0 TROJANSKI VOJNI							(ONEC ŠAHOV SKE IGRE FR. TERORIST ORGANIZACIJA			
SLOVENSKI VESLAČ TUL					ZG. DEL STOPALA					KITAJSKI PISATELJ Sl CEN GERMANU					FRANCOSKA REKA					
					LANA TURNER										EUSTACHE LESUEUR					
NEKDANJI AMERIŠKI IGRALEC IN PREDSEDNIK													APOTEKA							
IEZIK CRNCEV BANTUV RODEZIJI				OPEKAČ								KRALJEVIČ IZ EPA MAHABHA-RATA	PRIPADNIK SUKUETOVE STRANKE							
msviH
‘ffllSVOl ‘VT ‘VNHV>m ‘NV3VHR (TTVNOa ‘aMn ‘ONVA ‘J.HVN
TVW
‘vovru
‘OTVX3W
‘S)I
‘miad
‘fflAV
'HOILDI
‘TVti
‘83dW33
'mnsi
‘ŽM3X
‘avno
‘SLIV
‘09
‘HVIONVS
'iejnvollnv
‘S03
‘V2VJ,0)ffiLL
‘VOINSHAatiO
‘OOAOTHHIS
‘HOivraOJHH
:ouABJopoA
:A3XIS3ti

RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: Kljukceve dogodivščine TV dnevnik
© RAI 1
6.30
9.35
11.15
11.35 12.25
12.35
13.30
14.10
16.00
17.30
17.50
18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.50
23.05
23.10
0.15
0.45
1.15
1.30
2.50 3.20
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La principessa Li-selotte (kom., Nem. ’66, i. H. Wais, H. Leipnitz) Variete: Zac! Immagini tra un programma e 1’ al-tro, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG v živo Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Jack in Bill (i. Angela Lansbury, W. Berlinger) Dnevnik, 13.55 rubrika Style, gospodarstvo Film: Pggio a Hong Kong (pust., VB ’61, i. Orson VVelles, C. Jurgens) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Nogomet: La partita del cuore - Pevci - Politiki Dnevnik
Aktualno: Risvegli d’ Italia (zadnji del)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Variete: Studio Uno Nočni dnevnik Variete: II cappello sulle ventitre
RAI 2
7.00
8.00
9.55
11.30
11.45
12.00
13.00
14.40
16.00 16.05
18.00
18.20
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
22.35 23.20
23.55
0.35
0.45
Oddaja za najmlajše,
vmes risanke
Nan.: Blossom, 8.55 Un
pezzo di cielo
Film: Duello nel Texas
(vestem, It. ’64)
Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Nan.: Velika dolina Dnevnik, navade in družba, rubrika o branju knjig Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Film: Ingranaggio fatale (dram., Fr., i. C. Mala-voy, N. Roussel), vmes (17.00) dnevnik Rubrika o knjigah Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart VeCemi dnevnik Tg2 Proza: Pulcinella (i. Mas-simo Ranieri, L. Matera) TG2 Dosje
Dnevnik, rubrika Neon gledališče in vreme Dokumenti: Zgodbe Ponoči, na trgu Italija Film: La polizia ringrazia
RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.15
14.00 14.50
15.00
19.00
20.00 20.30
22.05
22.30
22.55
23.50
0.30
1.10
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, Vstop prost, Filozofija, Zdravje, Me-dia/Mente, Islam, Digitalna knjižnica, Znanstveni dnevnik, Pozor na kritika Dnevnik 3
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Bellitalia Šport: tenis Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob soup. Blob TV film: Prova schiac-ciante (dram., ZDA ’95, r. M. Kennedy, i. G. Harrisom J. Severance) Aktualno: Brividi-Ulti-mo minuto
Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3 Nan.: Viaggiatori nelle tenebre (i. M. Ouklan) Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura in vreme Fuori orario
RETE 4
12.30
13.30 14.00 14.15
15.30
17.40
19.25
19.50
20.40
22.40
1.30
1.40
Nad.: Piccolo amore, 6.30 Jeffersonovi, 8.00 nan. Avvocati a Los Angeles, 9.00 Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Nan.: 11 cliente Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Nan.: La signora ella citta (dram., It. ’95, i. B. Blanc, C. Clery, zadnji del)
Film: Betrayed - Prevarana (dram, ZDA ’88, r. Co-sta-Gavras, i. D. Winger), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti
@ CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25 13.40
14.15
14.45
16.00
17.25 18.00
20.00
20.25
20.40
22.45
23.15
1.30
1.45
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery)
