KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gL 40 kr., za čete V tiakarnici sprejemaca za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „
eetert leta 1 gL 30 kr. Danica'1 dan poprej.
Tečaj XXXVIII.
V Ljubljani, 6. svečana 1885.
Ust 6.
Premišljevanje in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
Jezus — zgled pokorščine.
S ponižnostjo je najtesneje zvezana pokorščina, pokorščina je tako rekoč dokaz ponižnosti, njen najlepši sad. — Pokorščino pa s tem skazujemo, da vse, kar nam jo Bog zapovedal in kar od nas hoče, vselej natanko in radovoljno spolnujemo. V tem pomenu tedaj lahko rečemo, da je pokorščina naš poklic in naloga našega življenja. Saj nas je Bog ravno zato vstvaril, da bi njegove zapovedi spolnovali, njegovo voljo zverševali in tako se zveličali. Človek ni sam svoj; Bog je njegov Gospod. Božja volja mu mora biti njegov kažipot skozi življenje. Človek ne smč misliti, govoriti in delati, kakor se iljemu, kakor se njegovi spačeni naturi poljubi, ampak njegovo mišljenje, govorjenje, djanje in nehanje mora biti po volji Božji vsaki čas, na vsakem kraji in pri vsaki reči; z eno besedo: človek mora Bogu pokoreu biti!
Pa že naš pervi človek je svoj poklic zgrešil, je Bogu pokorščino odrekel. In kakor je s tem nesrečen zgled svojim potomcem postal, tako je tudi kal nepokorščine kot žalostno dediščino človeškemu rodu vcepil, tako da po Adamu spačeni človek zmiraj raji to stori, kar je Božji volji nasproti, da je bolj k nepokorščini kot k pokorščini nagnjen. To resnico nam apostelj 8 temi besedami naznanja: Dobrega namreč, ktero hočem, ne storim; temuč hudo, kar nočem, to delam. (Rom. 7, 19). Jest nesrečni človek! Kdo me bo rešil telesa te smerti? (To je: Kdo me bo rešil od hudega poželenja, ki. je po Adamovemu grehu v človeškem mesu?) Gnada Božja po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. (Rom. 7, 24,-25.)
In zares, kar je Adam pokvaril v tem obziru s svojo nepokorščino, je obilno popravil drugi Adam, Jezus Kristus s svojo pokorščino, kakor prav lepo piše ravno ta apostelj: Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka njih postalo veliko grešnikov; tako bo tudi po pokorščini enega veliko opravičenih. (Rom. 5, 19.) Ravno zato je Jezus človeško naturo nase vzel, da nam je gnado zaslužil, a ktero je našo spačeno voljo ozdravil in k pokorščini zopet pripravno storil, in zato, da nam je v svojem življenji naj lepši zgled pokorščino zapustil.
Poglejmo ga tudi v tem.
Revni človek se je prederznil svojo voljo Božji volji nasproti postaviti; zato pa je Sin Božji po človeški naturi svojo voljo popolno podvergel volji nebeškega Očeta, ktera mu je bila vedno pred očmi!
Že v 39. psalmu je bilo prerokovano od Odrešenika, kako bo pokoren Božji volji in po pravici je smel Kristus sam od sebe reči. kakor se tam bere: v začetku bukev je pisano od mene, da naj spolnim Tvojo voljo. Moj Bog! to hočem (namreč vselej spolniti) in (ker) je Tvoja postava v sredi mojega serca, (to se pravi: Tvoja postava, Tvoja sv. volja kraljuje v mojem sercu).
Od neke Francoske kraljice, ki je bila na Angleškem doma, se pripoveduje, da je kralju, svojemu možu, ki jo je v neki reči za njen sve; in odlok prašal, odgovorila, da nima nič svoje volje, da je svojo voljo na Angleškem pustila, zdaj pa da se v vsem podverže volji svojega kraljevega moža in gospoda. To se je popolnoma in zares pokazalo v življenji našega Boga in Zveličarja. On je zares svojo človeško voljo volji svojega nebeškega Očeta tako podvergel, da se je videlo, kakor da nima nič lastne volje. Jest sem, pravi, iz nebes prišel, ne da bi spolnoval svojo voljo, ampak voljo tistega, kteri me je poslal. (Jan. 6, 38). Kakor nam celo njegovo življenje priča, ni nikoli na to gledal, kaj bi bilo njegovi človeški naturi prijetno, in lahko, kaj bi mu čast in pripoznanje doneslo; nikoli na to, kaj bi bilo zanj težko in sramotno; ampak vselej in edino le na to, kako bo volji svojega nebeškega Očeta vstregel. Zato je rekel: Moja jed je, da storim voljo tega, kteri me je poslal, in da dopolnim njegovo delo. (Jan. 4, 38).
