Leto VIII., šfev. 43. Celle, torek 20. aprila 1926. Poštnina plačana y gotouini. HaročnS»a Za, Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posameina številka I Bin. v Lore&, tetrtofc In soboto. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ullca 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10,666. Ogiasl po etalnent oeniku. Cehoslovaki in Foljaki. Obisk poljskega niinistrskega pred- iietlnika in voditelja vnanje porjske po- liititko grofa Aleksandra Skrzynskega v Pragi se smatra splošno za znamenit dogodek v niednarodni politiki. Znaeil- i)o za sedanji ovropski položaj je sitremljenje državnikov razuih držav po osebnih stiikih. Povodom zadnjega zasedanja Druslva narodov .so bili zbrani v Ženevi državniiki vseh držav in so se sestajali mi posvetovanje. Na potu tjakaj se je cehosi'ovaski nvilnister, dr. Beneš, zaustavil na Dunaju. Potcm so sledili obi'ski: avstiijskega sekcij- skega nacelnika dr. Schiillerja v Rimu, avstrijskega kancclarja dr. Rameka y Berlkm in v Pragi in sedanji obisk poljskega mimstra za vnanjo stvari v Pragi- in na Du.niaju. To direktno nst- no izmenjavanjo misli nied državniki kaže, da dana&njega dne iigrajo osebni stiki tako važno vl'ogo kakor nikdar doslej. 0 tern pri&i dejslvo, da vse ev- ropsko casopisje spremlja te sestanke z najvecjo puzornostjo. Zlasti .pa posve- ča ti'sk obsežne razmotrivanja obisku poljskega ministrskega predsedniika dr. Aleksandra Skrzynskega v Pragi. Uradno naglašena namena tega obi'ska sta bila: izmenjava ratitfikacijc trgovske pogodbe, sklen'jeriie žc lani nied državama poljsko in cehostovasko, in pa vrnitev lanskega obiska Beneše- vega v Varsavi. Ves svet pa je uverjen, da je pomen sestanka med Benešem in Skrzynskkn veliko dalekosožnejši in globlji. Poiitika oboh teh dveli državni- kov je očitno usmerjena proti velikemn cilju: da seustvari. podlaga za clobro sosedstvo, čim tesnejše prijatei'jstvo med tema dvema slovanskima država- ina, da boste mogli skladno sodelovati pri reševanju raznih vpra.šanj evrop- ske tn svetovne politike, a se posebej pri uredbi razmer sredinje Evrope. Za- to sta potegniila križ preko raznih ne- sogla.sij ¦— n. pr. radi vprašanja raz- delitve tošinskega plebiscitnega ozem- Jja., dofocMve meje v Karpatih — ki so v prvih povojni.li letih v obeh državah nstvarjala atmosfero nervoze in nape- tosti. Stremljenje, da se zakljuci doba vzneinirljiivib nesporazumljenj in da se iivstvarijo podlage za razmer je po- polnega sporazumljenja in soderova- ! nja, se ostenlativno kaže v izjavah obeh ininii&trov povodom obi&ka v Pragi. Na sNceanein obedu, ki ga je priredil če- ho.slovaški minister v cast odlicnemu gostu in tovarišu, je naglašal dr. Be- neš — omenilvši svoj obisk v Varšavi —, da sedan ji obiisk Skrzynskega ni sa~ mo gola formalnost, marvec ima sim- bolicno pomembnost. Nagi'asal je po- trebo. medsebojnega sodelovanja na gospodarskem polju ter opozarjal na skupne inlerese obeli narodov. Poljska in (lehoslova«ka ste imeli — je rekel — v nekaleriih točkah in nekoliko časa od- j dvojona naziTanja. Posrečilo pa se je, ne I'e, da so se ta navskrižja pora'VJiäki, jnarveč, da so se podč-rtale tudi toike skupmiih odnošajev in imtieresovV Dr. Beneš je ngotoAiil, da obe deželi stremi- te po stahieni in trajnem mini, da ima- te iisti praktični in pol'iticni cidj, da se v sedanji Evropi ohranifta mir in politič- ni red. Treba da je zasledovati pnaktic- ne cilje i,n poti1, da se bo mogel' izdelati povseni Irdon in trnj-en sistem sodelo- vanja nicil obenia'drzavama na gospo- j darskoui polju Ln na polju kulture, li- fcr:if ii'i-e in unietnosti! "-IJ izra-zilejse in razsežnejše je v svojeni odgovoru podčrtal to misel poljski minister Skrzynksi. »Podajmo si— je zacel — roke od naroda do na- roda, da v sredinji Evropi ustvarirno si'ovanski blok, ki bo imel za seboj iz- ku«tva prošlosti; mi bomo neločljivo združeni v volji do mini, odloceni za žiilavo obrainbo zaklada., cigar vretlnos? poziMmo, ker smo ga bili izgubili za doLge case, to je: za obrajubo svobode! Govornik je nazdravif »skupnemu delu, hodoči žetvi, ki bo zorela po traj- nem stremljenju obeb narodov, ki se ob \"sakem koraku zavedata svojega braitstva«. Velike poinembnosti je dej>stvo, da tudi javnost na čehoslovaški in poljski strani potom svojega liska z radostjo ])ozdravlja ta stremljenja po tesnem priijateljstvu in sodelovanju med Ceho- silovasko in Poljsko na podlagah in v duihu gori navedenih izjav ol>eh mini- slrov. Sprejem dr. Skrzynskega v Pra- gi je bil prisrčen in liavdušen. Vsa jav- nast mu je podajala dokaze bratskega čustvovanja. Istotako je na poljski stra- ni. o čemer pričajo izjavc cele vrste od- licnih poljskvh vodi.tel.jev strank in parlaiiientai-cev vo poljsko-čeboslova- škeni zbrižanju. S polno pravico pravimo, da je ob- ink poljskega ministra v Pragi politi- čen dogodek prvovrstne pomembnosti. Pa IK? le za Ceboslovasko in Poljsko, niarveč tudi in se posebej za Slovanstvo Evrope in v posledicah tudi za