/Jjfce...
NO. 219
AMERi$kA Domoviima
arikVi m
AMCRICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX — VOL. LIX
Ostre demonstracije proti gen. De Gauilu
V Alžiriji je prišlo pretekli petek ponovno do hudih izgredov in demonstracij proti DeGaullovim načrtom za Alžirijo.
AL&IR, Alž. — Francoska pehota in poisebne udarne policijske enote so v petek ponoči razgnale vročekrvne študente, ki so Dan premirja olb koncu prve svetovne vojne spremenili v krvave demonstracije in izgrede proti alžirski politiki predsednika De Gaulla. študenti so opu-stošili Kulturno središče ZDA v 'tnestu, razbijale avtobuse in iz-ložna okna trgovin, napadali policijo' s kamenjem in kričali “Alžirija je francoska!,” “De Gaulla na gavge!”
Cikoli 50 oseb, demonstrantov, policistov in vojakov, je moralo iskati zdravniško pomoč.
Do demonstracij je prišlo še v dopoldanskih urah. Okoli poldne je nastopilo zatišje, nato pa se je na noč začelo tem huje. Tedaj so poklicali na pomoč vojaštvo.
Izgredi in demonstracije v Al-žiru so vznemirile vladne kroge v Parizu. De Gaulle se je posvetoval s predsednikom vlade Delbrejem, po mestu pa so patruljirali varnostni oddelki, da hi že v kali zatrli vsak poskus protivladnih demonstracij.
Vladne čele pregnale upornike v Nikaragui
Uporniki, ki naj bi uživali podpodo Castra, so imeli v oblasti dve obmejni mesti.
MANAGUA, Nik. — Vladne čete so pregnale uporniške skupine iz obmejnih mest Jinotepe n Diriamiba, ki ležita kakih 25 milj južno od prestolnice. V čorbah so padli trije vojaki. Vlada je oklicala obsedno stanje.
Predsednik republike Luis So-moza je obdolžil kubansko vlado odgovornosti upora, ki da podpira opozicionalne politične skupine z namero, da bi v republikah Srednje Amerike uvedla komunizem.
V republikanskih vrstah tudi ni vse - soglasje!
WASHINGTON, D. C. — Da-siravno so se republikanci vkljub Porazu zelo dobro odrezali pri 2adnjih volitvah, vendar iščejo vzroke, zakaj so propadli. Pri iskanju vzrokov je prišel na h a n stari spor med republikanskimi konservativci, ki jih vodi zOani Senator Goldwater, in republikanskimi naprednjaki, ki gredo za guvernerjem Rocke-fellerjem.
Obe struji v stranki se bosta Wpli za vodstvo, tako proroku-lojo politični opazovalci. Kar ni še ni koihur jasno, je vprašanje, kaj !bo napravil Nixon, ^ixon ima v stranki dosti pri-1 atelje v in pristašev. Ali jih bo Pregovoril, da se ne mešajo v sPor med Goldwaterjem in Rockefellerjem?
Mnogi mislijo, da se bo nagnil Pa to odločitev, kajti njegovi Prijatelji ga bodo skušali prego-v°riti, naj ne gre iz politike, am-Pak naj misli tudi na kandidaturo v — 1. 1964!
Prošnja zavrnjena!
Jakarta, indonez. — Ko se
•lo nedavno oglasila tu delegacija aD-Irskih upornikov in prosila za Pomoč v denarju in orožju, so ji Povedali odkrito, da naj na po-hioč ne računa, če se mislijo oporniki naslanjati na rdečo Kitajsko.
Indonezija je sicer naklonje-P® alžirskim upornikom, saj je Islamska dežela, toda ne1 mara Njihovih zvez z rdečo Kitajsko, katree je tudi sama precej hladna.
CLCARIN6>
Delno oblačno z malimi toplotnimi spremembami. Najviš' temperatura 60.
Novi grobovi
Louis (Lazar) Railakovich
Včeraj zjutraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 64 let stari Louis (Lazar) Radakovich s 1574 E. 36 St. Bolehal je nekako eno leto. Imel je raka. Rojen je bil v Donjem Lapcu pri Gospiču, od koder je prišel sem 1. 1911. Zaposlen je bil pri Republic Steel Co. Zapustil je ženo Mildred, roj. Smoljanovic, sina Mihaila in tri vnuke. Pogreb bo v sredo ob 12:45 iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih, nato na rusko pokopališče sv. Teodizija.	i
taci se še vedno selijo h zahodne Poljske domov
BERLIN, Vzhod. Nem. — Iz predelov, ki so po drugi svetovni vojni pripadli Poljski, se je izselilo na milijone Nemcev na zahod. V prazne predele so se naselili Poljaki. Ndkaji stotisoč Nemcev je vendar ostalo tam.
Vzihcdino-memšlke oblasti bi sedaj rade spravile “domov” še ta ostanek, ker je v Vzhod. Nemčiji zaradi bega na svobodni zahod občutno pomanjkanje delovne sile.
Vodja informacijske službe ZDA odstopil
George Allen, načelnik Informacijske službe ZDA, je kot prvi član Eisenhow-erjeve administracije odstopil.
WASHINGTON, D. C.—Dnevi Eisenhowerjeve vlade gredo h kraju in visoki uradniki, ki ne računajo, da bodo mogli ostati na svojih mestih, iščejo nove zaposlitve. Kot prvi je šel na to pot George V. Allen, poklicni diplomat, ki je nekaj let zastopal ZDA tudi pri Titu, pa postal kasneje vodja Informacijske službe, pod katere okrilje spadajo oddaje ‘“Glasa Amerike” in informacijska središča v skoraj večini držav svobodnega sveta.
Predsednik Eisenhower je se 57 let staremu Allenu, ki bo s 1. decembrom prevzel predsedstvo “Tobacco Institute,” iskreno zahvalil za njegovo usipešno delo. Trdijo, da mu naslednika za tako kratek čas ne bo imenoval.
Azijsko-afriski narodi se uveljavljajo v ZN
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Azijsko-afriški narodi se zmeraj bolj zavedajo, da jih je 45 v ZN, ki štejejo samo 99 članov z glasovalno pravico. To so pokazali pretekli teden.
Proti volji Amerike ih njenih prijateljev so dosegli, da je skupščina ZN odložila debato o Kongu, prodrli so tudi s svojim stališčem, da morajo biti odbori ZN večji, da bodo tudi zastop-niiki njihove skupine lahko prišli vanje. Amerika je zmagala samo v enem vprašanju: v odboru, ki pregleduje polnomočja, je bilo sklenjeno, naj dobi delegacija predsednika Kasavu-[ buja pravico do zastopanja Kon. Iga v ZN in ne delegacija Lu-mumbe, ki jo podpirajo komunisti in nekaj afriških in azijskih držav.
Zadnje vesti
NEW ORLEANS, La. — Zvezni okrožni sodnik Skelly W'right je sinoči izdal uredbo, ki prepoveduje vsako državno vmešavanje v integracijo javnih šol v New Orleansu. Zakonodajna skupščina Louisiane je med tem sprejela sklep o prevzemu poslov šolskega ouoo-ra New Orleansa v nameri, da integracijo prepreči. Glavni državni šolski nadzornik je za New Orleans proglasil danes pouka prost dan.
SAIGON, J. Viet. — Vladnim četam se je posrečilo streti u-por padalskih oddelkov in vzpostaviti red v deželi. Upor je bil naperjen proti “osebni” diktaturi predsednika vlade Diema in njegove družine.
GVATEMALA, Gv. — Skupina vojaških vodnikov je v zvezi z levičarsko opozicijo poskusila prevrniti vlado predsednika Ydigorasa. Vlada je proglasila obsedno stanje in vodnike upora aretirala. V bojih sta bila dva mrtva in nekaj ranjenih. Upira se še skupina kakih 300 oboroiencev, kateri,h gibanje pa stalno nadzira letalstvo. Vlada izjavlja, da so za uporom Castrovi Kubanci.
VANDE NBERG AIR FORCE BASE, Calif. — Vojaške obla-
KENNEDY SE PRIPRAVLJA NA SPREJEM D012N0STI
John Kennedy, izvoljeni predsednik ZDA, je zagotovil zaveznike, da se bo trudil za ohranitev svobode in dosego razorožitve. Napovedal je politiko dobrega sosedstva z Latinsko Ameriko, se dogovoril za sestanek s Janiom Quad-rosom, izvoljenim predsednikom Brazilije. Na oddihu v Eloridi pripravlja načrt dela za svojo vlado.
PALM BEACH, Fla. — Ko nekateri po deželi ugibajo o “končnih izidih’’ volitev, se John F. Kennedy, izvoljeni predsednik ZDA, sonči, koplje in počiva na posesti svojega očeta v Palm Beach, še preden je odletel na jug, je na dan 42. obletnice sklenitve premirja ob koncu prve svetovne vojne poslal vodnikom Velike Britanije, Francije in Zah. Nemčije, zagotovilo, da bo delal z njimi za obrambo svobode in za dosego razorožitve s potrebnim nadzorstvom. V svojem počitniškem domu je sprejel zastopnike Brazilije in se z njimi pogovarjal o sestanku z Janiom Quadrosom, izvoljenim predsednikom Brazilije, ki bo svojo službo nastopil 30. januarja prihodnje leto.
Na svoji poti v Florido se je
Kennedy ustavil v Washingtonu, kjer je pustil svojo ženo Jacqueline in hčerko Caroline. Žena pričakuje drugega otroka v nekaj tednih in ne mara tvegati kakih težav na poti.
Obljublja sodelovanje
Prve vezi med bodočim pred-sti so napovedale, da bodo da-|sednikom ZDA in vodniki zavez-nes poskusile prestreči glavo j niških držav v Evropi so bile umetne lune Razkrivač XVII, tople in prijateljske. Oni so mu
ki so jo poslali v soboto na pot okoli Zemlje. S televizijskimi kamerami je posnela slike o-zemlja, nad katerim je krožila v smeri preko obeh polov.
Koristna nastava
Angleška policija je na avto-mdbidsfkih cestah nekaj pred nevarnimi ovinki postavila ženske lutke v naravni velikosti, ki imajo vdelan poseben mehanizem, da od časa do časa mahajo * •
Sv. Oče častital
Kennedyu k zmagi
RIM, It. — Sv. Oče je poslal običajno brzojavko novoizvoljenemu predsedniku Kennedyu, ki mu v njej iskreno čestita k izvolitvi. Taka je navada, njegov prednik je čestital Eisenhower-ju.
