teta XXIII. * ^|W^B Btf*B^TB B M Številka t. Naročnina za Jugoslavijo: BB H& Bfl|| Ha j® BftJW BBHftk H H B H Uredništvo : Ljubljana, celoletno 130 din (za ino- gg$R |gP®|r tfpkJHl BM - i«i H m H ML----HB H Gregorčičeva ulica 23. Teli. zemstvo: 210 din), za '/-leta »|Š§5 gej® ‘ijSljk wyfew BmmSP Bffl la H RIB IH 25-52. Uprava: Gregor - 90 din, za lU leta 45 din, W V? NflaW, čičeva ul. 27. Tel. 47-631. mesečno 15 din. Tedenska Rokopisov ne vračamo. — izdaja za celo leto 50 din. v . * m. a • >.> • _ _ . * 3L a_ Račun pri poštni hranil- Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio, onrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhajavsak p°ncdcl'ck’ LiuMiams, ponedeljek 19. februarja 1940 Cena številki din 1*50 “ “ * ® sredo in petek ------------------------------------- Skrbite se za svoie zadeve! Z a italijansko javnost velja danes geslo: Skrbite za svoje lastne zadeve! Vodilni italijanski ljudje menijo, da je čisto nepotrebno, da bi se Italijani zanimali in razburjali zaradi raznih neveselih dogodkov, ki se dogajajo po svetu. Za vse te dogodke naj se zanimajo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Zato tudi italijanski listi objavljajo zunanjepolitične vesti večinoma na drugi in tretji strani, dočim velja prva stran predvsem in včasih tudi izključno italijanskim notranjim zadevam, kakor izvajanju agrarne reforme na Siriji, kolonizaciji cesarstva, pripravljalnim delom za veliko svetovno razstavo 1.1942. v Rimu itd. Ustvarjajočemu delu doma naj torej velja predvsem pozornost italijanske javnosti! Ne bi bilo napačno, če bi tudi naša javnost postopala podobno, ker se danes vsi mnogo preveč razburjamo zaradi zunanjih dogodkov. In razburjamo se tudi cisto po nepotrebnem, ker na eni strani itak sami na njih razvoj ne moremo vplivati, a tudi nočemo, ker hočemo vendar ostati nevtralni! Razburjamo se pa tudi po nepotrebnem, ker so dogodki dokazali, da se naša zunanja politika vodi dobro in da smemo v tem pogledu zaupati Beogradu. Sedaj po sporazumu še toliko bolj, ker tudi Zagreb pazi, da se naša nevtralnost obvaruje. Zato ni treba, da se za tuje zadeve čezmerno zanimamo, temveč je mnogo bolj pametno in potrebno, da posvečamo večjo pozornost svojim zadevam. Imamo pa tudi več ko dovolj vzrokov, da za svoje zadeve prav zelo skrbimo, saj ni skoraj niti ene panoge v našem javnem življenju, ki se ne bi mogla z delom in vestnostjo prav znatno dvigniti. Prometna vprašanja, kmetijstvo, trgovina, šolstvo, industrializacija, finance, socialna politika itd., itd., povsod je še njiva le slabo obdelana in povsod je treba napraviti se silno mnogo. Zato bi bilo tudi za nas pravilno, če bi se predvsem posvetili ustvarjajočemu delu in c e bi vsa javnost sledila prizade-vanjem, kako se dokončuje ta ali ona velika naloga. Razume pa se, da to ustvarjajoč" delo ni prav mogoče, če ga ne po^ spešuje naša javna uprava ali če nimajo zanj smisla politični voditelji. Da bi ga začela v resnici pospeševati naša birokratizirana javna uprava, je le malo upanja, ker birokrati še nikjer na svetu niso imeli ne smisla ne veselja za ustvarjajoče delo. Birokrati se vedno izgubljajo v mrtvih črkah tudi najbolj zastarelih predpisov. Pač pa bi morali upati, da bi naši politični voditelji vendarle mogli imeti smisel za ustvarjajoče delo. Prerekanje, ki danes izpolnjuje našo notranjo politiko, je z ozirom na napetost zunanjepolitične situacije ne le odveč, temveč že naravnost nevarno. Zato pa tudi nima na ljudstvo prav nobene posebne privlačne sile, ker hoče ljudstvo praktičnih uspehov politike, takšnih uspehov, s katerimi se bo njegov materialni položaj izboljšal. J Dotikrat se čujejo tožbe, da ni zavest našega ljudstva dovolj močna. Ni tega ljudstvo samo krivo. Dajte ljudstvu prepričanje, da se dobro dela, da se mnogo dela in takoj se bo zboljšala tudi njegova zavest. Ali je treba, da morajo ljudje leto za letom gledati iste neuspehe, ko bi bilo dostikrat treba le malo dobre volje in do-tična napaka bi se odpravila? Ali je treba, da ljudje leta in leta zaman zahtevajo kakšno zboljšanje, čeprav se ve, da je dotično zboljšanje potrebno? Ustvarjajoče delo je najboljša propaganda za nacionalno in državljansko zavest. Zato pa je treba tudi ustvarjajočemu delu dati prednost pred vsem drugim delom. Nikakor ni res, da ne bi bilo tudi pri nas mnogo ustvarjajočega dela, toda vse to delo je premalo povezano med seboj in se premalo medsebojno podpira. Poleg tega pa je z ozirom na velikanske potrebe tudi še preskromno. Brigajmo se predvsem za svoje zadeve in ne razburjajmo se zaradi tujih. Skrbimo, da bo ustvarjajoče delo zajelo vso našo javnost, z ustvarjajočim delom pa bomo prišli tudi do sodelovanja, čigar potrebo vsi uvidevamo, ki ga pa nikakor ne znamo izvesti. Hrvatski finančni stro proti novi davčni reformi »Finansijski arhiv«, ki izhaja v Zagrebu in ki ga izdajajo hrvatski finančni strokovnjaki, univerzitetni profesorji in docenti, je objavil naslednji članek univ. doc. dr. Zlatka Herkova o sedanji davčni reformi: Gotovo je, da izredne razmere zahtevajo tudi izredne žrtve. Ravno tako ne more nihče tajiti, da živimo danes v izredno težkih razmerah, ki opravičujejo tudi najtežje žrtve ter da