Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo ln ekspedlelja t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredni it va tele(6n - itev. 74. Štev. 290. V Ljubljani, v torek 20. decembra 1898. Letnik: XXVI Protest goriških županov. Odločen korak goriških županov je vzbudil v narodu splošno radost. Glasi se: Slovensko prebivalstvo poknežene grofovine Goriško-Gradiške je strmelo, ko je slišalo, kaj se je godilo na dan cesarjeve petdesetletnice v »Šolskem domu« v Gorici: kako so namreč organi javne varnosti kalili cerkveno opravilo blagoslov-ljenja, kako so sredi patrijotične svečanosti zahtevali in dosegli, da se je odstranila naša narodna zastava s poslopja, kako so z najstrožim postopanjem zbegali in s strahom napolnili šolsko mladino, kako so največjo nevoljo in opravičeni srd vzbudili v zbranem občinstvu — in vse to brez najmanjšega opravičenega povoda; — saj se je cela slavnost do tistega trenotka, ko so jo šiloma pretrgali policijski organi, vršila popolnoma mirno in doBtojno, (kakor so vestno in natančno popisali gospodje poslanci dr. Gregorčič in tovariši v Bvoji že stavljeni interpelaciji). Slavno glavarstvo je hotelo najti povod, da je podrlo nedolžno in ob enem vzvišeno slavnost in tako ogrenilo goriškim Slovencem dolgo pričakovani dan, - v tem, da so, kakor pravi v svojem odloku, barve na naši zastavi — barve zunanje države. Ta razlog pa je čisto ničev; kajti, če so te barve — pa drugače razvrščene — francoske, srbske in drugih držav, nahajajo se one vendar v grbu Goriško Gradiške grofovine, so zraven tega barve Kranjske kronovine in so bile in so še vedno barve slovenskega naroda. Ko so se leta 1848 zbirale naše narodne straže v obrambo dežele in cesarstva proti napadom skupnega sovražnika, zbirale so se pod belo modro-rudečimi zastavami in solkanska občina hrani še dandanes v največji časti narodno trobojnico iz leta 1848. Vselej, ko je prihajal naš presvetli cesar v deželo, ali ko so drugi udje prejasno cesarske hiše, pa tudi ministri, namestniki itd. obiskali naše kraje, pozdravljale so jih naše občine vedno in povsodi z državnimi zastavami in z narodnimi trobojni-cami. Večina naših narodnih društev ima slovensko trobojnico kot društveno zastavo in to je izrecno po pravilih dopuščeno. Na dan petdesetletnice cesarjevega vladarstva so po vseh slovenskih krajih naše dežele in tudi v najbližji okolici goriškega mesta plapolale slovenske trobojnice v znamenje veselja in splošnega navdušenja, in kakor Brno poizvedeli, je bilo tudi v tržaškem mestu razobešeno lepo število takih zastav, ne da bi se kdo nad tem izpodtikal, in še manj, da bi bilo to provzročilo kako oblastveno prepoved. Samo v goriškem mestu Be je zdelo politiški oblasti potrebno, zabraniti to, kar je povsod drugod dovoljeno Slovencem; samo v goriškem mestu je politiško oblastvo odredilo svoje organe, da bo, če treba, s silo zaprečili razobešanje slovenskih zastav, da so s svojim oblastnim postopanjem podrli najlepšo patrijotično slavnost slovenskih meščanov, da so globoko užalili ž njimi vred slovensko prebivalstvo cele dežele. Da, v Gorici — morajo vsikdar zvesti Slovenci _ neki svojati na ljubo — v dno srca skrivati svojo udanost za dom in cesarja — jej ne smejo dajati izraza z razvijanjem svojih zastav, — tu se preži tudi na vsak iivio-klic, ki se vzdigne iz navdušenega slovenskega grla — kajti z našimi zastavami in z našim jezikom se vznemirujejo meščani druge narodnosti, se kazi »čisto itali- janski značaj« goriškega mesta. In da se to ne zgodi, nad tem čuje zvesto argusovo oko slavnega politiškega oblastva. '/jato morajo goriški Slovenci skrivati svojo staro častno zastavo, se morajo novinci o vojaškem naboru, se mora naše ljudstvo o slavnostnih shodih — kolikor mogoče ogibati mesta — sploh mora goriški Slovenec prenašati poniževanje za poniževanjem brez konca in kraja. Naredba slav. c. kr. okrajnega glavarstva, ti-kajočega se svečanosti v »Šolskem domu« dne 2. decembra t. 1. je do skrajne meje užalila slovensko prebivalstvo cele dežele, in ker so skoro vse občine s svojimi prispevki pripomogle v to, da se je zgradil »Šolski dom«, in ker nameravajo tudi za naprej podpirati, da se bode vzdrževal in ohranil, — zato smatramo vdano podpisani župani za svojo dolžnost, da v imenu svojih občin, ki so takorekoč solastnice »Šolskega doma«, odločno protestujemo proti neopravičenemu in silno razžaljivemu postopanju politiškega oblastva — ter pridružuje se interpelaciji naših državnih poslancev, prespoštljivo, nujno prosimo: Vaša pre-vzvišenost naj blagovoli vkreniti, da se da uža-ljenju slovenskega prebivalstva nase dežele v najkrajšem času primerno zadoščenje. Vaša Prevzvišenost bodi uverjena, da nismo v tej prespoštljivi vlogi izrazili samo svojega osebnega mnenja, ampak da govorimo v popolnem soglasju z ljudstvom, katero imamo čast zastopati in v katerem se je že prav živo vzbudila nejevolja proti goriškemu c. kr. okrajnemu glavarstvu zaradi neopravičene, pretirane obzirnosti v korist italijanskim meščanom in brezobzirnega postopanja pioti slovenskim prebivalcem, kadarkoli — LISTEK. Pomorščakovi prazniki. (Po resničnem dogodku.) »Zdaj vas pa Bog obvaruj!