Kar je zanimivo, je samo to, da je bilo besedilo brzojavke objavljeno v uradnem vatikanskem glasilu “Ošservatore Romano.” V Rimu je to dalo povod za splošno pozornost.
Eisenhower priporoča za Zahvalni dan podpiranje tujine z-živili
WASHINGTON, D. C.—Predsednik Eisenhower je objavil o-bičajno poslanico za Zahvalni dan. Letos priporoča v njej vsem Amerikancem, naj se ta dan zahvalijo Bogu za prejete dobrote s 'tem, da pošljejo darilne pakete svojim sorodnikom, znancem, prijateljem v tujini in da naj podprejo tudi vse tiste dobrodelne organizacije, ki pod-pirijo revščino v tujini.
čestitali k izvolitvi, on pa jim je odgovoril, z zagotovili o sodelovanju.
Predsednik angleške vlade Macmillan mu je v svojem o-sebnem pismu dejal, da on, ki je po materi Amerikanec, dobro razume pomen ameriških predsedniških volitev za Ameriko in za ves svet. “Prevzeli boste najmogočnejši položaj v svetu z odgovornostmi in enakimi pri-ložnostmi . . . Gledam na sode-Ucvanje z Vami v vprašanjih, ki
mimo vozečim avtomobilom.
Novost z lutkovnimi lepotica- 50 ljudstvu te dežele in onemu
mi se je dobro obnesla, ker 99 1 ZDA tako draSa” ie 'Pisal Mac-cdstotkov moških avtomobilistov, ki že iz daljave zagledajo žensko postavo privlačnih lutk, zmanjša hitrost. Ko spozna prevaro, je pa že prepozno, in policija je dosegla svoj namen, namreč zmerno vožnjo.
Za ameriškimi mejami je po svetu še veliko revščine, nanjo ne bi smela Amerika nikoli pozabiti. Naše blagostanje ne izvira samo iz naše sposobnosti, ampak tudi iz Božje previdnosti, ki nam je dala priliko, da tsi sami ustvarjamo tako življenje, ki nam ga zavida ves svet.
rnillan.
Dobro sosedstvo z Latinsko Ameriko
Guv. Colorada S. McNichols, ki je s skupino guvernerjev ZDA odpotoval na prijateljski obisk v Argentino in Brazilijo, je pred odhodom v New Yor-ku izjavil, da je govoril s Ken-nedyem, ki želi sporočiti vsem ljudstvom Latinske Amerike, da hoče obnoviti politiko dobrega sosedstva, ki je obstojala med Združenimi državami in Lat. Ameriko v času predsednika F. D. Roosevelta,
Iz Clevelanda in okolice
i
Politika v državi Ohio se kar ne more pomiriti
CLEVELAND, O. — Politični valovi pljuskajo v ohajski državi še zmeraj zelo visoko, seveda v ravno nasprotni smeri kot po ostali deželi.
Guverner DiSalle je prevzel nase politično odgovornost za demokratski poraz in ga skuša seveda po svoje razlagati. Prizna, da s© njegovi novi davki med volivci zelo nepriljubljeni, toda takoj dodaja, da je verski, moment igral izredno veliko vlogo, posebno v podeželskih far-mansikih okrajih.
Okraji, ki so preje glasovali za demokrate, so sedaj prešli k republikancem; okraji, ki so i-meli preje majhno republikansko večino, so jo sedaj zelo povečali. Predsednik: farmarske organizacije Shuman, seveda republikanec, ugovarja guvernerjevi razlagi in pravi, da so far-
marji zato glasovali za Nixona, ker so že siti demokratskih predlogov za reševanje farmarske krize; vsi ti predlogi namreč samo omejujo gospodarsko svobodo ameriškega farmarja. Shuman seveda odbija vsako misel, da bi bila vera vlivala na farmarje, kako naj volijo.
Zgovornejši o verskem momentu je komentar znanega časnikarja Porterja. Trdi, da je vera igrala veliko vlogo v vrstah volivcev in volivk, posebno v malih okrajih. Nixon je v njih dobil nepričakovano velike večine. Celo v mestu Cleveland je vera toliko vplivala na volivce, da demokratje tu niso dosegli večine, ki so jo sigurno pričakovali. Porter dalje poudarja, da je imel prav, ko je v svojih ocenah političnega položaja vpo. števal dejstvo, da je “južni del
naše države Ohio bil zelo slabo razpoložen do katolikov in unij.”
• Verski moment omenja v svojem komentarju tudi časnikar Arthur Krock. Trdi, da so k zmagi senatorja Kennedy a mnogo pripomogli katoliški glasovi v velikih melstih in industrijskih središčih. Pravi, da katoliškim volivcem ni preostalo drugega, kot ga glasujejo za Kennedya, ker so slišali od vseh strani, “da bo vera glavni raz-logj zalkaj namerava mnogo državljanov v normalno demokratskih državah glasovati proti Kennedyu.” Najbrže je pri tem mislil tudi na ohajsko državo.
DiSallu obetajo republikanci gotov poraz v 1. 1962. Za republikanskega kandidata za guvernerja se oglaša zmeraj več re-flektantov. Med prvimi sta sin pokojnega Tafta, sedaj se mu je
pridružil še republikanski voditelj Rhodes. Vsi upajo seveda na zmago. Republikanska samozavest je zrastla tudi radi tega, ker so ugotovili, da je tistih 400,-000 volivcev, ki 1. 1956 niso šli volit, sedaj pretežno volilo Kennedya, pa je vkljub temu zmagal Nixon.
DiSalle zagovarja še naprej svojo davčno politiko in pravi, da je ne bo spremenil. Ne misli pa sklicati posebnega zasedanja legislature, kep jo bo talko ali tako moral takoj po novem letu. Z republikansko večino v legislaturi se bo pa junaško boril, naj ga pri tem njegovi demokratski pristaši pod-ph-ajo ali ne. Sprijaznil se je torej z mislijo, da poraz ne bo pripravil demokratskih veljakov do sloge.
Razgovor z Braziljei
Kennedy je sprejel osebne predstavnike Quadrosa, izvoljenega predsednika Brazilije, ki se trenutno mudi v Evropi. Izrazil jim je željo, da bi ise sestal s Quadrosom “ob kateremkoli času, ki bi bil obema sprejemljiv.”
Tekom svoje volivne kampanje je Kennedy omenil, da je smatral Quadros pred volitvami za koristno, da je obiskal , ku danskega Castra. Na sestanku, xi je predviden nekje pred 20. januarjem, se bosta oba izvoljena predsednika brez dvoma posvetovala tudi v vprašanju Ku oe in Castra. Brazilija se boji, da Ibi hladna vojna, ki je segla preko Kube v Latinsko Ameri-xo, ne dobila večjega obsega.
Danes obisk pri Nixonu
John Kennedy, novoizvoljeni predsednik ZDA, je objavil včeraj, da bo danes obiskal podpredsednika 2D A Richarda Nixona, premaganega tekmeca za vodstvo dežele, na Key Biscay-ne, kakih 10 milj južno od Miami, kjer je ta na oddihu.
Po izjavi Kennedyevega tiskovnega tajnika Petra Salin-gerja ima obisk, ki je brez primere v ameriški zgodovini, dva cilja: Kennedy hoče Nixonu čestitati k vodstvu volivne kampanje, pa tudi obnoviti prijateljske odnose, ki so vladali med njima tekom njunega skupnega dela v Kongresu v zadnjih 14 letih.
Salinger ni izključil možnosti, da bi Kennedy ponudil Nixonu kako mesto v svoji vladi.
Sestanek Kennedya in Nixona je določen za danes dopoldne ob 11:30. Kennedy bo poletel tja v svojem privatnem letalu Con-vair “Caroline”.
Obisk v Texasu
Kennedy preudarja o načrtih in predlogih, ki jih naj izvede njegova vlada, ter išče sodelavce, ki bi mu pri njihovem izvajanju mogli najbolj pomagati. Čaka ga cela vrsta težkih vprašanj tako v domači kot v mednarodni politilki. Pri takem položaju je razumljivo, da počitnice niso prave počitnice, ampak le malo umirjenejše delo.
V sredo bo Kennedy odletel v Texas k Lyndonu Johnsonu, izvoljenemu podpredsedniku Z. D. A. Johnson je veliko pripomogel k volivni zmagi in ima močan vpliv na Senat. Gost in gostitelj se bosta brez dvoma menila o bodoči administraciji in o delu, ki naj bi ga prevzel L.
V bolnišnici—
Mrs. Josephine Podboy 15220 Lake Shore Blvd. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 815. Obiski so dovoljeni!
Včeraj se je podal v Euclid Glenville bolnišnico na operacijo Joe Brodnik z 18611 Mus-koka Ave.
Družinski praznik—
Danes praznujeta Mr. in Mrs. Joseph Kastelic s 4571 E. 86 St. 56-letnico svoje poroke. Čestitamo!
Obletnica smrti škofa dr. G. Rožmana—
Na .mrtni dan pok. škofa G. Rožmana, 16. novembra, se bodo slovenski duhovniki zbrali v Lemontu in opravili ob devetih dop. slovesno mašo za mrtve.
V	cerkvi sv.. Vida bo slovesna zadušnica za pok. Škofa v soboto, 19. novembra, ob devetih dop.
Včeraj popoldne je bila pri Sv. Vidu prisrčna spominska proslava, ki jo je pripravil pri-nravljalni odbor za slov. izseljeniško organizacijo. Udeležba je bila kar lepa.
»-.epa proslava 50-letnice SDZ—
V	petek, soboto in nedeljo je Slovenska Dobrodelna Zveza praznovala 50-letnico, svojega dela. Središče proslave je bil banket v SND v soboto zvečer, ki se ga je udeležilo na stotine .članov in večje število častnih gostov SDZ, med njimi 21 ustanovnih članov. Banket je začel z molitvijo msgr. J. Baznik, župnik pri Sv. Vidu, vodil pa ga je predsednik SDZ John Sušnik. Govorili so poleg predsednika Sušnika člana glavnega odbora E. Turk in gl. tajnik Kodrich ter predsednik mestnega sodišča A. Prijatel. V nedeljo popoldne je bil v SND varijetejski spored in predvajanje lepega zvočnega barvanega filma o Sloveniji. Proslave se je kot častni gost udeležil tudi sen. Frank Lau-sche. — Ta je bil napovedan kot govornik na banketu v soboto, pa je po lastnih besedah zamenjal datum misleč, da je banket v nedeljo. Rojaki in prijatelji so senatorja, ki ima danes 65. rojstni dan, navdušeno pozdravljali in mu česitali.
