Os 1 A Na Vranskem bodo razlastili zapi rake cest Kdo ima zle namene v podjetju Biva hiše? Št. 88/ Leto 64 / Celje, 10. november 2009 / Cena 1 EUR □ OdQOVomá ijrMna» HT. Cvtm izredne razmere? Ne, navijači VM^^ ^^ I I I I^ordon policistov je v soboto pričakal navijače iz Ljubljane in jih pospremil do lil ^^ ^^ ^ ■ štadiona in nazaj brez večjih incidentov. Medtem pa so celjski navijači v Ljubljani sprožili pretep. Načrtovana gradnja na Hudinji še vedno razburja krajane Dejan Peric utišal Rdečo dvorano »izpuhtelo« več tisoč evrov humanitarnega denarja za Reneja mpÔGODKI novi tednik VOC vzdržuje dobrih 743 kilometrov državnih cest, 757 kiloinetrov lokalnih cest, 110 kilometrov javnih poti> 121 kilometrov nekategoriziranih cest v ^ajev-nih skupnostih , 70 kilometrov pločnikov in pešpoti ter 28.720 kvadratnih metrov parkirišč in trgov vključ-no z modro cono Celja. Celjska zimska služba ima 102 plužni enoti. Kmalu ukola? Na ceste tudi kmetje! Zimska služba v boj proti letošnjim snežinkam - Poleg podjetij bodo za čiste ceste skrbeli tudi kmetje še pet dni in zimska se-zona se bo začela. Govorí* mo o tisti »zimski sezoni«, ki je v zakonodaji predpi-sana med 15. novembrom in 15. marcem. Isti predpi-SI za zimsko opremo vozil veljajo tudi. Če sneži pred ali po tem datumu. Zimske službe so pripravljene, »mo-kro vajo« pa so imele v prak-si že minuli teden, ko je ponekod na Celjskem zapad* lo tudi do 20 centimetrov snega. Celjski VOC bo sneg na cestah in poteh »napadal« z več kot 100 stroji in vozili, v okoliških občinah pa se bodo na ceste podali še podjetniki in kmetje! »Za našimi ekipami je že kar nekaj uskJajevalnih sestankov in strokovnih srečanj. Dogovarjamo Se zadnje operativne podrobnosti gle- de plužnih in posipnih poti, kadra, vozil, strojev. VeČina zimske opreme je pregledane, servisirane, poizkusno nameščene na vozila in stroje,« pravi vodja zimske službe pri VOC Vzdrževanje in obnova cest Matjaž Kapitler. To je tisti človek, ki ga občani pogosto slišijo na radijskih postajah. Ne glede na uro in lokacijo je vedno dosegljivme-dijem, da lahko ti o prevoznosti cest ob snežnih dneh s podatki iz prve roke oskrbi-jo javnost, in priprava na zimsko sezono ni kar tâkol Na VOC-u je namreč kar nekaj novih voznikov in strojnikov, ki bodo bredli skozi sneg, zato jih je bilo treba dobro seznaniti s plužnimi tn posipni-mi potmi. »Poleg tega, da smo imenovali dežurne delavce, smo sklenili še pogodbe s kooperanti prevozmh in strojnih uslug. Prav tako so sklenjene pogodbe z dobavitelji za dobavo posipnih materialov,« razlaga Kapitler. Na sneg že čaka več kot 2500 ton posip-ne soli za državne ceste, pričakujejo pa še tisoč ton suhe soli za polnitev stolpnih silosov! T>Za lokalne ceste imamo za začetek dovolj posip-ne soli na zalogi še od lani. Prav tako je v zadostnih količinah dovolj drobca za posipanje cest različnih frakcij ter raztopine magnezijevega klorida,« še dodaja Kapitler. Kot spojina je v naravi zelo razšicjena in tudi zelo uporabna v različnih vejah Indu-s&ije. Uporablja se kot sredstvo za preprečevanje zamr-zovanja in kot prot[prašno sredstvo pri vzdrževanju cest. Preprečuje nastanek ali razvoj strnjenega snega in ledu na cestah. Na VCKT-u naj bi zaloge polnili enkrat ali dvakrat mesečno, pa četudi bi dobavitelji zamujali z dobavo, lahko črpajo iz svojih skladišč. So pa zamenjali nekaj strojev in sicer )>dva stara pluga 2a sodobnejša, en avtomatski posipa-lec za izvajanje preventivnih posipov cest in kritičnih odsekov ter dva dodatna vlečna posipalca,« še pojasni Kapitler. Različno debeli zimski mosnjičl(i občin VOC vzdržuje ceste kar v 21 občinah na Celjskem, med drugim tudi v Šentjurju, kjer imajo pogodbe za zimsko službo sicer podpisane še z Javnim komunalnim podjetjem Šentjur ter podjetnikoma Antonom Kladni-koïn in Milanom Grobinom. Samo lani so za zimsko službo porabili okoli 730 tisoč evrov, letos pa je za to v občinski denarnici skoraj za polovico manj sredstev, 400 tisoč evrov. Zato upajo, da bo na šentjurska tla padlo manj snega kot lani! Z enakimi prošnjami zrejo v nebo tudi v hriboviti ter razvejani občini Šmarje pri Jelšah, kjer so takoj po prvem snegu stakoili glave s predstavniki VOC-a in podjetnikom Jankom Oračem. Kot je povedal Bojan Zaberl, občinski referent za cestno in komunalno gospodarstvo, tam večinoma ni bilo nobenih pripomb, saj naj bi bili zadovoljni tako z organizacijo kot s kakovostjo pluženja. 50 kilometrov Šmarskih cest čisti VOC, na ostalih 350 kilometrih cest pa bo proti snegu zaoral še Orač. Na občini ugotavljajo, da so bile ceste nekoč, ko so zanje skrbele še krajevne skupnosti, splužene ceneje, vendar manj temeljito. »Višji stroški so zaradi zavarovanja dejavnosti ter odgovornosti, kar tudi nekaj pomeni,« dodaja Žaberl. Novembrski snegje nekoliko prestrašil tudi prebivalce Šaleške dolini» sploh v od-daljenih krajevnih skupnostih v občini Šoštanj. Čeprav ga je tam nasulo do 15 centimetrov. ga je zimska občinska služba, katere izvajalec je podjetje Andreje, takoj spravilo s cest. Lani je Občina Šoštanj za zimsko vzdrževanje odštela skoraj 346 tisoč evrov, v letošnjem proračunu pa imajo rezerviranih 250 tisoč evrov. Za koliko se bo ta znesek povečal, bo seveda odvisno od zimske sezone. Torej tudi v tej občini so molitve usmerjene v to, da bo z neba padlo čim manj snežink. Skoraj 580 tisoč evrov pa so za ^sko vzdrževanje cest lani plačali v Velenju. Občinske ceste v tej občini Čistita podjetji PUP in Andreje iz Šoštanja. PUP skrbi za mestne ter primestne ceste na območju Podkraja, Kavč, Pesja in Konovega ter površine posebnega pomena (pločniki, ir^, modre cone ...), podjetje Andreje pa za druge primestne ceste. Šest državnih eesl v dolžini približno 42 kilometrov vzdržuje celjski VOC. Zimskega mošnjička pa v primerjavi z lani niso zateg-nih na Vranskem. Za zimsko službo bodo namenili 35 tisoč evrov, kar je enako lanski Številki. Piužijo in posi-pavajo 130 cest. Največji problem je ob snežnih me-težih na hribovsidh cestali. Gre za ceste na območju Limove, Črete, Jeronima, Za-planine in Zahomca. V močnejšem sneženj u dajejo prednost pluženju in posipanju cest, po katerih se odvija prevoz šolskih otrok. Posamezne ceste in ja^me poli ter predvsem najbolj problematične odseke cest piužijo kmetjesa-mi oziroma izvajalci, s katerimi ima občina sklenjeno pogodbo o i'^ajanj u zimske službe. Na Vranskem jih je kar 23. Celjski VOC skrbi za cesto skozi trg Vransko. Kmetje so najboljše orožje tudi višje v Savinjski dolini. »Problem zasneženih cest rešujemo z domačini, imamo pa pogodbe tudi z nekaterimi drugimi izvajalci. Za občino Solčava je zimska služba precejšen strošek. Lani, na primer, smo za pluženje cest potrošili 40 tisoč evrov,« je povedal solčavski župan Alojz Lipnik. SŠol, US, BA. BJ,MJ SKD RUDAR PECOVJE Društva kmetic AJDA Šmarje ori Jelšah rJ? •TV- ki bo V ittdeljo» 22, novembra, ob 17« uri v dvorani Kulturnega doma Štore. Koncert bo v počastitev 80. rojstnega dne velikana slovenske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika. Darilo dobre glasbe pripravljajo: MITJA KVINTET. VITEZI CEUSKÍ, SKUPINA SESTER TROBEC ŽAGAR in ANSAMBEL SAŠE AVSENIKA, ki prvič izven domačih Begunj gostuje na Celjskem! Voditelj jubilejnega koncerta bo Tone Vrabl. U7T IC-' Predprodaja vstopnic: Občina Šl«t (03/780 3 8 40). Bisiro Opoka Store, Kegljišče Lipa Store, Trgovina Etra Sefič cctict Šeotjur, TIC Celje in uro pred konccnom. ! Medijski pokrovitell MT&RC Čakanje se nadaljuje Delavci Rogaške Le$, ki so zâdojo mese^^no plačo prejeli aprila, tudi v pe-tek niso dobili obIjubije-negâ zneska v višini minimalne plače. Po spet novi obljubi bo denar v podjetje prišel v dnigi polovici tedna. »Če smo Čakali toliko Časa, bomo pa Še nekaj dni,« pravi direktor. Bojimo pa se. da se agonija delavcev tudi v tem tednu ie ne bo končala. Tokrat naj bi se stvari zavlekle zato, pravi direktor Peter Pusser, ker je delavcem moral obrazložiti, da jim bo zamujene plače vseeno poravnal. Pa tudi zato, ker so si delavci po besedah Pusserja. da jim bo dolg poravnal šele čez leto in pol, morali vzeti daljši premislek. Upanje tako Še ni zamrlo pri 41 delavciii, ki so podpisali pristop k novemu Pusser-jevemu podjetju. Vendar pa ima Pussser tudi zdaj težave. Subvencije, katerih bo sedaj celo manj kot 200 tisoč evrov, bodo v podjetje prišle šele čez mesec dni. Do takrat naj bi si za zagon proizvodnje in poplačilo delavcev pomagal s premostitvenim kreditom banke. A pri banki ne gre vse gladko. Bo torej direktor uspel do konca tedna res ponovno vzpostaviti proizvodnjo? Ga bodo naročniki sploh čakali toliko časa? Pa tudi, ali bo Î8. decembra sploh že imel toliko denarja, da bo lahko delavcem izplačal redno plačo ali pa se bo zgodba nesrečno ponovila? ROZMARl PETEK NOVI TEDNIK pdogodki Težko pričakovano šolo že gradijo Po dolgotrajnih zapletih glede tinanciranja LaŠČani končno pospešeno gradijo novo podružnično osnovno ŠOÍO v Šentnipertu. V četrtek so v okviru občinskega praznika začetek gradnje obeležili tudi uradno in na mestu, kjer bo stala nova šola, položili Še temeljni kamen. Otroci iz àentru-perta naj bi že v naslednjem šolskem letu vstopili v novo šolo, stara s prekomernim radioaktivnim sevanjem pa ostaja zgolj spomin. Temeljni kamen sta v Sen-trupeitu, ki ga je ravno pobelil prvi sneg v letošnji zimi, položila laški župan Franc ZdolŠek ter minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Šolo občina in država gradita s skupnimi sredstvi, na razpisu pa je bilo za izvajalca izbrano podjetje Remont. Vrednost naložbe znaša skoraj 870 tisoč evrov, kar je celo manj, kot so LaŠčani prvotno predvidevali, končni znesek pa bo še nekoliko višji, saj bodo na razpisu izbirali Še dobavitelja notranje opreme in igral. Država bo v okviru interventnih sredstev, potem ko gradnja nove POŠ Šentrupert ni bila izbrana na razpisu za redno sofinanciranje, prispevala okoli 684 tisoč evTOv. Občini jih bo v več obrokih izplačala v naslednjih treh letih, tapa se je zato morala zavezati, da bo že letos zgradila objekt do te mere, da bo porabila inter- ventna sredstva v višini 150 tisoč evrov. Nova šola s prostori za vrtec in telovadnico naj bi bila dograjena v juniju 2010, kar pomeni, da bodo otroci, ki začasno obiskujejo podružnico na Reki, prag nove Šoie prestopili že v naslednjem šolskem'letu. Šola, obsijana s soncem četrtek pa je bil velik dan za Šolstvo v Laškem tudi iz drugih razlogov. 4. novembra 1859 se je v Rimskih Toplicah in Jurkloštru namreč začelo organizirano Šolstvo, ki od takrat že 150 let na različnih lokacijah deluje neprekinjeno. V prostorih OŠ Aniona Aškerca Rimske Toplice so Temeljni kamen ze novo POŠ Šentnipert sta položile leski župan Frenc Zdolšek ter minister za lolstvo Igor Lukšič. ob jubileju pripravili osrednjo slovesnost Šola, obsijana s soncem, ki se je je poleg občinskega vodstva udeležil tudi minister Lukšič. Šola je ob ISO-letnici šolstva izdala tudi priložnostno publikacijo ter pripravila več prireditev in razstav. Z njimi so poudarili pomen izobraževanja nekoč in danes, hkrati pa izrazili tudi upanje» da se bo šolska zgodovina nadaljevala v sodobnih in varnih učilnicah prizidka ter v športni dvorani, ki jo Šolarji iz Rimskih Toplic že zmeraj nestrpno pričaiku-jejo- POLONA MASTNAK Foto: GrupA Razlastili bodo zapiralce cest S spremenjenim in z dopolnjenim odlokom o kategorizaciji občinskih cest so na Vranskem na novo kategorizirali 28 kilometrov lokalnih cest in 68 kilometrov javnih poti. S tem ne pričakujejo dodatnih zapletov in nesporazumov z lastniki cest, s katerimi so v sporu. Kot je znano, so se trije krajani odločili zapreti cesto, ker občina ni odkupila ali razlastila njihove lastnine in ni plačala odškodnine za uporabnino cest. Pri tem se je sklicevala na zakon, po katerem morajo biti javno kategorizirane poti prevozne in dostopne za urgentna vozila. Anton in Marija Maček sta pred časom kar dvakrat zaprla cesto Zaboršt-Stari Grad. Občina Jima je za odkup kvadratnega metra zemljišča sprva ponudila 7 evrov in nazadnje 4,34 evra. »Gre za uradno cenitev, pri čemer vemo, da cena zemljišč že nekaj časa pada,« pojasnjuje vranski župan Franc Sušnik. Mačkova sta sprožila sodni spor. Cenitev je zanju nepravična in vztrajata pri odkupu 34 evrov za kvadratni meter. Prepričana sta, da gre za ponižujoče ravnanje, glede na to, da je občina ponekod odkupovala zemljišča po precej višji ceni. »Drži, da je bila zemlja ponekod višje ocenjena. Lastniki kmetijskih se morajo vendarle zavedati, da ne prodajajo stavb-nihzemljišč,« v bran pove Sušnik. Največje za odkup stavbnega zemljišča občina odštela 54 evrov za kvadratni meter. Občina Vransko zdaj pričakuje odločbo o razlastitvi zemljišča Mačkovih, na podlagi katerega se bo v zemljiško knjigo lahko vpisala kot lastnica 928 kvadratov velikega zemljišča. Mačkova pa naj bi zanj prejela odškodnino. kol jo bo določilo sodišče. Podobno naj bi razlastili še dva lastnika cest na relaciji Vransko-Videm. Poleti se je dei cestnega odseka, za katerega trdi, da je javna pot, Razburjeni krajani v Celje? V petek je bil sestanek sveta Krajevne skupnosti Sveti Štefan, kjer so se odloČili za podpisovanje peticije, s katero bodo zahte-vali ohranitev nekaterih storitev, ki so ]ih izgubili z uvedbo premične poŠte. Bodo razburjeni krajani odšli na sedež poŠte v Celju? V tem kraju Občine Šmarje pri Jelšah premično pošto, ki jo imajo od začetka meseca, načeloma sprejemajo kot nujno zlo, vendar želijo, da bi lahko opravljali poštne storitve tudi kakšen dan v tednu v popoldanskem času ter v soboto dopoldan. To jim je bilo namreč z uvedbo premične pošte onemogočeno, poštne storitve v popoldanskem času (ter v soboto dopoldan) pa lahko po novem opravljajo le v deset kilometrov oddaljenem Šmatju pri Jelšah. Kot poudajjajo, jim je poŠta v Šmarju pri Jelšah izrazito od rok. saj Sveti Štefan gravitira na Gorico pri Slivnici ter Šentjur, kamor se vozijo krajani na delo proti Celju- Krajani prav tako odločno zahtevajo enoumo dnevno uradovanje pošte v dosedanjem poslovnem prostoru. saj jim je po novem omogočeno le Četrt ure na prostem. Krajanom na območju bližnje pošte na Kalobju Je Pošta Slovenije namreč z enournim uradovanjem v zaprtem prostoru ugodila, zato se v Svetem Štefanu čutijo prikrajšane. V Svetem Štefanu sicer še vedno pričakujejo pisni odgovor Pošte Slovenije, ki so ga zahtevali do začetka tega tedna, ko se izteče od krajanov zahtevani î5-dnevni rok. Če jim pošta ne bo ugodila, se namerava večja skupina krajanov odpraviti s podpisano peticijo na sedež pošte v Celju. BRANE JERANKO Slovensko kmetijstvo v Makedoniji odločil zapreti domačin Jožef Križnik. Podobno je storil tudi Ivan KoŠenina. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) Od torka, do sobote bo na Skopskem sejmu Mednarodni sejem široke potrošnje ITF Agro-food. Kot je znano, je lastnik skopskega sejma velenjska Era> ki je tudi organizator tokratnega sejma. V Makedoniji vidi priložnost za poslovno sodelovanje vrsta uveljavljenih slovenskih družb s področja kmetijstva, živilsko predelovalne industrije in trgovine, »naši« pa se bodo z mirdstrstvom za kmetijstvo in s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije skupno predstavili v Slovenski biši. Zavedanje strateškega pomena hrane ter s tem prednosti proizvajalcev hrane in zelena luČ Makedoniji za zač^ek pogajanj za vstop v EU so pomembno vplivali ná izje- men interes sodelovanja naobsejem-skih dogodkih, ki podpirajo živahnejše poslovanje z Micedonijo, ki po ocenah nekaterih strokovnjakov postaja poleg Albanije ena najbolj stabilnih držav J V Evrope. Ob Regionalnem ministrskem forumu, na katerem bo sodeloval tudi slovenski minister za kmetijstvo dr. Milan Pogačnik, bodo pripravljali različne tribune in delavnice, na katerih bodo govorili o večji varnosti hiane, promociji razvoja podeželja ter oblikovanju blagovne znake. Poleg nagovora Gvida Omladl* ča, predsednika uprave Skupine Era, ' bo primere dobrih praks med številnimi dru^mi predstavila Andreja Smodej, direktorica Razvojne agencije Kozjansko. US DARSTVO NOVI TEDNIK Kdo ima v podjetju Biva hiše zle namene? »Podjetju smo zagotovili ponoven vzgon... Obdelali smo povpraševanje v obsegu, ki presega letno proizvodno kapaciteto ... Prepoznali smo želje neka-terih, da se podjetje priva-tizira skozi metodo opustitve vestnega gospodarjenja Vse te trditve, ki jih je direktor Peter Golob nanizal v izjavi za javnost v začetku prejšnjega meseca, so po mnenju nekaterih delavcev velika laž. »Delavci ne vemo, kako si naš direktor predstavlja dati podjetju >ponoven vzgon za vzpostavitev tekoče proizvodnje«. če smo vsi delavci na prisilnem letnem dopustu. In kako misli >obdelatí povpraševanja<, ko pa je celotna komerciala doma!«Kot dodajajo, direktor v podjetje Še ni pripeljal nobene resne stranke. »Verjetno direktor Peter Golob ne ve, da moraš pripraviti 500 ponudb, da narediš eno ali dve hiŠtl« Delavci se počutijo izigrane tudi zato, ker je Golob vseskozi namigoval, da je za takšno stanje podjetja kriv prejšnji direktor Bojan Hren. »Prepoznali smo željo nekaterih, da se vsa delovna mesta ukinejo in podjetje uniči zaradi brisanja in prikrivanja odgovornosti za nastalo situacijo.« je takrat Golob zapisal v izjavi za javnost, Kasneje je delavcem obljubljal, da bo za vse zaostale plače terjal bivšega direktor- M i s fît .  J želi Peter GolDb do lastnega kapitala priti na račun delavcev, se sprašujejo isposleni. Direktor odprodal osnovna sredstva svojemu podjetju - Delavci obupujejo - »Delavce bo opeharil na najnizkotnejši način.