tto. 45 /liiERi$ii/i Domoviim/i mm/m AMERICAN IN SPIRIT PORCICN IN LANGUAGfi ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 5, 1959 SLOVCNtAN MORNING NfiWSPAPO) ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIII. Mnenje o sovjeiskih namerah je različne ^ Londonu sodijo, da Sovjeti Popuščajo in so sami pripravljeni storiti isto, v Washingtonu ne vidijo nobenih takih znakov in so odločeni Zah. Berlin braniti. Nemec in Anglež oropala St. Glair Savings Go. CLEVELAND, O,—Dva mednarodna roparja, eden Nemec, drugi Anglež, sta priznala pred sodiščem v Mannheimu v Zah. Nemčiji, kjer so ju ujeli pri nekem bančnem ropu, da sla 17. avgusta 1955 oropala St. Clair Savings & Loan Co., med tem Novi grobovi Mary Colman V torek večer je preminula v Euclid Glenville bolnišnici Mrs. Mary Anna Colman, roj. Baron stara 71 let, stanujoča na 20930 Wilrriore Ave. v Euclidu. Rojena je bila v Pokleku na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 53 leti. Tu zapušča sinova Petra in Edwarda, hčeri Mrs. Margarette Sas in Mrs. Helen Kovačevič, brate Georgea ko sta se “skrivala,” v Lake-LONDON, Vel. Bnt. — V za- woodu. Psdnih prestolicah prevladujejo | Willi Schuler in Brian M. T’fti deljena mnenja o dejan- Cowell sta bila najprej skupaj Pokleck (v Youngstown), Jima namerah sovjetske diplo- natakarja v Torontu, nato pa sta in Franka Baron in sestro Mrs. '^eije v zvezi z odločitvijo in se lotila ropanja po Kanadi, A-IAntonette Zivador in 10 vnu-bonudbo, da sprejmejo sestanek meriki in Evropi, dokler nista kov- Bila je članica Podr. štev. panjih ministrov kot priprav- po sedmih letih takega življenja blaln° konferenco za reševanje lkončno padia v roke pravici, plinske knze. | Obsojena sta bila na dosmrtno “°nudba sprejema samo obli- -je£0. soboto zjutraj ob 8:15 iz Mary i A. Svetek pogreb, zavoda na 478 ko 2apadnih držav ne pa vsebi- r'e' Sovjeti se hočejo razgovar- samo o tem, kar so oni pred- ,lagali! ne sprejmejo pa nobene- £a stvarnega predloga kot pred- lTlel razprave pri konferenci. j ^ Londonu kljub vsemu smaJ lal°, da je ponudba znamenje, 3 Sovjeti popuščajo in bodo še ' j^'PUstili, da ne bodo gnali ber- ■ , ske stvari P rikanci 32 SŽZ, St. Christine št. 21& KSKJ. Hrvatska Bratska Zajed, niča št. 4 in Oltarnega društva ' Ipri Sv. Krist'ni. Pogreb bo v * c /"■» L IKE NE VIDI POTREBE PO KAKI MOBILIZACIJI DiSallov proračun bo slal družino - $70 Povprečno družino v državi Predsednik Eisenhower je včeraj na tiskovni kon- Ohio bo stal povečan pro- /z Clevelanda in okolice račun, ki ga je predložil M«lltev DiSalle, na leto okoli $70. V javnosti se pojavlja odpor. Članice Podrž. št. 32 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Mary Svetek pogreb, zavod) k molitvi za pok. Mary Colman. Iz bolnišnice— Joseph Križman z 9418 Or- ni kako ostrino. | Kasem v Iraku noče trdno poveiane levice Razgnal je levičarski organizaciji in se prinravlia na pobotanie z Naserjevimi nacionalisti. KAIRO, Egipet. — Predsed- ferenci dejal, da ni trenutno nobene potrebe po kaki mobilizaciji. Združene države imajo dovolj močne oborožene sile za vršitev mednarodnih obveznosti. „ _T7_T , CLEVELAND, O. — Po pred- WASHINGTON, D. C. — V zadnjih dneh je bilo po- logu državnega proračuna, ki ga novno slišati zahtevo po mobilizaciji vojaških sil v zvezi s je guv. Michael DiSalle osebno leans Ave. se je vrnil iz St. Alex-krizo okoli Berlina. Včeraj je predsednik Eisenhower sam prebral državni generalni skup- js bolnišnice in se zahvaljuje za izjavil, da po njegovem trenutno za kaj takega ni nobene ščini v torek zvečer, bo prišlo obiske, darila in pozdrave, potrebe. Vsaka mobilizacija v sedanjem trenutku bi bila na vsako povprečno družino v zdravje se mu polagoma izbolj-“brez koristi in nekaj najnesrečnejšega,” kar moremo sto- državi okoli $70 novih stroškov §uje riti. Predsednik je priznal, da nas je Sovjetska zveza s svo- v obliki davkov. Novi proračun zadušnica— jo propagando in politično taktiko prisilila v stanje, ki de- je za $337,400,000 večji od prej- jutri ob g:15 bo v cerkvi ^ jansko ni ne vojna ne mir, da pa kljub temu ne smemo ob šnjega. če to razdelimo na 9,- pavia na p 40 st. sv. maša za vsaki resni krizi misliti na mobilizacijo vseh svojih sredstčv, 550,000 prebivalcev države, zne- pok jobna steklasa v spomin če nočemo dežele spremeniti v eno samo vojašnico. se sicer samo $17.65, popolnoma j obletnice smrti. Eisenhower je poudaril, da----------------------------- druga pa je slika, če res trezno , __________ E. 152 St. v cerkev 'iv. Kristine nam ni treba ob vsaki medna-|tev spomladanskega velesejma, preračunamo, cb devetih, potem pa na Kalva-! rodni napetosti misliti na ne- jsjg nekem zborovanju je ob tej Guverner je predložil zvišanje rij o. ariz je bolj pesimističen, Arne- J j kanci pa trdijo, da so priprav- nik Egipta Gamal Abdel Naser Mary. ~ Zerngast •rini sprejeti vsak razvoj krize. je izjavil, da je pripravljen iti v Washingtonu povdarjajo, da v Irak in se tam sestati s pred-treba brezpogojno zaščititi sednikom, generalom Abdulom ^rimsko prebivalstvo pred vsa- Karim Kasemom, da bi se de-n nevarnostjo in za geno vsakih jeli boij Povezali za skupne tev> ker bi sicer padel ugled arabske interese. I adnega sveta po celi Evropi j General Kasem je baje izra-Svetu pod ničlo. V vsem dru-gem je mogoče popuščanje, nč John Schenk Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 1707 Catalpa1 Rd., John Schenk, j star 61 let. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Kavalar; sinova Johna in Jamesa; sestro v Pittsburg, Kansas; brata Louisa in Davida v Chicago, 111., in Vincenta: in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Nemčiji. V Ameriki je 'bil 56 let. Zaposlen je bil pri 'Eaton Axle Mfg. Co. zadnjih 7 Dr. Erhard se obotavlja n a dni napad in vojno, ker da to priložnosti dejal, da je posebno davkov na cigarete za 2c pri pa- Sprejel kandidaturo vpliva slabo na razpoloženje .7ažno' mednarodno vprašanje ketu, to zvišanje bo zneslo na 1 doma, pa tudi na mednarodno 1 družitev obeh Nemčij, podpis leto pri družini, kjer kadita očo | BONN, Nem. — Dr. Ludvik politiko. Odklonil je vojaški 'mirovne pgodbe z njima in kon- in mati — vsaj okoli $20. Povi- Erhard, nemški minister za gos-umik iz Srednje Evrope, kot ga | Čanje zasedbe Nemčije in Ber- šan davek na gasolin bo znašal podarstvo, je sfavil vodstvu kr-predlaga Moskva, dokler ni zve-li:na Ipovprečno vsaj okoli $15, povi- ščanske demokratske stranke te- zen s trdnimi mednarodnimi j Hruščev je zatrjeval, da vsa ‘šarife trošarine na žgane pijače le pogoje, da bi sprejel kandida-jamstvi. Zadnja sovjetska nota ; govjetska zveza želi edino mir. |°koli $10, uvedba prodajnega turo za predsednika republike: se mu zdi malo popustljivejša,1 Rusi in Nemci IS0 bili dve krva-; vka na nakuPe izP°d 41c na 1. kandidaturo mora odobriti po- toda svojo sodbo b0 ustvaril šele j ^ vojni) sedaj jim je tega dovolj !6c’ bo stal° družino na leto tu- članski klub potem, ko se bo srečal in razgovoril g predsednikom angleške vlade, ki pride v Washington sredi tekočega meseca. Hruščev za mir! LEIPZIG, Nem. — Predsednik in žele samo še mir. krščanske demo- di okoli $15, če ne celo več. Raz- kratske stranke; 2. ni za! 1 mogoče v tem, da ne bi padne isile v polni meri ščitile 'e'riina do konca. ne bil odvisen le od levičarjev, ki jih je sedaj pustil v vladi. Kasem se je ustrašil, da bo let. Pogreb bo v soboto zjutraj zil«el j o po takem, sestanku. Ka-' ob 8:45 iz jos. Žele in, Sinovi po- sovjetske vlade Nikita Hruščev vedno znova spravljal v nevar-sem ieli utrditi svojo vlaldb ipjgrebnega zavnda a* 45» E. 152 ie Prišel včeraJ SPm na otvori- nost. oblast s tem, da bi dal umit- st. v cerkev Kristusa Kralja1 oh ' __________________________________________— jenim Naserjevim pristašem 9:30; nato na All Souls pokopa-primerna mesta v vladi, da bi i ijgče v Chardon, Ohio. Josephine Hoge Po šest mesecih bolezni je u-mrla v Charity bolnišnici Jose-priišel v popolno odvisnost ko- j phine Hoge, stara 18 let, stanu-munističnih elementov. Prvo joča na 13420 Eaglesmere Ave,. znamenje, da se skuša tega o- j Tukaj zapušča očeta Franka in kandidaturo Besede Hruščeva so res miro- m druSi manJŠi davki bodo vr- morajo odobriti predsedniki 'gli vsaj še okoli $10. | provincijskih odborov stranke, j Kdor hoče imeti urejeno dr- ker imajo ti v rokah strankin žavno upravo, primerne šole in'volilni aparat; 3. da sam dr. Erneste, bolnišnice in varnost, se hard določi naslednika v mini- Ijubne, toda njegovo postopanje v vprašanju Berlina kaže jasno, da se on z mirom prav igra, namesto da bi pazil, da ga ne bi loboda izražanja v '■tovini samo za ene Sko "iv'nhsfttlVn !tresti I® v tem’ ^ ra'zgnal mater Frances, rojeno Lackner, veliki Britaniji tako odkritosr- Oportunistično V odi lit O I ^raako ljudsko milico in organi- sestro Marie Olah rim. .. 