Seja—
Nocoj ob sedmih ima Podr. št. 25 SŽZ sejo v šoli sv. Vida. Po seji zabava in prigrizek. Vse vabljene!
------o------
Ovčarski psi dobili naslednika v — radio-postajah!
MELBOURNE, Avstr. — Avstralija je dežela ovčjereje. Ima po cenitvi nad 100 milijonov o-vac! Ker manjka pastirjev, jih veliko pogine. Računajo, da vsako jesen pogine nad 10 milijonov jagenj, ker se nihče ne briga zanje v islaibem vremenu.
Ovčarski veleposestniki zmeraj bolj omejujejo število pastirjev, Iker jim povzročajo preveč stroškov. Iz zadrege jih je rešila radijska industrija. Sestavila je prav majhne radijo-od-dajne postaje, ki jih navežejo na hhbet tistih ovnov, ki vodijo črede. Postaje dajejo avtomatično znake, v kateri smeri je treba 'skati ovne s čredami.
Johnson kot podpredsednik ZDA. Trdijo, da bo to osredotočeno na zakonodajo.
SMEHIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 14, 1960
cr**-
Ameri$k/i Domoviiva
-/ifw e mc/% i%i—iion^iE
6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol lete; $4.00 za 3 inesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for G months; $4.50 for 8 month* Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
Versko vprašanje je pri letošnjih volitvah igralo za kulisami vendarle zelo veliko vlogo. O tem pričata dve značilnosti volitev:
Versko vprašanje je pognalo na volišča na milijone volivcev, ki hi drugače ne šli volit. Prirastek na udeležbi pri volitvah na,pram 1. 1956 je namreč izredno velik. To sta lahko izzvali dve novotariji: televizijski dvoboj in versko vprašanje. Drugih pomembnejših novotarij namreč ni bilo. [Opazovalci mislijo, da so televizijski nastopi bolj vplivali na razpoloženje volivcev in volivk, koga bodo volili, versko vprašanje pa na tiste, ki navadno ne gredo volit, pa so letos vendarle šli.
Zadnja značilnost letošnjih volitev je neverjetno majhna razlika med oddanimi glasovi. Kaj takega naša politična zgodovina že dolgo ne pomni. Ta značilnost potrjuje tudi neverjetno srečo, ki jo je imel Kennedy: zmagal je vkljub temu, da se je moral boriti istočasno proti Eisenhowerjevi priljubljenosti, ki se je zanjo skrival njegov protivnik, in proti verskim predsodkom. Tudi to bodo zabeležili politični zgodovinarji.
^t*^jj&fc.83
No. 219 Mon., Nov. 14, 1960
Značilnosti letošnje volivne kampanje
Vsaka volivna kampanja ima svoje značilnosti, dasira-vno so si vse v mnogočem podobne. Letošnja ima par značilnosti, ki jih politična zgodovina ne bo pozabila.
Amerikanci so mojstri v mehaniziranju organizacije. Zakaj ne bi vporabili te metode tudi v politiki, tako sta mislila Kennedy in Nixon že pred leti. Oba sta pregledala najiprvo vse vrste v svojih strankah, da ugotovita, po kateri poti bi najlažje zmagala na svojih konvencijah. Ugotovila sta takoj, da ključ do odločitve na konvencijah leži v rokah partijskih delegatov. Študirala sta od države do države, kdo bi bil lahko kandidat za delegata in kdo bo pri izbiri kandidatov za delegate imel glavno besedo.
Po vseh teh ugotovitvah sta napravila načrt, kako dobiti na svojo stran delegate na konvenciji. Ko je bil načrt narejen, sta ga začela izvrševati z železno doslednostjo in vstrajnostjo. Tako sta doseg'a svoj prvi cilj: vsak je pripeljal na konvencijo toliko svojih prijateljev med delegati, da mu je bila zmaga na konvenciji zagotovljena. Konvencije so tako dobile še bolj značaj volivnih parad. Izbira kandidatov za .predsednika je bila že o d 1 o č e na stvar, predno se je konvencija začela. Konvencija je lahko debatirala samo še o volivni platformi in izbiri podpredsednika, pa še na tem področju ni imela prostih rok.
Na republikanski strani ni bilo odpora proti Nixonovi taktiki. Znašal se je nad njo samo newyorški guverner Rockefeller, pa so rekli, da je sam kriv, ker je predolgo odlašal z odkrivanjem svojih političnih ambicij. Na demokratični strani je mehanizacija organizacije konvencije rodila veliko burjo. Stari demokratje, kot so Truman, Lau-sche, Stevenson itd., so težko pozabili, kako napete in razburljive so bile nekdaj demokratske konvencije. Do zadnjega niso delegatje vedeli, kdo bo končno zmagal. To je sedaj minulo. Mehanizacija je zmagala nad fantazijo. Tako bo ostalo tudi v bodočnosti. Kdor bo hotel kandidirati, si bo moral pripravljati pot že cela leta naprej.
Druga značilnost letošnje kampanje so bili govorniški dvoboji obeh glavnih kandidatov na televiziji. Naša javnost ni soglasno odobravala te novotarijo. Še pred prvim dvobojem med Nixonom in Kennedyem so se začeli oglašati politični opazovalci z dolgoletno skušnjo in izražati svoje dvome o tej novotariji. Po dvobojih se je pokazalo, da so imeli prav. V tej novotariji je več slabih kot dobrih strani, o tem sta prepričani sedaj že obe stranki. To pa še ne pomeni, da se ta novotarija ne bo uveljavila. Razlog za to je preprost: Konkurenca bo gnala oba kandidata na tele-Aizijske odre. Nihče od obeh ne bo hotel priznati, da se televizije boji.
Tretja značilnost letošnje volivne kampanje je izkoriščanje umskih in telesnih zmožnosti obeh kandidatov do skrajne meje človeške zmogljivosti. Tudi to je plod politične konkurence, toda človek mora dvomiti, ali je to pametno. Res ne vemo, ali je potrebno, da naj kandidat za predsednika pokaže svoje zmožnosti tako, da sedi kar štiri ure pred televizijo in odgovarja na vprašanja, ki najbrže v njegovem poznejšem poslovanju ne bodo imela nobenega vpliva na njegovo odločevanje. Dobro bi bilo, da bi se vsa politična javnost uprla takim “izpitom” sposobnosti za predsedniške posle. Saj je glavna naloga vsakega predsednika, da zna pravilno misliti, pravilno presojati in pravilno odločati. Vsega tega v volivnih dvobojih ne more pokazati.
Značilno je tudi, da je vedno manjša razlika med programi obeh strank že našla svoje nadomestek, in sicer na žalost ne ravno najboljši: vo’ivci, in volivke še posebno, se bolj zanašajo na osebnost kandidata kot na stranke in njihove programe. To so pokazali že 1. 1952, ko je zmagal Eisenhower. To se je čutilo 1. 1956, ko je Ike zmagal pono vno. Toda obakrat so vsi sodili, da je Eisenhowerju pripomogla do zmage ne samo njegova osbenost, obžarjena z vojaško slavo, ampak tudi nezadovoljstvo ljudi s političnimi razmerami v obeh strankah. Letos je tak moment odpadel. Stala sta si nasproti kandidata taka, kot'jih je izoblikovala naša domača politika; vpliv osebnosti kandidata na volivne množice se je tako pokazal v čistejši luči. Tudi to se bo po navijalo v bodočih predsedniških volitvah.
Najvažnejša značilnost letošnjega volivnega boja je vsekakor tako imenovano versko vprašanje, ki je nastalo radi Kennedyeve pripadnosti katoliški cerkvi. Letošnja kampanja je pokopala versko vprašanje. Vera bo odslej iyra-la pri kandidatih za predsednika isro vlogo kot pri kandidatih z senatorje, kongresnike, guvernerje itd. Bo registrirana, toda odločilnega pomena ne bo imela več. Katoliški državljani ne bodo živeli več pod vtisom, da radi vere ne more katoličan priti v Belo hišo, protestanti bodo videli, da katoliški predsedn'ki niso v grobem nič boljši in nič s'abši cd povprečnih protestantovskih. Zid segregacije, ki se je še skrival v politiki, je s tem podrt. Bodočnost ga ne bo mogla zopet postaviti na svoje mesto.
BESEDA IZ NARODA
ke in ljulbezen do teh ter do domače grude jih vodi na obiske čez morje.
V bližini New Yorka v nekem predmestju živi rojakinja iz ri-benške okolice. Tam za morjem v starem kraju ima še očeta, brate in sestre. Življenje ji je bilo tem novem svetu naklonjeno z vso srečo. Tako mi je pripovedoval o njej in o tem dogodku moj znanec, ki se je pred nekaj tedni vrnil iz obiska v starem kraju.
Dogodek je zabaven. Ko mi je bil povedan, nisem mogel, da bi se ne smejal in smejem se mu tudi zdaj, ko ga tu le pišem za čitatelje tega lista.
Omenjena rojakinja je hotela napraviti svojemu 72 letnemu očetu malo presenečenja. Zakaj pa ne? Tu v Ameriki je' bila srečna, zakaj ne bi te sreče privoščila malo še svojemu ljubemu očetu, si je mislila. Prav je mislila. Otroke, ki svojih staršev ne pozabijo, pravi pregovor, ki je dokaj resničen, tudi Bog. ne pozabi.
Premišljevala je dolgo časa, kaj naj bi mu kupila in poslala, da bi odgovarjalo namenu. A nič zadovoljivega ji ni prišlo na misel. Končno pa ji pade misel v glavo. Kaj ko bi očetu plačala vožnjo iz starega kraja sem v A-meriko. Oče še nikoli ni dosti potoval, še v Ljubljano se ni nikdar podal. Pot v Ameriko bi bila zanj nekaj, kar si je težko tolmačiti, si je mislila njegova hčer. Le domača vas in njena pota so mu bila znana — vse drugo pa mu je bila neznana španska vas. Sporočila je svoj načrt domov in svojim domačim in domači in drugi so njeno misel navdušeno pozdravili. Vsi so povdarjali, to je pa lepo od njegove hčere. Dobra duša mra to biti. Očeta so pregovorili in udal ise je,'da če mu oblasti dovolijo, pa bo šel pogledat Ameriko, v kateri živi že več let njegova hčer, zdaj omožena. Kar je dobro za njo, bo dobro tudi za mene, si je mislil ta ribniški očka.