smo se zavedali, da se bodo takšne žrtve tudi zahtevale. Čeprav torej niso prišli novi davčni predpisi, ki nam jih je prineslo novo leto, nepričakovano, so vendarle izzvali konster-nacijo v vseh krogih davčnih zavezancev. Celo odkrito upiranje, ki niti ni neopravičeno. Pristojni činitelji so si preveč lahko zamislili izvajanje tako dalekosežnih določb, ki jih vsebujejo novi davčni predpisi. To dokazuje v prvi vrsti činjenica, da je od dneva objave teh predpisov v beograjskih listih pa do dneva uveljavljenja teh predpisov minilo le nekaj dni. V tem kratkem roku si niso mogli davčni zavezanci teh predpisov niti nabaviti, kaj šele, da bi proučili to tako težko snov, ki dela celo strokovnjakom težave. To je velika napaka, ki se nikakor ne more opravičiti, tem manj, ker so določene za prekrške teh predpisov silno težke kazni, mnogo težje, kakor pa so bile dosedaj v naši davčni zakonodaji v navadi. Pa tudi sama vsebina novih predpisov izdaja naglico, s katero se je delalo. Glavna značilnost predpisov je pomanjkanje sistema ter nepopolnost pri premajhnem upoštevanju gospodarskih razmer. Davčni predpisi morajo biti takšni, da ne ovirajo naravnega razvoja gospodarske delavnosti in da ne dajejo gospodarstvu na silo krivo N°Vi PredPisi Pa bodo to vsekakor povzročili. Pavšaliranje obrtnikov ima n pr nepričakovane posledice, ker je izzvalo odpuščanje pomočnikov tako velikem številu, da bo iz tega nastalo novo težko socialno vprašanje. To pa edino zaradi nepopolnosti dotičnih predpisov. Manjka jim prehodna določba, da je za pavšaliranje za sedanje leto odločilno, če je posamezni obrtnik v letu 1939. imel dva pomočnika ali ne. Zaradi tega se more doseči z odpustom nadštevilnih pomočnikov v času vlaganja prijave pavšaliranje. Prav tako manjka predpis o obrtnikih, ki dajejo izdelovati svoje proizvode izven svoje delavnice, n. pr. na akord. Na takšen način se more uspešno izigrati zakon, ne samo na škodo države, temveč tudi onih pomočnikov, ki bodo zaradi tega ostali brez dosedanje službe. Določba o vodenju knjig je povzročila veliko število opustitev obratov. Minimalni davek pri pri- dobnini ni nič drugega kakor davek na kapital ter bo zato povzročil beg kapitala iz gospodarstva. Določbe o obdačevanju tujih podjetij za posle, sklenjene v državi, ne upoštevajo mednarodnih običajev, da se dvakratno obdačevanje prepreči ter bodo zato izzvale reakcijo v tujini. Največja napaka novih predpisov pa je, da jim manjka bistveni pogoj, da bi dajali državljanom zavest pravne varnosti. Manjka v njih vsaka obveznost davčnih oblasti na zakonitost. Tu bo imelo n. pr. pooblastilo davčnim oblastem, da delajo po svobodni oceni, nedogledne posledice. Samo sum teh oblasti, da ni davčni zavezanec v svojih knjigah izkazal ves dohodek, jim daje pravico do svobodne ocene. Svojega suma ni treba davčni oblasti z ničemer dokumentirati. Protidokaz mora podati davčni zavezanec, kar je amoralno! Ker kako naj nudi davčnim oblastem dokaz, če pa njegovim knjigam ne verujejo, a odklonitev verodostojnosti knjigam jim ni treba utemeljiti. Hitrost, s katero se je delalo, dokazuje tudi nepopolnost posameznih (loločh. Tako se je n. pr. pri minimalni pridobnini pozabilo na določbo o samoupravnih dokladah. Kaj bo služilo pri tem davku kot osnova za odmero samoupravnih doklad? Nepopolna je določba o kazenski odgovornosti zastopnikov in opolnomočencev, ker se je pozabilo na najvažnejšo skupino zastopnikov, namreč na zakonite zastopnike (varuhe nedoletnih. upravitelje konkurznih mas, zapuščin in podobno), na katere se novi predpisi ne nanašajo. Nejasnosti v zakonu bodo otež-kočilc delo davčnih oblasti ter povečale pravno negotovost. V tem oziru gre prvenstvo določbi o davčni zavezanosti samostojnih fondov in zapuščin. Kateri in kakšni fondi ter ustanove spadajo pod to davčno zavezo? Pa tudi s temeljnimi nalogami pravnega reda so novi davčni predpisi v nasprotju. Treba je tu opozoriti le na finančna sodišča, ki morejo izrekati zelo občutne kazni, tudi zaporne, čeprav niso neodvisna. Tudi predpisi o prometnem davku niso boljši. Z nepotrebno spremembo tarifnih številk se je povzročila popolna zmešnjava. Komu je bilo to potrebno? Največji očitek novim predpisom pa je ta, da so bili izdani, ne da bi bile davčne oblasti predhodno usposobljene, da jih tudi pravilno izvajajo. Nesposobnost teh oblasti se kaže celo pri sami centralni oblasti finančnega ministrstva, ki bi moralo po novih predpisih, uredbah in naredbah mnogo odrediti, a tej svoji dolžnosti ni dosedaj zadostilo. Tako je n. pr. predvideno, da bo davčni oddelek predpisal način vodenja knjige prometa, toda tega — vsaj kolikor nam je znano — ni storil, čeprav so za nevodenje knjige prometa določene naravnost drakonične kazni! 