GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT 3. © LETO XI © 21. JAN. 1972 ————■■■■' » ......................"».. France Popit obiskal tovarno v Sežani V ponedeljek, 17. t. m. je predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit, dopoldne pred svojim popoldanskim razgovorom s predstavniki krajevnih političnih aktivov občin Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica in Cerknica, obiskal tudi našo tovarno radijskih i sprejemnikov v Sežani. V našo tovarno je predsednik Franc Popit prispel nekaj po deseti uri, ko si je poprej ogledal obrat koprskega Tomosa v Senožečah. Ob prihodu v tovarno radijskih sprejemnikov si je v spremstvu ostalih gostov najprej ogledal proizvodnjo, na; to pa imel razgovor s predstavniki tovarne in združe- i nega podjetja Iskra, ki so ¡ trajali skoraj dve uri. Direktor tovarne radijskih sprejemnikov Stane Pavlin in predstavniki samoupravnih organov in družbcno-politič- nih organizacij tovarne so pri tem gosta seznanili z dolgoletno problematiko in z rezultati, ki jih je delovni ko-lktiv, ob izredno marljivem delu, ob preskromnih osebnih dohodkih in Vsestranskih naporih uspel doseči v zadnjih dveh letih. Nadalje so gosta seznanili tudi s sedanjimi problemi in možnostmi, ki sc tovarni odpirajo z uvedbo novega proizvodnega programa, kar je tudi nujno, če hoče kolektiv slednjič gospodariti ob normalnejših pogojih in s takšnimi gospodarskimi rezultati, ki bodo zagotavljali pokrivanje vseh obveznosti, še zlasti pa doseči. da se bodo osebni dohodki zaposlenih približali takšni ravni, ki jo prdvideva samoupravni sporazum v industriji. Predsednik CK ZKS je z zanimanjem spremljal izva- Zagotovitš socialno varnost zaposlenih S prehodom v leto 1972 se pred nas postavljajo velike naloge, ki bodo terjale mnogo naporov, da bi zavrli nadaljnjo inflacijo, stabilizirali trg, vzpostavili likvidnost in preprečili naložbe brez dejanskega finančnega kritja. Vse to nam narekuje, da se obdobje v preteklosti napovedanih težkih let ni končalo, ampak postaja vse težje. Pred delovne kolektive ZP Iskra so postavljene odgovorne naloge v smislu realizacije akcijskih programov za stabilizacijo poslovanja po delovnih organizacijah. Ena izmed temeljnih dolžnosti bo vsekakor uresničenje ustavnih amandmajev XXI in XXII. Ob formiranju novih samoupravnih struktur v naših organizacijah moramo zagotoviti, da se v vseh oblikah organizacij združenega dela gospodari z vso odgovornostjo, prav tako Pa morajo biti upoštevana načela medsebojne pomoči in solidarnosti in to na samoupravnih osnovah. Zagotoviti moramo slehernemu našemu delavcu, da odloča o rezultatih svojega in skupnega dela. Pt'i tem pa naj se ne zanemarjajo naši poslovni cilji za Prihodnost, ki nam kot integriranemu podjetju dajejo večje možnosti za nadaljnjo rast, kot če bi izhajali iz kratkoročnih ali lokalnih želja posameznikov ali skupin. Sindikat ZP Iskra, ki je s statutomv sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije dobil polnomočje, se bo v tem letu predvsem zavzemal za to, da bomo zagotovili socialno varnost zaposlenih. S tem želim poudariti, da naše delovanje ne bo šlo v smeri operativnega vtikanja pri načrtovanju ekonomske politike ali razreševanju ekonomskih problemov, saj so za to odgovorni vodstveni in strokovni organi, pač pa bomo obravnavali vse zadeve, ki se tičejo najširših delovnih množic, posebno tistih z nižjimi osebnimi dohodki. S samoupravnim sporazumevanjem moramo zagotoviti, da bodo eksistenčni pogoji zaposlenih zagotovljeni in, da bodo socialne razlike ne samo v gospodarstvu, ampak nasploh v družbi, prešle v realne okvire. Pri lem programu pa ne bomo uspeli, če se ga bomo lotili samo forumsko, pač pa je potrebna aktivizacija celotnega članstva sindikata. Predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra Jože čebula na ■s na mm Efl na ten esn ca MB Uti iia «a Ei£J ■ 3 HM janja predstavnikov tovarne in ob koncu še sam povzel besedo. Dejal je, da je bil s problematiko naše sežanske tovarne dokaj dobro seznanjen že prej, saj je 1. 1968, enem izmed najbolj kritičnih, že prvič obiskal ta naš delovni kolektiv. Izraz 1 je zadovoljstvo, da_ so se stvari od tedaj do danes vendarle že bistveno spremenile in izboljšale, predvsem s tem, da je kolektiv vso težo teh problemov prevzel nase, izkoristil notranje rezerve in ob lastnem pritrgovanju in vsestranskih naporih uspel prenehati z vsakoletnimi poslovnimi izgubami. Izrazil je svoje zadovoljstvo tudi nad načrti, ki jih ima tovarna z uvajanjem bolj donosnega no-vecra proizvodnega programa, pri čemer bo res treba dovolj in vsestranskega razumevanja. da bo kolketiv lahko prišel do 830 milijonov starih dinarjev, kj so mu potrebni zn nujno povečanje delovnih prostorov in nakup opreme, potrebne za novo proizvodnjo. Končno je predsednik Franc Popit dejal tudi, da bj moral občinski komite ZKS Sežana nuditi večjo pomoč osnovni organizaciji ZK v tovarni Iskra, da bi le-ta bolj zaživela in se okrepila z novimi zavednimi člani. EIB ■a Ea ta MB ca ca hi MB MB K» RJI Kil BH Btt BB HB BN EH BB BH ■a iB ICH III HM Organiziranje akcije »TRIM ... šport za vsakogar« Pritegnita vse delovne skupnosti Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v SR Sloveniji organizirati za pospešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo pod nazivom »TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR«, ki sc je že z uspehom uveljavila v številnih državah. Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije m urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Lc-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih m psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnosti, na skrajševanju delovnega časa, na povečevanju poškodb, bolovanj in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka. Znanstvena dognanja kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje navedenih negativnih posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembneje mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organizran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije »Šport za vsakogar» predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, telesnokulturne in druge organizacije. V ta namen so organizatorji pripravili ustrezne kartone in prospekt z navodili za organiziranje skupne akcije. S tem v zvezi bomo po posameznih občinah organizirali tudi strokovna posvetovanja, na katerih bomo neposrednim organizatorjem akcije »Šport za vsakogar« podrobneje razložili način in metodo njenega organiziranja. Vsa pojasnila daje odbor za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo Zveze za telesno kulturo Slovenije, Ljubljana, Celovška 25, telefonično na številko 315-170. Zveza sindikatov Slovenije (Podrobnejše obrazložitve so na strani 2., 7., in 8.) K Predsednik CK ZKS Franc Popit In drugi gostje sl v spremstvu direktorja tovarne radijskih sprejemnikov Staneta Pavlina in generalnega direktorja ZP Iskra Vladimira Logarja ogledujejo proizvodnjo v naši sežanski tovarni TRIM. šport za vsakogar Prva akcija TRIM je značka TRIM. To je angleška beseda, ki pomeni uravnovešenje ladijskega tovora. V športu pa naj pomeni duševno in telesno ravnotežje, uravnovešenje dela in