1.— Plast MACMILLAN JE POZVAL RUSKO LJUDSTVO K PAMETNEMU, POTRPEŽLJIVEMU SODELOVANJU MOSKVA, ZSSR. — Britanski predsednik Macmillan je goT voril na televiziji o razmerah v oportunistično ast, pa čeprav so ga pisa-in izdajali komunistični idealisti.” BEOGRAD, FLRJ. — Vlada Prepovedala omladinsko gla- dilo zacijo študentov. V obeh so imeli komunisti odločujoč vpliv. V Sovjetski zvezi so v nedeljo volili ^ ^MOSKVA, ZSSR. — V nede- ga ^ rgled 57'” 1 u S° so bile volitve v državna za- ženoi atl komunistlcni 'f bra- 'st stva posameZnih republik, v rinzmu njem S° razPravlJall.° cbčinske in okrajne odbore in Oih nanopah kulturnega m druge lokalne ustanove sovjet. skega sistema. Volitve so bile v devetih republikah, vseh re- .. panogah kulturnega in . tlJalnega razvijanja in doga- firija z veliko objektivnostjo in “Vlcf ^ aenostjo. • Vsa skupina je se- bnk e y Sovjetski’zVezi 15. . J POn krmtrnln Tiinnskp m la- ~ ....... ..•> Pod kontrolo Ljudske mla 'p6 Jugoslavije. v ^silo je skušalo biti nekako b do in dopolnilo za vso du- °vno praznoto, ki vlada v Ju-gOsl b m ki jo miaama, iuui r^Uuistična, posebno težko ob-k li Značilno je, da so um1' lnl te§a glasila bili večinoma ^ °dločni komunisti, pa vendar asProtniki režima ^irih «1 Sami sebe v so mnogih nazivali komuniste-idealiste. ]j /avni razlog, da so list zatr-J ,ri verjetno v tem, da je list rivljai kritike, napade na j^l^Pkino “aristokracijo,” njeno sUzno življenje in na po- Povsod je bila ena sama kandidatna lista, ki jo je odobrila in predložila komunistična stranka. in več dru- čno, močno in odločno v korist gih sorodnikov. Rojena je bila krščanske civilizacije in demo- v Clevelandu. Pogreb bo v so- kracije, kakor se to še ni zgodi-boto zjutraj iz Jos. Žele in sino- l0, odkar vladajo boljševiki v vi pogrebnega Zavoda na 458 E. Rusiji. 152 St. ob 9:45 v cerkev Sv. Je-1 Povedal je, da Britanija pro-rome ob 10:30, nato na All Souls izvaja dvakrat toliko kot Rusija, pokopališče v Chardon, Ohio. jda je življenska ravan na Angle-----------------o------ škem najvišja v Evropi in daleč Na dosmrtno ječo zidanih po vojni v Veliki Britaniji 3 milijone enodružinskih hiš z vrtiči. Vsaka tretja družina v Britaniji ima tudi svoj avto, je dodal. Naštel je vse iznajdbe, ki so ji,h napravili Angleži, vse svetovne rekorde, ki so v angleških rokah, razložil tajne volitve in njih vrednost za javno življenje. Končal je pa takole: Če bi sedaj nastala svetovna vojna, bi ta prinesla samo nesre- višja kot v Rusiji, naštel je šte- !čo vsem. Zmagovalca ne bi bilo CLEVELAND, O. — Sodnik vilčne podatke o raznih ponogah nikjer, vsi bi bili poraženi, pobi-J. Silbert je obsodil na dosmrt- gospodarstva, ki stavljajo sov- ti, ah pa ranjeni in polomljeni, no ječo Fonzo Robinsona, stare-'jetske razmere iv žalostno luč. jvsi brez razlike in izjeme. Na ga 26 let in Paul Sammonsa, ’ Naglasil je, da je država tu, da političnem področju bi imel po-starega 29 let, zaradi umora iz-jdela za človeka in čuva njegove jdobne splošno škodljive posledi-delovalca peči Ben Shabermana'neodtujljive pravice. Angleška cc vsak poizkus za totalitarno v preteklem decembru v njego- demokracija ščiti te pravice. Za- .radvlado. Zato raje potrpežljivi delavnici na 969 E. 140. St. |to ščiti družino, zato je bilo se- vo in pametno sodelujmo!- kia tkanja razumevanja in za* , 1anJa za vse drugo razen za °bno materijalno življenje. Vremenski prerok pravi: Angleži udarili trdo po domačih nacionalistih v Afriki Pred’ nekaj leti Se je Angle- Ko je nemir med domačini v teri trdijo, da upa dr. Banda | Njasa je malo manjša po po-žem posrečilo streti upor mau- črni Afriki v zadnjih letih za- na ta način lažje doseči svoje o- vršini od našega Ohio, ima pa mauovcev v Keniji, obsežni po- čel naglo naraščati in se je zah- sebne cilje. preko dva milijona prebivalcev. krajini v vzhodnoafriškem viša-j teva po končanju kolonialne ob-j Angleške kolonialne oblasti Ju^na R°dezij3 skoraj štiri' vju južno od Abesinije, ki je e- lasti in neodvisnosti okrepila, so so ge t . zahtevi uprle in izved- krst ve^a’ pa nima nič več pre' dino še kolikor toliko primerno Angleži Severno in Južno Rode- V d 1 mohili7ariio V nekate'- bivalcev, Severna Rodezija ima za naseljevanje belcev. Ni se še zijo ter Njaso povezali v Cen- rj predelih dežele so oglicale' nad 29®’000 kv' milj (Ohio 400,-Kenija ddbro pomirila, že je pralno afriško federacijo, jim celo obsedno stanje. Ko se ne_ 000), pa tudi okoli dva milijona prišlo do velikih nemirov v de-(obljubili postopno samoupravo mir ni pole£!el in je propaganda prebivalce,v- Severna Rodezija želah južno od nje, Tanganjiki, in prehod k polni neodvisnosti, dobivala vedno ostrejše oblike, ie v dobri meri pokrita z gbzdo- ......... ~ • v, ~— 1_ i- ■-------- •• n J D J • v vi, v katerih je dosti znanega je vlada prijela dr. Bando in se ’ d iisk rdečega lesa» ki kakih 150 drugih znanih vodni- rodezijSKega raecega iesa-“l nacionalnega §a ^azajo. V vseh treh deze- so v zadnjem času vprašanje, ali bo Njasi in delno v obeh Rodezijah. jkot jo uživa Gana in jo bo v Te štiri’pokrajine predstavljajo1 prihodnjem letu dosegla tudi danes dejansko edini in najbolj- Nigerija, ši večji strnjeni ostanek angleške kolonialne posesti v Afriki, Ponovno ki je nekdaj segala od! Kaira, postavljali oziroma1 Aleksandrije ob Sredo-1 spored, ki so ga določili v Lon-zemskem morju pa vse tja do donu za omenjeno področje za-Capetowna na južnem koncu* dovoljil dorpačine ali ne. Nemir Afrike. j med domačini je rastel, dokler Te dežele so prirodno precej ^ ni pred dvema tednoma udaril bogate in sorazmerno gosto na-.na dan. Afriški nacionalni kon-q, v seljene. Belci se v njih niso na- greš v Njasi, ki ga vodi dr. Ban- s^k^čno. Popoldne dež ali sel j e vali v večjem številu, če-jda,vZdruženihdržavahvzgoje-Naj višja: temperatura 40, prav je podnebje za nje v višjih-ni domačin, je začel zahtevati ]tu?ja 34. j predelih znosno. [ločitev Njase od Rodezij. Neka- kov Afriškega kongresa. To je privedlo do pravih oboroženih nastopov, tekom katerih je padlo 26 domačinov, večje število pa je bilo ranjenih. Nemir je za enkrat omejen v glavnem na deželo Njasa in delno na Juž. Rodezijo, pojavil pa se je tudi v nekaterih področjih sosednje kolonije Tanganjika, od koder je bik> vojaštvo poslano v Njaso krotit nemirneže. lah uspeva bombaž, kava, čaj, tobak, pa tudi južno sadje. Precejšnje je tudi rudno bogastvo. Federacija ima vse naravne pogoje za lep gospodarski razvoj in napredek, tekom katerega bi naj črnski domačini postopno prišli do svojih pravic. Beli gospodarji se temu razvo- zaveda, da vse to istane. Pri da- ^trstvu za gospodarstvo; 4. da si našnji draginji pač več kot je pridrži pravico odločilne besede pred nekaj leti. 'Na splošno po- v gospodarskih stvareh tudi kot višanje davkov ni bilo nikdar in predsednik republike, če bo iz-ni priljubljeno danes. Tudi v voljen. Ohio je bilo že v tej kratki dobi j Pravijo, ‘ da prijatelji dr. Er-slišati precej pikrih opomb in barda hujskajo, naj ne kandidi-kritik na račun novega proraču- ra, ker je najmočnejši kandidat na in spominjanja na čase, ko je | za kanclersko mesto za dr. K. bil guverner še naš rojak Frank Adenauarjem, dočim bo v pred-J. Lausohe. sedstvu za vedno odšel iz akti- vne politike. Zato mnogi razlagajo sedanje obnašanje dr. Er-harda ikot začetek spora med njim in Adenauerjem. MJN0VEJŠE VESTI BLANTYRE, Njasa. — Včeraj je prišlo do novih hudih nemirov in izgredov. Policija je streljala v množico, pri čemer je bila ena oseba mrtva in več ranjenih. Skupno je tekom izgredov bilo doslej mrtvih 30 oseb, blizu 200 pa so jih zaprli. WASHINGTON, D. C. — Pionir IV. je včeraj popoldne ob 5:24 zdrvel mimo Meseca na svojo pot okoli Sonca. Upajo, da bodo lahko še dva dni sledili njegovi poti preko njegovega radia. CLEVELAND. — Ropar Frank Sprenz se še vedno izmika oblastem, ki so mu bile že nekaj-krati za petami, od kar je o-ropal banko v Hamiltonu za preko $25,000. Pobegnil je z av'p in letalom. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je uradno protestirala pri vladi Združenih držav zaradi pregleda njene ribiške ladje 26. februarja od strani a-meriške vojne mornarice. Ta je sovjetsko ribiško ladjo preiskala zaradi suma, da bi mogla imeti kako zvezo s pretrganjem podmorskih kablov. ANKARA, Tur. — Tu so včeraj Združene države podpisale posebne vojaško - obrambne pogodbe z Iranom, Turčijo in Pakistanom. Sovjetska zveza je vsem omenjenim trem državam hudo grozila za slučaj podpisa omenjenih vojaških pogodb. Venezuela je dobila vsestrankarsko vlado CARACAS, Venez. — Stranke demokratične sredine so se sporazumele s predsednikom republike in Venezuela je dobila prvo parlamentarno vlado, ki ima oporo v vseh strankah novo izvoljenega parlamenta. Krščanski demokrat dr. Rodi-guez je bil izvoljen za predsednika parlamenta z vsemi protikomunističnimi glasovi. Krščan-isko demokratska stranka je takoj po začetku poslovanja novega parlamenta vložila svoj predlog o družinskih dokladah za vse delavce in najemnike. Zah. Berlin ima enoletne zaloge vseh potrebščin BERLIN, Nem. — Zah. Berlin je pripravljen tudi na daljšo krizo. Zaloge živil so zadostne za leto dni. Prav tako so velike zaloge kuriva in obleke. Mesto se je založilo z blagom in vsem potrebnim iz Zah. Nemčije in Združenih držav. Evropa uživa zgodnjo pomlad LONDON, Vel. Brit. — Poročajo, da je bil letošnji februar prijeten in topel, kot že dolgo ne kak februar na evropskem kontinentu. Temperatura je bila 60 dc 70 stopinj. Zadnji, dan februarja je bilo 65 v Berlinu in 68 v Parizu. To je bil v teh dveh mestih najtoplejši dan v februarju v 120 letih. Tudi London je bil v ju upirajo in utegnejo s tem po- solncu namesto v običajni me-vzročiti nasilni preobrat, ki jih1 gli in v Rimu je že precej zgodbo pognal iz dežele. [njega cvetja. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. h No. 45 Thurs., Mar. 5, 1959 O nemškem oboroževanju Dočim je sedaj ameriška javnost vsa zavarovana v prepir med Washingtonom in Moskvo radi Berlina, stoji v središču zanimanja nemške javnosti drugo veliko bolj praktično vprašanje, kako naj se zapadna Nemčija oborožuje. Da mora biti zapadna Nemčija oborožena, o tem je globoko prepričana velika večina nemškega naroda, niti politična levica ne kritizira nove nemške armade. Nemci vedo in so prepričani, da od komunistov na vzhodu ne bodo ničesar dobili brez pritiska s silo. Da se svobodni Zapad tolče s tovariši zaradi Berlina na diplomatskem polju, to Nemce sever da veseli, toda praktične koristi v tem ne vidijo. Imajo pred očmi bolj skrb, da postanejo čim preje oborožena sila, ki bo moral svet z njo računati. Kako naj se Zapadna Nemčija oborožuje? O tem vprašanju je nemški narod razklan v dva dela. Razpoka gre gori do Adenauerjevega ministrskega sveta. Bistvo spora se je zgostilo v vprašanju, ali naj Nemčija obnovi svojo vojno industrijo. Povod za spor je dala pogodba med nemškim ministerstvom za narodno obrambo in ameriškim podjetjem Lockheed. Po tej pogodbi naj bi ameriška firma dobavila Nemtčiji 96 najmodernejših vojnih letal, obenem j/a dala Nemcem dovoljenje za izdelovanje takih letal v nemških tovarnah. Nemško vojno ministrstvo se je s to pogodbo postavilo načelno na stališče, da naj nemške tovarne izdelujejo tiste vrste orožja, ki ga je na tujem težko kupiti, ako se sploh dobi. To so predvsem vojna letala, rakete in tanki. Z vojnim ministrstvom so naravno potegnili nemški generali in nemška težka industrija. Še pred par leti je bila industrija proti produkciji orožja, sedaj pa je tudi na nemško gospodarstvo pritisnila kriza in industrijci so hitro spremenili svoje stališče. Kar so preje ogorčeno zavračali, to sedaj vneto zagovarjajo. Nemški generali se v tem sporu izražajo bolj podrobno. Pravijo, da naj vlada kupuje v tujini vse orožje, ki se da tam dobiti po ceni in ne zastari prehitro, vse drugo naj proizvajajo domače nemške tovarne. Proti vojni industriji se bori nemško ministrstvo za gospodarstvo. Pravi, da je pametnejše postavljati tova-rne za civilne potrebe, orožje pa kupovati v tujini. Z njim je po-. tegnil tisti del nemške javnosti, ki vidi v vojni industriji nevarnost za nemško politično svobodo. Nasprotniki vojne industrije pravijo, da je že samo po sebi težko krotiti nemške generale. Ako bi jim dali v roke še vojno industrijo, človek lahko pričakuje od njih vse mogoče vrste presenečenja Sumijo dalje, da se vojno ministrstvo ne bo zadovoljilo samo s produkcijo vojnih letal, tankov in raket, ampak da bo hotelo imeti tekom let kompletno vojno industrijo. Trdijo, da v vojnem ministrstvu že obstojajo konkretni načrti o razvoju vojne industrije. Nasprotniki vojne industrije imajo prav, ako smemo kaj dati na nauke zgodovine. Že cesarska Nemčija je porabila gospodarsko krizo v 1. 1907 kot povod na povečano vojno produkcijo. Tudi Hitler je 1. 1933 porabil takratno krizo v nemškem gospodarstvu za obnovo vojne industrije. V obeh slučajih so se Nemci znali v dobrih 5 letih tako dobro oborožiti, da jim v začetku obeh svetovnih vojn ni bil nihče kos. Ako bodo torej Nemci zopet začeli s postavljanjem vojnih tovarn, lahko mirno računamo, da bodo kmalu prehiteli vse druge države, ako ne morda v količini, pa vsaj v kakovosti modernega orožja. Spor za in proti vojni industriji se ne razvija morda po strankarskih linijah. V obeh glavnih političnih strankah sedijo prijatelji in nasprotniki vojne industrije. V Adenauerjev! stranki je desnica za vojno industrijo, levica pa proti. V vrstah socijalne demokracije pa odloča brezposelnost, kdo je za vojno industrijo in kdo je proti. Praviloma so za vojno industrijo tisti socijalisti, ki imajo svoje pristaše v takih krajih, ki trpijo od brezposelnosti; v srcu so sicer proti, toda politična potreba jim narekuje, da morajo biti za. Ostali krogi socijalne demokracije so seveda hudi protivniki vojne industrije. V tem sporu bo dosti pomenila tudi beseda ministrskega predsednika Adenauerja. Ta zaenkrat še molči. Mislijo, da bo skušal najti kaket kompromisno stališče. Morda se mu bo posrečilo, da zavre prehiter razvoj vojne industrije, toda preprečil ga ne bo. Nemški generali so gonilna sila, ki dela za kulisami v prid obnove vojne industrije. Generali so postavka, ki mora ž njo računati vsak politik še celo v' državah z dolgoletno tradicijo svobodne demokracije. Pokojni angleški delavski politik Bevin je ob neki priliki rekel, da ne pozna nobene bolj strnjene mednarodne unije kot so generali in admirali, pa naj se nahajajo v istem ali nasprotnem taboru. To še posebno velja za nemške generale. V preteklih letih so še opirali na nemško dinastijo in na Hitlerja, sedaj imajo svoje zaveznike v generalnem štabu NATO,.ki jih vsaj ne bo kritiziral, ako jim že ne bo dal prav v vseli nemških vojnih načrtih. Moramo torej računati s tem, da dobimo tekom prihodnjih let nemško vojno industrijo v tretji izdaji. Lepo bi bilo, ako bi smeli upati, da ne bo postala nikoli orodje novorojenega nemškega nacijonalizmia. : I ti-t<"f■l"ll | 11|"| q | | i..