2e samo ta površni pregled novih predpisov jasno dokazuje, da ti v nobenem oziru ne zadovoljujejo. Zato trdimo, da se bodo morale spremembe izvršiti in da se morajo te spremembe pred prvim izvajanjem temeljito in strokovno pregledati. Tega ne more preprečiti niti to, če odločujoči odklanjajo spremembe. Čim prej se začne revizija, tem bolje, ker se danes še ne morejo predvideti vse slabe posledice, ki jih bodo imeli ti predpisi. Krošnjarji so hujša nadloga ko cigani in berači. Če že ni mogoče odpraviti beračev, naj se prepreči vsaj krošnjar-stvo, ker bo s tem ustreženo davni želji kmetskega prebivalstva. S tem je potrjeno to, kar smo vedno trdili, da namreč krošnjarstvo ne škoduje le legalni trgovini, temveč tudi kmetskemu ljudstvu. Navedli smo tudi polno primerov* kako so ljudje preplačali krošnjar-sko blago in izgubili pri enem samem kosu sukna tudi po več st* dinarjev. Opozorili smo na razne trike krošnjarjev, na njih sleparije, ko so na najgrši način izkoriščali sočustvovanje ljudi z nesrečno usodo Čehov in Poljakov ter se-izdajali za begunce iz teh dežel, ki bodo prodajali manufakturno blago skoraj zastonj. A ne samo to! Navedli smo tudi konkretne dokaze o nasilnosti krošnjarjev. To je sedaj potrdil tudi banski svetnik Jan. V svoje hiše se morajo zaklepati kmetske gospodinje, da so varne pred krošnjarji. Na zasedanju banskega sveta pa je bila potrjena tudi naša trditev* da prodajajo krošnjarji tihotapske in ukradeno blago. Ze prava ciganska nadloga so postali krošnjarji, ugotavlja gorenjski kmetovalec na zasedanju banskega sveta. Mislimo, da so vsa ta dejstva,, vse te pritožbe ljudstva tako težke, da se pač ne smejo več omalovaževati, temveč že enkrat napraviti nelegalnemu, nasilnemu in škodljivemu krošnjarstvu konec. Uredba o krošnjarstvu naj se že* enkrat izda, in sicer uredba, ki bo> jasno in odločno prepovedoval« vsako krošnjarstvo razen krošnjar-stva z lastnimi proizvodi. Trgovina, od katere se zahtevajo tako veliki davki, sme pač s polno pravico zahtevati, da se obvaruje pred nelegalno trgovino. Banski svetniki proti krošniarski nadlogi Pri debati o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo so mnogi banski svetniki nastopili tudi proti krošnjarski nadlogi ter zlasti podčrtali, da vse prebivalstvo trpi zaradi te nadloge. Tako je banski svetnik Kac iz Slov. Bistrice odločno zahteval, da se krošnjarstvo odpravi, na vsak način pa prepreči krošnjarstvo z manufakturnim blagom. Zaradi strožjega nadzorstva nad krošnjarji v mestih so se sedaj ti razširili na podeželje. Krošnjarji so sijajno organizirani, mnogo bolje ko trgovci. Krošnjarji prodajajo vse mogoče blago, tudi prepovedano blago, dostikrat pa tudi ukradeno blago. V celoti se je pridružil izvajanjem banskega svetnika Kaca o nujni potrebi prepovedi krošnjar-stva banski svetnik Smolčnik iz Slovenjega Gradca. Posebno učinkovite pa so bile besede banskega svetnika Jana iz Radovljice. Naglasil je, da govori le kot kmetovalec, ne pa kot zastopnik na krošnjarskem vprašanju direktno zainteresiranih slojev. Kot kmetovalec pa mora reči, da je postalo krošnjarstvo za podeželsko ljudstvo prava nadloga. Kmetske gospodinje se v dopol danskih urah zaklepajo v svojih hišah iz strahu pred nasilnimi krošnjarji. Kdo ima pravT Kartel ali g. Goli To vprašanje moramo zlasti po drugem pismu g. Golla obnoviti. Ali ima prav g. Goli, ki objavlja vedno nove očitke na naslov bencinskega kartela, ali ima praT bencinski kartel, ki se kratkoinak> sklicuje na to, da so po zakonu karteli pod državnim nadzorstvom?' Imamo velik rešpekt pred državnim nadzorstvom, toda doživeli smo tudi vse polno primerov, da to nadzorstvo ni bilo vedno tudi učinkovito. Nihče nam ne more zameriti, ee kar načelno ne verujemo v učinkovitost vsakega državnega nadzorstva in če zato pričakujemo od državnega nadzorstva nad bencinskim kartelom, da čisto konkretno pove, kako je svojo kontrolo ia-vrševalo. Zato smo tudi pozvali to državno kontrolno oblastvo, da pove čisto konkretno, kako je svojo nadzorno oblast izvrševalo in če je-pooblastilo oziroma dalo bencinskemu kartelu pooblastilo, da sc krije z njegovim nadzorstvom. Toda državno nadzorstvo molči in ne pove, če so upravičeni očitki g. Golla, niti se ne izjavlja o delu bencinskega kartela. Tako je javnost še nadalje postavljena pred vprašanje: Kdo ima prav? Ali g. Goli ali bencinski kartel? Ali pa državno nadzorstvo, da na ta vprašanja sploh ne odgovori? Zbornice za spremembo davčne reforme Zastopniki zbornic so izročili finančnemu ministru dr. Šuteju spomenico zbornic vse države o potrebnih spremembah davčne reforme. Finančni minister je pri tej priliki izjavil, da se bistvo davčne reforme ne bo spremenilo, da pa je pripravljen pristati na to, da se popravijo nekatere tehnične in druge pomanjkljivosti objavljenih uredb. V ta namen bo sklical posebno konferenco strokovnjakov finančnega ministrstva in zastopnikov gospodarskih zbornic. Zaradi tega so se v petek popoldne sestali v Ljubljani tajniki gospodarskih zbornic, da določijo minimalne zahteve gospodarstva glede spremembe davčne reforme. Na konferenci sta zastopala Zbornico za TOI gen. tajnik Ivan Mohorič in tajnik Žagar. Od finančnega ministra obljubljena konferenca pa bo 25. ali 26. februarja v Beogradu. Dunajski pomladanski velesejem gostne. Naši izvozniki morajo čakati po več mesecev na izplačilo faktur, ker večkrat noče Madžarska narodna banka sprejeti vplačil madžarskih uvoznikov našega blaga. Zato se je obrnila Centrala industrijskih korporacij na našo Narodno banko, da pospeši likvidacijo terjatev naših izvoznikov. Narodna banka je nato tudi storila potrebne korake, vendar pa so ostale