wso Ev- ropo. Prijateljsko in sporazumno so- di'lovanje mod tema dvenia državaina bo znainenit cinMefj v evropskem okvi- l'Li. Defiiiitiviia uredba razmerj a med Poljsko in Cehoslovaško v smeri spo- lTizumnega sodelovanja bo brez dvoma izdatmo vplivala tudi na razmerjc teh dveh držav napram cen.tralni Evropi. Poljski obisk v Pragi se more v vsakem pogledu smatrati kot znak poglablja- nja in sii'jenja konsoi'idacijske politi- ke, od katere razvoja bodo na koncu konca odvivsni: razvoj evropskiüi naro- dov po vojni, njih varnost, tudi. splos- nii napredek in mir. Politik a p VLADA MANJŠINE. Politicna javnost posveča pozornost sejam dveh najinočnejših parlainientarmih skupin, namrec seji HSS (22. t. m. v Zagiebu) i'ji seji razsirjenega odbora radikalne stranke (25. t. m. v Beogradn). Od re- ziii'la/ta toll dveh sej zavisi usoda se- dan je UzunovicGvo vlade. Parlamen- tarna kronika beleži za vlado si la za- niinivo notico; namreč konstilui'ranje takozvanega parlamentarnega kluba HSS, kateremu pripadata mimistra di*. Nikič in Šuperina ter 5 poslaxicev: Tomai Kovačevic, Stjepan Klajic, Ivan Cardarovac, Ivan Batmaga in dr. Ivan Lončarevk!'. Za klubskega predsednika je izvol'j'en Tomai Kovačevic, a za taj- nika dr. Ivan Lončarevic. Kakor se do- znava, bodo h klubu priistopili še stirje clanii, tako da bo štel 11 članov. Vlada Uzunoviča razpolaga sedaj le s 151 elani in je še vedno v manjšiini. p MIR0VNA POGAJANJA V MAR0KU. Kakor poroca. »Datly Te- legraph« i'z Rabaita, se ima jo mii'ovna pogajanja med Španijo in Francijo na eni in Abd el Krfanom na drugi strani pričeti v pondeljek. V Rabatu upajo, da bo mir kmalu sklenjen. Menijo, da bodo mirovna pogajanja pod vplivoin vojaskih prLprav trajala kratek čas. Kakor piSejo »Daily News«, so španske i oblasti napravile okoli Tangera carin- sko mejo. Čeprav je to postopanje v popol'nem soglasju s tangerskim statu- toin gw vendarle za izpremembo med- narodnili dogovorov. »Daily Tele- graph« piše, da bo Italija zahtevala za- se pravico sodelovati pri končnoveljav- ni urediitvi razmer v Maroku. p ITALIJANSKA ZASEDBA SÜ- MALIJE. üddelek italijansküi čet se jo izkrcal v Nogai'u v iitali.ian.ski Somali ji, da zaiziime pokrajino v imenu Italije. Soinalija je pokrajwia ob vzhodni obali Afrike in nieji na zapadu na Abeskiijo. Poprej je bila deloma pod angleškim prolektoralom, deloma. je bila pod sa- niostojniinn sultani. V 1'ondonski po- godbi leta 1915. so Angleži pristali na to, da dobi Italija ko-lonijo v Vzhodni Afriki, Anglija pa. se je dolgo obotav- Ijai'a izve.sti to točko pogodbe. Sele na priitisk Mns.soliiiiija je prepustila le po- krajine Italiji. Italiijanski. protektorat pa je naletel na velike težave. Lani so naletei'i Italijtani pri uveljavljenju svo- jega protektorata v sultanili Obia in Mižurtkii na odpor, ki ga je bilo treba zlomili z orožjem. Kakor se viidi1, hoee sedaj Italija, ociwidno v zvezi z Musso- lioniijevimi napovedbami, svojo moč po- kazati tudi v pokrajini Nogal. p IMU-.L) 'SPLOŠNO RUDARSKO STAVKO V EVROPI. Frank Hodge, delegat aiigleskiih rndarjev na kongre- su rudarske inleriiaoijonare, je izjavil poročevaicu lista »Evening. Standard«: Du.li angleskiii in nemskih rudarjev je nevaren. V Franciji položaj ni tako re- sen. Ako pa bi angloški, rudarji skupno z belgijskkni in nemškimi v iinteresu skupne stvari priCeli stavkati, tudi Francija ne bi ostala na strani. Dele- ga/t računa s 1. majem s spfošno ru- darsko stavko v Evropi. — V petek je bil ang'leski ministrskii predsednik 13aldwin pri kralju v Windsoru, kjer mu je poročal o rosnem poJozajw v an- gleški premogovni industrial, ki je v glavnem nastal vsled tega, ker defavci odklanjajo vsako podaljšanje delavne- ga casa in zniianje mezd. Mednaxodni rufdarski odbor v Bruslju je sklenil, nudiiti angleškiin rudarjem, ako pride do.sta.vke v angfeskih preinogovnikih, pomoč s strani mednarodnili rudar- 8ki.h zvoz. Razsirjajte „Novo Dodo"! Iz zgodovine Aztekov. Ni še dolgo, ko so Iisti porocali, da so bile nedavno v kraju Tezcuco, oddaljenem kakili 40 km od mesta Me- hike, pri gradbi avtomobilske ceste najdene nove piramido in drugi zgo- dovinski pomniki, ki nedvomno izvi- rajo iz davne prošlosti naroda Azte- kov. Razkritje je v Zeclinjenih državah vzbudiilo vefik interes. Že so se v Tez- cuco odpravile znansl.vene ekspedicije im od njiJi se prirakuj«jo podrobne dragocene ugotovitve o plemenu Az- tekov, ki je že v casu Ferdinanda Cor- teza in davno pred njim stalo na visoki kulturni stopnji ter ionielo mocno raz- viito arhitekturo in skulpturo. Preden pa dospejo nova sporočila o Aztekih, se pogovorimo, kar je dasfej znanega o njih! Centralno- in _ južnoamoriški na- rodi, ki so jili odkrili Evropejci na za- četku novega veka (Kolirmbovo odkriV- jo Amerike 1. 