| |ij, X /I I I : BESEDA IZ NARODA M'**************'M"l"i"l-»*.i.i> 114 |.'t♦♦4"»»'».».Uhfr Glasbena Matica bo nastopila Cleveland, O. — Giacomb Puccini, ki se je rodil pred 100 leti, je pisal nekoč svojemu prijatelju: ‘Mogočni Stvarnik se me je dotaknil z malim prstom in rekel: ‘Piši samo za gledališče — zapomni si, samo za gledališče! In jaz sem se podvrgel temu vzvišenemu poveljstvu.” S svojim velikjm talentom je Puccini podaril svetu mnogo opernih del, katera se predvajajo po vsem svetu. Zato se ga ob njegovi stoletnici spominja ves civilizirani svet in vprizarja njegove opere. Tudi Glasbena Matica bo predstavila eno njegovih oper, Sestro Angeliko, v nedeljo 15. marca ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., da tudi ona proslavi stoletnico rojstva tega glasbenega genija. Premij era te opere je bila v Rimu leta 1919. V Ljubljani ,so jo peli že leta 1912 in to tako uspešno, da so jo v eni sami sezoni devetnajstkrat podali. Nekateri kritiki jo imenujejo pravi biser. oK je Puccini komponiral opero “Sestra Angelika” je večkrat obiskal svojo sestro Iginijo, katera je bila predstojnica samo-staija v Vicopelago. Ob takih prilikah so ga sestre redovnice prosile, naj jim kaj zaigra na samostanskem klavirju. Navadno jim je igral izvlečke ist “Sestre Angelike.” V izbranih besedah jim je razložil žalostno vsebino Angelike, katera ima v operi glavno vlogo — in vse redovnice so bile v solzah, predno je končal. Dejanje se dogaja na dvorišču samostana v zadnji polovici 17. stoletja. Vsebina je sledeča: Pred zahodom sonca pojo sestre v kapeli večerne molitve. Dve spreobrnjenki sta pozni, ker poslušata ptičke, ki pojo v drevesih. Tudi sestra Angelika je pozna, toda ona poklekne in poljubi cerkveni prag, kar je bila pokora za sestro, katera je zamudila cerkveno opravilo. Po večernicah se sestre zbe-ro na dvorišču in sestra Goreč-nica določi kazen za dve spre-cbrnjenki zato, ker nista poljubili praga, kazen za sestro Luci-lo, katera se je smejala v cerkvi in kazen za sestro Osmino, ki je skrivala v rokavih dve temno rdeči roži. Osmina je edina, katera si upa reči, da “Jto ni res” in za kazen mora takoj v celico. Temu se podvrže in zaloputne vrata, za kar se vse sestre zgražajo. Mlada sestra Genovefa prekine z milim glasom ta položaj, rekoč, da vsako leto ob teh dnevih sonce čudežno posije na vodico pri vodnjaku, kar naj jih spominja na umrle sestre in da naj vrč te vodice ponesejo na grob umrle sestre, kar si ona gotovo želi. Angelika in sestra Gorečnica velita sestram, da se morajo vse želje zatreti že v kali. Vse sestre enoglasno izrečejo, da nimajo nobene želje. Toda nedolžna Genovefa se ne boji in izpove, da ima veliko željo, da bi še enkrat v življenju lahko pobožala jagnjička, ker je bila pastirica v otroških letih. “In če je to greh,” pravi, “bom izmolila, pokoro.” Tudi sestra Dolcina dobi pogum in pove, da ima tudi ona svojo željo. Sestre jo takoj zavrnejo, ker vedo, da bi ona rada jedla samo sladke jedi. Genovefa vpraša potem Angeliko, če ima tudi ona kako zeljo. Angelika odvrne, da nima nobene. Sestre se zbero skupaj in pojo, da se Angelika laže, ker si želi obiska že celih sedem let. Vedo, da je princesa in čudno se jim zdi, zakaj je morala v samostan. Usmiljena sestra prihiti in prosi Angeliko, naj ji da zdravilne rože, ker je sestro Klaro osa pičila v obraz, ko je obrezovala cvetice. Angelika se namreč dobro razume na zelišča, ki bodo pomagala sestri Klari in jih z navodilom izroči usmiljeni sestri. Dve sestri nabiralki prideta in prineseta veliko daril, katere 'sta dobili od dobrih ljudi za samostan. Povesta tudi, da čaka zunaj bogata kočija, v kateri se je nekdo pripeljal na obisk. Sestra Angelika je zelo razburjena in hoče vedeti vse podrobnosti o kočiji. Na obisk čaka že dolgih sedem let. Posebno sestra Genovefa zelo želi, da bi bil obišk namenjen Angeliki. Pride opatinja in pokliče sestro Angeliko. Sestre odidejo na pokopališče, vedoč, da je obisk namenjen Angeliki. Opatinja razloži Angeliki v strogem tonu, da jo je prišla obiskat kneginja, njena teta. Starši seistre Angelike so umrli v njeni zgodnji mladosti in teta je prevzela vso družinsko oblast. Teta kneginja se pojavi in brezsrčno opazuje svojo nečakinjo Angeliko. Ko ta vidi svojo teto, je tako razburjena, da pade na kolena. V strogih besedah, ji teta kneginja razloži, da je prišla zato, da Anglika .podpiše listino, s katero se odpove svoji dediščini v prid njene sestre Ane Vijole, katera se bo poročila. Teta kneginja ima za Angeliko samo eno besedo: “pokora, pokora!” Tu se sestra Angelika upre teti in ji pove, da se ne more odreči svojemu sinu. Tu šele izvemo, da je imela Angelika ljubega sinčka, predno je bila prisiljena vstopiti v samostan. Teti- kneginji pove, da je vse žrtvovala Mariji, toda sinka ne more žrtvovati. V mrzlem tonu ji kneginja pojasni, da je njen sinček umrl pred enim letom. Sestra Angelika se zgrudi. O-patinja pride z vsem: potrebnim za podpis. Angelika zdaj razume in podpiše pergament. Teta kneginja jo zapusti brez vsake besede. Nato Angelika v krasni ariji poje o svojem sinku, ki je zdaj angelček v nebesih. Želi si samo, da bi bila kmalu združena z njim, dai bi mogla kmalu umreti. Sestre' se vrnejo s pokopališča in vesele so, da je imela Angelika obisk. Nastane noč. Sestra Angelika pride iz svoje celice s skodelico v roki. Nabere si strupenih rož, iz katerih si skuha čaj, da bi čimpreje umrla in bila v nebesih združena s svojim sinčkom- V lepi ariji se poslavlja od sester in od cerkve, kjer je tolikokrat goreče molila k Mariji. Poljubi križ in izpije strupeno pijačo. Kakor hitro izpije čaj, tudi sprevidi, da je napravila največji smrtni greh in čia bo pogubljena. V groznih mukah prosi Marijo, naj ji odpusti, da ni vedela, kaj delai in da je hotela umreti zato, da bi bila skupaj s svojim sinom v nebesih.. Tako goreče prosi, da zbori nebeščanov prosijo Marijo, naj ji greh odpusti. Tedaj se zgodi čudež! Prikaže se Marija z angeli in z njenim sinčkom. Marija pokaže detetu naj gre k svoji materi. Otrok se približuje Angeliki in se jo dotakne, kar pomeni odpuščenje. Angelika umre in zbori nebeščanev pojo hvalnico. Tu je konec. « Lahko je razumeti, zakaj so bila nune v Vicopelago vedno v solzah, kadar jim; je Puccini i-gral svojo opero “Sestro Angeliko.” To je drugi del programa. V prvem delu bo Glasbena Matica podala koncertni program, katerega otvori Zormano- va pesem “Tulipan.” Sledi ji krasna narodna “Prelepa je Selška dolina (solospev Cecilia Valencie) in velika kantata “Matija Gubec” katero je uglasbil F. S. Vilhar - Kalski. Kdo ga ne pozna po slovitem “Mornarju”? Solisti v tej kantati: Olga Klan-cher, Wencel Frank in Frank Bradach. Moški zbor bo zapel tri pesmi. V “Lastovkam” bo pel solo John Perencevic. Nato nastopi zopet mešan zbor v “Sanctus” od Gounod-a (solospev Carolyn Budan) zbor Film o telovadbi na olimpijadi v Melbourne Med raznimi filmi ki nam jih je nudil v zadnjem času Pro- iz Verdijeve opere “Nabuko” in,sve^n^ odsek Baragovega doma, “The Battle Hymn of the Re- smo imeli prdiko videti tudi za-public,” (solo Wencel Frank). nimiv film o telovadnih tekmah. Za tem zapoje kvartet zadnji olimpijadi v Melbour- slovenski narodni in sicer “Va- |ne leta 1956- ^aj o- bilo” (Gerbič) in “Mam praiv menim, da so bile vse predštave v WaT-tot,, 1 zel° Pestre, kajti poleg lepih (športnih, smo videli pokrajinske, zgodovinske, živalske in (Gerbič) fletno navajeno.” V kvartetu j jpojo: Edvardi Kenik, Anton Šu-belj, Frank Bradač in Wencel Frank. * V operi “Sestra Angelika” poje glavno vlogo Anne Safred, teto kneginjo June Price, Genovefo Helen Lunder, sestro Go-rečnico Olga Klancher, predstojnico Cecilia Valencie, opati-njo Shirley Babitt, sestro Dol-cino Mary Sekne, sestro Osmino Agnes Žagar, sestro Lucilo Eleanor Sile, usmiljeno sestro Molly Frank, sestri nabiralki Eileen Ivančič in Josephine Bradach, sestri novinki Mary Jo Zorman in Mary Milavec, sestri spreobrnjenki Hermine Vicic in Sylvia Mihevc. Pri klavirju bo naša vrla, pia-nistinja Vera Slejko, pri orglah pa bo William Wagner (kateri je igral pri operi Marija Magdalena). Za scenerijo bo poskrbel John Perencevic. Vstopnice dobite v predprodaji pri Oražmovih in na dan predstave pri blagajni, katera bo odlprta eno uro pred predstavo. Anton Sabelj; BAkXZCV />OM druge filme. O filmu iz telovadnih tekem, s katerim so bili vsi prav zadovoljni, sem že pri sami predstavi s par besedami o-menil tudi njegove nedostatke. Zdi se mi pa, da je bilo tedanje moje pojasnilo glede hib, ki jih ima ta film, prekratko (kar sklepam iz tega, ker se je pri meni radi tega oglasila neka o-seba), zato bom malo obširneje pojasnil stvar v tem dopisu. Predvsem povdarjam še enkrat to-le: Film je bil lep in ž njim so bili gledalci kar zadovoljni. Toda bolj bi ugajal in še na višji stopnji bi bil, če bi bil vrstni red drugačen, če bi bile v njem vse one vrhunške vaje, katere so najboljši telovadci isobnosti, originalnost, svojstve-jne vrhunške gibe, neredkokrat takrat take, da spravijo gledalce naravnost iz ravnovesja. Edino s konjem z ročaji moremo biti zadovoljni v tem pogledu, dočim o krogih in drogu tega ne moremo reči, čeprav je bilo tudi tu dosti lepih in težkih stvari. Na krogih namreč nismo videli nobene razpore v stoji (obrnjen križ) in na drogu razen dveh, nobenega špecijelnega odskoka; dobro mi je pa znano, koliko in kakšne gibe in vratolomne od-koke so izvajali ravno pri teh olimpijskih igrah. Kako težko sem pričakoval poljubno sestavo na krogih od svetovnega prvaka na tem orodju Rusa Azar-jana, o katerem sem toliko bral v raznih strokovnih revijah. In glej o spaka'! V filmu so nam ga predstavili samo v zadnji tretjini njegove kombinacije— nič posebnega — začetek, kjer tiči vsa čudovitost tega mojstra, pa so enostaivno izpustili. Kaj se pravi iz “stegnjene vese dvigniti svoje telo navpično in počasi ob popolnoma stegnjenih lehteh ..