Poglejmo zdaj njegovo pokorščino v posameznih primerljejih. — Tu se nam posebno lepo kaže njegova pokorščina proti nebeškemu Očetu, ko ga najdemo v tempeljnu. Kteri otrok je tako ljubil svojo mater, kakor Jezus Marijo. On je vedel, kakšno žalost ji bo naredil s tem, da je zastal, in vender je ostal! Zakaj ? Ali nista vedela, da moram v tem biti. kar je mojega (nebeškega) Očeta? Ali nisem moral ostati, ko sem vedel, da je tako voljo nebeškega Očeta, če je tudi vama bilo hudo in boleče. — In zakaj je celih 30 let tako skrit? zakaj on, v kterem so vsa bogastva modrosti, naj nižji dela opravlja, zakaj on, Sin Božji, vodo nosi, hišo pometa, materi pri kuhi pomaga, 8 sv. Jožefom tesari? Zakahžecsdaj očitno ne uči, zakaj ne hodi že zdaj okrog? ZatO^nr je svojemu nebeškemu Očetu pokoren; zato, ker nebfc&BI Oče tako hoče!

Id ko te očitno pokaže, je pravo njegovo dejanje •prelep dokaz pokorščine. On gre k Janeza Kerstniku in prosi od njega kerst pokore, kerst, s kterim se med grešnike vstopi, se za grešnika kaže. Zakaj to? Iz pokorščine, kakor sam pravi: Pasti, zakai tako se nam spodobi, vso pravico spolnitL (Mat. 3, 15). To se pravi: Pasti Jsnez, da bom tadi jaz kerščen, ker je tako volja Božja! — Zakaj gre v puščavo? Zopet iz pokorščine, ker bil je od (sv.) Dana peljan; to se pravi, po sv. Daha, ki ga je po volji Očetovi vodil. — In ko uči, kadar čudeže dela, le tam uči in le takrat dela čadeže, kadar je volja Očetova. On ne gre pred v Jeruzalem, dokler ne pride njegov (od Očeta postavljeni) čas. Zato
C i vi svojim sorodnikom, ki ga napravljajo, da bi z njimi v Jeruzalem na praznik šotorov: Moj čas še ni prišel, vaš čas pa je vselej pripravljen (ki ste posvetni in živite po svojih željah).
Naj bolj pa se ksie Jezusova pokorščina v njegovem terpljeoji.
Molitev.
O Gospod Jezu«. Kristus! spoznam, da je padeo hudobnih angelov in naših pervih starišev izviral iz nepokorščine; tadi jest vidim, da je vsih mojih grehov kriva nepokorščina, ker nisem hotel storiti tega, kar mi zapoveduješ Ti in Tvoja sv. oerkev. Zato Te zdaj prav iz serca zahvalnem, da si na zemljo prišel in si nas nčil pokorščine. Ti, o moj Jezus, si bil svojemu nebeškemu Očeta vselej pokorea, pokoren eelo do smerti na križa; zato se tudi jest zanaprej Božji volji več ne bom ustavljal. Vselej in povsod nočem Božje in cerkvene zapovedi spolnovati, ne samo, kadar mi bo prijetno, ampak tadi takrat, kadar mi bo zoperno in težavno. Raji hočem umreti, kakor ie kdsj prostovoljno kakšno zapoved prelomiti t — Ali kaj zamorem brez Tebe? — Ti, o Jezus, mi dsj svojo gnadc! In sicer te prosim za dvojno gnado; da bi namreč Božjo vo^jo mogel vselej prav spoznati, potem pa tadi, da bi spoznano zvesto spolno val. In tako apam, da ko tukaj za Tabo po poti pokorščine hodim, bom tadi tam s Tabo enkrat poveličan. Amen.