razvedrila, torej rekreacijo. Ker je to gibanje zajelo že skoraj ves svet, smo se odločili, da tudi v Sloveniji uvedemo TRIM, to je šport za vsakogar. Uresničenje programa TRIM dela človeka zdravega, vedrega in sposobnega. Seveda brez vašega sodelovanja ne bo uspeha, zato vam želimo pomagati. Opozarjamo vas, da v sedanjem hitrem tempu življenja pozabljate na športno rekreativno dejavnost. Ker pa gotovo želite svoj prosti čas izpolniti z novim, bo zanimivo in vašemu zdravju koristno, če se vključite v TRIM. Menda vam pač ni vseeno, kaj bo z vašim srcem, pljuči, postavo in počutjem? Gotovo bi bili radi postavni in vitki, opažate pa morda, da sta vam krilo in hlače vsak dan tesnejša ali da postanete zasopli, že ko se povzpnete v drugo nadstropje. Bolj, ko boste srce aktivirali, bolj bo zdravo Strokovnjak je takole opisal verižne posledice nezadostnega gibanja: »Kdor sc premalo giblje, pojé več, kot mu je treba. Posledica takega nesorazmerja je prevelika zamaščenost, ki dviga krvni pritisk. Oba pojava skupaj pa zmanjšujeta potrebo po gibanju. Veriga se sklene s srčnim infarktom, začetkom konca.« Sedenje je tipično za sodobno življenje! Vstanite! Zadnji čas je, da prenehate »gojiti« šport samo ob televizorju, z branjem športnih rubrik in z navijanjem na tribuni! Osvojitev značke TRIM naj vam bo prva naloga! KAKO OSVOJITE ZNAČKO TRIM? Da bi vam bila pravila značke TRIM jasnejša, preberite tudi razlago k posameznim odstavkom: Aktivnosti TRIM morate opravljati v prostem času Poglavitni namen značke TRIM je, da spodbuja k raznim športno-rekreativnim aktivnpstim v prostem času. Lahko si vpišete v karton tudi pešačenje, tek ali kolesarjenje na poti v službo in domov, če vam to pomeni rekreacijo. Seveda pa si tega r.e boste vpisovali, če boste v prostem času gojili kako drugo športno aktivnost. Vpisujte zlasti take športno-rekrealivne aktivnosti, ki jih zavestno opravljate za izboljšanje telesne kondicije, za razvedrilo, zdravje in sprostitev, ne pa aktivnosti, ki jih morate opravljati po naključju. Opraviti 150 aktivnosti Strokovnjaki pravijo: vsaj pol ure intenizvnega gibanja vsak dan! Od vas pa »zahtevamo« tako aktivnost ■ poprečno le trikrat tedensko. Morda niti ne utegnete, niti nimate možnosti, da bi trikrat tedensko igrali odbojko ali namizni tenis, zato pa lahko vsak dan telovadite, kolesarite, pešačite, tečete ipd. Za značko se pač morate potruditi! V seznamu panog so navedene samo najkrajše aktivnosti za en dan S tem seveda ni rečeno, da ne bi smeli vaditi dalj časa. Vaš cilj namreč ni le osvojitev značke, ampak velja, da bi se čimveč gibali, da bi imeli vsak dan čimveč rekreacije, če opravljate vaje zelo intenzivno, je aktivnost lahko tudi krajša od predvidene. To morate seveda sami oceniti. Vpišite samo tisto, kar po vašem mnenju najbolj koristi vašemu zdravju in telesni sposobnosti Katera vaja je to? To je odvisno predvsem od namena, s katerim ste se ukvarjali s panogo, če je bil vaš namen, da shujšate, vam bo 30 minut kolesarjenja pomenilo več kot deset minut telovadbe ali 60 minut sprehoda. Izbirate in vpisovati morate tiste panoge, pri katerih ste se najbolj oznojili in zadihali, to se pravi, izgubili največ kalorij! če bi radi okrepili svoje mišice, vam bo deset minut vaj bolj koristilo kot večina navedenih aktivnosti. Če pa ste rudar ali opravljate druga fizična dela, vam, nasprotno, priporočamo, da opravljate in vpisujete aktivnosti, ki vas bodo sprostile. To so plavanje, balinanje, sprehodi, mini golf, lov, ribolov in podobno, ne pa da bi gojili zraven svojega dela še kako težko športno panogo. Z njo naj se ukvarjajo tisti, ki ves dan prcscd;jo. Ne štejte za svojo aktivnost vmesne odmore Mlajši in telesno sposobnejši pravzaprav sploh ne bi smeli imeti odmorov med posameznimi minimalnimi aktivnos'mi. Če pa si jih že privoščijo, potem naj bodo le-ti krajši, naj trajajo lc toliko časa, da se dihanje umiri, športne igre že same po sebi omogočajo kratke odmore. Aktivnost, ki jo vpisujete, lahko opravite največ v dveh delih Če plavate 103 m dopoldne in 100 m popoldne, kole-”'mjc na 7. strani) H 51 ■ R BH ■ ■ ■ R KB b5J ca HR S seje republiškega izvršnega sveta SPREJETIH VEČ ZAKONSKIH PREDPISOV, KI SE NANAŠAJO NA STALIŠČA LETOŠNJE DRUŽBENO EKONOMSKE POLITIKE Republiški izvršni svet je na seji 17. januarja obravnaval ukrepe družbeno-ekonom-ske politike na področju splošne in kolektivne porabe v letu 1972 in v zvezi s tem sprejel več zakonskih predpisov. Predlagani ukrepi temeljijo na slovenskih in jugoslovanskih ocenah gospodar- »Elektromehanika« Kranj Potrjene spremembe statuta ■ ■ ■ ■ in organizacije tovarne Na 14. zasedanju DS tovarne so bile sprejete spremembe statuta in organizacije tovarne. DS je potrdil tudi naslednje dopolnitve, kj so bile predlagane na podlagi pripomb delovnih enot in poslovnega odbora, in sicer: Naziv individualnega izvršnega organa — direktor tovarne, se spremeni v naziv: glavni direktor tovarne; naziv pomočnikov direktorja se preimenuje v nazive: direktorji področij. Med važnejšimi spremembami je tudi ta, da strokovni svet za razvoj obravnava tudi zadeve s področja za standardizacijo in tipizacijo, v kolikor za to področje ni ustanovljen poseben strokovni svet. Poslovanje strokov- Razrešen direktor tovarne orodja Na zadnji seji delavskega sveta tovarne orodja na Stegnah je med drugim prišlo do razrešitve dolžnosti dosedanjega direktorja tovarne Draga Suše, dipl. ing. Delavski svet tovarne po tej razrešitvi imenoval za vršilca dolžnosti direktorja ing. Zdravka Tekavca, sedanjega predsednika delavskega sveta združnega podjetja Iskra. nega sveta ureja poslovnik, ki ga potrdi poslovni odbor. Zaradi reorganizacije nekaterih obratov se do volitev, ki bodo ob koncu aprila 1972, združijo delavski sveti tehničnih služb, »merilnih naprav« in »orodjarne« v DS tehnološkega področja. DS obrata »vzdrževanje« prevzame funkcijo DS Investicijskega področja. DS obrata EMI prvzame funkcijo DS obrata ERO. Člani proizvodnega obrata za skupno produkcijo delov Se priključijo članom DS proizvodnega področja. Navedene spremembe veljajo od 1. januarja dalje. Na DS je sprejet sklep naj do naslednje seje uprava tovarne prouči predlog, če naj • tudi šefi obratov dobijo naziv direktorji obratov. V nadaljevanju seje je DS potrdil spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, po predlogu, ki so ga obravnavali zbori delovnih ljudi. Zadevno so bilj sprejeti tudi dodatni predlogi kot: • Zavarovalna doba delavca se dokazuje z vpisano in veljavno potrjeno zavarovalno dobo v delovni knjižici. Delavec, ki je po službeni potrebi ali iz zdravstvenih razlogov premeščen na delovno mesto nižje vrednosti od prejšnjega delovnega mesta oziroma na delovno mesto, kjer bi dosegal manjši osebni dohodek kot na prejšnjem delovnem mestu, ima pravico do dodatka ob premestit- (Dalje na 7. strani) Sindikalni odbor ZP Iskra podpira predlog samoupravnega sporazuma v Iskri Na seji 17. t. m. je sindikalni odbor razpravljal o danes objavljenem predlogu samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov znotraj ZP Iskra in ta predlog podpira, ker izhaja iz že prejetih stališč na poprejšnjih sestankih sindikalnega odbora. V nekaterih primerih, ko