« Tako delavci, ki poda^ uxedno odpoved delovnega razmerja zanidi razlogov na strani delodajalca, kot delavci, ki jim je prenehalo delovno razmoje zaradi insolventnosti delodajalca, imajo na zavodu enake pravice do denarnega nadomestila (ob izpolnjevanju ostaliii pogojev). Le delavci, ki jim |e prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca, pa lahko pridobijo pravice in povrnitev dela nei^lačanih plač ali odpraimin iz Jamstvenega in preživninskega sklada. Število bre^Mseloih, ki so podali izredno odpoved iz razlogov na strani delodajalca, je na Celjskem relativno ni^, je pa večje kot lani Letos je od-po^ podab 57 delavcev» lani II, leta 2006 pa 43. Usoda Biva hti ja tramitno zelo nejasna. Četudi pod}e^e danes dobi kredit, ta baje ne bo namenjen za plače delavosm, temveč za nadaljnje delo. ja Hrena, medijem pa še isti dan'pojasni], da krivdne odgovornosti prejšnjemu direktorju ne more naprtili, saj da je večinski lastnik Uni or na skupáčini »požeg-nal« vsâ pretekla dela bivše uprave. Pa čeprav naj bi ta uprava naredila za 2 milijona evrov izgube. Nezaupanje delavcev v direktorja se je stopnjevalo, saj je prejšnji ponedeljek k sodelovanju povabil tako Hrena kot direktorja pred njim Milana Lukiča Iz podjetja Uunar. Vrh pa je nezaupanje doseglo pred kratkim» ko so delavci spoznali, da je direktor osnovna sredstva odprodal podjetju, iz katerega prihaja, mariborskemu podjetju Lesne gradnje. Koliko sredstev je odprodal, ni znano. Znan pa je znesek, 402.453,55 evra, terrok plačila • oktober 20111 Precej nenavadno za podjetje, kiže tri mesece zamuja s plačami in ki nujno potrebuje likvidnostna sredstva za deblokado računa. »Ukrepamo skladno z možnostmi veljavne zakonodaje in izvajamo običajne prijeme kriznega vodenja podjetij, Tovrstne prijeme je seveda možno interpretirati na več načinov. Naš način ohranja delovna mesta, opremo in ostala sredstva v uporabi Biva hiš. Širša debata o tem, predvsem s strani nestrokovne javnosti in nekaterih nepoučenih Delavec, ki mu uprava več kot dva meseca ni zagotavljala dela in izplačala plač. mu vsaj dva meseca izplačevala bistveno zmanjšano plačilo za delo ali trikrat zaporedoma ali v obdobju Šestih mesecev ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, lahko poda izredno od* poved. In sicer, v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Delavec se tako lahko prijavi oa zavod za zaposlovanje In pridobi pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ob izpolnjevanju ostalih pogojev za priz* nanje pravice do denarnega nadomeslila. Vlogi za priznanje pravice do denarnega nadomestila je potrebno priložiti tudi obvestilo, s katerim je delavec obvestil delodajalca na neizpolnjevanje obveznosti in dokazilo, da je to obvestilo posredoval inšpektoratu za delo. in škodoželjnih posameznikov, pa je za firmo lahko zelo škodljiva»« je prodajo komentiral Golob ter dodal; »Kupec, ki bi dal denar, bi opremo tudi odpeljal, mar ne? S Čim bi delavci lahko delali hiše?« Kateri delavci? Kdo in kdaj bo sploh še delal hiše, je trenutno tudi veliko vprašanje. Vzadnjem tednu dni so vodja komerciale skupáj še z dvema delavcema iz uprave podali izredno odpoved- Odpovedi se vrstijo tudi s strani proizvodnih delavcev. »Tako bom z borze prejela vsaj nadomestilo. Vsaj za poplačilo kredita bo. Po 15 letih dela ne moreS kar enostavno dad odpovedi Verjemite, da mi je bilo težko. Upaš, verjameš obljubam, a ni što več, Z živci sem že na koncu. Saj niti nisem vedela, ali sem na čakanju ali koristim izredni dopust. Direktor ni nič rekel, ni izdal nobenega dokumenta. Rekel je le, da če nimamo za bencin, naj ostanemo doma.« Nekateri še vedno upajo, da bo direktor od banke le prejel denar za ponovno proizvodnjo. Čeprav se o kreditu govori že od septembra. DrugI se bojijo, da denarja za zaostale plače ne bodo nikdar videli ... »Zdi se mi, da si direktor prav želi, da delavci sami dajo odpoved. Tako mu ni treba plačati ne zamujenih plač, ne odpravnin, vsa sredstva podjetja mu bodo pa ostala. Zato se otepa stenja. Delavce bo opeharil na najnizkotnejši način,« stanje opisuje ena izmed zdaj že bivših delavk. Kako do večinskega deleža? >»Komu in kako lahko koristi podjetje brez delavcev?« obtožbe zavrača Golob. In dodaja: »Stečaja ne bol Mi, Lesne gradnje, ne bi prišli v podjetje in postali zdaj večinski lastnik, če bi razmišljali o stečaju,« poudarja Golob. Kako p>a so sploh postali večinski lastnik in koliko so za večinski delež odšteli, je očitno velika skrivnost. Podjetje Lesne gradnje, ki zaposluje dva človeka (Goloba in lastnico), je lani na primer v celem letu imelo slabih 266 tisoč evrov prihodkov ter ustvarilo 1.163 evrov dobička. Štirikrat v letu je tudi samo imelo blokiran transakcijski račun. Zato nas je zeto zanimalo, koliko je Unior iztržil za svoj večinski delež. Njihov odgovor pa je bil zelo kratek: »Menimo, da smo do sedaj podali vse bistvene odgovore in pojasnila v zvezi s to temo (Biva hišami, op. p.).« Še bolj čudi dejstvo, da Unior v času, ko je bil direktor še Hren, ni sprejel dveh strateških partnerjev, ki jih je našel Hren. Sedaj pa je, kakor kaže, celo podjetje prodal nekomu, ki nima dovolj sredstev za obratovanje. Zgolj slučajno ali prav načrtno? Tudi na to vprašanje je bil odgovor Unio rja enak zgoraj navedenemu. Odpovedal tudi sindikat? Dejstvo, na katerega bi nekateri radi pozabili« je, da je bilo podjetje od aprila do avgusta brez direktorja. Hren je Uniorju odpoved podal šesf mesecev pred dejanskim odhodom, zamenjave pa kljub temu ni bilo do avgusta. Z novim direktorjem pa so presahnile tudi plače. Zadnjo so delavci prejeli 9. septembra, in sicer za mesec junij. Vsi so prejeli le znesek v višini minimalne plače. Podjetje jim dolguje tudi regres. Delavci rešitev vidijo le v stečaju, vendar se za to po( sindikalni zaupnik Srečko Čater še ni odločil. Po mnenju delavcev je »nase-dei« nerealnim obljubam direktorja. »Danes bodo imeli na bankt zadnji sestanek, nato naj bi dobili določena sredstva. Tako zagotavlja direktor. Če do petka znova ne bo nič, pa bomo res zahtevali stečaj,« zagotavlja Cater. ROZMARl. PETEK Foto: GrupA (Arhiv NT) Krka znova z dobrimi rezultati Potem ko se je na zahodnih trgih po dveh tednih korekcije stanje umirilo in smo v preteklem tednu že opazili blago rast. se na Ljubljanski borzi še vedno nadaljuje negativen trend in pocenitve domaČih »blue chipov«. Osrednji indeks SBl 20 je izgubil 1,7 odstotka in zaključil sredino trgovanje pri 4.307 Indeksnih točkah, indeks SBI TOP pa je izgubil le 1,3 odstotka in zaključil četrtkovo trgovanje pri 1.046 indeksnih točkah. PREGLEDTSCAJEV v OBDOBJU MED 26.10. IN 30.10.2009 Ooiaka Imft Enotni t«da| PnmttvtEUft CICG . Cinkarna Celje 49,40 ^.80 9.78 CETG Cetis 0.00 Ù.00 0.00 GRVG Gorenje 13,49 2ÛISÛ 3.&3 PILfi Pivovarn» la^o 2S,00 7,20 1,05 JTKG Juteks 41,10 4.80 2,75 ÍTOG Etol 0,00 0.00 0,00 V zadnjih dneh so domače družbe začele objavljati poslovne rezultate. Že pred dvema tednoma jih je prvi objavil največji trgovec z naftnimi derivati na domaČem trgu. Skupina Petrol je v tretjem četrtletju ustvarila i0,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko celoten čisti dobiček letos znaša 19,1 milijona evrov, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Cena Peirolove delnice se je v Četrtek zaustavila pri 327 evrih, kar pomeni 3,3-odstoim tedenski padec. Skladno s trendi v finančni industriji v zadnjih mesecih je tudi tretja največja domača banka Abanka Vipa izboljSala poslovanje v tretjem četrtletju. Razlog za dobro poslovanje je vsekakor manj odpisov kot v preteklem obdobju, ker je vplivalo na izboljšano donosnost Abankinih delnic. Sloipina je ustvarila v prvih treh četrtletjih 17,9 milijona evrov čistega dobička, kar je manj kot v enakem lanskem obdobju, a je v zadnjem četrtletju ustvarila desetkrat več čistega dobička kot v lanskem tretjem četrtletju. Izboljšano poslovanje ni vplivalo na ceno Abankinih delnic, saj se ta v preteklem tednu ni spremenila. INDEKSI MED 26.10. IN 30.10.2009 ~ ImMa iMÚDgi^ %cpr. SBI20 4.35S.16 ^ 0,44 Poleg navedenih družb je poslovne rezultate objavil tudi NFD Holding. Le-ta jev zadnjem Četrtletju zmanjšal izgubo za 23 milijonov na 6sto i^ubo v višini slabih 6 milijonov evrov. Nadzorni svet je poslovanje v tretjem četrtletju ocenil kot dobro, a to ni bilo dovolj za ohranitev delnic NFD Holdinga nad gladino. Delnice z oznako NF2R so izgubile 9,2 odstotka in zaključile sredino ugovaiije pri 4,07 evra. Vlagatelji so vsekakor nestrpno pričakovali poslovne rezultate novomeške Krke. Skupina Krka je v prvih devedh mesecih leta ustvarila 690 milijonov evrov prihodkov, kar je enako kot v primerljivem lanskem obdobju, medtem ko je čisti dobiček družbe padel za 3 odstotke in znaSal 108.3 milijona evrov. V četrtek so delnice Krke zaključile pod gladino in končale trgovanje pri enotnem tečaju 72,15 evra. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, ÎÛOO Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. NOVI TEDNIK ualno Na mestu obstoječega gostinskega lokala je že po sedaj veljavnem zaildalnem načrtu předvídán manjši stanovanjski objekt, vendar ja lelel lastnik Ervin Slmonič postaviti kar štirinadstropno pošlo vn Ijublja, da želi z novim objektom samo izboljšati trenutne razmere, mu krajani ne verjamejo. So pa dosegli vsaj to, da mora biti nov objekt bistveno manjši, kot je načrtoval Simonič. Sicer že obstoječi veljavni zazidalni načrt predvideva, da bi gostinski lokal, ki buri duhove in kali nočni mir stanovalcev na Hudinji, legalizirali. Na tem mestu je torej že po sedanjem zazidalnem na^u predviden manjši stanovanjski objekt, vendar je želel lastnik Ervin Simonič postavili večjo, dobrih 15 metrov visoko stavbo z modernim videzom in s štirimi nadstropji. V pritličjubi ostal gostinski lokal, prvo nadstropje bi bilo namenjeno mirni poslovni dejavnosti, v ostalih treh nadstropjih pa bi bila stanovanja. Mestna občina Celje (MOQ je o predlogu sprememb zazidalnega načrta Zgornja Hu-dinja maja letos pripravila javno obravnavo, na kateri se je vsul plaz pripomb in ne-strinjanj krajanov z načrto- Ervin Simonič 2atrju}a, da lali t novim objektom samo izboljšati razmere na HudinjL cveno pomanjšati, da mora investitor parkirišča zagotoviti znotraj svojega funkcionalnega zemljišča, Izbor dejavnosti v objektu pa mora prilagoditi centru soseske. »To pomeni. da nočni lokal v to sosesko deHnitivno ne sodi. Bi pa bila dobrodošla kakšna Ica-vama, lekarna, poŠta oziroma takšne dejavnosti, ki tam trenutno manjkajo. Z novo ureditvijo Želimo predvsem izboljšati dejansko stanje, ki je neverjetno pereče,« meni Aleš Volf iz sektorja za prostorsko načrtovanje MOC. Ta stališča mora zdaj potrditi še celjski mestni svet. Kaj pa o njih meni investitor Ervin Simortič? »Vem le, da takšnega objekta, kot sem nameraval, ne smem postaviti. Nihče še ne ve» kako velik bo lahko nov objekt. Ne vem niti, ali bom sploh šel v novogradnjo. Ne vem, če se mi splača,« je bil ob predstavitvi stališč negotov Simonič. A v nekaj je prepričan - v to, da nočni nemiri in hrup ne prihajajo iz njegovega lokala, ampak z ulice. »Lokal imam čez teden odprt do 23. ure, le ob petkih in sobotah do ene zjutraj . Dovolj zaslu^m čez dan, tako da mi ni treba delati še ponoči. A tudi Če imam lokal zaprt, je okoli njega polno mladih. Pripeljejo se z avtomobili, navij ej o glasbo in posedajo pred lokalom. Jaz ne morem cele noči dežurati in jih odganjati. Ti se bodo v lokalu in okoli njegazbirali, dokler bo objekt takšen, kot je. Če bo objekt nov in lepo urejen, se ta druščina v njem ne bo več zadrževala. Z novim objektom želim samo izboljšati razmere, ponuditi primer-nejše dejavnosti, ki bodo soseski omogočile višji standard,« je zbrane prepričeval Eivin Simonič. Naposled so tudi ti prikimali, da bi v tem delu Hudinje potrebovali kulturen lokal oziroma kavarno in da bi nov objekt, seveda primerno velik in s primernimi vsebinami, lahko bila dobra rešitev za Hudinjo. Simo-ničevim obljubam pa še vedno ne verjamejo... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Na sestanku minuli teden, ki ga je MOC sklicala v izogib morebitnim nadaljnjim nesoglasjem glede Simonlce-ve gradnje, je bilo spet vroče. Krajani so opozaijali na že zdaj nevzdržne bivanjske razmere ne Hudinji, pri čemer se bojijo, da bodo nov blok in dejavnosti v njem razmare še poslabšale. vano SimoniČevo gradnjo. V sektorju za prostorsko načrtovanje MOC so pripombe krajanov proučili in pred izdelavo stališč minuli teden sklicali dodaten sestanek z in-vestitorjem in s krajani. Ti so spet poudarili, da se z načrtovano SimoniČevo ^adnjo ne strinjajo. Poleg hrupa jih moti tudi velikost objekta. Ta bi povsem zasenčil stanovanja v obstoječih okoliških blokih in pokvaril razgled stanovalcem. Naslednji pomislek so bila parkirišča, ki jih že zdaj primanjkuje, krajani pa se bojijo, da se bo z novim objektom stanje še poslabšalo. Se bo sploh odločil za novogradnjo? Toda objekta, kakršnega Želi postaviti Simonič, v Ulici frankolovskih žrtev ne bo. V sektorju za prostorsko načr-tovanjeMOC so na podlagi pripomb krajanov oblikovali stališča, da je treba objekt bis- termotehnika topipífí9 irpsikê hisćitni sistemi RAZPISUJE NASLEDNJE PROSTO DELOVNO MESTO: ELEKTRO TEHNIK ali INŽENIR ELEICTROTEHNIKE, smer: ENERGETIK POgOU! - izobrazba: V., VIL stopnja elektrotchnike-energetik (izjemoma tudi IV stopnja), • Vdaj neka) Ut delovnih izkušenj. • vozniški izpit B-kâtegorije, - zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav, . komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu. Nudimo: - delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri ener^jc) - in v mladem kolektivu, - zelo stimulativna plača> • enoizmensko delo, - možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja, - varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen Čas). Pfošpje z življenjepisom požijite na naslov; TERMO-TEHNIKA, d.o.o., BRASLOVČE Orla vas 27a 3314 BRASLOVČE £>odatne informacije na telefonski številki: 03/703-16-20'ali 041 605-951- IH KRAJEV NOVI TEDNIK »Izpuhtelocc več tisoč evrov humanitarnega denarja Sum, da humanitarnih društev Srček In Sovd pri zbiranju denarja za nakup kombija družini Blatnik z Rečice obr Savinji niso vodili človekoljubni vzgibi petletnega Renejâ Blatnikâ z Rečice ob Savinji so izgubili zaupanje v humanitarnost društva Srček iz Celja in mariborskega društva Sova. Pisali smo že, da so se Blat-nikovi poleti povezali z društvoma, da bi jim pomagala pri nakupu kombija, opremljenega $ klančino, v katerem bi lahko prevažali Reneja In vse potrebne aparate. Društvo Srček je za Reneja zbralo 7.080 evrcTV, Blatnikov! od tega doslej niso prejeli niti centa. Društvo Sova je zbiralo star papir in prejelo donacije podjetíj, od branega pa Blatnike^ vím namenilo 700 evrov» kolikor je nakazalo podjele KLS z Ljubnega. Rene boleha za najhujšo obliko spinaine mišične atrofije. Zaradi bolezni je stabo priključen na aparate. Od Šestega meseca je njegovo življenje povsem odvisno od res-piratorjâ, aspiratorja in oksi-metra. Blatnikovi so se za na-kup kombija povezali s humanitarnima društvoma Srček in Sova oziroma njunima predsednikoma Robertom Jurovičem in Juretom Žni-daričem. Dvorana naz^arske Športne dvorane, ki sprejme okoli 800 obiskovalcev, je bila na dobrodelnem koncertu za-sedena do zadnjega kotička. Koliko je bilo prodanih vstopnic po 10 evrov, Blatnikovi, tudi tri mesece po koncertu, ne vedo. Kljub polni dvorani naj bi prodali okoli 600 vstop-nic. Donacije so se na raču- nih obeh, društev stekale in mesec po koncertu so se Blatnikovi nadejali zbranih sredstev. Toda začelo se je zapletati. Poizvedovanja po denarju so se» dokler sta Jurovič in Žnidarič še komunicirala z Blatnikovimi, vedno znova končala s praznimi obljubami. Kasneje sta se začela klicem izmikati in iskati i^o-vore, javno pa i27azila sum o okoriščanju družine na račun dečkove bolezni, kar naj bi bil razlog» da sta prekinila komunikacijo z njimi in mediji. Blatnikovi niso oklevali in moledovali. Na družinskem računu za Reneja, ki so ga objavili mediji, se je v Času akcije zbralo 13 tisoč evrov. Z^ nakup kombija so si bili primorani sposoditi dodatnih 3.500 evrov, 3.000 jih bodo potrebovali za nakup opreme. Pomoč so jim obljubili v dobrodelnem klubu Leo iz Kamnika. Od pomoči pa nič! Celjsko društvo Srček je avgusta organiziralo koncert in na računu zbralo 7.080 evrov. Od tega je Agencija Okus Otpili naj bi plakate za koncert) pobrala 1.198 evrov. ozvočenje jih je stalo 2.160 evrov, 617 evrov je pobral Sazas ... skupaj je nastalo 4.939 evrov stroštov. Za družino je ostalo 2.140 evrov, na katere še vedno čakajo. »Dogovorili smo se, da denar nakažemo podjetju. kjer bodo kupili kombi, vendar so hoteli denar na svoj tekoči račun. Računa o nakupu kombija nam niso predložili. Dogovarjali smo se uidl, da za nakup medicinske opreme in nadgradnjo vozila, klančino, poskrbimo mi, česarnaenkrat niso hoteli. Vse to me navdaja z dvomi,« je dejal Jurovič ob nakupu kombija. Za dodatna pojasnila se izgovarja na odsotnost, bil je v tujini, medtem pa že organizira nov humanitarni kon- iinazijafS J-v debatni K^N^ Najboljši debaterji ljutomerskega turnirja - četrti t desna Žan Žveplan Da se sliši glas Slovencev četrtošolec Gimnazije Celje • Center Žan Žveplan je bil najboljši govorec mednarodnega debatnega turnirja konec tedna v Ljutomeru in tako potrdil, da je eden najboljših slovenskih debaterjev. becošnje šolsko leto bo Žan Žveplan že tretjič zapored član slovenske