« »In tebe, dragi moj Ernesto!« »In mene tudi, soseda Lucijeta!« »Tudi vas, tudi vas, zvesti nam prijatelj Jo-sipo ! Srečno jadrajte v daljni svet in še srečneje se vrnite — o Božiči!« »No, ta bi bila lepa, ako bi se ne, soseda Lucijeta! Baš na sveti večer se hočemo vrniti k Vam in tedaj se bodemo imeli zopet dobro, ako —« »Seveda, ako nas morski psi ne požro!« pristavil je šaljivo Ernesto, vzel še oboje otročičev v naročje ter je poljubil v slov6. Nato sta se poslovila od Lucijete in odhajala proti pristanišču. Prav za prav se je napravila tudi Lucijeta, vzela sabo otročiča in spremila moža k ladiji, kajti ni ji dalo drugače . . . V pristanišču je vse vrelo ljudstva. Popotniki, ki so bili namenjeni v daljnjo Indijo, so se sprehajali zamišljeni po kamenitem tlaku ob morju, videlo se jim je na obrazu, da jim dolga vožnja vender vzbuja skrbi, dasi je parnik, ki jih vzame v svoje zavetje, zanesljiv v vsakem oziru. Ženske so celo tako nemirne, da kar posedajo okrog po zabojih in sodih ter se plaho ozirajo po vodnem velikanu, ki tako mirno stoji v vodi, kakor bi stal na trdnih tleh. Verige rožljajo in težki zaboji se dvigajo od tal in plavajo po zraku ter se zopet spuščajo v globočino ogromnega parnikovega trupla, ki je tako razsežno, da bi pogoltnilo pol mesta z vsem, kar ondi leze in gre. Zadnji tovori so izginili v kupčijski ladiji in zvonec je dal v tretjič znamenje za odhod. Naglo so se pozdravili popotniki s spremljajočimi jih ter zbežali na krov ladije po ozki brvici, ki druži isto s pobrežjem. Ernesto se je z nova poslovil od svojih, dvignil pomorsko čepico in se podal s tovarišem na krov. »O Božiči!« je klicala Lucijeta. »Ako Bog da!« je odmevalo od krova. Vodni kolos se je zazibal, vodovje je zašu-melo pod vijakom in čedalje širji prepad je ločil odmikajočo se ladijo od suhega brega. Lucijeta je še stala na bregu in mahala z robcem, tudi otročiča sta mahala z ročicama, sem od ladije pa je pozdravljalo dvoje temnih postav, dokler ni črni parnikov dim zavil ladijo v temotno krilo. * * * Življenje pomorščaka na trgovskih ladijah ni baš zavidanja vredno. Trgovske ladije tekmujejo med seboj glede prometa in na tem tekmovanju mora biti udeleženo vse, kar slučajno stoji v službi bogatašev, lastnikov ladij, katerim je prvo lastni dobiček, potem šele položaj uslužbencev. Le-ti morajo skrbeti, da često ugodijo strogim načelom trgovca, in pri tem pozabljajo nemalokrat na svoj ljubi jaz. Saj morajo biti veseli in zadovoljni, da so še dobili na ladiji službo, ki niti ni dokaj trajna in zanesljiva. Ernesto je bil že tri mesece brez pravega zaslužka, predno je vstopil v službo na ladiji »In-diana«, ki je bila v stalnem prometu z notranje indijskimi pristanišči. Skrbelo ga je za nedolžne otročiče, ako bi pred zimo ne dobil primerne Blužbe, dasi je bil spreten pomorščak ; potem pa Be je čutil prav srečnega. In ne manj srečna je bila Lucijeta. Ves čas, odkar je odplul parnik, je mislila, kako bi najkrasnejše priredila iznenadenje svojemu možu, ko se vrne iz tujine pod bliščeče se božično drevo. Da bi nestrpnost tem ložje prenašala, lotila se je necega dela, katero je hotela podariti Ernestu za praznike. V teh mislih je bila vsa srečna in zadovoljna in to tembolj, ker je zopet izginila ona mučna skrb za obstanek, ki je tako rada česta spremljevalka neimovitih ljudij. Mej tem je plula »Indiana« od jednega pristanišča v drugo, odkladala in nakladala blago in ljudi in naposled sc obrnila zopet proti domu. (Konee sledi.) t daBi v zakonitih mejah — razodevajo svojo narodnost. Veže nas sveta dolžnost, prav nujno prositi, Vaša Prevzvišenost naj blagovoli ukreniti v osebju in postopanju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici take korenite premembe, kakoršnih treba, da se pomiri naše silno užaljeno in vznemirjeno ljudstvo. V Gorici, dne 10. decembra 1898. Ta protest so poslali »Slovanski k r s-č a n s k o - n a r o d n i zvezi«, da ga ta predloži vladi z dostavkom, da vsi župani p o 1 o ž e svojo službo, ako v enem mesecu ne bo popolnega zadoščenja. Slava Vam, vrli slovenski