1492.) vobče niiso bili. ni- kakršni »divji« Indiijanci. Zweli so de- loma v izborno organifcirani/h državah, na izredno visok« stopnji samoniikle ci- vilizacije in kulture. Španci, inkvizici- ja, jezuitje in evropska »kultura« so pomenile smrt prvotniin gospodarjem Ameriko in tudi pogin vseh nijhovih kuiturnih pridobitev. Najbolj znana plemena med njimi so bili Azteki v se- danji severovzhodni Mehiki, Majska plemena na vzhodu in Inke približno v sedanji peruanski republiki. Zadnji azteški kralji so bili Mon- tezuma L, Ašajakatl, Ahvitzotl in Mon- tezuma II. Pod njihovo vi'ado so pod- vzeli Azteki zmagonosne vojne pohode proti' sosedninn narodom. Dalekosežna je bila stanovska diferenciajcija, ki se da deloma primerjati z evropskim sred- njeveskim fevdalizmom; iiz tega fev- dalnega plemstva je kralj izbiral tudi svojo štki »ministre« m ostalo nižje uradništvo. Navadni rjudje pa so tvo- rili nekakšne »cehe«; v vsakem cehu se je visoko ra^vita obrt podedovala od rodu do rodu; vsak ceh je prebival v svoj em dolu mesta. Mod najiiglednejst so spadali trgovci. Pri nekaterih plo- menih pa so uživali svečeniki skoraj tak ugled kakor sami kralji, tako da dobi mo slično kakor v našem srednjem veku lestvico stanov: kralji — plemstvo in svečeniki — cehi. Navzlic visoki stopnji kulture naj- demo v azteških verskih obredih gro- zotne elemente. Bogovom niso žrtvovali samoživali, temveč tudi ijudL; mala vo- jaska država se je svojih sovražnikov iiznehii'a na najtemeljiitejši način, ako je žrtvovala vjetnike cogovom. Na sve- tem kamnu je petorica žrecevih po- močnikov držala za darovanje določe- no žrtev, žrec pa ji je z nozoni iz kre- mena, tlecpati imenovanim, razklal pr- si in iztrgal iz njih sree. To vroče sree je dvignil proti solncu in s tern dokon- čal žrtvovanje. Vsako pomlad in jesen so se vr- šili. v glavnem mestu Azteku posebno slovesni obredi. Človeške žrtve, ki so jib pri teh prilikah darovali, so dobeseduo odrli, žrec pa, se je oblekef v njihovo kožo. Takšnih in sličnih za naše pojmo grozovitih obredov nikakor ne smeino pri!piso^'lati goli krvoloenosti Aztekov. Vse njihovo verstvo je bilo prepojeno z vražami in z miistično simboliko. S krvjo srea, ki so ga dvigali proti soln- cu, so hoteli okrepiti božansko sorace saino. Oblačenje kože odrte žrtve nam pojasni drug praznik, praznik Taškatl v lnaju, ko je solnce stalo nad Mehiko ravno v zenitu: mladeniča, ki jim je skozi celo leto predstavljal boga Tez- katfipo, so ta dan žrtvovali — in umrl je ta bog, ko se je solnce zaeelo gibati v zaton. Tudi žrtev, katere kožo je oblekel svecenik, je predstavljala božanske kvalitete, ki so s kožo vred prešle v svečenika. Slično si je treba raztagati kanibakke pojedime, ki so se vrsile ob nekaterih praznikili: tudi tu si je pred- stavljal Aztek, da preidejo pri teh po- jedinah ljudskega mesa lastnosti^ bo- gov, ki jiih je priipisoval svoji žrtvi, vanj samega. Templji so bili večkioma potlobni piramidam, sezidanim v nekoriko stop- njah. V dvorišču pred pii'amido je po- sebno omembo vredna posoda (kavhai- kali), v kalero so stavili sree iin kri žrtvovanih Ijudi-. Tempel j glavnega mesta je biJ mendia največji; ta je dan- : danos žo razdejan, pač pa je ohranjena do naših časov se cela vrsta drugih' templjev. Še veličastnejši so bili temp- l"ji bolj na vzhodu. Tu so nam ohranje- ne razvaline celih niest s palačami,- templji, svetiisči, bogatimi) s skulptura- mii, krasnimi stebri itd. (Usmal, Palen- ke, Čicen). V svetiščih ob svetih stu- dencili in na vrhovih gora so postav- ljctli Azteki svojini bogovom kamenite ki(pe, ki so bili virtuozno izkfesani in so predstavljali bogove v stalnih tipih1. Eden glavnih bogov je bil Sipe Totek, bog setve. Tudi njemu na cast se je vršilo že zgoraj omenjeno odiranje človeških žrtev; kipi tega boga so kaj čudni: postava boga samega je vedno pokrita s kožo od-rtega človeka. Tlasofteotl je bila boginja žetve; nadalje pa so castili tuili boginjo ko- ruze, boga ognja, solnca in druge. Vi- cilopohtli se je knenoval pri Aztekih1 bog solnca. Tezkatlipoka l>og vojne in meseca. Kecalkovatt bog vetrov. Naj- lepse pa zveni ime boga-stvarnika in porodnika: Tonakatekutli. Pri vseh grozodejstvih verskih! obredov in zrtvovanj moramo priznati, da je v starih ioehikanskih verskih pravljicali tudi mnogo poezije. Ena Stran 2. NOVA DOB A« Stev. 43 Celjska kronika. c REDNI SESTANEK ČLANOV KRAJEVNE ORGANIZACIJE SDS V GELJU so vrši vsako sredo ob osmih zvecer v klubovi sobi v Geljskem domu. c SESTANEK GLANOV K. 0. SDS ZA CELJE OKOLICO se bo vršil v cetrtek, due 22. I, m. ob 8. zvecer v gostUni pri Permozerju v Gaberju. Za vse odbornike in zaupnike je udeležba obvozna. Zaupniki bodo morali poro- čati o u/spehih njdh delovanja od obč- nega zbora dadje. c NA PREDVEČER GODU jo pri- redila dne 16. t. m. celjska železničar- ska godl>a postajenačelniku g. RudoTfu Jakhlu podoknico. Pred kolodvorom se je nabralo lepo štcvilo obeinstva, ki se je z iskrenimi smnpatijajni pridružilo celjskinn želczničarjom. Ti pa so z lepo pozornostjo pokazal'i, kako priljubljen je g. postajenačelnik Jakhl zaradi svo- jega odkriitega značaja in pravičnega nastopa. pri vseh syoj.ih uslužbencili. Celjani mil