Svrtl Joief
..Pojdite k Jofcfa !'<
(L Moj*. 41, 56 )
„Pojdite k Jožefu t" On je lenin preblažene Dev. Marije in Matere Božje Marije. Ko ga je Vsegamogočni izvolil ženina presveti Materi svojega edinorojenega Sina, je v vsi polnosti razlil čeznj vse milosti in sprednosti, • kterimi ga je ozajjšal in obogatil, da je bil vreden te preimenitne službe. S to prečastno zavezo s naj čistejšo vseh devic je postal sv. Joief glava sveti družini, mož Marijin, oče Sinu Boiiemu, postal je gospod, kteremu sta bila Mati in Dete pokorna.
Ker je bil ta sv. očak ie od vekomaj odločen, biti ženin neomadežano spočeti Materi Božji, terdijo nekteri njegovih častivcev, da je bil ie pred svojim rojstvom očiščen izvirnega greha, in zato ga je milost Bo$a toliko okrepčevala, da je bil vedno nebeško čist, neomadeian, da je bil prost vse poželjivosti, obvarovan vsega velicega greha, da ga sveti Duh sam v sv. pisma »pravičnega* imenuje; ker bil je zvest hlapec in moder voditelj hiše Bo*je.
Ta zaveza ■ preblaženo Devico Marijo mu je dala pravico, da je bil deležen nezmernih duhovnih zakladov svoje prevzvišene neveste. Saj bila sta enega serca in eoepi daha. In to je bila tista neprecenjena milost, ktera mu je prilastila viši stopnjo svetosti, kakor jo
doseči zamorejo drugi svetniki Božji: zato kjer njemu odločena služba je visoko presegala službe druzih izvoljenih Božjih.
Kedar skerbni starši svoji hčeri volijo primerjenega ženina, bi izvoljenega gotovo z vsemi le mogočnimi dobrimi in lepimi lastnostmi obdarovali, kolikor le bi premogli. Mar li ne smemo terditi, da je vsegamogočni Bog svetega Jožefa obogatil z vso imenitnostjo, po rodu, z naj večo lepoto telesoo, z nebeško bogatijo dušno, z naj višjo stopnjo vseh čednost, da ga je oz&ljš&l z na-tornimi in čeznatornimi darovi, in to vse s toliko rado-darnostjo, kakoršna je veličastvu Božjemu pristojna in je bila primerna imenitni službi, za ktero ga je Bog odločil.
Ker je nebeški Oče svoji preljubljeni hčeri hotel dati pomočnika in varha, je Bog Sin svoji Materi volil ženina in je sveti Duh Mariji, svoji neomadežani nevesti, odbral moža — mar ni presveta Trojica v ta namen, ki je čisto edini v vsem stvarjenji, si izvolila naj popolnišega zmed vseh svetnikov? Saj skušnja uči, da je pervi pogoj srečnega zakona podobnost zaročenih.
Ker je Bog v svoji neskončni modrosti od vekomaj sklenil, da je bil sv. Jožef izvoljeni mož prečisti Deviei Mariji, je bil obdan z lepoto, ktera preseže celo lepoto Serafinov in Kerubinov. To prednost je zahtevalo ime, je tirjal poklic, kterega je imel kot mož Matere Božje, kot rednik Zveličarja našega. Zato uči sv. Frančišek Salezij: Veliki sveti Jožef je v čednosti deviške čistosti — v duhovni lepoti — presegel vse svetnike, je presegel celo angelje.
S to bo^j kot angeljsko čistostjo pa je bila sklenjena še druga sprednost, ktera je pervo varovala in branila. In ta druga sprednost je bilo poterjenje v prijaznosti Božji. Iu tako je čistost svetega Jožefa že v tem življenji tisto stanovitnost in koliko nespremin-ljivost dosegla, ki je drugim svetnikom še le v nebesih v delež. In v tej lepoti, oziroma na deviško čistost, je tako sveti Jožef za Marijo nsj drajši, naj imenitniši biser Božjega stvarjenja. Priserčna tovaršija z Jezusom in z Marijo je njegovo neomadežano čistost vedno po-vikševala. Jezus, čistost sama, je velikrat počival na njegovem serca. Marija, čudež same nedolžnosti od spočeta, mu je bila ogledalo in varstvo njegovi lastni čistosti. Ni toraj čuda, da je bogastvo vseh milost v njegovem sercu se toliko namnožilo in postalo tako velik zaklad, da se ga vdeleževati zamore vsa cerkev na zemlji.