župani, bojevniki za čast svojega zatiranega naroda! Resnica sili na dan. O zadnjih dogodkih v Trstu smo prejeli naslednje poročilo: Nekaj čudnega se je včeraj dogodilo v Trstu. »Progresso«, to je tisto društvo tržaške politične lahonske »elite«, katerej je duša — »Albance Israelite«, je priredilo, oziroma hotelo prirediti opoludne v gledališču »Politeama Rossetti« s i -jajen manifest proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu. »Piccolo« in njegov zvesti oproda »Indipen-dente« sta že več dni poprej delala reklamo za ta shod, prvi je, — v zavesti svoje velike moči in mogočnega upliva na tržaške mase — pozival na udeležbo vse meščanstvo tržaško, ki naj da odduška svojemu ogorčenju »proti toliki žalitvi ponosa italijanske narodnosti v Primorju« in drugi — »Impertinente« namreč, je celo pristavil, da vse delo proti zasnutju gimnazija ne bi izdalo nič, ako ne spregovori odločilne besede »moralna prestolnica Italijanov« t. j. Trst. Iz tega samosvestnega pisarenja dveh prvih judovskih glasil bi bilo posneti, kakih uspehov sijonske ere v Trstu so si gotovi Abrahami in Izaki, da smatrajo njihovo tesno ognjišče v Trstu za »moralno (!) prestolnico Italijanov« vsega Primorja. Toda kar sta oba Žida hotela, zgodilo se je. Na poziv »Piccola« se je zbralo »vse meščanstvo« v gledališču »Politeama«, da da ondi »izraza ogorčenja« proti toliki krivici, kakoršna se dogaja že desetletja dolgo na primorski obali .... Vsi prostori gledališča so bili natlačeno polni najrazličnejšega meščanstva. Gospodi od »Pro-gressa« se je smejalo srce in iz njihove srede, od koder so s smehljajem motrili mase na galerijah, čuli so se počesto vzkliki: bravi, bravi! in druge besede priznanja in pohvale. Ob polu ene — tedaj ko »elita« še ne misli na kosilo, a ko »mase« sede pri »južinji« (sedaj so bile te mase vse na galeriji in kosilo je čakalo mrzlo doma) — ob polu ene zapoje zvonček in predsednik progressa onorevole Benussi se dvigne, da bi spregovoril, — že je odprl usta, tedaj pa zagrmi po celem gledališču, kakor bi bil potres rinil vanj: z galerij je zabučalo: »Fuora! Evviva socialismo! Doli z lenuhi, doli z judi! Proč z motilci miru! Proč s progresom, proč z oderuhi! Živela Avstrija!« V tem trenotku se je pripetilo po dolgih letih prvikrat: oni, ki so bili navajeni dvigati gorjačo nad masami zatiranih, oni, katerih beseda je zmedla vse javne in družinske pojme v masi prebivalstva, ako je le padla ta beseda — oni so zdaj prvikrat pr,ebledeli strahu in groze nad to maso, katero so menili že popolnoma pod svojimi nogami, kakor povezano krotko zver 1 In oni, ki so še pred par minutami hvalili in klicali »bravi, bravi!« tej masi, oni so zdaj naenkrat obrnili svojo besedo in jeli so dvigati grozilni prst proti galerijam ter klicati: »Lumpje! Ne-vredneži! Brutti, brutti!« Toda »povezana zver«, ki je sedaj še poniževalniše občutila sramotilno vez, je zdaj še le prav vzpela se po konci in »dala odduška svojemu ogorčenju«. Navstal je nepopisen hrup in krik na galeriji ; nekateri so že jeli lomiti klopi in okrajke od galerij in grozen trenotek bi to bil, ako bi ne bili mirili hladneji. V takem razburjenju javne nevolje so si pa še predrznih nekateri mogotci, da so hoteli na galerije dajati lekcije — toda naleteli so ! »Meščanstvo« jih je pehalo po stop-njicah nazaj, kakor razbojnike. Naposled se je moral raziti shod, ne da bi bili spregovorili besedico slepilci javnega mnenja, in »Progresso« je bil blamiran v globočino svoje napačne duše. V takem viharju tudi vladnega zastopnika ni več držalo, odšel je, zaključivši zborovanje, mesto njega pa je prišlo v gledališče več policistov. Nenavadno čudijo so se stvari zasukale včeraj v Trstu, stvari, ki bodo imele še posihdob mogočnih utisov na javno mnenje tržaško. In kako naj bi ne! Ali ne drži že desetletja dolgo židovska pest zastrtih oči priproste primorske javnosti ? Ali ne tepta ta zarota že desetletja dolgo na najkrutejši način pravice primorske širje javnosti v prah? Ali se ne dogajajo pod pritiskom to krvoločne ere stvari, kakoršne morajo ostati na veke krvavi madež na zgodovini človeške kulture? Samo spomniti se treba v nebo-vpijočega nastopanja te Iramasonske ere proti krščanskemu prebivalstvu slovanske narodnosti zlasti še v zadnjih dneh na tržaških in devinskih tleh ! Ali je mogoče, da bi tržaška javnost slednjič ne prišla do spoznanja, kako grdo jo je vodila za nos kopica krivonosih okrutnežev ? Stvari, katerih je v svoji zverski strasti do-prinašala židolahonska klika v Trstu in v Primorju, so moralo oči odpreti celo tistim, ki so jih imeli najbolj zaprte za resnico. In to so bili v marsičem tržaški socijalisti. Govori se, da so vihar nad progresom uprizorili socijalisti, dasi to ni izključno res, kajti bilo je velik del meščanov, ki s socijali/.mom niso v nikaki zvezi. A tudi mnogi treznejši socijalisti so spoznali, da se na tak način ne pride do cilja, d o rešitve socijalnega v p r a š a n j a , spoznali so, da rovanje proti narodnostim in njihovim kulturelnim ciljem ima lo namen, najvažnejša kulturna vprašanja samo zavleči v korist človeškim pijavkam in v zabavo krivpnosih »gorenjih deset tisoč.