Nan.: Robinsonovi - Ne obupaj nikoli(i. Bill Co-sby, M. Jamal Warmer) Variete: Časa Castagna (vodi Alberto Castagna) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor-sari, 1730 risanke Kviza: Ok. il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-la fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena Enzo lacchetti)
Variete: Tutti in piazza (vodita Gerry Scotti, Alba Parietti)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
ITALIA 1
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky - Praznični dan, 9.45 Genitori in blue jeans Šport: L’ Italia del Giro Nan.: Adam 12 Odprti studio, 12.45 Fat-ti e misfatti, 12.50 Šport studio
Kolesarska dirka 79. Giro d’ Italia (20. etapa), 17.00 Studio tappa (vodi Rai-mondo Vianello)
Nan.: Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.: Baywatch - Priložnostna poroka (i. David Hasselhoff), 20.00 Gli amici di papa Film: Colpi proibiti (pust., Kan. ’90, i. ).-C. Van Damme, C. Gibb)
Šport: Giro Sera (vodi Giacomo Grosa) Nogomet: Inštant Dict-Milan, vmes (0.00) odd. o aktualnih temah Fatti e misfatti
IHH Italija 1 šport
Nan.: Venerdl 13, 3.20 Baywatch
# TELE 4
	19.30,.22.00, 0.10 Dogodki in odmevi
	Nad.: Fiori d’ arancio
	Dokumentarec
	Nan.: The Cat
Jm	Glasba: Slot Machine
	TV film: Chicago Story
	Gospodarstvo
ES	Odprti prostor
(•) MONTECARLO
Q 20.00, 22.30, 1.05 Dnev-■ nik, 13.30, 19.50 Šport pipi Nan.: Gospa in prikazen
■Hilil Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap Zap Aktualno: Primo piano Film: Sierra Charriba (vestern, ZDA ’64)
Film: I diamanti deli’ ispettore Klute (krim., ’73, i. D. Sutherland) Nan.: Charlie’s Angels
20.15
20.30
22.50
2.05
6" Slovenija 1 fH Koper
8.30
9.05
9.20
9.45
10.40
13.00
13.05
14.15
14.25
15.15
16.20
17.00
17.10 17.35
18.00
18.30
19.10
19.30 20.05
20.40
22.20
22.50
0.15
Videostrani
Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 13. del Denis pokora,
6. del ameriške nanizanke
Zlata šestdeseta leta slovenske popevke, 8. oddaja: Nostalgija z Marjano Deržaj
Cyrano de Bergerac, francoski film Poročila
Kolo sreče, pon. tv igirice Exodos, kronika Gospodarji vrta, D.N., ameriška poljudnoznanstvena oddaja Portret slovenskega glasbenika: Igor Ozim Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper TV dnevnik 1 Moja ideja, 9.del Drugi mednarodni otroški frestival Varšava '95 Fallerjevi, 29. del Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Sorodne duše,
13. del angleške nanizanke j Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme Lola, francoski film Poročila
IT Slovenija 2
8.00
9.15 9.45
10.15 10.40
12.00
16.30
17.00
17.30
18.00 18.45
19.30 20.05 20.20
20.40 21.20 22.20
22.40 0.05 0.35
1.00
3.00
Euronevvs
Izziv, poslovna oddaja
V	žarišču
Znanost od blizu, 14. del Portret evropskega pisatelja: VVilliam Golding,. angleška dok. oddaja Tenis - Grand slam, polfinale (M), prenos Sorodne duše, 12. del Svet divjih živali, 1. del Veliki dosežki slovenske kirurgije, 20. oddaja Po Sloveniji Spin
Denis pokora, 7. del
V	žarišču Forum
Pesek Časa, 4., zadnji del Studio City Exodos, kronika Vinski prvaki '96 Zavrtimo stare kolute Kolesarska dirka Giro d'I-talia, posnetek Tenis Grand slam, polfinale (M), posnetek Košarka NBA, 2. tekma
15.30
15.55
16.55
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.00 22.15
Euronevvs
Meridiani, aktualna oddaja
Peter Pan Club, otroška oddaja O.J., posebna oddja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes »Ambiente Italia« Euronevvs
Potovanje po Nemčiji: Hamburg Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik Tenis - Grand slam, Roland Garros: polfinale (M), posnetek
Hrvaška 1
7.15 7.30
8.15 10.00 10.05
11.00
11.10
11.30
12.00
12.20
12.45
14,20
14.35
15.05
15.10
15.40 15.50' 16.15 16 30
18.05 18.50
19.15
19.30
20.10
20.45
21.45
22.15 22.35
23.05 0.35
TV koledar
Santa Barbara, 1273. del Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program:
Edurimske Tehnikekon,
Gradbeništvo
Verski leksikon
Angleščina
Zgodbe o lisici,
12. del
Dnevnik
Ljubezen,
261. del nadaljevanke Izabela, ponovitev ameriškega barvnega filma Otroški program Velika pristanišča Poročila
Hrvaški slovničarji in leksikografi Verski leksikon Angleščina Zgodbe o lisici Ali ste vedeli?