Ker je tedaj sv. Jožef tako lep, tako visoko po-vzdignjen svetnik, pojdimo in počastimo ga tudi mi; saj je ženin nebeške Kratice. In ker je njen ženin, ima s svojimi prošqjami za nas pravico in moč do Marčnega Serca, in ravno zato tudi pravico in moč do presvetega Serca Jezusovega. — „Pojdimo torsj k Jožefu!*
če je pa sv. Jožef že zato vsega češenja vreden in smemo z vsem zaupanjem na njegovo priprošnjo se zanesti; koliko bolj še ga bomo častili, koliko priserč-nejše se mu bomo priporočevali, ako še pomislimo,, da je „oče Jezusov* imenovan!
Sv. Janez Damaščan pravi: Gospod je dal Jožefa ljubezen, čujočnost in oblast očetovo do Jezusa.
Znana je prigodba, ko je nekdaj Macedonski kralj Filip vse veuksJe svoje kraljestva povabil, so ti se zmenili, naj eden zmed cjih kralja dostojno pozdravi. In ko kralj pride, se izvoljeni govornik vstopi predenj in mu d6: nKralj Filip! tvojo čast in tvojo slavo bi rad s svojim govorom opisal. Ni mi pa mogoče omeniti vseh tvojih prednost in opisati tvojega veličastva. Koderkoli solnce hodi, so tvoje veličastva razglasile tvoje ime. Poprej bi preštel zvezde na nebu, kakor bi naštel tvoje velike dela in bi dopovedal tvoje slavne čednosti. Zato
pred odhodom priporočil. Dokler bom živel, bom Boga nvaležen, da sem milost dosegel na tem svetem kraju neomadežano daritev opraviti. Ko smo vsi opravili, gremo naj poprej ogledat veliko betlehemsko cerkev.
(Dalje natl.)
Razgled po svetu.
Mesarji in pobijavci ubogega človeštva. Vedno se slišijo strašne reči, ki se godijo po svetu. S preklicanim dinamitom zaverženi ljudje, kakoršne izgnjezduje sedanja zoperverska 6ra, vesoljni svet v strah spravljajo. V Londonu se je une dni na en dan zgodilo troje po-lomastenje z dinamitom — v Tower-u in v palači angleške zbornice. V Toweru je skoro razdjan tako imenovani »beli stolp," naj stareji del tega spominskega poslopja. Krov je kviško veržen, vsa steklenina poterta. v zborni palači sta se ob enem času in malo narazen razletela dva sodca z dinamitom. Škoda je silna. Dva stražnika sta naletela na tretji del dinamita na nekih atopnicah, ki se je razletel v njunih rokah in je oba smertno ranil. Hudodelni napadi so se zgodili ob uri, ko se nahaja naj več ljudi po tistih prostorih; vender je previdnost božja odvernila, da ni veliko ljudi poškodovanih. To je en slučsj izmed tolikih v poslednjem času! Take dogodbe pa dajejo marsikaj premišljevati.
Na pervo je gotovo, da bo prišla šiba nad Anglijo samo, ki je bila po svojem odpadu od prave vere pribežališč malopridnežev, gnjezdo napačno razumljene svobode; pri tem pa je bila dežela vedna zvijačnica zoper Rim in papeža, pa trinožnonica zoper uboge katoliške lite. Zdaj jo njena lastna lažipolitika grozovito straši in smertno biča.
Drugo, kar mora umnega človeka s stermenjem napolnovati, je strašna hudobija in zagrizena terdovrat-nost skrivnih človekoklavcev in pa njih zaslepljenost! Zgodovina nas uči, da skoraj vsi hudodelniki in ubi-javci od Kajna dalje ao prišli in pridejo pravici v roke in veči del prav kmalo; vender so hudodelniki tako neumni in zaguljeni, da take strašne reči počenjajo!
Tretje je naj važniše. Vera in pamet nas uči, da bojo taki preostudni morivci in sovražniki človeštva v prihodnjem življenji pogubljeni, zaverženi, obsojeni v naj veči peklenske muke na večne čase; tedaj so ti razni trinogi, ostudni klavci ljudi, požigavci itd. tudi naj veči sovražniki sami sebe, tedaj popolnoma slepi, brezglavni in neumni. Hudodelnik nikoli ne do-sože, kar želi doseči s svojim hudodelstvom, in sicer on tega ne doseže ne zase in ne za druge; in vender se d k od hudega nagnjenja in zlobnih drugih ljudi zapečati v tolike pregrehe in trinoštva. Ali ni to naj veči nespamet? Hudodelca vselej doseže maščevanje za storjeno hudobijo: toliko huje zanj, ako ga kteri-krat doteče železna roka maščevanja še le v prihodnjem življenji!