« Tržaški socijalisti so tudi spoznali, kako bridko za nos so jih vodili za časa volitev s kandidatom V. kurije, »poetum« Ilortisem, ko so jim obetali zlate gradove, a jih smatrali le za orodje svoje nečiste nakane. Danes, ko igra Hortis v drž. zbornici s svojimi tovariši le ulogo smešnih in nepotrebnih harlekinov, danes so volilci V. kurije videli, kako nevredno se je postopalo ž njimi. In tako gre izpoznanje od vrst do vrst, in to spoznanje utegne roditi za prihodnjost židovske ere tržaške usodepolnih ur. Politični pregled. V Ljubljani, 20. decembra. Poslanska zbornica ima danes, kakor se splošno zatrjuje, syojo zadnjo sejo v tekočem letu. Vlada bo poskusila vse, da se danes reši načrt zakona o vravnitvi uradniških plač, ki stopi v veljavo, ako bo pravočasno rešena, s 1. januvari-jem. Toda nikakor pa jo ni volja, pridržavati poslance se dalje na Dunaju, ako bi ne bila rešena v današnji seji vladna predloga, saj se že od leta 1867 ni pripetilo, da bi zborovala zbornica še peti dan pred Božičem. Tolike »marljivosti« in vztrajnosti še ni pokazal noben parlament. Seveda izgubi ta pohvala mnogo na svoji veljavi, ako pomislimo, koliko koristnega za blagor volilcev in monarhije se v tem zasedanju — ni storilo jedino vsled rogoviljenja kričaških elementov. Oficijelno se odgodi zasedanje morda še le v četrtek, kajti vladi se zdi potrebno, da se še jedenkrat snide nagodbeni odsek in reši prilogi k carinski in trgovinski zvezi. K nadaljnemu zasedanju se snide državni zbor v času mej 12. in 17. januvarijem. Pri zopetnem sestanku dobe poslanci v roke že dve cesarski naredbi na podlagi § 14., namreč o poluletnem nagodbenem in proračunskem provi-zoriju. Prvo naredbo predloži vlada ob jednem s poročilom nagodbenega odseka, da se takoj lahko prične razprava o nagodbenih predlogah v ple-numu poslanske zbornice. Deželni zbori razven istrskega, dalmatinskega, solnograškega in tirolskega se snidejo, kot smo že sporočili, prihodnjo sredo 28. decembra vsak na svojem določenem mestu. Zborovanje ho trajalo le nekaj dnij in bodo deželni zastopi rešili le proračunski provizorij za čas, dokler se ne snidejo v aprilu ali maju k rednemu zasedanju. Vsem tem zastopom bo tudi došla cesarjeva zahvala za izraze udanosti povodom vladarske pet- desetletnice. Največ zanimanja bo provzročilo zasedanje v češkem deželnem zboru. Tu namreč pričakuje češka večina odgovora na zadnjo adreso, ki je dala povod, da se nemški poslanci niso udeleževali nadaljnih sej. Tudi letos še ni gotovo, kaj store nemški poslanci. Schonererjanska klika bo gotovo delovala na to, da se opozicija ne udeleži zasedanja, dokler niso razveljavljene jezikovne naredbe. Konečno se izreko o tem nemški poslanci na sku^m shodu dne 27. decembra, ki ga sklicuje načelnik izvrševalnega odbora, poslanec dr. Schlesinger. V ogerski poslanski zbornici vršila se je včeraj razprava o predlogu starostnega predsednika, naj zbornica sama določi, kedaj naj se vrši volitev predsednika. Določil pa je ob jednem, naj se to izvrši takoj drugi dan po dotič-nem sklepu zbornice. O tem nasvetu se je vnela zelo dolgotrajna debata, ki se nadaljuje še v današnji seji. Govorili so poslanci Košut, Pulszky, Apponyi in Tisza. Prvi se je pečal po največ z bivšim predsednikom ter pripovedoval, kako lastnosti mora imeti mož, ki bo v bodoče predsedoval razpravam zbornice. Poslanec Pulszky je udrihal po opoziciji v splošnem, na izvajanja Appony-jeva glede znanega načrta pa je odgovarjal avtor sam, poslanec Štefan Tisza. Ako pojde tako dalje, še ta teden ne bo rešena razprava o predlogu starostnega predsednika. Demonstracije proti bolgarski vladi. Minulo nedeljo popoludne prired li so pristaši Ra-doslavova shod, ki je vsprejel resolucijo, naj se knezu izrazi želja, da čim preje odstrani sedanjo vlado, ker namerava nakupiti orijentalsko železnico, kar jo je na bolgarski zemlji, vsled česar preti baje deželi velika nevarnost. Kmalu po shodu pa se je začul klic : Proč z vlado 1 Živel knez! in poziv, naj se podajo vsi vdeležniki h knezu. In res se je temu klicu odzvalo skoro vse navzoče občinstvo. Policija je