Hrvaška danes DomaCe video smešnice Kolo sreCe Pol ure kulture Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Javna zadeva Aplavz, prosim! zabavnoglasbena oddaja Zumberak, cesarstvo tišine, dok. oddaja Dnevnik Slika na sliko Zvestoba in izdaja, 1. del Poročila
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11,50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
\^13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Srečanje
tamburašev v Ajdovščini; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO;
16.05	Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.20 Mesinska nevesta; 19.30 Koncert Slov. filharmonije; 22.05 Igra;
23.05	Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12,30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih;12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb. odd. Muzak;
19.30	Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8,40 32-322; 9,00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly;
11.00	Parlamenta sette; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigia singel; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10,00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (Prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 25. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Mala knjižna polica; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Trst v sodobnosti, dialogi z umetnostjo; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redttkciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
NEW YORK - V prizadevanjih za enakost med spoloma bodo mlade Američanke kaj kmalu dohitele svoje moške vrstnike na dveh področjih, ki jim gotovo nista v Čast. Po nedavno objavljenem poročilu Columbia University pijejo in jemljejo mamila skoraj tako kot fantje.
Današnja ameriška najstnica ima petnajstkrat veC možnosti kot njena mati, da pred polnoletnostjo poskusi mamila. V ZDA je med uživalci cracka kar 40 odstotkov žensk. »Odvisnost žensk od alkohola in mamil je postala prava rana naše družbe,« je potožil Joseph Califano, bivši minister za zdravstvo in vodja ekipe, ki je pripravila poročilo. Poleg znanstvene raziskave ta vznemirljiv položaj potrjujeta tudi dve knjižni deli, ki sta izšli v zadnjem obdobju. Knji-
ga Čarobne Knapp Popiti ljubezen je zgodba dekleta iz dobro situirane družine, ki se že kot najstnica znajde v sponah alkohola, a se na koncu reši odvisnosti. Knjiga Tessi, delo nekdanjega demokratičnega kandidata za predsedniške volitve Mc Go-vema, pa govori o tragediji 45-letne zenske, ki je že trideset let žrtev alkohola.
Mamila, alkohol in tobak čakajo v zasedi na dekleta, ki z lahkoto podležejo negativnim lepotnim modelom. Mediji jim servirajo izredno vitke manekenke, dekleta pa jih za vsako ceno posnemajo. Pri tem si pomagajo celo s tobakom in mamili-po alkoholu pa segajo najstnice predvsem zato, da bi bile bolj priljubljene, sproščene v družbi in da bi se prikupile fantom.
LIMA - Na obronkih perujske svete gore Apu Qollqepunka je v teku festival Qoyllur Rit’i, prastar predko-lumbovski običaj, ko se romarji odpravijo do večnega ledu in v dolino odnašajo večni sneg in led. Poganski običaj je dobil krščanske prvine, kar pa ne preprečuje, da ne bi plesalci »ukukusi« med procesijo padali v mistični trans. Glavni obred je v vasi Ocon-gate pod obronki svete gore, kamor enkrat na leto prihajajo ljudje iz vsega Peruja, da bi si s pitjem iz svetega ledu in snega pridobljene vode zagotovili srečo.
: iy|
j todlid
MAŠERU - Osebni voznik lesothskega kralja Moshoeshoeja H. je zakrivil svojo in kraljevo smrt, ker je pijan zaspal za volanom in z avtom zgrmel v prepad. To so ugotovili preiskovalci Scotland Varda, ki so iz Londona izrecno prišli v to gorato kraljevino v osrčju južne Afrike. Do nesreče je prišlo že 15. januarja, komaj zdaj pa so pojasnili vse okoliščine. Med drugim so ugotovili, da je kralj vedel, da njegov šofer strastno ljubi vinsko kapljico.
j Prepozna iobsodba
BRUSELJ - Neko belgijsko sodišCe je zaradi posilstva obsodilo 54-let-nega Jeana de Laeta na 30 mesecev zapora. Obtoženec se procesa ni udeležil, zato so mu sodili v odsotnosti. Kazni pa posiljevalcu ne bo treba prestajati, ker je medtem umrl naravne smrti.
•VeOkot jisod pesmi ; no nasipu
PEKING - Kitajska agencija Xinhua je sporočila, da bodo na skoraj tri kilometre dolgem zidnem nasipu, ki naj bi varoval neko hunansko mesto pred poplavami reke Changde, vklesali veC kot tisoč pesmi. Časopisna agencija ni navedla, ali bodo med njimi tudi stihi Velikega krmarja. Mao Zedong je bil namreč po rodu prav iz Hu-nana.
Princesa se veseli uspeha na maturi
Švedska princesa Victoria je maturirala in kot vsako švedsko dekle se močno veseli šolskega uspeha. Njena razposajenost očitno ne moti očeta, kralja Carla Gustafa XVI., ki je prišel po maturantskem izpitu ponjo v šolo in jo kot vsi navadni smrtniki odpeljal domov z družinskim avtomobilom. (Telefoto AP)