Zadeva se je kmalu uredila. Oblasti so mu dale potni list, denar za na pot mu je bil poslan iz Amerike, zraven še lepa nova obleka in pristen ribniški očka se je počutil, kakor da ga odpravljajo na vojaški nabor. Kar poživelo ga je vse to, da je svoj malo izključeni hrbet poravnal
Joliet Ul. — Za nami so dnevi razburjenja, ki so ga povzročili zastopniki vseh raznih vrst mišljenja in prepričanj ter narodov in držav, na zborovanjih Organizacije Narodov in Držav. Ko je v maju propadla konferenca “vrhovnih” voditeljev velesil v Parizu, po zaslugi razboritega političnega sovjetiilkega razgrajača Nikite Hruščeva, so mnogi mislili, da je s tistim neljubim dogodkom za nekaj časa prekinjeno vsiljivo vprašanje razorožitve, ki ga komunistični blok tar-ko energično vsiljuje Zapadu z gotovim namenom. Toda komu-nisti niso tako priproste vrste “termiti,” ki bi se; takoj po prvem ponesrečenem poizkusu kako priti do zartanega cilja unesli, obrnili in bi se odpovedali svojim načrtom. Vse preje kakor to! Ce Ge prvi poizkus ne Obnese, jih poizkusijo deset drugih in če treba tudi sto in več. Komunistom ne pade rado h ko j srce v hlače. Par porazov ne šteje! Komunističnemu gibanju je treba streti glavo, kakor kači, potem šele utihne, dru gače ne.
Tako je zdaj dokazano z raznimi nastopi na zborovanjih Zdru Ženih Narodov v New Yorku, da komunisti ne mislijo odnehati, niti odstopiti od svojih predlogov in zahtev, ki so jih predložili in objavili na sejah Združenih Narodov v New Yorku. V New Yorku jih zastopnkii Zlruženih Narodov (razen zastopnikov ko munističnih dežel) niso sprejeli kakim navdušenjem. Baš nasprotno! Do malega vsi, katere sonca komunizma ne doseže in vsi, katerim se hlače pred komunizmom ne tresejo, so se izjavili proti nalkanom, načrtom in predlogom komunističnega bloka. To še vedno priča in kaže, da večina je še vedno na strani demokratičnega Zapada, ki načine komunističnega življenja odklanja. Kako dolgo bo Zapad tvoril večino in pa Čvrsto stal na
braniku demokracije in svobo-Jin začel hoditi, kakor da še ni de je vprašanje, katerega je mo. “Abrahama videl.” Zakaj pa ne,
goče zdaj še kar nevarno odgovarjati določeno. Bližnja pri-hednjest in pa politični razvoji v njej bodo na to dali točen in jasen odgovor.
Ta prihednjost se vsaj meni zdi, da ni preveč oddaljena. Za-■ o počakaj no na njo, bo potem lažje pokazati razloge in vzroke, zakaj jo komunistična prizadevanja v vseh teh slučajih imela toliko sreče, kakor so jo imela. Potrpimo malo! čas bo vse pokazal v pravi luči . . .
* RIBNIČAN, POTOVANJA PO ZRAKU IN DRUGO. — Letos je obiskalo staro domovino precejšno število ameriških Slovencev. Mnogi imajo tam še starše in druge bližnje sorodni-
take priložnosti ni vsak dan. Ko so mu povedali, da se bo kar po “luftu” peljal v Ameriko, je vzkliknil:
“Pa naj bo v božjem imenu, saj se tudi v njebesa leti po Ijuf-tu.”
Domači so ga primerno oblekli in mu dali vse na pot, kakor tako potovanje zahteva in potrebuje. In odpravili go ga na pot. V Zagrebu so ga odpravili na letalo do Pariza. Tam pa je dobil “Jet letalo” (na raketni pogon) za v New York, katero preleti Atlantik v 6 do 7 urah. Pripotoval je srečno v New York in tam ga je pričakovala hči, ki je poročena v nekem predmestju, kakor že omenjeno v začetku tega
dopisa. Lepo so ga sprejeli in pripeljali na hčerkin dom in tam so ga popraševali vse križem, kako je potoval, kako se mu je vsa vožnja dopadla, Oča pa je tipično po ribenško odgovarjal: “Vajste, ni prenapek se voziti po ljuft. Iz Zagreba do Pariza je nekam cvililu, še bolj kakor ribenške “šajtrge,” ropotalo pa še bolj, kakor Ibi se sami škrati peljali na kako “ajmožno.” To ropotanje in cvilenje me je razburjalo, da sem parkrat kar “grevengo” molu; kaj sem pa ve-du, kam me bodo zavlekli.
Iz Pariza čez morje je šlu pa bolj fajn. Tam v Parizu so nas pa zbasal v enega velikega tiča, ki je imel tako velike repetnice, da se od enega konca repetnic do drugega konca repetnic ni videlo. Rep je imel pa hudo daleč nazaj. Po pravic vam vsem povem, to je bil tič, kakoršnega jaz še nisem videl.
Ampalk, ko so tega velikega tiča zbudili, nas pa vanj nabasali in vrata za nam zaprli, je pa začelo šumeti in pereti, kakor tav-žent hudiku. Jest sem taku poslušal in debelo gledal, kaj bo to za ena reč. Pa smo se vzdignili in pod nogami se mi je zdelo, da se je začelo nekaj majati. Tiču je menda tal zmanjkalo. Na “ljuftu” pa saj veste, se pa ziblje sem in tja. A kmalu nato so začele tekati sem tja okrog nas brhke “kelnarce” in so nas is tako veselimi olbrazi in pogledi po-gledavale, kakor da se poznamo še iz turških časov. Ena mi je prinesla lepo pa dobro prato na tajlarju, zraven še druge reči in kofeta. Vse si mi je taku prileglo, kakor včasih doma o sv. Martinu pečen petelin, ki mi ga je moja ranjka žena spekla. Ko bi mi dali še enga pol litra vina, bi biv še zavrisknu. No, pa je bilo že vse fajn. In ena, dve, tri pa smo bili v New Yorku. Kar lej-ipu in fajn je blu vse: Buh vam vse povrni, kar ste špendal za mene,” jih je zahvaljeval oče.
Čez par dni so ga vzeli v mesto New York m šer mu razkaza-vali razne trgovine in nebotičnike. Oče Ge je čudil vsemu, saj kaj takega ni še nikoli videl. Pred nekim nebotičnikom se je ustavil in ga je s pogledi meril gor in dol, pa je vprašal: “Ta hiša je velika, več oken ima kakor vsa Ribnica, kaj pravite koliko časa so jo zidali? En sam zidar jo gotovo ni sezidal?”
Komaj so ga zvabili naprej. Zdaj pridejo v neko veletrgovino. Pridejo do velikih vhodnih vrat iz stekla, ki se sama odpirajo in zapirajo, kadar kdo stopi pred nje. Ko sta stopila hčer in oče pred vrata se lepo sama odpro. Oče je debelo pogledal, kar sapo mu je vzelo in skoro zazijal je od začudeinja.
“Ja Nežka, to sem že slišu, da so Amerikanci ihudu kunštni ljudje. Ampak to mi pa ne gre v glavo, kdo te le vrata odpira in zapira?”
Hčer mu pojasnuje, kako je to mehanično urejeno. A očetu to ni šlo v glavo in je dejal: “Pejd, pejd no Nežka, takih reči ni za verjet. To mora bit kak djuh, ki tam le stoji pa odpira in zapira — ljudem se pa ne pokaže.”
Tako je oče užival začudenja in začudenja. “Da je taka Amerika, to bi ne bil nikoli verjel preje,” je večkrat povdaril.
Na obisku se je mudil skoro osem tednov, nakar je zopet odletel nazaj domov. Pred odhodom pa je dejal njegovi hčerki Nežki in drugim:
“Te tedne tu med vami sem toliko videl, da vsega tega ne bom mogel doma povedati nikdar, tudi če bi živel še sto let.” Ta dogodek mi je povedal znanec, ki se je vrnil iz obiska v starem kraju pred par tedni. Ali je do pičice resničen, kakor povedan, tega jaz ne morem jamčiti nikomur, če jei le nekoliko tak, kakor povedan je že dovolj zabaven.
Za danes naj to zadostuje, bom pa drugič o čem drugim govoril v mojih opisih. Vse čitatelje naj lepše pozdravlja,
Tone g hriba.
VESTI
Ljubeljski predor bo odprt
Po sklepu jugosiovanslko-av-strijske tehniške komisije bo izročen ljubeljski predor na av-stri jsko-j ugoslovanski meji v promet za cestna vozila sredi junija pribodnjega leta. Komisija tudi računa, da bodo vsa dela v tem važnem predoru na poti med Tržičem v Jugoslaviji in Celovcem v Avstriji končana do konca junija leta 1962. Promet med Tržičem in Celovcem se razvija sedaj po cesti čez Ljubeljski prelaz v nadmorski višini 1366 m, ki je znan po svojih strmih serpentinah. Predor Skozi Karavanke do dolg 1600 metrov.
V /Švici so harmonikarji toase-, dli 2. mesto .
Harmonikarski orkester pod vodstvom Stojana Vidmarja in baletna skupina, ki jo vadi in vo. di SlaVko Eržen v št. Vidu nad Ljubljano, sta se vrnila iz Luzerna, kjer sta sodelovala na med-
Podružnica št. 25 SŽZ bo praznovala 32-letnicc
Cleveland, O. — Naša podružnica bo praznovala v nedeljo, 27. novembra, ob dveh popoldne 32-letnico obstoja s priljubljeno ’‘card party” v cerikveni dvorani sv. Vida. Vse članice, pa tudi njihove družine so na to prireditev prisrčno vabljene.
Letos smrt pogosto obiskuje naše vrste. Doslej nam je umrlo že 28 članic. Za vsako poskrbimo za avto in venec ali za sv. mašo. Te stroške je potrebno pokriti, zato je prav, da dobi naša ročna blagajna tudi kaj dohodkov. Tako bo tale prireditev prijetna, saj nam bb vsem služila v zabavo in kratek čas, na drugi strani pa bo tudi koristna, ker bo prinesla društveni blagajni nekaj dohodkov.