skušala zapreti pot, toda v tem trenutku se je pričel ljut boj mej demonstranti in policijo, kateri je naposled prišla na pomoč še konjenica in orožništvo. Ranjenih in aretovanih je bilo na obeh straneh več oseb. Policija je konečno dovolila, da se sme podati h knezu samo predsedstvo. Toda tudi to ni moglo dalje, ker je od neke strani jelo dežiti nanj kamenje. Umakniti se je moral s pozorišča tudi notranji minister. V Švici se neprestano množi število priseljencev iz sosednjih držav, mej tem se pa izseljujejo včasih kar cele družine pravih Švicarjev. Največ ptujili prebivalcev da Nemčija, ki ima sedaj do 80.000 svojih podanikov na švicarskih tleh, za njo pride Francija s 35.000, Avstro-Ogerska z 10.000 in potem Italija. V Mestih Curih, Geneva, Bazel in St. Gallen je nad 40 odstotkov inozemcev. Polovica avstrijskih podanikov živi v Curihu. S tem dejstvom pečal se je v jedni zadnjih sej švicarski narodni svet ter sklenil nasvetovati zveznemu svetu, naj temeljito proučava vprašanje, kako se izogniti nevarnosti, ki preti sedaj za slučaj vojske. Švica bo namreč kmalu ob vse vojaštvo, ako pojde tako dalje. Člani priseljenih rodbin morajo v svojo domovino, Švicarji, kar se jih je izselilo, bi pa ne marali na domača tla in tako preti lahko tej republiki velika nevarnost. Vsled tega se smatra za nujno potreben zakon, ki bo olajševal inozemcem pridobitev državljanstva, kar bo ugodno za dotičnike same, v slučaju vojske pa za celo Švico. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. decembra. (Deželni zbor kranjski) ima svojo prvo sejo v sredo, 28. decembra, ob 11. uri v dvorani na starem strelišču. Pred zborovanjem bo ob 10. uri sveta maša v stolni cerkvi. (Poslanca pl. Berks in Žičkar) sta dne 9. dec. v državnem zboru izročila prošnje za vseučilišče in nado .diščev Ljubljani, priposlane jima od sledeče imenovanih občinskih zastopništev: Zakot, Braslovče, Cermožišče, Kočice, Nadolje, Stenice, Zreče pri Konjicah, Kotrdež, Sevnica ob Savi. V istej seji je gosp. Žičkar predložil prošnjo občine Zreče, ki želi slovenske napise in slovensko poslovanje pri železnicah po slovenskih krajih, ime-nito po Malem Stajaru. V ime pojasnila se nam iz Zreč poroča: Nedavno je neki Zrečan svojo poslatev poslal na kolodvor v Konjicah. Poslatev bila je namenjena v llače pri Mariboru. Ime bilo je na vozni list napisano slovenski. Uradnik v Konjicah je list vrnil odpošiljatelju, ki biva v eno uro oddaljenih Zrečah, ter zahteval, naj se adresa napise nemški. Odpošiljavec je vstregel, pa na novem listu, za katerega je odštel zopet primeren znesek denarja, a »stari« list si je navlašč pri-držal, da se lahko spominja na pesnika, ki je rekel, da »Slovenec doma doma ni«. (Promocija.) Na dunajskem vseučilišču je bil prošlo soboto promoviran doktorjem modro-slovja g. Josip Komljanec, namestni učitelj na tukajšnji nižji gimnaziji, čestitamo. (Gledališče.) V nedeljo dne 18. t. m. videli Brno letos prvič burko v petih dejanjih: »Veseli dan ali Matijček se ženi«. Ker je ta igra že pred osmimi leti praznovala stoletnico, kar jo je Linhart spravil na slovenski oder, zato o njej sami ne govorimo — saj jo poznajo vsi prijatelji slovenske Talije — pač pa pripomnimo nekaj o načinu igranja. Glavni vlogi imela sta g. Housa kot Matijček in gdč. Polakova kot Nežika. Obadva sta sveji vlogi v obče dobro pogodila, le pri prvem smo preveč čuli šepetalca. Vrhu tega pa tudi ne moremo reči, da bi se bil gospod llousa vedno držal v mejah estetike in je parkrat prekoračil svojo vlogo. Imenovana dva pela sta tudi vložke. Gospod llousa se je še o pravem času spomnil, kje kritik sedi, kar pa je pela gdčna. Polakova sama, ugajalo je le petošolcem in k večjemu še kakemu predmetu petošolskih sanj. Ugajala sta nam poleg imenovanih dveh tudi gospod Danilo kot baron Naletel in gospa Danilova kot Roza-lija. Gdčna. Vračko ima prešibek glas, sicer obeta postati dobra moč. Gospod Inemann imel je sicer zelo kratko vlogo, pa jo je izvrstno pogodil. Tudi gospod Verovšek in gospod Orehek sta se dosti dobro obnesla. Prihodnja predstava je danes, in sicer prvič na našem odru F. Ganglov »Sin«, rodbinska drama v štirih dejanjih. (Repertoir slovenskega gledališča.) Danes, 20. t. m. se vrši premijera izvirne Ganglove drame »S i n«. Pripominjamo, da je prevzela na mestu gdč. Vračko ulogo M&rice gospa L Polakova. — Jutri, v sredo, 21. t. m. poje ulogo Leonore v »Trubadurju« gdč. A. Kopiaš, bivši člen zagrebške opere. (Božične pesmi) izdal Ivan Zupan, orglar v Kamni Gorici, so že lansko leto popolnoma pošle in se razprodale, č. naročniki, koji so že lansko leto po njih povpraševali in se tudi