težkoče še nadalje. Ne postopa pa Madžarska narodna banka z vsemi našimi izvozniki enako. Za predmete, katerih izvoz danes Madžarom najbolj konveni-ra, sprejema banka vplačila uvoznikov takoj, dočim druga vplačila odlaša. Konknrzi - poravnave Ovire našega Kratek seznam glavnih ovir Odpravljata sc konkurza, ki sta bila razglašena o premoženju ležeče zapuščine Alojza Bračiča, trgovca v Zamarkovi in trgovke Bračič Alojzije v Zamarkovi, ker je bila v obeh primerih razdeljena vsa masa. Poravnalni postopek o premoženju trgovca in kleparja Tomaža Šušteršiča v Sodražici je bil prav nomočno ustavljen. V današnjih časih pač nihče ne pričakuje, da bi se moglo gospodarstvo razvijati tako svobodno kakor v normalnih časih, ko ni nobene vojne nevarnosti. Že zaradi zgleda drugih držav je zato morala tudi naša država izdati razne predpise, da si zagotovi predvsem njeni obrambi potrebne stvari in da zaščiti nacionalno valuto. Vendar pa so državne oblasti ali bolje rečeno birokrati dostikrat šli v tej zaščiti predaleč in naložili gospodarstvu ovire, ki nikakor niso bile potrebne ali ki bi se mogle izdati v obliki, ki bi bila za gospodarstvo manj občutna. Velik del naše javnosti pa dostikrat misli, da gospodarski ljudje pretiravajo, kadar tožijo o številnih ovirah, ki vedno bolj omejujejo njih poslovanje. V pouk tej javnosti navajamo odgovor, ki ga je sestavila Centrala industrijskih korporacij kot odgovor na anketo Mednarodne organizacije industrialcev v Brislju. V tem odgovoru so le na kratko naštete ovire, ki jih mora premagovati gospodarstvo, a že samo ta kratki seznam dovolj jasno pove, da se je treba naravnost čuditi, Če morejo naši gospodarski ljudje še zmagovati vse težave. Naj navedemo vsaj glavne ovire: Zunanja trgovina 1. Prepoved izvoza posameznih surovin (n. pr. maščob, starega železa, kavčuka, volne) ter kontrola izvoza za celo vrsto surovin in predmetov. Izvaža se praviloma le proti plačilu v naprej. 2. Splošna kontrola uvoza iz deviznih držav, njegovo omejevanje in kontingentiranje. Dirigiranje zamenjave in kompenzacij s klirinškimi in deviznimi državami. Najvažnejše surovine imajo prednost pri dodeljevanju deviz in potrjevanju kompenzacij. Dovoljuje se tudi uvoz manj važnih predmetov iz deviznih držav brez plačila. 6. Naša zunanja trgovina se pre orientira do neke mere z ozirom na večje možnosti naših proizvodov, na drugi strani pa z ozirom na težkoče ali nemožnosti, da nabavljamo surovine in polizdelke iz držav, ki so nam jih dobavljale dosedaj. Vprašanje neizvršenih zaključkov iz teh držav še ni čisto rešeno. 4. Etatiziranjc zunanje trgovine s prenosom novih kompetenc na Prizad, z ustanovitvijo direkcije za zunanjo trgovino in posvetovalnih odborov za tekstilno blago, nafto, kožo in ev. za druge predmete, nadalje pooblastilo za ustanovitev central za uvoz in razdelitev surovin zbog pomanjkanja in visokih cen surovin. 5. Urejevanje izvoza nekih surovin, zlasti rud in kovin zavoljo kompenzacij za druge surovine ali orožje. S tem v zvezi ustanavljanje komisariata za rude in kovine. 6. Težkoče, ki so nastale pri nas in drugje zaradi angleške blokade. 7. Težkoče in motnje v blagovnem in plačilnem prometu s posameznimi državami in pogajanja za njih odpravo. Denarna in kreditna politika 8. Vezanje denarja za dolar in opuščanje angleškega funta. 9. Prizadevanja, da se zavarujejo in ohranijo rezerve v devizah in v zlatu. Varčevanje pri izdajanju deviz in omejevanje njih izdajanja za najbolj nujne potrebe. Ustavitev plačil ter omejitev naše službe naših javnih dolgov v tujini. 10. Poostritev kontrole nad prometom z devizami in valutami. 11. Pri dovoljevanju plačila blaga v naprej z devizami se zahteva dokaz, da je blago zavarovano proti vojnemu riziku in da se more na njega dospelost v našo državo z gotovostjo računati. 12. Povečanje kompetenc Narodne banke kot devizne oblasti nad trgovinsko zamenjavo in birokratizacija plačilnega prometa. 13. Finansiranje in kreditiranje naročil in stroškov za vojsko in obrambo države je privedlo do povečanja denarnega obtoka v državi. Tu je treba zlasti omeniti izdajanje bonov narodne obrambe, podlago zanje pa tvori poseben prispevek za narodno obrambo. 14. Regulacija in omejevanje izplačil vlog in tekočih računov pri bankah. Promet 15. Pomanjkanje vagonov, njih rezerviranje in razdelitev, kontrola prehoda vagonov čez mejo, prepoved, da se določeno blago v naših vagonih izvaža v tujino, zahteve tujih držav, da njih blago uvažamo v naših vagonih oziroma vlačilcih in ladjah. 16. Kontrola nad brodarstvom, prepoved odtujevanja plovnih objektov. 17. Pomanjkanje premoga in nafte ter omejevanje prometa vlakov, ladij, avtomobilov in avtobusov v državi. (Bencinske karte.) 18. Povečanje transportnih ri/i-kov, transportnih stroškov in tarif, nerednosti in težkoče v prometu doma in v tujini. 19. Velika omejevanja turističnega prometa s tujino in slabe posledice za naš tujski promet. Regulacija trga in proizvodnje 20. Eta ti žira n je in dirigiranje v povečani meri notranje proizvodnje. 21. Preorientacija kmetijstva tudi v proizvajalnem procesu v zvezi s pomanjkanjem nekih surovin in drugega blaga. 22. Oprostitev strokovnega osebja od vojne dolžnosti v podjetjih, ki delajo za državno obrambo. 