kličejo: Še na mnoga leta! c UDRUŽENJE VOJNIH INVA- LIDOV, PODRUŽNIGA CELJE, izre- ka tein potoni g. Sancinu in njegovi gospej. kakor tudi go. Blazonovi naj- priisrčnejšo zahvalo za brezplačno so- delovanje prii iinv. koncertu dno 10. t. m. — Odbor. c JUGOSLOVENSKA MATICA, PODRUŽNICA CELJE je imola v so- boto 17. t. m. svoj redni občni zbor v mali dvorani Narodnoga doma. Pred- sedniik g. Rai'ko Sahnič je v svojem po- rocilu omenja.l del ov an jo v protcklem letu, ki je bilo živalmo, kakor še doslcj nobeno ter se je spomimjal med tetom umrlih elanov podruznice gig. ravna- telja Jeršinovca, dr. Josipa Serneca in notarja Jura Detička. Podružnicn© de- I'o so hvalevrodno podpirali posainozni celjski denarni zavodi, ki so prispevali znalne podporc tor s lein bi«tveno pri- pomogli podrnžnici. MoraTno in gmol- no dobro je uspel tudi »Koroški dan«. Tajnitško poročilo je podala gdč. Mirka Grudnova, blagajniško pa g. učitelj Zdolček. PorociU ste pričali' o živalinem delu in lepih uspehih. Pri volitvah no- vega odbora je bil na predlog g. Pre- korška z vzklikom ponovno izvoljen za predsednika dosedanji dela.vni pred- sednik g. R. Sahnie, v osta!i odbor pa slodeči gospodjo in gospodiično: ravna- telj M. Gruden,' profesor Ra.ic, notar Drukar, Mirka Grudnova, voddterjica Zupančičeva, Pavla Omladiceva, Giril Saidar, blagajnik Ciniprič, učiitelj Zdol- sek; namestnika: učiteljica Sepe in uči- telj: Pogačnik, preglednika računov Drago Siorec im profesor Mravljak. Kot deTegati za Pokrajinski zbor se določi- jo: Rafko Salraič, Ivan Prekoršek, Mirko Grinden, Fran Mravljak ter gdč. Sepe in OmladJceva. Pri slucajnostih je biio na predlog g. župana dr. Hra- šovca sklenjeno, da se prkedi tudi le- tos v josenskem ca.su primorna prire- ditev v prid Jugoslovanski niatici. c MESTNI KINO GELJE. Pozor na največje šlagerje l'etosn.ie sezonc!! Vec na plakatin. c i.)UA8KA AKADEMIJA V A1E- STNEM GLEDALIŠČU. Dijaki drž. realne. gininazije v Gelju prirecle dne 1. maja ob 20. uri dijaško akademijo v mtestnem' gledaliiäcu. Na .sporedu so imvske točke nioškega, lniesanega in otroskega zbora, solo-petje in orke- stralne točke. ČJiisti dobiček akademije je namenjen Podpornemu druistvu za uboge licence na drž. realni gininaziji v Gelju. c ÜRJÜNA CELJE G. S. Sestanek četniške sekcije se bo vršit v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. uri v druwtveni sobi Narodnega doma. VabLjo se tudi clani, ki bi želeli pristopiti četniški sekciji. — Cetni koinandir. c 0KR0ŽN1 URAD ZA ZAVA- ROVANJE DELAVGEV V LJUBLJA- Nl z ozii'om na sedanjo stavbemo sezi- jo opozarja vse naročitelje zgradb, da so v vsmislu t? 40 Zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (gl. Ur. list št. 109 iz 1. 1922.) soiidarni plačr.i- ki za vso one /avarovalne prispuvko, ki jih urad predpiše njiihovemu siav- boriku za delavce, zaposlene pri ilo'ir- ni zgradbi. Vsled tega jj v laistneai ni- loi'(?sii narocJtcljev zgradb, da pri kon> 7)em obračunu zahtevajo od svojega stavbenika potrdiiTo Okrožnega urada, da ima vse predpiisanc prispovke pla- čane. Za slučaj neizlerljivosti priispev- kov od stavbenika, je namreč urad dol- zan iste izlerjati v smiislu gori navede- nega zakonitega določila od naročite- lja zgradbe. — Okrozni urad za zava- rovanje delavcev nadalje ])on.ovno opo- zarja vse del'odajalce, da iizročajo dc- nar le proti praviilno izstavljeiLemu po- trdidu in samo onian itnkasantom, ki se izkažejo z uradnian poablastilom, da so upraviceni za urad sprejemati denar. c PRAVIGA UPORABE GR0130V. (Razglas.) Praviica uporabe grobov na mestnem pokopališču, ki je bila pri1- dobljena pred 20 leti, je glasom poko- paHškega reda mestne občine celjske ugasnila. Stranke, ki imajo na lineno- vanem pokopatišču grobove in želijo iste še vnaprej obdrzati', morajo pla- čali tozadevne prislbjibine pri nicstni blagajni najkasnoje do 15. maja t. 1. Po poteku tega roka bo meslna občina pro- slo razpolagala z grob ovi in na njih stoječimi nagrobnimi kamni», ograjami itd. Prislojbina obnovit\e grobov zu nadaljnih 20 let znasa: za rodbinski prostor (3 grobovi) 375 Din, za rod- binski prost or (2 groba) 250 Dim, za grobove odraslih 75 Din., za grobove otrok 40 Din. — Mestni magistrat celj- ski, dne 8. aprila 1926. — Za žiipana: Šubic s. r. c P0DP0RN0 DRUŠTVO ZA REV- NE OTROKE V GABERJU prredi v nedeljo 2. maja 1926 ob 2. uri popol- dne v ki;nu v Gaberju javno tombolo s i krasninii glavniimi dobitki1: Šivalni stroj, moško kolo, otomana, vreča mo- ke, voz drv, srebrna žepna ura, zlata verižica in drugo ter preko 300 manj- sili dobiitkov. Sfavno občinstvo blago- voli vzeti na znanje, da je čisti dobičele tombole namenjen za humanitarne svr- he društva, radi cesar vljudno pripo- pripoveduje, da sta se dvojeka Hunliu- naJipu in Vukubhunahpu znala izbor- no igrati z žogo. Na tekmo so jih po- zvali tudi, podzenivski bogovi. Tekmo iz- gubita in ž njo tudi zivljenjo. Toda nj.u- na sinova tekmujeta we enkrat in pre- magata podzemlje: pesniiška slika