letos mnogo oglašajo, naj blagovole oglase ponoviti in ako dojde primerno število naročil, tedaj se oskrbi drugi natis in izdaja. (Častnim občanom) izvolil je občinski odbor na Rovih v seji dne 18. decembra 1.1. radi izvan-rednih zaslug za občino rovsko preblagorodnega gospoda Jerneja A n d r e j k a, garde in ritmojstra telesne straže Nj. Veličanstva presvetlega cesarja. (Povodom izrednega pomnoženega poštnega prometa) o božičnem času se bodo od 21. do 24. t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji pošiljatev vožne pošte, in sicer tako, da ss bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vsprejemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastni prid, kakor tudi na to, da pošti omogoči nj eno težavno nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno povablja, da kolikor mogoče že v dopoludanskih urah ali vsaj kmalu popoludne pošiljatve na pošto prinese, ako želi, da se takoj isti dan odpošljejo. Da gredo poštne manipulacije hitreje in lažje od rok, se priporoča zavoje obsegu, teži in daljavi pota, katerega imajo narediti, primerno trdno in trpežno narediti in natančno in razločno nasloviti. Naslov sam naj se zapiše naravnost na papir, platno ali v kar je blago zavito; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov samo s pečatnim voskom napečatiti. Zelo se priporoča, tudi v pošiljatev prideti še drugi taki naslov, ker je potem, ako se jo odpre, pošti mogoče, dostaviti jo tudi, če bi se zunanji naslov zgubil ali pa tako zbrisal, da ga ni mogoče več brati. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno napišejo in vsebino natanko naznanijo, da se jim ne delajo ovire pri predaji. Da bodo mogoče dohajajoče pošiljatve hitreje dostavljati, se posamezne stranke kar najuljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudno odpraviti, t. j. hitro pod- pisati oddajne listke in poravnati poštne pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. (Piranski protest ) V nedeljo 18. t. m. jo zborovala lahonska klika proti hrv. gimnaziji v Pa-zinu tudi v »črnem Piranu«. Po navadi so se pri-dušali proti slovanskemu napredku in zborovalec Buba je predlagal resolucijo proti zasnut]u gimnazija, ki je bila jednoglasno sprejeta. Druge nesreče v Piranu ni bilo, kajti ondi so bili »svoji« med svojimi in »Piccolo« poroča, da so so zborovalci razšli popolno mirno. (Z lepim se hvalijo 1) Ker so zabranili »socijalisti«, tako se baba »Piccolo« po nedelji, da pro-gresso ni mogel zborovati v »Politeami«, dal je »narodni italijanski duh« odduška svojemu srdu in patrijotičnemu ogorčenju na ulici. Tu da so se čuli klici: »Doli s hrvatskim gimnazijem ! Živela italijanska Istra!« »Živela Italija!« S temi vskliki se jo pomikal progresso po svoji blamaži v gledišču proti zavetju lahonskih zarot, kavarni »Chi-ozza« in se ondi podal kovat — nove načrte. Ali je pa hvale vredno klicati »doli s hrvatskim gimnazijem v Istri!« o tem naj bi vender premislili »Piccolo« in njegovi, ako imajo le še trohico človeškega čuta v subi. (Brzojavni iu telefonski promet) meseca novembra 1898. Meseca novembra 1898 je znašalo število brzojavk na c. kr. državnih brzojavnih postajah tržaškega ravnateljskega okraja, in sicer na Primorskem 243.109, na Kranjskem jih je bilo 31.361. Telefonski promet: a| V interurbannem telefonskem prometu je bilo v istej dobi: v Trstu 1644, v Opatiji 282, v Pulju 102, v Ljubljani 253 pogovorov; b) v lokalnem prometu posredovalo se je: v Trstu 200.000, v Pulju 5762, v Gorici 4510, v Opatiji 1462, v Ljubljani 13.182 pogovorov. (V državni zbornici ob pamet prišel) je Poljak Ivan vitez \Valentin. Prišel je na galerijo in se obnašal tako zgoraj, kakor \Volf spodaj. A med tem, ko sme Wolf vse, so pa pri poljskem vitezu napeli druge strune. V fraku in rokovicah so ga peljali sluge z galerije naravnost v noriš nico. Tu se je pokazalo, da mož ni nor, ampak da ga je obnašanje \Volfovo tako razkačilo, da je dal svoji razburjenosti duška z obnašanjem, katero je dovoljeno inače samo zastopnikom čistega nemštva. (Laška zanikernost.) Vojvodsko palačo v Benetkah, slavni »palazzo ducale«, so prepustili Italijani zadnji čas njegovi usodi, in ker on ne more obstati ob samih zgodovinskih spominih, ampak pogreša potrebnih popravkov, se je jeden del nevarno znižal, z arkad je popadalo mnogo okraskov, v veliki krasni dvorani je počil strop, in pri mostu vzdihov bo treba podpore postaviti, da se kaj ne zgodi. (Katoliški učitelji.) Francoski katoliški shod je zelo tožil, da svetni ljudski učitelji pod pretvezo nevtralnosti zavajajo otroke v brezverstvo, ter je izrekel nujno potrebo, da se poskrbi za