reprezentance, ki bo našo državo zasto- pala na svetovnem debainem prvenstvu februarja v Katarju. Prihodnji konec tedna potuje v Rim, kjer bo kot slavnostni govorec začel debatno tekmovanje, vodil pa bo tudi nekaj delavnic. V petek in soboto je v Ljutomeru na mednarodnem debatnem turnirju sodelovalo več kot sto debaterjev iz devetih držav. V finalu sta se pomerili eki- pi Velike Britanije in Koreje, debatna ekipa Gimnazije Celje - Center (Živa Upar, Žan Žveplan in Martin Paskvale) je osvojila osmo mesto, dobre retorične sposobnosti pa so prikazali tudi Anže Lamut, Anita Amon in Mojca Hunski. Debatni klub na Gimnaziji Celje - Center deluje že 12 let in po svojih dosežkih na nacionalnih in mednarodnih turnirjih sodi med najboljše v Sloveniji In Evropi. IS >»Nikomur vec ne verjamemo. Izgubili smo vsako upanje. V dobn veri, da bomo zbrali denar za prepotreben kombi In olajšali sinovo trpljenje, smo se, kot kaže. ujeli v past Izkoristili so naše zaupanje." pravi mama petletnega Reneja Petra Blatnik. cert, in sicer 20. novembra v celjski dvorani Golovec! V Sovi so se poleg odprtja računa za Reneja odločili tudi za akcijo zbiranja starega papirja. S pomočjo podjetja Surovina, d.d., so organizirali odvzemna mesta pg Sloveniji in si zadali nalogo zbrati 50 ton papirja. S papirjem so zbrali 850,96 evra. Podatka o tem, koliko denaija jim je uspelo zbrati s pomočjo donaci} in koliko stroškov so pri tem »ustvarili«, nam Žnidarič ni hotel posredovati» ker da seznam donatorjev ni javen. Kol smo izvedeli, naj bi zbrali skupaj 982,44 evra, od tega so odšteli stroške za telefon. pošto, plačilo bančnih provizij in pisarniški material v višini 132,20 evra. Blatníkoví denarja od papirjane bodo videli. »Zadela nas je recesija. Stroški so narasli in denar od papirja bomo moraii prerazporediti,« nas je kratko po telefonu odpravil Žnidarič. Na zahtevo Ijubenske-ga podjetja KLS, kjer je zaposlen Renejev oČe Tomaž, je Sova naposled Blatnikovim pred dnevi nakazala 700 evrov, kolikor je za kombi namenilo podjetje in njegov sindikat. Kdo se bo lotil nadzora Srčka In Sove? v primeru, da sta društvi porabnici proračunskega de narja (običajno ga prejmejo za izvedbo raznih'projektov), nadzor nad porabo opravljata Računsko sodišče oziroma proračunska inšpekcija. Pravilnost vodenja poslovnih knjig društev in resničnost prikazovanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju v letnem poročilu, ki ga morajo društva predložiti Aj-pesu, nadzoruje republiška davčna uprava, kije tudi pre-ki^kovni organ. Če društvo letnega poročila Ajpesu ne posreduje v roku, kot ga določa Zakon o društvih (do 31. marca tekočega leta ali do 31. avgusta). ali poročilu ne priloži revizorjevega poročUa, prav tako stori prekršek. Sum oziroma očitek Juro-Viča in Žnidariča. da se Blatnikovi okoriščajo z dečkovo boleznijo, je neutemeljen, saj bi morali v drxištvih še preden so se odločili organizirati akcijo, preverili, ali je pomoč Reneju resnično upravičena ali ne. Potemtakem druJ-tvo Srček tudi nebi smelo pridobiti dovoljenja upravne enote za organizacijo koncerta. Če društvi nista želeli opraviti človekoljubnega dejanja in sta se z zbranim denarjem hoteli okoristiti, je to znak za ukrepanje. Blatnikovi, razočarani nad ravnanjem, o kazenski ovadbi zoper društvi ne razmišljajo. Na celjski policijski upravi 2ato o primeru niso seznanjeni. »Nikomur več ne verjamemo. Izgubili smo vsako upanje. V dobri veri, da bomo zbrali denar za prepotreben kombiin olajšali sinovo trpljenje, smo se, kot kaže, ujeli v past. Izkoristili so naše zaupanje,« pravi Re-nejeva mama Petra. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Linhartova 22 (vbltžiniitcvenskegđ 3000 Celje Tel,'03 5443675 radjocelje >3*«] «i laj VH» Četrtek k obn.15 na Radiu Celje \ADAMAS r m NOVI TEDNIK [impAŠIH KRAJEV V Čast najbolj zaslužnim občanom P ra zao va nje občinskega praznika v Laškem je vrhunec doživelo v petek» ko je občina skupaj s Sd-kom ter območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila osrednjo slovesnost. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najbolj zaslužnim občanom, hkrati pa razglasili še zmagovalce tekmovanja za najbolj urejene vasi in objekte. Laščam so s podelitvijo naziva častnega občana počastili spomin na pokojnega župnika Jožeta Horvata. Zlati grb so namenili Francu MarkoSku za dolgoletno delovanje na družbenem področju, srebrnega pa Majdi Marguč iz Olešč za uspešno 20-Jetno vodenje mažorelne skupine Laške pihalne godbe. Bronaste grbe Občine Laško so prejeli Janko Tovornik iz Vrha nad Laškim za dolgolet- no uspešno delovanje na športnem področju ter aktivno delo v krajevni skupnosti, Jure 'n'a\Tier iz Vrha nad Laškim za odlične športne dosežke v nogometu, Vesna BezgovŠek iz La-homnega za dosežke v športnih borbah ter Nick Skorja iz Marija Gradca za dosežke v motokrosu. kristalna pa Tamara JurlČiČ, ki je na lanski maturi dosegla vse točke, in Mirjam Ve-senjak za tretje mesto na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir v kat^orijl mladi jahači od 19 do 21 let. Laški župan je v petek po-dehl tudi priznanja zmagovalcem tekmovanja v okviru akcije slovenske turistične zveze MoJa dežela - lepa in gostoljubna. Sodelovalo je 38 teiunovalcev, o zmagovalcih pa so odločali tako strokovna komisija kot občani, ki so s svojimi glasovi prispevali polovico Prejemniki laskih občinskih grl)ov ter zmagovalci za najlepša urejene ebjektein vasi v Laškem ocene. V kategoriji najbolj urejeno podjetje je prvo mesto osvojila Kmetijska zadruga Laško za objekt v Rimskih Toplicah; najbolj urejeni javni objekt je tokrat Vrtec Laško - enota De-bro; najbolj urejeno kme- tijo ima družina Grešak iz Zgornje Rečice, najbolj urejeno hišo Olga in Janez Krajne iz Ceste v Debro, najlepše urejeno naselje v občini pa je Globoko. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Dvojno mozirsko martinovanje čez Pavličevo tudi pozimi V Mozirju je sobotno martinovanje pripravilo Društvo kralj Matjaž, v katerem se trudijo za oživitev trga. Tako je bilo martinovanje bolj kot krstu in pokušini mladih vin namenjeno druženju in novemu poskusu, kako privabiti obiskovalce v središče Mozirja. Kot ugotavlja prvi predsednik društva Vinko Matjaž, v mozlrskem irgu kljub temeljiti prenovi zaradi uvedbe enosmernega prometa zapirajo trgovine, obrtniki pa svoje delavnice. Tbdi zato je skupina krajanov sredi leta ustanovila novo društvo za oživitev podeželja in mozir-skega trga. Ustanovitev ute-.raeljujejo z dejstvom, da je »trg izgubil dušo. dejavnost je pustilo pel obrtnikov, zaprli so tri trgovine in eno go-stibio- Komunalna ureditev Mozirja še ne zadošča za.po-novni zagon turističnega utripa, ki bi gâ naj čutili domačni in gostje. Trg kljub zanimivi in privlačni več kot stoletni zgodovini izgublja na atraktivnosti in družabnem življenju kljub temu, da je Mozirje znano po lepotah in naravnih danostih.« V Mozirju bo spet živahno na martinovo, torej jutri, ko se bodo prvič v novem pustnem letu zbrali mozirskl pustnaki. Mozirje je namreč član evropskega združenja karnevalskih mest, v katerih se pustno leto začenja U. 11. ob U. ari in 11 minut. Začetek leta bodo obeležili s salvo, nato pa ob pokušini mladih vin in vinskem krstu predstavili novo pustno kraljico. US Foio: JM Vinko Matjaž Mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo je pomembna vez med Zgornjo Savinjsko dolino in Avstrijo. V poletnih mesecih se kar precej ljudi odloča za vožnjo preko prehoda, ki so ga doslej vsa teta s 1. novembrom zaprli preko zime. Letos bo prehod prvič odprt. vendar na lastno odgovornost voznikov. Kol so se minuli teden dogovorili predstavniki direkcije za ceste s predstavniki občin Solčava in Železna Kapla, bo cesta na slovenski strani tudi v zimskih mesecih prevozna. 2e sedaj pa je za prehod Pa^^čevo sedlo obvezna zimska oprema. Gradnja ceste proti Pavli čemu sedlu je bi-la za Slovemjo precej veli- ka naložba, prehod pa so od-prU z namenom poglabljanja stikov med državama. Gre za turistično in kulturno povezovanje, v zadnjem času pa tudi sodelovanje ob naravnih nesrečah. »Solča^ va ima malo izhodov v odprti svet, in če nam neurje katerega zapre, so drugi še toliko bolj dragoceni. Tudi zato si želimo, da je mejni prehod vedno odpn»« je povedal župan Občine Solčava Alojz Upnik, ki je bil po-budnik srečanja predstavnikov več občin, na srečanju pa so imenovali delovno skupino, ki bo pripravila in sprejela potrebneukrepe za večjo varnost v primeru naravnih nesreč. US LGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje Savinjski vinogradniki pri Martinu Gaberiku v Dobncu vodila Sonja Berrko 19.30 Dom kulture VelCTije____ Sefgefica komedija Gustav filjna iz Izubijane 20.00 Dom il. slovenskega tabora Žalec_ Spev in Slovenski zvoki nawdnozabami abonma in izven - gostja Thnja Ža* gar KINO 5p«vdn10.ÍDl1. ti KlBMUttf^llfi Í9 «(tftoMfobt pn^niM. VqmKte-ZMsr 18.1D Uém tmn * ake^âi triler 1S.S0.1B.3Û. 2d.ôÛ Iidwljeia*1iiieb-ý8dm 17.00. ISJO. 21.40 Ho^ irik» tmtrn - komsdja mo. 18.40. 21.0Q Kadoomtkí • ZF^Iu^a 1730.2T.3& PoStm a oérMte • kormdjs 16.30, 19.00. 21.30 IFQnbítav mrtreift Palm 1 2 3 • Icrímíulns dr»mi 20.30 y • anímlnne pustokiviiínB • SOstnhronmran 16.00. m Žaga VI * onufjlvka 16.60. 21.20 * 9:09 drvna 16.10. 20.40 2012-^amapramí«r8 19.00 lepanda: pndstiva » vstfcdsr fif9itt»9je vsfddo BtóanajmoÉi MALI UNION SffiDA. 11. n 1&0Û mAtémm^BmtÚM-ém fcTRTBC 12.11. 20.00 Skmà» • kríminilni drama 10 časopis au NOVI TEDNIK Dobrodelni koncert OŠ Frana Kranjca OÍROŠKI ČA50PI5 Na lepo jesensko popoldne, v nedeljo, 25. oktobra, smo na Osnovni šoli Frana Kranjca Celje na pcbudo VI-kija AáiČa mL in v sodelova-nju s Krajevno skupnostjo Pod ^adom in z Mestno Číno Celje izvedli dobrodelni koncert, čigar izkupiček» 5.898 evrov, smo izročili družini. ki je v začetku oktobra zaradi požara ostala brez strehe nad glavo. Dobrodelnemu povabilu V\-kija ASiča mi. se je odzvalo o^mno glasbenih gostov, od Nuše Derenda, T^je zagar, Brigitě Suler, Modrijanov, Moni-ke Kumer, Andréa Bremca, Iskric» skupine Nude, šentjurskih muzikantov. Vitezov Celjskih, pa vse do Ane ASiČ in Vikija Ašiča St. s kvartetom Grmada. Učend naše šole in otrod \z vrtca Anice Čemejeve, enote Hribček, pa so s svojo razigranostjo popestrili kuJtumi program. Vse skupaj je zelo srčno povezoval Tone Vrabl. Dc^od-kd se jeuddeži] tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Brez dobrih ljudi, 1q so de namo ali kako drugače pomagali družini, torej sponzorjev, tega dogodka prav gotovo ne bi bilo. ftisrčna hvala tudi medijem, ki so 2 brezplačnim oglaševanjem nesebično podprji na5o dobrodelnost. In ne nazadnje iskrena hvala tudi obiskovalcem prireditve, ki so prišli od blizu in daleč, ker jih je k temu vodila človeška solidarnost KRISTINA RADOŠ m \ I Vrtec Mavrica s kmetijo Župnelc Smo vrtec v občini Vojnik in imamo to srečo, da nas obdaja še bogato naravno oko-ije, ki nam daje neizmerno možnost raziskovanja in ob tem tudi možností za učenje. Skozi celo leto smo obiskovali kmetijo Zupnek, kjer smo spoznali le-to in opravila skozi celo leto. Še posebej radi smo opazovali koze, račke, go-ske, konja, kokoške in purane. Lahko smo jih božali, hranili in opazovali. Vključevali smo se tudi v kmečka opra\d-la, ki so nam šla kar dobro od rok. Prijazni gospodinji Greta in Milena pa sta poskrt)eli za naše želodčke z domačim kruhom in dobrotami, ki so zrastle na njihovi kmetiji. To je kmetija, ki z urej enosi-jo in bogatim učnim okoljem ponuja odlične p^oje za pridobivanje novih znanj oziroma izkušenj našim malčkom. ROMANA SUHOLEŽNIK, v^jiteljica v Vrtcu Mavrica Obisk Bolgarov in Madžarov Na OŠ Hudinja šo minuli teden gostili učence in učitelje partnerskih šol iz Kresne v Bolgariji in Bu* dimpešte na Madžarskem. Projekt, ki ga šole skupaj izvajajo, se imenuje Svet okoli mene. Gostje so v Celje prišli v sredo in dan izkoristili za spoznavanje Celja ter druženje. v Četrtek dopoldne so na OŠ Hudinja pripravili kratko predstavitev vsake od partnerskih šol, dan pa zaokrožili s spoznavanjem Slovenije. Nad druženjem so bili učenci in učitelji, tako slovenski kot tuji, navdušeni, saj so spoznavali, kako podobne težave imajo in kako podobne stvari jih razveseljujejo. Skupen projekt bodo nadaljevali z medsebojnimi obiski» tako da Celjane zdaj čaka obisk Bolgarije. IS v / ' Gos^e in gos^elji so se med potepanjem po Celju ustavili tudi pred Narodnim domom. v Seneku Svet je kakor ringaraja, vse prihaja in odhaja. Vse v krogu se vrtí, zdaj smo tu in zdaj nas ni. Vedno pa smo radi tam, kjer je doma naše srce. S takšno mislijo v srcu smo se 15. oktobra odpravili v Šenek. Rdeči križ na OŠ Polzela je dejaven celo šolsko leto. Oktober je zaznamovalo več pomembnih dni, v ospredju pa je bil tederv otroka in dan starejših. Tudi mladi se radi družijo s starejšimi, ki nam s svojo modrostjo in z izkušnjami pomagajo, mladi pa jim ponudimo družabništvo. In ker je najkrajša pot med dvema Človekoma nasmešek, je prav, da se zgodba začne tukaj. Učenci 05 Polzela so s svojimi glasbenimi mojstrovinami, dekla-macijami in petjem pričarali prijetno vzdušje v polni dvorani jedilnice v Seneku. Starejši občani so z nasmeškom na obrazu in pesmijo na ustnicah spremljali program, nas pa so navdali s srečo in z zadovoljstvom. Sreča je ... Včasih ne vemo. kaj naj odgovorimo, vendar začne tleti v kotičku našega srca in raste, Če jo delimo z drugimi. Sreča je, če smo prijazni, če pomagamo, smo zadovoljni in če srečo delimo z drugimi. Toplo je oskrbovance pozdravila tudi ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, vse glasbene mojstrovine je z učenci pripravila Mija Novak, vezno besedilo sta brala Maša Krajne in Tit Melanšek, meh harmonike pa je raztegnil Rok Novak. DRAGICA VIDMAR, mentorica Šolskega Rdečega križa m NOVI TEDNIK rtaza 11 Jaka Šraiffciger je bil v alementu. Takola, do síňz. }e nasmejal Qudí. Ha, ha. ha, ha... ča okušamo sladko vince po pozirUh In zravan pngrizujemo dobrote n kmačka kuhinje (in potem ne sedemo za volan), je martinovo lep praznik. Sveti Martin je iz mošta naredil dober vin' še bolj kot Dazûâiiitev vinske trgatve je tradicionalno martin o van je v osrčju ožjega vinorodnega okoliša Slovenske Konjice pomembna prireditev. ' Ne samo za ljudi od blizu in daleč, ki se pridejo po-veselit, temveč predvsem za vinogradnike in vinarje. Po tradiciji )e martinovo pač dan» ko se pokaže, kako so bili vinogradniki uspešni med letom. Če bi sodili po letošnji vinski letini, so se dobro odrezali. Dober letnik je tale 2009. Če bodo zanj še napře) v kleteh dobro skrbeli, zna biti tudi odličen. Po kakovosti seveda, saj količina tudi na Konjiškeoi že nekaj časa ni več v ospredju. Zbrani v soboto na Starem trgu v Slovenskih Konjicah niso veliko razmišljali ne o trdem delu v vinogradih, brez katerega ni dobre kapljice, ne o svetem Martinu, ki goduje 11. novembra, in ga v Sloveniji že dolgo častimo. Prepustili so se sproščenemu programu, ki so ga pripravili člani Vi-narsko-vinogradniškega društva Slovenske Konjice, kmetijska svetovalka Ivica Podkrajšek» ansambel Vini-Čarji, pevci moškega pevske ga zbora Antona BezenŠka Frankolovo in humorist Vinko Šimek - Jaka Šraufciger. Njegovim »ocvirkom« so se ljudje do solz nasmejali, kot se spodobi resno pa so prisluhnili konjiškemu županu Miranu Corinšku in ar-hidiakonu Jožetu Vogrinu, ki je mošt tudi blagoslovil. MBP Foto: SHERPA »Ta glavni« s konjiskaga martinovanjai predsadnfk Vinarsko -vtnogradniškaga društva Jola Kotnik m), v dniibi vinogradnikov toči sladko kapljico, dosno Ivica Podkrajšek. Jcaa Vogrin in Miran Gonnšek Jutri goduje sv. Martin Prva martinovaDja so bila v soboto 'm nedeljo» večina prireditev pa bo konec tedn^. Jutri» v sredo, ko godu|e sv. Martin* bo veliko martinovanje v Žalcu ter začetek martinovega v LaSkem» ki traja več dni. Veliko martinovanje v 2aicu, z bogatim kulturnim programom» bo od 15. ure pri obrambnem stolpu, kjer Je savinjski vinski Keuder. Med prireditvijo bodo okronali prvo savinjsko vinsko lâaljico Suzano Čakš. opravljen bo blagoslov mošta, na stojnicah obljubljajo bogato ponudbo vin savinjskih vinogradnikov» zadišalo pa bo tudi po kostanju. V kulturnem programu bodo igrali Ubrane strune in Joškova banda. zaplesala bo folklorna skupina Crifon iz Šempetra, z branjem vinskih pesmi bo nastopil Matej Vovk, program pa bo povezovala Olga Markovič. S prireditvijo bodo zaldjučill ob 16.30. Na jutrišnje martinovo bo še prireditev v Laškem, ki je med največjimi martinovanji na Štajerskem. Pri* reditev, ki je poleg Piva in cvetja v Laškem najbolj množična, je povezana z zavetnikom Laške^, s svetim Martinom ter z Martinovim sejmom, ki je nastal pred blizu osemsto leti. Za jutri pripravljajo Martinov sejem s stojnicami v centru LaSkega. ki bo od 8. ure. v cerkvî svetega Martina pa bo ob 10.30 praznična maša. Z maninovanjskimi prireditvami bodo Laščam nadaljevali v petek, soboto in nedeljo. BJ r/A or • míl'' .1 / » m é-- - 1' • N^ n . '.A Zanesljivost Rudarjeve obrambe ja zelo odvisna od Fabijana Ctpota in Almrrja Sulajmanoviča. Rudar popušča, Celje tudi v soboto sta porazâ doživela oba vodilna kluba I. SNL, Koper in Rudar, kaj lahko bi se isto zgodilo do prejšnjega kroga tretjeuvričeni Olimpiji» ki je bila v Afttii Pe-troi, posebej v prvem polča-su, v podrejenem položaju. Toda povedla je v 68. minuli po mo]slro\ini Enesa Ru-jovića, ki je po strelu zaustavil odbito žogo, nato pa od roba kazenskega prostora v ču-dovitém preigravanju nanizal CM Celje (4-4-2): Muj-čiĐovič - Gobec, Anđelko-Vič, Mijatović, Kačičnik -Štraus, Urbanč, Rep» Lo-vrečič - Dvorančič, Bezjak. Igrala sta še Duspa-ra, Konm. štiri nasprotne igralcem se po levi strani približal vratarju Mujčinoviču ter ga premagal. Jalova premoč Trinajst minut kasneje so Celjani zasluženo, toda silno srečno izenačili po katastrofalni napaki gostujočega branilca Bonifacia. Ta je slabo podajal proti sicer zelo razpo-loženemu vratarju Janu Oblaku in Domagoj Duspara, ki je budno spremljal akcijo, Rudar (4-3-2-1): Čeiofl-ga - JesenlČnik» StojnlČ, Tb-mažič-Seniga, Dedič - Golob, Tolimir, Mujakovič -Lo Duca, Trifkovič • Mah-mutoviČ. Igrali so še GrbiČ, Krajna r, BraUnovič. varnim KLUB CEUE pivovahna im SEZONA 2009 / 20X0 //Qíbísssí RX C«\|e Pivovams Laako RKKnko Pvor&u ZlAtere^, toral^ 10. BOTfimWr, ob 20«00 f^oda^a TstofBtc na www.rfc-ec^^ 1er na vseh prodêjûîb mestih po v Ctíju M lo AdnaacA Mter potovanj, bkrnik-lTA Cdje trr Žniden. Na dan ickme bo wtopnkc mogoče kupiti tudi &■ btae^i dvor&oe Saiorog. sO ^T RK C«lie Pivovarna L«ško 2TR 2ap6roi^e {UKR) Dv^rftoa SlAtorog, *obota, 14. november, ob 20.00 PnMl«jft vstopoic Afi ter na vMh predj^nih iMttOi Uc^e3carre.ai po Slovuji, v Celju ao to Adň4ttea e«olrr ponvaoJ.tstet&k-lTA Celje I« £cudcf^. VBtop&iee je aiogoćc kupiti twb oa bla^jni dvorao« Zlaion^ tn fticer ▼ pet«k. 13.11,09. coed 15. in >6. uro ter M dan tekme mn) 10. In l3.urot«r«d 17. ure dftJje. tsicACered^ve prlhajftwbotm oaspratnik, TTRZapor«^? A. • tAnjine S. • Rusije PMvilea odgovor t Bfpoinjerumi «»«baiim peđuid poil^ B« AAAler NTUC 9.0.0., Pici^mm 19, aooo C«(J«. » pri^con *Z« oagndne Iffo RK C^' a^^n^ do 13. nvftmbm 2009. ko boov údrvMI 10 na^ijcawv.. In« B) Priûnpk:_______ _ oaU'. fmt PODPIftAHO KOSXS ftDSČl N#SKI Vabljeni MwH^iln «potvBDT WWW. rk*cclj e. si se )e Z Žogo sprehodil v prazen gol To je bil prvi gol hrvaškega napadalca v celjskem dresu, Eden izmed prelomnih trenutkov tekme se je pripetil na začetku 2. polčasa, ko je sodnik Drečnik preočitno razmišljal, kaj na stori po prekršku Cvijanoviča nad Dvo-rančičem - drugi rumeni karton je ostal v žepu. Takoj zalem je Škerjanc pobegnil celjski obrambi, obšel Mujčino-viča, loda na srečo preveč okleval. Morda bi Sebastjan Ci-merotič drugače (učinkovito) zaključil takšno akcijo, a je manjkal zaradi poškodbe. Roman Bezjak je na drugi strani zatresel ljubljansko prečko! Trener gostov Robert Pev-nik je dejai: »Zdesetkani smo kvalitetno odigrali v fazi branjenja. izjema je bila napaka v finišu tekme, ki nas je stala zmage. Gostitelji so imeli svoje priložnosti, ki jih niso izkoristili. Rezultat je realen.