(rokah) .do ..razpore (križ),” ve najbolj oni, ki je kdaj telovadil in tudi lajik to o-pa'zi in vidi. In to napravi ta sovjetski kovač (njegov poklic) s svojo neverjetno močjo, o kateri bi skoraj lahko rekli, da že ni več človeška. Naj 'omenim samo še to: ko je omenjeni ruski telovadec napravil ta gib o pr^' BOG NAkOfi nUZ/NA Golgota Cleveland, O. — V soboto, 7. t. m., ob pol osmih in v nedeljo ob štirih popoldne nam bo film Golgota prikazal z globoko vernostjo, silo in lepoto zadnje dneve našega Odrešenika na zemlji. Njegovo trpljenje in častitljivo vstrajenje se bo razvijalo pred našimi očmi v vzvišenem dostojanstvu. Prosvetni odsek Baragovega doma je oskrbel film na željo naših ljudi, ki se hočejo v prostem času poglobiti v bridko trpljenje našega Gospoda, zlasti še pred začetkom misijona. Ce bomo videli ta film, bomo šli duhovno pripravljeni k otvoritvi misijona in se bomo udeleževali misijonskih pobožnosti noseč v srcu Križanega in držeč pred očmi njegovo neizrekljivo ponižnost, odpustljivost in dobroto. Ecce homo! Glej, človek, strašno zlobo, ki je bila v stanju napraviti naj večji in najsramotnej-ši justični umor v zgodovini človeštva! Pol dolarja je vstopnina za predstavo, na katero vse rojake in rojakinje prav vljudno vabimo. Prosvetni odsek. Ribe najbolj prijemajo Japoncem Japonski ribiči so na prvem mestu na svetu, kar zadeva količino ulovljenih rib. Ulove namreč skoraj dvakrat več rib kot ameriški ribiči, ki so na drugem mestu. FAO, organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, je sporočila, da so lani ja-sonski ribiči ulovili 5,399,000 ton rib, nekaj manj kot petino celotnega svetovnega ribolova. Na svetu so lani ulovili okrog 30 milijonov ton rib. Med njimi so na prvem mestp slaniki, sardine in polenovke. in telovadkinje dejansko poka- jjj^j evropskega prvenstva v zali v Melbourne in če bi bilo Frankfurtu (Nemčija), je vseh manj obveznih in več poljubnih 112)000 gledalcev spontano zasto-kompozicij. Kaj hočem s tem lkalo in ,giasno vzdihnilo, da je reči? Vrstni red bi moral biti zašumelo po vsej (pro,storni dvo-tako urejen, da bi se predstava 1 rani Pa ne smemo misiiti, da stopnjevala, se pravi, na začet- se Nemci ne razumej0 na telo' ku lažje in manj zanimive ob1 vadjbo! koncu pa najtežje in najsmelej-J . ./jh še sestave. Dekliška telovadba . 0 naj ' i o ne aj bi morala biti v prvem, moška PnP“mb ele?e nedos!atk°T V. ‘ J , , . j t-, lovadnem filmu iz olimpijade v pa v drugem delu sporeda.. Da- . „ v r J . . t , . , , ... j .v. , Melbourne. V splošnem pa Ije bi morala biti dvovisinska , , v v . u jt • j i i + u i j • kakor ze rečeno — je film zaao bradlja pri dekletih kot zadnja ,- u točka ker so na niei Dokazale Vol]l1 m Upam’ da se nam b° ' točka, ker so na njej pokazale ^ -film o telovadkinje višek dekliške telo- vadne umetnosti. Pri moških bi moral biti vrstni red tale: Talna telovadba, skoki čez konja, krogi, bradlja, konj z ročaji in končno drog. Drog je namreč tak televadtni inštrument, v katerem ne vidijo samo telovadci, temveč prav tako gledavci, višek telovadne umetnosti. Zato postavljajo povsod, zlasti v Evropi, pri vseh nastopih in tekmah, drog kot zadnjo točko na programu. Preveč je bilo obveznih vaj, se pravi vaj, ki jih predpiše mednarodna zveza za vse tekmovalce (enake). Tega se človek malce preobje in če je še tako dobro. Nasprotno pa je bilo premalo poljubnih vaj, to je kompozicij, v katerih pokaže vsak tekmovalec vse svoje spo- še posrečilo dobiti kak film svetovnih telovadnih mojstrih, ki nam bo pokazal tudi ono, česar pri tem nismo videli. Ivo Kermavner. Dar misijonarju na Quemoy-u Častniki in vojaki sedmega a' merifikega: brodovja so darovali celotno zbirko cerkvenih para-mentov misijonarju Bernarda Druetto, ki je edini katoliški misijonar na otoku. Kitajska nacionalistična vlada je misij0' narja tudi že odlikovala zaradi njegove požrtvovalnosti. Me komuni stičnim bombardiranjem otoka je stregel bolnim i*1 ranjenim. Misijonar je po roda Francoz. Rev. Anton Merkun: Bodoči vesoljni cerkveni zbor in cirilmelodijsko gibanje (Nadaljevanje) petka večera do nedelje ve^e 5. Ako posvetimo svoje sile -° bi bil že ožji krog oseb> 1 j svetemu apostolskemu delu za res zanimajo za krščanski z , zedinjenje, je to dokaz, da lju- , Po bi bila predavanja iz vz bimo Gospoda Jezusa Kristusa.!116 zgodovine, vzhodne cer Poučevati svoje prijatelje in sploh bližnjega to je delo za posvečenje in zveličanje duš. Radi prebirajmo spise in knjige, kako ločene kristjane pridobiti za zedinjenje. Poučujmo tudi druge, da bodo delalj in molili za cerkveno edinost. Kako tolažljive so besede ®v. Avguština: “Zveličal si dušo bližnjega, pa si si zagotovil s tem lastno zveličanje.” c) Razne prireditve Prirejajo se naj razne prireditve, ki pospešujejo zanimanje za zedinjenje ločenih kristjanov katoliško cerkvijo. Popoldne molitvena ura za zedinjenje in nato predstava o istem predmetu. II. Tridnevni tečaj o vzhod-inem vprašanju. Traja naj od razkol in posledice razkola, vZ hodna duša itd. III. Sedemdnevni tečaj. To b> bil znanstven tečaj iz obširneg3 vzhodnega polja. Zadnji dajP t. j. nedeljo, naj bi se porabi o za ljudsko proslavo vzhodneg3 dne. IV. Prirejala naj bi se vzhod na predavanja. Unionističa0 akademije, cirilmetodijske igrC itd. S cirilmetodijskim apostolatom violitve, pouka in razni1 prireditev si bomo pridobiva * zasluge za nebesa, se 'zedinjuje mo s sv. cerkvijo in d&la 2 visokim in razburjenim drž?*1 klepetal, Holi pa ga je dr~a •Za roho in počasi stopal. V čevf* r°k^ je fantek držal plo-lnasto vedrce, v njem pa je a lopatica;, ki je ob njuni hoji ^letno žvenkljala. Kazalo je, VeSp? fantku ^ glas všeč, kajti ° je zavrisnil, ko ga. je sli- st^?0 sreona morata biti, ko bp • paj> In v kolikšno tolaž-1® Holiju družba veselega tna?’ ki se ga: še ni dotaknila u-Il0st, muka in trpljenje sve-Ije marvea' je poznal samo vese' na ln dobro voljo! Če Germa-ta toži po domu in je potr-jp’ ak°r je trdila Mrs. Holmes, a Andrej vsej hiši kakor ^ j eno sonce. a ki moglo francosko dekle p0°sebli Ha \ tj ^ nezadovoljno in si žele-Pista V svoj° domovino, na to SaPia rabunala ne Holi ne Lorna jp je malo pomislila, pa tuj^.aiPada izprevidela, da se zdptj ^°Va Anglija res mora Po r, °S^ra In nevabljiva, poseb-rnor?2imi- V to podnebje si se je roditi ~ kajti toplina se Vptr eprlčakovano spreminjala, Paj?^ s° bili mrzli, skale sive. šiele hi pusti, gore grozeče — P°tem si se mogel čutiti db-beiee^a- Ha takem ozadju so se sPod Cme&ke hišice in košata go-Po ?rska poslopja, raztresena iti j??bočjlh, zdela drobcena je ° abogljena. Celo zemlja se 2iva Cp upirala, kakor da ga iz * IT Pisal njih zrasel. Lorni se je zasmililo francosko, dekle, vajeno najbrže toplo-in vedrine svoje domovine, lepote jezika ter dehtečih sončnih vinogradov. Upala je, da ai Holi spoznal vse te velike razlike in bi z Germano potrpel. Je že res, da je Germana prišla Ameriko, ker je sama tako zahtevala. A navzlic temu moraš biti do nje dober in novinki pomagati, da vzljubi deželo, ki si jo je izbrala. Saj ni lahka stvar zapustiti dom in prijatelje ter postati državljan drugega naroda. Lorna se je izgubljeno nasmehnila. Kako neumno ravna, da si dela skrbi zaradi Germane in Holija! Pa je vendar nehote mislila, da je do neke mere odgovorna za njuno srečo, kajti o-na, Lorna', jima je izgladila pot in jima odstopila svojo hišo. Holi sam ni imel toliko denarja, da; bi si kupil tako udoben in tako prijazen dom. Vendar pa Lorni .Germanina sreča ali nesreča ni bila glavna reč. Seveda je hudo, če se dekle s toliko težavo uživlja v novo o-kolico. Gotovo pa se bo počasi le privadila ameriškim razmeram, kakor se je že toliko njenih rojakov pred njo. Najvažnejše bitje pri tej stvari je Andrej. Ne samo, da je bil v Ameriki rojen, marveč je