Vse članice prosim, da pridete za gotovo na novembrsko sejo, da se bomo mogle o vsem potrebnem pogovoriti. Po seji bo zabava in na razpolago bo mal prigrizek.
Na svidenje!
Mary Otoničar.
Slavnostna akademija
Milwaukee, Wis. — V nedeljo,
20. novembra 1960, ob 3. uri pop., priredi v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti slovensko kul. turno društvo TRIGLAV SLAVNOSTNO AKADEMIJO v proslavo 10-letnice obstoja in kulturnega delovanja med' tukajšnjimi Slovenci..	. .
Akademijo bo vodil V,lado Kralj; nastopili bodo člani, članice in naraščaj Triglava. Pred začetkom sporeda bo pozdravni govor predsednika Mejača Franca, amerikanska in slovenska himna. Kratko poročilo o 10-letni dejavnosti društva bo orisal tajnik Alojz Galič, slavnostni govornik na akademiji bo priljubljeni župnik slovenske fare sv. Janeza rev. Claude ‘ Okorn.
Nato bo sledil spored, ki obsega slovenske pesmi, recitacije, prizore iz slovenskih odrskih del in plesne točke.
Po sporedu bo prijateljska za-baba s plesom. Za večerjo bodo postregli z okusnimi domačimi krvavimi Iklobasami in kislim zeljem, ter kozarčkom domačega vina.
Dragi Slovenci, Slovenke in prijatelji od blizu in daleč, vsi ste prijateljsko vabljeni k tej proslavi! Dokažite s svojim obiskom, da sta Vam še pri srcu slovenska pesem in beseda in da znate ceniti nesebično in požrtvovalno kulturno delo slovenskega društva Triglav. Torej nedeljo, 20. novembra, ob 3. uri pop. naj bo v dvorani sv. Janeza sestanek vse starih in mladih stojnico;
narodni prireditvi harmonikarskih orkestrov. Prireditev je pripravila znana tovarna harmonik “Hohner” in so vsi zbori, razen šentviškega, igrali na njene harmonike, šentviški so na domače harmonike tovarne “Melodija” iz Mengša zasedli med 160 nastopajočimi orkestri drugo mesto. Le orkester iz Augsburga, ki ga podpira tovarna “Hohner” in vodi svetovna prvakinja v igranju harmonike, Probstova, se je bolje obnesel. Poslušalcem je bila posebno všeč izvedba Suppejeve “Lahke konjenice,” pa tudi baletna skupina je na zaključnem nastopu žela vse priznanje . in gledalci niso hoteli verjeti, da izvajalci niso pclklicni plesalci.
“Slovenska Matica” se pripravlja pa 'praznovanje stoletnice
Na občnem zboru najstarejše slovenske založniške ustanove Slovenske Matice so počastili spomin treh zaslužnih odbornikov in sodelavcev Slovenske matice: dr. Izidorja Cankarja, Pavla Golje in dr. Loj za Kraigherja. Iz poročil odbornikov Slovenske matice je razvidno, da se ta slovenska založniška ustanova že sedaj pripravlja na proslavo 100 letnice svojega obstoja, ki bo v letu 1964. Za ta jubilej bo Slovenska matica izdala poseben zbornik ter bibliografijo vseh leposlovnih in znanstvenih del. ki so izšla v njeni založbi od ustanovitve naprej. Za predsednika Slovenske matice je bil znova izvoljen dosedanji predsednik prof. Anton Melik, za tajnika pa prof. France Dobrovoljc.
Msgr. iStanko Premrl — i 8C-letnik
Za častnega kanonika stokiega kapitlja v Ljubljani je bil ob svoji 80-letnici imenovan msgr. Stanko Premrl, profesor Glasbene akademije v pokoju, in sicer zaradi svojih izrednih zaslug za cerkveno glasbo. Vseh zadnjih 50 let je bil vodilni cerkveni glasbenik: 30 let je vodil cerkveni zbor v ljubljanski stolnici, prav toliko let je bil ravnatelj orglarske šole in profesor za cerkveno glasbo v semenišču. Skomponiral je preko 2000 cerkvenih in svetnih skladih visoke kvalitete. Naj ga Bog ohrani še mnogo let!
Nesrteča v Tolminu
Pretekli mesec je prišlo do hude nesreče v Tolminu. Vojaški tovornjak s prikolico je vozil po cesti od Sv. Lucije v Tolmin; bil je poln vojakov. Na mostu čez Tolminko se je iz neznanih vzrokov prevrnil in potegnil s sabo še prikolico. Dva vojaka sta bila pri nesreči mrtva, 7 teže in 5 laže ranjenih.
Iste dni se je zgodila druga smrtna nesreča v Volčah. Goriški avtobus, ki vozi na progi Go-rica-Tolmin-Trbiž, je po nesreči do smrti povozil 7-letno deklico Hildo Jug. Voznik je vozil skozi vas s predpisano hitrostjo 30 km, toda iz hiše je nenadoma pritekla deklica Hilda, ki je butnila naravnost v prednji del avtobusa. Vrglo jo je pod kolesa in je bila na mestu mrtva.
Nova Gorica nima (zelenjave
Primorške novice se pritožujejo, da v Novi Gorici ni preskrbljeno za prodajo zelenjave. Mesto ima 4,000 prebivalcev, ali le eno prodajalno za zelenjavo in eno stojnico. Sedaj so pa še stojnico odpravili, tako da je ostala ena sama manjša trgovina za celo mesto.
Dobro, da so ljudje v socialističnih državah potrpežljivi in navajeni na vrsto pred trgovinami. Pri nas bi ob taki postrežbi šle ženske s kuhalnicami nad župana, če bi pustil le eno trgovinico za zelenjavo na 4 tisoč oseb. V Novi Gorici se pa potrpežljivo tolažijo: Bodo že odprli še eno počakajmo, saj med-
Slovencev in Slovenk. Vsi do- tem lahko zremo na zvezdo nad brodošli!	L. G. kolodvorom.
ramnisKK
I- Ch. Reynaud:
I
Čudež! Čudež!
SODOBNI ROMAN
-— Lahko noč! Grem se igrat igračkanje mu je bilo. Sedaj ni 2 ognjem.
NOVEMBER
s a t w t f s 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 > 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
KOLEDAR
društvenih
prireditev
Marizo je prevzela žalost. Vstala je in pobrzela k očetu.
— Oče, zdi se mi, da sem ti zadala bol. Odpusti!
Oklenila se je očeta in je naslonila glavico na njegovo ramo.
Oče je molčal.
— Nisem hotela! — je zašepetala.	i
Oče je ostal trd.
— Vem — je odvrnil kratko.
Pusti me! Grem delat. Pisat ° človeških grdobijah.
Odrinil je hčerko od sebe in se obrnil proti vratom. Še preden se je zganil z mesta, ga je Pariza zgrabila za roko.
— Tako ne boš šel! — je zaklicala žalostno. Iz oči so ji pri-vrele solze.	> i
Monbreja so dimile hčerine solze. Sklonil se je k njej in jo Poljubil na čelo. Nato je naglo odšel.
Ko so se vrata zaprla za oče-lofn, je mati obupno vzkliknila:	■
— Tudi ti si ga zadela v živo!	N-p*!r
Monbrej se je vsedel za mizo in je pograbil pero. Pisati je kotel. Pisanje mu je vedno z lahkoto šlo izpod rok. Kakor
mogel pisati. Misli so ga zapustile. Odložil je pero. Vstal je in začel hoditi po sobi gor in ddl. Marizine besede so ga spremljale ko senca. Ni se jih mogel otresti. Razmišljal je o oni odgovornosti, ki je o njej govorila Mariza. Pred oči se mu je postavilo vse, kar tu na zemlji ne prejme ne kazni, ne nagrade. Obžaloval je, da ljudje ne morejo usode tako urediti, da bi bilo dobro vedno poplačano, zlo pa vedno kaznovano. In nehote je zaželel, da bi se to, kar se ne more dokončati v tem življenju, nadaljevalo v nad-zemskem življenju.
Pri tej misli pa je Monbreja prevzela neka resnoba, kakor nekoč, ko je bil na fronti in je gledal smrti v oči. Ponovno je občutil, da bo končno moral priznati i Boga i neumrjočo dušo, četudi bi se temu še tako upiral.
Zabavni večer
— Mariza, ti si vendar nespametna! — je zaklicala obupno gospa Monbrej. — Vsa si razgreta in vendar piješ ledeno kavo.
Mariza se je samo nasmehnila.	F
Oh, ti nesrečni otrok — je
skem babuška; ta beseda ima v Ameriki čisto drug pomen, kar dobro vedo ženške. Je to ruta za na glavo, ki se breiz nje ne pokaže na ulici nobena staora ruska ženska, ki kaj da nase, brez ozira na to, ali v Rusiji vlada car ali rdeči tovariši. Najbrže je a-meriški pomen te besede v zvezi z vporabo rute na Ruskem.
NOVEMBER
26.	— Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. družabni večer s plesom.
27.	— Podr. št. 25 SŽZ priredi v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu “card party.’ Začetek ob dveh popoldne.
27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne.
27. — Slovenski oder proslavi
10-letnico obstoja z ljudsko igro Karla Mauserja “Ura s kukavico” v SND na St. Clair Ave. Začetek ob treh popoldne.
DECEMBER 4.—Ob treh popoldne bo g. Jože Grdina v Baragovem domu
pripovedoval o vtisih in skušnjah s svojega potovanja po Evropi.
31. — Slovenski dom in dramat-sko društvo Lilija priredita na 15810 Holmes Ave. veselo SILVESTROVANJE. Za ples bo igral znani Tonklijev orkester. Pričetek ob osmih zvečer.
31. — Ženski odsek Slov. nar. doma na 6818 Denison Ave. priredi SILVESTROVANJE. Igra Mauserjev orkester.
JANUAR
8. — Lilija poda Finžgarjevo dramo “Naša kri” v Slov. domu na Holmes Ave.
21. — Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi letno plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
FEBRUAR
12. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”.
Gradovi na prodaj
Vzdrževanje je drago, tožijo lastniki starih angleških in nemških dvorcev
Tuji diplomat je so si ogledali naše volitve
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Herter je povabil vse tuje diplomate v naši pre-stolici, naj si ogledajo na vo-livni dan tehniko našega votivnega postopka. Večina diplomatov je vabilo sprejela, odklonili so ga samo sateliti z Moskvo na čelu.	i
Pri vsej stvari je bilo nerodno samo, da ravno naša presto-lica nima volivne pravice, kar seveda ne napravi na tujce dobrega vtisa, posebno takrat ne, ko zvedo za pravi razlog.