gre za osebne dohodke in življenjsko raven zaposlenih v Iskri, je nujno treba najti enotna izhodišča. Sindikalni odbor ZP bo zaradi tega o celotnem gradivu še razpravljal ter se zavzel za to, da bo celotna akcija okrog internega samoupravnega sporazuma v Iskri izvedena čim hoti učinkovito. O vseh akcijah sindikata ZP Iskra s tem v zvezi, bomo podrobneje poročali v prihodnjih Številkah našega glasda. P'—Ned-fvo «:ndikalnega odbora ZP Iskra skih gibanj v letošnjem le? ter na stališčih republiki skupščine in sklepih 3. konfi renče ZKS o socialni difl renciaciji. Bistvo sprejei usmeritve je, da moral osebni dohodki ter splošna ij kolektivna poraba rasti po» sneje od rasti družbene: produkta, davčne obremenil ve gospodarstva pa morajl biti glede na družbeni pni dukt manjše kot v lanske letu. S sprejetjem predlagani ukrepov bi se Slovenija •: po sodbi izvršnega sveta 4 učinkovito vključila v stabilj zacijska prizadevanja v Jugu, slaviji, ohranila bi ravnovesij med vsemi področji združi nega dela oz. omogočila b nadaljnje uresničevanje začr tane politike, hkrati pa b tudi izboljšala položaj gospej darstva v delitvi družbenea produkta. Hribar Po kratki bolezni je 71. letu starosti za ved zatisnil oči upokoj kranjske Iskre Milko bar. Ko je v juniju 1968. li odšel v pokoj, so lavci v glasilu med gim zapisali: »Le jih je v Iskri, ki ne li' poznali našega sodelavca prevajalca Milka Hribaij ja. Kljub razmeroma vi šoki starosti ga šc ni ' pustila izredna vztrajni in vestnost ter interes vsa dogajanja. Bil je roko razgledan, i dar je imel za jezike, zal je prevajal iz mnogih zikov hitro in točno.« Ob odhodu v pokoj mu zaželeli še mn' zdravih in zadovoljnih li Tri leta so se te željj uresničevale, četrto Iet( pa mu jc usoda namcnili| drugo pot — pot, od ko der ni vrnitve. Spremili smo ga k vecj nemu počitku, njegovi prijaznost, pripravljenost pomagati vsakomur i1}. njegova osebnost pa nanj bodo ostali v trajueflf spominu. Udeleženci že tradicionalnega vsakoletnega srečanja upokojencev tovarne električnih aparatov v restavraciji »Pri Urški« so zadovoljni, da se jih v kolektivu, kjer so sodelovali dolga leta, tako redno spominjajo in jih povabijo na zares prisrčna srečanja Srečanje upokojencev tovarne »Aparati« Srečanja nekdanjih sodelavcev t(jKarnc električnih aparatov ob koncu vsakega poslovnega leta so postala zares že tradicionalna prireditev, katere se z veseljem udeležujejo upokojeni člani kolektiva te naše tovarne. Tudi letos, 14. t. m. so 'sé upokojenci tovarne »Aparati« nes zadovoljni, da delovni kolektiv, kljub stalnim težavam, vendarle iz leta v leto dosega boljše gospodarske rezultate. »Uradnemu« delu srečanja je predsednik DS tovarne Viktor Korošec razdelil upokojencem kuverte s po 600 din priboljška, česar so bili razumljivo zelo veseli. Nato pa je ob zakuski in dobri kapljici stekla prosta beseda, razvilo se je prijetno vzdušje, kakršno je v navadi, če se nekdanji delovni tovariši spet snidejo po letu dni in med seboj pokramljajo. Potrfene spremembe statuta in organizacije tovarne zbrali v restavraciji »Pri Urški«, da bi v nekaj urnem srečanju med seboj pokramljali o vsem aktualnem, pa ob spominih na še aktivno delo v tovarnj katero rekli. Udeležence letošnjega srečanja upokojencev je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta tovarne Viktor Korošec, nato pa jih je direktor tovarne Ivo Klcšnik podrobneje seznanil s poslovnimi rezultati v letu 1972 in z nalogami, kj jih delovnemu kolektivu tovarne električnih aparatov v letu 1972 nalaga sprejeti gospodarski načrt. Prisotni upokojenci — žal se srečanja niso udeležili vsi povabljeni — so z zanimanjem in vidnim zadovoljstvom poslušali izvajanja direktorja Klešnika, saj so, kot nekdanji sodelavci, tudi da- (Nadaljevanje z 2. strani) vi. Dodatek se prizna delavr cu, če izpolnjuje enega od navedenih kriterijev: a) da je star najmanj 50 let, če je moški in 45 let, če je ženska. Pogoj je le, da je najmanj 5 let zaposlen v tovarni Iskra Elektromehanika b) da ima 30 let skupne zavarovalne dobe in od tega 20 let v ZP Iskra. Višina dodatka predstavlja za: a) delavce, ki so plačani po času, prebitem na delu, razliko med obračunsko postav- ko (razredom), ki mu je bila določena na prejšnjem delovnem mestu in obračunsko postavko (razredom), ki se mu določi na novem delovnem mestu. b) Za delavce, ki so plačani po učinku, razliko med doseženim osebnim dohodkom na prejšnjem delovnem mestu in doseženim osebnim dohodkom na novem delovnem mestu. Doseženi osebni dohodek, ki je osnova za ugotavljanje višine dodatka, predstavlja za delavce po normi grupo dela z doseganjem norm in dodatek za pogoje dela. Vse spremembe veljajo od 1. 1. 1972 dalje. Na predlog odbora za družbeni standard je delavski svet odobril, da se s 1. 1. 1972 ukine v tovarni nočno delo za žene. Zadevno zato je zadolžena kadrovska služba in vodstvo obrata za skupno produkcijo delov, da do konca januarja 1972 uredita vse potrebno, da se nočna izmena z žensko zasedbo zamenja z zasedbo moških delavcev. Obvestilo Reševalce nagradne križanke obveščamo, da bomo izid žrebanja objavili v prihodnji številki. Uredništvo Za konec leta 1971 so se Andrej Baša, Frančiška Treven in Franc Piki, dolgoletni člani delovnega kolektiva tovarne elementov za elektroniko, poslovili od svojih sodelavcev in odšli | v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti so jim poklonili praktična darila in cvetje, zlasti pa zaželeli zdravja in zadovoljstva, v | katerem naj bi uživali zasluženi pokoj. Vsi trije nekdanji : elani kolektiva se za prejeta darila, cvetje in dobre želje iskreno zahvaljujejo, pozdravljajo celotni delovni kolektiv in “•ijo, tla bi se za tovarno elementov za elektroniko razmere na tržišču spet zboljšale, da bi tako lahko uspešneje poslovala, kot je poslovala v preteklem letu TRIM... ■■ *■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■a El ■■ ■■ aa aa BS aa KI aa (Nadaljevanje z 2. strani) šarite 15 minut dopoldne in 15 minut popoldne ali zvečer, hodite pol ure v mesto in se pol ure vračate domov ipd. in aktivnost seštejete, dobite tako minimalno aktivnost za en dar. Toda ne seštevajte večjega števila kratkih aktivnosti v eno samo! Vsi koraki, ki jih napravite v enem dnevu, namreč še ne pomenijo 60 minut hoje! Vpisujte atkivnosti redno, to je vsaj enkrat tedensko! Karton hranite doma na vidnem mestu, da vam bo vedno pri roki in pred očmi. Zavoljo boljšega pregleda si vpisujte v neošteviičena polja skupno število aktivnosti za vsak mesec. Vpisujte do konca leta, pa čeprav ste 150 predvidenih aktivnosti dosegli že poprej! Povabite ženo (moža), prijateljico (prijatelja) in tekmujte z njim, kdo bo izpolnil več polj aktivnosti TRIM, kdo bo izgubil več kilogramov, kdo bo več preplaval, prekolesaril, prepešačil in podobno. • Karton značke TRIM je namenjen predvsem odraslim. Dajemo vam ga po osnovnih organizacijah sindikatov, TVD Partizan in občinskih zvezah za telesno kulturo, na voljo pa vam je tudi v nekaterih kioskih in športnih trgovinah. Kdor bo kupil karton sam, naj povpraša najprej v svoji organizaciji, kako je s to akcijo. Cc ni nikogar, ki bi na koncu leta pregledal karton in vam izročil značko, se obrnite na odbor, ki