za- hoda solnca in Tune in njiunoga zopet- nega vzhoda. Druga pravljica pripoveduje, ka- ko beži bog Kecalkovatl pred svojimi sovrainikii, vedno daljo proti vzliodu, proti solncu. Dospe na begu do Vzhod- nega morja in tukaj zgori v plamenih. Toda ne pogine popolnoma: iz njego- vega pep el a se dvignejo krasni ptički, iiz njegovega srea pa so rodi zvezda- danica. Pri razlagi se takoj spomnimo omenjenega žrtvovanja srea, pa tudi ptiča^feniksa. Ves ta mitus nam pred- stavfja, kako ugaša luna ob solnčnem vzhodu in kako je njono umiTanjo spo- jeno s pojavom danice. Vzbodnomeliikaneki narodji so imeli visoko razvito hieroglifsko pi&a- vo. Bili so iizborni racunarji: poznali so kot številko tudi ničlo in uporablja- li razlicno mestno vrednost. Co pomi- slimo, da niiti Grki in Riinljani niso poznali teh praktičniih sredstev pisa- nja štovilk in racunanja, bomo znali šelo pravilno oconiti to dejstvo. Stari Mohikanci so bili tudi dobri astronomi in so imeli iizborno urejon koledar. Koledarska enota je bis »to- nalamatl«, ki je obsegal 13 raizdobij po 20 dni, t. j. 260 dni. V razdobjiu po 20 dni je ianel vsak dan svoje posebno inie. Da obsega celo leto 365 dni, so seveda Azteki kot dobri astronomi vodeli:, ven- dar niso racunali po l'etih, ampak po »tonalamatliih,«. Najmanjisi skupni mnogokratnik števil 365 in 260 pa je 365.52, to je, vsakih 52 let so tedaj pa- dali dnevi tonalaniatla zopet na iste dne leta; leto se je tedaji vsakili 52 set začelo zopet z istim dnevom, kit so ga proslavili posebno slovesno. Svoje sporaenike so vzhodnomehi- kaniski narodi točno datixali; žalibog pa ne vomo, od kdaj naprej so šteli svojo ero. Vendar se jo posrečiilo do- gnati, da izvi/ra eden iizmed dostej zna- nih spomeniikov približno iz leta 900 po Kr. Hieroglifska piisava na njem jo že popolnoma na višini in kolodar istii, kakor na mlajsiih spomenikih. Piramido, ki so jih sodaj našli pri Tezcucu, so kakor vse meliiikanske pi- raniitdo zgrajene v stopnjah. Najvecja med njimi jo vis oka 60 m, površina njone osnove pa iznaša 40.000 kvadrat- nih metrov. Vse piramide so opremlje- no s podobaini bogov in razne najde- nino imajo številne napise, iz katerih bodo starinoslovci luščili podatke o davni kulturi in prošlosti Aztekov. rocamo nakup tombolskih kart, katere se dobijo v trgovini »Josek« na Gla.v- ne mtrgu. — Odbor. c JÜBILEJ NAŠEGA MOŽA. V torek, dne 20. t. m. obhaja znani celj- ski narodni trgovec Anton Kocuvan sestdesetlelnk'o svojoga rojstva, pred par tedni pa je obhajal v najozjem rod- binskom krogu svojo srebrno poroko in tridesetletnico svojo samastojnosti. G. Kocuvan, ki ga pozna vsak Celjan, se je pricol na narodnem polju uveJjav- ljati že pred 40 leti. Zfasti so jo odliko- val v Šoštanju kot predsednik Citalni- ce, starosta Sokola, odbornik Posojil- nico. Bil je povsod, kjer je trebalo na- stopiiti. V Gelju živi in se udojstvnje s «vojo rodbimo že 15 let. Na mnoga lota! c ZBORNIGA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJA- NI inia v čotrtek. dne 22. aprila 1926 ob; pol 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih svojo redno javno sejo z na- slednjjin dnovnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Porocii'o tajnkstva. 3. Volitve. 4. Poročilo o gradbi zbornič- megaj poslopja. 5. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1925. 6. Poročilo o zborničnih akcijah v davčnih vprasa- nj'idi. 7. Porocilo o trgovinsko-pofitič- ni'h iin prometnih vprašanjih. 8. Orga- nJÄicija. in delovanje tarifnoga. odJjora. 9. Pri'dlogi zborničnih članov. 10. Taj- na seja. c ZGODBA O VAGONIH. Na do- pis pod gornjiiin naslovom v »Novi Do- bii« šlev. 42 od 17. aprila t. 1. poroča ca- ri.nski oddolek v Gelju, da v zadevi onih deset vagonov za premogovnik Velonje ne zadene nobena krivda no g. car. in- spektora in ne caiv uradni'kov, ampak krivda je na premogovnik« samem, ker si ni preskrhel* potrebnih doku- mentov za carino prosti uvoz repara- cijskega materijala po čl. 9/31 pred- loga o obej carinski tarifi. Pripominja se, da se je šlo pri prvih vagonili stran- ki na roko kolikor je bilo niogoče, kar lahko stranka sama potrdi. c ZA REVNE OTROKE. Gospa Torezija Korosec, vdova po cinkarni- skoni uradiiiiku in posestnica na Dol- gem poljiu, je daroviaLa podpornemu drustvu za revno otroke v Gaberju zne- sek 2.500 J)in, za kar se ji najsrčnejše zahvai'juje odbor. c NE DEL JS K E NOGOMETNE TEKME. K objavljeni prven.stveni tok- mi' med S. K. Gelje in S. K. Atletik, zadnji klub ni nastopil in zgubi tekmo 0 : 3. Mesto te tekme igral je S. K. Gelje proti1 Red Staru 3 : 0. Obe mostvi. ste izvedli raztrgano, inrtvo in deloma ne- resno igro. V Red Staru so vidi nokaj napredka. Predtekmo je igral' S. K. Ge- Ije rez. proti Marsu 4:1. Mars je novo- ustanovljen klub v Gaberju in. je poka- zal pri ])rvoin nastopu dosti resnega sportnega smiisla. c PLANINSKI DAN NA GELJ- SKI KOÖI. V nedeljo, due 18. t. in. se je vršil zelo dobro obiskan sestanek hr- vatskih in slovenskih planincov. Inici- jativo za ta sestanek je dal Hrvatski turistovski kliub »Sljeme« v Zagrebu. Že smo se ball, da nam bode vreme skvarilo dan. Malo je tu pa tarn kap- Ijalo iz oblakov, vendar pa hujšega ni bilo. J'opoldan je cel'o j)risijalo toplo solnce, da suio se lahko zunaj zabavali. Sestanka so se udeležiia sledoča dru- štva: »Sljeme«, Zagreb, Turistovski klub »Skal'a«, Ljubljana, Podružnica S. P. D. LMija, Maribor, Savin>ska. po- družnica in celjski odsek Sav. podr. S. P. D. Najbolje je bil zastopan klub »Sljeme« s ca. 70 clani, »Skala.