23. Selitev posameznih podjetij v notranjost države in prizadevanje, da se zaloge surovin čuvajo v notranjosti države. 24. Ustanovitev direkcije za prehrano in naložitev rezerve živil. 25. Pojav draginje in špekulacije ter izvajanje protidraginjske uredbe ter uredbe o kontroli cen. Regulacija drugih prodajnih pogojev. 26. Poostritev kontrole nad karteli (?). 27. Nove uredbe o rekvizieiji podjetij, objektov in materialov za primer vojne ali mobilizacije. 28. Organizacija proizvodnje in razdelitev dobrin za primer vojne ali mobilizacije po tako imenovanem ministrstvu za oskrbovanje. 29. Obvezne investicije za obrambo od zračnih napadov za vsa podjetja. 30. Prepoved in kontrola prenosa nepremičnin v obmejnih okrajih. Fiskalni ukrepi 31. Zvišanje stopeuj davkov in taks, uvedba novih davščin in posebnih davkov zaradi finansiranja državne obrambe in državnih izdatkov. 32. Uvajanje strogih kazni za davčne prestopke. 33. Ti ukrepi pomenijo silno obremenitev gospodarstva. Socialna politika 34. Revizija mezd zaradi draginje. 35. Zvišanje plač in mezd. 36. Pripravlja se zvišanje plač državnih in samoupravnih uslužbencev. 37. Zvišanje mezd in plač v pomorskem prometu. 38. Podpiranje rodbin vpokli-cancev na vojaško dolžnost. 39. Druge ugodnosti za vojaške vpoklicance. 40. Vprašanje delovne sile v zvezi z vpoklicem ljudi ter vprašanje delavcev, ki se vračajo iz tujine. * Niti najmanj nočemo reči, da bi bile vse te ovire neupravičene. Nasprotno, nekatere so bile iz državnih in nacionalnih ozirov naravnost nujne. Proti mnogim se tudi noben gospodarski človek ne upira, ker se vsak zaveda, da je treba državi in narodu dati to, kar je potrebno. Pri tem pa je treba pripomniti, da bi bile vse te ovire mnogo manj težke, če bi jih izvajala dobra uprava, katere pa mi še nimamo. fz seznama ovir, ki pa niti ni popoln, se vidi še eno, da na vse zadnje padajo vse odredbe in vsi predpisi na gospodarstvo in da bi se zato moral upoštevati težavni položaj, v katerem je gospodarstvo zaradi teh ovir in bi se morale zato te čimbolj omiliti. Če se od gospodarstva že zahteva tako izredno mnogo, naj se tudi gospodarstvu prepusti, da samo določi, na kak način najlaže izvrši vse te zahteve. Politične vesli Novi bolgarski ministrski predsednik Filov je v svoji izjavi novinarjem naglasil, da bo nova vlada izvajala isto zunanjo politiko ko prejšnja. To dokazuje zlasti imenovanje Ivana Popova za zunanjega ministra, ker je Popov osebni prijatelj Kjuseivanova ter je bil njegov sodelavec pri vodstvu zunanje politike. Eolgarska politika bo ostala še nadalje politika miru in nevtralnosti ter politika notranje pomiritve in edinstva bolgarskega naroda. Nova vlada pomeni sicer korak na poti k demokratizaciji, vendar pa ni pričakovati posebnih sprememb, ker ostane osnovna smernica notranje politike ista kakor pod vlado Kjuseivanova. Končno je dejal ministrski predsednik, da se začne zasedanje sobranja najbrže 24. februarja in da bo otvorjeno s prestolno besedo. O bolgarski vladni krizi poroča »Giomale dTtalia« ter pravi, da je odstopil Kjuseivanov, ker ni imel večine v vladi. Za svojega naslednika kot zun. ministra je priporočil Popova, kar dokazuje, da se zunanja politika Bolgarske ne bo spremenila Kjuseivanov se ne bo umaknil iz političnega življenja, temveč postal poslanik v Rimu. Bolgarska je v ozkih prijateljskih zvezah z Nemčijo in 80% bolgarske trgovine je v nemških rokah. Nedavno je sklenila tudi trgovinsko in zračno pogodbo z Rusijo. Vendar se zaradi tega njena politika do balkanskih držav ne bo spremenila. Po zanesljivih informacijah je že prišlo do sporazuma, da vrne Romunija nekatere okraje Bolgarski in da podeli bolgarskim manjšinam v Dobrudži kulturne ugodnosti. Uspešno potekajo v istem smislu tudi pogajanja z Grčijo. Zato so se tudi oslabile sen t imen talne zveze z Rusijo Bolcar ski da je mnogo več na tem da ŽLmi?LU le 4,4 milijona din. Kmetje gwe kar Z*** mani svo^ do1' demaerari; Posledica one škodljive nih^krofilc tUnai kmetskih voliv- ške1*^ veZze^®ifhVedske in Norvc- nižajo. Od avglfl Scih stalno nuarja 1940. soT s jna 28- ia" rezerve znižale za 1 SRSo e zlate lijona švedsk?h zlatih ^o^ ^nnr" veške zlate rezerve pa S Tistem norvlškm 5?’llna 188-5 milh s° Padle kpr kron. Zaloge kupu; ^ ^ obe državi na-iaganin JQ, 1 oboroževanja in na-v tejlni Yelike količine blaga ianca S 5e bila tudi trg. bi- Nova .drzav močno pasivna. niXu« ba 0 »Jugoslov. Pho- uovinah^ 7. objavljena v »Služb, varovanm’ uredbi nimajo za- posolila Pravice do odkupa ali 1940 na Pomije do 1. julija Britanska trgovina Po angleških Surovine in proizvodnja Položaj britanske industrije je posebno dober zaradi svobodnega dostopa do prekomorskih proizvodov in zaradi sistema trgovine, ki nudi tujim državam vedno pripravljen trg v Veliki Britaniji. To je zelo važno za kovinsko industrijo, posebno jekleno, ki nikoli še ni bila tako važna kakor sedaj in še nikoli ni Velika Britanija producirala toliko jekla. CeTotna kapaciteta za proizvodnjo jekla v Britanskem imperiju dosega danes 18,500.000 ton let-no °d tega 14% mil. samo v Veliki Britaniji, medtem ko je bila kapaciteta ob začetku zadnje vojne samo 9,000.000 ton. Pri tem »o cene jekla le malo narasle in so še vedno najnižje na svetu. Tudi proizvodnja nekaterih drugih kovin je znatno narasla od časa zadnje vojne; tako n. pr. je imperij produciral 1. 