vodi akcijo TRIM v vaši občini. Ce tudi ta ne dela, pošljite karton do 15. januarja prihodnjega leta na naš naslov v Ljubljano. Zr.ačko vam bomo poslali po pošti do konca januarja. Vrnili vam bomo seveda tudi karton, ki ga boste zadržali in vam bo rabil za primerjavo nove aktivnosti, če se boste znova vključili v TRIM. Značko TRIM boste prejeli brezplačno, želimo vam mnogo razvedrila in rekreacije! • ZAKAJ SE REDITE? Cim težji si, tem raje sediš in tem bolj se rediš Odrasli ljudje menijo, da je posem normalno, če se vsako leto nekoliko zredijo. Pravijo, da so se popravili in da so »dobrega videza«. Kako zmotno mišljenje! Vsak odvečen kilogram pomeni dodatno obremenitev za srce, ožilje, dihala in prebavila. Prevelika telesna teža, ki ste jo dobili med 30. in 40. letom, čezmerno obremenjuje mišice in sklepe, kar čutite r.a primer pri hoji navkreber. Zakaj se redimo? Vzrok je treba iskati v nepravilni in preobilni hrani in na drugi slrani v nezadostnem gibanju. Izgovor o posebni nagnjenosti k debdosti ali o delovanju žlez drži le v redkih primerih. Večinoma je tega krivo posebno veselje do hrane, počasna hoja in lagodnost nasploh! Morali bi jesti manj, kajti v tem primeru si ne bi po nepotrebnem večali želodca, kar spet vzbuja tek. Zato je bolje, da jeste kvalitetnejšo hrano (manj krompirja, testenin in kruha ter več nemastnega mesa, perutnine, jajc, sadja in zelenjave). Zaužijte le toliko, kolikor organizem potrebuje za življenje in delo, ne pa toliko, kolikor gre v želodec. Tudi pri uživanju tekočin bi morali biti zmernejši Več kot dva decilitra vode, čaja ali piva bi stneii popiti le, če ste se poprej močno potili. Redimo pa se tudi zavoljo tega, ker preveč sedimo in se premalo gibljemo! Pri delavcih, ki opravljajo poklic sede, ostaro «sak dan neizkoriščenih okrog 300 kalorij (7000 kalorij pomeni en kilogram več), ki bi jih morali potrošiti na primer z eno uro hoje. Ce ste preveč rejeni, vam to pokaže naslednji izračun: idealna teža = telesna višina — 100. Ljudje s težjimi kostmi lahko od telesne višine odštejemo samo 95, medtem ko naj lažji (ženske) odštejemo 105. KAKO SHUJŠATI? Kratek pas, dolgo življenje Rejenost, ki se je navadno zavemo šele pri štiridesetem ali petdesetem letu, je običajno posledica napak, ki smo jih zagrešili vse od polnoletnosti dalje. Seveda pa bi bilo napačno, če bi začeli shujševalno kuro v želji, da bi posledice desetih let popravili v nekaj tednih. To bi zagotovo škodovalo zdravju. Zdrav človek lahko namreč normalno shujša le za okoli 6 kilogramov letno. Ce želimo shujšati, moramo biti vztrajni in potrpežljivi. Spremenimo odnos do hrane! — Pritrgajmo si v začetku samo malenkost (pustimo na krožniku maščobo, žlico krompirja)! — Pri večerji ne jejmo kruha, če ga večerja ne terja! — Ne jejmo preveč slano in tudi ne preveč sladko! — Ne pijmo po nepotrebnem! (Dalje na 8. strani) TRIM... (Nadaljevanje s 7. strani) Več gibanja vsak dan! čc bomo vsak dan eno uro hodili ali se ukvarjali s kako dr ušjo podobno aktivnostjo, se ob nespremenjeni količini kalorij v hrani ne bomo redili. Ce želimo shujšat', pa se moramo ukvarjati dodatno in redno (vsak dan) z aktivnostmi, ki r.as bodo dodobra oznojile. To so športne panoge, ki terjajo daljšo aktivnost — hitra hoja, tek, plavanje na dolge proge, kolesarjenje, planinstvo, športne igre in podobno. Ne zadovoljite se zgolj z domačo telovadbo, ki je sicer zelo koristna za gibljivost ter moč sklepov in mišic, ne pa enako tudi za izgubo teže. Pomaga nam le toliko, da lahko sedemo za mizo, ne da bi se bali, da sc bomo zredili. Tolščo lahko izgubimo le po vsem telesu, ne pa samo na trebuhu. Svet boleha zaradi prevelikega želodca in premajhnega srca UGOTOVILI SO ... — V ZDA imajo prebivalci na voljo trikrat več prostega časa, kot so ga imeli leta 1900. — Prof. dr. Mulatov je ugotovil, da sc je v industrijsko močno razvitih državah v zadnjih sto letih fizična storitev človeka zmanjšala v celotni potrošnji energije od približno 90 odstotkov na en odstotek. Človek današnje generacije preživi 150.000 ur življenja sede! — Moški, stari 35 do 40 let, pretečejo 500 m v poprečju počasneje kot 10-letne deklice. — Ženske med 35. in 40 leti pretečejo 30 m počasneje kot 7-letnc deklice. — Moški med 30. do 35. leti vržejo žogo tako daleč kot 15-letni dečki. — Pri voznikih londonskih avtobusov, ki so stari 35 do 40 let, nastopi srčni irfarkt osemkrat pogosteje kot pri sprevodnikih enonadstropnih avtobusov, ki tekajo po stopnicah gor in dol. — Pri poslovnem in vodilnem osebju, pri sodnikih in odvetnikih je prezgodnja smrtnost r.a 100.000 prebivalcev 5,7-krat pogostnejša kot pri gradbenih delavcih, planincih in kmetih. — Smučarski tekači na Finskem živijo poprečno 7 let dlje kot drugo prebivalstvo. Podobne ugotovitve veljajo prav gotovo tudi za naše razmere. Redno gibanje je človeku prav tako potrebno kot hrana, pijača in spanje KAJ STORITI? Ce je vaš utrip v mirovanju nad 80 v minuti, ste v zelo slabi formi, zato prihranite srcu preveliko število odvečnih udarcev, ki jih mora opravljati zaradi vaše neaktivnosti! Najenostavnejša telesna vaja je hoja Pustite raje avto doma, če lahko opravite peš ali s kolesom! Ne čakajte na dvigalo, kajti hoja po stopnicah krepi mišice in utrjujejo sklepe! Hitra hoja v službo je več vredna kot nekaj jutranjih telovadnih vaj! Hoja pomeni! — za mišice prepotrebno vsakdanjo aktivnost — za srce in ožilje zdravo urjenje — za pljuča povečanje kapacitete in več kisika — za živčevje poživitev krvnega obtoka, ki povzroči, da se po izdatni hoji na izletu v planine tako tobro počutimo. Skratka, hoja je osnovna vaja za povečanje vztrajnosti, pri čemer pa ne smemo pozabiti tudi na spretnost, hitrost in moč. Prvi dve lastnosti bomo razvijali j! raznimi igrami z žogo. Zlasti je treba skrbeti za mišično moč. Vsakdo bi moral imeti tako močne noge, da bi lahko preskočil plot ali drugačno nizko oviro in vsaj toliko močne roke, da bi lahko visel na drogu, krogih ali na veji. Kaj pa mišičje trupa? Ne smemo dovoliti, da bi dobili ohlapne trebušne mišice. Kajti za zdravje, za pravilno lego notranjih organov in za lepo oblikovano postavo mora biti trebušna stena napeta. Zato svetifjemo redne vaje leže na tleh vsako jutro ali vsak večer! še trije pomembni nasveti za vsakogar — Pred vsako vadbo sc najprej ogrejte, razgibajte predvsem tiste mišice, ki bodo najbolj aktivne, šele potem, ko vam srce bije malo hitreje in pride zavoljo tega več krvi v mišice, se lotite težjih nalog. — Vadite postopno. Organizem potrebuje več tednov, da se utrdi in usposobi za težje naloge. Ce vas bo drugi dan »vse bolelo«, ste verjetno pri vadbi pretiravali. Toda bodite brez skrbi, bolni niste. — Vadite vsak dan po malem in vztrajno! Zagotovo boste uspeli! Izgubili boste odvečno težo! Postali boste močnejši, odpornejši in sposobnejši. Počutili se boste bolje in bolje. Zato bodite v življenju »po novem« vztrajni, potrpežljivi in dosledni. BH ■ ■ II ■ B ■ ■ HM ■ ■ ■ ■ ■ M ■ ■ OBVESTBLO Klub štipendistov ZP Iskra organizira za štipendiste ZP ENOTEDENSKO SMUČANJE NA KRVAVCU od 7. do 13. februarja. Prijave sprejema do sobote, 29. januarja Referat za štipendije, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad I, tel. št. 55-021, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije, če bo prijavljenih več kot 25 kandidatov, bodo imeli prednost študentje višjih letnikov in absolventi. Dodatno obveščamo, da bo v januarju in februarju VEČ ENODNEVNIH SMUČARSKIH IZLETOV za štipendiste ZP po že ustaljeni obliki. Prvi bo v četrtek, 27. januarja 1972 na Krvavec. Prijave sprejema in daje informacije Referat za štipendije, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, telefon št. 55-021 do torka, 25. januarja in sicer do 12. ure. IB ■ BI ■ ■ KB Klub štipendistov ZP iskra ■■ ISKRA — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV V ZP ISKRA — KRANJ RAZPISUJE - dva prosta delovna mesta J'4. ■ OPERATERJA NA LUKNJAČIH IN VERIFICIRKAH "5 Pogoj: Dokončana osemletka in vsaj eno do dve leti prakse na luknjačih ali verificirkah. Vse interesente-tke prosimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov: ISKRA-CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, 61000 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 2 — najpozneje 10 dni po objavi tega razpisa. ■■ »ISKRA« Tovarna elektronskih instrumentov Horjul razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA OSNOVNIH DELAVNIC 2. KOMERCIALIST I 3. GLAVNA KUHARICA 4. ADMINISTRATOR Pogoji 1. visoka izobrazba 2 leti prakse, višja izobrazba 5 let prakse in srednja izobrazba in 8 let prakse; 2. višja izobrazba in 2 leti prakse, ter srednja izobrazba in 5 let prakse; 3. srednja izobrazba in 1 leto prakse, KV kuharica ir.- 6 let prakse; 4. srednja strokovna izobrazba in 1 leto prakse ali nižja strokovna izobrazba in 3 leta prakse. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Prevoz na delo iz Ljubljane in Vrhnike zagotovljen. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa pošljite na naslov: ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov Horjul v ZP ISKRA KRANJ do 1. 2. 1972. OBVESTILO KANDIDATOM ZA IZREDNI VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO Vse kandidate za izredni študij na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani obveščamo, da je 17. t. m. pe-dagoško-znanstveni svet fakultete sprejel program višješolskega študija, ki ga bo organizrala Iskra za člane svojega kolektiva. Pričetek študija bo v drugi polovici februarja. Kandidate bomo v prihodnji številki podrobneje seznanili s točnim začetkom študija, o programu šolanja in z vsem v zvezi z vpisom. Pred pričetkom predavanj pa bomo pripravili sestanek s kandidati, na katerem bomo skušali odgovoriti še na vsa ostala vprašanja, ki se bodo pojavila v zvezi z izrednim študijem. Prav tako bomo prihodnjič objavili datum sprejemnih izpitov za tiste kandidate, ki nimajo srednješolske izobrazbe. Vse, ki se še želijo prijaviti za omenjeni študij pozivamo, naj se telefonično prijavijo na referatu za izobraževanje in štipendiranje ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad I, tel. 55-021, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije. Organizacijsko-lcadrovsko področje ZP Iskra ■ ■ IB ■ ■ ■ d ■ ■ ■ ■ ■ ■ Pregledne tekme naših smučarjev Vsakoletne zimsko športni igre Iskre so najboljša pri ložnost, da naši številni ak tivni smučarji pokažejo vs< svoje znanje na veleslalomu Do letošnjih nas loči komaj dober mesec dni, vendarle \ vseh naših tovarnah že resne pripravljajo nanje. Dokaz za to so tudi pregledne tekmi smučarjev Iskra Commerce in tovarn »Aparati«, »Napra ve«, »Elementi« in »Avtoma tika«, ki bodo svoje moči pretehtali že 5. februarja na veleslalomu v Mojstrani. Komisija za šport in rekre aciio pri sindikalnem odboru ZP je na svoji zadnji seji sklenila, da se vseh tekmo vanj, ki iili komisija prireja, morajo obvezno udeležiti tudi vsi športni referenti, pa tudi predsednik in tajnik sindikata ZP. Na seji komisije je bilo nadalje sklenjeno, da bodo pred letošnjimi letnimi športnimi igrami Iskre tekmovanja v posamezni disciplini in sicer: smučanje 5. februarja v Moistrani. kegljaško tekmovanje v Trbovljah, balinanje v Novi Gorici, namizni tenis v Ljubi ia»j. šab v Liubljani in strelianje v Kranju. Organizatorji posameznega tekmovania botto pravočasno obvestili vse tekmovalce (šoortne referente! za kraj in čas tekmovanja, Ce se tekmovalec vabilu na to teVmovanie ne bo odzval, bo moral nlačati 100 dinarjev (za stroške tekmovanja), ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega moža in očeta JANKA FLANDRA se iskreno zahvaljujem k» lektivu tovarne »Elektroni» hanika« Kranj, predvsem pa njegovim sodelavcem iz oddelka za preiskavo materiali; za izraze sožalja, darov» no cvetje, izkazano pomoč, spremstvo na njegov! zadnji poti ter za poslovilne besedi; ob odprtem grobu. Žena Hilda s sinom j ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ANDREJA HORVATA se iskreno zahvaljujem sodi lavccm v obratu Števci m EMI tovarne »Elektromeh» nikc« Kranj za izraze sožalja in finančno pomoč. Hčerka Tilka Mezek l družino ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj,, industrije za elektromehanikg telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuj« uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Od' govorni urednik: Janez Sik — Izhaja tedensko — Rokop» sov ne vračamo — Naslot uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka ‘4, telefoD 22-221 int. 333 — Tisk in klišeji »CP Gorenjski tisk« Krasi Združeno podjetje ISKRA Kranj * T * ' * .•»■»■i,«»,»/' Komisija za izdelavo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v Združenem podjetju Iskra daje v razpravo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v Združenem podjetju ISKRA Kranj uvro Z namenom uveljavljanja samoupravnega sprtražuma o osnovali In merlllli za delitev dohodka in osebnega dohodka kovinske in elektro industrije Slovenije In smotrnega izvajanja enotne politike delitve dohodka in osebnih dohodkov organizacijskih enot ZP Iskra Kranj in Združenega podjetja Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente Kranj (v nadaljnjem besedilu: »podpisnice sporazuma«) sprejemajo organizacijske enote ZP ISKRA Kranj, skladno z določili 185. člena Statuta ZP ISKRA Kranj naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah in merilih za določitev dohodka in osebnih dohodkov T. DEL Ugotavljanje in delitev dohodka 1. člen Po tem sporazumu se dohodek ugotavlja tako, da se celotni dohodek zmanjša za porabljena sredstva, zakonske in pogodbene obveznosti ter poveča za znesek amortizacije obračunane nad predpisanimi stopnjami. Dohodek se ugotavlja med letom s periodičnimi obračuni, za poslovno leto pa po zaključnem računu. 2. člen Dohodek po prvem členu delijo podpisnice sporazuma na podlagi splošnih aktov ob upoštevanju določil tega sporazuma. 3. člen Pri delitvi dohodka na sredstva za dodeljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela po tem sporazumu, sprejemajo podpisnice sporazuma načela poslovne uspešnosti, produktivnosti dela, rentabilnosti vloženih sredstev, akumulativnosti poslovanja, nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter zagotavljanja ustrezne življenjske ravni zaposlenih. 