Amerikansko. Tretji polni cerkveni zbor v Balti-moru se je priččl 9. listopada in dokončal 7. grudna 1884. Pri slovesni procesiji je bilo, razun seminaristov in prav mnogih svetnih duhovnov in redovnikov blizo 00 teologov, 12 semeniških vodjev, 34 redovnih, prednikov, 11 prelatov, 7 infuliranih opatov, čez 60 škofov (med njimi kot gost apost vikar iz severne Japonije), in 14 nadškofov (kot gost nadškof iz Taranta). Vsak teden so bile po 4 seje za odseke, 5 osebnih shodov za škofe, 2 shoda vsih sinodalcev, in 2 očitni seji. Kakor apostolski poslanec je bil nadškof Gibbon iz Baltimora. Glavni del obravn&v je zadeval cerkveni red (disiplino), zlasti, da se doseže enakost v vsih okolišinah, kar je le mogo&e.
Ob koncu je Peorijski škof Spaldiog o tej zadevi tako-le govoril: V cerkvenem zboru posvetovana vprašanja so neposredne merile na družbinski, n ravni, verski in izobrazni blagor ljudstva in dežele. Po vplivu sv. Cerkve je bil v Evropi stan žene po vzdignjen, bilo je za detinstvo poskerbljeno in ubogim pooiagano; v tej deželi, kjer se žena spoštuje, Iger se nad detinstvom čuje in ubogim pomoč skazuje, so si prizadevali prelati sv. Cerkve odpraviti vse zaderžke, ki ovirajo razširjanje resnice; sošli so se v duhu vesoljni svčt obsegajoče ljubezni in dobrodelnosti, da sostavijo postave, ki nsj navdihujejo narod k večemu spoštovanju resnice, ki jo je Jezus Kristus oznanovaL Pričeli so s tem, da so zagovarjali viši nauke, in postavili so temeljni kamen k prihodnji katoliški šoli v Ameriki. Obravnavali so o vzgoji sploh in sostavu (zistemi), ki obsega verske in deržavine pravice. Govorili so tudi o tvarinah, ki zadevajo družino, podpornjo Cerkve. Vdihniti hočejo bolj sveto češenje zakona, ki naj bode zedinjenje za vse življenje in se sme ločiti le samo s smertjo.
Tudi zadevo treznosti in zderžnosti so v posvet vzeli. Skušali so vpljivati na katoliško časništvo in na katoliško slovstvo, da bi se možje bolj pečali za stvari, ki jim kot katoličanom in deržavljanom morajo mari biti. Vravnali so postave za vodbo družbinstva, ki s Cerkvijo dela v edinosti, in so si prizadevali za spoznanje, kaj da je Cerkvi dobro in kaj ji škoduje.
Posvetovanja so se vodile s častjo in vsak je brez nasilstva povedal svoje misli. Katoliška Cerkev je vsak čas kazala, da njene oblasti so neporušljive, kakor js natora neporušljiva. —
Tudi ljudstvu so očetje pridigali, in sicer Nemcesi trikrat na teden pri sv. Alfonsu, in v celoti dvajsetkrat v angleški besedi v stol j niči.
Velikanska je bila tudi sklepna sloveenost Nadškof Corrigan (koaadjnter kardinala nadškofa v Novesi Jorku) je imel pontinkalao mašo. V seji so bile določila še enkrat prebrane, formalno sprejete in podpisane. Nato so škofje in prelati z apostoljskim delegatom za slovo si dali in sprejeli poljub miru ter so mu po nadškofu St Lujškem Kenricku v imenu sinode izrekli zahvalo za vodbo zbora. Odptl se je .Te Deum" in apost delegat je s podeljenjem papeževega blagoslova saje sklenil.
Bratovske zad#ra.