Diplomatje so morali oditi v državo Maryland na ogled votivnega postopka. Jugoslovansko poslaništvo je poslalo na ogled le tretjega tajnika Sitrbca; najbrže jih volivni postopek ni posebno zanimal, ker so prepričani, da imajo doma v Jugoslaviji boljšega, saj gre tam zmeraj volit nad 90% volivnih upravičencev.	.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
Lastniki angleških gradov so zašli v finančne težave — vsaj lomila "roke mati, ko je videla,Itako pravijo - ker jim stara da se hči ne zmeni za njene be-|P0S °Pla sede. — Prehladila se boš, potem pa bo po tebi!
Ne vznemirjajte se, ljuba, ___ __	^	^
občinstvu. Kdo
MOSELLE—BY OWNER — Custom built, 76 ft. Redwood ranch. % acre corner in St. Walter’s Parish. Gas ht., wat. radiant ht. Fireplace. Attached garage. Many more features. Immediate occupancy. $25,000. — I’Orter 6-0062.	(219)
£ A LATIN E — BY OWNER — TRANSFERRED — MUST SELL IMMEDIATELY— 3 bedroom brick fanch. Universal oven-range. Liv-JUg room newly decor. Oak floors, '-omb. washer-dryer. School bus at joiner. $1,000 down assumes contact. CLearbrook 5-9350.	(219)
vicinity 63rd and western
^ room brick bungalow, octagon Iront, 4 bedrooms, full basement, 2 car brick garage, gas heat. (Income) For sale by owner. Near everything. REgent 7-1620.	(220)
8Y OWNER — Terrific. Beautiful executive home. Must sell immed. J odrm., 1J/2 baths. 12’xl9’ paneled aen or 4th bdrm. Fin. bsmt. with ;^r. 2 car gar. Excel, trans, and j’bopg., church, schools. Priced for JUrried. sale. Phone Mr. Daley. . I- 6-0079 or WA. 5-8960.	(220)
LAWN AREA — By owner, room brick ranch. 3 bdrms., rec. rtlL gas heat, alum, stormsscreens-large lot — 94’ x 165’, att. garage. ’ IiOOO down. Shopping center plan-ned 1 block. GA. 2-1084.	(222)
ne prinašajo ničesar, vzdrževanje pa je drago. Da bi le kaj zaslužili z gradovi, ki jim ne dajejo ničesar”, so grajski gošpaV C—- ^jtT tešil' mater Fred. I gospodarji odprli široko -Mariza mi naj obljubi pri- občinstvu. Kdo si zeh iahko hodnji ples, potem pa se ni bati, P™ti primem, odškodnini pre-
F ’ V-	•	živi konec tedna v enem
da bi se prehladila.	,	,
Gospa je osorno pogledala | ™og‘h angleških gradov, mladiča. Prvi hip ni vedela, kaj
bi mu odgovorila — Fred — je čez čas izbruhnilo iz nje — vam manjka enega kolesa. Če si moja hči, ne bi izbirala za kavalirje takih norcev kakor ste vi, ji sedaj ne bi
Kaže, da v povojnih letih tudi zahodnonemški graščaki niso na boljšem kot angleški. Tožijo zaradi finančnih težav. Revija “Gradovi in utrdbe” objavlja čedalje več oglasov, ki ponujajo stara poslopja v nakup. O-katerih
bilo tako vroče.’izginite mi iz- ™jai° f^ove’ v k*'eritl Ie D	8	'bival ta in ta kralj ali cesar,
LAWN — By owner. 5 rooms. ^ year old. Att. 2 car garage. Full basement. Corner lot. $25,000. ^Wner leaving for Arizona. Must Sel1- GA. 3-3782.
(221)
pred oči!	1	w 1 |
Mladič je od začudenja zazijal. Takih besed ni pričakoval.
Gospa Monbrej, zdi se mi, da ste vi včasih zelo slabo razpoloženi.
Mati je še bolj vzkipela.
— Hvala za oceno! Zelo duhoviti ste. Sicer pa vas moje razpoloženje prav malo briga. Z Boigom!	i
— Mama — se je vmešala Ma-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
ne pozabijo povedati, čeprav je morda samo enkrat prenočil ali so ga ubili ali pa je tam doživel kako ljubezensko pustolovščino. Oglasi radi poudarjajo, da v gradovih, ki so naprodaj, straši in da se prikazujejo najrazličnejši duhovi. Torej gradovi s prikaznimi in brez njih.
Nekateri zahodnonemški graj ski gospodarji — zlasti tisti, ki jim je vojna vihra poškodovala poslopja — so skušali v kleteh odpreti bare. Vendar ni bilo pravega finančnega uspeha, ker so bili ljudje siti ogledovanja vojnih posledic.
Stare dvorce je seveda tudi mogoče prodati. Ameriški posebneži jih še vedno kupujejo, podirajo in prevažajo gradivo čez lužo, kjer jih spet postavijo. Vendar je večina zahodnonem-ških starih gradov, ki imajo arhitekturo ali drugo vrednost, pod državno zaščito in je torej “izvoz” prepovedan.
Neki zahodnonemški graščak, ki bi očitno rad čimprej vnovčil nerentabilno poslopje, je objavil vabljiv oglas. Vse posestvo okoli gradu je razdelil na parcele in obljubil, da bo potem, ko bo parcele prodal, z žrebanjem podaril grad enemu izmed kupcev parcel.
List “Journal de Geneve”, ki je objavil oglas o “žrebanju graščine”, je zapisal: “Nismo prepričani, da bo izžrebanec posebno vesel glavnega dobitka, saj že zdaj lahko vidi, koliko stane vzdrževanje gradu in kakšen je davek.”
DRY GOODS STORE with Post Office sub-station. Good established business. Geod location. Priced to sell.
521 S. Kilbourn
NEvada 8-89©3 or NEvada 8-3447
(221)
HELP WANTED — MALE
ENGINEERS
PRODUCT DESIGN
Tired of Defense Contracts? Do you want an opportunity t0 utilize Vour creativity and ingenuity? Progressive growing medium size AAAI Manufacturing Company seeks 4 or more topnotch Mechanical and/or Rkctrical Engineers with 5 or more years experience in design of small ar>d medium-size Electro-Mechanical Products.
Applicants must be capable of assigning project responsibility and lead-ership. Good starting salary, increases commensurate with performance. Small town living, 60 miles west of Chicago; 11 churches, excellent Schools, good golf course and excellent employee benefit program.
Write, wire or phone complete details to
IDEAL INDUSTRIES, INC,
SYCAMORE- ILLINOIS
(219)
Va Kubi so praznovali obletnico ruske oktobrske revolucije
ljudi ZN, kar je seveda tajništvo ZN precej prizadelo.
-----o------
Kennedyeva zmaga ni bila v Italiji nobeno presenečenje
RIM, It. — Vatikansko glasilo “Osservatore Romano” je Ken-nedyevo zmago samo registriral s splošnimi pripombami in jo označilo kot dokaz ameriške demokracije. Podčrta dejstvo, da je Kennedy prvi katolik, ki pride v Belo hiše, pripomni pa obenem, da so katoliki zmeraj občudovali Nixon ovo korektnost do katoliškei hierarhije.
Rimsko časopisje je poročila o izidu ameriških volitev postavilo na prvo mesto, poročila O izidih domačih občiniških in pokrajinskih pa na drugo. Izid ni nikogar presenetil, vsi so pričakovali, da bo Kennedy zmagal Komentarji volitev so pa čisto rutinskega značaja.
------O-------
Eksplozija rakete, ne letalska nesreča
WASHINGTON, D. C. — A-meriški obveščevalni krogi trdi jo, da se sovjetski maršal Nede-lin, poveljnik raketnih oddelkov ZSSR, ni ponesrečil v letalski nezgodi, ampak da je našel smrt ob eksploziji rakete.
Sovjetska zveza naj bi hotela izvesti nov prodor v vesolje v ča. su obislka Nikite Hruščeva v New Yorku. Pri tem preskusu je nastala eksplozija, ki je vzela življenje maršalu Nedelinu in celi vrsti sovjetskih častnikov in raketnih strokovnjakov.
dovih, jih je država takoj zaščitila.
------o------
Branite denar za deževne dne v ■ —kupujte U- S. Savings bondel
MALI OGLASI
Sobe se odda
4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave.	(X)
Naprodaj
Teman rjav kožuhast (fur) plašč je naprodaj v jako dobrem stanju, mere 40. Kličite IV 1-8973.	(219)
Naprodaj
Dobroidoča delikatesna trgovina z C-2 licenco in dostavljanjem piva. Cena zelo ugodna. Kličite po 7. uri zcečer UT 1-6249.	—(221)
Naprodaj
Gostilna s prodajo vina in piva naprodaj v slovenski naselbini. Cena zmerna. Kličite UT 1-4385.
TISOVEC REALTY
(219)
Sobe se odda
4 neopremljene sobe se oddajo dvema zanesljivima fantoma na 19303 Shawnee Ave. Kličite KE 1-0512.
(8, 10, 14 Nov)
riza — prosim lepo, danes ne bodi nervozna. — A vi, Fred, se potrudite, da bodete izkazovali osebam, ki so starejše od vas spoštovanje. Danes slavimo dvajsetletnico mojega rojstva. Te proslave ne smete motiti kakimi neumnostmi. Pojdiva sedaj!
Prijela je fanta za roko in ga vlekla proti plesišču.
— Mama — se je obrnila k materi — ti naju boš med plesom nadzirala ... Kajne, Fred?
Zabava je uspela zelo dobro. Mnogoštevilni prijatelji so se bili tem raje odzvali, ker so slišali, da bo igrala zamorska godba. Kakor so bili gostje prej radovedni nanjo, tako sedaj očarani. Vsak komad, ki ga je igrala, je osvajal poslušalce in plesalce vedno bolj. Zabava je postajala vse živahnejša. Sobe v pritličju so izpraznili. Polastili so se jih plesalci. Tu je vladal pravi živ-žav. Mladina je bila do skrajnosti razigrana. Starejši gostje so se podali v nadstropje. D o 1 g o č a sili se niso. Kvartali so, kadili in se mirno razgovarjali.
(Dalje prihodnjič)
Castrova odločnost naj bi zavrla invazijo?