« »Zaslužili bi si vse tri« Nato je beseda pripadla strategu CM Celja Milanu Ehiriči-ĆU, ki se je strinjal s svojim učencem Pevnikom (Polzelan le v Osijeku igral v 1. jugoslovanski ligi pod njegovim vodstvom), da je šlo za zelo solidno predstavo: »Mi smo svoje priložnosti zapravili in kot po pravilu smo bili nato kaznovani. Potem je bilo neugodno loviti zaostanek. Na koncu moramo biU zadovoljni s točko, čeprav bi 52 po igri zagotovo zaslužili vse tri. Tako je pač v nogometu. Še naprej moramo izavati srečo z več prizadevnosti. Proti Rudarju nismo niti enkrat zadeli, pa čeprav je bilo možnosti precej, v Maribom bi morali zmagati, prav tako tudi proti ODmpiji, ko nam je sreča spel obrnila hrisei. Dejstvo je, da moji fantje dobro igrajo. Ne more bili slučaj, da si priigrajo toliko priložnosti. Nadaljevati moramo svojo pot ob še večji prizadevnosti celomega moštva» da bi srečo zvabili k sebi.« Do konca leta bodo Celjani le še gostovali, v Domžalah, Kopru in Lendavi. »Tako kot vselej bomo storili vse, da bo-m o pobudo imeli mi in ne nas-protniki. Med odmorom zaradi reprezentančnih tekem pa bomo na treningih skušali odpravljati naše napake.« Slavi-ša Dvorančič je bil zelo ne-razpoložen že na tretji tekmi zapored. »On je trenutno naš najboljši strelec. Ob dobrih obrambah tekmecev ni lahko prav nikomur. Bistveno je, da se trudi. Ni mu šlo, toda želje mu ne moremo oporekati. Od nobenega od igralcev ne morem pričakovali čudeža. Z obnašanjem si je zaslužil svoj položaj. Priden je, ne more pa zadeti. Seveda obstaja razlog tudi v nasprotnih branilcih, ki vedo. kdo je Dvorančič. Normalno, da mu je hudo. Vsak uspeh prinaša nove obveznosti,« se odgovora na nobeno vprašanje ne brani Duričič. Gostovanje Olimpije je spremljalo manj kot tisoč gledalcev, toda kaj bodo porekli v Kopru, kjer je vodilno moštvo spremljalo 300 obiskovalcev? Glede na sodniške odločitve na Boniřiki in na Ptuju pa zaključek - prvak bo Maribor ... »Kot dd so prišli z drugega pldnetd« Nogometaši Rudarja so pri Inierblocku zabeležili šesti prvenstveni poraz, Čeprav so povedli z 1:0. Z morebitno zmago v Ljubljani bi lahko izkoristili poraz vodilnega Kopra in se mu približali le na tri točke zaostanka. Tako pa sedaj Maribor le za tri točke zaostaja za Rudaijem. V moštvu Marijana Pušni-ka je manjkalo kar sedem ključnih igralcev. Obramba brez zanesljivih Cipota in Su-lejmanoviča je bila neodloč- LESTVICA 1.SNL I.LUKA KOKR iRUOAfi MARIBOR ^OUMPUAhS) (.CfMCaJS &.DOMŽAU 7.lWnR6U)CK & NAFTA ».NireOfltCA 17 10 M 9 17 S 17 8 1? 6 17 e 17 e 17 S 17 4 UBOD ORAVA 17 2 25:16 3S $ 28:24 29 7 29:24 26 7 24:t7 24 6 24:27 23 6 23:28 23 8 23:23 21 e 28:32 19 8 25:29 17 8 18:28 17 na in nepovezana. V 12. minuti sejeAlemMujakovič lepo otresel domaČih igralcev in z natančnim strelom z roba kazenskega prostora uka-nil vratarja Rozmana. Nato so sledili še trije zadetid do odmora, prav vsi v mreži Rudarja. V drugem polčasu so imeli veliko več od igre Velenjča-ni, vendar niso uspeli realizirati lepih priložnosti. Gostitelji so v$9. minuti ostali brez Matica Žinka, ki je s prekrškom nad Lo Duco preprečil priložnost za zadetek. Do konca srečanja je bil naj nevarnejši Denis Grbič. Njegov prosti strel je z zadnjimi močmi obranil Rozman, tik pred koncem pa je zatresel še vratnico. Trener Marijan PU^nik je bil zopet upravičeno razočaran: »Naš prvi polčas je bil katastrofalen, s preveč napakami vobrambi in podcenjevanjem v napadu. Po vodstvu smo ime li še dve lepi priložnosti, a sta bili z >driblingi< in zadrževanjem žoge uničeni. Sledile so tri velike napake. Ko v drugem polčasu kljub lepim priložnostim nismo zadeli, nismo imeli česa pričakovali. Čestitke štirim, petini igralcem, ki so se vzorno borili. Preostali so tekmo vzeli tako, kot da so prišli z drugega planeta,« Damjan Trifkovič je poudaril, da se ostale ekipe nevarno približujejo: »Tb je bil slab dan, ko žoga nikakor ni končala v golu. Čeprav smo povedli, smo gostiteljem sami dovolili, da dosežejo tri zadetke in potem se je težko pobrati. Igrali smo s postavo, ki ni točno vedela, kako se obnašati. Zelo se je poznala odsotnost branilcev SuJej-manoviča in Cipota, kajti ostali v zadnji liniji niso tako povezani. Sedaj ne smemo več gledati le Kopra. Ostale ekipe so se nam nevarno približale in upam, da bomo po premoru zopet pravi.« Velenjčanom bo reprezentančni odmor prišel kot naročen, predvsem zaradi dveh zaporednih porazov in velikega števila poškodovanih igralcev. 21. novembra bodo gostili Gorico. DEAN SUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Branilec Olimpije Miroslav Cvijanovic je bil neusmiljen (tudi do Romana Bezjaka), sodnik OreČnik pa sila prizanesljiv. Dejai Rdeč Rokometaši Gorenja so bi-H v 4. krogu lige prvakov proti Veszpremu vse do zadnjih sekund blizu osvojitve točke, a jim jo je preprečil nekdanji »p ivo var« Dejan Perič. Velenjčani so imeli v uvodnih minutah srečanja na postavljeno Ďbrambo Veszpre-ma 6-0 ogromno težav. Nikakor Je niso uspeli prebiti, a ko je Momirja Rniča na levi strani zamenjal Adnan Harmandić in ko je na me-^ sto organizatorja igre vstopil Marko Bezjak, se je Gorenju odprlo. Razpoložen je bil Miha Žvižej, ki je svoje moštvo v Î6. minuti prvič na tekmi popeljal v vodstvo s tremi zadetki (9:6). Za tem so nastopile krizne minute ekipe lvice Obrvana, ko so gostje do 23. minute s hitrimi zadetki uspeli rezultat preobrniti. Z zadetkom Pe-reza je Vezsprem prvič po 8. minuti vodil, a so polčas s 14:13 dobili domačini. Velenjska ekipa je v nadaljevanju odigrala slabo z igralcem več in gostje so prvič povedli za dva zadetka (16:18). V 52. minuti je rdeči karton na gostujoči strani prejel Ivane-sik. Pri 27:27 so imeli napad 4. krog 1. dela lige Gorenje Veler VELENJE - Rdeča dvorar CŠpanija), delegat Heimuti] GORENJE: Gajič 17 obra S, Šteianič, Golčar 1, Harm VESZPREM: Perič IS ob 3, T. Ivancsik 2, Perez 5, K Trener L^jos Mocsai. Sedeoimetrovke: Gorenj< Izključitve: Gorenje 8, \ Rdeč karton: G. Ivancsil Vrstni red: RN Ldwen> Vesz Celja četrt zma^ Košarkarice Merkurja ski ligi. V 5. krogu so pr iz Bijelega polja. Razburijiva tekma, ki s domači dvorani Gimnazije s 87:84 pripadla varovank« so dobile gostje, saj so im^ kom. Na srečo je bila že r Nika Barič, ki je v 1. polč V drugem delu tekme sta 28 sekund pred koncem n točko prednosti in na volj enega zgrešile, Kristina A 80- V naslednjem krogu bo ekipi Gospiča. I Peric utišal > dvorano Vtiha Žvae) je bil dobro rarpoložen, a Dajan Peric je bil ie bolj. za vodstvo gostitelji, a je Boštjan Kavaš naredil korake, kar je z golom kazno- rvakov • skupina 6 val Perez. Po izteku rednega dela je imel ivan Čupič priložnost. da z uspešno izve- ^ • Veszprem 27:28 (14:13) jledalcev 2.800, sodnika Antonio Franco in Jose Rodriguez !e'(Av5trifa).'. .i' Skok; KavaS 3, Bezjak 3, Sovič 2, Mlakar 2, Rnić 1, Žvižej ić 3 (1), Cupić 9 (4), Šimič. Trener Ivica Obrvan. b. Fazekas 1; Vilovski, Gujyas 1, G. ívancsik 5 (1), ŠeSum I, Lušnikov, Eklemović, Mirkovlć. Terzić 6 (2), SuLić 1 (5), Veszprem 4 (3). prem 12 minut. 3.Î. TI 6, Kielce 5, Chambery 3, Gorenje, Bosna 2. d eno sedemmetrovko zagotovi točko soigralcem, a je njegov strel izvrstno obranil junak srečanja Dejan Perič. Sebastian Sovič je poudaril, da sreča ni bila na njihovi strani: »Žal nam je> da smo izgubili» kajti mislim» da smo si zaslužili vsaj točko ali ce-lo dve. Proti lakSnim nasprotnikom odločajo podrobnosti, sreča. Tekmo smo izgubili po lastnih napakah, saj smo slabo igrali z igralcem več in dobili nekaj lahkih golov. Zavedamo se, da sledijo težke tekme, kjer bo treba osvajati točke za nadaljevanje,« Gorenje bo jutri v 5. krogu LP gostovalo pri Rhein Nec-kar Ldwnu. MITJA KNEZ Foto: SHERPA ikam I a i v Četrto slavile v Jadran-gale črnogorsko Jedinstvo Celjanke ponovno igrale v je • Center, je po podaljšku )amirja Grgiča Prvi polčas lomače igralke težave s sko-ičetku sťrelsko razpoložena dosegla 17 točk, skupno 22. kipi izmenjevali v vodstvu. :ga dela so imele Crnogorke ra prosta meta. Na srečo so ole pa je nato izenačita na kur gostoval pri evroligaJki MOJCA KNEZ Folo: SHERPA Panorama NOGOMET 1. SL. 17. krog: CM Celje -Olimpija 1:1 (0:0); Duspara (81); Rujovič (68). Interblock - Rudar 3:\ (3:1); Fink (17), Tabot (40), Paez (43); Muja-kovič (12), Kop<^ - f)omžale 0:1, Prava - Maribor 0:2. Gorica - Nafta 3:1. 2. SL, 13. krog: Primorje -Šentjur 4:0 (1:0); Vidic (45), Graf (53). Čoralič (61), Seli-nii (65),Draivya-7HgřÍ2L'0:2 (0:1); Marijan (45. 78). Vrstni red: Primorje 30. Triglav27, Mura 22, Bela krajina 19. Dra-vinja 18, Aluminij 17, Šentjur. Šenčyr 14, Livar 13, Krško 6. 3. SL-vzhod, 13.k^og:Pe• smcřl-^^mflrmo0:0 (0:0),Zreče 'StojnciVA (0:0);Lipičnik(61-U m), Malečnik - Motiš Claudius 6:0 (2:0), Paloma - Kovinar 2:3 (0:2); Drobne (38). Jančič (44). Trajkovski (85). Simer Šampion - Veržej 5:0 (2:0); Omanovič (3), PetniSič (8), Bizjak (79. 90), Napnid-nik (89). Vrstni red: Čarda 26. Simer Šampion 25. Dravograd, Malečnik, Stojnci, Zreče 23, Šmartno 22. Pesnica 18. Odran-ci, Veržej 16, Tromejnik 15, Kovinar 12, Mons Claudius 7, Paloma 3. Štajerska liga. 13. krog: Ge-reCja vas - Vransko 8:3 (2:1); Ribič (30). Grobler (65), Krivec (89), Rogaška - Podvinci 1:3 (1:1); Jutriša (36), Polj-Cane - Šoštanj 1:0 (0:0), Su-kovci - Šmarje 0:\ (0:0); Dža-ferovič (70). Vrstni red: Bistrica 27, Šmarje. Ormož 24. Gerečja vas, Podvinci 23. Koroške gradnje 20, Peca, Polj-čane 19. Rogaška, Pohorje 18. Šoštanj, Partizan 13, Bukovci 8, Vransko 7. MALI NOGOMET 1. SL, 7. krog: Pekama DuJi - Gorica 1:7 (0:2); Čretnik (33), Dobovec - Oplast 3:4 (0:2); Stres (33),Bračun (39), Mordej (40). Vrstni red: Litija 19, Gorica 17. Dobovec, Puntar 15. Oplasi 13, Izola 12, Sevnica 7, Škofije 3, Puij 1, Pekarna Duh 0. 2. SL - vzhod, 5. krog: Nazarje - Maribor Branik 8:3 (2:0); J- Šemenc (7). K. Semene (10, 19, 28). Koîar (32. 38). Metulj (36, 37). Oblak (37). Vrstni red: Nazarje 13, Benedikt 12, Tomaž 10. Maribor 7. Kebelj 6, Zavrh 5, Cerk-venjak 2. Slovenske Gorice 0. ROKOMET 1. B SL, 6- krog: Kočevje -Celje Pivovarna Laško B 26:30 (13:13); Špiljak 9. Marguč, Ranevski 7, Zmavc 4, Klan-čar 2, Senič 1. Vrstni red: Krka 12, Celje, Šmartno, Sviš 8, Ajdovščina 7, Sevnica, Alples, Grosuplje 6, Kočevje 5, Radeče, Izola 3, Gorišnica 0. I. SL (ž). 6. krog: Krka -Celeia Žalec 26:30 (10:16). Vrstni red: Krim Mercator. Zagorje 12, Celeia Žalec 11, Olimpija 7, Krka, Celje 6, Pîuj, Izola 5, Burja 4. Piran 2, Kočevje, Brežice 0. KOŠARKA 1. SL. 5. krog: Zlatorog -Škofja Loka 91:82; Strnad 21. Goljovič 15, Bubnič 14, Ri-zvič l3,Pelko 11, Čmer9.Di-mec 7, Brodnik 1; Finžgar 22, Julevič 17, Šentjur - Parklji 99:88; Crenshaw, Ručigaj 26, Jovanovič 19, Simovič Î1, Se-bič, Lapornik 7. Pele 3; Eržen 26, Krejič, Cebašek, Jeršin H, Hopsi-Krka 67:71; Udrih, Ko-baie 17, Sviridov, Ibok 9, God-ler 7, Lorbek 4, Geoplin Slo-vaji - Elekira 81:76; Pavič 20. Dragič 18; Podvršnik 20, Fee-ley 18, Bilič 17, Čup 13. Sje-kloča, Lelič 3, Koštomaj 2. Vrstni red: Krka. Heiios 9. Slovan, Škofja Loka, Zasavje. Elektra 8, Koper, Parklji, Hopsi, Zlatorog, Šentjur 7, Šenčur 5. 1. B SL, 6. krog: Maribor-RogaSka 86:83; Horvat, Šar-kinovič 17; Jotič 28, Ambrož 12. Smajlovič 11, Spešič. Petrovič 10, Pungarcnik 8, Pešič 4, THglav - Konjice 76:84; Ovčina 21. Pajič 18; Sivka 27, Smaka 13. Jereb, Gačnik 9. Muzel 7, Keblič 5, Skaza 4. Vrstni red: Maribor. Grosuplje 11, Rogaška, Litija, Postojna 10. Kraški zidar, Konjice. Branik, jahče, Nova Gorica 9. Medvode. Hrastnik 7. Triglav. Gradišče 6. 2. SL - vzhod. 5. krog: Vrani Vransko - Pakman 65:82; Bizjak 19, Lukan 13, Ocvirk 12, Marovt 5, Govedič, Skok 4, Jan. Vešl 3, Krašovic 2; Ko-Čevar. Ribežl 22, Felicijan 12, Germek 11, Kahvedžič 7, Bre-gar 6. Aračič 2, Terme Olimia - Calcit Mavrica 102:69; Gobec 25. Abramovič 23. Plav-čak 18, Štahl 14,Trupaj 8, Po-čivalšek 6. Teržan 4. Humski 3. Lipník L Vrstni red: Bistrica 10, Terme Olimia, Pakman 9. Radenska Creativ, Ježica 8. Ilirija, Calcii Mavrica 7. Union Olimpija mlajši 6, Podbočje, Dravograd, Vrani, Lastovka 5. I. SL (ž). 5, krog: Kozmetika Afrodita Rogaška - TYigiav 55:85; BaIoh21,Unverdorben 9. Muhovic 8, Škei 7. Turk 6, Krebs, Starček 2; Kropivšek 22, Gonnar 18. Vrstni red: Merkur Celje 10, AJM, Ježica, Ilirija 7, Kranjska Gora, Triglav, Rogaška 6. Konjice, Odeja 5. Domžale 4. Jadranska liga (Ž), 5. krog: Merkur Celje - Jedinstvo 87:84; Hughes 25, Barič 25, Verbole 12, Kerin, Richards 8, Klavžar 4, Abramo-vič 2; Kneževič 22, Hadžovič 21. ODBOJKA 1. DL. 8- krog: Krka - Šempeter 0:3. Vrstni red: Triglav 21, Marchiol 20, Calcit 17, Ga-lex Mir 14> Kropa, Šempeter 13, Duol, Krka 8, Svit 6, Maribor 0. I. DL (ž), 7. krog: Ařmřísři 'Ruše 1:3. Vrstni red: Koper 20, Nova Gorica 17, Ruše 13. Aliansa 12. Sloving Viial 11, Ljubljana 8, Jesenice - Bled 3. Novo mesto 0. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 10, 11, ROKOMET 1. SL, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško (20). Sreda, 11, 11. KOŠARKA l.SL (ž), 6. krog, Maribor: AJM - Kozmetika Afrodiia Rogaška (18). ROKOMET Liga prvakov, 5. krog, Karlsruhe: Rhein Neckar Lôwen - Gorenje (19). l.SL (ž),6- krog: CeljeCelj-ske mesnine - Olimpija (20.30). fanSHOP fahSHOP BOIOttETIIIILUfi i (UJE r^OUfîMLiShi» fanshop Kempa^ fanshop ^TBI Motednik celje shop DRESlzeod 30EUR 1 mUiCEzeoil 9|99Elffi SPORTNCOPATIzeod 35i76fUR 1 DRESali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM aii PRIIMKOM! VÁ. i fi\V TAKOJ! Dvorana Zlatorog Cetje spletna trgovina www.rk-celje.si^ Prodajalna je odprta v času tekem članske ekipe RK CPL v dvorani Zlatorog. Izdelke lahko naročite tudi v spletni trgovini na uradni strani rokometnega kluba. fanshop Hiki» Hughes je bi(a hajbolji« strelka srečanja, dosagla je 26 točk. - it. M -10. november 2009 fanshop fanshop fanshop Wi'1-^.l'LI t 0 1 a« m 14 t-inforniacije NOVI TEDNIK Jutri na Polzeli nov regijski derbi y 5. krogu 1. slovenske lige za košarkarje sta Zlato-rog in Šent|ur i^jižiia svoji drugi zmagi. Hopsi in Elek-tra pa zabeležiia poraza. EÎdpa Zlatoroga se je držala trenerjevih navodil in osvojila svojo drugo letošnjo zmago. V Treh lilijah so z 91:82 padli Škoijeločani. Zaslužena zmaga Zlatoroga pa ni bila lahko pridobljena, saj si jo je zagotovil šele v zadnji četrtini. Kapetan Nejc Strnad je dosegel 21 točk: »Končno smo ujeli pravi ritem in se držali dogovora. V zadnji četrtini smo naredili dovolj veii-ko razliko, ki )e gostje niso mogli ujeti-« V 1. polčasu so I^ščani i^ali slabo obrambo, storili so veliko osebnih napak, niso imeli izdelanega meta. Drugače je bQo v drugem polčasu» ko je v 28. minuti MUjan Goljović zadel za tň in izenačil na 61. V zadnji četrtini se je izkazal mladi Jure Pelko. ki je skupaj s Stma-dom v lepi akciji povišal prednost. Zlatorog ima po petih krogih vknjižene dve zmagi in tri poraze, kar ga še vedno uvršča na 10. mesto na razpredelnici. Taái Šentjur se je enakovrednemu tekmecu, ljubljanskim Parkljem, dobro uprl Šele v zadnji četrtini, ko se je moštvo Damjana Nova-koviča veselilo zmage z 99:88. A kljub zmagi Sent-jurčaru ostajajo predzadnji na lestvici. Na domačem igrišču sta se z doseženimi 26 točka mi izkazala Marcus Crenshaw in Blaž Ručigaj: »Vedeli smo. da bodo Parklji po zmagi nad Laškim k nam prišli samozavestni, a smo se jim uprli in pokazali, da zmoremo zmagovati. V naši ekipi je nekaj mladih in nekaj starih igralcev, ki na začetku nismo pokazali tega, kar znamo. Na sobotni tekmi pa nam je končno uspelo in sedaj bomo malo lažje zadihali.