4. člen Sredstva za zagotavljanje osebnih potreb delavcev se oblikujejo na podlagi: a) kalkulativnih osebnih dohodkov, ki zajemajo: — kalkulativne osebne dohodke po obračunskih skupinah, — dodatek za delo v podaljšanem delovnem času, — dodatek za delo ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih, — dodatek za delo v nočnem delovnem času, — dodatek za posebne pogoje dela, — pribitek za vodilne delavce in individualne izvršilne organe upravljanja; b) faktorja stimulacije, ki je sestavljen iz: — faktorja stimulacije, ki izraža rentabilnost vloženih sredstev in stopnjo akumulativnosti poslovanja organizacij združenega dela, 1 — faktorja stimulacije, ki izraža delež akumulacije v dohodku organizacij združenega dela. 5. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da so osnove in merila za izračun kalkulativnih osebnih dohodkov po obračunskih skupinah naslednje: I. za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnice sporazuma ne predvidevajo pridobitve kvalifikacije ali priuče-nosti 900 din neto na mesec. II. za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice in ki zasedajo delovna mesta za katera splošni akti podpisnic sporazuma predvidevajo pridobitve polkvalifikacije ali priučenost, 1000 din neto na mesec; III. za skupino delavcev s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu in za skupino delavcev, ki imajo pridobljeno strokovno usposobljenost za kvalificiranega delavca na podlagi spričevala oz. potrdila izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole. Zavoda za tehnično izobraževanje ali Zavoda SRS za varilno tehniko), 1600 din neto na mesec; IV. za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo ali imajo družbeno priznan poklic in so opravili izpit za visokokvalificiranega delavca ter imajo spričevalo oz. potrdilo izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole, Zavoda za tehnično izobraževanje, Zavoda SRS za varilno tehniko ali bivše okrajne komisije) 1800 din neto na mesec; V. za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehnične šole in tehnične srednje šole ter za delavce, ki j im je na podlagi zakonitih predpisov priznana srednja izobrazba, 2000 din neto na mesec; VI. za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, I. stopnjo fakultete ali opravili z zakonom predpisan strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, 2400 din neto na mesec; VII. za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete, 3000 din neto na mesec; VIII. za skupino delavcev, ki so po diplomi šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistratura in podobno), 3400 din neto na mesec; IX. za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, 4000 din neto na mesec. Navedeni zneski veljajo za polni delovni čas, t. j. 182 ur mesečno. Osnove za dokazilo dosežene strokovne izobrazbe je delovna knjižica in ustrezno spričevalo ali potrdilo. Obračunske osnove se povečajo ob koncu leta v skladu z ugotovljenim povečanjem življenjskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 % na leto, upoštevajoč pri tem, skladno z ekonomsko politiko SRS porast družbene proizvodnosti dela. 6. člen Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna oz. za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni mesečni neto obračunski zneski po dejanski strokovni usposobljenosti delavca s pribitkom 40 %. 7. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da znašajo: — dodatek za delo o podaljšanem delovnem času 50 % od obračunske postavke ali od grupe dela delavca, — dodatek za delo ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih 50 % od obračunske postavke ali grupe dela delavca, — dodatek /a delo v nočnem delovnem času med 22. in 6. uro, 30% od obračunske postavke ali od grupe dela delavca. 8. člen Za dela, ki so težka, zdravju škodljiva, posebno umazana, nevarna, pri veliki vročini, v velikem ropotu in vibraciji ali pod učinkom ionizirajočih sevanj, podpisnice sporazuma s svojim splošnim aktom določijo dodatek za posebne pogoje dela. Glede na vrsto in intenziteto vpliva in okoliščin za delo na delovnih mestih iz 1. odstavka tega člena, se višina dodatka za posebne pogoje dela določi z enakim zneskom za enako stopnjo vpliva, ki je: din neto — manjša izpostavljenost težkim pogojem dela 0,50 — srednja izpostavljenost ležkim pogojem dela 1,00 — velika izpostavljenost težkim pogojem dela 1,50 — zelo velika izpostavljenost težkim pogojem dela 2,00 — najtežja izpostavljenost težkim pogojem dela , 3,00 Pri določitvi intenzitete vpliva posameznih dejavnikov in težine pogojev dela se mora upoštevati ekološke meritve po JUS in mednarodnih standardih, ki jih opravi pristojni zavod, Podpisnice sporazuma motajo opraviti ekološke meritve v roku enega leta po podpisu tega sporazuma. Dokler podpisnice sporazuma ekoloških meritev niso opravile, uporabljajo merila za posebne pogoje dela po doslej veljavnih splošnih aktih, 9. člen Knlkulativni osebni dohodek iz 4. člena se izračuna tako, da se število zaposlenih po posameznih obračunskih skupinah pomnoži z ustreznimi zneski iz 5. člena. Vsota produktov se pomnoži s številom mesecev v obračunskem obdobju in poveča za dodatke iz 6., in 8. člena za isto obdobje. število zaposlenih se ugotavlja na podlagi dejansko plačanih ur (redne delovne ure, plačani zastoji, odmori, državni prazniki, letni dopust, odsotnost z dela z nadomestilom in bolniški izostanek do 30 dni) deljenih s 182. FS:-1 + 0,3 l/AKX,00 \ DOH Izračun se izvede na 3 decimalke. VS = poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva AK *» akumulacija (DOH-KOD) CD = cclotni dohodek DOH = dohodek iz 1. člena Pri izračunu FS se lahko upošteva FS. največ do 1,15, čeprav FSi doseže po izračunu višjo vrednost. FSi se mora upoštevati tudi manjši od 1,0, če je AK negativna. Pri izračunu FS; dobimo iracionalno število, , AK X 100 kadar je količnik ——-------manjši od 10, zato DOH v tem primeru spremenimo vrednost pod korenom v pozitivno številko in korenimo. V drugem členu formule za FS. pa predznak (+) spremenimo v minus (—) (1 — 0,03 X). V lem primeru je FS: manjši od 1,0. 12. člen Sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb (SOD) iz 4. Člena se izračunajo: SOD - KOD X FS Cc SOD ne zagotovi AK v višini 5 % KOD, mora podpisnica sporazuma najprej izločiti v sklad skupne porabe sredstva v višini 5 % KOD za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev iz 18. in 21. člena tega sporazuma. 13. člen Če kaka podpisnica sporazuma ne izplača OD v višini, ki jo dovoljuje ta sporazum, nastane pri tem neizkoriščena masa OD, to maso pa lah ko odobri PO ZP na pismeno vlogo tisti podpisnici sporazuma, kateri ne omogoča SOD po spo razumu ustrezno višino izplačila OD. Sklep PO ZP je veljaven, če zanj glasujejo vsi člani PO ZP. Neizplačano maso OD, ki nastane kot pozitivna razlika med skupnim obračunom SOD ZP ISKRA — podpisnic tega sporazuma in seštevkom SOD posameznih podpisnic sporuzuma, odobri PO ZP na pismeno vlogo tisti podpisnici sporazuma, -kateri ne omogoča SOD po sporazumu ustrezno višino izplačila OD. Sklep o tem sprejme PO ZP z večino glasov navzočih članov. 10. člen 14. člen Kalkulativni osebni dohodek ugotovljen po 9. členu se pomnoži s faktorjem stimulacije FS, ki je sestavljen iz FSi in FS>. 