med njim in njegovim očetom že vstala močna ljubezen, ki jo bodo leta še utrjevala. Kar pogledati si ju moral in si se prepričal, kako lepo se dopolnjujeta. Če bi ne bila storilai nič drugega, ko da je o-mogočila to zvezo, vse njene žrtve niso bile zavržene. Opoldne je Alteja. prišla po škripajočih stopnicah s kosilom in novicami tega dne. “Betka je bila danes spet v Belem Jadru,” je sopihala in postavila podlnos na; posteljo. “Zares ji je zelo všeč in je že morala precej pomagati, kajti Mr. Flečer ji je ponudil dobro plačo, če bi hotela ostati v trgovini to poletje. Dejal je, da še en par rok potrebujejo, ona pa zelo pripravna. Bila je kar vsa iz sebe od te pohvale, vam pravim.” “Ali bo hotela ostati?” “Bo, če ji bodo domači dovolili. Nocoj jim bo telefonirala, j in če ji dovolijo, bo službo v tr-1 govini Brakten odpovedala in sprejela to tukaj. Jaz bi zelo rada videla, da se ji posreči, ker Asaf in jaz bi jo iz srca rada pridržala tukaj. Rada sva jo imela že tedaj, ko je bila še dete. Zdi se nama bolj naša ko' katerakoli druga nečakinja ali nečak. Menda! jo ima rad tudi Alan Lej n, ker opoldne jo je pripelji domov on in ne Škot. Ne vem zakaj. Mogoče ji je želel ob tej priliki govoriti o trgovini. V Belem Jadru tega ni mogoče, ker imajo vsi preveč dela, da bi mogli še govoriti.” “Sijajno, da je bil začetek tako ugoden.” “Res gre sijajno — vse bomo posekali. Škot je dlejal, da je danes prišlo v trgovino vse polno ljudi in je večina od njih nakupila mnogo reči. O, trgovina; bo imela uspeh — vidi se že zdaj. Ljudje je kar ne morejo prehvaliti.” “Vesela sem tega zaradi Alana Lej na.” “Jaz tudi. Njemu pomeni več ko vam drugim. Prav za prav je stožilo. Sijaj j mu pomeni vse. Če bi se poskus ponesrečil, bi bilo, kakor da si zlil nanj vedro ledene vode Dvomim, da bi še imel pogum in poskusil tako trdo delati še za kak nov poskus. Ko pa zdaj vse kar brenči okoli njega, se počuti kakor v devetih nebesih. Tudi na zunaj je postal drugačen. (Dalje prihodnjič.) ------o------- St. Clair Ave. On je član finančnega odbora in direktor SDZ, član Cleveland Treasurers Club in Wade Park Kiwanis Club. Rojen v Clevelandu stanuje na 22100 Fuller Ave. Pomožna upravnica North American do Rose Kovach, dolgoletna uradnica banke. R. E. Rossman je bil izvoljen za direktorja North American Bank 1. 1957 in je od začetka 1. 1958 vodil odglasni oddelek in North American 1. 1942 in je bil urejal odnose z javnostjo. Kot 1. 1957 izvoljen za podpredsed-podpredsednik Central National nika. Na svojem novem položa-bo še nadalje skušal širiti dejav- nost imenovanih podružnic, kasneje pa se bo pridružil trgovinskemu oddelku v glavnem uradu. Predno se je pridružil North American Bank je bil 11 let v trgovinskem poislu. Študiral je na Case Institute in na W&stern Reserve. Prebiva na 19670 Edgecliff Drive, Euclid. G. Herbison se je pridružil i Cleveland, O. — North American Bank s svojimi tremi uradi v slovenskih naselbinah mesta se je z marcem združila s Central National Bank v en denarni zavod. Omenjeni trije uradi North American so postali 28., 29. in 30. podružnica Central National Bank. Predsednik Central National je objavil izvolitev šestih bivših uradnikov North American Bank za uradnike Central National Bank. Novi podpredsedniki Central National so: John A. Seliškar, Raymond F. Breskvar, Raymond E. Rossman in Gerald A. Herbison, Louis J. Sistek je bil izvoljen za pomožnega podpredsednika, John Stre-kal pa za pomožnega blagajnika. John Seliškar, predsednik North American Bank ob času združitve, je bil preje njen po-slo: vodeči podpredsednik. Na svojem novem položaju bo vodil omenjene tri podružnice, kasneje pa se bo pridružil glavnemu vodstvu Central National v glavnem uradu. Predno se je pridružil vodstvu banke, je bil NAROČITE SEDAJ: PO POSTI ALI PRI BLAGAJNI. PRODAJA VSTOPNIC ZA POSAMEZNE PREDSTAVE SE PRIČNE 23. MARCA. METROPOUTAN OPERA APRIL 20 THRU 26 IN PUBLIC AUDITORIUM Apr. 20. Eve.: TOSCA: Steber, Tucker, Warren. Scott, Alvory. Apr. 21, Ev£.: CARMEN: Stevens, Krall, Bergonzi, Guarrcra, Ballet. Apr. 22, Eve.: RIGOLETTO: Peters, Roggero. Fernandi, Merrill. Tozzi, Scot, Ballet Apr. 23, Eve.: DON GIOVANNI: Steber, Amara, Hurley, Hines, Valletti. Flagejlo Uppman, Wilderman, Ballet Apr.: 24, Eve.: LA BOHEME: Curtis-Verna, Fenn, Morell, Sereni, Tazzi, „ Cehanovsky, Ballet Apr. 25, Mat.: FLEDERMAUS: Lewis, Peters, Thebom’ Uppman, Valletti, Gua.rrero, Franke, Harvuot, Gilford, Ballet. Apr. 25. Eve. : CAVALLERIA RUSTICANA: Mvlanov, Elias, Votipka. Baum, Zunasi PAGLIACCI: Amara, Bergonzi, Anthony. Warren, Sereni. Apr. 26.‘ Mat.: MADAMA BUTTERFLY: Albanese, Miller, Morell. Harvuot. De Paolis PRICES: $12-$10-$8-$7-$6 $5-$4~$3-$2. (No Tax) Vstopnice po nekaterih cenah niso na razpolago za vse predstave. Prosimo navedite 2. in 3. izbiro, čeke izstavite na: Northern Ohio Opera Assoc., Inc. Blagajna: UNION COMMERCE BANK. Odprto od 9:30 dop. do 5:30 pop. Glavno bančno predsob je—E. 9 in Euclid Ave., Cleveland 14, MAin 1-8300 (Prosimo priložite frankirano povratno kuverto) Cporabljan le Knabe piano. ju kot podpredsednik Central National bo vodil urad na Waterloo Rd. Graduiral je na University of Dayton. Živi na 2020 E. 228. St. G. Sistek je bil pomočni podpredsednik in pomožni tajnik North American Bank. Z ban-karstvom se je začel ukvarjati 1. 1923. Kot pomožni podpredsednik Central National bo delal jv podružnici na Waterloo Rd. živi na 27899 Emery Rd. G. Strekal je bil pri North American Bank 15 let in je v podružnici na Union in E. 93. St. od 1. 1947. V upravo je bil izvoljen 1. 1952. Ostal bo v omenjenem uradu kot pomožni blagajnik Central National. Živi na 3548 E. 110. St. Zenske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, ki stanuje v Collinwoodu, Nottingham ali v Euclid za čiščenje sob enkrat na teden. Kličite KE 1-3845 od od 6. do 7. ure zvečer. (3,5,mar) Hmi OGLI Si V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679. (X) Lastnik prodaja V Euclidu, bungalow s 3 spalnicami, 7 let star. Polna klet, garaža, aluminijasta zimska o-kna, preproge. Kličite po 6. uri RE 2-8985 ali IV 1-6303. (46) POTNIŠKA PISARNA Europa Travel Service 759 E. 1S5 Street Cleveland 19, Ohio Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo in v vse druge države Evroipe. JEROME A. BRENTAR Tel. št. pisarne IV-6-3774 Tel. št. doma EV-1-4985 na John Carroll University v oddelku za Business Administration kot pom. profesor za finance in bankarstvo. Graduiral je na John Carroll in na Harvard, pa kasneje, študiral tudi na Columbia univerzi. Je član American Economic Association, American Institute of Banking, Midday Club in American Turners. Stanuje v Huntsburgu, Ohio. Raymond Breskvar je pri North American Bank že od 1. 1923. Z dolgo skušnjo na vseh področjih dela v banki je bil izvoljen za blagajnika in direktorja 1. 1944, 1. 1958 pa za podpredsednika in blagajriika. Kot podpredsednik Central National bo Breskvar vodil urad na 6131 JANAS HAIRSTYLING SALON (frizerski salon za dame) c* Ave. HE 1-6224 KOMPLETNO TRAJNO KODRANJE $12.50 VSE VKLJUČENO ” Odprto od ponedeljka do sobote od 9. dop. do 9. zvečer Dostojanstvo.... Dober okus in simpatično razumevanje vaših potreb MARY A. SVETEK pogrebni zavod 478 E. 152nd Street Velik prostor za parkiranje odzadaj KE 1-3177 Ajnbulančna posluga z oksigensko napravo dan in noč i*br;s ^acfar je padel mrak in Sonce> je sledil popoln Zeh -,ln ’ttoral se ti je zdeti oto bo ’•> ^voje srce ni bilo uglaše* Tu(hkoljem- butL lasen je imela svoje tre- Vi ’ ko se ti bo ]• ,le bledel, zlato in škrlat-'Uj je šumelo na tleh, te-ahgje.v le celo utrjenemu Novo-to §a'U- Stisnil° srce’ kajti vse Prit j •'e spominjalo, da mora bo sicer se življenje ne obnoviti. Če pa taka H, l^j^ke in muhe čuti že ro-btilo 'ko bolj morajo šele ne-‘Jfezati človeka, ki ni v NOVA baileys JE POSPEŠILA KORAK V ZGODOVINI VELIKIH PRODAJ BAILEY DNEVI Umetniška oprema slovenskega parlamenta V novozgrajenem parlamentu republike Slovenije v Ljubljani bila nedavno dovršena umetniška oprema glavnega vhoda, ki sta jo izvedla kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih ob sodelovanju arhitekta Vinka Ganza. Zdenko Kalin je izdelal 20 plastik v bronu, ki so razvrščene v petih stebrih okrog vhoda. Figure predstavljajo razne umetniške panoge ter izražajo misel, da je bodočnost naroda leži na prihodnjih rodovih. Druga skupina likov pa je delo kiparja Putriha In ponazarja raznovrstne sodobne dejavnosti. Nameščene so vodoravno nad vrati. Notranjost parlamenta so umetniško okrasili z deli najboljših slikarjev in kiparjev, med katerimi so Boris Kalin, France Mihelič, Slavko Pengov, Marij Pregelj, Anton Gojmir Kos, Janez Vidic, Ivan Seljak-čopič in drugi. -----o------ Marijina legija v Afriki Marijina legija se je močno ukoreninila v Belgijskem Kongu. V Urundi šteje legija 15,-000 članov, ki so razdeljeni v nad tisoč skupin. Poleg teh aktivnih članov deluje v vrstah legije še 30,000 pomožnih članov. i »Ul OSlftSI Blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu Nizka cena. Dvodružinska hiša za dohodek, 4 sobe in kopalnica spodaj, 4 in kopalnica zgoraj, klet. Samo $10,500. 8-sobna hiša za; eno družino, 4 spalnice in kopalnica, garaža. $13,500. LAKELAND REALTY CO. KE 1.-6681 (46) V najem Odda se opremljena kuhinja in spalnica na 993 Addison Rd. ali kličite EN 1-0050 po 5. uri. (46) 5037 Pershing Ave. Blizu St. Alexis bolnišnice, transportacije in trgovin, 2 hiši na enem lotu. Tridružinska spredaj, enodružinska 4 sobe in kopalnica zadaj. Celotna najemnina $197 mesečno. Lot 50 x 215, nizki davki. Zmerno nfdo nap-lačilo. $16,500. RODGERS REALTY 7022 Broadway MI 1-9494 (46) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovl restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214: (X) V VSEH 4 TRGOVINAH • Ontario na Prospect • Euclid na E. 101 St. • Detroit na Warren • Lake Shore na E. 228 St. NAPRODAJ V EuclkKu, na lepem prostoru, bungalow — 5 sob — jako čist, garaža, lep vrt. Se proda po JAKO NIZKI CENI in se lahko TAKOJ VSELITE. BUNGALOW, 2 leti star, je kot nov, 4 in pol lepe sobe, polno podkleten, veliko podstrešje, prazen, se lahko TAKOJ VSELITE. — Cena JAKO NIZKA. Na Green Rd., blizu Euclid Ave., moderen bungalow, 4 in pol sobe zdolaj, celo podstrešje lepo izgotovljeno, velik lot. Lastnik vzame pametno ponudbo. Hišo lahko hitro prevzamete. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 Hiša naprodaj 6 dobrih lotov za poslopja v dobri okolici, E. 232 St., severno od Chardon Rd. 3 bungalows, 4 sobe vsak, garaža za 3 kare, čez en aker zemlje, blizu šole in transportacije. 751 Babbitt Rd. zadaj. Tudi 6-sobna Colonial hiša, 3 spalnice ,blizu cerkve sv. Kristine na 22275 Arms Ave., blizu E. 222ndi St. Se mora prodati radi odhoda v Evropo. RE 1-6230 (46) Hiša naprodaj Dvodriižinska hiša, 5 sob spodaj, 6 sob zgoraj, 2 garaži je naprodaj na 1550 E. 49 St. Vprašajte na istem naslovu. —(45) Stanovanje se odda Odda se 5-sobno stanovanje s kopalnico na 13509 Casper Rd. Kličite UL 1-7056. 27 feb.2,3,5,6.mar) Naprodaj Izvrstna zidana hiša-, 4 in 4 in ekstra soba, dvojna garaža, lepo dvorišče in okolica. Lake Shore Blvd. in E. 185th St. Dober dom za sorodnike. Kličite za pojasnila HE 1-6465. J. P. REALTY 496 E. 200 St. (3,5 mar) ME ZAMUDITE TE VELIKANSKE PARADE PRIHRANKOV PRI NOVIH SPOMLADANSKIH IN VELIKONOČNIH NAKUPIH! POHITITE POHITITE! Čudovita novostna oblačila za dame, gospode, dečke, deklice in otroke! Predmeti za dom! Hiša naprodaj Na; 1153 Norwood Rd. je naprodaj 3-družinska hiša. Napravite ponudbo. Kličite UT 1-8590 po 4. uri popoldne. —(46) Sobe se odda | Odda se 5 sob, na novo deko-rirane, blizu cerkve sv. Vida. Kličite UT 1-2348. (47) MERCHANTS’ RDEČE ZNAMKE PODVOJIJO PRIHRANKE Stanovanje oddajo | 5-sobno stanovanje, na novo dekorirano, oddajo mirni družini na 731 E. 157 St. Kličite PO 1-4794. (47) 6402 Varian Ave. Hjiša duplex tipa, 6-6, 2 plinska parna furneza, velike sobe, stranišče zgoraj in spodaj. Lastnik pomaga financirat. Se lahko takoj vselite. Kličite ob 6.30 zv. HE 1-9181. (3.5 mar) Zidan bungalow Dve spalnici, stanovanjska soba, velika kuhinja, kopalnica spodaj, se lahko razširi zgoraj, klet, iy2 garaža, blizu Blvd. 3 let star, $16,900. Colonial Stanovanjska soba, jedilna soba, kuhinja, zamrežena veranda, 3 spalnice, kopalnica zgoraj, klet, dvojna garaža. $17,500. Ranch Tri spalnice, vse na enem nadstropju, kuhinja, jedilnica, stanovanjska soba, kopalnica, klet, 1% garaža, 2 leta stara hiša. $18,500. PENA INC. REALTORS 620 E. 222nd St. AN 1-2300 (nasproti mestne hiše) (3,5 mar) IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA ^________^ Takrat se je obrnila mati Maruša proti materi Urši ter jo vprašala: “Kaj se ta črna dlaka ljubljanska vmes tlači? In pa šele Gospod Mandl se je držal jako kislo, ker mu ta javna razprava nikakor ni bila všeč, ter je onemu iz Ljubljane glasno pripovedoval, kar sem dobro čul s svoje klopi, da ni modro,'naš Frueberger! Ali si že videla klicati kmetiško in nevedno dva tako zabita človeka? ‘Mej’ ljudstvo, da bodi navzoče, ko je dosti na svetu, pa vendar ni-sodijo izučeni in poklicani sod- česar ne dokazujejo!’” — Tedaj niki. Ali vdati se je moral, ker je bilo, ko je hotel baron “Fle-mu proti škofu in vladarju ni kte” zapreti mater Marušo in bilo pomoči. I ko gospod prošt Urh tega ni pri- Grajski glavar je razposlal pustil, svojo mestno gvardijo med, Potem so Agato izpraševali, ljudstvo, da bi ne delalo nereda ! Kje je prvič videla hudiča? in nemira. Ali ljudstvo je v na-1 Kje je naredila prvo točo? Kdaj ših dneh, kar se spodobi in kar je bila na cerkniški Slivnici in je pametno, bilo vdano in po- kdaj na hrvaškem Kleku? Je li korno svoji gosposki. Zatorej prašička, katerega je jahala, tudi tisto dopoldne ni bilo prili-! vzela gospodarju, ali ga ji je pri-ke, da bi bila mestna ali graj-'peljal satan odkod drugod? ska gvardija kazala svojo moč. J Tudi so hoteli zvedeti, ali ima Le urša Prekova in Maruša kake tovarišice, ki bi ž njo vred Stinglova.se nista mogli krotiti (častile hudiča? Ravnotako, ali in tudi med razpravo sta se o-,je Marksu Wulffingu potisnila glašali ter govorili Agati na ko- v meso iglo, kremen in žrebelj, rist. Baron “Flekte” se je razkačil in je že hotel dati mater da mu je začela noga otekati in da je po krivici moral trpeti Marušo tirati v zapor; prepro-.bolečine? sil pa ga je prošt Urh, trdeč, da bi gospodu škofu komaj bilo Všeč, če bi se danes v njegovem imenu zapirale poštene žene loških meščanov. — Gospod prošt je bil namreč tudi prišel k sodbi, pa se je ni udeleževal. Vzlic temu je sedel pri sodnijski mizi in potem gospodlu Janezu Frančišku vse povedal in razložil, kar se je bilo zgodilo in kar se je bilo govorilo. Baron Mandl je začel premetavati neke spise, nato pa je povedal, da se pričenja razprava proti obtoženki, da je ta rojena v Eyrishounu v tem in tem letu in da je bila krščena na ime svetnic Agate in Eme. “Ema — ” je nergal tisti sodnik iz Ljubljane, “Ema — to ni brez pomena! Obrnimo prvi dve črki, pa imamo ‘mea’, to se pravi: že pri rojstvu je hudič nanjo mislil in že takrat je bila njegova. Zakon s hudičem je bil torej že tedaj sklenjen, ko je Agata Ema Schwarzkoblerica prišla na svet!” In gospodi Frueberger je pristavil: “Gotovo, to je silno pomenljivo! Ta ‘mea’ že skoraj vse dokaže.” CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BOAT and MOTOR BUSINESS — Operatinig at present with best franchise. May be purchased now in time for the spring business or in July. New building on busiest h/ghway. This business does not require a large investment. Priced for immediate sale by owner. For informatton write P. O. Box 136, Pulaski, Wisconsin, or phone 222. (46) In tako so jo izpraševali po mnogem, kar je bilo eno hudob-nejše od drugega. Agata pa se ni premeknila na svojem sedežu. Njen obraz je ostal miren in bil je tako ljubezniv in mil, da se ga zbrana množica ni mogla nagledati. Prav nič ni povesila obličja, ali tudi obraza ni dvignila od zemlje. Kar je brez prenehanja ponavljala, je bilo: “Da ni res!” “To je trdovratna grešnica!” se je zajezil Frueberger. “Je pač z Visokega, tam imajo trdovratne buče!” “Imamo že pripomočke,” se je zasmejal črni sodnik ljubljanski, “boste že videli, gospod pl. Freuberger, kako ji bo tekel jeziček in da nam bo še več povedala, kakor bomo zahtevali!” Ta zoprna oseba se je smejala, da se je čulo, kakor bi se oglašal vran s smrekovega vrha. Ali Frueberger še ni dal miru in je vprašal obtoženko: “Ali je bilo kaj nasledkov, ko sta se ljubila s peklenskim bratcem, he?” “Da ni res!” je vzdihnila) in rdeča je postala, da se je smilila vsem in posebno stari Neži Bergantovi, ki je zarohnela: “Ti svinjski prašič ti!” Ljudstvo se je zasmejalo, smejal se je tudi baron “Flekte” s svojimi asesorji, ker so privoščili grdo besedo staremu grešniku, ki ni mogel držati jezika. — Zaslišana sva bila z Jurijem in izpovedala sva, kar je bila resnica, čista resnica. Mene, ker so opazili, da sem zmeden, so kmalu poslali na leseno klop nazaj. Jurija so se bolj oprijeli, ker je bil nespodoben in se ni vedel pred sodniki, kakor je zapovedano. Posebno tista Strigalica iz Ljubljane ga ni hotela izpustiti iz svojih klešč in hotela je iz njega iztisniti to in ono. Med dfrugim so ga vprašali, ali veruje, da so čarovnice na svetu. Pogumno je odgovoril, da ne veruje. Ko ga je črni vprašal, kako da ne, je bil kratek odgovor: “Ker še nikdar nobene videl nisem!” Vprašal ga je dalje, ali jo je j Juri kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad domčo streho. Odgovoril je: “Prav nikdar ne! Sicer pa lehko poizkusimo. Pridite na Visoko, prespoštovani gospod, pa vam pripravim našega najboljšega praseta in nanj sedete in v zraku boste jezdarili, kakor jezdarijo gospodje v ljubljanski jahalnici pred vicedomskimi vrati! Potem vam bom zanesljivo povedal, ali sem kaj opa-. zil v zraku nad hišo, ali ne!” Poslušavstvo je bilo s tem: od-' govorom prav zadovoljno. Smeh .se je oglašal v ženskih vrstah, in j predvsem Ana Renata ni prikrivala svojega veselja nad odgovorom, ki se meni ni videl spoben in v vsakem oziru potreben. Suhi gospod iz Ljubljane se je kislo držal, ali pritožil se ni, ker je videl, da baronu “Flek-tetu” ni nevšeč, če se Ljubljančan jezi. Ta je le vprašal: “Si kaj v šolo hodil?” “Pri očetih jezuitih v Ljubljani,” je odgovoril Juri, “in že takrat so nam pripovedovali, da je učen jezuit spisal debelo knjigo, s katero je dokazal, da čarovnic sploh ni.” “Kaj — jezuit? Kdo je ta pater?” je kričal Frueberger. “Njegove ime naj se zapiše, da ne odide zasluženi kazni!” Prošt Urh je pripomnil, da presvetli škof Joannes Francis-cus ve o tem jezuitu. Imenoval je ime nekega nemškega grofa, ali to ime mi ni ostalo v spominu, zatorej ga tukaj ne morem zapisati. “Grof —?” Frueberger je kar vase lezel. “Nemški grof, pravite, gospod prošt? No, potem je pa vse v redu, ničesar ne bomo je razložil, da neko noč, ko je luna sijala in ko je ležal v hle-Vu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas dozdevalo, da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal proti jasnemu, nebu. zapisali!” — Kar umiral je od Kmalu je opazil tam gori štiri same ponižnosti, ker ta človek pike in da: so te pike krulile. Poje kazal pogum samo na spodaj, tem so se spustile na visoško na zgoraj pa je bil vsekdar ponižna ovca! Poklical so Marksa Wiulffin- streho, potem so se ondi kakor lastovke igrale med sabo, nakar so tri odjezdile, ena pa se je spu- ga, da bi izpovedal. Občutili stila na domače dvorišče. Tam smo, da bo njegova izpoved po- je skočila s praseta, ki je kar sa-membna in da bo morda odlo-' mo drlo v svinjak. Njo je na-čevala o življenju in smrti.-Ho-(tančho spoznal: bila je prav godil je ob palici in kazal je, ka- tovo Agata Schwarzkoblerica — kor bi ga: še vedno noga bolela, če bi je ne bil spoznal na. dru-Pred sodniki je po svoji nava- gem, spoznal jo je zanesljivo na di pokleknil in z roko tolkel po rumenih laseh. — Ko se je pri prsih. Gospodu glavarju je to Debeljakovih preja razdirala, ga dopsdlo: bil je s pričo posebno je udarila Agata z roka. Pri prijazen. Opominjal ga je, da tem udarcu je kar čutil, kako se naj vse pove in da se mu ni tre- mu je zane'til ogenj v levi nogi ba bati, ker ima sodišče že toli- in sicer v meči. Od tistikrat mu ko moči, da vzame v svoje var- je tičala v tej nogi živa žerja-stvo vsako pričo, če je izpoveda- vica in pretrpel je muke, kakor la pravico in resnico. bi mu kdo preobračal razbelje- In res se je Marks Wulffing no železo okrog piščali, na vse spomnil. Prav natančno (Dalje prihodnjič.) ' n 1 NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri SPEHAR’S MARKET 19807 CHEROKEE AVE/ > KE 11021 Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila. Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo Imamo tudi kislo zelje in repo — DAJEMO GOLD ZNAMKE — -M##* 1 %.! o^olo in Sinovi POGBCBNf ZAVOD «6*2 ST. Cl/UR AVENIJE l>L: KNdlcutt l-«5** C O I. L I N W O O D S K E ORAD 482 E lS2i,d STREET Tel.: TV«nhoe t-f*1* Avtomobili In tvolnlAfcl vor redno In ob vsaki url uh razpolago MJ smo vedno pripravljeni t najbol.ižo postrežbo. ............................................ DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK •USI «♦. rlnir Avp.. »hod ti» K. «2 S' Uradne ure: 9:30 z], do 7 iv. Fr’jave nepotrebne NJrvrth &mprlr^n hfmlrn AVE AFELV Savings 1 813 EdU 105th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio CHICAGO. ILL. BUSINESS CONNECTIONS BUSINESS CONNECTIONS MANAGEMENT Farmer drilling contractor with 25 years experience in drilling, production, exploration and acquiring oil and gas production for his own account, desires connection with either individual, group or company that needs management, supervision and future exploration direction. Last 15 years in West Texas and New Mexico. Location unimportant if justifiable. Either Domestic or Foreign or Both Would desire opportunity to participate in future exploration and development. Have qualified geological and exploration staff. R. MAKIN P. O. Box 1628 Hobbs, New Mexico (45) NAZNANILO Zdravnik DR. VALENTIN MERSOL 1031 E. 62 St. EN 1-E432 4 Uradne ure dnevno : 10-12 dop. — 4-7 pop. Obiski na domu pio dogovoru VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo neicaj posebnega proti revmatizmu. Vprašaju na*. MANDEL DRUG SLOVKNSJLA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo In Lzvriuj* mo po poftti tud) ca Cleveland Re-Nu Auto Body Cr. Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZN1K in SIN GLenvitle 1-3830 982 East 152nd Street Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV EAGLE ZNAMKE POMENIJO SE VEČJE PRIHRANKE! :mmh DOWNTOWN—PUBLIC ŠpUARE ^ BASEMENT I ; ' ON THE HEIGHTS-—CEDAR CENTfc8 dt&lCd POSEBNI DODATNI PRIHRANKI Nylon in rayon NYLON! Spalne srajce. RAYON! kombineže, spod- • Križasto taftno blago • Potiskani nylon • Enobarvni nylon • Rayon blago za obleke • Rayon blago za bluze • Potiskano rayon blago • Platneno rayon blago • Rayon za kostime • Rayon taft • Rayon saten • Rayon krep za obleke • Dacron cotton blago za obleke • črtasti rayon • Raznovrstno drugo blago . . . 58 ZA JARD Luksuzno blago za vašo spomladansko garderobo. Na tiso e jardov kvalitetnega blaga po iz-vanredno nizki ceni. 39 do 45 inč široko. nja krila in pižame 2-’3 Regularno 1.99 - 2.99 vredne Ogromna razprodaja spodnjega damskega Pe' rila z malenkosetnimi napakam’, pižam iz ray0T1 in nylon trikoja. Skoraj vse obrob'jeno s čipkami. V beli in drugih lepih barvah, v nezap0' rednih merah od 32 do 40. 54 inč široko volneno blago Nepr. 1.99 vredne čipkaste kombineže v 4-pote Mo;dno volneno blago za krila, kostime in za vse m vrste športnih oblačil. Lepa izbira barv v tweedu, 9 3 /m 4JJ flaneli in kockasto tkanem volnenem blagu. 54 Zgoraj in spodaj obrobljene s čipkami, iz broadcloth in plise krepa. Nezapo- 1 redne mere od 32 do 38. Nekatere z neprozorno polo. _ The May Co.’s kletni blagovni oddelek v mestu in na Heightsu The May Co.’s kletni oddelek damskega perila v mestu in na Heightsu Hiira prihranitev dela s peni-za-natežek PLINSKIM sušilnikom 'I \Or * fc' • ........_i—.—~ POSTELJNA PREGRINJALA SE POSUŠE MEHKO hitro! Izid sušenja je strokoven za samo en peni . . . konec prenašanja perila na prosto. Plinski sušilnik stane manj pri instaliranju, pri obratovanju, obratuje petino ceneje kot drugi sušilniki Dolarje si prihranite s PLINOM Prihranite si delo s PLINSKIM sušilnikom . . . stane samo en peni za naložek NABAVITE SI GA SEDAJ, V TEKU MESECA PLINSKIH SUŠILNIKOV! Na izbiro 8 slovitih vrst: Easy * Hamilton 1 Maytag * Norge Philco * RCA Whirlpool * Sears-Kenmore * Speed Queen OSVEŽITE HITRO WASH-and-WEAR OBLEKE. Novo, komaj znatno naravnanje vročine, osveži obleke na suh način! Nobenega umazanega odtekanja. Nobenega težkega dviganja. Nič čakanja! Obleke lahko očistite ne da bi jih oprali. Odrgnete jih z vlažno gobo! THE EAST OHIO GAS(Aj COMPANY