« Domači so gostom pobegnili Šele v 34. minuti po trojki An-žela Pelca, ko je bilo 76:69 in so uspeli prednost zadržati na več kot le dveh točkah. Jutri se bo Šentjur pomeril v pokalu Slovenije» v 5. krogu bo doma pričakal Zasavje Pro-tek, ekipo, v kateri sta še lani igrala Ručiga) in Peter Jovanovič. ki je Parkljem nasul 19 točk. Elektra in Hopsi brez točk Elektra je v Ljubljani proti Slovanu nastopija drugače kot smo je bili vajeni v uvodnih krogih. Igra jim brez faobega kapetana Tádeja Horvata ni stekla, tudi obramba je bila slaba.'Drener Borut Cerar nad igralci kljub porazu ni bil razočaran: »Zgodilo se je, kar sem napovedal že pred začetkom sezone. Naša ekipa je mlada in nimamo še igralca, ki bi nase prevzel odgovornost.« Rezultat 92:78 je bil za Kodeljevčanie težkp pridobljen, saj so se morali gostitelji precej truditi, da so premagali šaleško ekipo, ki je fa-voriziranemu Slovanu dobro pariraia vse do zadnjih minut zadnje četrtine. TaJeat so se tudi pojavile težave z osebnimi napakami» ko so morali igrišče zapustiti ključni igralci sobotnega srečanja Aodre) Podvršnik, ki je dosegel 20 točk, Andrew Brian Peeley, Siniša Bilič tn Dejan Čup. Časa za celjenje ran ni. saj Elektra že jutri gostuje na so- sedskem derbiju na Polzeli, ko bodo na prvi tekmi 5. kroga pokala Slovenije poskušali iztržiti čimveč. Poraz v minulem krogu košarkarskega prvenstva so zabeležili tudi igralci Boštjana Kuharja, ki so s 67:71 izgubili proti Krki. Pri Hopsih nista bila dovolj Samo Udrih in Primož Kobale. ki sta dosegla vsak po 17 točk, a so se Savinjčani vseeno dobro upirali. Novomeščani so prišli na Polzelo po zmago, kar jim je tudi uspelo, saj so Polze-lani ves čas srečanja loviii prednost gostov. Tiidi na tej tekmi so bile najbolj razburljive zadnje minute, ko so Hopsi prišU na 67:69, a so bile roke Krkinih igralcev pri izvajanju prostih metov preveč mirne, da bi zgrešile. MOJCA KNEZ BlaîRuëigajjfi na tekmi proti Parkljem eksplodiral, dosegal je 26 točk. Vezi za London Danes bo dr. Iztok Pilih, strokovnjak za kolenske poškodbe, v mariborski bolnišnici operiral judoistko celjskega Sankakuja Urško Žolnir. Evropska prvakinja in nosilka bronaste olimpijske medalje ima poškodovane vezi na obeh kolenih, Pihh pa bo posega opravil istočasno. Žolniijeva bo zaradi dolgotrajne rehabilitacije, izustila nastope na tekmah svetovnega pokala v Sofiji, Hamburgu in Parizu ter na evropskem prveris-tvu, ki bo v aprilu na Dunaju. Na tatami naj bi se vrnila na domačem tekmovanju v juniju, na 6 svetovnem pokalu v Celju. »Potem pa se bo začel njen lov v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu,« trener Majdan Fabjan najbolje pozna Urškino neomajno voljo. D5 nternet: zakaj se ga splača spoznati pebliže? Obstaja samo eno mesto, kjer so vam na dosegu roke dnevne novice o dogajanju doma in po svetu, več kuharskih receptov, kot jih premore katera koli kuharica, Široka ponudba turističnih aranžmajev za vaše naslednje potovanje, pripomočki za vsakodnevna opravita in še mnogo, mnogo več. To mesto je internet- SiOL-ov paket za ztóe^ike pa vam bo pomagal pri prvih korakih spoznavanja skrivnosti intemeta. -v K 9 V- ir ir. S SiOL-ovim paketom za zaôetnite boste kmalu spoznali, da internet ni koristno orodje samo tsdeat, ko žeflte pregledati dnevne novice, temveč vam na pomoč lahto prfekočl pri marsikateri zagati: Na vrsti je kosilo... kaj naj »kuham? ^ če se ravno odpravljate k pripra^^ nedeljskega kosila, pa se nikakor ne inorete odločiti, kaj &i skuhati danes, je inter* net kuharica vseh kuharic. Preprosto sedete k/ačurialniku. kliknete na ikono z jr>temetno,povezavo in v spletni iskalnik vtipkate »kuharski recepti«. V sekundi vam bo na voljo na stotine spletnih strani s Številnimi in razitčf^imi recepti, t^er boste kmalu našli kakšnega, ki bo ustrezal vašemu okosu. Kako prati volnene pulovetie? Iz zagate.vam bo Internet pomagal tudi z navociili za pranje perila ali za zamenjavo luči.' t nasveti pri izbiri čistil in pri dmgih priročnih zadevah. Kako pa vam internet lahko pomaga pri izbiri počKniške des ti nacije? Prednost intemeta pa ni le v njegovi priročnosti, temveč tudi v času, kř vam ga bo prihranil. Recimo, da izbirate kraj za svoje počitnikovanje in bi pred končno izbiro želeli o njem izvedeti kaj več. Namesto dolgotrajnega iskanja turistične ponudbe in obiskov potovalnih agencij lahko svoj aranžma najdete v enem popoldnevu kar na internetu. Kar pa je najpOTemtxvejSe informacije, ki jih iahko najdete na htemetu, riiso le raznovrstne, ampak Je preprosta tudi pot donjth. Nič.zeto, če ^ niste vešči uporabe računalnika alf še nikoli niste uporabljali intemeta. SiOL je pripravil posebni paket SfOL .^tčetek, ki vam bo olajšal prve korake do aájnóato^ uporat« računalnika in intemeta. V paketu vam jezasarrio9evrov na voljo izobraževanje na domu, kjer vam bo strokovnjak v dveh urah predstavil osnove intemeta in njegove uporabe. Akcijska ponudba SiOL Začetek V času akcijske ponudbe, ki traja do konca leta, izobraževanje na domu ni edina predrx)$t. Izkoristite lahko tudi številne doige ugodnosti. Internet iahko prve 3 mesece naročniškega razmeqa neomejeno uporabljate za samo 15 evrov na mesec. Ponudba Je brez vezave, po akcijski ceni in na obroke vam je na voljo tudi prenosni računalnik HP Compaq 610 T5870. V^ novi naročniki na SiOL Začetek pa prejn^ejo še darilo — topto presenečenje za hladne zimske dni. Več informacij o paketu SiOL Začetek dobite na brezplačni telefonski številki 080 8000 in v vseh Mobitelovih centrih. Ponudba je predstavljena tudi na internetu, na naslovu www.slol.net. Odgovorite na spodaj zastavljeno vprašanje in izrezan kupon s svojimi podatki (ime, priimek, naslov in davčna številka) pošljite do 31. decembra 2009 na naslov: Telekom Slovenije, d. d., Sektor za mari saj je vsak prosd trenutek preživd v njihovi družbi in v družbi alpini-sti&iih prijateljev. Leta 1953 se je poročil s Genovefo (Pepco) Polanc in kot se za prave planince spodobi, je bila poroka v objemu gora, v Ugarski dolini. Leto kasneje se mu je n> dil sin Miran, Podobno kot oče njega, je tudi Cic svojega sina na\^uševal za planinarenje ter smučanje. Znanci vedo povedati, da je bil Cic zaradi nesrečnih razmer v mladosti zelo čustven. Čutil je potrebo po samoti in le-io mu je lahko dajalo samo visokogorje, kjer je gojil svojo največjo strast - alpinizem. Začel je s Slovensko smerjo v stenah Triglava, nadaljeval pa jes Številnimi vzponi, med njimi je bUo več mdi prvenstvenih. Skupaj je preplezal okrog 850 smeri, med njimi je bilo 56 prvenstvenih, tudi zimskih. Fteplezal je Dedca, Ojstrico, Tïirsko goro {ena od prvenstvenih smeri je tudi poimenovana po Cicu), TYavnik, Čopov steber v Triglavski steni in Široko peč. Pleza! je tudi v tujini, največ v italijanskih Dolomitih ter tudi v okolici fran- coskega Chamonixa, v švicarskem Zermattu in leta 1960 celo na Trisul 111 v Himalaji. O slednjem je v svojih sporriinih na prehojene poti med drugim zapisal: »Da, bil sem v Himalaji. Naj stoji na koncu kot utež za vse, kar je bilo stoijenega. Tam sem dal sebe, kolikor me je. Vzd zase in dal drugim, saj je za enega preveč.« Skratka bil je prvi Slovenec, ki je plezal Šestice v Dolomitih, Centralnih Alpah io Himalaji. Ciril Debeljak- Cic je z močno voljo oral ledino slovenskega alpinizma. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad in priznanj. T^o se je leta 1955 kot dele-g^ Planinske zveze Slovenije udeležil sprejema pri takratnem jugoslovanskem voditelju marinu Titu. Kasneje je prejel (udi Bloudkovo plaketo in ti častni znački Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije. Prejel pa je mdi zlato značko Gorske reševalne službe. Qc pa ni bil samo izvrsten alpinist, ampak je veliko tudi publidral. Napisal je več kot d«et strokovnih člankov, objavljenih v Planinskem vestniku. Leta 1962 je bil tudi soav-tor knjige Noči in viharji -Dnevnik poti prve slovenske odprave na vrhove Irisul v Carh-val Himalaji v letu 1960. V zrelih letih, ko sam več ni izzival usode s prvenstvenimi smermi, je.svoje znanje prenašal na mlade alpiniste. Veliko je predava], še posebno po hiiiuúdjski izkušnji, ko je postal verificiran predavatelj Planinske zveze Slovenije, praktično znanje pa je na rnlade prenašal v Tremerjah na Skal-ci, ledeniške izkiišnje pa tudi v itahjanskih Dolomitih. Tako je med zagnanimi mladimi alpinJstkami spoznal tudi svojo drugo ženo Cvetko 2ev-nik, s katero se je poročil leta 1977. Žal pa je Ciril Debeljak- Cic umrl veliko pre2godaj. V trenutku obupa, ko si je 7. marca 1982 izbral tragično pol, je celjsko planinstvo in alpinizem trubilo velikega moža, učitelja in prijatelja. V prihodnji Številki bomo napisali več o Šmarjeti> celjskem primestnem naselju, o njegovem nastanku, zgodovini ÍD razvoju. Foto: GrupA Zgodbo o Cirilu Debeljaku je za objavo zapisal mag. Branko Goropev^k. Strašek predstavlja mejaše Na gradu Podsreda so v soboto predstavili pesniško zbirko Milenkâ Straška z naslovom Mejaši mojih gmajn. Strašek, letnik 1945, je novinar, pesnik in dramatik. Od začetka do konca sedemdesetih let je bil v Celju časnikar pri Novem tedniku in Radiu Ceije, nekaj časa je v tem obdobju urejal literarno revijo Obrazi in pisal prozo ter poezijo. Konec sedemdesetih je odšel v Ljubljano k TV-15, današnji reviji Svobodna misel. Bil je soustanovitelj Kozjanskega kulturnega tedna. Sooblikoval je tudi številne druge prireditve v svojem kraju. Do upokojitve (zaradi bolezni} v devetdesetih letih je napisal nekaj sto pretežno literarno zastavljenih reportaž in zapisov o življenju ljudi v Sloveniji in zamejstvu. Napisa] je več dramskih besedil, pri čemer se je posebej posvetil raziskovanju znamenitega kozjanskega razbojnika Guzeja. Od preloma stoletja do danes je napisal več kot sto lirskih in epskih pesmi o deželi pod Bohorjem in o Kozjanskem. Konec leta 2006 je prejel na 35. literarnem natečaju tržaške založbe in revije Mladika drugo nagrado. Zbirko je Milenko Strašek izdal v samozaložbi, uredništvo je prevzel Drago Medved, oblikovanje knjige in ilustracije v knjigi so delo Vesne Zakonjšek. Zbirko spremlja tudi spremna beseda Andreja Arka, ki je y njej med drugim zapisal: »Naj se povrnem k pohvali Straškove pesniške govorice, k raznoterosti in barvitosti njegovega jezika. Bralec skoraj osupne nad množino svežih, izvirnih prispodob, krajevno obarvanega izrazja, nad Milonko Strašek je pesniško zbirko Mejaši mojih gmajn izdal v samozaložbK napol pozabljenimi pristnimi slovenskimi besedami in njihovo klenostjo. Bogastvo pesniškega jezika je vsekakor ena glavnih značilnosti tega prav po njem zlahka prepoznavnega barda Kozjanskega in njegovih ljudi.« BS, foto: GrupA Med ilustracijami in grafiti v Celjskem mladinskem centru je na ogled razstava likovnih del Celjanke MJe Špindler» študentke drugega letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer vizualne komunikacije - grafično oblikovanje. Likovna dela s poudarje- sanjarjenja, dopolnjujejo jih no domišljijsko noto in z ze- besedilna sporočila, značil-lo precizno risbo, v temah na za grafite. »Res so grafiti pletejo domišljijske zgodbe zelo vplivali lia moje delo, a vseeno gre bolj za ilustracije. V prihodnosti se vidim predvsem v oblikovanju, a ob uporabi Qustracij, ki jih bom vpJetala v plakate, o^ase ali drugam. Zeld pa me zanima tudi otroška ilustracija,« je ob otvoritvi razstave povedala Mia ŠpindJer. Njena dela so polna mehkobe, zeio značilne za ilustracije, a hkrati prepričljiva in sporočilna. BRST Foco: GrupA Mio Špmdlaf privlačijo ilustracije z navdihom grafitov. Slovenski umetniki na Kitajskem v domovino se je vmiJa skupina sodobnih slovenskih umetnikov, ki svoja dela razsta vljajo v osemmi-lijonskem mestu Nanjing na Kitajskem. Gre za prvo tako obsežno gostovanje slovenskih umetnikov na Kitajskem, do katerega je prišlo pd poletnem gostovanju kitajski) umetnikov v okviru programa Umetnik na obisku v Celju. Na razstavi, poimenovani The Lonely Crowd, se slovenski umetniki predstavljajo skupaj s svojimi kitajsldmi kolegi. Sodeluje tudi več celjsldh umetnikov: Jure Cvitan, Manja Vadla in Mark Požlep. Razstava, ki so jo na Kitajskem odprli 15.oktobra, bo na o^ed do konca novembra, BS NOVI TEDNIK KULTURA 17 H O rva t O va plovila V avli celjske ťákultete za logistiko je na ogled razstava novega dklusa áá sUkarja Gorana Horvata z naslovom Plovila. Potem ko je zaključil svoj ciklus Biblija, se je na pobudo odgovornih v Dravskih elektrarnah Horvai lotil najrazličnejših plovil in vira življenja, vode, na katero naseljuje sanjska plovila, s katerimi popelje občudoval» svojega dela na popotovanje svojih in njihovih sanj. »Začel sem leta 2005 in od takrat plujem in to čedalje bolj. Od vodnih prehajam zdaj že h kozmičtum in galaktičnim ploviJom. Ta tema, pri kaceri bom še vztrajal, daje dovolj prostora domišljiji, čeprav je bilo tudi s tetno Biblija podobno, saj se nisem togo držal bibiičnih pri-Z0IW, ampak sem znotraj njih dajal prostor domišljiji. Pri plovilih bom vztrajal, dokler ne bom začutil, da se je tema izčrpala« je ob otovoritvi razstave povedal Horvat. Platna v n svojskih okvirjih prikazujejo najrazličnejše ladje in njihove dele, vselej v razburkanih, simbolov in ^odb polnih delih. Goran Horvat je svoja likovna dela od leta 1973 razstavil na preko sto razstavah doma in v tujini 1er bil zanje tudi večkrat nagrajen. Plovila bodo razstavljena do 20. novembra. BRST Foto: GrupA Ob koncu predstava, kuitizanini smrti, moški del občinstva na oder ob »tnjplo ki so se osvobodili predsodkov» premagali domišljavost in samoljub-je ter so pripravljeni sprejeti resnico, kadar jim je ta prikazana. Takih pa je malo. (H. P. Blavatsky). Naj bodo te misli popotnica mojemu pisanju o uspešni izmenjavi med nemškimi dijâkj iz Singna in nami, ki je potekala med 12. in 16. oktobrom kot del učnega načrta v 2. letniku evropskega razreda na naši šoli, gimnaziji Lava. V tem duhu smo zastavili naše skupno druženje, deljenje znanj in izkušenj, pridobivanje novih ter sobi vanje v tednu dni z namenom, da bi takih dijakov» ki Čutijo, da je v znanju moč, bilo v tefa skupaj preživelih uricah in dnevih čim več. Z nemškimi prijatelji smo se po prvih nekaj sramežljivih stiskih rok kaj hitro spoprijateljili. Družno smo se lotili projektov: Župan mesta Celje, Celje in okolica, L j u bij ana-gla vn o mesto, Laško (pivovarna), hrana, šport, dokumentacija in glasba; jih vseskozi nadgrajevali in na koncu tudi uspešno predstavili. Ne morem reči, da smo bili pri tem vsi enako zagreti, a večine tudi to ni oviralo, da ne bi izpolnili zastavljenih ciljev izmenjave. Eden lepših trenutkov, vsaj po mojem videnju, je bil izlet po slovenskih krajih, kot sta Bled in Ljubljana. Nemci so bili navdušeni nad čari, ki jih nudi obiskovalcem naša domovina, nas pa je grela misel ob tem, da živimo v enem od lepših in še Spomin na žrtve obeh vojn Na Ponikvi smo tudi letos organizirali žalno komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Slovesnost {e bila v petek, 23. oktobra, ko so učenci osnovne šole imeli zadnji dan pouka pred enotedenskimi počitnicami. V društvu Združenju borcev za vrednote NOB Šentjur krajevna organizacija Ponikva si namreč prizadevamo, da učencem približamo zgodovinske pridobitve in da se ohranja spomin na padle borce v drugi svetovni vojni, kakor tudi ostale civilne žrtve. Ker je bilo med njimi tudi mnogo domačinov, so njihova Imena vklesana na spomeniku, ki je postavljen v njihovo časi. Tam se vsako leto zberemo, nato nadaljujemo pot na pokopališče, kjer je ^obnica z žrtvami iz časa NOB. Pot sklenemo ob grobu najmlajše žrtve vojne za Slove- nijo, to je naš krajan, policist Stanko Strašek iz Boleštine, ki je padel med opravljanjem dolžnosti v Ljubljani Za pomoč smo zaprosili osnovno šolo in učitelje, da so z učenci pripravili lepe recitale in celo njihov pevski zbor je zapel nekaj pesmi, kar je še posebej popestrilo program. Zato se iskreno zahvaljujemo učencem. učiteljem ter ravnateljici Andreji Ocvirk za vso skrb in sodelovanje. Seveda pa ludi skupina najmlajših pod vodstvom tovariši-ce Jožice ni ostala neopa-žena in tudi njim gre vsa zah-vala za pogum in obisk. Krajši govor je pripravil Janko Cerkvenik na pokopališču ob grobnici. Mlajši generaciji je skušal približati dogodke iz časa NOB, kakor tudi iz časa, ko seje Slovenija odločila za odcepitev in samostojno državo. Izredna zahvala velja tudi vojnim veteranom policijskega združenja Sever, ker so se komemoracije udeležili v tako velikem številu. Ob grobu njihovega tovariša m sodelavca policista Siraška je policist Dušan Polšek iz Šentjurja spregovoril nekaj besed. Ta dan se je izkazaio, kako uspešna je lahko prireditev, Če vsak doprinese svoj delež. Ob koncu smo z minuto molka sklenili naš pohod ter se nato odpravili v pisarno turističnega društva Ponikva. Seveda smo poskrbeli tudi za prigrizek in ob kavici sklenili, da je bil cilj dosežen. Vsi so izrazili veliko zadovoljstvo nad organizacijo in pričakujejo, da se čez leto ponovno snidemo v tako velikem številu. PETER MLAKAR, predsednik ZB za vrednote NOB Šentjur, KO Ponikva neokrnjenih delov stare celine. Znanje tujih jezikov nam je bilo v veliko pomoč pri medsebojni komunikaciji, še zlasti smo bili v prednosti listi dijaki, ki se poleg angleškega jezika učimo tudi nemški jezik in smo imeli priložnost preverjanja znanja kar obeh. Tudi iiemški kolegi so imeli mo^ost naučiti se osnov slovenskega je- zika, saj smo dijaki gimnazije Lava ob čvrsti podpori naših mentoric vložiU kar veliko truda v izdelavo učbenikov in delovnih zvezkov za hitro učenje slovenskega jezika z več področij in sicer: deli telesa, orientacija, barve in števila, hrana in pijača itd. Upam, da bo nemškim dijakom to pridobljeno znanje prišlo Se kdaj prav, še zlasti, ker so vsi obljubi- li, da se k nam še vrnejo. Vsekakor pa smo sedaj na potezi mi, ko jim bomo vrnili obisk v drugi polovici šolskega leta. Pričakujemo enako mero gostoljubja in prizadevnosti, kot smo se jim ju trudili izkazati mi, vsekakor pa se veselimo novih izkušenj in spoznanj iz naše bodoče izmenjave. NIKA GOLTNIK, 2.b Gimnazija Lava Pri partizanskem spomeniku na Svetini Letos smo se odločili, da bomo za vse borce in aktiviste OF naše občine, ki so padli v času NOB, izvedli komemoracijo pred spomenikom na Svetini. Tukaj je tudi pokopanih trideset partizanov. Pred izjemno lepo urejenim spomenikom smo v petek, 30. okl(^ra, pripravili kome-moracijo. Za kulturni del premama namenjam iskreno zahvalo dirigentki Řadicí Kragelj in članom ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, ki so nam zapeli prelepe partizanske pesmi Ln recitatorlď Mateji Zakelšek za čudovito izvedbo partizanskih pesmi. Veseli nas, da se je v Štorah še vedno ohranila partizanska pesem. Za ureditev spomenika, njegove okolice in bogatega cvetličnega aranžmaja je tako kot vsako leto tudi letos poskrbela občina Štore. Izraze spošto-vanjain zahvale pa namenjam tudi ^panu Miranu Jurkošku, ki je vsem zbranim v svojem nagovoru med drugim poudaril velik pomen obdobja NOB in Časa osamosvojitvene vojne za Sloverujo leta 1991. Tako kol vsako leto so se komemoracije udeležili ludi predstavnik Slovenske vojske, nadporočnikmag. Roman Go- renjak, in praporščaki. Vesel in ponosen sem, daso naSi prapori vedno prisotni tudi na vseh državTíih proslavah, ki fih organizira Republika Slovenija. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske in borčevske organizacije Štore SAl/TE SfRMAPl... 044^:1, raupa last etno fn blues gldsbi ; vfMk torek ob 21.00 nd Rádiu Celje 90.6.95,1.95.9 In 100.3 MHz Pokřcv-fťell od49|e [c BANKA CEUE NOVI TEDNIK -bralci porocevalci 19 Na Teharjah najboljši domačini v » .i".' - 'A ' W --■V r I Hi t à' ^^ ■■ ■ V soboto, 24. oktobra, smo vprostorih Prostovoljnega gasilskega društva Teharje organizirali gasilski kviz, ki se ga je udeležilo 31 ekip iz devetih društev Gasilske zveze Celje (PGD LjybeČna> Lokrovec-Dobrova, Lopata, Ostrožno, Prožinska vas, Smart-no v Rožni dolini, Teharje, Trnovlje in Zagrad-Pe-Čovnik). Ekipe so bile razdeljene v tri starostne skupine, in sicer mlajSe pionirje [7 do 11 let), starejše pionirje (12 do 15 let) in mladince (16 do 17 let). V vseh starostnih kategorijah so se ekipe pomerile v petih teoretičnih in dveh praktičnih nalogah. Tako so morali tekmovalci pokazati znanjega-silske zgodovine, požarne preventive, prve pomoči, poznavanja gasilskega orod- ja in opreme, slovenskih mest in krajev, varnosti v promelu, vezanja vozlov... Z nalogami so v vseh treh starostnih skupinah najbolje opravili tekmovalci iz PGD Teharje in s tem že tretje leto zapored osvojili prehodni pokal Gasilske zveze Celje. Na stopničkah so jim družbo delali še vrstniki iz PGD Ljubečna, PGD Trnovlje, PGD Ostrožno, PGD Zagrad-Pečovnik. Naštete ekipe bodo novembra v Zre-čah zastopale GZ Celje na regijskem tekmovanju v gasilskem kvizu. Vsem sodelujočim tekmovalcem in mentorjem se zahvaljujemo za udeležbo in pomoč pri izvedbi kviza, najboljšim ekipam pa želimo veliko znanja in sreče na regijskem gasilskem kvizu. Mladinska komisija GZ Celje Srečanje maturantov Maturanti 4. b razreda Ekonomske srednje Šole Celje, generacija 1978, smo letos poleg obletnice mature praznovali tudi abrahama (nekateri smo ga že, nekateri ga bodo v kratkem). Sklenili smo, da bomo ta jubilej obeležili malo drugače. Zbrali smo se v soboto, 17. oktobra, zjutraj v Celju. kjer se je našemu vabilu odzvalo in se nam pridružilo tudi nekaj sošolk iz a razreda, ter se skupaj odpeljali proti severovzhodni Sloveniji. Imeli smo si veliko povedati, ogledali smo si cerkev v Bogojini, poskusili pravo prekmursko šiinko, obiskali kapelico sv. Trojice in si ogledali mumijo Mihaela Hadika. V Dobrovniku smo si ogledali tropski vrt, kjer vzgajajo orhideje, ter čestitali najmlajši abraham-ki med nami. NaŠe potepanje smo zaključili z večerjo in glasbo v objemu vinskih goric, prešerno razpoloženi smo se v večernih urah vrnili v Celje z obljubo, da podobno srečanje ponovim o . EGIDU CRETNIK Prva generacija že pri abrahamu Prva generacija • glavnina med ojlmi je bila fino-mehanikov - dijakov, ki so zaključili šolanje na sred-nji poklicni šoli Borisa Kidriča, je pred dnevi SO-let-nico slovesa od Šole prosla- vila s srečanjem v gostišču Čulk. Srečanja se je udeležilo 17 jubilantov, eden je priSel celo iz Nemčije. Med obujanjem spominov in klepetom s svojim nekdanjim predava- teljem Pranjem Verdnikom pa so se spomnili tiidi Šestih nekdanjim sošolcev, ki se srečanja niso mogli udeležiti, in prav tako šestih, ki so žal že pokojni. JS Mladinski gasilski kviz v soboto» 24. oktobra, smo v Gasilski zvezi Voj-nik-Dobrna izvedli Mladinski kviz. Mladinska komisija si že vrsto let prizadeva, da bi organizirala gasilski kvi2 za naše mlade gasilce ÍD letos nam je to tudi uspelo. Kviz je bil v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Dobrna, udeležilo se ga je kar 18 ekip s tekmovalci v starosti od 7 do 17 let. Mladi so se pomerili v teoretičnem in praktičnem delu s področja gasilstva, prve pomoči, prometnih predpisov in še Česa. Moram priznati, da so se ekipe zelo dobro pripravile, tako da gredo prvi trije Lz vsake kategorije tudi na regijski kvlz, ki bo v ZreČah. Vsi udeleženci so prejeli spominske kape, prva tri mesta pa pokale. Najboljšim želimo veliko sreče ter uvrstitev na državni kviz. BOŠTJAN SELČAN www.novitediiik.com IŠČEMO TOPEL DOM Moje ime je Sněžko in sem primeren za rimske radosti, sej vas lahko nakepam, ne da bi me vi opazili. HM)i! Zonzani tudi na Facebooku t Pozdravljeni, ljubitelji živali! Na sporedu so modemi ča$i> ki zahtevajo sodobne pristope. V zavetišču imamo že kar nekaj )et internetno stras, kamor »obešamo«< slike vseh živali, ki pridejo k nam, poleg tega pa objavljamo novice in dogodke. Najnovejša pridobitev pa je nastala prejšnji teden» torej je še čisto sveža. Najbrž ste že slišali za socialno mrežo Facebook, ki povezuje ljudi z vsega konca sveta na eni intemetni strani. V tej mreži je tudi veliko Slovencev, in to je bil eden izmed poglavitnih razlogov, da sem ustvarila skupino Zonzani. Torej, če v brskalnik Fa-cebooka vtipkate »zonzani«, se vam pojavi omenjena skupina, kjer si boste na fotografijah lahko ogledali zave-tiSke kužke in mucke, jih komentirali, spremljali najnovejše novice In dogodke» kaj vprašah, se pozanimali, nas pohvalili, morda tudi graja- li, predvsem pa širili vest o naših živalih, o njihovih dobrih lastnostih in o tem, da potrebujejo nov dom. in morda se bo krog naših strank še razširil, s tem pa se bo povečala možnost, da naše živali dobijo nove lastnike. Za omenjeno skupino lahko poveste svojim prijateljem, znancem, ki morda iščejo kužka ali muco. Morda pa jim bo kateri izmed naših varo-vancevtako všeč» da ga bodo posvojili. Morda pa se vam bodo naše živalce zasmilile in jim boste darovali kakšno toplo odejo, igračo, posodico, hrano ali sprehod. Pobrskajte, torej, za na novo ustanovljeno skupino in se včlanite. Sirite vest o kužidh, ki potrebujejo nov dom. NINA ŠTARKEL Biti ali ne biti... Kje sa konca vaselja. če se sploh? Vem, da nič ne vem. dnigi pa se tega ne vedo... Ja, ni lahko biti pameten kuža ie v mladih letih. Zo sedaj imam namreč nagubano čelo... (Zoki) MAČJA HISA Sem psička prav posebne barve za svojo pasmo. Sem namreč križanka i labradorcem, samo da nisem ilatorjava ban/a, ampak presenetljno bele. Zanimivo, marne? (Belka) www.macjahisa.si ali e-mail: iDfo(@*macjahisa.si Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirani, mikro-Čipirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvalitemo prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo. Če bi jo muca potrebovala. Kontakt 031 326 877, 041 426 562 Mmm.tsle raza pa res diši. Morda pa je mačja trava. Hm, potem pa je za pojest... Kosiloi(8oy} Sem leto in pol star nemški ovčar po imenu Rex. Žal sem ostal brez doma, ker sem postal breme svojemu lastiiiku. Zato sedaj iščem novega. Drugače sem pa zelo prijazen, le dovolj gibanja potrebujem, pa bom srečen. Uradne ure zavetišča Zonzani v Jařmovou pri Dram-Ijah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran: www, zonzani.si : telefon: 03/749-06-00. Angle je4^esečna muca. 3-fnssečna muca Tarnala Mikrosporija pri mačkah Mikiosporija je glivično obolenje kože mačk. psov in ljudi. Ne gre za zelo nevarno bolezen, saj prizadene samo kožo in dlako, lahko mine celo sama od sebe» je ozdravljiva, vendar pa je pod drobnogledom zaradi možnega prenosa bolezni na ljudi. Izpostavljeni so predvsem otroci In ljudje s slabšim imunskim sistemom. Povzroča jo glivica Micros-porum canis. Druge glivice, s katerimi se srečujemo, so Trichophyton mentagrophy-tes, ki ga prenašajo glodavci in Micros porum gypseum, ki se naiiaja v zemlji. Mikrosporija je nalezljiva bolezen» ki se prenaša s kontaktom z obolelo živaljo» člo- ZVrrOREPKINA AKCDA V OKTOBRU IN NOVEMBRU odstranj^vii^t zobntga k«mn* z BREZPUČNIN polim^tm Zdb ZVITOREPKA za uveljavitev akcijske ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta OQldS Tfrnjveli'As 2. Cstjř lÛ34?fl 3t 931 vekom, možen pa je tudi prenos Iz okolja. Spore lahko npr. na ležišču preživijo tudi dve leti ali več. Muce so lahko tudi prenašalke, čeprav ne kažejo kliničnih znakov bolezni. Pogosteje zbolijo mladički in živali s slabšim imunskim odzivom. Glede na to, da spore preživijo toliko Časa v okolici, se naša kosmatinka lahko okuži vsepovsod, kjer se gibljejo muce in psi. Velik problem predstavlja mikrosporija zavetiščem, kjer se pogosto srečujejo s to boleznijo, ker pri njih najdejo zavetje bolne, zavržene in prestrašene živali, ki predstavljajo rizično skupino za obolenje. Klasičen znak bolezni je okrogel predel kože brez dlake. Kožo pokrivajo luske ali kraste. BrezdlaČna mesta, poškodovane dlake ali vnetja kože se pojavljajo okoli oči, po ušesih, nosu, tačkah, repu. krempljih.laiiko pa bolezen zajame celo telo. Mikrosporija spominja tudi na druga obolenja, zato je težko postaviti zanesljivo diagnozo samo s pregledom. Osnovna metoda jeos-vetljevanje kožuščka z Woo-dovo svetilko, Gre za posebno lučko, ki seva uiiavijolično svetlobo, pod katero nekaj vrst povzročiteljev mi-krosporije odseva fluorescentno barvo, druge pa ne. Tako je ta enostavna metoda žal samo približno 50-od-stotno zanesljiva. Za postavitev natančne diagnoze je potrebno odvzeti vzorec dlake z roba spremembe ali pre- česati cel kožuh ter vzorec poslati v laboratorij, da izolirajo povzročiteja. To traja nekaj časa, a rezultat je zanesljiv. Pri sicer zdravih mačkah z manjšimi spremembami na dlaki in koži lahko okužba izgine sama od sebe, vendar šele po več mesecih. Ker je bolezen zoonoza, muca kli-cenosec in okužuje okolico, se priporoča zdravljenje. Lokalno s kopanjem ali mazanjem se zdravi samo posamezne manjše spremembe na koži. Ob resnejši obliki mikrosporije pa se svetuje sistemska terapija s tabletami ali drugimi oblikami zdravil. Terapija traja več tednov do negativne preiskave na mikrospori jo. Pomembno je, da oboleli živali nudimo kakovostno hrano in redno odpravljamo zunanje in notranje parazite. Potrebno je ra^uževati tudi pro- stor, kjer se je muca gibala, pripomočke za nego, ležišče in mačje stranišče. Pri manipuliranju z obolelo mačko, čiščenju ter razkuževanju je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic. Mikrosporija )e bolezen, pri kateri ima preprečevanje velik pomen. Če že imamo doma mačko, moramo biti vedno, ko dobimo novega hišnega ljubljenčka, pozorni oa možen prenos bolezni. Ob pojavu ^kršnih koli brezd-lačnih mest obiščite veterinarja in upoštevajte njegova navodila, Rada bi še enkrat poudarila, da ne gre za nevarno bolezen. Miiaosporija je ozdrav-Ijiva tako pri živali kot pri Človeku. Potrebno je imeti le potrpežljivost in vztrajnost pri zdravljenju in ljubezen do obolele živali. VIKTORIJA LONČAR, dr. vet. med. ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Sladkor in debelost Vprašdnje bralca Marka: Nekje sem bral, da sladkor enako Škoduje srcu in ožilju kot holesterol. Kaj ka> žejo raziskave? Napišite, prosim, kaj o kuhinjskem sladkorju. Pa debeli trebuhi? Ali ni razlog zanje preveč sladkarij? Ze zelo zgodaj sta se sladkor ali pa med uporabljala kot zdravilo, za kar je v zgodovini medicine veliko podatkov, Tako za čiščenje organizma in za njegovo krepitev, zdravljenje kašlja, hri-pavosti, celo za zagnojene rane. Danes se nekateri sladkorji uporabljajo kot zdravilo, drugi pa kot dodatek k njim. Zgodba o kuhinjskem sladkorju je zanimiva, zato poglejmo, kaj sladkor sploh je. Je ogljikov hidrat, ki se pojavlja v naravi v vsakem sadju in rastlini. Je glavni proizvod fotosinteze, ko se v rastlini pretvarja energija sonca v hrano. Ogljikove hidrate {sladkorje) delimo v tri skupine: mono-, oligo- in polisaharide. Monosaharidi so enostavni sladkorji, oli-gosaharidi so sladkorji« sestavljeni iz dveh do šestih monosaharidov in jih glede na možnost razgradnje delimo na di- in trisaharide; polisaharidi pa so kompleksni sladkorji velike molekularne teže in razpadajo na veliko Število di- in monosaharidov. Enostavni sladkorji so pomembni za tvorbo energije v celici. Za vstop v celico potrebujejo hormon Za ženske velja, da naj bi imela v pasu manj kot 76 cm. z nad 88 cm so zelo ogrožene. KUHAJMO SKUPAJ Jutri, II. novembra, bomo praznovali martinovo. Nekatere gospodinje ste že v soboto pripravile Martinove dobrote, nekatere boste to storile na praznični dan. Preteklo sredo smo v oddaji Kuhajmo skupaj pripravljali Martinove dobrote. Tu sta dva recepta, ki ste nam jih zaupali. Martinova raca z zeljem (poslušalka Irena) Sestavine: raca. začimbe [brinove jagode, poper, soJ ...). česen, ČebuJa, kislo zelje. Priprava: Upoštevamo pravilo, da se raca v pečici peče toliko ur, koliko ima kilogra-mov. inzulin, ki ga tvorijo beta celice v Langerhansovih otočkih, ki so na trebušni slinavki. Glede na granulacijo ločimo več vrst sladkorjev. Večino uporabljajo pri pripravi jedi in pijač in se ne dobijo v prodaji. Velikost kristalov je specifična za tehnologijo priprave hrane. Poznamo normalen sladkor, ki ga uporabljamo v vsakdanji prehrani. Priporoča se ga v večini receptov. Sladkor iz finih kristalov (ekstra fini in fini sladkor), se zaradi neobčutljivosti pri proizvodnji uporablja za industrijsko pripravo peciv. Še finejši je sadni sladkor, primeren za pripravo desertov, pudingov in pijač- Zaradi enakosti in majhnosti kristalov se ti ne usedajo na dno steklenic ali kozarcev, kar zagotavlja kvaliteto proizvoda. Hrana, bogata s sladkorji, je zelo prijetna za uživanje, a žal kalorično bogata in ta-ko sladkor, potem ko se sestavljeni ali kompleksni og-ijikovi hidrati razgradijo do enostavnih sladkorjev, spodbudi izločanje inzulina. Radar je izločanje dolgo časa preveliko, postanejo celice neobčutljive nanj in v krvi se pojavi povišan sladkor. Še pred tem se nabira sladkor v celicah kot maščoba, kž se hitro kopiči, če je ponudba hrane velika, fizična aktivnost pa premajhna, da bi omogočila porabo vnesenih kalorij. Na posameznih mestih se začne nabirati maSčobno tkivo, ki ne nastane Je s kopičenjem zaužitih maščob, temveč tudi zaradi pretvarjanja ogljikovih hidratov in beljakovin v maSčobno tkivo. To se nabira najprej okoli organov, v trebušnem delu okoli čreves- Piše: prim. JANEZ TASIČ. dr. med., spec, kardiolog ja, nato v podkožnem tkivu. Pogosteje se nabira na bokih, hrbtu, ramenih, vratu, trebuhu ... MaŠČobno tkivo postane kar samostojen oigan. ki Izloča snovi, ki zavirajo delovanje inzulina in dru^, tudi spolnih hormonov. S tem se povečuje telesna teža, ljudje postanejo odporni na inzulin, poveča se krvni t]ak, pojavijo se motnje v presnovi maščob, obseg trebuha in podkožnega tkiva se povečata. Tej kombinirani obliki motene presnove pravimo: metabolni sindrom, Med Slovenci je metabolni sindrom kar razširjen, saj nas je preko 58 % predebelih, 20 % pa debelih. Polovica ima povečan krvni tlak. 30 % povišan holesterol v krvi, vsak dvajseti pa je sladkorni bolnik. lYebušna debelost je enostaven pokazatelj našega zdravja. Ogroženost se povečuje pri moškem, če ima obseg pasu nad 90 cm, pri 102 je že zelo ogrožen. Za ženske velja, da naj bi imele v pasu manj kot 76 cm, z nad 88 cm so zelo ogrožene. Svojo ogroženost lahko enostavno ugotovimo, Če izmerimo obseg pasu nad popkom in izračunamo indeks telesne mase (razmerje med višino in telesno težo, idealen med 18 in 24), ki naj ne presega 29. V pekaču pražimo čebulo, dodamo kislo zelje in začimbe. Vse skupaj dušimodo mehkega. E^o, Id smo jo prejšnji daj) odtalili in marinirali, pripravimo za peko. V pekač položimo dušeno zelje, nanj postavimo raco in vse skupaj pečemo. Vmes zelje tudi premešamo, raco pokrijemo in pustimo, da se sestavine pečejo v svojemsoku Dvajset minut preden je raca pečena, jo odkrijemo in pustimo, da se skoija zapeče, prav tako se naj po vrhu zapeče zelje. Ko je vse pečeno, pustimo v pečici še nekaj minut in nato postrežemo. Martinova gos z Martinovo prilogo (poslušalec Ciril) Sestavine: 2 kg težka gos, sol. pivo, med, 2 jabolki, suho sadje (rozine, slive), kos kruha ali žemlja, začimbe (cimet, muškatni orešček, majaron, poper,kumina, česen, čebula rdeče zelje, rdeče vino, kuhani olupljeni kostanji, mlinci. Priprava; Olupimo jabolka injihskupajsknihomalizžem- Ijo ter s suhimi slivami narežemo na kocke. Vse skupaj po-duSimo. dodamo cimet in muškatni orešček. Marinirano gos posujemo Še z majaronom in jo nadevamo z nadevom iz jabolk, sliv, kruha ... Položimo jo v pekač in luknjo z^remo z zobotrebci ali jo zašijemo. V pekač nalije-mo do približno 3 cm vode. Gos pečemo dve uri na 180 stopinjah. Med peko jo zalivamo s sokom, pol ure pred kon-cem pečenja pa jo premažemo z mešanico piva in medu. Ko se gos peče, naribamo zelje, ga podušimo na čebuli in česnu, Zalijemo z mom. dodamo začimbe in na koncu še kuhane olup^jene kostanje. V drugi posodi Še skuhamo mlince, gos razrežemo, dekoriramo z zeljem in vse skupaj postrežemo. Pa dober tek! HJlI^taitJi S ~ 12 kg meseno Dr. PIRNAT )2i'/25i!3255,01/5193BSll www.plmat.9l ROŽICE IN CAJČKI Pri slabokrvnosti pomaga tudi vino ... Slabokrvnost lahko pre* ganjamo tudi s kozarčkom rdečega vina, ki ga popijemo po kosilu. Seveda je to zdravilo, če mu lahko tako rečemo, primerno samo za ljudi, ki znajo zmerno piti in prenesejo alkohol. Za vse ostale ostaja velika paleta drugih naravnih pomagal, ki so v pomoč na poti iz slabokrvnosti. Če smo iz dneva v dan utrujeni, brez teiesne in duševne kondicije in brez volje, če nas pogosto mučijo glavoboli, omotica, če opazimo spremembe v kotičkih ust, nas peče jezik ali imamo modrikasta usta, če je naša polt bleda, lasje in nohti pa čedalje bolj krhki, če nas zebe in opažamo, da se nas pogosteje lotevajo obolenja in okužbe, lahko upravičeno menimo, da je vzrok naSih težav slabokr\Tiost oz. anemičnost. Vzrokov za nastanek te razmeroma pogoste bolezni, ki prizadene vsako četrto žensko, je več. Najpogosteje se pojavlja kot posledica pomanjkanja železa. To je ponavadi prehran-ska težava, večja verjetnost nastanka pa je tudi pri ženskah zaradi močnih menstruacij, pri nosečnicah in doječih materah- Ob sumu na slabokrvnost vzrok za neznačilne spremembe v počutju iSčemo z laboratorijskimi preiskavami. Kadar je anemija že razvita, je potrebno zdravniško zdravljenje z ustreznimi zdramili. V pomoč pri premagovanju slabokrvnosti so tudi prehran ska dopolnila, kot so železo ter drugi minerali in vitamini. Ljudsko zdravilstvo že od nekdaj svetuje tudi vsa křepčil na zelišča, vse grenčine ter zelišča, ki spodbujajo tek in obnavljajo moči. Svetovno priznani francoski fito- Piše: PAVLA KUNER terapevt Maurice Messegue priporoča zlasti rožmarin (Rosmarinus officinalis), timijan (Thymus vulgaris), žajbelj (Salvia officinalis), vrtnico (Rosa centifolia), janež (Pimplnella anisum), sabljasti triplât (TrigonelJa foenura graecum), glog (Crataegus oxyacantha), brezo (Betula pendula). korenje {Daucus carota), hren (Armoracia rusticana), koprivo (Urtica dioica), oman (inula helenium), regrat (Taraxacum officinale), or-eh (Juglans regia) in pelin (Artemisia absinthium). V našem ljudskem zdravilstvu je čislana čajna mešanica iz tavžentrože (Centau-rium minus), rmana (Acil-lea millefolium), ognjiča (Calendula officinalis) in šentjanževke (Hypericum perforatum). Simon Ašič priporoča med drugim čajno mešanico iz tavžentrože, janeža in mete (Mentha piperita). Za povečanje števila rdečih krvničk ali eritrocitov naj bi pili čajno mešanico iz bezga (Sambucus n igra), k opri ve, pi rni c e (Agropyrum repens) in rmana. Pijemo trikrat dnevno po 1 skodelico tega po-parka pred obroki. Dodamo mu še žličko medu. Proti slabokrvnosti naj bi se zelo obnesel rožmarinov popa-rek (3 ščepce zelišča na 1 skodelico kropa). Večkrat dnevno pijemo v toplem mleku raztopljeno 1 žličko medu. Uživamo veliko živil, v katerih se nahaja železo {govéje meso, jetra, posušeno sadje, sardele, jedilna čokolada, polnozrnata žita ...) Zoper slabokrvnost, zlasti zaradi pomanjkanja železa, danes nekateri zdravniki v okvirih uradne medicine priporočajo celo vino, seveda v zmernih količinah - kozarček ali dva na dan. To priporočilo je mišljeno le kot dodatek vsakdanji p rehra ni. Na j b o 1 j učinkoviti v boju zoper omenjeno tegobo naj bi bili metliška črnina, kraški teran, refoSk in merlot. Prehlad in gripa V kavarni Celjskega doma bo jutri, v sredo, ob U. uri brezplačno predavanje na temo Prehlad in gripa -ali smo dobro pripravljeni? Predavala bo Sonja Ru-pret, mag. farm., spec., iz Celjskih lekarn. Poslušalce bo seznanila, kako ločiti prehlad In gripo, kakšna so preventivna ravnanja za zaščito pred novo gripo In kako ukrepati, ko kljub preventivnemu ravnanju pride do okužbe. AB it. S8 • 10. novMibar 2009 dela Prosta deiovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljana vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav IzpuSSdmo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas. zahtevane delovne Izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: > na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.g o v.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-javi mogo^. UKCtUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ^LKA-bStEUEPQSlíIVNIH fflOSTORQV. DOLOČBI US. 3 NESnZ. MNHYGIA ĎďEKJE IN immk DUA. AfUA VAS 101.33QI PmVtE DEIAVEC BREZ POKLICA ^mfíBA puAč • M^ si^e2eA pm£, oolOćEN ČAS. 3 HESHX. mm-. AD&INASïïnrTVtTR-Gowu o.o.acaJE. KAonwi 8. ssmcaJE NlllA POKUCNA Í2Q8FIAZBA {00 3 l£T) vazNy( c IN Î KAnfioftiiE • M/t vQniK v m NARODNEM TGVMKM PfflHmi. NEDIVOČEN CAS. mm: TO^NI POOMET IN IBGOVINA fiFEETA PltdllKS.P.. IVEKA 30.3212 VOJNIK SREDNJA PmUCNA IZOBRAZBA imiK DEIA^K II. V OKGUa CEUA • IH/h VAŠE KALOBE BOKh POMOČPft ímiU ÍIVAli. POfNÔ m RAISBOj MESA. BSTAU DEIA; OQLOC» ČAS. 12 PilESECEV. miliSOO; TnEHKWAlHER KADROVSKE STORTVE. ay. ^SKOSKOVA CESTA 9 E. lOOCUtlBUANA PRODAJALK AVTOOaOV IN mm ' M/l OPRAVliAKJE Oa IN NALOG TRGOVCA. ZlASTI PRODAJA. SVETOVANJE SJHANKAM. VDOOilE EW OEME 01A6A. NAROČAHIE BL^ POPIS SIA&A. iKVBmiRA, V0E8UE IN SPREMUAPUE mXi-Hi ZIACAKIE MATERIALA IM OlAGA KA POUCE; ODLUČEN ČAS. 12 MESK^. 4.1.2QI0: AVTO MAR> KO TB60V!N£ MiUlKD KEBRIČ Z.K MARIBORSKA (BTAM.3000CEUE SREWIJA SmOKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA SODELAVEC PRI SVETOVAKIU ZAVAflOVAUIK SIttirTVE ROČNIH OSEBAM • DEIO NA OBMOČJU CBJA • Ujl ANAliZHAlUE POTREB STRANKE GlflK SPf^nm NA HNANČNSi IN SOOAUEN PODROČJU T9 PREDSTAVITEV RE^ÍTEV. OOLOtS ČAS. 6 MESFCfV. 21.11^009: ACEMTA 36 ZAVAR& VAIMO ZASTOPNIŠKA Dftt/^ STE6NE 27. IdSOUUBUAHA MOITTER VODOVODNIH NAPRAV mRimE • M/t' MONTAŽA HLAJEUA IN OOREVAIUA PIWSKBI. VOOOVOOMH IN OEKTR^ NfK NAPELJAV. PftEZRAČEVAlNW NjVRAV. HIORA-VUU IN PNEVMATIKA. ZNANJE VAftJEKJA: DOL( (a ČAl 1 MESEC. ILUitHftSUMER POUHJE ZA PROfZVOOliKI. TI^GOVMO IN ^RfTVE D.O.IL. CESTA vmJE 2.3202 UUB^A PROOAJAlfC ZASTOPfllK Hi/l ZBIRAKIE NAROČIL PRI ZMANJH KUPQH ZA OBJAVE IN OGLA^ V PRODUKTIH PODJETJA; PIRŠ, POTROSNàU VISNIK. OEID JE TERENSKO NA OBMOČJLT CEUA 2 OKOlJOO; OOIDČEN ČAS. 3 mmL l6,1U0(ft SLOVENSKA KNJIBA O.aO. PODJETJE ZA PRODAJO fN DISTT1IBUCU0 mZ. SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3. IDOOLHAUANA EKONOMSKI TiKNIK BLAG/UNIKIH/Ž: miEMANIE VPUČIL SKRB ZA UREJENOST PfiODAJNEBA PROSTOM. PRIPRiV VUANJEINZAXUUČEVAMJE BLAGAJNE. SVEKIVj^ NJE M MFORMIftiUUČO POCm OOlDČEN ČAS.3 MESECI ll.lliOOt Bfi BANa D.DÍ3; B« 8AN6 MEfiA CEUE. BEOGRAJSKA CESTA 16.3M0Ca2 UPRAVNI TEHNIK ZDRAVSTVENA ADMINISTRATTIRKA V. • M/2; OeVIADOVjUiJE lO^RSOlEGA SUPEGA PISAMIA NA RACUNAINIK PISALNI STBOJ. VODBU ZAA* VSTVENE AOMNlSma EVIDENC. PISANJE PO oiCTATu im.' mtsi ČAS. 12 21.1T^; SPU^NA 601WŠMCA C&JE. OBUK& VAUUCA130MCEUE INSNm GRADBENIŠTVA VDOJA PRUBCTOV • M/t' VODENJE iN NtôZQR PROJElíTtlV IZGRADNJE VARČNIK Û8JEKTBV, ODLOČEN ČAS. 12 MES^. 2S.T1Í809: EKOLBIIO. GRADBENI INŽENIRING IN TRGOVINA. 0.0J3. tBi ZARSKA CESTA 3.3220 ^DRE INŽENIR STROJNIŠTVA OaO V RAZVOJU . BAZVOJ IN RAZISKAVA ELEKTRDSTBOJNE SMERI VODENJE nOJEKTOV. PflOJEKTmiE EUKTBO KOMPONENT. ARTTKLOV NAMOLIENRi ZA AVTOINOLTSTRUD IN GOSPODINJ SKE APARATI T^ NARAVMH VIROV (RÏÏOVOLTA» lUI: DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. lUUOOSrŠIJMS PODJETJE ZA PROIZVDONiO. TRGOVINO IN STOft-TVE O.aa. CESTA V Ca^ 2.3202 UUBEČNA TEHNOURUA • M/t TTHNOLOE STROJNE SMERI. ODLOČEN ČAS. I MESEC, 11.11.2009; ^UMER POfr JETJE ZA PROIZVDOtua TRGOVINO IN STORITVE D.aD, CESTA V CEUE 2.3292UWČNA PlANflANJE - M/t PLANIRANJE IN PRIPRAVA PRftZVOONJE SmiNE SKRI, DOIO^ ČAS. 1 MESEC, 11.11^9: ^m PODJETJE ZA PRO^ nODNJa TRGOVINO IN STORITVE D JXL C£S?A V C&JE2.32ICUIJ6EČKA OELO HA ODDELKU PLASTIKE V PROIZVDONJI • n/i DELO NA STROJIH ZA BRÍZ&UUE PLASTIKE. NASTAVREV (N MENJAVA ORDOU, VODENJE NA OOOQXU PLASTDŒ. ORGANIZAUiA DELA; 001& ČOÍČAS.I MESE^ l).11JDQ8; àJléER PODJETJE ZA PfloizvooKia TRGOVINO IN STuf^ aao. CESTAVCaJEZ.3202UUBE£NA UNIVERZTTETIU IZOBRAZBA KOOflOINATDR V MARKETINGU NA PODROČJU MEUSISGA PlANTRAfUA • M/t MEDIJSKO PLANIRANJE V OÍQELKU OGLAŠANJA. VOOENiE ME-OUSKIH PROJEKTOV. MEOUSKO NAČRTOVANA. SAMOSTOJNO IN TIMSKO VOOENJE POGAJANJ I HEOJL DOlDÍiN ČAS. 3 MESECE. 11.Mi80$; DIfiifliïUi PODJELE ZA TRGOVMO. 10. CESTA V TBNOVUE 10A.3000CBJE DIPLOMIRANA BABICA (VS) DIPLOMIRANA BABICA V NEGOVALNI POPORODNI NEfil • UJÍ IZVAJANJE POPORODNE ZDRAVSTV^ NE NlfiE. ÚOLOČEN ČAS. I MESECEV. 14.11.2909; SPtOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVA ULiCA S. 3000CEUE PROFESOR OEPEKTDLOOUE ZA SLLJ-INO INGOVORNOMOTiNE LOGOPED V ZD C8JE K PEDOPSIHDLJiGUA'M/t OPRAVUANJE OU M NALOG HA PODROČJU OBA Z OTRCKJ t POSEBNIMI POTRQAMI, NEODLOČEN ČAS. mum 2}RAvsTveii DOM CEUE. m gdrčičeva ulica s. 3000 (2je OOKTOR MEUQNE SPECIALIST S PLOŠNÉ MEDICINE mkm speoaust au družinske leOlCINE • M/t ZDRAVMK SPEDAliZMT SPLL^ $NE AU ORLfŽlNSKE MEOIDNE AU ZDRAVNIK SPID-^ MEOKDIE BREZ SPtOAUZAOJE Z UCENCO V 21 caje DE vtunk UNOUUA ZDRAVSTVENA p0> STAJA DDSRNA. delo ZIHAVNIKA V AMBinANTI SPUâlE MEDICINI nedoldčen ČAS. ^B.11^; ZDRAVSTVENI dom CEUE, GREKIflČIČEVA ULJCA S. 3600 CEUE UE lAtKO DELAVEC BR£ZPOKLiCA STROJNIK • M/t OFRAVUALEC OaOVMH STR» JEV. NEDOlOra ČAS. U.11ÍD09,' M$V hm. STORTTVE iN TRGOVINA. aOJL. 7RD8NI OOL 34. 3271 ŠENTRUPERT NATAKAfSKI POMOČNIK-Hl;TOČENJE N STRE2' BA fVAČ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, le.ltm m VRELEC REZEU OlANA S.P. VRHOVO 43 A. 1433 RADEČE MEHANM VOZIL M VOZNIH SREDSTEV STROJNK VDZtdK - M/t UPRAVUALE DELilVNJH STROJEV, VDZNK. DOLOČBI ČAS. 12 MESEIXV. 14.1UD09.' MSV ŽOHAR. STQRTTVE IN TRGOVINA, aao. TROBNi 00134.3271 Rupert UNrVERZTTfTNI DIPLOMIRANI IN^IR ELBCTROTIHNIKE 'STROKOVNI SODELAVEC PMJEnANTA elek 1B1ČMH H^ALACU IN OPREME • H/t IZDELAVA PROjeCTNE IN TEHNIČNE OOKIMENTACUE POD STROKOVNIM NAOZDROM VODJL (ZDEUVA TEH MČMH OSNOV ZA IZDELAVO PONUB.stoeuije m PSSQISWH ZA60NHI OBmJV.DEPMHA ZAHTEVE ZA VHODNE MATBIALi SOOaUJE pri REiEVAUOSOIVlSNIH PROBLEMOV DOIDČOI ČAS. 12 MESECEV. 2fl.niBDft EHO EEKTffiKA. HLADUlilVa 06REVAIUE D.aO. BREZNO 7 A. 3770 UÉKO UE MOZWJE ~ DEUVEC BREZ POKUCA NATAKAR • M/t TOČENJE PUAČ IN NAPITKOV V GOSTINSKEM LDXAUJT^STBEŽSAJEDI. DOIO^ ČAS. lailiOOB; GOSTUA KI ur^ POfUS ur ŠULA S?. BOČNA 62.3342 50RUIBRAQ KMETUEC ŽIVMOREJEC • M/t SKRBI ZA PRAVILNO OSti^ iim V SKLADU Z VEUAVNOTEHNOtOeJO. Sl?^ nZABREZHIBNOST OPREME II NAPRAV. NEDOUK ČENČAŠ, IMIiOOS: ZKZUKtSRJEUD^ LASTNA PROIZVODNJA IN$T0ttTVE.REČH:A0BSAV1NJÍ6V 3332 RE6CA OS SAVINJI PRODAJALEC KOMEROAUST NA TERENU • nODAJA PRE HRAMBEMH PROIZVODOV NATEKNU PO SUISfN^ X ODLOČEN ČAS. 2 MESECA. OAVlOOV KRAM ^LfTRGOVINA m. UUm LOKE 37. S333 LJUBNO OB SAVMJI UE giaVEfISBCE KÙHJËCM KUHAR KUHAR-h^ PRIPRAVA JEDI V SKLADU Z NORMA-m, DCUlČEN ČAS. 3 MESECE. 111U009; ONIOR DA: RK UMOR ROGIA. ROffiA 1.3214 ZREČE NATAKAR NATAKAR • M/t STREŽBA 6DSTUV TEH UREJANJE NAMZNffl ARMŽMAJEV. DDUlČEN ČAS. 3 MESE-X I3.n.2009.' UNIOR OJ); RTC UNItffi ROSLA. fl06LA1.32HZr£Č£ STROJNI TEHNIK STROJM TEHNIK • M/t PRIPRAVA OBA. SESTAVA M CDOAVA PROIZVODOV PO NAČRTU. OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. MUM: OBR • KUUČAVNIČAR-STVO IN TRGOVINA RLIOI KOVAČ, BORUT KOVAČ iP.,mRAVABC.32HZ{aï STffUNI • M/t PRIPRAVA OEU. SESTAVA PMXZVDOOV PO NAČRTIH, POMOČ ZA RlSAfLtf ZA CK REZALNIK: DOLOiiEN ČAa 3 MESECE. Î4.11.2Q09: DBR • KUUČAVMČARSTVO IN TRGOVINA flUOI KOVAČ. BORUT KOVAČ IP. OO^VA BO. 3214 ZREČE EKONOMrST ZA KOMERCIALNO OUAWOST KOMERCIAJST • M/l DELA NA POORO&JU PRD- OAJE IN NABAVA DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 2G.1IÍOB9: MAROVT PROIZVOCNG IZVOZNO UVOZNO PODJETJE 0.a0. STRAMCE S5. 3208 STRANICE OOKTOR MEDICINE ^VNIK BREZ SPECIAUZACUE Z UCENCO. M/t' OEUiZEMVNIKAVS^t AMBULANTI NEOQU> ČEN ČAS. 6.t2.2Hl9: ZDRAVSTVENI DON SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TRG 17.32)6 SLOVENSKE KONJICE UE imTJUR PRI CEIJU ZIDAR MONTER STAVMEGA POHI^A - M/t NALAGA-NJE. RAZLAGANJE. RAZNOS STAVBNEGA POH^ ^A ( OKNA. VRATA...). MONTAŽA. OEMONTAŽA. ZAKLJUČEVANJE Z ËPS PLÍNAMI. KfíANJE ZA-RJOČNA DBA V GRAOSNIŠTW; DOLO^ ČAS. 3 M^ 14.nm POSLOVNE STORTTVE in SVETUVAfUA TATJANA BUOl&A S.P.. LIliCA TONETA SEUSKARJA3A.3230^JUR EKONOMSKI TEHNIK 'KOMERCIAUST NA T^ENU • M/t PRODAJA OA-RILM OEKOHATÎVHH ARTIKLOV. PLfTEHIH m KU3V. OQDATKOV ZA OPREMO DOMA. PRODAJA IN PGSPSESEVANJE PRODAJE PRI ZNANIH STRANKAH IN ISKANJE n0v1k'. DOLB^ ČAS, 12 MESECEV. lUUBOS; SUNM. TRGOVINA IN STORfTVEO.aO. DOROPOUE2U22B PLANINA PRiSEVNJQ UE ŠIHAIUE PHI JP,t<5r NATAKAR NATAKiUlI^t STREŽBAJEOI IN PLJAČE.TOČENJE PUAČ VTDČUIICL PfiřRAVA POGRINJKOV: ĐOUV ČEN ČAS. e MESECrv. I8.t1ift»: TERME OUMIA DiL. ZDRAVILJSKA CESTA 24,3254 POOČETRTEX KUHAR KUHAR. M/t SAMOSTOJNA PflJPRAVA JOl URE* JANJE BiraSKE MIZE. SKLADIŠČENJE ŽMU 0QU3-ČEN ČAS. 6 MESECEV. 16.1IÍ009, TERME OUMIA 0.0. ZDRAVIUSKA CESTA 24.3234 PODČETRTEK PRODAJALEC VOaiK KOMBUA. PRDQAJALEC IN POSPEŠEVALEC PROOAJE NA TERENU - M/t PRODAJA NA {ME&M BUSffŽIVILAj. PRItMBIVANffi NOVW S1HANK.' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 16.11Í6Q9: GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRAOBEMŽTVO, aao. cerovec pri šmarju 3 a. 324q lum PRIJEl^ EKONOMSKO KOMERCULMITEHRH( VDOJA PROOAJE • ORGANfZATBR - VOZNIK • K^ VOOENIE IN ORGANIZIRANJE PRODAJ NA TERE< NU. PROOAJA NATEftai). DOlOČEN ČAS, 6 MES& CEV. 1S.1l.2tt)9:6UTIS. PEKARNA. TRGOVFNA IN ^BENISTVO. 0.0.0., CEROVECPRI âMARJU 3A. 3240 âklAUE PRI EKONOMSKI TEHNIK PRODAJA NA TERENU • H/t PROOAJA. NALA GANJt TRŽOLH RAZVOZ. DED S STRANKAMI: NEODLOČEN ČAS. 1X11.2079: nONiZU. POSREDNA STVO. PROIZVODNJA INTTmNAO.aO. VOJSKO 17.8ZB2K0PR(VWCA ADMINtSTRATIVNI Tf HNIK SONI ZAPISNIKU^ V . MVt PISANJE PO NE* POSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIK OBRAVNAVAH, NAROKIH. ZASUŠANJIH NA SÍ0E2U ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SOV^ SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠA DOPISOV. SOffOV. OOREDB. DftJ^ ČAa 14.IU009.' OKROŽNO SODIŠČE vetu/; OKRAJNO SCffilSČEV^Rja AŠKERČEV TRG 11,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UEVEIEWJE ~ DELAVEC BREZ POKLKA POMOŽNA oeu v sttdbeni^u • M/t' POH0> ŽNA OQA V GRADBEN;!^ MOÍNOST DELA V TUJINI. ODLOČEN ČAS. 3 MESEl^ 21.IU009;ADE* RA TRGOV1NAINSTOfllTVED.Q.O. KOROŠKA SSTA AS.332IVattJE DEUVEC BREZ POKUCA VAOfíEU. STREŽBA M/t DQ1I V fTTNESU IN POMDČ V STREŽU. OOUJČEN ČAS. 24 MESS£V. laii jm mm skala, miran grob^ljiik. iP. CESTA V6EVČEi332a VELENJE PROIZVODNI OELAVK II. • H/t OPflA^JANJE MANJ ZAHTEVNIH IN ZAHTEVNIH DE m IZDELAV) POUZOEU(aV, POVRŠINSKI ZAŠČm POUZDEU(OV, SESTAVI SKUJPOV in APARATOV. NA POOLAâ TB4> NÍUŠKD DOLOta OaOVNn dperaoj. OPR/^ VIJANJE drugih oa PO naiosu PREOPOSTA* vuenega: OOUIČEN čas, 2 mes^ m.iusob; AOECCO HA. KADROVSKO SVHDVANJE. 0.0.0. PODRUŽNICA CaJC. UUCA »V. OMZLIE 6. 3OD0 CEUE POMOŽNI DEUVEC - M/t PRIPRAVA MATERIALA. NASTAVLJANJI ČIŠČENJE; DDUlČEN ČAS, IB ME-HM2m. REMŠE ^Sm. STORTTVE IN TRGOVINA. DJIA. LEVSTIR^VA CESTA 19. 3326 ŠOŠTjULI NATAKARSKI POMOČNIK POMOČNIK NATAKARJA • bVl^VEHUE GOSTOM rai JEDI IN PUAČE (PONUDI JEDILNI UST ..} IN STRMI KTEMU. ZAOOVOUNJ. IZVAJA PRimVUALNA DEA V OKREPČEVALNICI OZIROMA V PROSTIH Ki SO NAMENJENI POSTREŽBI GtISTDV |RAZPOflEJANJE MIZ IN STI»' U3V. POGRINIANJI UREDITEV SERWSNW MIZ. PRIPRAVUAWE POGRIIUKOV ...I IPO^ DOLOČEN ČAS,3 MESECE. 1B!1.20O9;0KR^ALNICA 'PRI BRIGm*. GOSTINSKE STORITVE. D.O.D.. SaO >B A. 3320VaEIUE KlIKAR KUHAR • JiVt V SKLADU Z NAROČU PRIPRAVLJA AU iZDEUiJE HLADNE AU TUPLE JEOI TER SLADIC PO MENUiH AU PO JEOlUlPil USTIJ: 00U3ČEN ČAS, 3 MESECE. 16.11Í009: OKREPČEVALNICA 'PfQ BRIGOr. ČOSTWSKE STORITVE y .0. Sa019 A 332DVELaUE PEZDPEK >M/t SMQSIOJKA PRIPRAVA IN PEKA PtZZ, NEDOLOČEN ČAS. 3.I2J009: AVTOPREVOZ-NIŠTVO IN GOSTINSTVO BEHTO CAMLEK lit. POft KRAJPfllVEL£NIU46B,332CV&aUE MATAKAR NATAKAR -M/t NAROČA M PREV2MA PUAČO IN NAfïïKE ZA PRIPRAVO IN PRODAJO PRIPRAVUA IN RAZPOREJA PLiAČO JN NAPTTKE ZA SERWRA- wwwfâdiwe#ie <ûfli Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno NJE. PRIPRAVLJA Ff OSTDR Ui MIZE U POSTREŽ-sa RAZDEa SERVIRA IN PRODAJA PUAČO IN NAPmS,' KOOU7ČEN ČAS. lO.lliOOS: GOSTIŠČE HARTL. MAJHNA OST^HIVRŠNIK. S.P.. PARTIZAN* SKACESTAS13320VELEUE NATAKAR-M/t NAROČA M PREV2MA PUAČO IN NA^KE ZA PRIPRAVO IN PROOAJO. PRIRUVUA IN RAZPOREJA PUAČO IN NAPITKE ZA SERVÍHA-NJE. PRmVUA PROSTOR IN MIZE ZA POSTTtí BO. RAZDEa SERVRA IN PROOAJA PUAČO IN NAI^ NHMUIČEN ČAS. 17.11.2009; GOSTILNA OSTROVRâNtK. JOŽEFA OSTRDVRŠNIK. S J», PARTI-ZANSKACfSTAI2.3320VaErUE PRIZER RUZER • SmŽENJE H DfiU&A l=RIZERSKA mK DOUiČEN ČAS. 6 KSSSV. U.lliOS: AN TlEJ AVTO ŠOLA DJXa. VRENJE, TRG MLADOSTI 6.3320 VELENJE PRODAJMfC SKIADIŠNIK PRODAJALK- N^t OPRAVUA ROČNO RAZKLADANJE M NAKLADANJE BIA&A TER NA* KLAOANJEMRAZXLA&ANJE BLASAZVILJČAMEM. ŽUGA IN SORTIRA BLAGO V PRODAJNEM PROSTIH RJ IN SKLADIŠČU, POMAGA PRI PRODAJI BLABA. IZVAJA KOU&NSXJ PREVZBii BU6A. SPREJME DDPRBklNE NALOGE. JIH KDNTROURA IN IZPIŠE. PRIPRAVI BLAGO ZA OOPRSilO IN fiA USTREZNO EMBAURA. IZDA BUGa GA IZROČI PREVOZNIKU IN DOKUMENTE DOSTAVI V KNJIŽENJE. SPREJME USTEZAIOSIN KONTROLIRA DEJANSKO ZAUTGO: OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.11Í0H: KMETU' SKA ZMIRUGA ŠALEŠKA OOUNA. ZJLO. METUČE l332SŠCkŠTANJ UE tALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA ÚŠČSNJE. KURIRSKA OaA. 00U> ČEN ČAS. t2 MESCEV. ll.niOOS: IKQS MP INŽENIRING ZA KAttIt ORGANBACUO. SNTTOVAWE IN DRUGE STORfTVL O.aO. VREČERJEVA LILICA 14.33tO ŽALEC POMOŽNA DQA V P»ARNI - M/t'PEKA KRUHA IN POMOŽNA 0^ V PEKAMI. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.112009: TOWPEK PROIZVDMÍA. TRGOVINA M STORTTVE D.OiX. ŠlANDflOV TRS I. 331D ŽALEC POMOČ V KilHHUI - POMOČHK KUHARJA • M/t POMIVANJE POSODE. PRIPRAVLJALNA DtiA V KUHINJI. PRIPRAVA SOLAT; NEDOLOČEN ČAS. 19.1}^ ANTON ZVONE ŠTORMAN tP. • GOSTt. NE- HOTHJ ŠTORMAN. RMSKA CESTA 10. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSIGOOUNI STREŽBA PUAČ • M/t STREŽBA PUAČ. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1X11^: DNEVNI BAR NAa IGNAC GOBfC If. VRB.^ 3310 ŽALÍC PRCCVDONl KLAVEC - NA MOBKU MONTAŽE • M/t MONTAŽA KONČNEGA IZDEiXA. ODLOČEN ČAS. n MESECEV. 11.112009: LANEX iR.a. P& TDČNA 19.93521TUUČE. REPUBUKA SUIVAŠKA PQ0RUŽNK:AZAIN^IRING W^KOVINO STARŠA ROŠNJAie A. 22SS STARŠE îtm • PEKA PIC BI PRPRAVA OSTALE HRANE PONAROČUU. NEDOLOČEN ČAS. mue09; PIZZERLJA ZUDBAR. CATERING UDUA REPAS. Sf.. KALE 2.3311 ŠWPETERVSAVINJSKIOOLiNI DELAVEC 8REZPCHUJCA PIKřEK • M/t'PEKA PK IN OSTAUH JEDI PO NA ROČaU. HEDOLDČSI ČAS. IVIim PIZZERUA ZANZIBAR. CATERING. UDUA R^AS. S.P. XAL£ 2. 33l1Š»PntRVSAV1NJSKJD0LJNI STROJfilKGRADBENEMEHANtZAGUE STROJNIK TEŽKE GRANDS MEHANIZACUE - M/t IZKOPI. ZASiPL NAKLAOANIE NA OIPRTEM TERENU; NE00U3ČEN ČAS. 11.112909; GRAOIKDMGAAD> BENO PODJETJE 0.0.0. UUCA IVANKE URANJEK1. 3310 ŽALEC AVTOMEHANIK MEHANIK AVIOMBiANIK • M/t' POPRAVIU) VOZILA. SERVISIRA»^ PREfiLď VOZILA PRED ODHODOM NA POT; DDUlČEN ČAS, S MESECEV, 1111.2009; VlGinUNS. TRANSPRTTNO TRGOVSKO PODJETA. DJLO. SAVtUSKA CESTA 91 A. 3310 ŽALE VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • M/t PREVOZ M RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH. NEOOUJČEN ČAS, 11.11.2009: SRADIKOM GRADBENO PODJETJE DOJI. LUCA IVANKE lAANlEK X 3310 ŽALE SREDMJA PmiCNA IZOBRAZBA KUHAR • M/t SaO V MJHINJI TER PEKA PlZZ. OCKDČEN ČAS. 3 MESECI ll.lUDOa- SBSTILNtCA • PIZZERIA MATEJA. UROŠ UPIČNIK S.P. POLZEA 36.33)3 POLZELA NATAKAR NATMAR - M/t STRE^ PUAČ V GOSTINSKEM UIKAlLi • ONEVNI BAR. OOU3ČEN ČAS. 3 MESECE. 13.112069: MiUCROČiP TRGOVINA NA OEBEUI IN DROBML IZVOZ IN UVOZaOJi. SPUHll KRAJ 32. 2391PREVAIJE GRADBENI nHNIK OBRAČUNSKI TEHNIK OBJEKTA • M/t' KOMPLETNI OBRAČUN O^A BRANJt PROJEKTOV. NED& \Sfán ČAS. 11.112009; GRAQIKOM GRA06EN0 poojnjE UUCA IVANKE \sm!&. i. 3310 ŽALE OOSTINSKI TEHNIK KUHAR • NAMESTNIK ŠEFA KUMNJE • M/t KUHA NJE MAUC. DNEVNIH KOSU A LA CARTE. CATER-NUC NEDOLOČEN ČAS. 19.^2909: ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. • GOSnUE- HOTHJ ŠTORMAN RIMSKA CESTA ID. 3311 ŠBkIPETER V SAVHKSKi DOLJNI GRADBENI TEHNIK GRADBENI MUlVOOJA • M/t VOKNJE SKURNE NA GRADBIŠČU. RAZPOREJANJE OEUJVNE SILI NEDOUČEN ČAS. tin200S: GRADIKOM GRAJENO PODJETJE 0.0.0. im IVANKE URANJEX 1. 3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK IflORAVUK I. • DEIO NA POOROlilU HIDRAVUK! • M/t OELD NA SSmSU HKMAVUdllH ČRPAU(AH IN IZDELAVI fflORA^IK CEVI SAMOSTOJNO OELDVNOVMPftOCVODNIH PROSTORIH VINOU-STRUSKJ CONI ARNOVS» GOZa' NEDOLOČEN ČAS. I4.1I.200S: HlOftO -IN^HG DM. ZAfflH PRI ÉALJCUI 17D.331DŽA1EE EKONOMSKI TEHNIK KOMERtlAUST • M/t ODGOVORNI BOSTE ZA: TRŽENJE BARV H LAKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO OSKRBOVANJE OBSTOJEČIH STRANK (PONUJANJE NOVIH IZOeKOV, REŠEVM^ TEKOČE PR08LE-MATIKA DOPOUOEV ZAIOG ..) ISKANJE NOVW PROOAJMH MOŽNOSTI |POTENClALN(H S1TMIK|. DOUlČEN ČAS. 9 MESECEV. 13.112009: SPEKTER POaJ€TJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO. O.OÍI. LOŽNICAPRIŽAUXIS2 A33I0ŽALEC INŽENIR 6RA06ENIŠTVA VODJA ^BIŠČA • M/t VODENJE (N ITVAJAILIE OUGRADBIŠČA.NEOOLOČENČAS. 11.112009; 6RA. OIKOM GflAĐ6EN0P(»^JE Oii.O. UUCAIVANVÎ URANlEKf.33lDŽALS RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uelthe m male aoápodinj od i nie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ DOBIŠ 3 za samo 20 EUR .1 j s S3 IS 11 M s« I III ae ».I LJ f. H «'i .s -i S!=. Informacije! 03/4225-100 NareiSnico polfiltna nasiov:NT&RC d.o.o.. Pr«i8movB 18,3000 Cetfs fatIpiK «GLASI - INFORMACIJE MOTORNA VOZILA STANOVANJE prodam pkodam NESMrnniktnili 1996,119.009b,diuga bsliú^ zelo l6po ohnifi)Bn, S wif^ pfodoni. telefdn051i6m97,pcjcnl 5036 STROJI propam SnSMiMCa IlOlpndm Won5772^^ 5050 VJOO Ifnifore^t, 5 f, štora dve Isti in pot, 70 iDvrvi.pfodom.lelelon 031 668-123. 5078 OnEMUENO dvosc^oiionovQnje, vCriju. * no Dtob, prodamo, infomiodje po telefonu 031492-622-. s070 oddam kupim TKAKKK, pnifiko, treuK p^ tivotor in drug strot tud» v okvori, ku-p(ni.Telefon04l407-130. 5044 POSEST STANOVANJE V Ceiju. Pod lipsmL 45 m', oprefnljeno,eddom.T«leion 051351-676. p OMEVANÛ »bo z iipombo kopolnice in kuhinje oddam sHuirani ženski. Telefon 041 231-196. Ô039 MAKISE opremljeno stanovanje, v Iriiiini Stofego grgdu, oddam v zomeno la ponw pri delu v vinogradu. Inionnacije 041983-114. 5045 DVOINPOLSOBNO slanorartje« vetikesl 65 m', v Celju, oddom. Inlormocifo po telefonu 051 319-606. 3039 Of^REMUENDsionovonie. 90 m^ v aioslov-lah, oddam zc doljši cos. Možnost no jemo tudi sklodišco. lelefen D40 734-571. p OPREMLJBIO dvoubno slonon^. v te^, no Otoku, oddomov nojem. InFormodje potelefonu031 409422. soto OPREMLIDIO, obnovio enosobno stanova nje, Kudlnjc, visoko prilliqe, takoj odurno.TeWon070666463. 5087 BIOSÛMO iiywi^waawprj^ vNm wiv G^, prvo nodstrofije, pogoj predpkđo in kovi|(^oddiiiiT6lefon04l 624914.- 6094 SUHA bukova drve prodam. Tetefon 031 51MBB. 5058 SUHAflwfrskfl dfvo in kistoi^ kole, 180, zo pesnik, piodom. (ena po dogovom. Telefofi05181S426. d 3S!E TIKA prodam KLAVIRKÛ (knoforco) znamke forliso • Syntax accordion zzvoôiiki, prodom za 2.600 EUR. Telefon 040 495-135. sû53 kupim H60, Aend J kAko ie oiRmenjeno s hipoteko, bpim. Ceno io 50.000 EUR. TeMon03140IH73. 4570 oddam SlUADfkNI prostor alr pnistor za priložnostno obrt, približno 32 m', ob cesH ArclirKn>er Ljubecno (Celje), oddam v nojem. Telefon 041 262*^63. 5063 POSiOVNl prostor, približno 30 m^ mozno za vse dejavnosti, ob Mariborski cesti v Celju, ob Planetu Tuš {s porkirisči), oddam v nojem. Telefon 041 523-295, 041262-063. 5063 [zjpjol .o. o. tê\\% d.o.e., D»fl(ovfl 1,3000 C*li» objavlja POIZViDOVAJLHI BAZPIS xa oddaje poslovnih proslorov v Športni d ver on i Zlatorog Razpisna dokumentacijo je ob|ovljena na spletnih $rro* neh ZPO Celje wv/w,zpo.si. v rubriki »AKTUALNO«. prodam NOV štedilnik Kofereb plam», SO cnv puto, kurfovo no drvo, pradam zo 290 {UILTelefon{03|573-9?70. L460 MALO rabljeno kombiniroiio pec-lioj-1er (elektriko, !rdo gorivo), prodom za 50 EUR. Telefon (03) 5826-506. 5085 PRALiUstni súlní strot pornKrini ^ ŠleA< ni, hbttak, diB^, mizo In 6 s^, pro-dcnlteláxi04086m s096 kupim nmRSeUSQI twdn^oljwpe; hkidiM beb tehniko kupim.T^ 070 870484. 5096 prodam VISOKO kokovostne bukove brikete iz uv> za, karlon, prodom. Možno dostovo. TelefonOSI 828483. d HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat rta toden« ob torkih in petkih« lanimivo branje o življenju in delu na olmocju 33 «rficin na Celjskem. PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova kdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne ixdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene češtíce na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. J3T77Tn> "etnî"« 2009 CHSHII m^ r^ J 1^3prilogoTV-^KNO! ^^ ^^ Vsak petek 49 tovnih itraiiitsieviiijsk^ sporeda Bizanta^ labave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImempriinA K/ij: URca: Mum rajstva: NftpreWícno nani5«sn Novi tednik 28 fiBimanj 6 mesecev podpis: NT&RC do.o. bo pocUlk« uporabljal samo m potrebe naročnilke službe Novega lednika prodam KAKOVOSTKE prošlče, domoce reie, zo koline ali nodol|njo rejo, prodamo. Možnost kolin no nošem domu. Telefon 041 646-113. 5048 KRAVO simento^o, brefo 9 mesecev, dnigo tele, prodom. Stemenik, tandek, telefon 0417S9-822. d042 ZAJČKE, nenÈkefiscs, ^m. hiv. Med-\oq 26 a. Celje, telefon 547M10.5065 TEKO simentolko, bnjo ter bikn SRnerrtol-ce in cmo bele, prodom. Telefon 031 506-3&3. Š571 TlLHAs pase, biki. lelice, Ís/ílm, priblii* no260 kg,prodam. Telefon 041B32-552. 6077 DVE lelićki simentolki, stori 5 mesecev, {ežki od 200 do 230 kg, prodam. JokI CeloR. Vrbo 6, Dobrna, telefon 051 639-116. &ce2 BIKCA »menlalco. starega 3 tedne, pfo-dam.Telefon04131B-l44. 5095 f RAŠli^ležke od 6Q kg naprH krmlienez domačo krmo in svinjske položce, pro-dam.Telefonfl31 506-383. $s7i kûpîm KRAVO oli belico zo zakol kupim. TMit 031 743-351. Š572 podarimo SIAMSKE6A mucka, starega 4 mesece, no-vojenego življenja v stanovanju In nou-»nego astoće, podorimo. Telefon 070 61i4)l. 6052 KMETIJSKI Msm prodam rz befih m nJeah sort grozdja, v imonko vir^njsliefn okolišu, prodam. Ieiefon031 575-777. šsoe VIKO • mo^, bde in rdeće • loški, renski rizling, modro fronkinjo, zometna crnino in ostalo, prodam. Možno dostava. Teyon04140M30. 5044 SeàUa ÉI spravio k» ksa ftâ Hattk ttkojl Predaja MtmsM to eciPMii Tumbles* d«e.e.« L a h« v Graben S* lurkloiCer OSTALO prodam MAiOrabljene zimske gume, 165/65/15, 185/70/14 In 195/65/15, ugodno prodam. Ttlefon 041416-678. 5074 ZAHVALA Ob boleči izgubi nalegâ dragega moža. očeta in dedka BOJANA TAJNSKA iz Nove Cerkve 122 se z velikim sptóto van jem zahvaljujemo družinskemu zdravniku dr. Dordeviču, vsem sosedom, g. župniku, Termam Zreče, nogometnemu klubu Publikum, druStvu ňzíoterapev-tovceljskeregijetervsem sorodnikom Inznancem za ustno in pisno i^aženo sožalje. Še enkrat hvala vsem. Vsi njegovi 5069 S svojim nasmehom, vsakega osrečici si znal. a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka, pradedka in braia FRANCA KRAŠKA iz Zgornje Rečice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremiJi na zadnji poli, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvala vsem pogrebcem, rudarjem, praporščakom, govorniku za izrečene besede ob slovesu in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Marjana ter sinova Franci in Zdenko z družinami L462 PECIVO, iwrmiû izdelevn, prodom. TeMon 031494^19. S073 SMSKE gome Savo eskimo S3 185/65/ 14, prodam po ugodni ceni. Gume so bile vožene le 2.000 km in so dobro ohranjene. Montirone so na seato^h jeklenih plotisôh.Tolefon 041 96Í)-961 5t»e »ARNICO« za »oranjet proSiHo prodam. Kličite po 16. uri, telefon 041 672-065. S069 »Bka žet obČBsno vuo z ffloSûm. Tel^ 041 24^47; ogenojaAbn. sosř sonetno prikupna žensb, iz okolice Oobr* ne • Celje, želi pnjoldjo. Telefon 041 248-647; agenďia Alan. &002 Brd2plačna posredovanja za ženske do 46 let Posredovalnlca ZAPOSLITEV ÏWd4>noiivnuprisfen9)liudeh:oddian pofnoc\ gospodnjđvu, v okoln Liđego ofi Celîo.Uebi03) 713-561. 5047 ZAPOSUMO vozniko C in E kotegonje zo mednarodni tovorni promet. Greta Pu-'ittk, s. p., Ivenca 30, Vojnik, telefím 041 707-828 all (03) 781-2310. n IV EKSKLUZIVNI prodojalní z žensko mode, v Celju, zaposlimo prodajolke z delovnimi izkusnjomi. Prošnje pošiji-le do 16.11. no naslov: InvesI Trend, d. 0.0., Kidričeva 24 b, Celje aii no inveittrend^gmoil.com. fníormotí-je po telefonu (03) 490-0453 oli 041 917-033. 5068 03 57-2e-319, 031 a3e-378 ^^ënitn^posreSo^înîc^" ZAtf PANJE za vse oeamljene 03 57-20-319. 03^ SOS-49B ^eogol^OreSnij^^g^^rebol^ IZVAIAMO vse vrste gradbenih det, knad, gradnjo dvonsc, konolízao], iškorp«, ki-per prevoze, dofna zeme^slai dekl, aise-nje objektov... TeUon 051 377-900. GMG Vinder, d. 0. o^ Zodobrova 126, ^c^vos. 5027 STARO zidno opeko >hojn^r< kupim. Slorobr\inap(odom.Tel«fon041 641-365. p ■mH^toODOVANI? ZAHÎEVAiTë ODŠKODNINO! iiiiwiiii.novitednik.coin m C£UE, l}iibU«nskA e. 7 (TPC Vrtnlca) «OTO*nUKI MHDmi Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srećko Šrot Podjetje opravlja ćasopisno*2aložn}§ko, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: PreSemova 3000 Cdje, telefoo (03) 42 25 190, fax: (03) S4 41 032. Novi tednik izhaja vsak lorek in petek» cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpećan Veler. Naročnine: Ma^da Klan§ek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. 2a (ujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06D00 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d,. Tiskarsko središče, Dunajska S; direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. za latere se plačuje 8,5% davek na docfano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana 5ume)čič Računalniški prelomi [gor ŠarUh, iOara Štefanec Oblikovanje: wvAv.minjadesign.com E-mail urainištva: (edniknt'rc.si. E-mail v studiu: info@radlocelie.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari P^ek, Urška Seliânik, Branko Stamejčič. Simona ŠoliniČ, Dean šuster. SaSka Ter2an Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi osicůe agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejlČ Marketing: Satko Bobinac. Vojko Crabar, Viktor Klenov^k, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko l^lefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 4\ 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt poŠti: agendja^t-rc.si. Otroci za sonce in veselje SrefU oktobra se je pri Šaldmonovih v Ločici ob Savinji ponovBO zbrala vsa dnjiina, da bi proslavila Še en pomemben dogodek. Pred 55 leti sta si Anton in Alojzija Salamon pred oltarjem obljubila zvestobo in ljubezen za vse življenje. V krogu svojih domaČih in sosedov sta v domači cerkvi na Polzeli ponovno obnovila zaobljubo in zvestobo. Obred in mašo je opravil domači župnik Jože Kovačec- Kljub temu, da je z leti zdravje močno opešalo, pogumno in z veliko volje do življenja premagujeta tudi to prepreko. Pri tem jima pomagajo vsi štirje otroci, Dragica, Darko, Kristina in Toni. Še posebej se razveselita obiskov svojih štirih vnukov, treh vnukinj in pred mesecem rojenega pravnuka, ki jima prinašajo sonce in veselje.' TT Šalamonova drvziha Bučje leto Buči. ob katerih pred domačo hišo pozira Marija Lorber s šentjungerta, sta do zdaj zagotovo že končali k kontih domačih puj-sov. »Pred leti je na naši njivi zrasla buča, ki je tehtala kar 80 kilogramov. Tako težke letos sicer ni bilo nobene, a kar pri nekaj največjih se je kazalec rîa tehtnid vrtel okoli 60 kilogramov. Je bilo letos po svoje prav bučje leto,« nam je Marija pripovedovala ob obisku v uredništvu in dodala, da so buče preko poletja tako lepo rastle in se debeli-le, da jih kar nekajkrat Šla pogledat na bližnjo njivo. IS. foto: JOŽI NOVAK FOTO TEDNA Foto: SHERPA Iz trgovin» Steklarne Rogaška v Ljubljani. Pred Clintonovim odhodom iz trgovina, z desetimi nakupovalnimi vTBčkami, se je nekdanji predsednik fotografiral s solastnikom Leom Ivanjkom (levo) In predsednikom uprave Davorjem Šenljo. Clinton z obsoteljskimi steklarji Soprog državne sekretarke ZDA je božična darila že nakupil Bili Clinton, nekdanji predsednik ZDA ter sedanji soprog ameriške držav-ne sekretarke Hillary Clinton, je božična darila že nakupil. Njegovega zgodnjega božičnega nakupovanja, ki ni za ameriške raz-mere nič posebnega, so posebej veseli obsoteljski ste-klarji. Nekateri Slovenci s seznama sto najbogatejših (ter še marsikakšen čez to ljudsko število) bodo to počeli po prestižnih trgovinah New Yorka in Miamija, Bill Clinton pa je bil navdušen kar nad prodajalno Steklarne Rogaška v Ljubljani. Po uro dolgem nakupovanju kristalnih mojstrovin, ustvarjenih v »mestu vode, stekla in vina« so ga videli oditi z nič manj kot desetimi nakupovalnimi vrečkami, kjer so bila po Clintonovih besedah skrita božična darila za njegove bližnje. Še več, nekdanji predsednik ZDA se je zapisal v zgodovino Steklarne Rogaška kot njen največji Individualni kupec doslej. Posebno presenečenje v trgovini je bilo za Clintona srečanje s solastnikom Steklar- ne Rogaška, z Leom Ivanjkom. Izvedel je, da je bil Ivanjko v času, ko je bi) Clinton še guverner zvezne države Arkansas, v njegovem Little Rocku na študentski praksi..in da bi bila mera polna, se je Ivanjko prvič pobliže spoznal z izdelki Steklarne Rogaška prav v trgovskem središču Little Ročka, na posebni promocijski predstavitvi Steklarne Rogaška. Pa zakonca Clinton? Če že ne prej> sta mojstrovine iz Rogaške Slatine prvič spoznala med njunim prvim obiskom Slovenije, ko sla jih prejela kot uradno darilo. BJ Ekskluzivni prodajni salon StekJame Rogaška, ki je na odlični lokaciji v stari Ljubljani v dveh nadstropjih, so odprli pred dvema letoma. To StekCama "Rogaška team Iv* ^ 3iJICCinton Zadnji las Navdušenje nad slovenskimi kristalnimi majstrovinami, čmo na balam.