11. člen FS se izračuna: FS - FS. X FSi FS,- 1 + 0,2 f^ + ^ | ^VS CD J Podpisnice sporazuma soglašajo, da znaša najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času (182 ur na mesec) 800 din neto. 15. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da se najvišji mesečni neto OD (OD max) za organizacijske enote ZP in za Združeno podjetje Iskra izračuna po naslednjih osnovah in merilih: — Korigirani poprečni KOD (RODk) — faktor stimulacije FS — število zaposlenih (po staležu) Naj višji osebni dohodek se izračuna na na-slcdjni način: ODm = KODi. X FS X K, KODk se ugotavlja po naslednji tabeli: Povprečni KOD KODk Osnova za nadomestilo OD je povprečni OD, ki ga je delavec dosegel za polni delovni čas v koledarskem letu, pred letom v katerem ie nastal primer, zaradi katerega ima pravico do nadomestila. Delavec, ki prvič ali po prekinitvi, daljši od enega leta, stopa v delovno razmerje in v tom delovnem razmerju še nima 9 mesecev nepretrgane delovne dobe, prejme 60 °/u od poprečja OD za vse primere izostanka. do 1000 din 1000 din 1001—1 no din 1025 din 1101-1200 din 1075 din 1201-1300 din 1120 din 1301-1400 din 1160 din 1401-1.500 din 1200 din 1501-1600 din 1245 din 1601-1700 din 1285 din 1701-1800 dm 1325 din 1801-1900 dm 1360 din 1901-21X10 lin 1400 din nad 2000 din 1425 din Povprečni KOD v zgornji tabeli sc izračuna: KOD (po členu 9) Povprečni KOD - ------------- ----- število zaposlenih po staležu K, sc določi po naslednji tabeli: Število zaposlenih K, do 100 101— 250 251— 500 501- 1000 1001- 1500 1501— 2500 2501— 4000 4001- 6000 6001- 9000 9001-12000 nad 12000 3.0 3.3 3.6 3,9 4,2 4,5 4,8 5.1 5.4 5.7 6,0 Tako izračunan najvišji osebni dohodek velja za delo v polnem delovnem času. Najvišji osebni dohodek nc sme presegati znesek 6000 din neto, čc je FS enak ali manjši od 1,0. 16. člen 17. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da se iz mase OD formirane po 12. členu tega sporazuma izplačujejo: — za službena leta po naslednji tabeli: Mesečni dinarski dodatek na OD za čas zaposlitve in po dejanski izobrazbi delavcev: čas zaposlitve Dejanska izobrazba delavcev v Iskri let skupno let VS VS SS VK, KV NS, PK, NSS, NK 4— 7 60 48 —__ __ 7-10 10-15 88 68 36 24 20 10-15 15-20 120 88 46 34 31 15-20 20-25 181 119 93 72 43 20-25 25-30 300 260 220 180 100 25-30 30-35 350 310 270 230 160 nad 30 nad 35 400 360 320 280 240 — nadomestilo za OD za čas letnega dopusta in odsotnosti z dela do 7 dni ter odsotnosti zaradi šolanja ustreza povprečni akontaciji OD, ki ga je imel delavec v preteklih 3 mesecih; — v vseh primerih plačanih odsotnosti z dela, ki jih predvideva TZDR, se izplačuje nadomestilo v višini, ki ga odreja sam zakon; — v primerih prekinitve dela brez krivde delavca, ima delavec pravico do nadomestila, ki znaša: a) povprečni OD za pretekli mesec, če opravlja druga dela, b) 80 % povprečnega OD za pretekli mesec za čas čakanja ali če je poslan domov. 18. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da nadomestilo OD za prvih 30 dni bolezenskega izostanka, ko gre nadomestilo v breme organizacij, znaša: — 80 % za spremstvo in nego svojca, — 90 % za bolezni in nesreče izven delovnega časa, — 100 % za nesreče pri delu in poklicne bolezni. Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, ki bremenijo sklad skupne porabe, izplačevale v naslednjih zneskih: — regres za 'etni dopust 600 din neto na zaposlenega na leto; — regres za prehrano najmanj 30 din in največ 50 din na zaposlenega na mesce in se ne sme izplačati v gotovini; — 50 % premija za kolektivno nezgodno zava-rovanje in to najmanj 3 din na mesec; — socialno in zdravstveno pomoč: a) plačilo posebno dragih zdravil, ki bi preprečila delavčevo trajno nezmožnost za delo ali smrt in jih mora sicer delavec sam plačati ter plačilo specialnega zdravljenja v tujini, b) preventivni specialni zdravniški pregledi vseh članov delovne skupnpsti, c) v času okrevanja po prestanih težjih boleznih ali v primerih psihične oz. fizične izčrpanosti, ki so posledica preobremenitve ali prenapornega dela, plačilo tritedenskega bivanja v klimatskih in kopaliških krajih. To naj bi veljalo tudi vsako leto za vse borce NOV, ki po obstoječi zakonodaji nimajo te možnosti in so pri podpisnicah sporazuma v delovnem razmerju za nedoločen čas, d) občasna materialna, denarna pomoč delavcu samohranilcu, v mesečnem znesku do din 500,— v času njegove bolezni, če njegovi mesečni osebni dohodki ne presegajo din 1.500.—. Enako pomoč prejme tudi delavec samohranilec, čigar ožji družinski član ima težjo bolezen in ni pridobitno sposoben. e) 50 % stroškov pogrebnine po računu pogrebnega zavoda sporazumno z družino umrlega ter stroške za osmrtnico in venec podpisnice sporazuma — nagrade delavcem za večletno delo v ZP ISKRA in sicer: — za 10-letno delo 1.000 — za 20-letno delo 2.000 — za 25 let in več 2.500 — nagrada delavca za njegovo delo v ZP ISKRA ob odhodu v pokoj ali ob smrti delavca in sicer: — od 2—10 let 1-mesečni OD od 10—20 let 2-mesečni OD nad 20 let 3-mesečni OD zadnjega meseca ali poprečje OD delavca, če je to zanj ugodnejše, — odpravnine ob odhodu v pokoj se ne izplača. 19. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da ne >bodo izplačevale v breme materialnih stroškov višjih osebnih prejemkov kot so: — dnevnice za odsotnost od 8—12 ur od 12—24 ur za vodilna VS in Vš delovna mesta 60,— din 80,— din za ostala delovna mesta 50.— din 70.— din — stroški prenočevanja po predloženem računu, vendar največ za hotel B kategorije. Podpisnice sporazuma lahko s svojimi samoupravnimi akti omejijo izplačevanje dnevnic za potovanje do določene relacije. — dnevnice za potovanja v inozemstvo določa predpis veljaven za upravne organe; delavci pa se razporedijo v naslednje skupine: vodilna, VS in Vš delovna mesta I. skupina ostala delovna mesta II. skupina — povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene v višini 0,90 din za dejansko prevožen kilometer. Izplačilo potnih pavšalov ni dovoljeno. — povračilo za ločeno življenje VS, Vš 500.— din neto na mesec SS in poklicni 400.— din neto na mesec V času letnega dopusta povračilo za ločeno življenje ne pripada. — povračilo zaradi zvišanja stroškov med bivanjem in delom na delovišču izven stalnega bivališča (terenski dodatek) znaša 700.— din mesečno — povračilo za ločeno življenje in terenski dodatek se medsebojno izključujeta. 20. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo zneske iz 17. in 18. členia valorizirale v skladu z gibanjem stroškov, ki jih ti zneski pokrivajo, upoštevajoč ugotovitve Zavoda SRS za statistiko, kadar se ti stroški zvišajo za več kot 5 %, skladno z določili splošnega družbenega dogovora. 21. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma soglašajo, da bodo izplačevale v breme materialnih stroškov: — povračilo delavcem za prevoz na delo in z dela, stroške nad 30.— din (30.— din prispeva delavec sam) ■ i ■ — nagrade za počitniško prakso, dijakom srednjih in poklicnih šol od 600.— do 650.— din, študentom tišjih in visokih šol od 800.