V molitev priporotat:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortuuata, naših angeljev varhov in vain naših patronov Bog dobrotao odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brez verstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče — Preserčno priporočena v molitev oseba, da bi na prošnjo N. lj. G. presvetegs Serca zapustila slabo znanje in se vernila na pot poboljšanja. — Bolna žena in bolna hči serčno priporočeni v bratovsko molitev za ljube zdravje, ako je Božja volja. — Dijak z boleznijo v glavi za zdravje. — Sestra goreče priporoča pijanca in snlofc zgubljenega brata za poboljšanje, da bi aaj v take« stanu ne šel pred sodbo. — Zelo zgubljen mladeneč za spreobernjenje. — Neka oseba v strašnih stiskah, da bi se ji na priprošuje N. lj. G. in sv. Antona Padv. na bolje obernilo. — Že delj časa hudo bolna žena se vsia bratom in sestram serčno priporoča v molitev, da bi os na prošnje N. lj. G. presv. Serca ozdravila, če je Bo{je volja. — Žena, mati treh malih otrok, tudi zapisana v
bratovšino N. lj. G., že čez leto in dan bolna, priporoča ee vsim ndom te bratovščine ▼ pobožno molitev. Kjer zdravila in zdravniki ne morejo pomagati, naj bi milost-Ijiva N. lj. G. pri Bogn ženi toliko potrebno zdravje sprosila. — Tudi bo sama 9dnevnico, seveda doma, opravljala in če ji bo ta milost dodeljena, se bode zahvala v „Dan." naznanila.
ZahTala.
V hudi bolečini sem se obernila do Marije, rabila lur&ko vodo, priporočevala se tudi sv. Jožefu, sv. Frančišku Asiskemu, sv. Antonu Padv. in ss. Kozmu in Damijanu, ter opravila 9dnevnico N. lj. G. presv. Serca Jezusovega. Bolna sem bila že 6 mescev in ko sem opravila 9dnevnico, začelo se mi je boljšati in v kakih dveh tednih sem bila čisto zdrava. Prosim, kdor bo bral ali slišal brati, naj mi pomaga se zahvaliti; meni manjka besed, da bi zamogla spodobno se zahvaliti.
Fr. D.
Koledar za prihodnji teden:
9. svečana. S. Polona. — 10. Spomin terpljenja N. G. J. Kristusa. S. Skolastika. — 11. Sedmeri bi. slnlabniki Marije Dev. — 12 S. Evlalija. — 13. S. Katarina Riči. — 14. S. Valentin. — 15. Nedelja Kvink-vagesima ali tretja predpepel nična. S. Favstin.
Listek za raznoterosti.
f 6. Matija Oregerič, tergovec, je umeri 30. pros. Poštenjak je zapustil 1000 gld. za Marijaniše, ktera svota bode napravi pač prav prišla. Bog mu daj večni mir!
Mete, šege, ktlomire. Marsikteri mladi, gosposki ženski ferlinci se oblačijo po vsih oblikah in šegah; samo po ž e n s k i — ne. Ali je to spoštljivo in častitljivo ?!
Svete dnevnice v čast vsikdar čiste Device in Božje Porodnice Marije, kakor se molijo v katol. Cerkvi, so pri Blazniku ravno natisnjene (sostavil P. Adolf Majr) in se bodo dobivale čez malo dni. Odmenjene so bukvice zlasti za tretjorednike, dobre pa tudi za drage. Vvod pomen knjižice pojasnuje.
Framasoni. Framasonske (freimavrarske) vraže so dan daues zelo razširjene in imajo veliko moč zlasti v višjih krogih. Naj tukaj postavimo, kar je Katarina Emerih v tvojih razodenjih vidila o teh nesrečuih zapeljanih ljudeh. Družbo framasouov, lažicerkev ali proti-cerkev, Emerih popisuje s temi-le besedami:
Ta cerkev (frajmavrarska) je polna blata, ničnosti, vsednosti in noči. Skor nobeden ne pozni teme, v kteri dela. Vse je puhel mrak. Stene so sterme, praznota je. Stol je oltar. Na nizi je mertvaška glava, pokrita, med lučmi. Mareikteriikrat jo odkrijejo; pri svojem vpeljavami (posvečbi) rabijo gole meče, vse je hudobno skozi in skozi, občina nesvetih. Ne morem povedati, kako gerdo, zaničljivo, nično je vse njihovo počenjanje, kar mnogi izmed njih samih ne poznajo. Oni hočejo v nečem drugem biti telo, ne v Gospodu. Ko je en ud od njih se ločil, so bili name prehudo razkačeni. Ko se je veda ločila od včre, je zteza te cerkve brez Zveličarja videzna pobožnost brez vere, občestvo brezverskih videznih po-božnjakov, proticerkev, ktero središe je hudobijs, zmota, laž, hinavšina, zanikarnost, zvijačnost demonova (hudobnega duha) vsaktere dobe. Vstalo je telo, občestvo zunaj telesa Jezusovega, cerkev, brezzveličarska. lažicerkev, ktere skrivnost je, nobene skrivnosti ne imeti, in zato je njihovo počenjanje povsod drugo, časno, končno,
napihnjeno, samovšečno in toraj pogubljivo, ki z vso videzno pobožnostjo pelje v nesrečo. Njihovo nevarno je njihova videzna nedolžnost. Počenjajo in zahtevajo povsod kaj druzega, delajo na marsikterih krajih čisto pohlevno, na drugih krajih malovednim napravljajo pogubljenje; in tako se s svojim početjem vsi shajajo v enem sre-dišu, v hudem od začetka, v djanji in počenjanji zunaj Jezusa Kristusa, po kterem samem je vsako življenje posvečeno, in zunaj kterega vsako djanje in delovanje ostane v smerti in hudiču.