vzgojo svetnih katoliških ljudskih učiteljev. (Kokoši v Kini.) Popotnik pripoveduje, daje povsod spoznaval kokoši kot jako pridne, pripravne živali v vsakem oziru, bivajoč v Kini pa je zvedel za neko posebno porabo kokošij v teh krajih. Na poseben način premotijo namreč ko-kljo, da vali ribja jajca. Poročevalec pravi, da ribja jajca Kitajci devajo v lupino kokošjih jajc, jo dobro zapažijo ter jajca podtaknejo pod kokoš. Čez nekaj časa vzamejo ribjo zalego iz jajc ter jo denejo v plitev ribnik, kjer se ribice sončijo, dokler niso toliko krepke, da jih denejo v jezero ali reko. Ako ss ne izvale ribe, se pa — race. Darovi. Jubilejni darovi za družbo s v. C i-r i 1 a in Metoda. Darovali so v Ljubljani p. n. gg.: Gimn. profesorji: R. Perušek,"M. Pleteršnik, dr. 1. Svetina in T. Zupan po 5 gld., M. Petelin 3 gld., Mir. Žakelj 2 gld., ravnatelj A. Senekovič, Anton Bartel, V. Borštner, Frančišek Brežnik, L. Lederhas, Alf. Paulin, Mat. Vodušek in Avg. NVester po 1 gld., skriptor L. Pintar in I. Vrho-vec po 50 kr., A. Pucsko in dr. Jos. Šorn po 30 kr. in dr. L. Požar, c. kr. prof. in ravnatelj na mestni višji dekliški šoli 3 gld., Marija \Wss-ner, nadzorovalna dama 2 gld., Božena Serneo, učiteljica 1 gl., profesorji: A. Laharnar, Fr. Orožen in Al. Subic po 1 gld., Iv. Macher 1 gld. 50 kr., Neimenovan l gld. 50 kr., ravnatelj na učiteljišču Frančišek llubad in profesorji gg.: dr. Frančišek Ilešič in Vodeb po 1 goldinar Anton Funtek 50 kr., glasb, učitelj Ant. Deklova in vad-nična učitelja Ant. Maier in Verbič po 50 kr. Gospodičine Thea llubadova, Almica Souvanova in Leonija Souvanova po 50 kr. Skupaj 53 gld. 10 kr., doposlanih po č. g. prof. dr. I. Svetini v Ljubljani. — V Moravčah so darovali p. n. gg. : Dekan in dež. posl. Tomo Kajdiž 1 gld.; Josip Cegnar, kurat na Vrhpolju, 1 gld. ; kaplan Ignac Koren 50 kr.; kaplan dr. Mih. Opeka 1 gl.; nadučitelj Janko Toman 3 gld.; župan in posestnik Ign. Klopčič 2 gld.; posestnik in trgovec Tom. Tome 1 gld.; posestnica M. Detela 1 gl.; posestnik in krčmar Fr. Orehek 50 kr. ; posestnik in krčmar na Vrhpolju Janez Pele 50 kr. ; posestnik M. Grad 50 kr. Skupno 12 gld., doposlanih po č. g. dr. Opeki, kaplanu v Moravčah. — V Litiji so darovali p. n. gg.: Nabernik, L. Svetec in Zotman po 5 gld.; Fr. Slane 3 gld.; dr. Pavlič, Oblak, Zupančič in dr. Premrov po 2 gld. ; Jarc, Roglič. Koblar, Gregorčič, Beneš, Kline, llaslinger, Jeločnik, Jenko, Seber, Hutter, N. N., Lebinger, Bergmann in dr. Jamšek po 1 gl.; Magolič, Ne-deljko in Kostanjeveo po 50 kr. in Preželj 40 kr. Skupno 41 gl. 90 kr. — Poslali so dalje: Gosp. Franc Irman, posestnik v Lokvah, 2 gld. 70 kr. — Slavni »Celjski Sokol« po ondotni podružnici ustanovnine 25 gld. — G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, iz nabiralnika g. Peklarja 5 gld. in 5 gld. kot dobiček zadnje igro dolskih igralcev. — Po č. g. dr. Mih. Opeki, kaplanu v Moravčah, zbirko 12 gld. — Po č. g. Ivanu Žuži, dekanu in nadžupniku v Laškem, zbirko 28 gld. 50 kr. — Neimenovan v Trnovem 1 gld. — Zbirka iz Litije 41 gld. 40 kr. — Na povabilo g. J. C. Ju-vančiča zložila lovska družba, zbrana pri gosp. V. Ogorelcu na Škofljici, 5 gld. 30 kr. — SI. uredništvo »Slovenca«, zbirko 53 gld. — »Zaveza zagorskih Slovenk« po gospej Mariji \Veinberger 100 gld. pokroviteljnine in pokroviteljica bode go-spica Lavoslava Eibensteiner. — Slavna Blasni-kova tiskarna v Ljubljani, 100 gl. pokroviteljnine in pokroviteljica bode gospica Albina Blasnik. — Ženska podružnica v Ormožu, 74 gld. 45 kr. — G. J. Kunce v Št. Juriju ob Sčavnici, 1 gld. — Gospa Leopoldina Savnik, prvomestnica kranjsko ženske podružnice, nabrala med udi 77 gl. — G. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani in založnik kave družbe sv. Cirila in Metoda, 100 gld. — Ženska podružnica v Gorici po g. blagajničarici Amaliji Drufovki 100 gld. — Obili darovi dokazujejo, da vsi grozni pritiski še niso upihnili Slovencem plamena narodne ljubavi. Le tako naprej! Ne udajmo se! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Društva. (Gasilno društvo v Ljubljani.) Dne 26. t. m. na sv. Štefana dan priredi ljubljansko gasilno društvo svojo običajno božičnico. To je edina družinska veselica društva, kjer se zbero udje s svojci. Čisti dohodek veselice namenjen je podporni zalogi, zato se dobrotniki in prijatelji društva uljudno prosijo, da z obilnimi dobitki pri-hite na pomoč. (Za družbo sv. Cirila inMetoda.) Nove razglednice z mično sliko šmartinske vasi pri Li tiji ter druge s sliko Koseskega ter sličico pesniku v spomin vzidane plošče prodaja tu v prid sv. Ciril-Metodijske družbe g. Ivan Trpin, beneficijat in g. trgovec Fran Razboršek v Šmartnem pri Litiji. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 20. decembra. (Poslanska zbornica.) Naucni minister Bylandt odgovarja na interpelacijo poslanca Kareisa in tovarišev glede okrožnice dunajskega okrajnega šolskega sveta o delitvi učencev po veri. Minister izjavlja, da verski moment v smislu obstoječih zakonov ni glavni povod ločitvi učencev po razredih, toda kedar zahteva vspešni verski pouk, da se katoliški učenci ločijo od drugo vernih, vlada temu ne more ugovarjati, ker ne uvidi v tem nikakega prestopka obstoječih določb. — Zbornica potem nadaljuje razpravo o služabniških plačah. Dunaj, 20. decembra. Naučni minister je nadalje odgovarjal na interpelacijo posl. Treuinfelsa v tem smislu, da bo vlada vedno pospeševala verskonravno vzgojo mladine, in da bo minister najodločneje postopal proti učiteljem, katerih delovanje bi se ne strinjalo s tem teženjem. — Posl. Schonerer vpraša predsednika, ali je voljan preklicati besede, izgovorjene v zadnji seji, da je namreč Wolf malopomemben zastopnik. Predsednik odgovori, da ničesar ne prekliče. Zbornica je potem nadaljevala razpravo in rešila nespremenjene prve tri člene vladne predloge glede služabniških plač. Seja se nadaljuje. — V današnji večerni seji dovrši zbornica razpravo o tej predlogi. Dunaj, 20. decembra. „Wiener Zeitg." objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se nadvojvodinji Štefaniji podeljuje pokroviteljstvo rudečega križa. Dunaj, 20. decembra. Uradno se de-mentuje vest nekaterih listov, češ, da namerava demisijonirati župan dr. Lueger in ape-lovati na zaupanje svoje stranke v mestnem zboru. Gradeo. 20. decembra. „Grazer Tagbl." piše, da so se tudi mej kaznjence, bivše vojake, razdeljevale jubil. svetinje. Častniki so ugovarjali ter izjavili, da se jim svetinje ne smejo izročiti, dokler ne prestanejo kazni. Zagreb, 20. decembra. Po izjavi posl. barona Rukavine, da opozicija ne more pritrditi indemnitetni predlogi, ostavila je opozicija zbornico, le posl. David Starčevic je vztrajal pri seji. Večina je nato vsprejela vladno predlogo in tudi nagodbeni provizorij. Budimpešta. 20. deo. Posl. Rakovsky se je v današnji seji pritoževal, zakaj vlada ne odgovori na interpelacije. Ministerski predsednik je odgovoril, da se to ne more zgoditi, dokler ni izvoljeno predsedstvo. Daljša razprava se je vnela o besedah posl. Barta: „Danes ustavo, jutri kralja." Ker je bil ta poslanec odsoten, se zadeva ni poravnala.— Poslanec Czaki je v svojem govoru na-glašal, da more le sprememba v vladi, pred vsem odstop barona Banffyja, asanirati sedanje razmere. _ Berolin, 20. deoemfcra. Cesar Viljem je vsprejel avstr.-ogerskega poslanika v av-dijenci, ki se je v ime cesarja Fran Josipa zahvalil za čestitke povodom vladarske petdesetletnice. — Tudi o zadnjem pismu, ki ga je cesar Viljem doposlal avstr. cesarju, je bil danes razgovor. Popoludne je bil poslanik zopet v avdijenci. Pariz, 20. decembra. Pod razvalinami nove stavbe, ki se je sesula v nedeljo zvečer, so našli do včeraj pet ubitih in 25 ranjenih delavcev. Madrid, 20. deceirbra. Sinoči se je vršil ministerski svet, pri katerem se je sklenilo, da izroči Sagasta kraljici dernisijo celega kabineta. Kraljica je pozvala k sebi senatnega predsednika Montero Biosa, ki splošno velja za naslednika Sagastovega. Madrid, 20. decembra. Vojni minister je v nekem pogovoru naglašal, da radi kar-listične agitacije treba zvišati število stalne armade na 140.000 mož, za kar se bo potrebovalo 20 milijonov pezet. San Sebastian. 20. decembra. Poveljnik severne armade je zapovedal, da se morajo razpustiti vsi klubi karlistov. Atene, 20. decembra. Admirali na Kreti so imenovali pokrajinske župane ter nastavili obč. zastope in začasna sodišča. Svila za nevestine obleke 65 kr. do gld. 14'65 meter — istotako črna, bola in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — t najmodernejih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 56 8 6 Umrli »o: 18. decembra. Alojzija Lukežič, Čuvaja žena, 48 let, Ulice na Grad 12, srčna hiba — Matija Gregorka, umirovlj. brzojavni sluga, 58 let, Martinova cesta 58, jetika. V bolnišnici: 16. decembra. Anton Cerar, dninar, 70 let, vsled raka. 17. decembra. Mihael Remškar, delavec, 41 let, jetika. 18. decembra. Valentin Semrajc, gostač, 57 let, exud. pleurit. sinistr. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. a a č»s opa-lovama Stanje barometri, v mm. Toropora-1 tura Vetrovi po Ojliiiui • Nob» « • ,1 K Oh 19| 9 zvečer 735 6 4-5 | sr. jzah. jasno 20 7 zjutraj 2. popol. 7330 r' 32'9 31 Isr. vzhsvh. 41 | sl. jng obla