« s 35 člani^ Maribor z 9 člani, Liitija 6 člani, pa tudi Geljanov je biJo precej, dasi- ravno bi jih bilo lahko dokaj več. Ma- riborcani in Zagrebčani so prišli z La- skega preko Tovsta, ostali pa iz Celja preko apnenika, Razpoloženjo jo bilo i'zvrstno. Za godbo so skrbeli Sljeme- naši z dvema kitarama in tremi raan- dolinami. Vršili so se razni na.govori, J katerih jedro jo v bistvu povodano sle- deco: Geljska koča je po legi in zuna- njosti lepa poslojanka in Geljani smo vesel'i,, da se je letos vrsil pryi turistov- i ski sostanek baš pri nas. Vsi govorniki so poveličevali turistiko kot zdrav in [ kori«tcn sport, pa tudi priložnost zbli- \ žanja mod Hrvati in Slovonoi. Da foto- grat'ov ni manjkalo so samoobsebi raz- ume. Vsak trotji turist jo imel svojo >škatljo« s seboj. S Celjske kočo smo se vracali preko Grmado v masto. Pri Grcnadirjevi brvi smo se uvrsti^i v čo- tvorostope in odkorakali z godbo na celu skozi meslni vrt ill mimo Narod- nega doma x Geljski dom, kjer je bila skupna \Tocerja. Ob jsedmih smo spre- miili drago nam goste na vlak, kjer smo za.plCvsali poslovilno »KoFo«. Ob osmili so uas zapustili tudi Mariborčani. c SNAŽENJE ULIG. Gelje'jo leto- viščarsko mesto. Komaj so nastopili solncni pomladanski dnovi;, so ze opa- zuje po colj.skih ulicah vedno večje šte- viilo tujcev. Kmalu se bosto pričeli na- polnjcvati zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna. Takrat bo tudi Geljo dolez- no raznih dobrot tujskoga prom eta. Troba pa je skrbeti za vse, kar nudi le- tovisčarjom udobnosti, da bo sloves Ge- lja pridobival od leta do lota. Ker se nam obota letošnjo poletje bol'j suho vreme, bi bilo prav umestno, da bi sna- žili celjske ulice že na vse zgodaj zju- traj. Škropiile pa bi naj se vočkrat, da bi se prepreci'l prah, ki je v vetrovnem času tako neprijeten. Tudi izpraznjc- vanjc greznic naj bi se vsaj v glavnili ulicah izvedfo v zgodnjiih jutranjih urah, kar je občinski odbor itak že skleniJ. Cenienim naročnikom I Štev. 36. »Nove Dobe« od 1. apr. 1926 smo piiložili položnice. Vse, ki preje- majo nas list, prosimo, da nam naka- žejo naročnino vsaj za prihodnje cetrt- lefje. Zamudniki pa naj poravnajo saostalo naročnino. Oni, ki dolgajejo vec narov.nine nego za tri mesece, so pred kratkhn prejeli pismene opomine s položnicami. Nekateri so se odzvali, drugi pa mislijo, da list lahko preje- majo zastonj. Te zaostankarje, katerih pa — moranio priznati — vendar ni veliko, zadnjikrat opominjamo, da po- ravnajo svojo obveznost n/Lipram listn, ker jim v prvi polovici aprila list brez- poyojno ustavimo; narocnino pa ho- mo brez ozira primernim potoni iz- terjali. UPRAVA. $iff»0m domovine. š SKLADATELJ ANTON FOER- STER t. V soboto zjulraj ob 7. uri je umrl v Novem mestu komponist Anton Foerster v starosti 88 lot. Podlegol jo pljiucnici. Pokojnik je bil rojen 1. 1837. ha Geškem in odšef 1. 1865. iz domovi- ne v Dalmacitjo in nato v Ljubljano. Leta 1909. se jo preselil v Novo mesto, kjer je žiivel do konca svojega življe- nja. Foerster je na gLasbenem polju mnogo doiloval in vetja za reformatorja slovenske cerkvene glasbe in jo znan po svojom delu »Gorenjski slavček«. .s SMRTNA KOSA. V nedeljo 18. 1. in. je umrl na svoj'em posostvu v Škofjitvasi v visoki starosti posostnik gosp. Franc Okorn. Pogreb se bo vršil v torek 20. t. m. ob 8. uri dopoldne iz hiše zal'osti na pokopališče v Vojnik. Ostalim naše sožalje! š PAŠIČEVA 80-LETNIGA. Od- bor za proslavo Pažičeve 80-letnice je poslal vsein okrožnim odborom radi- kalno stranke okrožnico, s katoro po- ziva strankime priistašo, naj dne 22. maja t. 1. na najslovesnejši način pro- sfavijo Paši/cevo 80-letniico. Priprav- ljalni slavnostni odbor obenein dernan- tira vse vesti o odgoditvi proslave ter iizjavlja, da se proslava nepreklicno vrši 22. maja. š KATOLIŠKI EPISKOPAT PRO- TI NAPREDNEMU TISKU. Te dni se je vršila v Zagrobu pod predsedstvom nadškofa dr. Ante Bauer ja. zaključna scja, na kateri je srpejol katolkški epi- skopat zelo ostro resolucijjo-.proti na- prednemu tisku. Resolucija se nanasa osobiito na Hrvatsko in Slovenijo. Ver- nikom bo citanje liberalnih listov pre- povedano s posobnim pastirskim pi>,- mom, ki ga bodo menda citali po vsoh cerkvah. Bat'a ceygjev Zata» km* so najboiiS , 'aihki in najcenejši pri A. Drof enik, Štr.V, 43. NOVA DOB A* Stran 3. š VOJVODA STEPANOVIČ OD~ LOŽ1L PREDSEDSTVO »NARODNE OBRANE«. Vojvoda Stepa Stepanovič je odtožil svoje častno mesto predsed- nika »Narodne Obrane«. Svoj korak je uteineljid z nedelavnostjo cen train e uprave, posebno s tern, da se člani J upruve niso udeleževali sei. ' 8 LIKVIDACIJA MINISTRSTVA ZA IZENAÜENJE ZAKONOV. V smi- slu odredbe novega budzeta ie bil na predlog ministra za iizenačenje zako- liov dr. Mifana Srskiča podpisan ukaz, s katerim se načelnika tega minkstr- stva Dušan Nikola jevič in Andra Di~ nic sta,vljata na razpoloženje. V tern niinistrstvu sta razen ministra dr. Sr- sku'a ostala sedaj samo še dva nižja uradnika. Tako imamo to miniistrstvo sedaj za to, da bo nekdo minister. š NOV NAÜELNIK MINISTR- STVA PRAVDE. V ministrstvu pravde je imenovan'za načelnika oddelka za Sloveni>j,o in Dalmacijo dr. Josip M. Kavcit1, doslej iaispektor ministrstva pravde. Novi naeemik jie šentjairski ro- .iak. s .iKNOVANJE V DRŽAVNI SLUZ .: , Za direktor ja srednje kme- tiijske sole v Mariboru v 3. skupiaii I. kategorliiir je imenovan Venceslav Va- ienta, doslej direkt or nižje kmetijsko sole v Banjaluki. s NA ŽELEZN1G1 JE ZABRA- NJENO PSOVANJE. Zagrebško rav- nateljstvo državnih železnic je s poseb- iio okrožnico prepovedalo glasno pre- piranje, klevete in psovke, ki škodujejo ugleclu naših železnic in naše države. zlasti pred tujkn svetom. Odrejene so ludi kazni proti onim, ki bi se pregre- šili proti tej odredbi. s SMRT VAŠKEGA MODRIJA- NA. V Rakičanu pri Murski Soboti je pred kratkim umrl posestnik in čev- ljar Adam Gorza, ki je užival med va- ščani velilk ugled kot vaški zvezdoslo- ¦ vec in vrenienskii prorok. Z njegovo smrtjo je zopet en origin«) manj v Prekmurju. is ZAGONETNA SMRT. Te dni je luiii'L posestnik Veres iz Berkovcev. Dva dni za njimi je umrl tudi njegov oc'O, dva dni za očetom pa še njegova mati. tako cla so ianeli v obitelji tri po- grebe v enein tednu, Pokojni je bil tu- di obrinski gerenl im zastopnik neke zavarovalne družbe. Bil je tudi nekaj ca-sa v preiskoval'nem zaporu radi su- ma požiiga. 0 njem in njegovi smrti se sirijo po Goričkem kaj čudni glasovi. Spravlja se v zvezo s številniimi požigi in U'dovratno se vzdržnje ninenje, da nil uinrl naravne smrti, ampak da so ga zastrupili. s OTROŠKO TRUPLO V GREZ- iNH-1. Pri praznenju greznice kolo- dvorske reslavracijie Žuželj v Rajhon- burgu je bilo te dni. najdeno mrtvo de- tf v starosti okoli 10 mesecev, žc tako razkrojeno, da »e ni dalo več zanesTji- vo ugotoviti spola. Dete je moralo bitl vrženo v greznico po 10. septembru 1925. Kdor bi vedel kake podatke o identiteti otroka ali sploh kaj o sluča- ju. naj to sporoci okrajnemu sodišču v Sevnici alii pa bliižnji orožniški sta- nici. š NESREČA S PUŠK0. V Bolecki vasi, obcitiia Ptujska gora, je kmet Gajst prineser proti mraku izposojeno lov.sko pu«ko nazaj,. Ko jo je pregledo- val. je opazil, da je ena cev še nabita. Hotel je odstranitii patrono, kar pa ni šlo. Zato je puvško spet sklenid nazaj. V tern hipu je pocM strel, zarjavefa pa- irona se je izprožila. Nesreča jo hote- la> da je ravno v tern trenutku vstopila y bišo njegova 20-letna hči. Pri vratih jo je zadel strel v trebub in v 15 minu- tali .ie ljila žrte.v n(?p]'oviidnosti. Ooe si Klobuke v vseh nioder- nih barvah iz volne Din 68'—, moderna obleka 76'—, fini 108-, posebno fini 125'—, iz zajčje dlake 200-—, specija]iteta,lta( 240"—, iz slame navadni 21#—, ,Oirardi4 29'-, boljši 48¦—, fini 80-—, Manila 120'—, Panama 240'- prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu pnmer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro ^ cene. Oglejte si izložbe. j* je pulif lase same zalosti in se je šel sam javit orožniikom. Pomilujemo ubo- gega očeta, ki je izgubil svojo pridno heerko. š REDEK RIBIŠKI PLEN. Ze dalje casa se v naših vodah pojavljajo izredno velike postrvi, ki dasegajo težo, o kakršni smo pred teti Ie redko slišali. Tako je tudi veliki teden ujel neki ribič v Krki pri: Žužemberku iaredno veliko postrv, ki je baje tehtala nekaj nad 9 kilogramov. Da je bila to postrv in ne sulec, o tern ni dvoma. s STRAHOVIT UMOR PRI OS- JEKU. V pondeljek zvečer se je upra- vitelj zagrebskega lesnega induistrijal- ca Viktorja Franka v Norm ant ib pri. Osjeku, Bandelfer, v tovarnilški kanti- ni sprl z nocniin čuvajem, muslimanom Korlatovicem, ki ga je v jezi zaklal z nožem in pobegniil potem v gozd, kjer no ga orožniki a ret ir alii. š POKOPALIŠČE ALI KREMA- TORIJ? Zagrebški občimski svet se ba- vi z vprašanjem razširjenja centralne- jra nokopališča »Mirogoj«, oziroma z vprašanjem gradnje krematorija. »Mi- rogoj«, mesto mrtvih, je po stevilu tam- kaj pokopanili že večje kakor živi Za- greb. Vsako leto sprejme pribrižno 3000 pokojnikov. Pokopaliišče meri že nad 80 oralov, a vzdrževalni ,stroški zna- šajo letno nad 1,200.000 Din. Danes je pokopališče že premajhno in treba bi ga bilo razsiriti, kar pa je iz ter en skill razlogov skoraj nemogoče. V občin- skem svetu se je znatna skupina izja- vila za gradnjo krematorija, kar bi bil najpovolnejši izbod iz neugodne silu- acije. š ZAVRATEN NAPAD PRED GOSTILNO. 