„Apostolat der Presse" pristavlja, da Ana Emerih je prav vidila; to čisto popolnoma poterja prešlavna en-ciklika Leona XIII: »Humanum genus" od 20. mal. travna 1884.
Duhovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji: 0. g. Anton Klemen, župnik v Smledniku, je dobil faro Šmartino pri Kranju.; č. g. Jož. Lavtižar, admin. v Bukovšici, faro Kokro; č. g. Anton Korbič, kapi. v Sostrem, faro Rovte. V pokoj se poda č. g. T o m. Šli bar, žup. v Dupljah.
Razpisane so duhovnije: Trebnje, Velesovo, Bti-kovšica, Smlednik.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: G. g. kapi. Drag. Molek 1 gld. — G. Kokalj 3 gld. — Č. g. duhovni pastir Lor. Rozman 5 gld. — Neim. prijatelj 1 gld. — C. g. župn. J. Volčič 5 gld. — C. g. župnik Lor. Bergant 3 gld. — C. g. župnik Ant Ponikvar 1 gld. 38 kr. — Preč. g. Župnik J. Fada 5 gld. — C. g. župnik J. Dolžan 1 gld. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. Jož. Resniku 7 gld. 30 kr. - C. g. župnik Jan. Keršič z Jesenic 9 gld. — C. g. Jožef Regen z Vojskega 4 gld. 24 kr. — Neimenovana 1 gld. — Preč. g. župnik J. Rozman 10 gld. — Č. g. Mihael Arko, katehet v Loki, 15 gld. — C. g. Sim. Zupan, nunski katehet v Loki, 55 gld. — C. g. župnik J. Volčič 6 gld. 30 kr. — C. g. Drag. Molek iz Šmartina pri Litiji 3 gld.
Za sv. Očeta: Preč. g. župnik J. Fada 5 gld. Za kapelo v Afarijanišču: Skupšina tretjerednikov v Selcih 21 gld. 45 kr. po čast. g. župniku. — Milgsp. prošt Peter Urh 5 gld. — Neki dobrotnik po č. g. J. K. 5 gld. — C. g. župnik J. Volčič 5 gld. — L. Šabec
1	gld. — Ana Dolenec 5 gld. — G. Drag. Lahajner 5 gld. — Preč. g. Anton Zupančič 20 gld. - Č. g. Ant Kukelj 2 gld. — C. g. Janez Rozman 3 gld. — Trebeljan zopet 1 gld. 20 kr. — Neimenovana 20 kr.
—	Dobrotnik po g. župniku Konigu v Vinicah 5 gld.
—	Farani v Dolu po č. g. župniku J. Jarcu 16 gld 57 kr.
Za afrikanski misijon: Frančiška Lovšin 1 gld. — C. g. Jož. Resnik 1 gld.
Za na j potrebnih tnisijone: C. g. Jož. Resnik 1 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Preč. g. župnik J. Fada 5 gld.
Za bratovšino N. lj. G. presv. Serca: Iz Knežaka 70 kr.
Za bratovšino sv. R. Telesa: Iz Knežaka po č. g. župniku 7 gld. 30 kr.
Za misijon v veliki potrebi: (v Carigradu — blozo?)
2	gdl.)
(Dragi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Lika Jma. — Tiskarji in založniki: Jezef Blanikevi nasledniki v Ljubljani.