HAVANA, Kuba. — Ker ameriške invazije, ki jo je Castro napovedal, ni bilo, so ljudje postali zmešani, kaj naj vse1 to pomeni. Castro je moral najti neko razlago, zakaj do invazije ni prišlo. Na zadnjem shodu je rekel, da se je Amerika ustrašila njegovih priprav, da bi odbil invazijo, in da se zato ni spustila v tako pustolovščino.
Kubanska javnost je morala vsaj na zunaj verjeti tej uradni razlagi. Sedaj čaka še na razlago, zakaj reižim tako molči tem, da Castro še zmeraj ni ugnal v kozji rog tistih svojih nasprotnikov, Iki vodijo z njim gverilsko vojno v kubanskih gorah. Morajo biti že pogumni da se Castra ne bojijo, Amerika se ga pa!
Ker v Havani manjka že marsikatere vrste živil, je moral Castro v istem govoru obljubiti, da bo narod imel za Božič dosti perutnine, ne pa takrat običajne 'svinjske pečenke. Za praznike bodo Čehi poslali sadje in groz dje (!), Rusi, Japonci in Kitajci pa otroške igrače. Srečni Ku banci!
HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je naročil Kubancem, da morajo praznovati obletnico ruske komunistične revolucije ravno tako slovesno, če ne še bolj, kot vsak satelitski narod. Slovesnosti so se tudi povsod vršile. Castro je porabil priliko, da je še enkrat priporočil Kubancem, naj kar navdušeno hodijo po poti v socijalizem. Kakšen naj bo ta socijalizem, jim je tudi povedal. Pohvalil je namreč ruskega, ne pa morda skandinavskega, angleškega, evropskega itd. Da so Kubanci na pravi poti, o tem ne dvomi nihče, ki pozna ruski socijalizem: življenski standard pada v korist pospešene industrij alizaci j e dežele, policijski teror je vsem zavezal jezike, špijoni so postali narodni junaki. Kdor pa noče hoditi po Castrovi poti v socija-izem, mora zbežati v tujino. ----------------o------
Belgija bi rada aktivno sodelovala pri reševanju krize V Kongu
BRUXELLES, Bel. — Belgijska vlada je sklenila, da pošlje na seje ZN svojega zunanjega miniistra Wignya s konkretnim predlogom, kako naj ZN rešijo krizo v Kongu.
Belgija je sedaj politično močnejša, kar se tiče Konga, kot je bila poleti. Takrat so namreč vsi vpili, da morajo Belgijci čim prej zapustiti Kongo. Sedaj jih ravno isti vabijo nazaj. Domačini v Kongu so namreč hitro ugotovili, da so belgijski uradniki in strokovnjaki boljši od
Azteške ptice na Dunaju
Dunajska biološka postaja je dobila iz Mehike tri ptice ‘ke-cal.” V dolbi Aztekov, indijanskih prebivalcev pred prihodom Evropejcev v Ameriko, je veljal samec te ptičje vrste za sveto bitje. Z njegovim perjem so si aztešlki poglavarji krasili glavo.
Od glave do repa meri samec te ptičje vrste približno meter od tega zavzema samo rep 60 do 80 cm. Na glavi ima čop, na hrbtni strani perje kovinsko zla-tozelenega sijaja, prša pa so škrlatnordeča.
Gvatemalska republika ima to ptico v grbu. Nekoč so živeli kecali v vseh srednjeameriških pragozdovih, pa so jih španski osvajalci zaradi prelepega perja skoraj povsem zatrli. Nekaj časa so menili naravoslovci, da so ptice že povsem izumrle. Ko so jih pred kakimi desetimi leti zasledili nekaj v mehiških goz-
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica se oddajo na 1165 E. 66 St. Kličite KE 1-1861. (221)
Naprodaj
Skoraj novo pohištvo za spalnico z dvojno posteljo, zofa in stol za sprejemno sobo. Kličite IV 14695.
NADUHA
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaeatro ali trgovino, obrnita •a da na*
JGS. GLOBOKAR
»36 E. 74th »L HE 1-6601
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal SL Clair Ave in E. «8 SL
Se priporočamo
ZA POPRAVITI AH STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. i). No. 1, Route 44, Newbury* Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503

GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali nonoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Vaše počitnice boste najlepše preživeli leta 1961 v Sloveniji,
če se pridružite skupinam, katere organizira
Slovenska potniška pisarna
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio
LETALSKE SKUPINE: PAN AMERICAN “JET” 28. maja in 15. julija
Kennedy ima živo babuško!
CLEVELAND. O.—Novi predsednik se razlikuje od prejšnjih po treh stvareh ni protestant, je najmlajši predsednik in ima še živo svojo staro mater po ženski strani, Mrs. J. F. Fitzgerald.
Stari materi pravijo na ru-
MR FRANCE “JET SABENA “JET” SWISSAIR “JET” TWA “JET”
L, 2. in 3. junija
30. maja in 17. junija
16.	junija L julija
LADIJSKE SKUPINE: 21. aprila in 27. maja
17.	maja
QUEEN ELIZABETH” 27. julija ‘UNITED STATES” 12. maja in 25. maja
Zn rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4148
Sc priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj.
‘LI BERTE” ‘QUEEN MARY”
Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana
Le Havre, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Le Havre, Ljubljana
Skupine bo spremljal August Hollander
I
AMERIŠKA DOMOVINA,
JULES VERNE:
CARSKI SEL
(Mihael Strogov)
POVEST
“Popolnoma prazna,” je odgovorila Nadja.
“Ali ne slišiš za nama kakega drdranja?”
“Da, res je!”
“Ako so Tatari, se morava skriti. Dobro poglej!”
“Čakaj, Mihael!” je odgovorila Nadja in stopila nekaj korakov nazaj, kjer se je cesta zavila na desno.
Mihael Strogov je ostal za trenutek sam in poslušal.
Nadja se je vrnila takoj in rekla:
“Za nama je voz, ki ga vodi mlad človek.”
“Ali je sam?”
“Sam.”
Mihael Strogov je nekoliko o-mahoval. Ali naj se skrije? Ali naj nasprotno poskusi, da najde prostor na vozu, če ne zase, pa vsaj za njo? Sam bi se zadovoljil s tem, da se oprime za voz in ga, če bi bilo treba, še potiska naprej, zakaj njegove noge še niso bile preveč utrujene. Nadja pa, ki je hodila peš od Oba, t. j. že dobrih osem dni, je bila skoraj popolnoma onemogla.
Zato je čakal.
Voz se je kmalu prikazal na ovinku ceste.
Bila je precej razmajana ki-bitka, kakor se tak voz običajno imenuje, in je imela komaj za tri osebe prostora.
V kibitko so navadno vpreže-ni trije konji. To pa je vlekel en sam močan in vztrajen mon-golec z dolgo grivo in dolgim repom.
Na vozu je sedel mlad človek, ki je imel poleg sebe psa.
Nadja je takoj spoznala, da je Rus. Prijazne in mirne poteze njegovego obraza so jo navdale z zaupanjem. Vozniku se oči-vidno ni prav nič mudilo. Naj-brže je vozil počasi zato, da se konj ne bi preveč utrudil. Kako bi bil sicer mogel korakoma voziti po cesti, ki je bila vsak trenutek na tem, da jo zastavijo Tatari?
Nadja je prijela Mihaela Stro-gova za roko in se z njim postavila kraj ceste.
Kibitka se je ustavila in voznik je smehljaje se uprl v mladenko svoje velike, prijazne oči.
“Kam pa vendar potujeta?” jo je vprašal.
Mihaelu Strogovu se je zdelo, da je že nekje slišal ta glas. In brez dvoma je po njem spoznal voznika kibitke, zakaj čelo se mu je hipoma razjasnilo.
“Kam torej potujeta?” je mladi človek ponovil vprašanje in se obrnil naravnost na Mihaela Strogova.
“V Irkutsk,” je odgovoril Mihael IStrogov.
“O, dragi očka, ali ne veš, da je do Irkutska še mnogo, mnogo vrst?”
“Vem!”
“In potuješ peš?”
“Ti že. Ali gospodična? ..
“To je moja sestra,” je dejal Mihael Strogov, misleč, da je pač najbolj umestno, ako Nadjo zopet imenuje svojo sestro..
“Da, tvoja sestra, dragi očka. Toda verjemi mi, da nikoli ne bo mogla priti v Irkutsk!” “Prijatelj,” je odgovoril Mihael Strogov in se približal vozniku. “Tatari so nama pobrali vse. Zato nimam niti kopejke, da bi ti jo dal. Ali ne bi hotel vkljub temu vzeti moje sestre k sebi na voz? Jaz bom šel peš za njim, celo tekel bom, če bo treba, da te ne zadržim niti eno uro..
“Nočem na voz, brat,” je
vzkliknila Nadja, “nočem! — Gospod, moj brat je slep!”
“Slep!” je ponovil mladi mož z ginjenim glasom.
“Tatari so ga oslepili z žarečo sabljo,” je odgovorila Nadja in stegnila roke, kakor bi hotela prositi usmiljenja.
“Oslepili z žarečo sabljo? O, ubogi očka! Peljem se v Kras-nojarsk. Zakaj bi se torej ne usedel s svojo sestro v kibitko? Ako se malo stisnemo, bomo imeli vsi trije dovolj prostora. Moj pes se ne bo branil teči za vozom. Da pa varujem konja, vozim precej počasi.”
“Prijatelj, kako ti je ime?” je vprašal Mihael Strogov.
“Nikolaj Pigasov.”
‘Tega imena ne bom pozabil nikoli več,” je odgovoril Mihael Strogov.	^
“Dobro torej, stopi na voz, dragi, slepi očka! Tvoja sestra naj se usede zadaj poleg tebe, jaz pa bom sedel spredaj, da bom mogel paziti na konja. Zadaj je mehko brezovo lubje in ječmenova slama, sedela bosta kako v gnezdu. Hajdi, Serko, u-makni se!”
Pes je skočil na tla. ne da bi ga bilo treba siliti. Bil je sibirske pasme in srednje velikosti. Imel je dolgo dlako in debelo, prijazno glavo ter je bil očivid-no zelo vdan svojemu gospodarju.
Mihael Strogov in Nadja sta bila hipoma v kibitlci- Mihael Strogov je stegoval svoje roke, kakor bi hotel seči Nikolaju Pi-gasovu v roko.
“Ali mi hočeš stisniti roko?” je vprašal Nikolaj. “Tu jo imaš, dragi očka. Stisni jo, kolikor ti drago!”