1914. samo 85.000 ton bakra in 130.000 ton svinca, medtem ko sedaj producira 600.000 oziroma 630.000 ton. Proizvodnja niklja je narasla od 20.000 na 95.000 ton, aluminija od 13.900 na 88.000 ton in azbesta od 98.000 na 344.000 ton. Razen domače proizvodnje narašča tudi nakup v tujih deželah. Ministrstvo za vojne zaloge že sedaj kupuje surovine v letni vrednosti 150,000.000 funtov, tako da bodo našle tuje države gotovo tudi v bodoče dober trg v Veliki Britaniji. Ustaljenost trgovine Močna pozicija britanskega investicijskega trga odseva denarno in industrijsko močno pozicijo Velike Britanije. Ako vzamemo n. pr. nekatere navedbe z londonske borze v drugem tednu januarja tega leta, vidimo da so do-našale delnice dveh tipičnih angleških železniških družb po nad 6°/o, in prav tako delnice sedmih največjih pivovarn. Fo so čisto domača podjetja, toda isto velja tudi za podjetja z investicijami v tujih državah. Tako n. pr. devet velikih bank z investicijami v vseh mogočih državah plačuje na delnice po več ko 5%; v skupini železa in jekla plačuje 10 največjih britanskih tvrdk preko 7%; dve ladje-delpiški družbi plačujeta preko j°/o, dve tvrdki za izdelovanje električnih aparatov preko 6%; tri motorne tovarne preko 7%, dve aeroplanski tvornici preko 8%; in cela vrsta trgovin na drobno in na debelo preko 7%>. Še najvažnejše pri tem dobrem položaju trgovine in investicij pa je to, da gre skoraj vseskozi za tvrdke, ki imajo dosti prometa z inozemstvom. Uankarstvo in zavarovanje Pogosto se trdi, da spadata karat va marn0St an*leškega ban- stva in zavarovanja med važno obrambno orožje Britanskega imperija. Tudi ]x>ročilo o 1 1939 nam to potrjuje. Tako je bil n pr’ dobiček petih vodilnih londonskih bank kljub negotovosti in krizam v 1. 1939. nadpovprečno dober; njihov kosmati dobiček je dosegal 2 °/o več kakor 1938. leta. Cisti dobiček je pa zaradi večjega obdačenja ostal z 8K mil. funtov nekoliko (za 750.000 funtov) nižji kakor 1938. leta. Zato so se pa bančni viri precej razširili, posebno od začetka vojne sem. Na drugem mestu po važnosti v angleškem denarnem življenju stoje zavarovalne družbe, pri katerih je široko občinstvo neposredno udeleženo. Vojna se je začela ravno v času, ko se običajno sklepajo nova zavarovanja po razmeroma mirnih poletnih mesecih, in zato je bilo delovanje v zadnjih štirih mesecih 1939. leta nekoliko prizadeto po vojni. Toda na splošno so zavarovalnice le obdržale svoje trdno stališče. Štirideset vodilnih zavarovalnic je 1939. leta sprejelo novih zavarovanj v znesku 131,000.000 [untov. Iz že navedenih vzrokov je ta vsota manjša od one leta 1938., vendar se je poslovanje že spet začelo popravljati. Gospodarska stalnost Kakor je to običaj v angleškem gospodarstvu, tudi prehodno dobo iz mirovnega v vojno gospodarstvo ne označujejo hitre in vidne spremembe, temveč trajni razvoj. Brezposelnost je v decembru padla za 41.000, in to v času, ko brezposelnost navadno naraste. Nove zaposlitve odpadajo predvsem na trgovine, hotele in zabavišča, kar kaže, da je poslovanje tudi v teh izrednih časih še dokaj normalno. Vpliv večje zaposlitve v tehničnih strokah, ladjedelstvu in izdelovanju aero-planov se bo šele pokazal. Glede kujme moči občinstva je zanimivo pogledati poročilo največje angleške »veleblagovnice«, ki izkazuje za leto 1939. dobiček preko 7,600.000 funtov na vplačan kapital samo 12% mil. funtov. To je rekordni dobiček, za 650.000 funtov večji ko 1938. leta. ruge trgovine na drobno sicer ne izkazujejo tako izrednih dobičkov, vendar tudi njihova poročila pričajo, da je kupna inoč občinstva nezmanjšana. ludi dejstvo, da je občinstvo v sedmih tednih kupilo za 55 mil. funtov novih hranilničnih in obrambnih obveznic, kaže, da je še v stanu, prištediti precejšne vsote. Narodni dohodek Kljub vsem krizam prevladuje v Angliji mirno zaupanje, kar dokazuje predvsem cenenost denarja. Državni dohodek narašča. V drugem tednu tekočega leta je dohodek presegel izdatke za skoraj čistih 12 milijonov. To je bil prvi vojni presežek. Plačila dohodninskega in dopolnilnega davka so prispevala največ k temu presežku — do 40 milijonov funtov. Lani je bil odgovarjajoči dohodek le 23 % milij. funtov, in letos torej daleč presega proračunsko postavko 26 mil. na teden. Naraščanje izvoza Zadnja javna poročila za angleško zunanjo trgovino, za december preteklega leta, potrjujejo gibanje navzgor, ki ga je bilo opažati v mnogih panogah angleške trgovine. V primeri z novembrom je narasel izvoz v decembru za 2,809.000 funtov na 40,169.000 tuntov in bil tako 3°/o večji kakor decembra predlanskega leta. V celoti pa 1.1939. ne dosega 1.1938., toda kljub vojni ni vidno pasivna bilanca mnogo narasla v primeri z I. 1938. — le za 14 milijonov funtov. Povečanje izvoza v decembru je zadevalo predvsem industrijske izdelke, zlasti bombažno blago, ki je izkazalo prirastek za 1,300.000 luntov ali 37°/o v primeri s prejšnjim mesecem. Med tiste industrije, katerih iz»>z se posebno dobro razvija, spada predvsem