— do 850 — din na mesec, odvisno od ocene v času prakse, inozemskim študentom, ki so na praksi pri podpisnicah sporazuma 1.000,— din na mesec — nagrade vajencem po predpisu občinske skupščine, na katere teritoriju je podpisnica sporazuma — odškodnine novatorjem in racionalizator-jem tehničnih, ekonomskih in organizacijskih izboljšav po splošnem pravilniku ZP ISKRA — za izobraževanje najmanj 2,5 % višine sredstev od bruto OD — za stanovanjsko izgradnjo najmanj 4°/o višine sredstev od bruto OD — selitveni stroški se povrnejo delavcem v naslednjih primerih: a) če je po delovni obveznosti razporejen na delo v drug kraj b) če je zaradi upravičenih razlogov (pomanjkanje stanovanja, konec šolskega leta zaradi šoloobveznih otrok, hujša bolezen delavca oziroma ožjega družinskega člana, odhod delavca na vojaške vaje) odložil selitev v času, ko je bil premeščen v drug kraj c) če se je ob upokojitvi naselil v drugem kraju ali, če se je ožja družina umrlega delavca naselila v drugem kraju — za oba navedena primera v roku največ enega leta. Za selitvene stroške se upoštevajo: 1. izdatki za selitev delavca, njegove ožje družine in njihovih premičnin 2. izdatki za dnevnice delavca in članov njegove ožje družine. Pri tem se obračunajo: a) stroški prevoza premičnin z najprimernejšim prevoznim sredstvom in stroški tujih storitev ob Selitvi, po predloženih potrjenih računih b) stroški za prevoz delavca in članov njegove ožje družine po ceni vozovnice c) dnevnice delavca v višini določene po temu sporazumu, za člane njegove ožje družine pa največ do višine 50 % vrednosti dnevnic. — povračilo stroškov za delovne obleke v višini, kot jih odrejajo ustrezni splošni akti podpisnic samoupravnega sporazuma. 22. člen Delavski sveti podpisnic samoupravnega sporazuma so obvezni sprejeti terminske programe izplačil, za opravljanje del v civilnopravnem razmerju, ob periodičnih in zaključnih računih pa posebej obravnavati ta izplačila. Taki izdatki bremenijo materialne stroške poslovanja. Podpisnica samoupravnega sporazuma ne more sklepati civilno-pravnih razmerij z delavci, ki so zaposleni pri njej. Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo v primeru, ko zaradi modernizacije nastopijo tehnološki viški delovne sile, za odvišno delovno silo, v okviru investicijskih sredstev, predvidele tudi sredstva za odpirauje novih delovnih mest za prekvalifisacijo odvišnih delavcev. II. MERILO POSLOVNE UČINKOVITOSTI 24. člen Ce podpisnica sporazuma ne doseže delilnega razmerja predvidenega v 11. členu sporazuma (90:10) se uporabi naslednji postopek: 1. Generalni direktor ZP imenuje strokovno komisijo v roku 8 dni od ugotovitve tega stanja 2. Komisija mora v 15 dneh od imenovanja podati generalnemu direktorju poročilo o stanju in najnujnejših ukrepih za sanacijo. 3. Generalni direktor ZP uvede ustrezne ukrepe in po 3 mesecih poroča poslovnemu odboru o učinkih izvedenih ukrepov. Ce podpisnica sporazuma ne dosega po izračunu iz samoupravnega sporazuma niti 5 % KOD za sklad skupne uporabe in zato zmanjša SOD, se uporabi naslednji postopek: 1. Generalni direktor imenuje strokovno komisijo v roku 8 dni od ugotovitve stanja 2. Komisija mora v 15 dneh od imenovanja podati generalnemu direktorju poročilo o ugotovljenem stanju in najnujnejših ukrepih za sanacijo 3. Generalni direktor ZP predlaga ustrezne ukrepe poslovnemu odboru ZP. Ta pa mora takoj ustrezno ukrepati. 25. člen V kolikor podpisnica sporazuma izplača OD nad višino, določeno s samoupravnim sporazumom brez odobritve poslovnega odbora ZP, se ta sredstva obdavčijo po osnovah, katere predvideva zakon o samoupravnem sporazumevanju (Uradni list SRS 4-15/71). Sredstva zbrana na ta način se odvajajo v rezervni sklad ZP in služijo za eventuelno plačilo prispevka v republiški sklad skupnih rezerv ob morebitni prekoračitvi neobdavčene mase OD za ZP Iskra. V kolikor podpisnica sporazuma v obračunskem obdobju izplača OD nad višino, določeno s tem sporazumom in s tem zaide v izgubo, mora v naslednjem obračunskem obdobju prilagoditi izplačilo OD tako, da nadoknadi preveč izplačano maso po samoupravnem sporazumu. Za zagotovitev upoštevanja določb samoupravnega sporazuma izda generalni direktor ugotovitveno odločbo pristojni podružnici SDK. Jr III. POSTOPEK ZA IZKAZOVANJE IN PRIMERJANJE DELITVENIH ELEMENTOV 26. člen Mesečni podatki za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo samoupravnega sporazuma iz knjigovodstva podpisnic sporazuma, morajo biti na voljo pooblaščenim osebam v ZP Iskra in SDK. Sestavni del sporazuma je metodologija za izkazovanje in primerjanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih tega sporazuma. Podpisnice samoupravnega sporazuma so dolžne prikazati zneske in kvantifikacijo po tej metodologiji. 27. člen Sprejem in izvajanje sporazuma Podpisnice tega sporazuma so: — organizacijske enote ZP, katere so pooblastile ZP Iskra, da za njih podpiše samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije; — ZP iskra, industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente — Kranj. 28. člen Sporazum prične veljati, ko ga sprejmejo DS vseh podpisnic sporazuma v enakem besedilu, izvaja pa Se po določilih samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebniii dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije. DS podpisnice pooblasti direktorja organizacijske enote za podpis sporazuma. 29. člen ZP Iskra Kranj izkazuje izvajanje tega sporazuma in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektroindustrije Slovenije pristojni podružnici SDK in to le za podpisnice tega sporazuma, na osnovi finančnih podatkov ZP Iskra Kranj. Organizacijske enote ZP Iskra Kranj, ki tega sporazuma niso podpisale, izkazujejo izvajanje samoupravnega sporazuma, čigar podpisnice so, neposredno pristojni podružnici SDK. K temu samoupravnemu sporazumu lahko pod enakimi pogoji pristopijo obstoječe in nove organizacijske enote ZP Iskra, če poprej pristopijo k samoupravnemu sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije preko ZP Iskra. 31. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsaka od podpisnic, da jih v pismeni in obrazloženi obliki posreduje ostalim podpisnicam in generalnemu direktorju ZP Iskra, kateri začne postopek tako, da skliče najprej sestanek odgovornih predstavnikov vseh podpisnic. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot je v 28. členu predpisan za sprejemanje tega sporazuma. 32. člen Izvajanje r.oločb tega sporazuma spremlja organ v Strokovnih službah ZP Iskra, katerega za to pooblasti generalni direktor. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Nagrade za večletno delo v ZP Iskra iz člena 18 se izplačajo vsem, ki dosežejo eno od obdobij iz citiranega člena, z omejitvijo, da v istem koledarskem letu ne more dobiti dveh nagrad hkrati. 34. člen Podpisnice tega sporazuma morajo svoje statute in druge splošne akte prilagoditi temu sporazumu v dveh mesecih po podpisu, če pa je statut ali splošni akt podpisnice po tem roku v nasprotju z določili tega sporazuma, veljajo določila tega sporazuma. 35. člen O tem, kar ni določeno s tem sporazumom, veljajo določila samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije. Podpisnice samoupravnega sporazuma Organizacijske enote ZP Iskra naj o predloženem Predlogu razpravljajo in naj svoje pismene pripombe pošljejo Komisiji za izdelavo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v ZP Iskra, najkasneje do 5. februarja 1972.