Kibitka se je začela premikati. Konj je kljusal le počasi naprej, ker ga Nikolaj ni nikoli udaril. Zaradi tega Mihael Strogov sicer ni pospešil svojega potovanja, toda Nadjo je obvaroval pred novimi napori.
Mladenka je bila tako utrujena, da jo je enakomerno premikanje kibitke takoj zazibalo v globoko spanje. Mihael Stro-
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
ORUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika za Ohio KSKJ dan, Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. 'Ida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 6:30 pred
ejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki
mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani In članice od 16 do 60 leta In se Jim nudi pet vrst zavarovalnine od 6250 do 65,000. Bolniška pedpora znafia 67. in 614.00 □a teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V -.lučaju bolezni se> naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list In karto 'n ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach: nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Ko-
gov in Nikolaj sta jo kolikor mogoče udobno položila na brezovo lubje. Sočutni mladi mož je bil popolnoma ginjen, Mihael Strogov pa se prav gotovo samo zato ni razjokal, ker mu je žareče jeklo posušilo zadnjo solzo!
“Kako je ljubka!” je dejal Nikolaj.
“Da,” je odgovoril Mihael Strogov.
“Takele punčke hočejo biti vedno močne in pogumne, očka, dasi so v resnici le šibke stvarce. Ali prihajata od daleč?”
“Od zelo daleč.”
“Revčka! — To te je moralo boleti, ko so ti izžigali oči!” “Da,” je odgovoril Mihael Strogov in se obrnil kakor da bi hotel pogledati Nikolaja.
“Ali se nisi jokal?”
“Seveda sem se.”
‘Tudi jaz bi se bil. Misliti na to, da človek ne bo več videl onih, ki jih ljubi! Toda končno je morda to tudi neka tolažba, da vsaj ti vidijo tebe.”
“Da, mogoče —. Povej mi, prijatelj,” je dejal Mihael Strogov, “ali me nisi še nikdar videl?”
“Tebe, očka? Nikdar!” “Vprašam te zato, ker poznam tvoj glas.”
“Glej ga!” je dejal Nikolaj smehljaje se. “Moj glas pozna. Morda me vprašaš zato, da bi zvedel, odkod prihajam. O, takoj ti povem. Prihajam iz Ko-livana.”
“Iz Kolivana?” je povzel Mihael Strogbv. “Potem sem te vf-del ondi. Ali si bil na brzojavni postaji?”
“Tako je,” je odgovoril Nikolaj. “Stanoval sem tam kot u-radnik.”
“In si ostal na svojem mestu do zadnjega trenutka?”
“Saj je bila moja dolžnost, da vztrajam do zadnjega.”
“Bilo je tistega dne, ko sta se Anglež in Francozi z rublji v rokah prepirala ob pregraji in je Anglež brzojavil prve vrstice iz sv. pisma?”
“To je mogoče, očka, vendar pa se tega ne spominjam.” “Kaj? Tega se ne spominjaš?” “Nikdar ne čitam zase brzojavk, ki jih odpošiljam. Ker jih ne smem vedeti, jih takoj pozabim,” je odgovoril Nikolaj Pigasov s posebno odločnim poudarkom.
(Dalje prihodnjič.)
-------o------
— Polovico obdelane površine Japonske uporabljajo za pridelavo riža.
vach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 -t.; blagajničarka Antonija Debe-! k, zapisnikarica Agnes Žagar. — "'adzornice: Frances Adler, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, .astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Jesephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 lela. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 161 leta. Od-
*—•—.—.—.—.—.—____TTtr,t,.,>[ll|j
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
bor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Mary Otoničar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fi-an. Novak, Josephine Ambrosic in Paul ine Stampfel. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek od 6 do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blag. Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Anna Sko-lar in Frank Žnidar. Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment ae pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo /tarije Vnebovzete od 9 do 11. ure do->oldne ter 24. In 25. v mesecu v Slo-'enskem domu. Društvo sprejema otoke od rojstva do 1« leta za zavaro 'alnlno od 6250 do *1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16 do 60 eta za zavarovalnino od 6250 do 65.000 n dn zv no bolniške podpore na dan
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina. 6205 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349: blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Ljudmila Glavan. Zdravmk dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maši.
ORUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSK.T
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki:	Fran-
ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis Bi Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds.
Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Jennie Košir; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Anna Miheliclc, Anna Perko. Zastopnice za Klub dru-tev AJC: Josie Cebuly, Josephine ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtek Angela Gregorčič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. Poročevalka: Helen Mirtel. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako dru. go sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v ^NT) na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodia Rev. Louis B Baznik, nreds. Pauline Stampfel podpredsednica Frances Russ, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Julia Slogar. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobi ra v šoli tudi 25. v mesecu
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach. oredsedniea Terezija Potokar, pod-oredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd., RE 1-0562; blag. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor:	Ann Cooke, Anna
Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni voHia Rov. Ma+ija .Ta ger, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se viši j o vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman nrprlcednica Torn/jja Bizink. pod preds. Louise Zidanic, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts„ O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, za-nisniknrica Helen Tomažič, nadzornice: Anne Kresevic, Rose Brgoc in Jennie Praznik, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na E. 80th St., so Terezija Bizjak, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 na 860: Vineyard Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zah, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANE. Sl. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica lennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2d, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec. Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednica Rose Ule, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Ma-
ry Koljat, Iva Terškan, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slovenski zdravniki. Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki; Frank Ahlin, John Petrič, Bob Menard, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josenhine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Stampfel, Mary Pin-culic. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slnv narodnem domu, staro poslopje št. 3.
DR. KIRNIH A ŠT V> SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St.. TV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Virant, Louis Mrhar in Carl Smaltz. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopnik za AJC v Euclid, O., John Komatar in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-"■lagajnik Frank Brinovec. .560' Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ol 9:30 dopoldne v SND na St. Clai’ \ve . v starem posl oni u /porni
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METO DA, ŠT. 18 SDZ
p»-f»Hcednik Tosepb Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar. 1021 E 185 St., IV 1-1334; zapisnikar An ton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nad zorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar Tohn Adamic, zastopnik SND Ignai Verbič; društveni zdravniki so vs slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsal tretji petek v mesecu ob 7:30 zve-?er v SND staro poslopje št. 4.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SOZ
Predsednik Frani-- Arnšek. non predsednik Anton Škufca, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Ander son Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija Kie, zapis. Jakob Resnik, nadzor niki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND na E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Man Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2 sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 7816 Union Ave., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SD?
Predsednica Nettie Zarnlck, pod predsednica Anna Zalar tajnic-. Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Zpidar-sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soha št. 4 staro poslopje.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Frank Stemberger, tajnica Jennie Pugely, 10724 'Plymouth Ave., Garfield Heights, tel. LU 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pistotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak, zastavonoša Stanley Pervanje in Frank Stemberger, zastop-
niki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Frank Stemberger, za SDD na Prince Ave. Frank Stemberger. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 8001 Vineyard Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Častni predsednik Chas. Benevol, predsednik James Kastelic, pod" predsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Jo:J' Perušek in John Majerle; zastopnika za Federacijo SMZ:	Frank
M. Perko, Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu v spodnji dvoraniod6^do8^ure^^^^___
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. '"'cenik, tajnik in blagajnik Ton" Krampel, 961 E. 67 St., tel. TJT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, Math Velikonje. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mero poslopje. Zastopniki za federa-seou zvečer v SND soba št. 4 Sta-cijo: L. Erste, Matt Zaman, Math Velikonje. Tajnik pobira asesment hidi vsakega 25. v mesecu v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Zastopnik SND: John Sever.
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6
Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, tajnik-blagajnd* Erank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 poP-v šoli sv. Vida v januarju, maju, -ent. in dec.
PODRUŽNICA ŠT. 17. SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goli er Ave.. tel. KE 1-2907, pod-ureds. Anton Arko, taj. in blag. F-r)r>c%Ur,sonoi Typn Ave .
1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor:	Frank Jarc, z3'
stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
<atoliški boržtnarii
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik: župnik fare sv. Vida: nadboršt' nar David J. Telban, podborštnaf Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ,
^-iiniV-vojtiscpknr l\/ToOeyT,
1033 Yellowstone Rd.; nadzornik'-Herman E. Dule, Louis C. Erste 'n Joseph Saver, sprevoditelja Alo's Erste in Louis C. Erste, boln. nad-ornik Alois Erste, 3815 3chiller 've. fZone 8). Td. ON 1-377J. Vratarja: Albert J. Koporc in Fran F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech Društvo zboruje vsak tretji petek mesecu ob 8:00 zvečer v šoli ^v Vida. Asesment se pobira od 6:3 nnprei cn večer seje in vsako Pl’" vo nedeljo v mesecu od 9:30 a 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida._^
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MANY'S COURT l«f0
Spiritual Directors: Rev. Matt >b Jager, Rev. Joseph Varga and Rev-Anthony Rebol, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Frank Doles. Speaker B. J. Hribar, ReC' ording Secretary Anton Kushlan, Financial Secretary John M. Spnar’ 715 E. 159 St., MU 1-2119, Treasurer Louis Somrak. Conductor Bostian Trampuš, Auditors: F. Mesec, Fran Sustarsic and William Pavšek. Sentinel Frank Martich Sr., Juvenile Director John Petrie, Court Doctn Dr. Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on the second Tuesday of each month, l case of sickness contact John Spi' lar at MU 1-2119.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsednik John Ustar, podpre • sednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1' 3324, blagajnik Anton Obreza, pisnikar Joseph Grdina, nadzorn ki Elmer Turk, Lillian Železnik d Frank Penca. Zastopnika za Kih društev Frank Kačar in Joseph O' korn. Vratar Mike Avsec. Za Pre^ gled novih kandidatov vsi slove® ski zdravniki Seja se vrši vsak tretjo nedeljo v S N. Domu na S • Clair Ave. v sobi št. 2 ob ,9. url dopoldne.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, P0“ predsednik Ludvik Prosen, zapis®1' karica Rose Kužnik, blagajnik Jaco® Gustinčič, tajnica Adalyne C e celic, 33595 Morris Dr., Eastlake, C1-V slučaju bolezni kličite WHiteha* 2-4359. Nadzorniki: Anthony Z3' deli, Antonia Tanko, Mary Golo®-Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Akna Prosen. Seje se vrše vsak 2. potek ob 7:30 v AJC na Recher Ave-Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu.