PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina oiaCana v gotovim Abb tK/scale 2 grupDo
Cena 35 lir
Leto XIX. St. 125 (5500)
TRST, torek 28. maja 1963
PRVI DAN POSVETOVANJ PRI BODOČEM PREDSEDNIKU VLADE
Morovi razgovori s prvaki strank levega centra Nenni: «Naloga je vse prej kot enostavna»
Saragat je optimist— Reale: ^Nismo govorili o Saragatovem kompromisu za dežele» Danes dopoldne bo imel Moro tehnične razgovore, jutri popoldne pa se sestane vodstvo KD, nato pa se vodstvi parlamentarnih skupin KD - Segni na kongresu
za šolsko medicino - Simpozij o vprašanjih dežele
RIM, 27. — Politični tajnik K D Aldo Moro, ki mu je predsednik republike Segni v soboto zaupal sestavb nove vlade, je danes začel s posvetovanji in sprejel predsednike parlamentarnih skupin poslanske zbornice in senata vseh štirih strank levega centra.
Najprej sta bila dopoldne pri njem Saragat in Lami-Starnuti.
Po razgovoru je Saragat izjavil novinarjem, da ne more dajati nikakršnih izjav zlasti pa ne o Podrobnostih. Pač pa je izrazil »odločen vtis, da če bodo stranke ravnale s čutom odgovornosti, bo rešitev pozitivna*. Glede trajanja pogajanj je dejal, da Po njegovem mnenju «ne bodo dolga*. Za nadaljevanje razgovorov pa je Saragat mnenja, da ne bo prišlo do kolegialnih stihov. o tem bo seveda odločal Moro.
Za Saragatnm je sprejel Moro jtealeja, političnega tajnika republikanske stranke, ki je na vprašanje, ali bo prišlo do kolegialnih sestankov, odgovoril, da pri sploš. n*h pogajanjih pride v določenem trenutku tudi do kolegialnih razgovorov in da se bo verjetno to Jgodilo tudi sedaj. Ko so ga vprašali, ali bo že do 2. junija, t.j. do državnega praznika, nova vlada sestavljena, je Reale odgovoril: »Zdi se mi, da preveč prehitevate. Ne vem. Upam, da bo.»
VPRAŠANJE: «Ali je res, da se Coče čakati do 9, junija, t.j. do izidov sicilskih deželnih volitev?«
ODGOVOR: »Nismo govorili o .dokazu devetih’.«
VPRAŠANJE: «Ali ste med razgovori omenili tudi program?«
REALE: «Očitno da. To si lahko Predstavljate, ker predhodni razgovor vsebuje tudi nujno omenjanje programskih točk, toda nikar the ne vprašujte o podrobnostih, ker vam ne bom odgovoril.»
VPRAŠANJE: «Ali sploh niste govorili o Saragatovem kompromisu za dežele, t.j. o formuli po-
stopnosti v okviru celote?«
REALE: ((Nismo govorili o tem.«
Nekaj pred 12.30 sta prišla na Piazza del Gesu, kjer na sedežu KD Moro vodi / razgovore, Nenni in Barbareschi. Na posvetovanjih sta ostala več kot dve uri. Nenni je novinarjem izjavil:	»Seveda
gre za fazo diskusije, pogajanj, ki zahteva od Vseh diskretnost in dobro voljo. Dobra volja je tu; diskretnost mi pa boste oprostili in jo bpste celo smatrali kot dokaz take dobre volje. Kar se tiče osnovnih vprašanj, sem vam imel priliko povedati že pri prejšnjem srečanju, da je naloga ob začetku vse prej ;kot enostavna.«
VPRAŠANJE:	«Kdaj se boste
vrnili k Moru?«
NENNI: ((Kadar me bodo poklicali.«
Ko so novinarji sen. Barbare-schija vprašali, ali je bil današnji razgovor pozitiven, je odgovoril: «Gre za prvi razgovor.«	.
VPRAŠANJE: »Ali je bil pozitiven?«
BARBARESCHI: «Zame je pozitiven.«
Ob 19. uri pa je Moro sprejel predsednika obeh demokristjan-skih parlamentarnih skupin Zac-cagninija in Gavo, ki sta ostala pri njem dve uri in pol. Nato pa se je razgovarjal s podtajniki svoje stranke Salizzonijem, Sca-glio in Forlanijem. Jutri zjutraj bo imel Moro samo tehnične razgovore. Popoldne se bo sestalo vodstvo KD, v sredo zjutraj pa vodstvi obeh parlamentarnih skupin KD.
Po sestanku z Morom je Nenni danes popoldne vodil sestanek članov vodstva .PSI, kateremu je poročal o svojih današnjih razgovorih z bodočim predsednikom
............m,,11,111111,1,	mn,,,!..
PO VOLITVAH V OBČINSKE SKUPŠČINE
Nad 90-odstotna udeležba na volitvah v Jugoslaviji
V Sloveniji je znašala udeležba tez 92 odst., v Srbiji pa nad 91 odst.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Na včerajšnjih volitvah za občinske skupščine se je po še nepopolnih polkih republiških komisij Srbije, ~°sne in Hercegovine, Slovenije, ^rvaške in Makedonije udeležilo J)®d 90 odstotkov volilnih upravičencev
V Srbiji se je volitev udeležilo *'č97.857 volilnih upravičencev od kupnega števila 5,039.926, oziro-**** 91,23 odstotka.
Po popolnih podatkih republike volilne komisije Slovenije se volitev udeležilo 1,014.596 oseb .0<j skupnega števila 1,101.970 vodnih upravičencev, oziroma 92,1 “dstotka. Zaradi bolezni in službene odsotnosti se ni moglo vo-dev udeležiti 62.711 oseb, oziroma 5,7 odstotka. Na volitvah za pupščino kmetijskega sveta dednih skupnosti se je v Sloveniji Udeležilo od skupnega števila 198 •■soč 295 kmetijskih proizvajalcev *77.416 oseb, oziroma 93,7 odstot-*a. Volitev za občinske svete v °kraju Celje se je udeležilo 81,7 “dstotka. V okraju Maribor 83,8 °dstotka, v okraju Koper 91,6 od-*totka, v okraju Ljubljana 90,9 °dstotka.
Po še nepopolnih podatkih je “da volilna udeležba v -občinske *vete v Bosni in Hercegovini 87,5-°dstotna, v Makedoniji pa 88,54-0(Jstotna.
Podpredsednik zveznega izvršne-*® sveta Edvard Kardelj je spre-lel včeraj tajnika gospodarske komisije OZN za Evropo dr. Vladika Velebita, ki je pred dnevi Prišel na uraden obisk v Jugosla-vijo. Dr. Velebita je sprejel da-/**s podpredsednik zveznega izlivnega sveta Mijalko Todorovič. Bsnes je dr. Velebit obiskal tajska za zunanjo trgovino Nikolo °ČUveroviča, s katerim se je raz-Sbvarjal o sodelovanju Jugosla-v‘ie z gospodarsko komisijo OZN.
B. B.
V Keniji zmajala stranka KANU
NajroBI, 27. —' Stranka KANU Mriška narodna zveza Kenije) je gagala pri prvih splošnih volitvah * Keniji. Dobila je 57 mandatov v •'Vdstavniški zbornici.
Zbornica šteje 117 poslancev, to-j.4 glasovali so samo za 94 pobliskih mest. Zelo verjetno bo ®fedsednik avtonomne vlade, ki bo °dda Kenijo v neodvisnost, vodi-
telj stranke KANU Jomo Kenjata.
Stranka KADU (Afriška demokratska zveza Kenije) je dobila 28 poslancev, afriška ljudska stranka 5 poslancev, neodvisni 5. Predstavnik stranke KANU je izjavil, da so izvoljeni neodvisni zagotovili, da bodo podpirali stranko KAI ru. V severnem delu Kenije so prebivalci somalskega porekla bojkotirali volitve, ker zahtevajo priključitev k Somaliji.
BUENOS AIRES, 27. — Danes se je začel s kratkimi stavkami in z zborovanji »teden protestov«, ki ga je organizirala argentinska splošna zveza dela. Demonstracije se bodo končale 31. maja s splošno stavko. Delavci zahtevajo zvišanje mezd, priznanje pokojnin in izpustitev aretiranih sindikalnih voditeljev.
vlade. Nenni je na sestanku povedal, da bo jutri zjutraj poslal Moru o zahtevah PSI posebno (ipromemorio», ki jo je bodoči predsednik vlade od njega zahteval. Jutri pa se bodo sestali člani vodstva zbornice in senata parlamentarnih skupin PSI.
Predsednik republike Segni je sprejel danes na Kvirinalu o-brambnega ministra Andreottija, ki mu je verjetno poročal o zasedanju sveta ministrov NATO v Ottawi, katerega se je udeležil. Segni je sprejel tudi notranjega ministra Tavianija. Pred tem pa je predsednik republike prisostvo. val otvoritvi 4. mednarodnega kongresa za šolsko in univerzitetno higieno in medicino, ki se vrši pod njegovim pokroviteljstvom. Na kongresu sodeluje 21 držav. Uradni otvoritveni govor je imel minister za zdravstvo sen. Jervo-lino, ki je med drugim povedal, kaj je bilo v Italiji storjeno na področju šolske medicine.
V Florenci pa je minister za reformo javne uprave sen. Medici prisostvoval otvoritvi mednarodnega simpozija o «Vprašanjih dežele in lokalne upraven. Prof. Ma-ranini je uvodoma povedal, da vprašanje dežel ne more biti rešeno in obravnavano samo zase, temveč v okviru lokalnih samouprav ter poudaril, da je vprašanje avtonomij tudi vprašanje utrditve liberalnih jamstev in skladnosti z osrednjo vlado. Prof. Negri je govoril o ".Lokalnih u-pravah in demokratičnem razvoju», prof. Crisafulli je obravnaval temo «Dežela pred ustavnim sodiščem« ter obširno govoril o sedanjih avtonomnih deželah s posebnimi statuti ter dejal, da je njihova avtonomija preveč omejena s pravilniki za izvajanje statutov.
Dejal je, da ustAvno sodišče izključuje možnost, da bi dežeie lahko imele pravico pritožbe proti vsedržavnemu zakonu. Dejal je, da j« v tem pogledu vladala določena zmešnjava, ki jo je povzročil tisti člen ustave, ki proglaša enakost deželnega in državnega zakona, toda po mnenju ustavnega sodišča je veljaven samo državni zakon. Spričo omejene avtonomije dežel s posebnim statutom in spričo dejstva, da bi morale imeti nastajajoče dežele z navadnimi statuti še manj oblasti, je Crisafulli poudaril, da se ne bi smeli bati prevelike decentrali-zacije. Potrebno pa je proučiti, koliko stanejo dežele in razmisliti ali je izdatek primeren. Precej zanimanja je bilo za razpravo prof. Jovana Djordjeviča iz Beograda, ki je govoril o decentralizaciji socialističnih republik. Zanimivo je bilo tudi izvajanje poljskega prof. Zavadckija. Anglež Maddick je govoril o etžnjav v An. gliji po decentralizaciji funkcij in razširitvi oblasti lokalnih organov. Sledilo je še več bolj ali manj zanimivih predavani.
Mečnem pa postaja vedno bolj pereče vprašanje mafije na Siciliji. S tem v zvezi je danes predsednik poslanske zbornice Leone sprejel štiri komunistične poslance, ki so zahtevali sklicanje parlamentarne preiskovalne komisije o mafiji. Leone je obljubil, da bo poskrbel za nadomestitev nekaterih članov komisije zaradi ostavke predsednika komisije socialde-mokratskega poslanca Paola Rossija. Sporazumno s predsednikom senata bo poskrbel za novega predsednika komisije. Y posebnem poročilu o tem se poudarja, da se bo komisija izpopolnila še pred začetkom delovanja parlamenta.
Danes se je sestal izvršni odbor CGIL. ki je razpravljal: 1. o perspektivah za razvoj sindikalne akcije v industriji in 2. o
položaju na podeželju ter agrarni politiki CGIL. O prvi točki dnevnega reda je poročal konfederal. ni tajnik Rinaldo Scheda. V poročilu je predvsem poudaril, da je spričo zadržanja delodajalcev in Confindustrie mnogo znakov za nadaljnjo zaostritev spričo zahtev delavstva v industriji. Pod-črtal je, da je glavni vzrok sedanjih težav v poskusu delodajalcev vplivati na javno mnenje proti sindikalnemu pritisku delav. cevj Scheda je dodal, da CGIL ne zanika težav na področju gospodarstva in produkcije «spričo sedanjega inflacionističnega procesa«. Toda te težave je treba pripisati »določenemu tipu gospodarske ekspanzije ter protislovjem v kapitalizmu, ki so postala vedno bolj očitna v mednarodnem merilu«.
Za stališče CISL in UIL pa je dejal, da povzroča zaskrbljenost, ker je to stališče ekskluzivistično; izogniti se hočeta reševanju vprašanj, katera nastajajo spričo pote-
ka veljavnosti važnih delovnih sporazumov raznih kategorij. Scheda je dejal, da je okrepitev CGIL glavni pogoj uspešne sindikalne borbe. Seja izvršnega sveta CGIL se bo nadaljevala jutri, ko bo porogal tajnik Foa o položaju na podeželju in agrarni politiki.
Danes je bil sklenjen sporazum o obnovi delovne pogodbe za delavce v tovarnah cementa. Pogajanja za rešitev mezdnega spora s presajevalkami riža se bodo nadaljevala — kot poroča deželna delavska zbornica' v Milanu — takoj ko se bo pokazala možnost obnove razgovorov med predstavniki delavcev in delodajalcev.
Iz Washingtona so sporočili, da je skupina funkcionarjev Bele hiše, ki bo obiskala Italijo pred obiskom Kennedyja, da bi obisk pripravila, svoj prihod odložila. Iz Washingto-na so sporočili, da je predstavnik Bele hiše Salinger izjavil, da glede Kennedyjevega programa za obisk v Evropi ni nobenih sprememb.
P« KONFERENCI V ADIS ABEBI
Izjave afriških voditeljev o važnosti sprejetih sklepov
Modibo Keita: «Vclikc države morajo izbirati med prijateljstvom z afriškimi narodi in podpiranjem kolonialističnih držav*
ADIS ABEBA, 27. — Afriški voditelji so izrazili veliko zadovoljstvo nad uspehom konference na vrhu, ki je pripeljala do sporazuma o ustanovitvi organizacije afriške enotnosti. Na zaključni seji je etiopski cesar HaUe Selasi pouradil, da bo konferenca svetal primer skupnih naporov in bratstva, in je dodal: »Bodimo in ostanimo združeni, da bomo ustvarili srečno prihodnost našim rodovom«.
Predsednik Ugande Obote je izjavil: »Zapuščamo Adis Abebo in pozabljamo na listini Casablance in Monrovije — saj danes obstaja samo ena afriška listina. Prvikrat v zgodovini Afrike se je podpisala listina vseh sv )• bodnih narodov in priča smo velike buditve tega kontinenta«.
Predsednik Malija Modibo Keita je izjavil, da bodo v prihodnjih dneh velike države postavljene pred izbiro med prijateljstvom z afriškimi narodi in njihovim podpiranjem kolonialističnih držav, kakor je Portugalska, ali rasistov, kakor je Južna Afrika.
Predsednik Gane Nkrumah je izjavil, da sprejete odločbe izra-
žajo afriško stvarnost. Pripomnil je: »Naša neodvisnost bi bila nesmiselna, če ne bi bila vsa Afrika svobodna. Po tej konferenci so borci, za svobodo svojih dežel na tej celini lahko prepričani, da niso sami. Z njimi je vsa Afrika. Odkrili smo skupno osebnost ter se odločili, da delamo skupno. Sprejem listine pomeni za nas konec različnih regionalnih skupin«.
Gvinejski predsednik Seku Ture je izjavil, da ustanovitev nove organizacije pomeni, da bodo istočasno izginile zveza med Gano, Gvinejo in Malijem ter casablan-ška in monrovijska skupina. »Ne moremo se združevati na nižji ravni, potem ko smo dosegli višjo raven,« je pripomnil Seku Ture.
Tunizijski predsednik Burgiba je izjavil, da je sedaj treba konkretizirati, kar so sklenili v A-dis Abebi.
Naser in predsednik alžirske vlade Ben Bela sta se vrnila iz Adis Abebe v Kairo, kjer sta imela sinoči dolg razgovor. V poučenih krogih pravijo, da sta govorila o rezultatih konference v Adis
Abebi in o položaju na arabskem svetu.
Kairski tisk objavlja pod velikimi naslovi podrobnosti o konferenci v Adis Abebi, o kateri je član egiptovskega izvršnega sveta Ali Sabri izjavil, da gre za važen preobrat v afriški zgodovini.
Ben Bela se bo vrnil v Alžir verjetno 29. t.m.
.    "ini"""" m.    m,„i,i,11111111,11,1,||M|„||„„|,m,,  m,,,,, „„„„„„iii„i„,  
Črnci v ZDA nadaljujejo svojo akcijo za uresničenje popolne enakopravnosti
Dve odločbi vrhovnega sodišča proti rasizmu - Pastor King je izjavil, da je Ken-nedyjeva akcija nezadostna - Pravosodni minister se omejuje na «prepričevanje»
WiASHINGTON, 27. — Ameriško vrhovno sodišče je izdalo odlok, ki ukazuje takojšnjo integracijo v vseh javnih parkih v Memphisu v državi Tennessee.
Odlok je sodišče izdalo na podlagi akcije, ki jo je bilo za-
V Genovi se je v nedeljo zaključila konferenca mladih evropskih antifašistov z velikim zborovanjem, na katerem je govorilo več članov odporniškega gibanja. Slika kaže del ogromne 'množice
čelo enajst črncev iz Memphi-sa. Zvezno prizivno sodišče v Cincinnatiju je njihovo zahtevo zavrnilo sklicujoč se na odlok vrhovnega sodišča iz leta 1955, ki je določal, naj se rasna integracija v šolah izvede postopoma. Vrhovno sodišče je sprejelo zahtevo črncev in odredilo takojšnjo integracijo. Pri tem je ugotovilo, da je treba pospešiti tudi integracijo v javnih lokalih in šolah.
Razen tega je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo guvernerja Alabame, ki je zahteval umik zveznih čet iz Birminghama, kamor jih je bil poslal predsednik Ken. nedy, da vzpostavijo red in preprečijo nadaljnje preganjanje črncev.
Pravosodni minister Robert Ken-nedy je sprejel danes črnskega študenta Mereditha, ki je prvi črnski študent, ki je dosegel vpis na univerzo v Missisipiju. Meredith je sporočil časnikarjem, da se je razgovarjal s Kennedyjem o slabem položaju na omenjeni univerzi in o nujnosti, da se odločneje izvajajo zakoni o državljanskih pravicah v zaščito črnskega prebivalstva.
Študent Meredith bo v kratkem začel akcijo za ustanovitev »sklada Meredith« za finansiranje črnskih študentov, ki želijo študirati na univerzah, ki so jim sedaj zaprte.
Pravosodni minister Robert Ken-nedy je predsedoval v Washing-tonu zborovanju lastnikov gledališč in kinematografov in jih pozval, naj ukinejo rasno diskriminacijo na tem sektorju v južnih državah. Prejšnji teden je Ken-nedy govoril o tem z lastniki hotelov.
Po prvem uspehu črncev proti rasistom v Birminghamu se njihove pobude množijo. Črnski voditelji so mnenja, da ni umestno dovoliti premirje rasistom. Pri tem poudarjajo, da je priznavanje državljanskih pravic črncem že za desetletja v zakasnitvi in da ni moč več čakati.
Tega mnenja je bilo tudi zvezno vrhovno sodišče, ki je zavrnilo postopnost za integracijo v javnih parkih in poudarilo, da je treba pospešiti integracijo v javnih lokalih in šolah v Memphisu. Sodišče je poudarilo, da ni moč več čakati na konkretno izvajanje pravic, ki so že določene z zakoni.
Črnski voditelj Martin Luther King, ki je prišel iz zapora v Birminghamu, se je takoj lotil dela za organiziranje vsedržavne propagande za borbo proti rasizmu, V Los Angelesu je predsedoval «zborovanju za Birmingham«, katerega se je udeležilo 30.000 ljudi. Po zborovanju so črnci šli v sprevodu po ulicah.
King je na zborovanju izjavil, da je predsednik Kennedy ((napravil nekatere važne stvari v zvezi z državljanskimi pravicami, toda ne še dovolj«. Obsodil je dejstvo, da B"la hiša ne verjame v rešitve, ki bi jih odredile oblasti,-temveč hoče sprožiti prostovoljne pobude vseh belih in črnskih odgovornih elementov v raz-
nih skupnostih. Predsednik pa je vedno pripravljen izvajati zvezno oblast vsakikrat, ko pride do nasilnih dejanj. Vsekakor je pričakovati, da bo sledilo razdobje poostrene borbe proti rasizmu.
Izraelski odgovor na predlog SZ
2ENEVA, 27. — Sovjetski delegat Carapkin je na današnji seji odbo-, ra osemnajsterice prebral noto, ki jo je sovjetska vlada poslala ZDA in Veliki Britaniji ter vladam držav ob Sredozemskem morju in s katero predlaga, naj se Sredozemlje določi za neatomsko področje.
Zahodni predstavniki pa so, kakor običajno, odgovorili, da gre za propagando in da hoče Sovjetska zveza s tem svojim predlogom dobiti prednosti nad Zahodom. Angleški delegat Godber je dejal, da če je določitev neatomskih področij kje koristna, kakor na primer v Latinski Ameriki in Afriki, ni koristna za nekatera področja Zemlje, kjer so v neposrednem sti-
ku sile Vzhoda in Zahoda, kakor v Evropi.
Izraelska vlada je včeraj odobrila odgovor na sovjetsko noto s tem v zvezi. Odgovor, bodo poslali prihodnje dni. Izraelska vlada pravi, da je navzočnost podmornic, oboroženih z izstrelki »Polaris« v Sredozemlju samo «del celotnega vprašanja jedrske razorožitve« in da bo določitev neatomskega področja v Sredozemlju mogoča šele te-uaj, ko bo dosežen sporazum o svetovni razorožitvi.
Izraelska nota trdi, da je mir na Srednjem Vzhodu v nevarnosti »zaradi stalnega prihajanja konvencionalnega orožja arabskim državam, in jedrska razorožitev sama na sebi ne bi odstranila te ne-varnosti«.
V Washingtonu je skupina 30 senatorjev zahtevala, naj se ZDA od-vežejo, da ne bodo delale jeursaih poskusov v zraku in pod vodo, dokler jih ne bo delala Sovjetska zveza.
0 novi srednji šoli
RIM, 27. — Učenci, ki bodo začeli 1. oktobra posečati prvi razred nove državne srednje šole, bodo imeli skupno 25 tedenskih, ur pouka. Tako določa ministrski
dekret od 24. aprila 1963. Učenci drugega razreda bodo imeli samo 24 ur tedenskega pouka, učenci tretjega razreda pa 23 ur.
Za drugi in tretji razred pa se Jod.lji-jo tri ure :n osem ur tedenskega pouka za neobvezne predmete. Ti predmeti so za drugi razred »tehnične aplikacije« (dve uri) in glasbena izobrazba (ena ura); za tretji razred pa »tehnične aplikacije« (tri ure) in glasbena izobrazba (ena ura) ter latinščina (štiri ure). Za prvi razred pa sta obvezni dve uri tedensko ((tehničnih aplikacij« in ena ura glasbene izobrazbe.
Latinščina se bo začela študirati v drugem razredu, in sicer v obliki ((osnovnih pojmov« o tem jeziku, ki jih bodo poučevali med urami za italijanščino, ki jih bo devet tedensko. V ostalih razredih pa bo; v prvem razredu šest ur tedensko za italijanščino, v tretjem pet ur.
V vseh treh razredih srednje šole imajo takoj za italijanščino največ tedenskih ur zgodovina in državljanska vzgoja ter zemljepis s štirimi urami tedensko. Sledi matematika (tri ure), tuji jeziki (dve uri v prvem razredu in tri ure v ostalih dveh razredih).
Razen tega sta bili določeni dve uri v prvih dveh razredih in tri ure v tretjem razredu za »opazovanja in elemente prirodopisa«. V vseh treh razredih sta določeni dve uri tedensko za telovadbo.
■■■llllllliill...iiiiiiiiii...m.....................................
DEMONSTRACIJE PROTI STRAUSSU V IZRAELU
Poslanec Lambrakis je včeraj umrl
SOLUN, 27. — Poslanec grške levice Grigoros Lambrakis, ki so ga nedavno napadli v Solunu fašistični elementi, je umrl dar.es ponoči za možgansko krvavitvijo. V Solun so prišli zdravniki specialisti iz Sovjetske zveze, Velike Britanije, CSSR in Madžarske, ki so skušali rešiti Lambra-kisu življenje, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman.
V	Solunu je vojska od davi v pripravljenosti, da nastopi za primer neredov, ki bi utegnili na-,stati zaradi smrti Lambrakisa. Truplo pokojnika bodo prepeljali v Atene, kjer bo pogreb.
Po napadu na Lambrakisa je v Atenah in Solunu še vedno zelo napeto. Lambrakisa so fašisti napadli ob zaključku zborovanja »Zveze zg mir in jedrsko razorožitev«.
Združena demokratska levica je predložila parlamentu interpelacijo v zvezi z dejavnostjo desničarskih organizacij. Poslanec levice Bredimas pa je zahteval, naj se parlament, ki je sedaj na počitnicah, nujno sestane na izrednem zasedanju.
Lambrakis je imel 45 let. Bil je asistent na atenski univerzi.
V	Solunu so bile danes demonstracije, med katerimi so demonstranti nosili table, obrobljene s črnimi trakovi. Demonstranti so se spopadli s policijo, ki jih je razganjala.
V	Atenah je nocoj čakala na postaji ogromna množica prihod vlaka, s katerim so pripeljali iz Soluna truplo Lambrakisa. Po ulicah, kjer je šel mimo žalni spre. vod, je množica napravila špalir in polglasno pela grško himno. Pogreb pokojnika bo jutri popoldne v Atenah.
BONN, 27. — Predsednik de Gaulle bo na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji 5. in 6. julija. To je sporočil Adenauer na sestanku demokristjanske stranke.
JERUZALEM, 27. — Bivši zahod-nonemški minister za obrambo Franz Josef Strauss je prispel danes v Jeruzalem, kjer ga je na letališču sprejel izraelski minister za obrambo Simon Peres. Straussa so takoj odpeljali v mesto skozi stranski izhod letališča. Oblasti so držale v strogi tajnosti dan in uro njegovega prihoda. Večje skupine ljudi so bile včeraj in danes ves dan na letališču, da bi demonstrirale proti Straussu.
2e v soboto so bile v Tel Avi-vu demonstracije proti prihodu
Straussa in oblasti niso sporočile, kdaj bo Strauss prispel. Straussa obtožujejo, da je pripadal nacistični vojski, pa tudi tega, da je odgovoren za sodelovanje nemških znanstvenikov v Egiptu, glede katerih trdijo, da sodelujejo pri izdelovanju raketnih izstrelkov.
Predsednik vlade Ben Gurion je poslal sinoči pismo Združenju bivših internirancev v nacističnih koncentracijskih taboriščih. V pismu pravi, da je zgrešeno obsoditi vse Nemce. ((Strauss ni bil nikoli na-
cist«, pravi Ben Gurion in pripominja, da je parlament zavrnil resolucijo, ki je zahtevala odpoved Straussovega obiska. «Vi imate pravico, da se ne srečate z Nemcem, če ga ne želite videti«, dodaja pismo, »toda niste pooblaščeni, da narekujete izraelski državi, kaj naj stori«.
'Izraelski listi so dobili davi anonimna pisma, ki pravijo, da «vsi tisti, ki bodo spremljali Straussa med njegovim obiskom v Izraelu, bodo spravili v nevarnost svoje življenje«.
Ves demokratični svet je pretresla in ogorčila včeraj novica, da je ponoči umrl poslanec grške levice Grigoros Lambrakis, ker so ga nedavno napadli v Solunu fašisti. Umrl je na posledicah možganske krvavitve; specialisti iz SZ, Velike Britanije, CSSR in Madžarske ga niso mogli rešiti. Po napadu na Lambrakisa je v Atenah in Solunu še vedno zelo napeto.
Afriški voditelji so izrazili veliko zadovoljstvo nad uspehom afriške konference v Adis Abebi. Eden izmed njih je dejal: »Zapuščamo Adis Abebo in pozabljamo na listini Casablance in Monrovije — saj danes obstaja samo ena afriška listina. Prvič v zgodovini Afrike je bila podpisana listina vseh svobodnih narodov Afrike, in priča smo velike buditve tega kontinenta«. Drugi pa je dejal: »Sedaj je treba konkretizirati, kar smo v Adis Abebi sklenili«.
V Italiji ima Aldo Moro, ki je v soboto prejel mandat za sestavo nove vlade, danes za seboj prvi dan svojih posvetovanj z voditelji vseh štirih strank levega centra. S predstavniki drugih strank se sploh ne namerava posvetovati, ker je že v soboto izjavil, da pač drugačna vlada, spričo izida aprilskih volitev, ne prihaja v poštev. Seveda o vsebini včerajšnjih razgovorov ni nihče mogel ali smel povedati kakih podrobnosti. Vendar pa se iz pičlih izjav Saragata, Realeja in Nennija novinarjem lahko sklepa, da je prvi še kar zadovoljen s pogajanji, drugi nekoliko manj, medtem ko je tretji imel za umestno poudariti, da je Morova naloga «vse prej kot lahka«. Čeprav je Nennljev razgovor trajal dve uri, se zdi, da si Moro o socialističnih predlogih še ni popolnoma na jasnem, kajti sicer morda vendarle ne bi zahteval od Nennija, naj mu danes zjutrej prinese te predloge in zahteve zapisane še »črno na belem«. Ni izključeno — če bodo glavne težave kmalu odstranili — da bo nova vlada sestavljena že do državnega praznika 2. junija Govori se, da bo Saragat zunanji minister, Fanfani minister za go spodarsko načrtovanje, Pella na za proračun.
Družbeni in ekonomski problemi v nekdanjih francoskih kolonijah
Francoski, agronom Rene Du-BMpV je lani izdil knjigo 'Afri-. qi»e narire tst mal portie (Črna Afrika je slabo zščela), v kateri je kritično prikazal podobo so-dobne Afrike, predvsem nekdanjih ondotnih francoskih kolonij. Knjiga je zbudila veliko pozornost, mnogo razprav in tudi kritik. Kolonije so se sicer politično osvobodile, vendar so jih s tisočerimi ekonomskimi in osebnimi vezmi priklenili na nekdanje metropole. Ko so bili nekdanji kolonizatorji prisiljeni oditi, so pustili dežele brez strokovnjakov in sredstev, upravo v razsulu, njih
nspodarstvo slej ko prej nepo-
edno odvisno od gospodarstva metropole. Odnesli so vse, kar je bilo mogoče. Znani so primeri, ko so odpeljali do zadnjega vse stroje iz tovarne. Gvinejskemu predsedniku Sekouju Toureju so demontirali celo električna stikala. Prav iz njihovih vrst pa se zdaj oglašajo »kritiki« afriškega razvoja, ki pravijo, da »Afričani niso sposobni vladati*.
Tudi Renč Dumont je kritičen opazovalec afriške stvarnosti, toda v svoji knjigi izpričuje, da pozna in prizna posledice eksploatacije. Vendar ga to ne odvrača od tega, da ne bi videl napak tudi v nekaterih novih afriških deželah. V knjigi pravi, da porabi državna administracija ogromna sredstva, da gre večji del državnih proračunov za plače funkcionarjev, da pretežno uvažajo po-trošno blago namesto investicijskega. Hkrati pa Dumont sam pravi, da je tehnik. In res ne išče dovolj socialnih, političnih in družbenih vzrokov nastalega stanja, ampak obravnava le posledice, prav do podrobnosti. Potem pa se vprašuje po pravi poti razvoja, a nujno tudi na to pomanjkljivo odgovori. Pumontovi argumenti so nekoliko manj prepričljivi zaradi tega, ker jih ni zapisal Afričan, ampak tujec, pa čeprav dobronameren opazovalec sodobnega dogajanja v Afriki.
Knjiga pa je gotovo prispevek k skupnim prizadevanjem, da bi našli najustreznejše oblike razvoja v najmlajših politično neodvisnih, a gospodarsko še hudo zaostalih afriških deželah.
O knjigi je pariški tednik L'Ex-press lani v avgustu objavil recenzijo Clauda Kriefa, ki jo v naslednjem povzemamo. V drugem delu pa smo nanizali razgovor, ki ga je o knjigi priredilo uredništvo ideološkega glasila KP Francije Dčipocratie nou-velle. Razgovor naj. bi bil kritično presodil Dumontovo knjigo, a sfe je razen tega razvil v zanimivo 'razpravb1 u*o ‘^gOdobtiih afriških problemih nasploh. V razgovoru go" sodelovali strokov, njaki: profesor politične ekonomije Jean Benard z vseučilišča v Poitte.ršu, direktor inštituta za geografijo in profesor na Sor-boni Jean Dresch, znanstvenik Jacques Charričre, strokovnjak za afriška vprašanja Paul De-lanoue, vietnamski novinar Ngu-jan Nge, alžirski novinar Paul Amar, publicist Albert Paul Len. ten, ki je napisal že več študij o Magrebu, predsednik zveze študentov iz Črne Afrike v Franciji Dieng ' Amadi Abi in gvinejski funkcionar Camara Ibrahima.
V	.'svoji recenziji pravi Claud
Krief:	'	»
Crha Afrika je slabo začela. Ta nedvoumna diagnoza je naslov nove knjige Renčja Dumon-ta.
Ali 'gre za grenko obsodbo zagovornika kolonializma v Afriki? N'kakor ne. Renč Dumont se odločno zavzema za dekolonializaci-jd. Ukvarja se s problemi dekolo-nializarije, ker meni ,da je «raz-voj edina pot za dosego stvarne neodvisnosti na ekonomski osnovi, medtem ko je politična neodvisnost le njen predhodnik«
V	avoji knjigi očitH Renč Dumont novim neodvisnim afriškim državam, ki ao se osvobodile francoskega kolonialnega jarma, predvsem brezbrižnost, pomanjkanje resnične gospodarske mobilizacije in meni, da so prav v tem vzroki bodočih revolucionarnih izbruhov. V maju leta 1962 so kmetje v okolici Brazzavilla dejali Renčju Dumontu: »Neodvis-n#st ni za nas, temveč le za mest-ne ljudi.«
,V Dahomeiu izčrpajo administrativni izdatki 60 odst. proračuna. Vsakemu elanu vlade dajo na razpolago avtomobil, ki je le redkokdaj skromen. Ministrski predsednik Fulbert Youlou si želi mali' Versailles in se bo dežela zadolžila v Švici, da si ga bo lahko zgradil. Predsednik republike Houphouet-Boigny pa oblači na »francoski način« čuvaje svoje palače, ki je stala več kot štiri milijarde. Funkcionarji imajo razkošne vile v okolici rezidence predsednika republike. Za mnoge pripadnike afriške elite je neodvisnost pomenila le to, da so zasedli mesta prejšnjih kolonizatorjev in da uživajo privilegije, ki so jih ti prej imeli. Osebne in plemenske vezi, nepotizem odločajo pri delitvi »dobrih položajev« v glavnih mestih. Korupcija je zavzela ogromen obseg v Centralni Afriki, v Kongu, v Daho-meju, Kamerunu.
Suverenost nekaterih afriških držav so izkoristili, da so sl ustvarili privilegirano in preplačano kasto, pravi Renč Dumont. Poslanec dela praktično tri mesece v letu In zasluži skoraj tri tisoč frankov na mesec. To je že več kot v Grčiji ali na Portugalskem. Predvsem pa je ta mesečna plača enaka zaslužku šestih let trdega dela afriškega srednjega kmeta.
Dumont ugotavjja, da je ta nevarna situicija posledica francoskih «»ubvencij za ravnovesje«. Vlade ' nekaterih afriških držav skrbijo z njimi za proračunsko »avoovesj*, namesto da bi se s temi subvencijami lotevale stvarnih problemov. Beg pred odgovornostjo je zamenjal resno delo. Posledica pa je ta, da postajajo razmere v Afriki podobne tistim v Južni Ameriki. Pivovarne in tovarne koka-kole rastejo v Abi-djanu, nova naselja v Treichvillu pa se Dumontu zdijo močno podobna «favellam» (pravljicam, »pravljičnim naseljem«) v Rio de Janeiru. Neokolonialistični odvis. nosti so vrata na široko odprta.
Položaj afriškega kmeta se ni spremenil. Ob mercedesih »gospodov« v Yaoundi in chevroletih funkcionarjev v Abidjanu se afriški kmet čedalje bolj navzema mentalitete proletarca. Ali je že opaziti politična znamenja tega osveščanja? Ljudje davkov nočejo več plačevati, ugotavlja Dumont. Ce je to prvo znamenje upora, pravi, tedaj se je gibanje že začelo. Na Madagaskarju so pobrali samo 45 odst. davkov (v nekaterih krajih celo le 15 odst.). Na obali v severnem Kamerunu, so ljudje poravnali namesto 36 samo 4 milijone davkov.
Ce se stvari ne bodo spremenile, upor kmetov ni izključen. Dumont beleži, da se je revolucija na Kubi rodila iz skupnega boja kmetov in študentov. Brez takega okvira, meni, je nevarnost, da se kmečki upor sprevrže v anarhijo. Renč Dumont ugotavlja, da je večina afriških študentov »revolucionarna« samo v besedah: nekatere zavajajo «dobri položaj« fn obetajo si kariero, dru-ki se še ne spuščajo v realna razglabljanja, ki bi jih pripeljala na realistično afriško pot.
Dumont ugotavlja, da ni dovolj samo govoriti o socializmu, kot to po malem počno v vseh središčih črnega sveta. Takšno govorjenje je pogosto samo alibi in so vsi resnični temeljni koncepti daleč od tega. Kako je mogoče govoriti o demokraciji, če se za njo skriva dejanska diktatura, spričo katere ne more priti do iz. raza skoraj nobena, tudi nobena konstruktivna opozicija. O socializmu ni mogoče govoriti tam, kjer ekonomske strukture buržoaznega gospodarstva varujejo interese trgovskih družb ali kapitalistov.
Ta neugodna bilanca je Du-monta razočarala. Zato ni prizanesel j^pbeni državi, tudi republiki Mali rte: «V Bamaku se šola 75 odst. otrok, v oddaljenih krajih pa' mm "S odst.'* Tildi Gvi. neji ne, za katero navaja prenagljene nacionalizacije, ki so se potem docela izjalovile,
Kaj mora Afrika storiti spričo takih razmer? Odgovor na to je pravi namen Dumontove knjige. Njegovo delo je pravzaprav »priročnik za razvoj«. Ni njegov namen, da bi vsiljeval že izdelane rešitve, univerzalne 'recepte. Zaveda se, da so prve odločitve vedno politične in da so politične odločitve tiste, ki dajejo obliko nekemu načrtu. Zaveda se tudi, da zgolj delo tehnokratov ne bo zadostovalo; Afričani se morajo sami v dejanskem skladu s svojo bazo odločiti, kaj naj store. Ko je to ugotovil, postavlja Renč Dumont «minimalni socializem« za izhodišče in išče možnost, prednosti nove pbti za afriški razvoj.
Za »minimalni socializem« je potreben politični sporazum med voditelji o »prvenstveni zadovoljitvi 'najnujnejših potreb širokih množic«. To terja konec privilegijev novih kast, neko vrsto neo-buržoazne »noči 4. avgusta«, prevrat v miselnosti. To pomeni, da bodo morali namesto privatnih avtomobilov uvažati avtobuse in kamione, da bodo morali graditi šole in skromne dispanzerje namesto palač in dragih bolnišnic, da izobraževanja ne bodo smeli omejevati samo na tanko plast oligarhije, temveč da bo moralo zajeti vse prebivalstvo, tudi tisto na deželi.
V tem okviru nakazuje Dumont osnovne smernice razvoja. Izhodiščna točka? »Črni človek se giblje v začaranem krogu neraz-vilega kmetijstva. V njem producirajo nedohranjeni ljudje na ne-gnojeni zemlji«. Cilj? industrializirane države, vključene v svetovno gospodarstvo.
Dumont podaja metodično, poglavje za poglavjem, konkretno analizo stopenj tega razvoja. Najprej je treba uničiti korenine krošnjarskega gospodarstva, ki je posledica kolonialnega gospodarstva in je še zmeraj močno razvito. Kmet prodaja svoje izdelke po nizkih cenah nekemu podjetju in kupuje od njega za drag denar semena, špecerijsko blago in take reči. Tako podjetje mu včasih daje blago tudi na kredo, nazadnje ga odira. V tem je prva ovira na poti afriškega razvoja.
Nadalje je treba napraviti konec nadaljnjemu »kolonialnemu sporazumu«, ki onemogoča dejansko industrializacijo. Treba je razbiti monopole. V tej zvezi citira Dumont primer profesorja Gendarma, čigar knjiga o ma-dagarskarskem gospodarstvu je skrivnostno izginila iz prodaje. Gendarme prikazuje v njej (L’Economie de Madagaskar) tesne vezi med velikimi trgovskimi podjetji, bankami in plovbnimi družbami. Gendarme dokazuje, kakšna temeljna osnovna ovira razvoja so pretirane pomorske voznine. «Mar ni moč spoznati, da so se spričo prohibitivnih cen elektrike, spričo neznanskih trgovskih marž, ki dezorganizirajo proizvodnjo, pomaknili spet za
nekaj stoletij nazaj, do komaj spremenjenih shem nekdanje Indijske družbe?«
Kaj storiti? Dumont ne daje čarodejnih receptov. Vendar se vedno znova vrača k osnovni misli: «Pospešeni razvoj kmetijstva ne sme biti predhodnik industrializacije, temveč njeno dopolnilo, ustvarjanje močnega javnega sektorja tako v industriji kot v kmetijstvu. Predlogi Renč Dumonta niso abstraktni, niso «v zraku«. Utemeljuje jih s primeri, navaja posamezne kulture in reje, predlaga industrijsko uporabo določenih semen, gnojil, uvedbo orodja. Nakazuje oblike kooperacije, v kmetijstvu in tudi v trgovini. Ta kooperacija pa mora biti vselej funkcija proizvodnje, interesov dežele in ljudi.
* Claude Crief zaključuje rečen-zijo z naslednjimi odstavki:
Aplikacija takega programa bo razburila Črno Afriko. Gre za »aplicirano socializacijo«, za edino pot k resničnemu razvoju, vsekakor za edino pot, ki bo tudi kmeta navdušila in ga mobilizirala za izgradnjo dežele. Vsaka druga pot vodi k jačenju diktatur, v poglabljanje socialnih razlik in končno k uporu.
Dumont opisuje napake, ven dar nakazuje tudi osnovne rešitve, ki terjajo nesebične in pogumne napore delovnih ljudi in vodij. Renč Dumont bo šokiral mnoge afriške politike, vendar je zapisal: «Molč'ati bi bilo podlo.«
Afrika Je slabo začela je tudi lekcija »sodelovanju«. Renč Dumont razkriva nevarnosti neokolonializma v času, ko kaže, da le ta v Črni Afriki politično zmaguje. Samo močna in razvita Afrika je lahko osnova za plodne izmenjave: »V letu 1961 prodaja Anglija Nemčiji več blaga kakor Indiji.« Treba je opustiti politiko daril, subvencij za ravnovesje, vzdrževanje divizij na afriških tleh. Hkrati bo morala Francija opustiti podpiranje privatnih interesov in družb, katerih cilji nikakor niso v skladu z njenimi ci. Iji, in otresti se bo morala strahu pred socialističnimi koncepti njenih nekdanjih kolonij, Kaže pa, da je zdaj komaj mogoče tudi le sanjati o takšni francoski politiki.
(•Vprašanja naših dni-)
Cepljenje proti kugi v Saigonu
SAIGON, 27, — Zdravstvene oblasti Južnega Vietnama so odredile splošno cepljenje proti kugi v Saigonu in okoliških področjih. Odredba zadeva okrog dva milijona oseb. Poleg tega pa velja odredba tudi za pokrajino Khanh Hoa, kjer je 280.000 prebivalcev, približno 320 km severnovzhodno od prestolnice in kjer se od časa do časa pojavijo primeri kuge.
Jutri bo predsednik Kennedy slavil svojo 46-letnico. Predstavnik ameriških časnikarjev mu za rojstni dan izroča darilo — stroj za rezanje kruha. Pred dnevi se je namreč Kennedy pojavil na neki tiskovni konferenci z obvezano roko. Dejal je, da se je urezal med kosilom, ko si je z nožem rezal kruh.
Sedaj mu ne bo treba več rezati kruha...
hnlige ~ gledali,ice
bliha'ibti*a
glahba
Tudi letos v Tridentu festival gorskega filma
V Tridentu bo tudi letos mednarodni festival gorskega in raziskovalnega filma, ki bo že dvanajsti po vrsti. Festival bo od 29. septembra do S, oktobra 1963. Kakor prejšnja leta, bodo tudi letos sprejeti filmi normalnega formata 35 mm ter malega formata 16 mm, in sicer dokumentarni filmi ter filmi s si-žejem. Poleg nagrad, ki jih navaja pravilnik, bodo posebna razsodišča dodelila še druge nagrade, Kot na pr. trofejo »Giu-lio Gabrielih, ki jo razpisuje predsedstvo festivala, ter trofejo Italijanskega afriškega inštituta za najboljši film o Afriki.
LETOPIS OZN ZA LETO 1961
Rudniška in industrijska proizvodnja se je od L 1948 do 1961 potrojila
Največ jekla v ZDA, največ knjig in kinematografskih dvoran v SZ, največ časopisov v Veliki Britaniji in največ dolgomctražnih filmov na Japonskem
2ENEVA, 27. — Na 688 straneh statistik so strokovnjaki OZN zbrali podatke o različnih sektorjih svetovnega javnega življenja v letu 1961 ter podali točno, čeprav suhoparno sliko napredka sveta v teh zadnjih letih. Letopis OZN vsebuje statistike o prebivalstvu, o delovni sili, o kmetijski in industrijski proizvodnji, o potrošnji, o transportih in komunikacijah, o vzgoji, zabavi itd-
Številke dokazujejo, da so vse dejavnosti, ki so osnova življenja na svetu, napravile velik skok naprej:	rudniki in industrija so
potrojili proizvodnjo v primerjavi z letom 1948, izvoz se je povečal v enem letu za 5 odstotkov ter leta 1961 dosegel rekordno število 134 milijard dolarjev, investicije so se podvojile in tako naprej. V hitrem porastu je tudi prebivalstvo sveta, ki je že doseglo tri milijarde oseb, medtem ko je umrljivost otrok vedno manjša. Največja gostota prebivalstva je še vedno v Evropi (87 oseb na kvadratni kilometer), medtem ko je svetovno povprečje 23 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Iz številk, ki so jih objavili strokovnjaki OZN, je tudi raz-
iiiiMilliiiliiiimliiimiiiiiiiiitilliTliiilimiiiiiiiiiiitliiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiniiiMiiiiiiiiiiniii, m, imifiiHtiliniltliliiiilliiiitltHiiimiliiimiliHillilin
PAPEŽEVA BOLEZEN
Zdravstveno stanje papeža se je včeraj rahlo izboljšalo
Nadzdravnik prof, Gasbarrini je bolnika pregledoval eno uro, pozneje pa se ni vrnil v Vatikan
VATIKAN, 27. — Ta večer so v Vatikanu potrdili, kar je bilo že dopoldne povedano o zdravstvenem stanju papeža. Vatikansko glasilo je namreč pisalo, da so zdravniki, ki imajo papeža v oskrbi, ugotovili davi še nadaljnje napredovanje v izboljšanju.
Prof. Mazzoni, ki je stalen papežev zdravnik, je prebil vso noč v vatikanski palači ter je davi ob 6. uri zapustil Vatikan. Malo pred deseto je papež sprejel dr-
Prof. Antonio Gasbarrini, papežev nadzdravnik, ki je sedaj spet prišel iz Bologne v Rim zaradi papeževe bolezni
žavnega tajnika, kardinala Amle-ta Cicognanija. V Vatikanu izjavljajo, da pri papeževi bolezni ni nikakega novega dejstva. Pač pa si je papež po krizi preteklega torka počasneje opomogel, kot se je upalo, in to je edino, kar opozarja na budnost vse, ki imajo na skrbi papeževo zdravje.
Prof. Antonio Gasbarrini, pape-že\\ nadzdravnik, je šel kmalu po dvanajsti uri v Vatikan. Preiskoval je papeža več kot eno uro, nato pa se je vrnil v svoje stanovanje v Ul. del Mascherino. Ob 17.30 se je vrnil v Vatikan prof. Mazzoni. Da v bolezenskem
stanju papeža ni kakih sprememb na slabše, se sklepa po tem, ker prof. Gasbarrini ves večer ni zapustil svojega stanovanja. Baje je pozno popoldne dobil od prof. Mazzonija po telefonu potrdilo, da se je splošno stanje bolnika Izboljšalo.
Za papeževo bolezen se močno zanimajo po vsem svetu, ne samo v katoliških krogih. Škofje v raznih deželah so že predpisali molitve za okrevanje papeža.
Portugalska policija aretirala misijonarja
PARIZ, 27. — Po informacijah, ki so prišle iz Lizbone, se je izvedelo, da je italijanski duhovnik p. Antonio Grillo že kak poldrugi mesec v zaporu v portugalski pre. stolnici, kamor so ga pripeljali iz Bissaua v Portugalski Gvineji, kjer so ga aretirali 2. marca letos.
V	Portugalski Gvineji je že približno dve leti gverilska vojna med portugalsko vojsko in domačini, ki imajo svoje /Izhodiščne baze v Senegalu in bivši Francoski Gvineji pod strogo kontrolo portugalskih oboroženih sil in še zlasti politične policije PODE.
V	Portugalski Gvineji se nahajajo približno petnajst let italijan. ski misijonarji iz milanskega papeškega inštituta. Med domačim prebivalstvom so razvili precejšnjo podporno in vzgojno dejavnost, pri čemer pa jih policija precej neprijazno gleda, zlasti pa od tedaj, ko so ob raznih priložnostih nastopili v obrambo domačega prebivalstv . pred operacijami PIDE.
Patra Grilla so aretirali prav pri neki raciji PIDE v Bamba-dinki blizu državne meje. Prepeljali so ga najprej v zapor v Bissau, prestolnico Portugalske Gvineje, nato pa v Lizbono, kjer mu doslej ni bil dovoljen noben stik z zunanjim svetom; imel Je
samo kratek razgovor z apostolskim nuncijem na Portugalskem.
Atomski znanstveniki iz ZDA na obisku v SZ
MOSKVA, 27.	—	Delegacija
ameriških atomskih znanstveni, kov, ki se nahaja v SZ in ki jo vodi Glenn Seaborg, predsednik ameriške komisije za atomsko e-nergijo, je obiskala novi center za atomske raziskave v Uljanov-sku na srednji Volgi. Ameriški znanstveniki so prisostvovali delovanju atomskih reaktorjev, zlasti pa' nekega reaktorja z močno emisijo nevtronov. Glenn Seaborg, ki je eden izmed največjih svetovnih specialistov na tem področju, je sovjetskim znanstvenikom izjavil; «Vi ste v kratkem dosegli velike uspehe. Z zavistjo smo videli vaš reaktor z močno emisijo nevtronov. Ni na vsem svetu drugega reaktorja, ki bi mogel proizvajati toliko nevtronov. Prepričan sem, da boste dosegli znanstvene rezultate največje vrednosti.*
Meteorološka raketa izstreljena v Argentini
BUENOS AIRES, 27. — Meteorološka raketa tipa «Centauro» je bila včeraj izstreljena iz baze Chemical (pokrajina Rloja) približno 1500 km severno od Buenos Airesa. Raketa, ki lahko doseže višino 200 km, je izpustila umeten oblak natrija, viden z Zemlje ter določen za študij visoke atmosfere. Pri tem poskusu, ki ga je izvedla argentinska komisija za vesoljske raziskave, so sodelovali francoski strokovnjaki. Poskus spada v mednarodni program študija vesolja, pri katerem sodelujejo poleg Argentine še ZDA, Kanada, Francija, Italija, Japonska in Avstralija.
vidno, da so bile ZDA tudi leta 1961 glavni proizvajalec jekla (89 milijonov ton); na drugem mestu je Sovjetska zveza (71 milijo-jonov). Leto 1961 pa je bilo nadalje rekordno leto za ribolov (41 milijonov ton), medtem ko se je proizvodnja vina zmanjšala za 10 odst. v primerjavi z letom 1980.
Sovjetska zveza ima rekord v objavljanju knjig: 73.999 del, od katerih jih je 37.000 posvečenih znanosti in samo 8.000 literarnim delov. Kar pa zadeva časopise ima še vedno Velika Britanija prvo mesto: 506 izvodov za 1000 prebivalcev. Japonska je napravila največ dolgometražnih filmov (536), za njo pa je na drugem mestu Hongkong (302), nato ZDA (254), Italija (213), in Francija (117). Največ kinematografskih dvoran pa je v SZ (73.800), medtem ko imajo ZDA rekord v številu gledalcev (več kot 2 milijardi). Končno je bilo leta 1961 na svetu 396 milijonov radijskih aparatov in okrog 115 milijonov televizorjev.
zahtevo, da se preneha rasno ločevanje v San Franciscu.
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMifllllllllllllllllllllimillllll
Adjubej o sovjetskih neuspehih v vesolju
MOSKVA, 27. — Vladno glasilo »Izvestija« objavlja »odprto pismo« ravnatelja lista Alekseja Adjubeja, s katerim ta zanika vesti ameriškega tiska, da so razni sovjetski vesoljski .piloti pomrli med samimi vesoljskimi poleti v času od 1959. Pismo, ki je odgovor na »običajno laž« new-yorškega dnevnika »Journal American«, objavlja številna dejstva, ki dokazujejo lažnost takih vesti. >
George Simpson, eden izmed voditeljev NASA, je pretekli teden pred nekim pododborom kongresa v Washingtonu izjavil, da so dokazi za sovjetske neuspehe v vesolju, ni p? hotel navesti podrobnosti. List »Journal American« pa je objavil imena sovjetskih kozmonavtov, ki naj bi pomrli v vesolju.
Adjubej se v svojem pismu o-brača na lastnika verige ameriških listov Hearsta ter mu svetuje, naj da bolje preveriti vesti, objavljene v svojih listih. Vse osebe, ki so v omenjenem listu navedene in ki naj bi bile mrtve, so v ^resnici žive in sploh niso nikoli letele v vesolju. »Kozmonavta« Belokonov in Mibailov sta takoj, ko sta izvedela o svoji »smrti«, prihitela na uredništvo AdjubejeVega lista. Adjubej še zatrjuje, da sta omenjena dva le tehnika, ki opravljata kolavdaci-je raznih aparatov in oblek za vesoljske polete. Ti tehniki ne samo ne letijo v vesolje temveč se sploh ne pripravljajo za vesoljske polete.
Samomor zaljubljencev
NANCY, 27. — V reki Meurthe blizu Nancyja so včeraj našli trupli neke 16-letne deklice in 17-letnega fanta. Mlada človeka sta se vrgla v vodo držeč se tesno za roke ter s skupaj zvezanimi zapestji. V žepu obleke deklice so našli listek, naslovljen na starše: «Dragi starši, prosim vas. da naju nikoli ne ločite. Pokopljite naju skupaj! Zbogom, pozabite naju kmalu!*
Mirna demonstracija proti rasni segregaciji
SAN FRANCISCO, 27. — Okrog 15 tisoč ljudi lz San Francisca — črncev, belcev in orientalcev — se je včeraj udeležilo povorke po Market Streetu, ki se je zaključila z mirnim zborovanjem o civilnih pravicah. Zborovanje Je bilo na trgu pred palačo občinskega sveta. Manifestacijo je organizirala tukajšnja cerkev ter delavske organizacije in imela je tudi podporo mestnih oblasti. Razvila se je povsem mirno In redno pred očmi okrog sto policajev v uniformi in v civi-lu. Demonstracija je bila organizirana v znak solidarnosti s črnci v Birminghamu (Alabama) ter z
Železniška proga Dunaj-Trbiž je vsa elektrificirana
V petek je avstrijski zvezni predsednik dr. Schaerf s slavnostnim aktom v Brucku ob Muri izročil svojemu namenu zadnji e-lektrificirani odsek avstrijskega dela železniške proge Dunaj-Rim med Knittelfeldom in Muerzzu-schlagom na Štajerskem. Z elektrifikacijo tega 91 km dolgega odseka bo ta na avstrijski strani nad 350 km dolga železniška proga v celoti elektrificirana. Z elektrifikacijo so pričeli pred 10 leti in so medtem tudi modernizirali in utrdili progo, da bo odslej dopuščala vlakom tudi brzino 120 km na uro.
Z elektrifikacijo te železniške proge so povsod odstranili tudi telefonske vode nad zemljo in jih nadomestili s kablom pod zemljo. Zastareli in za današnji železniški promet naravnost nevarni kolodvor v Brucku je bil nadomeščen z novim kolodvorom, ki odgovarja vsem zahtevam modernega železniškega križišča.
S popolno elektrifikacijo proge Dunaj-Trbiž bo železniški promet na njej pospešen za nadaljnje pol ure. Potovanje proti Dunaju pa bo postalo še krajše, ko bodo na tej progi stopile v promet naročene električne lokomotive, ki bodo v ravnini lahko razvile brzino do 130 km, čez Neumarkt in Semmering pa 70 km.
Mile kazni
za nacistične morilce
NUERNBERG, 27. — Sodišče v Nuernbergu je obsodilo na prisil, no delo dva bivša nacistična voditelja, ki sta bila obtožena, da sta sodelovala pri pomoru tisočev Židov v Ukrajini med drugo sve-tovno vojno. Joseph Paur, ki je bil v nekem ukrajinskem okrožju šef nemške policije, je bil obsojen na sedem let, Wilhelm Wa-cker, ki je bil tudi ščf policije, pa je bil obsojen na tri leta in osem mesecev. Tretjega obtoženca Otta Kellerja pa go oprostili.
Xenlo Dopplei, 19-letno manekenko iz Salzburga, so izvolili za »Mlss
Avstrija 1963»
Podeljena bo tudi «trofe)a nu-rod ov» za najboljšo selekcija filmov iz posamezne države. V istem času bodo tudi druge pri' reditve, usmerjene k namenu, da se vedno bolj spoznajo h vzljubijo gore z vseh pogledov, kakor tudi raziskovalna dejavnost, ki se nanaša tako na Zemljo kot na vesolje. Kot častni gostje XII. festivala bodo v teh dneh v Tridentu režiserji, alpinisti, raziskovalci, avtorji, igralci ter producenti iz raznih držav, kakor tudi predstavniki diplomatskega sveta.
Umrl je igralec Camillo Pilotto
RIM, 27. — Gledališki in filme ski igralec Camillo Pilotto )e umrl danes popoldne ob 1S,1“ zaradi srčne kapi. Pilotto se ff rodil v Rimu leta 1890. Po diplomo na pravu je vstopil ” skupino Ermeteja Zacconija, pozneje pa je bil član stalnega gledališča Marca Praga v Mila-nu. Uveljavil se je z E m"10 Gramatico in Giacinom Carini-jem, leta 1926 pa je ustanovil lastno skupino z Esperio Spe‘ rani ter igral z Marto Abba »» Mario Melato. Po drugi svetovni vojni je ustanovil skupine 1 Vivi Goi, s Paolom Stoppom, 2 Lillo Brignone in Giannijem Santucciom (1956). Od leta 19$ je sodeloval tudi pri rimskem Pic colo Teatro, leta 1959 pa )e z Lauro Carli ustanovil skupino, ki je igrala detektivke-V svoji dolgi igralski karieri je igral Shakespeara, Pirandel-la, Shawa in D’Annunzia. V filmu je prvič nastopil, ko nh je bilo 24 let; mnogo je sodeloval pri filmih v dobi od 1930 do 1943. Nastopal je precej tudi v letih 1945 do 1954. Njegova dejavnost pa se je rar širila tudi na radio in televizijo. Ko je izvedel za smrt >' pralca, je minister Folchi tako) poslal družini sožalno brzojavko-
Prosvetno ministrstvo odloča o gradbenih dovoljenjih v zelo lepih krajih
RIM, 27. — Zakonita je odločba, s katero prosvetno ministm stvo odredi takojšnjo prekinitev pričetih del v kgkem kraja «pomembne naravne lepote-, f je naveden v posebnem sezn mu, predpisanem po zakonu. Oh' veza zasebnika, da se za gradbeno dovoljenje obrne na nad' zorništvo, nastane s trenutkom, ko so objavljeni omenjeni seznami. Brez pomena je, čč )e kdo prejel od občine gradben0 dovoljenje, če se izkaže, da s° taki seznami že bili pred tem objavljeni. Tako je odločil državni svet ter zavrnil priz'v Enrica Sottinija, obenem pa P°' trdil odločbo prosvetnega ministrstva, da se takoj prekinej® dela (zidanje majhnih vil), h' jih je Sottini pričel v Manerb° del Garda (Brescia).
Proslave Cirila ln Metoda v Makedoniji
Po vsej Makedoniji so kqr sf‘ da slovesno proslavljali tisoč sta let slovanske abecede ter dan 2tt' četnikov slovanskega pismenatva bratov Cirila in Metoda. V šolah, v katerih na dan praznovanja ni bilo pouka, so ob te) priložnosti priredili številne pr°' slave in nastope učencev. Se P°' sebno slovesno so proslavili Pra' znik v šolah, ki nosijo ime obeh bratov. Na številnih akademijah in srečanjih pa so bila tud1 predavanja o življenju in d<du ustanoviteljev slovanskega P*' smenstva.
V Savani nagrajen slovenski slikar
Na veliki III. mednarodni r°z' stavi Pomlad umetnikov v Savani, kjer sodelujejo slikarji d° 30. leta starosti, je bil nagrajen, tudi slikar Andrej Jemec. *'* rija, ki jo sestavljajo znani italijanski kipar Fontana in kritih Marussi, Valsecchi ter Ru mu je podelila umetniško P*fl' keto — nagrado mesta Bol°9ne'
Kam vse vabijo zagrebško Opero Zagrebško Opero so povabil** naj bi drugo leto gostovala prenovljeni Bavarski državni peri z «Erom z onega sveta’’ • Knezom Igorjem-, »Vojno trt m1' rom« ter z delom «Boris Goda’ nov-. Nadalje je zagrebška OPe ra dobila vabilo, naj drugo lat gostuje na nizozemskem fest., valu, dogovarjajo pa se, da _ zagrebški baletni ansambel n“ stopil novembra letos na prve' mednarodnem baletnem festiv11' lu v Parizu.
* * m
H1LSHAM (Anglija), 27- ^ Angleški dramatik John Ost>°r' ne se je v soboto poročil s nelopo Gilliatt, 29-letno časnih®' rico in filmsko kritičarko. Olb°r' ne, ki ima 34 in je eden *z?nl ^ prvih «jeznih mladeničev-, * je sedaj poročil tretjič, njeg°v žena pa drugič.
***
LIZBONA, 27. ~ Po neki oPe’ raciji je v Lizboni umrl P°rlx galski pisatelj Agulino Ribe\r ' Imel je 77 let in njegova P’*'^ teljska kariera je trajala ve kot pol stoletja. Imeli so (7® Iv enega glavnih predstavnih0 portugalske književnosti.
za profesorje in dijake. To so čitanke za osemletke, učbeniki za srednje šole itd. Da, veliko del smo izdali tudi s področja slovstva, v zadnjih treh letih kar 22. Tu sta zastopani češka proza in poezija, posebno dela naših ljudi — pripadnikov češke narodnosti...))
V Daruvaru kot tudi v vsakem naselju daruvarske komune, kjer žive pripadnik češke narodno sti, obstajajo kulturno-prosvet-na društva «Ceška beseda*, «0-bec» itd. ter dramik«, literarne, folklorne sekcije. Izvajajo se ce-
t#' h V*‘j
■ toliko govori o <dtalija nstcem Čudežu*, mislimo gospodar-malone logično, da »e je nanj spomnil tudi film. In kdo Sordija, da nam ga prikaže v veseli, skoroda bolj resnični Ja sliki vidimo italijanskega umetnika ob režiserju De Sici
Začelo se je kar slovesno... Na «Kržadi» so se zbrali
švedskih političnih
Predstavimo moštvi. Najprej, seveda, oženjene, ki pa so žal izgubili
\4 , l ^ ,
KAJ JE DOSEGEL KRUPPOV POOBLAŠČENEC V MOSKVI?
Morda gre celo za obisk ki presega poslovne okvire
Bertholda Beitza je sprejel tudi Uruščov - Izražena želja po dolgoročnih trgovinskih aranžmajih s SZ Zahodnonemške trgov, misije v socialističnih deželah
Potovanje posebnega Kruppo-Ve8a odposlanca, Bertholda Beit-2a, v Moskvo, je med zahodno-'jemškimi političnimi in gospo-aarskimi krogi zbudilo nenavad-n° živalnp zanimanje in števil-komentarje. Čeprav je Bertold Beitz tudi doslej veljal za 'nega med najvidnejšimi pred-havniki ((gospodarske diplomaciji in so ga nekateri pogosto ce-lo imenovali «ministra zunanjih ?adev zahodnonemške industriji, vendar ni nobeno njegovo dosedanje potovanje imelo takš-doga pomena in važnosti, kot tokratno.
Generalni Kruppov pooblaščeno je odpotoval v Moskvo, da tu ponovno sklenil dolgoročni sporazum med Kruppovim podrtjem in SZ. Konec tega leta bo Oamreč iztekla petletnega pogod-na osnovi katere je Krupp dobavljal SZ svoje proizvode. jahodnonemški koncern pa je za-bteresiran na novi pogodbi, s aatero bi si zagotovil vsaj do-•odanjo raven dobav za dobo 8adaljnjih petih let.
osnovi dosedanjega spora-lu,na, so Kruppove dobave SZ taašaie povprečno okrog 15 mi-Jonov mark letno. Po uradno dopotrjenih vesteh, pa se je 8e'tz to pot pogajal o sporazu-j11. v katerega sestavnem delu b’ bilo tudi naročilo kompletne •°varne, oziroma ustreznih stro-«v za proizvajanje sintetičnih Proizvodov, naročilo, katerega Rednost sama znaša nad 50 mi-bjonov mark. Zaradi tega obstali mnenje, da bo novi spora-2um prekosil onega iz leta 1958.
Sicer pa razlogi za tako veliko *animanje Beitzovega potovanja j SZ niso povezani samo s posli, se je o njih v Moskvi pogani. Nekateri znaki kažejo, da to Potovanje ni samo poslovnega ^načaja in tudi ne vezano na J^e ene same firme. Generalni kruppov pooblaščenec je bil ob Priliki svojega obiska sprejet tudi od Kruščova, ki je z njim “»el daljši pogovor na štiri oči. Poleg tega se je sestal še z nekaterimi najvišjimi predstavniki SZ, kot n. pr. s prvim namestni-bom ministrskega predsednika, Kosiginom, ministrom za zunanjo trgovino, Patoličevim, namestnikom ministrskega predsednika, RudoVnim idr.
V zahodnonemškim političnih *rogih pripisujejo temu velik po-b161). Se prav posebno glede na dejstvo, da so za obiske v notranjosti SZ Beitzu dali na razpoko osebno letalo Hruščova.
Sam Beitz pa je — ko se je Vrnil — izjavil, da so razgovo-r’ zadevali «zelo važna vpraša-bja, katerih rešitev ni enostav-na. vendar smo se tej rešitvi Približali. «Same razgovore je °značil za »dolge in pozitivne*, Vendar se je ognil odgovoru na vPrašanje, ali so ti razgovori Presegli gospodarske okvire. O-Psžena je bil tudi njegova izja-Va, s katero se je on izrekel v Prid dolgoročnih trgovinskih a-ranžmajev s SZ.
To je tudi razlog, da v bon-*kih političnih krogih pripisujejo obravnavanemu obisku izreden gospodarsko-politični pomen. *b k.jub temu, da je zahodno-bemška vlada še pred kratkim 'brekla obisku vsakršen večji po-bien, je zahodnonemški uradni Predstavnik kmalu zatem izjavil, d* se je Beitz o rezultatih svojega potovanja razgovarjal z drevnini sekretarjem zunanjega biinistrstva, Lahrom. Pa tudi vest, Po kateri je Beitza imel sprejeti Adenauer, a je bila potem dekantirana, se zdi, da ni brez Osnove.
Zanimivo je, da je uradni pred-8lavnik zahodnonemške vlade Potrdil tudi vest, po kateri bi zahodnonemška vlada v kratkem imela odposlati v Budimpešto svojo trgovinsko misijo, čeprav je še pred kratkim demantirala, da bi z Madžarsko vodila trgovinska pogajanja. S tem v rvtzi je bila podana izjava v kateri je rečeno, da je imenovanje trgovinske misije v Budimpešti povezano z željo «za normalizacijo stikov s kar največjim številom dežel*. Obenem je bilo sporočeno, da so zaključe-ba pripravljalna dela za imenovanje trgovinske misije v Varšavi, kot je bilo določeno v nedavno sklenjenem trgovinskem sporazumu s, Poljsko.
Poleg namenom in* korakom za bormalizacijo odnosov s Poljsko 'b Madžarsko, pa v zahodnonem-*ltih političnih in gospodarskih krogih — kljub pridržkom, ki
jih bili izrazili uradni predstavniki zahodnonemške vlade pripisujejo, kot rečeno, še prav poseben pomen razgovorom, ki jih je Beitz imel z najvišjimi sovjetskimi predstavniki.
Enostranska prepoved izvoza brezšivnih cevi v SZ, ki jo je bila sprejela zahodnonemška vlada, je povzročila — kot znano — zelo ostro reakcijo sovjetske vlade in veliko zaskrbljenost zahod-nonemških poslovnih krogov. Dejstvo, da Beitz kljub temu v Moskvi ni našel zaprtih vrat, je bilo zaradi tega v zahodnonemških poslovnih in političnih krogih sprejeto z velikim olajšanjem in ocenjeno kot znak, da SZ na bonske ukrepe ne namerava odgovoriti z enakimi diskriminacijskimi zunanjetrgovinskimi u-krepi.
Težnja zahodnonemških poslovnih krogov za izboljšanjem svojih trgovinskih zvez s SZ in ostalimi socialističnimi deželami je postala posebno močna in izrazita zaradi žaskrbljajočega raz-
voja zahodnonemške zunanje trgovine. Najnovejši statistični podatki pravijo, da je uvoz Zvezne republike Nemčije v socialistične dežele ponovno znatno padel. V prvem tromesečju letos je celotni izvoz v te dežele znašal vsega 361 milijonov mark, kar je za 27 odstotkov manj kot v istem razdobju lanskega leta. Ta veliki padec je posledica znatno zmanjšanega izvoza v SZ in LR Kitajsko.
Zaradi tega so v zahodnonemških poslovnih in političnih krogih z velikim zadovoljstvom sprejeli vesti v zvezi z Beitzovim obiskom v SZ. Poleg tega je ta obisk tudi omogočil, da se ponovno poudarijo zahteve, naj zahodnonemška vlada, v okviru svojih teženj za ((normalizacijo odnosov s kar največjim številom dežel*, v najkrajšem času tudi stori ustrezne korake, ki se ne bodo končali samo s sklenitvijo trgovinskih sporazumov s poljsko in imenovanjem trgovinske misije na Madžarskem.
PREOSTALA BO TEDAJ LE VELIKA BRITANIJA...
-------f- -rita ----------------
v
Švedska se pripravlja na preusmeritev - v prometu
Da m bi več vozili po levi, pač pa po desni, kot drugod v Evropi, bodo imeli kakib 50 milijard in šc več stroškov - Ura «X» nekje v začetku leta 1967
pr
TRADICIONALNA PRIREDITEV NA PROSEKU
-e—*-
Za Angleže je znano, da so zelo konservativni in da se kot klop držijo svojih tradicij. Zaradi tega nekako neradi priznajo tujcu, da ima kaj, kar je boljše od njihovega in če ga vendarle posnemajo, storijo to nekako skrivaj, da bi mu tega ne priznali. Za Švede pa ve. lja mnenje, da se radi navza mejo nečesa, kar najdejo na tu jem dobrega, da pa hkrati marsičem prednjačijo pred dru gimi. In vendar imajo tudi Sve di nekaj skupnega z Angleži: ne radi se ločijo od kake svoje «po sebnosti*. Ena posebnost je n Švedskem tudi ta, ki je skup na z angleško, da vozijo pr njih po levi strani ceste in ne p desni kot je v navadi po vse ostali celinski Evropi in tudi po večini sveta. Svet in z njo Ev ropa pa postaja vedno manjši To tudi na račun ((pretakanja* milijonov ljudi iz ene dežele v drugo. Pomislimo le na tujski promet, na poletne mesece, ko srečujemo na cestah karavane vozil z vsemi mogočimi evidenčnimi tablicami. In v teh primerih niti Angležem niti
Švedom, ki sedijo za volanom, ne more biti prijetno, ker so naučeni voziti po levi. Posledica tega so češče globe in tudi prometni incidenti.
Končno pa so se v Stockholmu vendarle odločili, da se odpovedo svoji že zdavnaj uzakonjeni «navadi» m da se «poevropijo». Švedski parlament je izglasoval zakon o preusmeritvi vožnje in s 1967. letom bodo švedska motorna vozila začela voziti po desni strani cest, kot v ostalih deželah celinske Evrope.
Zadeva bi ne bila — na videz — tako pomembna, saj bi bilo dovolj izdati zakon. Nak, tako enostavno pa ni. Zadeva je veliko bolj zapletena in po predvidevanjih strokovnjakov bodo stroški te ((malenkostne)) spremembe stali Švede nad 50 milijard lir v naši valuti.
Ze ob koncu vojne je bila predložena švedski vladi zahteva naj spremeni stran vožnje. Avtomobilske zveze in strokovnjaki so predvidevali, da se bo avtomobilski razvoj po vojni naglo razvil in da se bo vsako zavlačevanje s tem hudo ma-
OBISK PRI ČEHIH V DARUVARSKI KOMUNI
Kaj pomeni narodna manjšina
v socialistični stvarnosti
Od šole vseh vrst, do zelo aktivnih prosvetnih društev - Enakopravno zastopstvo v vseh upravnih ustanovah - Manjšina, ki ni več manjšina
DARUVAR, konec maja. — Ce v bližini Kutine krenemo z avtomobilske ceste Zagreb-fieograd na levo in	vozimo	proti	vzhodu,
pridemo kmalu do Pakraca, nato krenemo	proti	severu	in kaj
kmalu smo v Daruvaru. Daru-var ni velik, je pa zanimiv. Po cestah tega majhnega mesta pogosto čujemo češko besedo. V trgovinah, na ljudskem odboru, na odru domačega gledališča’, povsod slišimo češko, besedo. In ne samo tu. Mali Jan Kačmarčik obiskuje	osnovno	šolo,	kjer je
pouk v češčini, Ruženy Zilkova hodi v češ1 o gimnazijo; še manjši Zdenko Kupecky hodi v češki otroški vrtec. Učbeniki so v češčini,	učitelji	in profesorji,
prav tako pripadniki češke narodne manjšine, so se izšolali na pedagoški akademiji v sosednem Pakraou, ali pa na filozofski fakulteti v Beogradu in sicer na katedri za č'"š^i in sjovaški jezik. V središču' mčsta se vrti rotacija, kjer se tiska «JednoU», glasi'o češkoslovaške zveze v SR Hrvstski.
Daruvarska komuna šteje 38 tisoč prebivalcev, 900Q teh so če. ške narodnosti. Od tod šole. list in druge ustanove, kjer se govori in uči v češčini: lastni jezik, narodnost, nacionalna kultura...
Ko smo se znašli v biblioteki, ki je bila ustanovljena za pripadnike češke narodnosti in šteje 40.00 knjig, smo našli tudi novo ustavo SFR Jugoslavije v češčini. Tajnik češkoslovaške zveze v SR Hrvetski Dnležal nam je v zvezi s tem rekel:
((Skoraj vsak odrasel državljan češke narodnosti poznti u-stavo svoje jugoslovanske socialistične skupnosti. Pozna jo, ker je p njej ' razpravljal, kaj ..predlagal, sodeloval v‘splošni ljud-‘ ski ustavni debati. Kot vsak drug ..državljan je v vsem ena-kojjtAeft, povsofl, na vsakem področju družbene dejavnosti: kot proizvajalec, član delavskega sveta, socialistične zveze in zveze komunistov, na pr. kot predsednik občinskega odbora socialistične zveze, kot podpredsed-
Ker se že skem, je boljši od luči...
OVEN (od 21.3, do 20.4.) Pridobili si boste simpatije osebe, ki ste se * njo pred kratkim seznanili. Vaši Predlogi bodo sprejeti z zanimanjem, bik (od 21.4, do 20.5.) Plodno sodelovanje ln razumevanje z običaj-dimi sodelavci. Začeti boste ceniti boljšalo. Pridobili sl boste simpati-
HOROSKOP
.......................m,mi m......................1 ................»>»■......................................
se tudi na svojo osebno korespondenco.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaši dohodki bodo občutno narastll. Razumevanje osebe, ki jo ljubite, vam bo v uteho.
KOZOROG .(od 21.12. do 20.1,) O-mahovanje iti neodločnost Vam ne bosta v ničemer koristila. Prejeli boste darilo, ki ga že dolgo pričakujete.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka dobra zamisel vam bo pomagala rešiti važno poslovno vprašanje. Ognite se kateremu si bodo pogovoru.
RIBI (od 20.2. do 20,3.) Ne bodite pretirano strogi v odnosu do neke mlajše osebe. Ce se bo neki vaš prijatelj pokazal pretirano napadalnega, ne jemljite tega preresno.
'h spoštovati neko osebo, kljub nje-ni mladosti.
DVOJČKA (od 21.5. da 22.6.) Srečno boste Izpolnili neko izredno zapleteno nalogo. Uspeh nekega družinskega člana vas bo spodbudil k delu,
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dosegli Poste lep osebni uspeh. Sreča v pogledu srčnih zadev, če niste Se vezani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dokajšnje herazpoloženje v delu, vendar samo v teku jutra, popoldne se bo to Iz-
je vseh
DEVICA (od 23,8. do ,22.9,) Ne dovolite, da bi vas kdo motu pri opravljanju važnih poslov. Imeli boste srečo pri igri.
TEHTK Sklenili
poslovni sporazum. Vse vaše
nosti se vam bodo zdele prijetne ln zabavne.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pomanjkanje enotnosti pogledov med sodelavci utegne postati zelo škod-
m- % .#■
ni sporazum. Vse
do
zelo
nik ljudskega odbora daruvan-ske občine...*
«Ustava, kot je znano — je nadaljeval Doležal — jamči in poudarja pravice posameznih narodnosti glede uporabe jezika in izražanja ter razvijanja lastne kulture, nadalje glede vzgoje in izobrazbe v lastni kulturi, kot tudi glede drugih pravic, s katerimi se zagotavlja njihov enakopravni položaj v današnji družbi. Sicer pa so formulacije teh pravic in sklepov že zgodovinske*.
Da, zgodovinske, ker so vsg-boVtme v- vseh dosedanjthr jugoslovanskih ustavah, Za njimi je bogata ustvarjalna jugoslovanska praksa: 19 Jotskih ustanov, kjer se poučuje v ceŠkfem jeziku, začenši z otroškim vrtcem, osnovno srednjo ter tudi višjimi šolami.
«Tu je 56 učiteljev, mislim v daruvarski komuni, ki poučujejo 1050 dijakov in šolarjev* — je nadaljeval Doležal. Svet za prosveto in šolstvo SR Hrvatske štipendira štiri študente pedagoške akademije v Pakracu, daruvarska komuna pa prav tako štiri.
Našemu razgovoru se je pridružil še glavni urednik «Jed-note* Božidar Grubišič.
»Jednota* je postal popularen politično-informativni tednik za pripadnike češke in slovaške narodnosti. Ne čitajo ga le v daruvarski komuni, pač pa tudi v bjelovarskem okraju in drugod, kajti pripadnikov češke narodnosti je v Jugoslaviji okoli 30.000.»
Toda »Jednota* ni sama. Pred nami je »Naj koutek* s podnaslovom «časopis pro češki deti a mladež*. Nadalje je tu ((Češki narodni kalendar*. Vse to tiskano tu v Daruvaru.
nimamo zelo intenzivno izdajateljsko dejavnost — je poudaril Grubišič. — Od predlanskim je izšlo 36 različnih priročnikov
so
letih
češka
dela
češke
Izvajajo se celo operete. Opereta «Šladeci» je doživela Sest uprizoritev in ogledalo sl jo je 4000 dseb, V dveh letih je 25 čeških prosvetnih društev uprizorilo 234 odrskih del. V eni sami folklorni prireditvi sodeluje tudi po 700 mladeničev in deklet. Po naseljih komune kroži — poleg stalnih bibliotek — še 35 potujočih bibliotek.
Te ustanove, kot vse druge, ki so na razpolago državljanom češke narodnosti in v katerih oni uresničujejo svoje pravice do izražanja lastne nacionalnosti in nacionalne kulture, pa niso izolirane, niso izven jugoslovanskega splošnega razvoja, pač pa nosijo pečat jugoslovanske družbene stvarnosti: nosijo socialistični pečat in se vključujejo v splošne tokove jugoslovanske družbene skupnosti. Primer:
V krajevnih odborih daruvarske komune je 92 članov, pripadnikov češke narodnosti; v šolskih odborih 108 članov češke narodnosti. Nedavno je na zborih volivcev in delovnih ljudi kandidiralo 29 državljanov češke narodnosti samo v daruvarsko občinsko skupščino. Mišo Kme-cik pa je -kandidat za republiški svet sabora. Potemtakem je razumljivo, da se tu ne govori več o »nacionalni manjšini,* pač pa je to svobodna in enakopravna skupnost, ki živi in se razvija v novi družbi, kjer uživa vsestransko podporo.
Ko zapuščamo Daruvar, gledamo pročelja hiš, ki so vse čista, kot bi bila včeraj prepleskana. In gledamo zastave ter plakate ((Glasujmo za najboljše*. Pripravljajo se namreč na volitve. In ko nas pot pripelje skozi daruvarsko vas Končanico vidimo napis:	«2aci češke za-
kladni školy»; dijaki češke srednje šole udarniško delajo na cesti, ki vodi v njihovo vas.
F. F.
Raziskovanje porekla in nastanka bliskov
Inženirja elektronike, dr. Robert L. Walker in dr. Walter Evans, z univerze v Arizoni, sta na visokem planinskem vrhu sleherni večer postavljala svoje raziskovalne naprave. Cela dva meseca sta lansko leto, v času poletnih -neviht, odhajala v nekakšno nenavadno ter izredno nevarno zasedo, da bi z razdalje vsega kakih sto metrov prežala na -t- bliske.
S pomočjo posebnega teleobjektiva sta v časovnin presledkih pol milijontinke sekunde posnela vrsto bliskov. Iz teh posnetkov je bilo moč ugotoviti celo njihovo debelost.
Večina učenjakov je bila pred tem prepričana, da je debelost strele znatno večja, kot so to ugotovili Walkerjevi in Evan-sovi posnetki. V resnici pa strele, kot kažejo slike, niso debelejše od 3,5 centimetra.
Učenjake je vedno zanimala tudi temperatura bliskov. Lansko poletje sta dva sovjetska raziskovalca ugotovila, aa ta temperatura doseže tudi do 20.000 stopinj Celzija. To sta ugotovila s pomočjo spektralne fotografije. Kasneje je ameriški raziskovalec, Leon Salanave, uporabil popolnejšo metodo, pri čemer je ugotovil, da ta temperatura znaša tudi od 25.000 do 30.000 stopinj..
Zdaj pričakujejo odgovor na vprašanje o poreklu in nastanku bliska. Nekateri ameriški učenjaki menijo, da so to že odkrili, namreč, kako blisk nastane. Odkrili so, da dež nevihtnega oblaka odnaša s sabo negativni električni naboj. Sam oblak ostane nabit pozitivno. Tako med negativno nabito viago, ki pada proti Zemlji, in nasprotno nabitim oblakom prihaja do izenačenja napetosti v obliki bliska.
Waiker in Evans snemata svoje bliske na vrhu 3000 metrov visokega Mount Bigelowa v kalifornijskem pogorju Santa Ca-talina. Tu udarja največ bliskov na vsem ameriškem kontinentu. Najpogosteje v televizijski stolp na samem vrhu. Zato sta tu postavila posebne kamere, ki vse to snemata s posebno kratko osvetlitvijo.
ščevalo, ker bodo stroški za takšno spremembo iz leta v leto naraščali. Toda Švedi so o$ta* li pri »starem* in zadevo odlašali, dokler se ni na Švedskem nabralo nad milijon in pol mo-tornin vozil, dokier ni Švedska prišla na prvo mesto v Evropi v odnosu med prebivalstvom in motornimi vozili. Koj po vojni je hilo na Švedskem komaj 96.000 motornih vozil in tedaj bi bili stroški za preusmeritev vožnje razmeroma nizki, stali bi verjetno komaj eno milijardo, danes bodo stali 50 milijard...
Kako to, da so na Švedskem tako zavlačevali?
Predlogi za spremembo prometnih predpisov so se v mi-nulih osemnajstih letih od konca vojne do danes pogosto, rekli bi stalno, ponavljali. Storilo se pa ni nič, in to iz — političnih razlogov. To zveni čudno. In vendar je tako. Zakaj?
Nobena od
strank ni hotela prevzeti odgovornosti za izvedbo tega u-krepa, ki je vsaj pri 30 odst. švedskih volilnih upravičencev nepriljubljen. Leta 1956 so izvedli celo referendum o tem, toda pri njem je sodelovalo komaj 25 odst. upravičencev. Ij» tako so se šele švedski socialni demokrati, ki so končno dobili absolutno večino v obeh domovih parlamenta, toliko opogumili, da so predložili zakonski predlog, ki je bil pred kratkim sprejet.
Sedaj se bodo začele priprave za reformo. V prihodnjih letih bodo izvršene vse priprave, da bo nekega dne leta 1967 ob določeni uri stopil v veljavo novi zakon o cestnem prometu. Kdor si v duhu zamisli oni trenutek, bo prav gotovo uvidel, da stvar ne bo enostavna. Za to operacijo bodo, poleg policije, poklicani na pomoč tudi vojska ter pripadniki civilne zaSčite. Vlada računa, da bo treba tedaj ustaviti ves promet vsaj za dve uri, da bi mogli zamenjati cestnoprometne napise, se-mafore in še marsikaj drugega. Predvideva se nadalje, — in to je povsem razumljivo — da se bo ta operacija izvršila ponoči, ko je promet manjši, po vsej verjetnosti neke noči med soboto in nedeljo, in da bodo dali znamenje za »preusmeritev prometa* z zvonovi in sirenami. Prav tako je predvideno, da bodo skozi en mesec znatno o-mejili brzino vožnje, verjetno na samih 30 km na uro po mestih in 60 km na uro izven mest.
Stroški za vso to reformo se zdijo na prvi pogled ogromni, toda ne smemo pozabiti, da bodo morali na pr. zamenjati vrata na vseh avtobusih, da bodo morali začeti s sistematično kampanjo povsod, začenši v šolah, po radiu, po televiziji. Razen tega bodo ob tem ukinili vse tramvaje, kjer jih ne smatrajo več za sodobno prometno sredstvo. Seveda se bodo tega lotili že prej.
Da nam bo slika o tem bolj jasna, bomo navedli še sledeči podatek; Ce se bo motorizacija na Švedskem nadaljevala, kot doslej, in nič ne kaže, da bi se ne mogla, bodo na Švedskem leta 1967 imeli na cestah že dva milijona motornih vozil, to se pravi po eno vozilo na vsake tri osebe in pol. Potemtakem bi bila Švedska prav gotovo mnogo bolje storila, če bi se te pre-osnove lotila koj po vojni...
Na «Ravni» so se spoprijeli spet poročeni in neporočeni
z godbo na čelu
Mladi, neocenjeni, so upravičeno zmagali in so zato veseli
Slo je pa kar zares, kot na svetovnem prvenstvu, ali približno tako .
Seveda ni manjkala poročevalska služba. Baje je bil tu tudi nekdo Iz daljnega Tokia
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Ansambel Frahco Valllsneri; 17.20: Lahka glasba; 18.00; Italijanščina po radiu! 18.15: Umetnost,
TOREK, 28. MAJA 1963
22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih: 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija: 10.30: Sola; 11.00: Giro dTtalta: 11.45:
Slovenija
4.00: Dobro jutro; 8.05: iz oper romantičnih mojstrov; 8.40: Kvartet Jožeta Prlvška; 8.55: Radijska Sola; 9,25: Narodne pesmi; 10,15: Konjovič:	Koštana; 10.40:	Rapid
Speech:	10.55:	Nova popevka;
11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.15: Od
Koneeftt .13,16 4n 13.55r Giro d’ita* Zadovoljni Kranjci; 12.30: Od me-;	.	.	,	... , .	lla; 14.55: Vreme na ital. morjih; i0dije do melodije; 13 15: Obvesti-
književnost n prireditve, 18.30:	15 I5. Likovna umetnost; 15.30: No- la; 13 30: Borodin 3. dejanje »Kne-
Iz del dunajskih .klasikov; 19.00'	-	................—--------*-----•-	-	-	---- -	-	- —
Pisani balončki; nato Ameriški mo- *,*'■ P-’ Proc^m' zz^naiml
tiVw„?° °° SP°rrf: 20 f ' VST 7.25!#k^ce*ff[9T0:ZOdd^ z VVilliamsom, Conme Francis In lav€*. M Po di
' m %
z «50 BMngers and 5 Guitars*; 21.00: Leopardi: Morami spisi;' nato Ansambla Verchuren in The Letter-men; 21.40: Pianist Bruna Sebastig-nutta; 22.00: Misli in nazori; 22,18: Plesna glasba; 23,00:	Trobentač
Clifford Brovvn.
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00: A. Boccardi »LTrredenta*; 14.30: Jazz. •
lave«;
Giro d! pojAotbv »La Mglia dl lorlo*
ple-Inšlajie; za depo dnevnih vesteh
Sknthneiltalno AnnunziO:
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Rita Pavone; 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Pisan program; 10.40: Za glas ln orkester; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Skladbe za godala: 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Giro d‘ltalia: 17.15: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50; Giro dTtalla;
za Igorja*; 14.05: Radijska šola; 14,35: (Romantični valčki*; 15,15; Zabavni imemiezzo; 15.30: V to-tek na svidenje; 16.00: Vsak dan za v«e; 17.05: Koncsrt po željah; 18,00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Narodi v svojih pesmih; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Igra Zlat-* ko Balokovič; 20.15: Radijska igra; 21.05; Serenada za godala; 21.20; Naš nočni kalejdoskop; 22.15: Od popevke do popevke; 23.05; Romantični plesalcem; 23.20: Skupni program JRT.
Ital. taleviiija
8.30, 12.15 In 14.15: Sola; 16.00: Giro dTtalla; 18.00: Program za 19.00:
Koper	box; 18.35: Enotni razred; 18.50:	najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19,15.
C*	ni„h,. ,,nn. o. VaS1 izbranci; 19.50; Giro dTtalla; Slikarstvo, kiparstvo in arhltektu-
avtorji; 12.00 in 12,50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri ln ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola ln življenje; 14,50: Na programu Brahms; 15.30: Koračnice; 16.00:	Prisluhnimo Jim skupaj;
16.30: Tretja stran; 16.45: Operni koncert; 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Carla Boni; 19.30; Prenos RL; 22.15:	Orkester Franca Rosollna;
Jazz.
III. program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Blocho-ve skladbe; 19.15: Nemška kultura; 19.30:	Vsakovečerni koncert;
20.30: Revija revij; 20.40. Szyma-novvski: Koncert, opus 61; 21.00: Fiavio Testi: (La Celestina*.
23,00: Pesniki v svoji dobi; 23.40: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 22.10: (Caravels* in »Reno Jazz gang»; 22.45: Potovanja Johna Gunthera; 23.10: Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.

Vreme včeraj; najvišja temperatura 29.5, najnižja 19.7, ob 19 uri 23.2jzra6r»i tlak 1013.6 pada. vlage W odst., nebo 7/10 pooblačeno morje imi*io. temperatura morja 18.l stopinje.	T
28. maja 1963
Tržaški dnevnik
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Premoli za posmi sutmue plošče na pročeilo zlmbsne«vlita Triste»
Občinski odbor naj posreduje proti odpustom in postopni likviduciji podjetju Crune-Orion * Protest sondi prihodu križurke «Lit tl e Rock
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci predložili županu in raznim odbornikom vrsto zanimivih vprašanj. Tako je svetovalec Burlo (KPI) predložil pismeno vprašanje naslovljeno na župana, v katerem ga opozarja na napovedane odpuste v to vami Crane-Orion v industrijskem pristanišču, kjer naj bi odpustili 85 delavcev in 15 uradnikov. Svetovalec Burlo poudarja v svojem vprašanju, da pri tem ne gre sa mo za običajni sindikalni spor med delavci in delodajalci, ampak sega vprašanje mnogo dlje in postavlja v nevarnost celo obstoj tovarne, ki je dobila 405 milijonov lir posojila iz rotacijskega sklada Vsako zaprošeno posojilo so lastniki utemeljili z nujnostjo povečanja delovanja in okrepitve naprav. Sedaj pa se izgovarjajo, da nimajo naročil, kar da slutiti, da nameravajo morda celo postopno zapreti tovarno. Zato se svetovalec obrača na župana s prošnjo, ali ne meni, da bi bilo potrebno, da bi občinski odbor posredoval v tej zadevi ,da se prepreči nevarnost odpustov in morebitne . popolne za pore tovarne.
Komunistični svetovalec inž. Cuf-faro pa je vprašal župana, ali se mu ne zdi primemo, da bi na pristojnem mestu tolmačili zaskrbljenost javnega mnenja zaradi prisotnosti v tržaškem pristanišču a-meriške križarke «Little Rock*, ki Je oborožena z raketami z atomsko konico. Svetovalec je poudaril, da prisotnost tega smrtnonosnega orožja v tržaškem pristanišču škoduje koristim Trsta in razvoju tržaškega pristaniškega prometa z vsemi deželami sveta. Zupan mu je odgovoril, da omenjena križarka nima na krovu raket z atomsko konico, ampak da ima samo protiletalske rakete. Sicer pa moramo povedati, da županov odgovor ni povsem točen. Čeprav so rakete protiletalske, vendar nosijo atomsko konico.
Nato je socialistični svetovalec dr. Pincherle opozoril župana, da bo prihodnjega septembra poteklo 20 let od začetka osvobodilne borbe in ga vprašal, ali ne bi bilo primemo, da bi občinska uprava poskrbela za postavitev spominske plošče na pročelju zloglasne «Villa Triste» v Ul. Bellosguardo. Dr. Pincherle je poudaril, da so tam funkcionarji kvesture, med katerimi je bil tudi zloglasni Collotti, mučili italijanske in slovenske antifašiste, med katerimi so bili tudi slavni predstavniki julijskega CLN in Osvobodilne fronte. Zupan mu je odgovoril, da bo sicer omenjena stavba baje v kratkem porušena, da pa se bo občinska uprava zanimala, da se postavi spominska plošča omenjenim antifašističnim žrtvam v kakem drugem kraju, ali pa v Rižarni, kjer Je našlo smrt mnogo ljudi, ki so jih mučili v Ul. Bellosguardo.
bili dve listi. Na prvem mestu je lista «Za obnovo Delavskih zadrug*. Glasovalo bo nad 16.300 članov. V prihodnjih dneh jim bodo poslali na dom glasovnice, ki jih bodo morali vrniti do prvega julija.
Seja predsedstva SKGZ
Sinoči se je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je razpravljalo o uspešnem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze ’n podčrtalo velik pomen prosvetnega delovanja. Predsedstvo je posebej razpravljalo o odnosih z drugimi prosvetnimi organizacijami in v tej zve-
zi sprejelo jasno stališče.
Nato je bilo govora o nekaterih vprašanjih, ki se nanašajo na šolstvo in predvsem o uvedbi enotne srednje šale. To vprašanje je vedno bolj pereče in je nujen enoten nastop predvsem vseh šolnikov, istočasno pa vse slovenske javnosti, saj gre za uveljavitev zakona, ki mora izboljšati šolski sistem in zato tudi položaj slovenske šole.
V nedeljo 9. junija bo združitveni občni zbor goriške in tržaške Dijaške Matice, ki se bosta združili v enotno močnejšo ustanovo, ki bo lahko še boljše skrbela za učečo se slovensko mladino. Pred sedstvo je tudi sklenilo, da’ se bo izvršni odbor SKGZ sestal v četrtek 13. junija.
OB 19. OBLETNICI NACISTIČNEGA ZLOČINA
Spominska svečanost ob spomeniku pri Proseku
Govorila sta poslanka Marija Bernetič in Eugenio Laurenti - Položitev vencev partizanskih organizacij
Dane*, TOREK. 28. maja
Gojka
Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.42. Dolžina dneva 15.2.0. Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 0.35 Jutri, SREDA, 29. maja
---------—^-------------H
Kot vsako leto, je proseški enotni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in ANPI priredil v nedeljo ,na Proseku ob spomeniku desetim talcem skromno spominsko svečanost ob 19. obletnici nacističnega zločina. K spomeniku, postavljenem na kraju, kjer je nacistični okupator iz maščevanja pobesil deset nedolžnih žrtev, deset zavednih antifašistov in rodoljubov, so položili vence predstavniki Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, ANPI in FIAP, v imenu katere sta se svečanosti udeležila dr. Pincherle in Martone.
V slovenščini je spregovorila poslanka Marija Bernetičeva, ki se je s toplimi besedami spomnila žrtev antifašistične borbe, v kateri se je skovalo bratstvo med Italijani in Slovenci, obenem pa tudi obsodila vsa prizadevanja reakcionarnih sil, da bi uničile dragocene pridobitve antifašistične in antinacistične borbe naših
OBČNI ZBOR ZVEZE DEPORTIRANCEV IZ NACISTIČNIH TABORIŠČ
Bivši interniranci morajo še 'vedno trpeti krivice
Pozdravi tržaškega tajništva FIAP in voščilo predsednika sen. Parrija - Izvoljen nov odbor
iJs-Mi
Pogled v dvorano med občnim zborom Zveze deportirancev iz nacističnih taborišč
Po še nekaterih drugih vprašanjih, o katerih bomo poročali prihodnjič, je občinski svet potrdil veliko število upravnih sklepov, ki jih je odobril občinski odbor.
Kot zadnja točka včerajšnje seje Je bila na vrsti razprava o resoluciji, ki jo je svoj čas predložil mi-sovski svetovalec Ferfoglia, v kateri zahteva, naj bi se občina zanimala za potrebe prebivalstva na Opčinah. Resolucija ugotavlja, da se Opčine stalno širijo, kar povzroča veliko pomanjkanje šolskih prostorov in drugih služnosti. Prav tako predlaga naj bi ustanovili ambulanto za prvo pomoč, odprli še eno lekarno, zgradili ljudska stanovanja in razne druge naprave, ki so potrebne za normalen razvoj življenja v tako velikem naselju. Hkrati pa priporoča tudi, naj bi bodoče gradnje na Opčinah uredili tako, da bi bile v skladu ne samo z regulacijskim načrtom ampak sploh z značilno kraško okolico. Diskusija o tej resoluciji se bo nadaljevala na prihodnji seji.
Priprave za volitve v Delavskih zadrugah
Včeraj je zapadel rok za predložitev kandidatnih list za obnovitev upravnega sveta Delavskih zadrug. Ze snoči se je sestala volilna komisija, ki je predlagala vso dokumentacijo. Predloženi sta
V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Di Vittorio na sedežu CGIL prvi redni občni zbor Zveze deportirancev iz nacističnih taborišč. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov in članic, ki so odobrili delovanje in poročila dosedanjega odbora, razpravljali o perečih vprašanjih in zvolili nov odbor. V novi odbor so bili izvoljeni Emesto Arbanas, Antonio Abram, Josip Bolčič, Sta-nislao Balbi, Albin Bubnič, Mirko Kosmina, Pino Cattaruzzi, Giuseppe Fornasar, Giuseppe Fon, Spartaco Jachsetich, Miro Kette, Fran Rauber, Giovanni de Man-zini, Giovanni Postogna, France-sco Russignan, Anton Skarabot, Nerina Ursini in Dora Zaccaria.
Občnemu zboru je v imenu tržaškega tajništva FIAP poslal prisrčne pozdrave dr. Pincherle, ki ie tudi sporočil pozdrav in voščilo predsednika sen. Parrija.
Po uvodnem nagovoru in pozdravu članom predsednika de Manzinija je imel poročilo tajnik Postogna, ki je predvsem poudaril, da morajo bivši interniranci še vedno trpeti krivice, čeprav je minilo že 18 let od konca vojne. Sele aprila je bil v Uradnem listu objavljen zakon glede odškodnine, toda podrobna navodila za izplačilo bo vlada šele sestavila. Razen te materialne plati pa se godijo še vedno druge krivice tistim, ki so bili žrtve nacifašiatič-nega nasilja, medtem ko se še mnogi vojni zločinci svobodno kretajo in si z raznimi kupčijami kopičijo bogastvo. Nato je Postogna na kratko prikazal delovanje odbora v preteklem letu. Tako je brnenji, da sta se dva člana odbora udeležila vsedržavnega kongresa v Firencah, na katerega so prišli tudi zastopnik vlade, prefekt, župan itd., medtem ko se pri nas noben predstavnik oblasti ne zmeni za vabilo. Prečital in obrazložil je omenjeni zakon od aprila in pripomnil, da bodo vsoto, ki jo je dala nemška vlada (nekaj nad 6 milijard lir) razdelili samo tistim-, ki so bili internirani v uničevalnih taboriščih v Nemčiji, ali pa njihovim svojcem. Vse-
kakor pa je dobro, da se interesenti že zdaj zanimajo, da bodo dobili potrebna potrdila. 2Ja to naj se obrnejo n* tajništvo zveze v Ul. Zonta. Prav tako je važno, da se bivši interniranci zanimajo za priznanje pokojnine, oziroma invalidnine na podlagi zadevnega zakona od leta 1961. Vsi bivši interniranci, ki občutijo posledice internacije, naj napravijo prošnjo.
Govornik je tudi omenil posredovanje odbora pri vladnem generalnem komisarju dr. Mazzi, ki je obljubil, da bodo oblasti nudile pomoč bivšim internirancem, ki so v slabih gmotnih razmerah ali zelo bolni. Posebno priporočilo pa velja za ženske, ki so bile v internaciji podvržene raznim poskusom in čutijo zdaj kakršne koli posledice. Cimprej naj se javijo na tajništvu, da bodo njihov primer sporočili na pristojno mesto.
Odbor se je zavzemal, da bi Rižarno proglasili za narodni spomenik kot uničevalno taborišče, imel je stike s sorodnimi organizacijami v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji, poslal je protestno brzojavko zaradi usmrtitve španskega naprednega voditelja Grimauia in je poslal mednarodnemu Rdečemu križu večje število formularjev glpde potrdil o internaciji. Potrebno je, da se bivši interniranci, ali svojci žrtev v teh taboriščih, zglasijo na tajništvu zveze in izpopolnijo zadevni obrazec. To naj storijo čim prej.
Prof. Fran Rauber je spregovoril v slovenščini in je predvsem poudaril, da ta občni zbor potrjuje in dokazuje umestnost in potrebo take organizacije^ ki se zavzema za vse zadeve, ki se tičejo internirancev. Tudi on je omenil kongres v Firencah, sodelovanje tamkajšnjih oblasti in brezbrižnost tukajšnjih.
Sledila je diskusija, med katero so člani spraševali za nekatera pojasnila glede dokumentov, priznanja, načina izplačila, invalidnine itd., nato pa so s ploskanjem odobrili kandidatno listo za nov odbor, ki jo je -predlagal dosedanji odbor.
Po zaključku občnega zbora se
je razvil pogovor med tovariši, ki so bili skupaj v istih taboriščih in so se zdaj spet srečali; mnogi pa so ob tej priliki plačali članarino in sprejeli letošnje izkaznice.
narodov. Poslanka Bernetičeva je zagotovila, da bomo ostali vedno zvesti idealom te borbe in da nas bodo vzgledi neizmernega junaštva in žrtvovanja naših najboljših ljudi vedno vodili v naši nadaljnji borbi.
V italijanščini pa je spregovoril Eugenio Laurenti, ki se je najprej poklonil žrtvam, v počastitev katerih se dviga spomenik na proseški kraški gmajni, nato pa se je spomnil partizanskih zmag, ki so na vseh krajih našega področja prispevale h končni zmagi nad nacifašizmom. Tudi on je obsodil tolerantnost do o-stankov fašizma, fašistični režim v Španiji in na Portugalskem in poudaril potrebo, da smo še vedno budno na straži naših pravic in pridobitev naše velike borbe. Tov. Laurenti je omenil prizadevanja določenih krogov, da bi šla junaška borbena antifašistična preteklost čimbolj v pozabo, prizadevanja, da bi naša mladina čim manj izvedela o tem, kaj je bil fašizem in kako se je svobodoljubno ljudstvo borilo proti njemu. Govornik je zato poudaril nujnost,, da oblasti poskrbijo za varstvo in zaščito vseh spomenikov naše borbe, ki spominjajo na herojsko borbo in žrtve, da se mladini jasno in brez polovičnih terminov pove vsa resnica o fašizmu. In to ne samo zato, ker smo to dolžni storiti v počastitev vseh žrtev, temveč tudi zato, da bo služilo v opomin in poduk.
Po počastitvi spomina padlih z enominutnim molkom, je bila svečanost zaključena, prisotni pa so z mislijo še postali ob spomeniku iz kraškega kamna, ki je bil pnea enemu izmed toliko zločinov okupatorja in enemu izmed toliko vzgledov ljubezni naših ljudi do svobode.
ADMIRALSKA LADJA VI. AMERIŠKE SREDOZEMSKE FLOTE
Križarka Little Rock
v našem pristanišču Ogorčeni protesti proti prihodu ladje z atomskimi raketami
Včeraj zjutraj ob 8. uri je pri- dnevno odpuščajo delavci, vlada plula v naše pristanišče ameri- pa se na Trst spomni le kot na ska križarka z raketnimi izstrel- luko za pristajanje vojnih ladij, ki USS Little Rock, ki je ob- ki predstavljajo vojaško grožnjo enem tudi admiralska ladja VI. v Sredozemlju, ameriške sredozemske flote. Lad- Tržaški odbor za mir zato pozi-ja se je ustavila v zalivu kak va prebivalstvo, naj manifestira kilometer od obale, danes v do- ves svoj odpor proti temu pri-poldanskih urah pa se bo zasi- hodu, zahteva od bodoče vlade drala s svojim sprednjim delom politiko miru, obsoja obveze, ki
Delegacija Trsta v Berlinu
Tržaška delegacija pod vodstvom vladnega generalnega komisarja dr. Mazze in v kateri so se občinski odbornik Venier, predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi in predsednik pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini, je včeraj prispela v Berlin. Tržaška delegacija vrača obisk skupini berlinskih osebnosti, ki so se la-m mudile v Trstu.
Člane delegacije je zadržal na kosilu berlinski župan dr. Willy Brandt. Obisk bo trajal tri dni in bo vključeval ogled nekaterih velikih industrijskih objektov, ob-beven ogled berlinskega «zidu» in za zaključek ceremonijo v nekem mestnem parku, ki bo posvečen Trstu.
ob koncu pomorske postaje, tako da si jo bodo od 13. ure do 16.30 ogledali lahko prebivalci.
Ob 9. uri se je podal na ladjo ameriški konzul v Trstu L. R. Cowles, nato pa po vnaprej določenem programu predstavniki krajevnih turističnih uradov, poveljnik pristanišča gen. Battaglie-ri in vojaški poveljnik gen. Gua-dagni. Ob 10.10 je admiral Wil-liam B. Gentner vrnil obisk konzulu Covvlesu, nato pa se je podal na obisk na vladni generalni komisariat, kjer ga je v odsotnosti vladnega gen. komisarja dr, Mazze sprejel podprefekt dr. Ca-pon. Nato je admiral obiskal še župana ter vrnil obisk generalu Guadagniju in poveljniku pristanišča gen. Battaglieriju. Ob 12.40 se je z motornim čolnom podal na ladjo župan dr. Franzil in za njim dr. Capon. Sledilo je kosilo na ladji na čast predstavnikom tržaških vojaških in civil-nih oblasti. Popoldne ob 17.30 je ladjo obiskala skupina tržaških novinarjev v spremstvu direktorja USIS v Trstu Johna W. Shirleya, ki so se udeležili najprej tiskovne konference admirala Gentner-j$, nato pa si pod vodstvom ti-skovnih oficirjev ladje ogledali ladijske naprave. Admiral Gentner je opisal glavne značilnosti ladje in sestava VI. sredozemske flotg ter naloge ameriškega bro-dovja v Sredozemlju.
Tiskovni konferenci je sledil o-gled ladje in njenih važnejših naprav, med ogledom pa so prikazali tudi postopek za izstrelitev raket z jedrsko konico, Sledila je še večerja nakar so se novinarji vrnili na kopno v sprem-stvu funkcionarjev ameriškega kpnzulata, predstavnikov USIS in tiskovnih oficirjev ladje.
jJ*
frihod ameriške križarke Little Rock z atomskimi raketami na krpvu v naše pristanišče, je vzbudil v tržaških naprednih in anti-mllitarističnih krogih odpor in o-gorčene proteste.
Tržaški odbor za mir je izdal prbglas na prebivalstvo, v kate-reip pravi med drugim, da se skuša ustvariti okrog prihoda ladje, ki je s svojo atomsko oborožitvijo orodje vojne in smrti, praznično vzdušje. Nato ugotavlja, da Trstu stalno upada pomorski trgovski promet, da se zapirajo najvažnejši industrijski objekti in
........."...........................................
PO POTRDITVI vlADNleA mrnmiGA KOMISARJA
Povišane pristaniške tarife zašno nepreklicno veljati l.lfl.
Za integracijo proračuna Javnih skladišč je po-treben državni prispevek 500 milijonov Ur
jih je v teh dneh sprejel bivši obrambni minister Andreotti svetu NATO in zahteva odločno akcijo za prepoved atomskega o-rožja in ustanovitev brezatom-skega področja, ki naj zajema tudi Sredozemlje.
Proglas na meščanstvo se zaključuje s pozivom: .Proč iz Tr-sta ameriška raketna ladja Little Rock s svojim tovorom smrti.
Mladinski federaciji socialistične in komunistične stranke pa sta v tej zvezi razširili letak, v katerem ugotavljata, da tržaška mladina noče vojnih ladij z atomskimi raketami pač pa zahteva učinkovite gospodarske ukrepe, politiko miru in prepoved atomskega oboroževanja.
•••miNiiiimiiiunmNmiiiiiiuiuiiiiiiMiiuiiiiiimiiMiMiMiiiiHiuniiiiiiiiiiimiNHiiimiiiiiiiiiimiiiuiiHiiiiHHHHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
STAVKA USLUŽBENCEV MENZ V ČRPA
Zaredi nepopustljivosti Dispral so ostali delavci CRDA brez kosila
Pekovski delavci so poudarili na skupščini svoje zahteve e Pogajanja v ladjedelnici «Giuliano»
Včeraj so se pekovski delavci, včlanjeni v sindikatu te stroke OGIL, sestali na skupščini in razpravljali o sporu z delodajalci ki nočejo ugoditi njihovim zahtevam, zaradi katerih so že od 22. aprila v mezdnem .gibanju. Delavci ao namreč že takrat izjavili, da so pripravljeni pristati na predlog pekov, da bi ob nedeljah in praznikih ne pekli in prodajali
lo pereče, ker so se peki te dni obrnili na prefekturo s prošnjo, da jih ob nedeljah in praznikih oprosti peke in prodaje kruha.
Pekovski delavci so na skupščini predvsem ugotovili položaj in ponovili zahtevo, da se jim prizna 14. plača ali proizvodna na-grada v višini 200 ur mezde, da s« jim prizna 21 delovnih dni pla-danega dopusta, da ti™ plačajo
tudi prve tri dni hranarine v primeru bolezni itd. Na koncu skupščine so delavci sklenili, da se bodo danes ob 17. uri ponovno sestali in sprejeli sklepe za zaostritev borbe.
Jutri pa bo v Trevisu deželno zasedanje sindikatov pekovskih delavcev iz vseh treh Benečii, kjer bodo razpravljali o svojih vprašanjih in o vsedržavni borbi stroke.
V obratih CRDA so včeraj stavkali uslužbenci podjetja Dispral, ki upravlja menze v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev in na osrednjem sedežu CRDA. Na tem sedežu so stavkali uslužbenci ves dan, v ladjedelnici in v Tovarni strojev pa od 9.30 dalje, Zaradi tega so ostali delavci brez kosila in mnogo jih je odšlo iz protesta kmalu popoldne domov, saj niso mogli delati lačni. Seveda je vse to povzročilo veliko
nezadovoljstvo med delavci in radniki. Do stavke je prišlo, ker so se v soboto razbila pogajanja, saj ni hotelo podjetje pristati na zahteve uslužbencev. Stavka se bo nadaljevala in ni izključeno, da se bo to zgodilo že danes.
Na združenju industrijcev so bila včeraj pogajanja med predstavniki sindikatov in ladjedelnice sGiuliano* glede nekaterih zahtev. Predvsem zahtevajo delavci zvišanje odstotka proizvodne nagrade, na kar pa delodajalci niso pri-stali, tako da bodo delavci obravnavali zadevo na skupščini na sedežu sindikata CGIL. Sporazumeli pa so se o izboljšanju menze, tako da bodo izdali 20 lir več za vsak obrok, pri čemer odpade polovica tega bremena na podjetje in polovica na delavce. Nadalje so se sporazumeli da se bodo o nekaterih vprašanjih še nadalje pogajali;
Vladni generalni komisar dr. Mažza je potrdil sklep upravnega odbora Javnih skladišč o povišanju tarif za pristaniške usluge. S tem je bil narejen zadnji akt in bodo nove znatno višje pristaniške tarife nepreklicno stopile v veljavo 1. junija. V upravnem svetu sta prašli do izraza dve ostro ločeni stališči, saj so vsi predstavniki zainteresiranih kategorij, katere na predlog trgovinske zbornice imenuje v upravni svet ministrstvo, odločno protestirali proti zvišanju in so tudi glasovali proti predloženemu sklepu. Vendar pa imajo v upravnem svetu Javnih skladišč večino državni funkcionarji, ki morajo po službeni dolžnosti skrbeti predvsem za uravnovešenje proračunov in ki so na pritisk od zgoraj sprejeli omenjeni ukrep.
Pri tem so se čula kaj malo utemeljena opravičila, češ da bodo nove višje tarife prizadele samo promet z masovnim blagom, medtem ko ne bodo imele resnejšega vpliva na promet z raznim blagom. Delno je točno, da se pri raznem blagu ne čuti toliko delež pristaniških tarif in da je pomembnejša brzina prevozov in kvaliteta pristaniških uslug. Vendar pa tudi tu igrajo pristaniške tarife pomembno vlogo, zlasti še ker gre običajno za kombinirano blago.
V bistvu torej ne gre za takšna ali -drugačna opravičila, temveč za nujnost, da država integrira proračun Javnih skladišč z nadaljrii-mi 500 milijoni lirami. Deficit v zvezi z novimi plačami znaša namreč okoli 400_ milijonov lir na leto, ostali višji stroški -pa bodo zahtevali okoli 100 milijonov lir. Rešitev tega proračunskega vprašanja z zvišanjem pristaniških tarif je kratkotrajna, saj bo nujno privedla do znižanja prometa in s tem do manjših dohodkov Javnih skladišč in torej jdo novega še ostrejšega deficita pristaniškega podjetja. Pri tem smo seveda upoštevali samo neposredne interese Javnih skladišč, ki so podrejenega pomena, saj so mnogo važnejši obsežni gospodarski interesi, ki so povezani s prometom pristanišča in ki jih bodo nove tarife občutno oškodovale.
Zato je tudi razumljivo, da so tržaški gospodarski krogi že odločno protestirali v Rimu, vendar pa trenutno tega vprašanja ni mogoče resno niti proučiti, ker praktično vlada ne obstaja več, državni uradniki in to tudi na vrhu uradniške lestvice, pa brez ((blagoslova« ministra ali vsaj podtajnika, tega vprašanja ne vzamejo niti v pretres. Praktično bo treba torej počakati, da prične nova vlada «res vladati« in takrat bo potreben odločen pritisk vseh odgovornih tržaških krogov, da se Javnim skladiščem omogoči nemo-
teno poslovanje in s tem tudi ustvarijo pogoji za razvoj tržaških pristaniških dejavnosti.
Menza za uslužbence občinskega avtoparka
Včeraj so odprli menzo za uslužbence občinskega avtoparka v Mi-ramarskem drevoredu. V njej bo prostora za okrog 60 oseb Za opremo in posodo sta poskrbela skupno občinska uprava in sindikat uslužbencev. Otvoritvene ceremonije sta se med drugimi udeležila odbornika Babille in Co-lautti.
Zbiranje podpisov za pokojnino gospodinjam
Zveza italijanskih žena sporoča, da se nadaljuje zbiranje podpisov pod zakonski predlog za priznanje 5000 lir pokojnine starim gospodinjam, ki ne pridejo v poštev za pokojninsko zavarovanje. Zbiranje podpisov se nadaljuje po vsej miljski občini. Danes jih bodo zbirali v krožku v Camporah, jutri pa v krožku pri Sv. Barbari. V dolinski občini bo župan Dušan
Lovriha navzoč pri podpisovanju v četrtek ob 14.30 v Ricmanjih. Pripravljajo se tudi na zbiranje podpisov v Dolini, Boljuncu in pri Domiu. Za tržaško občino pričakujejo odgovor župana. Vodstvo UDI sporoča, da bo priredilo tudi zborovanja, na katerih bodo pojasnili globoki pomen te akcije.
Odložitev pogajanj zavarovalne stroke
Pogajanja za sklenitev nove vsedržavne pogodbe za uslužbence zavarovalnih zavodov so odložili na 31. maj. Zadnja pogajanja so bila v Rimu. Prihodnje srečanje med delodajalci in sindikati bo v Milanu. V Trstu je zainteresiranih na pogajanjih okrog 1.000 uslužbencev.
Padec priletne žene
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj sprejeli 80-letno Aliče Ive vd. Sartori iz Ul. Sara Davis 10. Zdravniki so ji u-gotovili zlom leve stegnenice in so jo pridržali s pridržano prognozo. Sartorijeva je izjavila, da je okrog 10.45 padla v kuhinji, ker Ji je nenadoma postalo slabo.
................timu im.iiiiiiiiijifiuiiiiiiiiiimiiiitiimimii.imun lunin..
HUDA NESREČA HM CBADKII TOVARNE <VETR0BEl»
Pri razbijanju cementnega trama delavec padel 6 metrov globoko
Nesrečnega delavca so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi notranjih poškodb
Včeraj se je v Zavij ah v tovarni «Vetrobel», ki je sedaj v gradnji, dogodila huda nesreča 47-let-ni tesar Ettorino Luccardi iz Mon. tenarsa pri Vidmu, Ul, Lazzaretto 4, ki je zaposlen pri podjetju SA-CAIN in začasno prebiva v neki baraki na gradbišču «Vetrobela», je s pnevmatičnim kladivom razbijal cementni tram. Nenadoma mu je na tramu spodrsnilo in je padel vznak v globino 6 metrov.
Njegov delovni tovariš 26-letni Bruno Filoferro iz Montenarsa pri Vidmu, Ul. Bulons 3, mu je takoj priskočil na pomoč in ga tudi spremljal z avtom RK, ki je ponesrečenega Luccardija z vso na. glico odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rane in udarce na levi strani čela in sencu, podplutbo na desnem sencu in zlom ključnice. Luccardi, ki je
dobil možganski pretres, je tudi močno krvavel iz ušes. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo.
Na kraj nesreče je prišla tudi sodna policija, ki je uvedla preiskavo.
Vrela voda na dečka
Sinoči so v bolnišnici nudili pr-vo pomoč 9-letnemu dijaku Aldu Montemurru iz Ul. S. Martino 20 zaradi opeklin druge in tretje stopnje na vratu in prsih. Oče ki ga jo spremljal, je izjavil, da je malo prej v kuhinji domačega stanovanja Aldo nerodno dregnil mater, ki je prenašala posodo z vročo vodo. Fanta niso sprejeli v bolnišnico, ker se je temu protivil sam oče in ga odpeljal domov. O-zdravel bo v dveh tednih;
Otvoritev šole za razvedrilno plovbo
V nedeljo dopoldne so v Grlja-nu odprli šolo za razvedrilno plovbo. Po kratki svečanosti pred sedežem šole, katere so se udeležili tudi nekateri predstavniki oblasti, so gostom pokazali motorne čolne, ki bodo služili za pouk. Na tej šoli, ki je prva te vrste v’Italiji, bodo gojenci dobili dovoljenje za upravljanje jadrnic s pomožnim motorjem in za upravljanje raznih vrst motornih čolnov.
V barkovljanskem portiču razkladali
vtihotapljene cigarete
Zadnje čase si tihotapci marsikaj drznejo, le da pridejo do lahkega zaslužka. Tu pa lam razkla. dajo svoje pretihotapljeno blago, na primer celo v središču mesta, oziroma v samem pristanišču, kamor je laže priti z avtom, hitro naložiti tobak in potem izginiti. Seveda se to ne dogaja vsak dan, ker je le bolj varno, čeprav bolj težavno, razkladati na kakem za-puščenem bregu, kamor financarji ne morejo priti.
Tokrat pa so finančne straže zalotile dva tihotapca, ko sta v noči med soboto in nedeljo razkladala v barkovljanskem portiču de-vet škatel, v katerih je bilo pri-bližno 100 kg pretihotapljenih cigaret.
Ko so ju zasačili, sta oba moška, Alfonso Dri in Giuseppe Belle, ki sta Oba stara približno 40 let, žbe-žala. Dolgo so ju financarji zasledovali, eden od njiju je pri dramatičnem begu celo padel in se ranil po kolenih, vendar so ju končno prijeli in pridržali.
Doslej finančna straža, ki je zaplenila tudi hitri motorni čoln o zadevi še molči. Zvedelo se je, 'da so oba tihotapca izpraševali in ju bodo prijavili sodišču zaradi tiho-tapstva.
Spreten žepar izmaknil 30.000 lir
Na komisariatu na Trgu Dalma-Pe včeraj 61-letna cvetličarka Marija Zuban por. Starc s Furlan, ske ceste 381 prijavila, da so ji neznanci iz odprte torbice ukradli listnico v kateri je hranila o-sebne dokumente in 30.000 lir. Ko je na Trgu Oberdan v gneči stopala na avtobus, se je zavedla, da ima odprto torbico, kar je hitro •izkoristil neznani uzmovič.
Z vespo v furgon
Ko se je včeraj peljal na svoji vespi TS 18871 po Istrski cesti pro. ti Sv. Soboti, se je 28-letni delavec Claudio Spimpolo iz Ul. Con-cordia 21, zaletel v furgon APE TS 18319, ki ga je vozil 28-letni Robert Tičič iz Padrič št. 60, ki je v tistem trenutku zapuščal parkirni prostor na desni pri št. 114 omenjene ceste in začel obračati proti Sv. Jakobu.
Spimpolo je zaradi trčenja padel in se pobil ter ranil po kolenih. Zdravniki so mu ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe in ga sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 10 dni.
GLASBENA MATICA
V ponedeljek 3. junija 1963 ob 20.30 uri v AVDITORIJU
ZAKLJUČNI NASTOP fiOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE
Sodelujejo: Solisti, zbor harmonik, mladinska pevska zbora šole Glasbene Matice ter Prosvetnega društva Prosek-Kontovel ter pevski duet Ljuba Berce-Košuta in Marta Verk. Pri klavirju: Erminlj Ambrozet. Dirigenta: Svetko Grgič in Ignacij Ota.
SLOVENSKI KLUB vabi na
DRUŽABNI VEČER
ki bo danes, 28. t.m.
od 20. ure dalje
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 1. junija ob 21. url in v nedeljo, 2. junija ob 18. uri v Avditoriju v TRSTU
Josip Tavčar
V HONOLULU
Prepovedano mladini pod 18. letom!
Uprava SG vljudno vabi prebivalce okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, da si ogledajo to zanimivo Tavčarjevo noviteto, ki je doživela že na krstni predstavi tako navdušen sprejem.
Gledališča
GLEDALIŠČE VEKD1
Danes ob 21. uri 8. koncert tria-• ega filharmoničnega orkestra Pu<* vodstvom dirigenta Roberta Zellerja o , sodeIovanJem violinista Fra-nO Utiril Ja.
Program obsega: VVeber — Oberon (uvertura); Pa g amini — Koncert št-5 za violino in orkester (novo a* Trst); Berlioz — Fantastična simfonija op. 14
AVDITORIJ
Danes ob 18. uri čitamje del Ga-brieila D’Annunzla. Vstopnima 250 H-r-
Danes ob 20 45 zadnja ponovitev i«re Georgesa Shehadeja «Zgodba 0 Vascu« Prepovedano za mladino d0 1« let. Ljudske cene: parter 300 znižane cene za študente in ENAi !50 lir, balkon loo lir.
Zaradi vinjenosti naravnost v zapor
V neki gostilni na Katinari so v soboto agenti komisariata od Sv. Sobote aretirali 49-letnega Du. šana Cergola iz- Ul. Gasparo Goz-zi 5, ki je pijan motil kliente v lokalu. Lastnik je bil primoran poklicati policijo, ki ie Cergola prepeljala v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim obla-stem. Obtožili *o ga pijanosti in nadlegovanja.
Včeraj danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
26. In 27. maja 1963 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 12 oseb UMRLI SO: 85-letna OlotUde Riva', 534etni Josi-p Rožič, 85-letna Maria Travam por. Ma-uri, 79-letn-i Giuseppe Urbani*, 71-letni Pietr0 Mllocchi, 62-letn-i Ugo Pa-perio, 59-let-ni Carlo Pasian, 79-letna G-iov arina Verbanl vd. Redlvo, 41-letni Mario Maraspim, 67-letn® Marija Starec vd: Murtella-ni, 64-letna Blanca DefiHppi vd. 01* madori, 76-letna Rozalija Kumar por Giovarnitni.
Razna obvestila
- p°dp®rni društvi Dijaška Matk* iz Trsta in Gorice imata občni zbof v nedeljo *. junija 1963 v Gorici.
Cirkus Palmiri-Benneweis. Montebel-lo. Najlepša in najnovejša predstava najmodernejšega cirkusa. Največje mednarodne atrakcije Rezervacije:	tel. 733210 Predprodaja
vstopnic: osrednja prodajalna vstopnic v Galeriji Protti.
Danes ob 21.15 zače-tek predstave-Posebni avntobus-i po zaključku predstave.
Nazlonale 16.00 «Ita-lia proibita« Dokumentarni film Enza Biaglja, Arcobaleno 16.00 uRififi a Tokio« Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «Ohe fi-ne ha fa-tto BaM Jane?« Bette Davis, Joan Cravvford-Prepovedano mladini.
Excelslor 16.00 «L-a taverna del'0 scjuaio« Joachim F-ukisberger.
Grattacielo 16.00 icLassu Qualcimo ama« Pa-ul Nevvmann.
Supercinema 16.00 «Solo contro Roma« Teohnicolor. Cinemascope.
Alabarda 16.30 «Via mala« Techni-color. Chrlstine Kufmann Prepovedano mladini.
Filodram matico 16.30 ((I dongiovanvM della costa azzurra« Daniela RoC" ca, G. Ferzetti. Colorscope. Prepovedano mladini
Aurora 16.00 iiScanzonatissimo«.
Cristalio 16.30 «11 crimiinale« Jack P*' lan-ce.
Capltol 16.30 «1 fuorilegge deiia val' le solitaria« Metrocblor.
Garibaldi 16.00 «1^ e M colonnello* Damny K-aye, Kurd Jurgens.
Massimo 16.30 «Le sette fatiche di Ali Baba« Tech ni color.
Impero 16.30 «Aic,cadde in Atene«-
Moderno 16.30 «Annie nel metro« " Techinicolor. Vittorio Ca-prloli, Ca-terine Demongeot. — Prepovedano mladini.
Astoria 17.30 »Jack Diamond gang-ster«. Prepovedano mladini.
Aitra 16.30 «La sipla dei ribel-M*.
Vittorio Veneto 1545 «Le quattf° giornate di Napoli«.
Abbazia 16.00 «11 kentu-kia-no« Techni' color. Burt Lancaster.
Marconi 16.Op «Ca-pitan Uraga-no« Teohnicolor. Eddle Constan-tine.
Ideale 16.00 «Tropico di notte« Tech-nlcolor. Prepovedano mladini.
Darovi in prispevki
Namesto vetja na grob pok. Petra Remca darujeta' Nives Tomasi in Gro-zda-na 1000 Mr za Dijaško Matico.
Mali oglasi
nočna SLUŽBA lekarn
Alla rtedenzlone, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasinl, Trg Llberta 6; Al Galono, Ul. S. Cl-lino 36 (Sv Ivan).
Prosvetna društva Ivan Cankar, Slavko Škamperle in Skedenj priredijo 29. in 30. junija t.l. mladinski izlet po Istri, na Reko Im v Opatijo. Prenočišče v Opatiji. Podrobnosti bomo objavili,
KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine, no-gavlce ter vse sezonske artikle za ženske, moške otroke p0 najnižjih cenah v Trstu-dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor-zu Garibaldi 11 (Barriera) neka-J korakov od avtobusne postaje, postreženi boste v vašem jeziku.
VAJENKO.PHODAJALKO išče parfumerija Cosulich i-n Dinelli, Ulica Caf' ducci 24
plastika za pokrivanje PODOV
višina 2 metra po 500 lir kv. meter; termoplastičnl podi, ploščice «SUIon»-plastične preproge, zagotovljena namestitev, brezplačni predračuni. Z#®1-majte se pri »ITALPLASTa Trst. 1** Ospedale 6, tel. 95-919.
14—16-LETNEGA FANTA ali dek'e sprejmemo v službo v trgovini jestvin, Ul. sv. Frančiška 8.
V NEDELJO V DVORANI PD clfiO GRUDEN*
Lepa in kvalitetna produkcija glasbene šole GM v Nabrežini


Gojenci podružnice glasbene šole Glasbene Matice v Nabrežini s profesorjem Ambrozetom
v sredini
Kakor prejšnja leta v tem času, *e tudi letos začenja vrsta nasto-P°v gojencev naše Glasbene šole. ^re pač za zaključne produkcije, fa katerih podajo učenci pregled *v°jega dela in dosečenih uspe-«0v v učenju. Zato je razumljivo, “a se sorodniki in znanci nastopajočih ter ljubitelji glasbe na ^Plošno. radi udeležujejo teh na-*'opov gojencev Glasbene šole, ki 'j6 toliko let vrši hvale vredno “elo med našo slovensko mladino.
Med uspele nastope naše Glas-“ehe šole lahko brez dvoma štejeta tudi nastop gojencev podruž-'Ce Glasbene šole v Nabrežini, ** je bil v nedeljo popoldne.
2e dobro Uro pred pričetkom Napovedane produkcije se je zbra-0 v dvorani PD «Igo Gruden« le-j?° število poslušalcev, ki so z ra-“vednostjo pričakovali, kaj jim °do letos nudili mladi gojenci. Ned začetkom programa je rav-jjatelj Glasbene šole dr. Demšar P°zdravil vse navzoče ter v krat-_em goVoru orisal pomen in delo. °nje Glasbene šole v Nabrežini, Posebno pa je poudaril pomen na-’°Pa obnovljenega mladinskega *o°ra na tej produkciji. Prav PKsrčno se je zahvalil vsem pri. *otnim, da so se odzvali v tako ePem številu, posebno pa še je *8hvalil odbornikom društva, ki “aio vsako leto na razpolago dvo-tano za tako lepe in poučne pri-,editve.
Omenimo naj, da obiskuje Glas-■SfiR^olo v Nabrežini 19 gojgn-9ev,.ki red.no, obiskovalif i>tnj*. o šolo vodi že pet let prof. Er-!nij Ambroze-t, ki je tudi pripra-nedeljski uspeli nastop.
Prostor nam ne dopušča, da bi penili podrobno ves program, ki
ba *	__
avčiča, Maykaparja, Haydna, Anite Gurlitta, Jenkinsona, Schu-®rta, Čajkovskega, Chopina, Avse-h^a itd. Na produkciji so nasto-I’1: Milojka Milič, Marina In Mi-čnr ®0Satec, Majda in Andrej Tavaj*’ Jadranka Sedmak, Alenka Le-L„a> Moreno Vecchiet, Zvonka narkovie, Boris Zidarič, Pavel Ku-2Wa. Vedrana Kariž, Igor Zad-J, ■ Martin Petelin, Marina Caha-b ,- Jasna Logar in Aleksander j°Jc, ki je tudi napovedoval potezne točke sporeda.
Poleg gojencev iz Nabrežine, Je ta nedeljski prireditvi nastopilo j, ni nekaj gojencev Glasbene šole «7, Trsta In sicer Mojca ln Crt Slavič, Maja Demšar, Ivana Pia-er, Mario Renzi in Ravel Kodrič. .. ” zadnji točki programa je na-rppil združeni mladinski pevski iz Nabrežine in s Proseka-Kon-j“vela, ki je pod vodstvom prof. Ah!vCa ote *n ob spremljavi prof. hm rozeta pri klavirju, zelo dobro ]i,P*} tri narodne pesmi skladate-Ja Švare («Kukavica», «Sonček čez
hribček gre« in «Pastlr pa pase«). Po končani prireditvi je mala gojenka Milena Bogateč podarila prof. Ambrozetu v zahvalo in priznanje lep šopek cvetja.
Občinstvo Je bilo z nastopom zelo zadovoljno ter je ob vsaki toč-
pričalo, da je požrtvovalno delo profesorjev Glasbene šole rodilo
ki programa nagradilo z navdušenim ploskanjem nastopajoče, saj je na nedeljski prireditvi prepoj" ibei
dober in lep uspeh.
MARIO MAGAJNA
•ii»Miaiaiftt*iiiitiii«iai««»iii«iigl«iin^#iiaaiaB«a*iiBiiiiitiai|t,tai|kttBiaV||latt|V|a>,(aKBf,t,|||Rt||,||||t||tak„,|S|,||||,||||
KARAMBOL NA OBREŽNI CESTI
Avstrijski avto zletel pri trčenju pod oporni zid
Vozač je oital nepoškodovan, sopotnica pa si je zlomila lopatico
Na obrežni cesti pri odcepu v Grljan se je v nedeljo pripetila nesreča ozirorpa pravi karambol, ki pa na srečo ni zahteval člove. ških žrtev. Okrog 15. ure se je vozil v smeri proti Sesljanu na svojem avtomobilu TS 25067 36-letni Luigi Tonegutti iz Ul. delle Primule 3. Ko je dospel do križi, šča, kjer se cesta odcepi v Gr. ljan, je začel obračati na levo. V tistem trenutku pa ga je prehite. val avstrijski avto S 217384, ki ga je v smeri proti Sesljanu vozil 47-letni Joseph Zotter.
Avstrijski turist je skoraj pre. hitel tržaški avto, toda ko je začel zavijati na desno, je z zadnjim desnim blatnikom udaril v levo prednjo stran Toneguttijeve-
ga avta. Zaradi sunka je avstrijski avto zavozil popolnoma na levo, trčil v tablo, ki označuje kraj in jo polomil, nakar je brez vsa. kega nadzorstva predrl ograjo pušpana ob cesti ter se prevrnil na 20 m niže ležečo škarpo, kjer se je ob nekem drevesu ustavil.
Na kraj nesreče je takoj prišla prometna policija, ki je iz razbitega avta potegnila nepoškodovanega šoferja. Njegovo sopotnico 43-letno avstrijsko državljanko Jo. sephino Zetter iz Knittelfelda pa so z avtom RK prepeljali v bol-nišnico, ker se Je močno udarila v desno ramo in ima verjetni zlom lopatice. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti teden dni.
PO VINSKI SAZSTAVI V ŠTEVEKJANU
Za valorizacijo goriških Brd je potrebna najprej dobra cesta
V štirih dneh so prodali 23 stotov vina in precej prigrizka - Koncert mladinske godbe Iz Gradiške
V nedeljo je bil zadnji dan u-spele vinske razstave, ki so jo organizirali v Formentinijevem parku v Steverjanu člani goriške Zveze mladih kmetovalcev. Kot znano je ob tej priliki razstavilo svoj najboljši vinski pridelek 17 vinogradnikov iz Števerjana, Pev-me in z Oslavja.
Ze prvi dan razstave pretekli četrtek je bil obisk domačih in tujih gostov precej dober, v ne. deljo pa je bil obisk še enkrat večji, saj so krajevni organi ugotovili, da je prišlo tega dne v Ste-verjan okrog 900 avtomobilov. Te-mu primerno je šlo tudi b’ngo, tako pijača kot tudi jedača, dobro v promet. Prodali so okrog 24 hektolitrov vina, od tega pre-cej v steklenicah, precej pršuta, salame in drugih podobnih dobrot, Med obiskovalci je bilo zlasti mnogo Tržačanov, prišli pa so tudi iz drugih sosednih pOkrajin,
Popoldne od 15. do 18. ure je bil koncert godbe iz Gradiške, ki jo sestavlja kakih 30 mladih godcev, ki so želi splošno priznanje. Škoda, ker zaradi bolezni pevovodje ni mogel nastopiti pevski zbor »Gallus* Iz Trsta, da bi pri kulturnem sporedu slišali tudi slovensko pesem, kar se za izra-Žito slovenski kraj, kot je Štever-jan, tudi spodobi.
Omenili smo že, da je bilo v nedeljo v Brdih nad 900 avtomobilov in bati se je bilo, da bi ne prišlo na cesti do kakšnih večjih prometnih nezgod. Dejstvo je, da je cesta od Oslavja do Števerjana neasfaltirana in tudi drugače pomanjkljiva. Včeraj je bila v ta-kem stanju, da pokrajinski cestar in njegov pomočnik nista vedela, ^eje hi začela, da bi vsaj za silo zamašila številnč luknje kot posledice večjega prometa. Vedno bolj nujna se kaže potreba, da bi to cesto, ki je pod pokrajinsko upravo, dokončno uredili in asfaltirali. Proračun v ta namen je bil že napravljen in znaša 175 milijonov lir in pokrajinska uprava je poslala v
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAM1MIVA UTEMELJITEV OBSODBE MESARJEV
Z dodajanjem natrijevega sultlta so spremenili kakovost mesa
Za sodnike ni bilo važno vprašanje, ali so mesarji ravnali v dobri veri ali ne, pač pa vprašanje učinka njihovega početja
Nedavna pogojna obsodba štirih tržaških mesarjev, ki ao dodajali mletemu mesu manjše količine natrijevega sulfita, je vzbudila povsod veliko zanimanje. Slo je namreč za prvo obsodbo sodišča druge stopnje v Italiji, ki Je v nekaterih pogledih spremenilo odnos javnih oblasti do perečega vprašanja ponarejevanja živil.
V kakšni meri pa se je spremenil ta odnos? Ce skrbno proučimo to vprašanje, moramo res priznati, da ne gre pri razsodbi za neke novotarije, temveč samo za strogo izvajanje dotrajanega in v mnogih pogledih preživelega i-talijanskega zakona, ki ureja delovanje na področju proizvajanja in razprodajanja živil.
Smemo torej reči, da Je bila v tem primeru velika zasluga tržaškega kazenskega sodišča ta, da je strogo uveljavilo načela civilnega in kazenskega zakona ter odgovarjajočih zakonskih postop-
Jane na Cncii
WSk
predvaja danes 28. t.m. ob 18. uri Globe Internacional film:
ALLARMI SIAM FASCISTI!
(K OROŽJU, SMO FAŠISTI)
Tekst Franca Fortlnija
ti IIVO «1R1S» PROSEK
Predvaja danes 28. t.m. z začetkom ob 19.30 Columbia barvni film:
D0MANI Ml IMPICCHERANNO
(JUTRI ME BODO OBESILI)
Igrajo: Fred McMurray in Maggie Hayes.
kov.
Kot smo že omenili, gre v primeru tržaškega sodišča za prvo razsodbo druge stopnje. Pred sodniki prve stopnje je prišlo namreč že do vrste razprav, ki pa so se končale v nekaterih primerih z oprostitvijo obtožencev, a v drugih primerih z njihovo obsodbo. Tržaški sodniki druge stopnje so menili, da so bili obtoženi mesarji krivi. Toda krivi česa? V tem pogledu je razsodba jasna: krivi so, da so razpečavali za pristno blago, ki ni bilo pristno. Kazensko sodišče pa praktično ni razsojalo (česar ni storil niti pretor) o vprašanju, če Utegne natrijev sulfit škoditi ljudskemu zdravju.
V teh dneh so kazenski sodniki podali utemeljitev svoje razsodbe z dne 7. t.m., s katero so spoznali Oscarja Menghettija iž Ul.
Crispi 71, Giuseppa Polojaza iz Ul. Revoltella 16, Maria Remigia iz Ul. Sabotino 4 ter Calvina Be-nedettlja iz Ul. Ginnastica 20 za krive ter obsodili Polojaza in Be-nedettija na 130.000 lir globe, a ostala dva na 100.000 lir globe pogojno.
Kot smo že poročali, je sodišče zaprosilo prof. Carretto, naj izreče o uporabi, natrijevega sulfita za ohranitev mesnih proizvodov svoje mnenje. Prof. Carretta je 'poslal sodišču dolgo poročilo, ki pa se je zdelo sodnikom protislovno vsaj v nekaterih odstavkih. Glavno vprašanje, ki ga je sodni izvedenec načel, se je tikalo namreč vprašanja vitaminov, kajti mnogi znanstveniki so trdili in trdijo še vedno, da dodajanje natrijevega sulfita občutno prizadene hranilno vrednost vitamina BI, ki ga v veliki meri	a
vsebujeta goveje in svinjsko me- dobri veri ali so. Izvedenec pa je z druge strani zptrdil, da prav ta vitamin vsebujejo tudi razna rastlinska živila ter da zato ni mogoče trditi, posebno v primeru mesne in rastlinske hrane, da je dodajanje natrijevega sulfita utegnilo povzročiti določene motnje pri ljudeh, ki so uživali to meso. Z druge strani pa je treba pripomniti, je dodal prof. Carretta, da natrijev sulfit ščiti vitamin C,
'	Sf	W .»St f	Jjr * J
izjave pa prof. Carretta trli, da te spremembe ne utegnejo biti samo škodljive. Zatem sodniki poudarjajo, da izvedenčeyo poročilo ,potrjuje na podlagi najnovejših raziskav, aa sulfiti ne-ugodrtb delujčjo na 'vitamin B1.
V nadaljevanju utemeljevanja svoje razsodbe sodniki menijo, da nekatere druge opazke prof. Caf-rette glede vloge vitamina B 1 in vitamina C ne igrajo bistvene vloge pri tej obravnavi. Pripominjajo namreč, da ne gre v tem primeru za to, da se ugdtovi, če je natrijev sulfit utegnil ohraniti vitamin C. Gre samo za vprašanje, če je ta dodatek povzročil spremembo ene ali več prvin proizvoda.
Na podlagi najbolj merodajne farmacevtske književnosti se lahko odgovori na to vprašanje tako: dodajanje natrijevega sulfita mesu pri mletju zmanjša količino vitamina BI, ki je bistvena in značilna prvina govejega mesa. Iz tega sledi, da je goveje meso, ki mu je bil dodan natrijev sulfit, nepristno prehrambe-no blago.
Rim načrt in prošnjo za prispevek. Kaže pa, da Se bo ta zadeva precej zavlekla, ker v Rimu laže čakajo z dodelitvijo potrebnega prispevka kot pa domačini in turisti na preureditev ceste.
Imeli smo praznik češenj in o-tvoritev »ceste vina in češenj*. Toda ta otvoritev je bila le simbolična, ker je cesta vedno ista, prašna ali blatna ter popolnoma nesposobna za vsak večji promet. V takem stanju odvrača avtomobiliste, ki nočejo oprašiti in kvariti svojih vozil na njej. Ce torej hočemo, da se bo na tem področju razvil turizem, ki bi lahko učinkovito pripomogel zaustaviti beg kmečke mladine z zemlje, -ki je tudi tukaj zavzel za-skrbljujoč obseg, potem je cesta problem številka ena. ki ga je treba nemudoma rediti., Tudi cesta skozi Dolenj«, ki ima podoben značaj in pomen kot naša,
je bila določena za poznejše popravilo. Z urgiranjem v Rimu so pospešili nakazilo potrebnega denarja za njeno preureditev in sedaj je ta cesta že skoraj dokončana. Podobni ukrepi bi bili potrebni tudi za valorizacijo področja od Pevrae do Števerjana in to dokler ne bo prepozno.
Zamenjava bencinskih kuponov
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo z 31. majem za-p"dla bencinska nakazila oranžne barve za po 5 litrov in rumene barve za po 10 litrov bencina.
Namesto njih s6 že v razdeljevanju nakazila olivno-zelene barve za 5 in sive barve za 10 litrov. Po prvem juniju bodo stara nakazila izgubila vsako vrednost.
V	NEDELJO SO CA POKOPALI V GORICI
-Umrl je Ludvik Lukežič nestor goriških tiskarjev
Nad 55 let deta za slovensko tiskano besedo na Goriškem ▼ najtežjem obdobji - Ustanovni član sovodenjske posojilnice
V	nedeljo popoldne so Goričani 11, ure srčni kapi. Se nekaj teci-
fcljub gl-
in okoličani, med katerimi je bilo
zlasti precej Sovodenjcev, spremili na njegovi zadnji poti na goričko pokopališče najstarejšega goričkega tiskarja Luduika Lukeiiča. Pokojnik, ki je dosegel lepo starost 82 let, je podlegel v soboto okrog
TO IN ONO IZ RUPE
Asfaltiranje vašRe ceste potrebno tudi zaradi turizma
7	' ,	f v ’ '■ *	7 rj ’ ■ ' * 'f f 1	’ V * •	’	’
Vas je še vedno brez poštnega nabiralnika - Tudi opremo v osnovni šon je treba obnoviti
,,	__.	.	. zaprosila za državni prispevek po
V tem pogledu se ne sme torej
Kazenski sodniki menijo zato, da je sodni izvedenec odgovoril na meglen način na vprašanje, če dodajanje natrijevega sulfita spremeni bistvo in naravno sestavo mesa. Čeprav je dejal, da ni priporočljivo dodajanje, četudi v majhnih količinah, je zaključil: »Nekateri domnevajo, toda to ni potrjeno, da dodajanje natrijevega sulfita mesu utegne spremeniti njegovo vitaminsko sestavo in njegovo vlogo pri urejanju živ-ljenjskih pojavov. Te spremembe obstajajo, toda niso samo škodljive*.
Izvedencev odgovor Je po mnenju kazenskih sodnikov protisloven. V svojem prvem delu izvedenec namreč trdi, da ni potrjeno, da je dodajanje natrijevega sulfita spremenilo vitaminsko se-
ugovarjati razsodbi sodnika prve stopnje.
Cisto drugačnega mnenja pa so bili sodniki glede drugega vprašanja, se pravi, če so se obtoženci zavedali ali ne, da kršijo zakon z dodajanjem mesu natrijevega sulfita. Obramba je namreč trdila, da so obtoženci ravnali v dobri veri. To vprašanje je bilo za sodnike brezpomembno. Kakor hitro so ugotovili, da je dodajanje natrijevega sulfita spremenilo določene prvine v mesu, se niso več vprašali, če so bili mesarji v ali ne. Po njihovem mnenju bi morali v tem primeru obtoženci obvestiti stranke o posebnem postopku za ohranjevanje mesa. V tej zvezi so snrejeli tožilčevo 'tezo, ki je pc/laril, da niso mesarji nikoli poslali na pregled mesa, ki so mu bili dodali natrijev sulfit, temveč so ga enostavno prodajali.
Na osnovi teh dejstev se kazenski sodniki niso strinjali s sodnikom prve stopnje ter so zato obsodili obtožence na omenjene kazni
stavo mesa; v drugem delu svoje prijavil.
Bogat plen avtomobilskih miši
Neznane avtomobilske miši so v noči med petkom in soboto s ponarejenimi ključi odprle avto Volksvvagen 154 Z 5674, ki je last 47-letnega ameriškega turista Simmsa Ashlaya iz Združenih držav. Iz avtomobila, ki je bil par-kiran pred hotelom Obelisco na Opčinah, so neznanci odnesli tri kovčke .deset dolarjev in fotoaparat ((Kodak« v skupni vrednosti 200000 lir.
Ko je v soboto zjutraj lastnik opazil tatvino, se ie podvizal na komisariat na Opčinah, kjer jo je
Vzdolž meje na Goriškem imamo več vasi, kjer bo nedomačin z lahkoto prekoračil državno mejo brez vodstva veščega domačega človeka, ki ga pravočasno opozori na nevarnost. Glede tega je zelo značilna lega Mirnika in Skr-ljevega v občini Dolenje, dalje Plešivega in Cegla v krminski občini, enako lego imajo Jazbi-he v števerjanski in Rupa v so-vodenjski občini. Pb vseh teh krajih prebivajo Slovenci in povsod se meja vije tik za zadnjimi hišami, če ne celo med hji-mi.
Rupa je prijazrta vasica, ki se nekako plaho skriva med zelenjem, stisnjena med državno ce. sto in mejo. Nekdaj je imela znano strojarsko industrijo, ki jo je ustanovil domačin. Sedaj samo zapuščeno poslopje tovarne še priča o tej prvi rupenski industriji, do-čim se na drugi strani ceste dviga poslopje nove kartonažne tovarne, katere lastniki so izkoristili privilegije goriške proste cone ter postavili tovarno na njeno območj«, ki se prav tu končuje ob reki Vipavi. Tovarna zaposluje kakih 20 delavk in delavcev, ki pa so prav te dni z njeninj vodstvom v sporu, ker jim noče plačati proiavodne nagrade, kakor je bilo dogovorjeno.
Hupa je zlasti ob nedeljah in praznikih vedno bolj privlačna tpčka za motorizirane turiste in ižletnike, ki »0 radi ustavijo v njenih moderno urejenih in prijaznih gostilnah tik ob državni cesti. Prav zaradi velikega tujskega prometa, ki gre tod mimo, pa bi bilo potreba urediti v vasi še to in ono.
Predvsem naj omenimo cesto skozi vas, od šole pa tja do cerkve. Občinska uprava jo sicer redno posuje z gramozom, ali to le malo pomaga, ker jo vsak večji dež zopet razkopa. Poleg tega pa domačini, ki so v mnogih primerih delavci in morajo zgodaj zjutraj na delo s kolesi ali motocikli, le s težavo vozijo svoja vozila po debelem gramozu. Zato so mnenja, da bi bilo mnogo bolje, če bi občinska uprava po-skrbela za asfaltiranje te ceste s protiprašno prevleko. Po vsej verjetnosti je občinska uprava že
zakonu za asfaltiranje makadamskih cest po naseljih in treba bi bilo samo pospešiti ugodno rešitev take prošnje ter potem takoj pristopiti k delu. Na ta način bo vzdrževanje ceste boljše in cenejše.
V vasi tudi še vedno ni poštnega nabiralnika in prav bi bilo, če bi občinska uprava tudi za to zainteresirala poštno upravo. Tak nabiralnik bi prišel prav ne samo domačinom, ampak tudi številnim izletnikom, ki se v vasi usta-vijb.
Kar pa je šole tiče, so nam vaščani povedali, da je njena notranja oprema zelo potrebna obnove. Zlasti velja to za klopi po nekaterih učilnicah. Pri tem bi morda lahko kaj pomagala prefektura, kot je svoj čas omogočila opremo novega otroškega vrtca.
To je samo nekaj najbolj vaz-nih problemov Rupe in njenih prebivalcev, h katerim bi lahko dodali še, da domači trgovci začenjajo zjutraj prepozno prodajati kruh in ga delavci, ki odhajajo v tovarne na delo, ne morejo čakati. So pa seveda še drugi problemi, o katerih bi se vaščani radi pogovorili s svojo občinsko upravo. Zato bi morda ne bilo napak, če bi vsako toliko sklicali vaški zbor in se na njem z županom, njegovim zastopnikom ali drugimi predstavniki občinske u-prave pogovorili o svojih željah in potrebah ter kako jih 'rešiti
Nezgoda otroka na cesti
Včeraj popoldne okrog 16 >irr so poklicali avto Zelenega kriza v Ul
Rabatta, v Gorici, kjer se je pri
Igranju z drugimi otroki ponesrečil 8 letni Maurizio Polverini iz Raštela št. 69. 6dpeljalt so ga v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je deček povzročil precejšnjo rano na levem stegnu ter so ga zato pridržali na zdravljenju.
Pogajanja za delavce tovarne umetnih vlaken
Včeraj popoldne je bil na sedežu Zveze indiistrijcev v Gorici sestanek predstavnikov treh sindikalnih organizacij CGlL, CISt, in UIL z vodstvom tekstilne tovarne v Podgori, na katerem so proučili mezdne poviške, ki jih zahtevajo uslužbenci tovarne u-metnih vlaken. Vodstvo r tbvarne je ponudilo povišek 7 lir na tiro, sindikalni predstavniki pa zahtevajo enake poviške, kot so jih dosegli delavci pri SNIA Viscosa, lo je po 20 lir na uro, znižanje delovnega urnika turnistov za poldrugo uro in za pol ure za druge delavce ter povišek spodbudne nagrade za ' 10 lir pri kilogramu.
Vodstvo tovarne je predlagalo ponoven sestanek za danes popoldne, da bo odgovorilo na te zahteve. Na sestanku' so proučili tudi selošno stanje v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Ron-kah.
na jugoslovanskem, področju obmejnega pasu. y t® namen se lah-ko zglasijo na sedežu društva direktnih,. Obdelovalcev, v Gorici, kjer imajo tucji posebne obrazce za sestavo takih, prošenj, ki jih je- treba vložiti najkasneje do 10. j ubij a letos.
Dvolastniki iz StSndreža lahko opravijo te formalnosti pri svojem društvu v Standrežu.
j*: Koncert zbora Scghizzi
Preteklo nedeljo je bil v dvorani Ginnastica v Gorici uspel in dobro obiskan pevski koncert, ki ga je organiziralo pevsko društvo A. Seghizzi ob priliki 30-letnice smrti svpjega ustanovitelja in Skladatelja' SegbizžljS:"
Pod vodstvom pevrnslcegg^ rojaka Kranca Valentinčiča je zbor zapel vrsto pesmi, med katerimi je bilo tudi nekaj skladb pokojnega Se-ghizzija. Ubaldo Agati pa je ob tej priliki podal pregled delovanja tega društva in priporočal občinstvu, naj bi ga podprlo.
Oddaja žita agrarnemu konzorciju
Pokrajinski agrarni konzorcij sporoča, da bo po odredbi kmetijskega ministrstva prekinil nakup žita od 1. junija dalje. Zato poziva kmetovalce, ki imajo even-tualno še kakšne presežke žita, naj ga pripeljej agrarnemu konzorciju najkasneje do 31. t.m. v (ijegova skladišča v Krminu, Ro-mansu, Zagraju, Isola Morosini in Boscatu.
Dvolastnika dovoljenja za sekanje
Kot vsako leto morajo dvolastniki tudi letos napraviti prošnje za sečnjo lesa v svojih gozdovih
iiiuiMii iiiiii n ihiii iti im n m •• n ti im n imii nun iiiiii tiia milil n n tiiiiiMiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiaii mi« iiuiiiiiiii ini
NEZGODA ZASPANEGA ŠOFERJA
Predsednik goriških padalcev se je prevrnil z avtomobilom
Iz razbitega vozila je prišel le z lahkimi poškodbami
N V nedeljo zjutraj se je neki Go. ričan prevrnil s svojim avtomobilom in imel srečo, da je odnesel razmeroma lahke poškodbe
Okrog o, ure zjutraj se je 38-letni Ugo Furlani iz Gorice, Ul. Moreili 38 vračal s svojim avtomobilom po Ul. III. Armata iz Trsta proti domu. Zaradi neprespane noči ga je mučil spanec. Za trenutek je zakimal in to je bilo dovolj, da je avto zdrknil s ceste preko jarka na polje, Od tod pa zopet nazaj na cesto, kjer se je prevrnil. Kmetje, ki so bili ob tej uri že na polju, so prihiteli ponesrečencu na pOmoč, ga povlekli iz vozila m spravili v avto Zelenega križa, ki so ga medtem poklicali, da je Furlanija odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da je Furlani dobil le manjšo rano na čelu in na levi roki ter lažji pretres možganov. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju Precej več škode je utrpel avto, ki so ga odpeljali v garažo Aguzzoni. kier bo počakal odločitve, da ga popravijo ali pošljejo med staro železo.
Omenimo naj, da je Furlani predsednik goriških padalcev in uradnik pri pokrajinski zvezi in-, dustrilcev.
Trčenje avta z vespo
Včeraj popoldne nekaj po 16 uri je prišlo na stikališču ulic Garzaroli, in Aprica v Gorici do trčenja avta Fiat 500, ki ga je vozil Sergio' Ceccherini iz Gorice Ul. Cdombo 23, in vespe, ki jo je vozi1 41-letni Gino Tambalo iz Gorice Ul. Aosta 120. Pri tem je naletel na slabše vespist, ki sq ga odpeljali v civilno bolnišnico,
kjer so mu ugotovili zlom despe roke v rami in odrgnino na levem kolenu. V bolnišnici se bo zdrafvil 20 dni.
Cestna policija, ki je napravila o tfčenju zapisnik, je ugotovila tudi. znatno škodo na. obeh vozilih.
Stroj za karamele ji je zmečkal prst
Sinoči ob 2tl.3v so poklicali avto Zelenega križa v tovarno IMCA v Ul. Garibaldi v Gonoi, kjer se je pri delu ponesrečila, 19-letna Marisa Mian iz Ločnika Ul. Cam-posanto 22. Ko je dekle upravljalo stroj za zav(jan>e karamel ji je ta zmečkal palec na levi roki, V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in Jo poslali domov s progno. zo okrevanja v šestih dneh.
Padel je in si zlomil nogo
Včeraj ob 17. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 14-letnega Giorgia Cecchetta iz Foljana, ki je na svojem domu tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Ob 18.15 je prav tako iskal pb-moč zdravnikov B-letni Silvio Jerman iz Fare, ki si je prizadejal pri padcu na domu rano na levem kolenu, zaradi katere se bo moral zdraviti 10 dni.
Pes ga je oklal
Včeraj popoldne ob 16. uri je iskal pompč v bolnišnici 15-letni Paolo Marega iz Gorice Ui. Pasu-bio. 9. Malo prej ga je neki pes na cesti oklal v meča leve noge. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v treh dneh.
nov pred smrtjo je bil šoki star: sti na svojem delovnem mestu v tiskarnički pisarni v Ul. Favetti 9, kjer je tudi stanoval s sinom in družino.
Pogreb je bil ob 14. uri in se je sprevod, v katerem so nosili številne vence, razvil iz hiše žalosti v Ul. Favetti 9 do cerkve na Travniku. Med venci naj omenimo onega od uslužbencev, t^r od posojilnice v Sovodnjah, poleg številnih drugih, ki so jih poklonili družina in znanci ter prijatelji. Pokopali so ga v družinski grobnici na mestnem pokopališču oh Tržaški cesti.
Pokojnik je bil rharkartna figura v goričkem javnem življenju in še posebej v življenju goriških Slovencev v za/.njih 55 letih. 2« zgodaj je začel delati v Gabrščki?-vi tiskarni v Gosposki ulici, kjer j« pomagal med drugim tudi pri izdaji pesmi Simona Gregorčiča. Leta 1908 je prišel v Narodno tiskarno, kjer je po nekaj letih postal njen ravnatelj, leta 1919 pa jb j« prevzel sam. Leta 1923 je v Ul. Carducci odprl Narodno knjigarno, ki še sedaj deluje pod imenom knjigarna «G. Carducet«. Štiri leta pozneje pa je poteg tiskarne v Ul. Favetti odprl še mi-, carsko delavnico.
V njegovi tiskarni so tiskali večino naprednega slovenskega tiska na Goriškem, med katerim naj omenimo znanega «Cuka na pat-ci», ki ga je urejeval France Bevk, nekaj časa so tiskali sGoriško-stražos, ki jo je urejeval Kemperle, gledališki list »Talija« in številna druga slovenska glasila, od katerih sta bila zadnja cMa-* tajur« in «Soča», ki sta jo urejevala najprej Damir Faigelj in potem do konca Ivo Marinčič.
Tiskali so tudi številne slovenske knjige, od izdaj znane ((Goriške Matičen, do Bndalovih, Faj-glovih in Bevkovih del pa do številnih knji g zi slovenske šole, med katerimi so tudi knjige, ki so izšle pod zavez niško vojaško upravo.
S« prav posebno pa je bil pokojnik navezan na posojilnico v Sovodnjah, od koder je bil tudi sam doma iz znane Lukeži čeve družine. Bil je zadnji od njenih ustanovnih članov (ustanovljena je bila pred .5 leti) in bil vsa leta predsednik nadzorništva njenem odboru. Hil je prisoten pri vseh občnih dizibarrih te ustanove razen pri zadniem, ko ni mogel zraven zaradi bolezni. Mnogo si jj prizadeval, da bi posojilnica zgradila svoj lastni dom in ko je do tega prišlo, je stalno sprem. Ijal napredek zidarskih del. Zal ni dočakal otvoritve novega sedeža, ki bo konec prihodnjega m-seca, česar se je že dolgo veselil.
Na njegov pogreb je prišel skoraj v celoti ves odbor posojilnice, s predsednikom in sovodenjskim županom na čelu in z lepim vencem, saj so vsi vedeli, da je imel pokojnik, za družino, največjo skrb za so vedenjsko posojilnico in preko nje za svoje ožje rojake in je bila njegova zasluga, da je posojilnica delovala tudi pod fašizmom, Jf° 80 ose druge likvidirali.
Ob tej hudi izgubi, ki je on. zadela vso Slovensko skupnost na Goriškem, katere viden in delaven član je pokojnik vedno bil, izrekamo njegovemu sinu Vladi-miru in hčerki Ludoviki tudi najiskrenejše sožalje našega uredništva, pokojniku pa želimo miren počitek v domači zemlji.
Delavec iz Pcdgore se je opekel
Včeraj popoldne ob 14.90 so pripeljali v goriško bolnišnico 52-letnega Giorgia Brandolina iz Fod-gore Ul. Pozzo 3. Zdravniki so ugotovili, da je mož dobil opekline prve stopnje na desni roki in po obrazu ter druge stopnje na levi roki. ko je bil zaposlen na delu pri podietju Serchia v Moši. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
VERDI. 17.15: «Gli amantl devono imparare«, A. Dlekinson ln Ros-sano Brazzl. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: »Arsenio Lupin con-tro Arsenio Lupin«, D. Cauchy in F. Favre. Italijansko francoski tr-nobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri.
VITTORIA. 17.30: «11 grande caldo«, Glenn Ford ln Gloria Grahame. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Dracula nella časa degli orrori«, J. Carradine in L. Chaney. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-vlšjo temperaturo 28.5 stopinje ob 14.40, najnižjo 13 stopinj ob 4.10. Povprečne dnevne vlage Je bilo 55 odstotkov.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
Z JUVEOTUSOM IN MILANOM NA ČASTNIH MESTIH
INTER italijanski prvak 1962-63
Palermo, Venezia in Napoli obsojeni na izpad
Inter prvak 1962-1963, Juventus na drugem, Milan pa na tretjem mestu lestvice. To je rezultat letošnjega prvenstva A lige. Na dnu pa je bolj žalostno: Palermo, Venezia in Napoli so se morali posloviti in drugo leto se bodo morali predstavljati na igriščih drugoligaških moštev. Medtem ko sta Inter in Juventus v zaključnem kolu prvenstvenega turnirja odigrala neodločeno, se je Milan z zmago v Palermu vsidral na tretje mesto, katerega je odvzel Bologni, ki je v tekmi z Genoo klonila. Genoa se je tako rešila izpada, a s tem je škodila tekmecem, ki so se morali odpovedati sanjam, da bi ohranili zelo častno tretje mesto.
34. zavrtljaj prvenstva je bil najbolj usoden za Napoli. Nea-peljčani so upali na točko, s katero bi upali za rešitev. Upali so, da jim bo Atalanta prepustila pol izkupička, toda igralci iz Bergama so napravili vse, da so Neapeljčane spravili ne samo na kolena, temveč iz elitne lige. In to popolnoma zasluženo. Napoli letos ni bil vreden boljše usode. Ce ne za drugega, pa zaradi skrajno nešportnega vedenja navijačev, ki ne poznajo mer korektnosti.
na drugo mesto pred reprezentanco SZ, ZDA, Francije, Portorika in Italije. Ostala mesta od 8. dalje pa so pripadla Argentini, Mehiki, Urugvaju, Kanadi, Peruju in Japonski.
Osvojitev srebrne medalje na svetovnem prvenstvu je do sedaj največji uspeh Jugoslavije, ki se je morala v prejšnjih izvedbah zadovoljiti s predzadnjim in zad-
niiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliiiiiiiilimiliiiiiiiiiiHitiiiiiMlliiiiiHiiiimiHillH.iiiiii.im.iiiimiiiiiiiiiiiiii.n..........................................................................n
IZIDI
*AtaIanta-Napoli Fioren tina- ‘Catania *Genoa-Bologna •Inter-Torino •Juventus-Spal •Vicenza-Modena ‘Mantova-Sampdoria Milan- ‘Palermo •Venezia-Roma
2-1
1-0
1-0
1-1
2-2
1-0
3-1
3-1
1-1
LESTVICA			
Inter	24	19 11	4 56 20 49
Juventus	34	18 9	7 50 25 45
Milan	34	15 13	6 53 27 43
Bologna	34	17 8	9 58 39 42
Roma	-34	13 14	7 57 32 40
Fiorentina	34	15 8	11 52 32 38
LR Vicenza	34	13 10	11 35 35 36
Atalanta	34	12 10	12 43 44 34
Torino	34	12 10	12 34 38 34
Spal	34	12 10	12 36 38 34
Sampdoria	34	11 8	15 41 50 30
Modena	34	10 10	14 36 47 30
Mantova	34	8 14	12 34 46 30
Catania	34	10 10	14 35 56 30
Genoa	34	9 10	15 32 48 28
Napoli	34	9 9	16 35 59 27
Venezia	34	6 10	18 36 51 22
Palermo	34	5 10	19 18 54 20
. KONČANO SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
Zlata kolajna BRAZILIJI srebrna JUGOSLAVIJI bronasta Sovjetski zvezi
RIO DE JANE1RO, 27. — Svetovno prvenstvo v košarki se je zaključilo z več ali manj pričakovano zmago brazilske reprezentance, ki si je ponovno osvojila naslov. Presenečenje prvenstvenega košarkarskega turnirja pa je bila Jugoslavija, ki je v zaključnem dnevu premagala tudi Sovjetsko zvezo in se tako uvrstila
B
IZIDI
•Como-Bari	1-1
•Cosenza-Brescia	1-1
•Triestina-Cagliari	3-0
•Messina-Catanzaro	2-0
•Alessandria-Foggia	1-0
Lazio-‘Padova	3-0
Lecco- ‘Verona	3-1
‘Udlnese-Lucchese	2-1
•Parma-Pro Patria	0-0
•Sambenedet.-Simmonza 2-0
LESTVICA
Messina	35	18	11	6 47 28 47
Bari	35	14	16	5 43 25 44
Lazio	35	1«	12	7 45 26 44
Brescia	35	H	14	7 39 26 42
Lecco	35	13	13	9 43 45 39
Foggia	35	14	10	11 48 40 38
Cagliari	35	12	13	10 37 31 37
Verona	35	13	n	11 37 31 37
Padova	35	13	11	11 42 42 37
Pro Patria	35	10	15	10 34 30 35
Simmonza	35	12	10	13 47 47 34
Triestina	35	n	11	13 47 54 33
Udinese	35	10	12	13 48 46 32
Cosenza	36	8	16	11 26 35 32
Catanzaro	35	10	12	13 29 40 32
Parma	35	10	11	14 29 42 31
Alessandria	35	9	12	14 27 32 30
Sambened.	35	8	13	14 29 45 29
Como	35	8	12	15 36 49 28
Lucchese	36	6	7	22 33 62 19
Prihodnje tekme (2.6.1963) Brescia-Udinese, Lazio-Triestina, Parma-Sambenedettese, Simmen-thal Monza-Padova, Bari-Messina, Pro Patria-Lecco, Foggia-Cosenza, Verona-Como, Cagliari-Catanzaro, Lucchese-Alessandria.
Atalanla-NapoU
Catania-Fiorentina
Genoa-Bologna
Inter-Torino
Juventus-Spal
LR Vicenza-Modena
Mantova-Sampdoria
Palermo-Milan
Venezia-Roma
Cosenza-Brcscia
Padova-Lazio
Akragas-Trapani
Chieti-Potenza
KVOTE
(2-1)
(0-1)
(1-0)
(M)
(2-2)
(1-0)
(3-1)
(1-3)
(M)
(M)
(0-3)
(4-2)
(0-1)
1
2
1
X
X
1
1
2
X
X
2
1
2
13 — 30.884.000 Ur 12 —	1.014.000 Ur
	
“11 jim ..mm	i j
XXI 212	2X1 KVOTE 12 — 2.686.8S1 lir 11 —	146.555	lir 10 —	9.878	Ur	2 11
PO NEDELJSKEM 3:0, TRŽAČANI ŽE NA VARNEM?
Cagliari (poln rezerv) brez moči proti Triestini
Porro in Santelli - strelca golov - najboljša na igrišču
STRELCI: v prvem polčasu v 10’ Porro, v 34’ Santelli; v drugem polčasu v 16’ Porro.
Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Trevisan, Porro, Santelli, Secchi,
TRIESTINA:
Mantovani
CAGLIARI: Bogazzi; Martiradonna,
Santon, Torriglia, Rizzo, Picciafuoco,
SODNIK: Babini. KOTI: 7:4 za Triestino. Gledalcev: Triestina je proti nekompletne-mu Cagliariju požela gladko in zgovorno zmago, ki pa bi lahko bila še višja, če bi znali napadalci izkoristiti vse ali vsaj večino priložnosti, ki so se jim nudile. Toda ne glede na to, je tržaška enajstorica zaigrala do-
Mazzucchi; Serradimigni, Spinosi, Agnoletto; Gazza,
6.000.
llllIliiinniiilliiliiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiilliillilMIliliii
ATLETIKA
Borovcem tri prva mesta
V nedeljo je bilo na šolskem stadionu atletsko tekmovanje mladincev. Borovci so zasedli tri prva mesta in so ekipno trenutno na drugem mestu. Več o tekmovanju bomo pisali jutri. Izidi so naslednji:
60 metrov ovire:
1. Lepre (Ginnastica) 9"1, 5. Spacal (Bor) 10”
80 metrov:
1. Venier (CRDA) 9”3, Gombač (Bor) in Starec (Bor) 10”3 Met diska:
I. Fuika (Bor) 39,24 m Skok v daljino:
1. Tomasin (CRDA) 5,69, HreSČak (Bor) 4,76 Met krogle:
1. Plett (CRDA) 13,54, Sancin (Bor) 9,97 Hoja 4 km:
1. Mattagliano (Ginnastica) 21’59” 250 m ovire:
1. Marcon (Udinese) 37”2 250 metrov:
1. Giglio (Ginnastica) 31”8 600 metrov:
I. Žerjal (Bor) 1’35”2 1200 metrov:
1. Bacci (CRDA) 3’25’’8, 2. Mihcic (CRDA) 3’28’T, 3. Sancin (Bor) 3’29”8
Skok v viiino :
1. Fabjan (Bor) 1,70 m, 2. Musu-lin (Goriziana) 1,65,	3. Tonini
(Ginnastica) 1,65 Met kopja:
1. Giacomini (Libertas Videm) 46,20, 2. Dolenc (Bor) 42,95 m Štafeta 4x100 m:
1. Ginnastica Triestina 47”3, 2. CRDA (Tržič) 47”5
in si s pri-znatno pove-
tovanija, ! prebrodil
bro in učinkovito borjenima točkama čala izglede na dokončno rešitev, čeprav tudi njeni direktni tekmeci niso ostali praznih rok v borbi za rešitev.
Cagliari, ki je prišel v Trst s slovesom solidne enajstorice, je igral ležerno in brez vsakih taktičnih zapornih manevrov, svest si svojega več kot zanesljivega položaja v zgornjem delu lestvice. Zaradi tega so imeli igralci Triestine lahko delo bodisi v o-brambi bodisi v napadu, kjer so bili tokrat še posebno razigrani. Santelli se je odlično odkrival in tudi nesebično razdeljeval uporabne žoge. Trevisan si je mnogo prizadeval, kar velja tudi za Man-ki pa očitno še vedno ni krize. Posebno vlogo je tokrat imel Porro, ki je dosegel dva gola-dvojčka iz povsem enakih pozicij in na identičen način. Vsakokrat je iz kota streljano žogo prestregel z glavo in jo usmeril v mrežo in le za las je manjkalo, da ni na enak način še tretjič ukanil nezanesljivega rezervnega vratarja gostov.
Sicer pa so tudi vsi ostali več kot zadovoljivo opravili svojo dolžnost, pri čemer velja še posebej omeniti Dalia, Merkuzo, Vi-talija in Mezzija, ki sicer ni imel posebnega dela, ki pa je pri vseh intervencijah pokazal izredno zanesljivost in zbranost.
Otvoritveni gol je dosegel Porro v 10’ na že opisani način po kotu, ki ga je izvedel Mantovani z milimetrsko preciznostjo. Sledilo je nekaj nezanimivih minut z dvema velikima napakama Man-tovanija in nepriznano enajstmetrovko v korist Triestine zaradi očitne roke Martiradonne, nato pa je Santelli v 34’ po leti kolektivni akciji vsega napada z ostrim strelom drugič zatresel mrežo gostov.
V drugem polčasu Je po mlačnem začetku Mantovani v 13’ s silovitim strelom zadel prečko, toda že v 15’ so tudi gostje zamudili priložnost, ko se je strel Torri-glie odbil od droga, ko je bil Mezzi že premagan. V 16’ je Porro spet z glavo na strel iz kota, ki ga je izvedel Trevisan, dosegel gol. Do kraja so se nudile lepe priložnosti še Santelliju v 27’, Daliu v 30’ in spet Mantova-
niju v 32’, sicer pa je v glavne mves polčas do zaključnega žvižga sodnika potekel v znamenju očitne taktične, tehnične in borbene premoči domačih.
Jugoslovanski nogometni pokal
V finalu Dinamo premagal Hajduk 4:1 (0:1)
BEOGRAD, 27. — Šestnajsta izvedba nogometnega tekmovanja za Jugoslovanski pokal je za nami. V finale turnirja, pri katerem je sodelovalo 2000 enajstoric, sta se uvrstila zagrebški Dinamo in splitski Hajduk. Srečanje se je končalo s 4:1 v korist Zagrebčanov, ki so v prvem polčasu zgubljali 1:0. Pokal je tako že tretjič končal v Zagrebu.
njim mestom, medtem ko v evropskih prvenstvih ni šla dlje od 6. mesta.
Največ zaslug za sobotno zmago nad Sovjetsko zvezo je imel Nemanja Djurič, ki je sam dosegel 28 košev iz igre in 4 s prostimi streli. Sicer tudi drugi niso zaostali, ker je celotno moštvo igralo s silnim poletom in pokazalo neverjetne realizatorske sposobnosti. Jugoslovani so od vsega začetka živahno napadali in ves prvi polčas je potekal v malenkostni prednosti Jugoslavije Sicer so sovjetski košarkarji prišli samo enkrat v vodstvo, kasneje pa je pobuda ponovno pripadla Jugoslovanom, ki so prvi del igre zaključili z razliko osmih košev. V drugem delu, ko je bila prednost še večja, so Jugoslovani dopustili tekmecem, da so se nekoliko razigrali in nevarno zmanjšali razliko na 63:62. V - zadnjih sekundah so Jugoslovani ponovno povečali prednost, Rusi so jo zmanjšali, Jugoslovani pa so vztrajno branili rezultat, ki jim je prinesel zmago in srebrno kolajno. Izida zadnjih dveh tekem sta naslednja:
JUGOSLAVIJA-SZ	69:67 (32:28)
BRAZILIJA-ZDA	85:81 (39:39)
KONČNA LESTVICA (od I. do 7. mesta)
BOKS
71
Brazilija
Jugoslavija
Sovjetska zveza
ZDA
Francija
Portoriko
Italija
660 485:411 6 5 1 472:424 642 426:399 633 498:433 624 369:438 6 1 5 366:426 606 407:492
V nedeljo na Proseku
Poročeni s 4:1
klonili
neporočenim
Pelfe (pošteno zamazan s črnim mazilom) ni mogel rešiti poročene Prosečane poraza, ki so ga jim V nedeljo zadali v nogometu bolj izvežbani neporočeni vaščani. Mladi so namreč zmagali 4:1. Na tretji strani objavljamo posnetke s tekme, ki je privabila na Prosek izredno število ljudi.
iiiiiiiiiiiiitmiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiiiMitmHiitiiiiiiiHiiimiiiiiHiiviiuiniiiitmtiiitiiiiimaiiiiHiiitM
GORIŠKI NOGOMET
Na igrišču v Sovodnjah Sovodnje-Caprivese 1:1
Juventina je klonila v Podgori močnejšim domačinom
Včeraj so na Goriškem odigrali zadnje tekme povratnega kola diletantov druge kategorije. Na sporedu so bile samo tri tekme. Od teh so Podgorci igrali doma proti Juventini iz Standreža ter zmagali z rezultatom 4:2. V prvem polčasu so vodili gostje z 1:2, ki so pokazali lepo in naglo igro ter bi z
nekaj več sreče lahko dosegli še boljši rezultat. V drugem polčasu pa so prešli v napad domačini in zmagali. Vsekakor so se gostje dobro postavili s svojimi mladimi igralci proti izkušenim in močnim domačinom, ki so bili v drugem polčasu bolj spočiti in so zato tudi zmagali. Od gostov je oba gola zabil odlični Klavčlč, pa tudi Bizaj in Montlco sta Izvedla nekaj lepih
kombinacij.
Sovodenjci so na domačem igrišču dosegli neodločen rezultat 1:1 proti Caprivese, kar je zanje po zadnjih neuspehih še kar dobro ter jim Je pomagalo na predpredzadnje mesto na lestvici. Igra Je potekala lepo z obeh strani in rezultat na splošno odgovarja njenemu poteku. Sovodenjci bodo morali prihodnjo nedeljo odigrati še eno zaostalo tekmo z Italo v.Gradiški.
Prvi spopadi na evropskem prvenstvu
MOSKVA, 27. — V nedeljo se je začelo evropsko boksarsko prvenstvo. V sovjetskem glavnem mestu je zbranih 155 boksarjev iz 18. držav. V prvem dnevu je Italija Paolo Vacca v mušji kategoriji odpravil s K. O. v prvi rundi Nemca Geislerja. Najbolj pa je v bantam kategoriji ugajal Jugoslovan Petrič, ki je spravil Finca Karvonena dvakrat na tla in zmagal po točkah.
V	prvem dnevu je tudi Jugoslovan Mirkovič premagal po točkah Madžara Dologyja, danes pa se je moral predati Italijanu Girgentiju. Srečanje teh dveh boksarjev mušje kategorije je sodnik prekinil v drugi rundi.
Od Italijanov je Murru, ki nastopa v srednji kategoriji, odpravil po točkah Bolgara Paparisova.
V	tej skupini je Zahodni Nemec Schulz premagal s K.O. v drugi rundi Nizozemca Mommersa.
PLAVANJE
BUDIMPEŠTA, 27. — Bivši evropski rekorder Gyula Dobay je v prvem letošnjem nastopu preplaval 100 m prosto v 55”8. Eno uro kasneje pa je za 200 m rabil 2’4”4.
9. ETAPA DIRKE PO ITALIJI
V nedeljo Durante včeraj Zancanaro
Kljub napadom, Ronchini še vedno leader Gira
LA SPEZIA, 27. — Po zmagi Duranteja v nedeljski 8. etapi, j« danes privozil prvi do cilja v La Spezii 23-letni Giorgio Zancanaro, vendar ni mogel odvzeti roza majice odličnemu Ronchinlju, ki Jo je z vsemi silami branil ln odgovarjal na vsak napad De Rossa, Brugnamija, Cribiorija in Massi-
gnana, ki so prav na njih najbolj ugodnem terenu izvedli močno o-fenzivo. Danes sta bili namreč na sredi proge dva precej naporna vzpona na Ciso in Rastrello.
Medtem ko so se drugi upehali na vzponih, je Zancanaro mirno sledil poteku borbe in nato v pravem trenutku sprožil ofenzivo, na katero zaradi utrujenosti, nekateri niso mogli odgovoriti.
Zancanaro Je imel smolo, da je ostal sam brez pomoči prav v trenutku ko je Ronchini organiziral protinapad. Vedeti je treba, da Zancanaro pripada edini ekipi na Giru, ki nima gospodarja, to je razpuščeni S. Pellegrino.
Današnji zaključek je bil zelo napet in razburljiv. Posebno za Ador-nija, ki je pustil za seboj roza majico, a se je moral zaradi počene
Promocijsko prvenstvo v odbojki
.
Bor Bjapremagal Gasilce 2:0
Borova ekipa v kvalifikacijskem turnirju za vstop v C ligo
Borovi odbojkarji slavijo v vseh kategorijah uspehe. Ženska in moška vrsta sta si že pridobili pravico nastopa na finalnem delu svojega prvenstva. Uspeh so v nedeljo še povečali mladi odbojkarji, ki so si osvojili drugo mesto na pokrajinskem promocijskem prven. stvu in s tem pravico nastopa v zaključnem delu, ki bo prihodnji
mesec v Vidmu.	-------—
ter, priznali. Ta rekord, 8,33 m, je dosegel 20-letni študent Phil
Po drugem povratnem kolu sta bila VIS in Bor z enakim številom točk na drugem mestu. V nedeljo pa je CRDA odščipnil še-storki VIS set in s tem naredil veliko uslugo našim, ki so brez velikih težav zmagali proti Gasilcem. Tekma VIS-CRDA je bila nezanimiva, ker imajo visov-ci zagotovljen nastop v III. ligi: vodstvo kluba je namreč sporočilo, da se zaradi primanjkovanja igralcev odpoveduje nUštopu v B ligi.
Borova šestorka je nastopila proti Gasilcem in jih gladko odpravila z 2:0. V prvem setu so plavi takoj pritisnili ha plin irr
Shinnick, s čimer je zboljšal za 2 cm bivšo Ter Ovanesianovo svetovno znamko v skoku v daljino. Gotovo pa bodo priznali rekord, ki ga je s 5,05 m dosegel v skoku s palico Brian Sternberg. Tudi štafeta univerze Oregon je izboljšala svetovni rekord na 4x880 jardov v času 7’18”9. Prejšnji je pripadal s 7’19”4 reprezentanci ZDA.
* * *
TEMPE, 27. — Adolpb Plummer je med atletskim mitingom dosegel nov svetovni rekord v teku na 44Q jardov. Plummer je pro-5t\,?£e<‘*kei v 44”9- Prejšnji najboljši cas na svetu je pripadal avlsu s 45”7.
dopustili nasprotnikom, le dve točki. Težje jim je šlo v idrugem s&r	....................hummiiiiii'""
, ko so mladi in požrtvbijatnr
DIJAŠKE TEKME NA ROJCAH
gasilci vodili celo 10:5. Pri tem stanju pa so se Borovi predstavi--niki zbudili in v nalefu nizali točko za točko Ter zfnagali.
Izidi zadnjega kola promocijskega prvenstva v odbojki so naslednji:
L. Nazionale - Gasilci 2:1 VIS-CRDA 2:1
BOR-Gasilci 2:0 ,(15:2, 15:10) Končna lestvica promocijskega turnirja za tržaško cono:
1.	L. Nazionale 8	8	0
2.	Bor B	8	5	3
3.	VIS	8	5	3
4.	Gasilci	8	2	6.
5.	CRDA	8	0	8
16:4 '16 12:7 10 12:8 10 6:14 4 3:16 0
MEDNARODNA ATLETIKA
V Ameriki
trije novi svetovni
rekordi
MODESTO, 27. — Med atletskim mitingom so domači atleti zabeležili tri nove svetovne rekorde, od katerega enega, v skoku v daljino, ne bodo, ker so sodniki pozabili postaviti merilec za ve-
zračnice ustaviti. Fontana in Bat-tistini, ki sta hotela podariti zrna-go meščanom, pa sta padla i» sta bila odrezana iz borbe ne. prvo mesto.
Vrstni red na cilju 9. etape Sal-somaggiore — La Spezia;
1.	Zancanaro Giorgio, ki J* pr«-vozil 167 km v 4 urah 49’35”
2.	Carlesi Guido 4.49’54”
3.	Nencini Gastone
5.	Ceppi
4.	De Rosso
6.	Ronchini, 7. Alomar 4.30’6", *• Taccone, 9. Fontana, 10. Sartor*.
SPLOSNA LESTVICA
1.	RONCHINI 52.16’47”
2.	Zancanaro 1’56”
3.	De Rosso 2’15”
4.	Brugnami 2OT’
5.	Balmamion 2’27”
6.	Cribriori 3’3”
7.	Massignan 3’3”
8.	Carlesi 4’12”
9.	Adomi 6’3”
10. Bono 6’39”
Nogomet v Jugoslaviji
Samo pol izkupička za Olimpijo in Maribor
V	drugi jugoslovanski zvezni H" gi sta slovenska predstavnika v nedeljo odigrala tekmi 27. kol8 neodločeno. Olimpija ni mog*8 spraviti na kolena gostujočo Lokomotivo, medtem ko se je M8-ribor vrnil z gostovanja z drag0" ceno točko v žepu.
IZIDI
Olimpija-Lokomotiva 1:1 (1:0) Celik-Maribor 1:1 (1:1) Rudar-BSK 3:1 (3:1) Karlovac-Sibenik 2:2 (1:1) Borac-Istra 5:1 (3:0) Borovo-Famos 3:1 (2:0) Slavonja-Split 4:1 (2:1) Trešnjevka-Varteks 2:0 (0:0)
* * *
V	slovenski conski ligi je izol" ski Delamaris poražen zapustil Ljubljano, kjer je gostoval PrI istoimenski enajstorici. Nasprotno pa je Nova Gorica, ki je gosto-vala v Murski Soboti, prinesi8 domov obe točki.
Izidi 23. kola slovenske consk* lige so naslednji:
Sobota-Gorica 1:3 (1:1) Ljubljana-Delamaris 2:0 (1:0) Celje-Tnglav 5:1 (2:0) Ilirija-Rudar (V) 4:1 (2:0) Zelezničar-Kladivar 0:0 Rudar (T)-Slovan 0:2 (0:1)
mw
na* rit!

Slovenske srednje šole so se dobro odrezale
Dijak Ivan Vižintin najboljši v metu krogle z 12.61 m
Preteklo soboto so bile na šolskem stadionu na Rojcah zakljuf-nf ^^oatletske tekme, ki jih je organiziralo Šolsko skrbništvo nižje srednje in strokovne šole iz vse goriške pokrajine. Tekmovanja se je udeležilo 15 šol In med njimi tudi slovenska nižja srednja ln strokovna šola.
V splošni oceni po kategorijah-
je odnesla prvo mesto v kategori-
ji A italijanska srednja šola iz Tr žiča (100,5 točke), slovenska srednja šola pa je zasedla šesto me-| sto z 58 točkami. V kategoriji B so prav tako na prvem mestu srednješolci iz Tržiča, slovenska šola pa je na devetem mestu z 32 točkami. Pri splošni oceni pa sta slovenski šoli zasefili osmo mesto s ■ *• r Ai i4knil)
70 točkami.
Med posameznimi atleti naj omenimo, da je dijak Ivan Vižintin * slovenske srednje šole v metanji krogle dosegel prvo mesto z 12.6* metra. Mario Kožlin s slovensk« strokovne šole pa Je v isti panog* zasedel četrto mesto B kategorij«' Pri skoku v višino je bil Ivo Devetak s slovenske srednje šole pe**-
MUKO SKRAP
DNEVNIK IZ
FAŠISTIČNIH ZAPOROV
Tovariši sobe 125, kjer sem bil do odhoda zaprt, so poslali Gaspariju, Javoršku, Mrzlikarju ter meni listek s pozdravi ter dragocenim poklonom. Po pisavi sodim, da je listek napisal Jaka Vrhove, ki je bil nedavno obsojen na smrt a pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Padec fašizma mu je namreč rešil življenje kajti od takrat dalje smrtnih obsodb niso več izvrševali. Ker je Javoršek izrazil željo, naj bi listek prepustili njemu, ker bi ga rad hranil za spomin, sem zaradi tega besedilo lističa prepisal v svoj dnevnik, da ne gre v pozabo. Tako le pišejo tovariši iz sobe 125.
♦Ljubljana, 11/8/1943.
Dragi tovariši Gašpari, Javoršek, Mrzlikar in š...........I
Soba 125 Vam želi srečno pot in še bolj srečen povratek domov, ki bo itak kmalu sledil! Le korajžno! Ne klonimo duha niti za trenutek! Bog se za kaj vse to še prav pride! Vedno bomo v duhu z Vami, kakor tudi vemo, da nas boste Vi ohranili v spominu! Bili ste nam dragi in res prijetni tovariši vsi! V tem smislu Vam pošiljamo Lit. 160.— (Stošestdeset lir) in 80 kom. cigaretov! Bodite srečni in nasvidenje!!
P. S. Dodamo še 4 lirnona-praške Tovariši sobe 125»
Ob treh zjutraj so nas napodili iz sobe, ob petih pa so nas odpeljali s tovornjakom na postajo, vklenjene po dva in dva. Okove so nam sneli z rok šele v Kopru, kamor smo prispeli ob dveh popoldne. Na poti iz Ljubljane do Postojne je naš brzec povozil nekega železničarja in še nekoga, zaradi česar je imel vlak precejšnjo zamudo.
Vožnja v negotovost me ni prav nič vznemirjala. Privadil sem se že okovju in takim vožnjam, saj sem bil v poslednjih dveh letih že tretjič v enakem položaju. Tudi pri drugih tovariših nisem opazil prav nobene zaskrbljenosti. Nasprotno, vsi so bili polni poguma, šal in dovtipov, kakor da bi se peljali kam na svatbo. Pa tako drugače skoro ni moglo biti, saj so bili vsi prepričani, da se bodo, sodeč po položaju, vrnili domov že po nekoliko mesecih.
Naš voz so izolirali. Vse zavese na oknih so morale biti spuščene, zlasti so pazili na to na postajah. Vendar pa vse to ni moglo preprečiti, da bi se nekateri tovariši ne pozdravili s svojci in znanci, ki so kdo ve na kakšen način izvedeli o našem odhodu v Italijo in prišli zato pozdravljat vzdolž proge. Tajni kanali naše obveščevalne organizacije so delovali točno in hitro, naravnost čudovito.
Kras, naš Kras, napojen z znojem in krvjo naših toliko preizkušenih Primorcev, se mi ni zdel še nikoli tako reven in zapuščen. Skrčen in pogreznjen sam vase, kakor starec, ki umira, se mi je zdel. Zrl sem v sivo pokrajino, ki je brzela mimo mene. Pokazal se je Nanos, potem pa Vremščica in Tabor in tam preko Kucelj s Čavnom ter preko njega Goljaki. Gledal sem v nizke, sive hiše, s skoraj ravnimi strehami in vsepovsod mi je siva pokrajina, posajena z redkim, od suše in vročine uvelim in osušenim drevjem, oživljala spomine na doživetja, ko sem še tako brezskrbno preživljal tod svojo mladost. Svetli nepozabni spomini na mlada, življenja polna letal
Tovariš, vklenjen k moji roki, kateremu sem pojasnjeval pokrajino, je bil mnenja, da ljudje tod verjetno ne znajo pravilno obdelovati polja in da je zaradi tega vse tako siromašno.
♦V bodoči družbi tega ne bo,» je pripomnil. «Tudi Kras bomo morali spremeniti v rodna polja, da bo tak kakor so polja na Kranjskem in kakor so v Rusiji.»
Molčal sem. Saj je jasno, da Krasa ne bo mogel nihče spremeniti v rodno polje. In tudi če bi ga mogel, bi ga ne smel prehitro. Saj bi Kraševec umrl, če bi mu izginilo to brinje, to sivo kamenje, na katerega je tako navezan. Pa ne samo tovariš moje naveze, nego tudi ostali, ko dajejo primere, ko dajejo poudarka svojemu prepričanju, še vedno sklicujejo na Rusijo. V njej vidijo moč,‘ki ni več naravna, človeška. Vidijo v njej silo, ki je v stanju preobraževati svet na nadnaravni način. Morda je tako prav. Vera nam je vsekakor potrebna, čeprav nisem prijatelj pregoiočega fanatizma. Toda danes nam je potrebna taka vera, ki gradi in razdira, poraja in ubija, ki uničuje in ustvarja, vera, ki prestavlja skale, vera, ki pot izglaja, vera v zmago, v vstajenje! Kdo ve, če je taka vera potrebna tudi v mirnih časih, če se o mirnih časih sploh lahko govori, toda danes nam je vsekakor potrebna. Potrebna nam je taka vera, kakor je vera tovariša, privezanega k moji roki, ki veruje, da bodo postale nekoč kraške njivice take kot ukrajinska polja, kraške hišice...! Moj tovariš gotovo ne ve o vsej ljubezni Kfaševca do svoje grude, o vsem njegovem trpljenju in znoju, o tisočletnem delu tisočerih rodov, ki so nosili v zavetne kotanjice zemljo za majhno njivico, ki so jo zaščitili pred burjo z gomilami sivega kamenja. Zemlja je res revna in nehvaležna, toda če bi mogli vrednotiti trud, znoj in ljubezen Kraševca do Krasa, tedaj bi morala biti ta zemlja najbogatejša zemlja na svetu.
Prihod v Nabrežino je spremenil predmet pogovora. Kolikor so nam spremljajoči karabinjerji dovolili, so se tovariši pomaknili k oknom z razgledom na morje. Pogled na morje s Trstom v ozadju je res diven, tembolj za tistega, ki se tod pelje prvič. Tovariši so zrli na morje in vse, kar so mogli izreči, je bilo združeno v stavku:
«In je to naše morje?! In je to naša obala?!*
Zdelo se jim je ogromno, velikansko, čeprav je naša obala tako kratka. Je pač morje, čeprav s kratko obalo, je silno, je ogromno, kajti pomeni bodočnost, pomeni pot v svet.
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6-n. TELEFON 93-808 IN 94-838 _ Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica .S Pelllco MI, Tel 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 le
letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 8400 Ur — FLRj v tednu 30 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoč) rači.-n Založništvo	___
Stritarjeve ulica 3 I, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki * Ljubljani 600-i4 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski MK), finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir - Mac oglas 30 tli oeseda - Vsi oglas-, se naročajo pri upravi "
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tt»ka, Trst
°bre& *aSomnak° Koper’ kam°r 80 nas PriPelJali 2
K»rThf^rfju V?°Pm so Je nabra]o vse polno radovednežev-
5ui>ornSt w S° Jlh sicer razganjali, toda v ljudeh se je opazil* upornost Ko smo š.i mimo hjih, so zmajevali z glavo In četudi nfoJ6on? Vajew1(tald^ prizorov- so se le čudili Kako bi se
šenai£ \ ® J	med nami tovariši s polomljenimi udi,
šepajoči in vendar brez usmiljenja uklenjeni v verige.
„i»iK?zPilmca!, V kaznil.nici še nisem bil, zato mi red ki v njej vlada in ki je strožji kakor v sodnih zaporih, ni bil’ znati-
nritperro?^ P? Vh0du nad Slavnimi vrati stoji napis, ki )e pritegni mojo pozornost: «Per la Patria, per la Famiglia, pef te stesso, nsorg.!» Zraven napisa visi veliko razpelo.
| Vstajenje?! Prerojenje?!
.	J*® Jo sPloh mogoče pri takem ravnanju, kakršnega imaj°
i-^oti* n i!*1- Pazn k ?, s takim hišnim redom, kakršnega srn0 meh priložnost preizkusiti že čez kakšne pol ure?! Ta napi?
ie.^lnvencio,nalnost- je ironiia. Je parodija, je pljunek v obra* nesrečnežu, ki je padel morda niti ne po lastni krivdi. Kak0 naj se kaznjenec, ki mu je naloženo, da si odkupi prostost * petnajstimi, dvajsetimi ali še več leti ječe, v kateri mu krivij0 voljo in osebnost, moralno dvigne tako, da se po prestar" kazni vrne spet v krog ljudi kot koristen, polnopraven človek? Fašistična zakonodaja in ječa tega ne nudita! Navadno & kaznjenec po dolgoletnem zaporu vrne v svet nasprotno pr»v drugačen, kakor si je morda zakonodajalec zamislil Nuj"0 bi morali preurediti sodstvo, ki je ostalo v marsičem še srednjeveško. Zaradi tega se obsojenec navadno vrne na svobod" s še izpopolnjenim programom kriminala in s še bolj ug*9' jeno zločinsko veščino. Uprava sama nudi dovolj prilike za t° s svojimi na pol pismenimi pazniki surovih nastopov, kakor smo imeli priliko prepričati se že prvi dan.
Z dvorišča so nas odpeljali na prostor, ograjen z visoki"1 zidom, ki je služil jetnikom za vsakodnevne sprehode. Od so odvedli vsakega posamezno v prostor določen za kopa"je‘
(Nadaljevanje sledi)
______
lei St 31-3:«	- NAROČNINA: mesečna «5( Ur - Vnaprej: C«11*
tr/Uki-B* „»KS rrm 11 5374 - Za FLRJ: AUIT DZS. Ljubija"*'