proizvodnja motornih vozil, ki je posebno zvišala svoj izvoz v Južno Ameriko. Novembra lanskega leta 11. pr. so angleške tvornioe izvozile vsak delavnik 330 vozil, ali 26% več kakor predlanskim. V prvih treh mesecih vojne je bil izvoz angleških motornih vozil v Avstralijo, Indijo, Burmo, Portugalsko in Urugvaj večji kakor kdaj koli poprej v zgodovini te industrije, in izvoz v Argentino je narastel za celih 172%. Izvoz premoga je bil v decembru 1939 za 700.000 funtov večji kakor v novembru in vodja enega največjih premogovnikov je izjavil, da premogovna industrija še nikoli ni bila tako dobro organizirana, kakor je sedaj. Tudi tehnika hitro napreduje in na stotisoče ton dieselovega olja, motornega olja in drugih lahkih olj se producira vsako leto. Predmeti pod stalno kontrolo V Službenih novinah« od petka 16. februarja t. I. je objavljena odločba trgovinskega in socialnopolitičnega ministra št. 4652, s katero se predpisuje seznam kontroliranih predmetov in ki se glasi: Na podstavi člena 1. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940. odločamo: C) Da 'se kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen uporablja na te predmete: 1. kruh; 2. moka, izvzemši O, Og, Ogg; 3. otrobi; 4. domače testenine; 5. riž; 6. kava in njeni surogati; 7. čaj; 8. jedilno olje, izvzemši v steklenicah in lit. vedrih (kantah) do 5 kg; 9. mast; 10. sveže meso; 11. mila, razen luksuznih; 12. sveče vseh vrst; 13. parafin; 14. drva za kurjavo; 15. premog; 16. Molino-Amerikan, tri vrste: 75 do 80 cm/l, 11, m, 90 cm/I, II, III, 145 do 150 cm/I, 11, III, 180 cm/I, 11, m, 200 cm/I, 11, III; 17. srbsko platno, dve vrsti: 42 do 45 cm; 18. platno, bombaževo beljeno, širine 70 do 200 cm; 19. plavi (modri) gradi, dve najcenejši vrsti la, Ha; 20. cic (kreten), dve najcenejši vrsti, I, II; 21. bombažne preje; 22. sukanec 200 do 1000 jardov, vse vrste razen svilenega; 23. flancla in bar-bent za obleke; 24. loden in sukno; 25. volna in pavola za pletenje iti vezenje; 26. sekire; 27. lopate; 28. kopače (ašovi); 29. kose; 30. srpi; 31. motike. (2) Urad za kontrolo cen pri ministrstvu trgovine in industrije in pristojna občna upravna oblastva druge stopnje pričnejo takoj izvrševati poverjene jim funkcije glede kontrole cen teh predmetov. Ta odločba je stopila v veljavo z dnem objave, t. j, 16. februarja 1940. Pred novim zvišanjem železniških tarif t Listi poročajo, da se pripravlja novo zvišanje železniških tarif. Potreba zvišanja se utemeljuje s tem, da se je podražil premog. Ali se bodo železniške tarife zvišale linearno ali z ozirom na vrsto blaga, še ni določeno. Ni pa še sklicano zasedanje tarifnega odbora, ki bi bil edini upravičen, da sklepa o zvišanju tarif, in če bi se za zvišanje izjavil, tudi o načinu, kako se naj zvišanje izvede. Po dosedanjih izkušnjah se je bati, da se bo zvišanje tarife tudi izvedlo in najbrže linearno, ker je to pač najenostavneje. Ce se bodo železniške tarife res zvišale, bo gospodarstvo znova težko udarjeno. Draginja bo znova narasla, vrednost denarja se bo zmanjšala, potrebne bodo višje mezde in že smo znova v onem začaranem krogu, iz katerega je izhod tako težaven. Zato svarimo pred zvišanjem železniških tarif, ker so že sedanje zadosti visoke. Odkrito pa moramo reči še naslednje: Če je državi tako nujno potreben denar, zakaj pa se je znižala cena soli in brez potrebe znižali državni dohodki za 200 ali 300 milijonov din. če bo kmet izdal sedaj za 1 dinar na mesec manj za sol, mu res ne bo dosti pomagano. Nikakor ne gre, da se na ene kar neprestano vale nove obremenitve, drugim pa se poklanjajo vedno nove ugodnosti. Toliko rešpekta pa res ni treba imeti pred volivnimi kroglicami! Zunanja trgooa Švicarska trgovinska delegacija pride v Beograd zaradi nakupa večje količine svežega mesa v naši državi. Meso bo plačala z devizami. V Beograd pride v kratkem posebna trgovinska delegacija Španije, da pripravi dogovor o izvozu večjih količin naše živine in našega lesa v Španijo. Seveda pa bo pri tej priliki treba rešiti tudi vprašanje plačila naših terjatev iz dobe pred začetkom španske državljanske vojne. V Zagreb pride neka nemška delegacija zaradi nakupa večjih količin naše ribe. V Londonu se je ustanovila posebna trgovska ustanova, ki bo zlasti kupovala perutnino in jajca v Romuniji in Jugoslaviji, če bo ta ustanova res začela z nakupi, je verjetno, da se bodo cene jajcem še zvišale. Švicarski zvezni svet je sklenil, da ne bo več objavljal podatkov o gibanju švicarske zunanje trgovine. Romunski finančni minister Con-stantincscu je prišel v Sofijo, da podpiše trgovinsko pogodbo med Bolgarsko in Romunijo. Italijanska trgovinska delegacija pride v kratkem v Bukarešto, da se dogovori o povečanju trgovine med Romunijo in Italijo. Prečiščeno žveplo in žveplov cvet iz točke 2 št. 197 uvozne carinske tarife sta za dobo šestih mesecev oproščena carine. Dobave - licitacije Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo afriške trave, raznega platna, sukanca, lanene jadrenine, lanene tkanine in trakov za zastore; 25. februarja raznega kuhinjskega orodja in potrebščin, lesenih držal, ročic in zamaškov; 26. februarja stroja za brušenje ter brusov za ta stroj, raznih razpršilcev za nafto, alfa-betičnih črk ter zakovic. Strojna šola mornarice, Boka Kotorska sprejema do 28. februarja ponudbe za dobavo raznega ročnega orodja ter merilnih predmetov. Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 5. marca ponudbe za dobavo koordinatografa. LICITACIJA: Povlečenje 5 mm bronaste žice v 3 mm žico. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za oddajo povlečenja 21.100 kg stare silicium-bronaste žice, 5 mm v premeru, v silicium-bro-nasto žico, 3 mm v premeru. Licitacija bo dne 2. marca 1940. ob enajstih v pisarni ekonomskega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg 2/1. Pogoji po din 30-— v pisarni direkcije. Dne 24. februarja bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo strojev (radi-lica) in orodja. Dne 26. februarja bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblaki 7 Ljubljani licitacija za dobavo fižola, riža, zdroba, testenin, olja, paprike, kavinih konzerv in čaja. Dne 26. februarja bo pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo raznih vrst vijakov; 5. marca čistega bencina za rudnik v Kaknju. 27. februarja bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo stekla v ploščah; 4. marca ornamentnega in barvanega stekla; 5. marca Polonso - elementov in dne 7. marca steklenih obločnic. Dne 21. februarja bo pri upravi zavoda »Cačak« v čačku licitacija za dobavo plosnatih fitiljev in za-piračev iz bombaža. Dne 5. marca bo pri Vojnoteh-ničnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo večje množine emajlirane in druge posode. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) frgovinski register Proračunsko banskega sveta končano Vpisale so se naslednje spremembe in dodatki: And. Elsbacher, Laško, trgovina z mešanim blagom. Besedilo firme odslej: And. Elsbacherja nasl. Konrad Elsbacher. Izbriše se skupna prokura Ivana Elsbacherja in Anete Elsbacher. Vpiše se prokura: Aneta Elsbacher, soproga trgovca v Laškem. Centralna transportna družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Osnovna glavnica se je zvišala od 250.000 na 750.000 din ter je v gotovini popolnoma plačana. Vpišejo se: poslovodja: Franc J. Loeb v Ljubljani; prokuristi: Wiesler Rudolf v Zagrebu, Neumann Bogdan v Zagrebu in Schubert Avgust v Beogradu. Tvrdko podpisuje kolektivno poslovodja z enim prokuristom. »Triglav«, industrija perila in obleke J. Olup v Ljubljani. Vpiše se družbenik Olup Zvonimir, trgovec v Ljubljani, zaradi česar javna trgovska družba. Besedilo od slej: »Triglav« industrija perila in obleke J. Olup in sin. Družbo zastopata skupno oba družbenika. »Zora« trgovina z nogavicami, nianufakturnim in galanterijskim blagom, perilom, pleteninami Tea Vasič, komanditna družba, ni več komanditna družba in se je besedilo spremenilo, da odpadeta besedi: »komanditna družba«. Jugoslavenska P. Bcicrsdorf & Co., družba z o. z., Maribor. Vpiše se nadaljnji poslovodja Doetsch-Benziger Rihard, pooblaščenec tvrdke »Chemische Fabrik Pilot AG« v Bazlu. Lesna in splošna industrijska delniška družba, Maribor. Izbrišeta se člana upravnega sveta doktor Thalman Valter in Thalman Kurt, vpišeta pa novo izvoljena člana Linninger Vilim, tehnični poslovodja v Fužinah in inž. Oton Frangeš v Zagrebu. Unio družba, tovarna kemično-tehničnih proizvodov, družba o. z., Maribor. Osnovna glavnica se je zvišala od 250.000 na 750.000 dinarjev in je vplačana v celoti v gotovini. Josip Ornig, Ptuj, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, parna pekarna in veletrgovina z vinom in sadjevcem. Besedilo firme odslej: »Jos. Ornig lastnik Ornig Pavel«. A. Senčar in sin, Ptuj. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, eksport jajc na debelo in drobno. Spremenilo se je besedilo firme v A. Senčar in sin, imetnik Senčar Milko. Majerhold Anton ml., Št. Janž, p. Rečica ob Savinji. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo Sedež firme odslej: Mozirje. Norbcrt Zanier & sin, trgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom in hmeljem, Št. Pavel pri Preboldu. Firmo zastopata oba družbenika: Anton Cvenkel, vele trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini, ter Cvenkel Nadina, hči veletrgovca, ter še prokuristinja Valerija Cvenkel, soproga veletrgovca V soboto dopoldne se je z razpravo o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo zaključilo zasedanje banskega sveta. V debati so banski svetniki zlasti poudarjali potrebo po zboljšanju cestnega omrežja. Ponovno so tudi zahtevali banski svetniki, da se odpravi krošnjarstvo. Zahtevalo se je tudi zboljšanje strokovnega nadaljevalnega šolstva ter navedle razne ovire, ki škodujejo razvoju trgovine;, industrije in obrta. Izrečenih je bilo več iniciativnih misli, ki zaslužijo vse upoštevanje. Banski svet je nato prešel na razpravo o proračunu dohodkov, o katerem je poročal načelnik dr. Orel. Dohodki se dele na naslednje davčne postavke (vse v milijonih din): doklade na državne dohodke 79'7, delež od skupnega davka na poslovni promet 2-9, trošarine 40*4, banovinski davki in takse 19-4, razni dohodki 3‘8, terjatve iz prejšnjih let 3-5, skupno 139'8 milijonov din. Proračun bednostncga sklada se je znižal od 6’85 lani na 7’2 miIij