53-letn.i delavec ruške to- varne Ernst Hizler je preteklo nederjo pLl v neki družbi v Selnici ob Dravi. Ko je stopil iz gostilne v temo na cesto, ga je napadel neznanec in ran zadal z nožem številne rane na glavi, dasni roki in vratu. Najnevarnejša je bila rana na vratu. Ranjenca so propeljali z rešilnim avtom v mariborsko javno bolnico. š 0GR0MEN POŽAR. Poročali smo o velikanskem požaru, ki je bil buknil pretekli teden v sehi Dragoševci nad Metliko. Požar je uničil vso vas. Brez strebe je ostalo 24 rodbin, to je 107 oseb. Od -nrizadetih posestnik'jv eden tudi ni bil zavarovan. Gelokupna skoda znaša nad 3 milijone dLnarjev. Goreti je začelo pri posestniku Gabru Živkoviču. Radi vetra se je oegnj na- gl'oma razširil na vsa ostala poslopja. Zatrjuje se, da je bil ogenj podtaknjen, vendar zločinca dosedaj še niso mogli izslediti. š SILEN ZEMELJSKI PLAZ. V bližini Viftegrada se je udrla zemlja v dolzini 3 km in v sirini 30—50 m. Zeml'ja se polagoma pomika v Drino. Mnogo ljudi je moralo bežati iz svojib domov in jih prepustiti usodi. Kata1- strofo je povzrocüo silno deževje mi- nolega meseca. š GROZNA NESREČA V BEO- GRAJSK1 PIVOVARNI. V beograjski pivovarni Bajtoni se je pripetila groz- na nesreča. Delavec Janko Jankovic, ki je bil zaposlen v pivovarni, se je od- liajajoč iz tovarne, neprevidno pribli- žal transmiisij-i. Zagrabila so ga zobča- sta kolesa, ki se vrte s siilno brzino ter ga v pravem pomenu besede raztrgala na kase. Kako se je nesreča priigoilila, se ni mogTo ugotoviti, ker v kritičnem Oa.su ni bid mikdo v bliižkii navzoč. S ZašČita avtorsklh pravic. Na inicijativo intelektualcev, ki se bavijo s problemom zaščite avtorskih pravic, se skliče v Beograd širši sestanek za- stopnikov kulturnih organizaciji, na katerem se bo razpravljalo o tem pro- blemu in o načrtu zakona o avtor- skem pravu. Konferenca se bo vršila koncem meseca aprila. š Nov parnlk »Jadranske plo- vltbe«. »Jadranska plovitba« je^kupila v Angliji nov potniški parnik, ki ima 2900 ton kapacitete. Parnik prispe koncem aprila v naše vode ter bo vrSil službe na progi Sušak—Črno morje. š Krajevna področja amerišklh konzulatov v Jugoslaviji. Po novi razdelitvi krajevnih področij ameriških konzulatov v Jugoslaviji spadajo pod zagrebški konzulat oblasti : Bihač, Ljubljana, Maribor, Osijek, Karlovac, Split, Travnik, Banjaluka in Zagreb; ostale oblasti spadajo pod pristojnost belgrajskega konzulata. Oglašulf e! Vci T 9JI hočejo kupovati Schicht-ovo milo. j^| CaCO^ECn se dai° pregovoriti, da vzamejo druga pralna sredstva Vclika vcčina Pa «m. na tem, da uporablja Ie pravo Schichtovo milo. Kateri so pametnejši? Previdni! Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več skoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila. š STRAŠNA SMRT OTROKA. V Dobra.vrja.b v Italijj je skušal 3 in pol- letni ViJeek Hrobatov dvLgniiti ploščo z greznice. To se mu je končno posre- čilo, nato pa je deček padel v greznico in plošča se je zaprla. Po dolgem času so fantiča potegnili. mrtvega i>z grez- nice. s PREvSlC JE NAPADEL na vr- lu pri Novaku v {^tandrežu pri; Goriei polclrugolVtno deklico in ji odtrgal me- so z levega lica. Deklica je strašno jo- kala, nakar ji je priskočila na pomoč obupana mati. Deklica se nahaja v go- »iiski bolnicii. š REVMATIZEM — ZAIIVALNA l'ZJAVA. Gospod'u. dr. I. Rablejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Prosilm Va.s, da mi pošljete se dve stekl'enici. Vašega leka »RadiCKBalsamika« za odstranje- nje revmaitizma. Potrjujem, da sem uporabita 2 stekl. Vašega leka, ki mi je toliko pomagal, da sem po dvame- seonem rovmatiizmu v zglobib mogla vMati iz postel'je. Pred tem sem upora- bila nebroj drugih zdravil, toda z&man, Samo Vaš lek mi je po kratki uporabi pomagal. Zato se najlepše zahvaljujem Vam in Vašemu preparatu, ki ga bom vsem revmatičniim priporočala. Kdor trpi na revmatizmu, naj se posluzii »RadiiO-Balfiamika« — on ga bo ozdra- vil! S spoštovanjem Francka Stepišnik, gostilničarka. Zagorje ob Savi, 11. II. 1926. — Lek »Radio-Balsamika« iiz- deluje, prodaja in razpošilja po po- vzetju Laboratorij Radio-Balsamika, Beograd, Kasovka 43. 336 Razgled po svetu. r ČASI SE SPREMINJAJO. Stanovanje biivsega cesarja. Viljema II. so pretvorili v nmzej. Ob istem času je bl'la oddana v najem sultanska palača v Garigradu. V nji bo neka Ltalijanska družba uredila napravam v Monte Garlu podobno igralnico. r BRANITELJ DARDANEL UMRL. Na neki kliniikii v BerlLnu je umrl na posledicah težke operacije žolčnega mehurja (59 let stari viceadmiiraF Mer- ten-pasa, ki je v svetovni vojni vodil obranibo Dardanel. Merten-paša je bil strokovnjak za obranibo obale ter je bil takoj ob vstopu Turčije v svetovno voj- no imenovan za poveljnika Dardanel- skih utrdb. r AMERIŠKA ZRAČNA FLOTA. V naslednjih letifi se bo po dosedanjiti izglediili pomnožiia ameriška zračna flota za 1.350 novib letal. Zbornica je v ta nainen že votirala velikanske vso- te. Vse to v znamenju pacifizma in za svetovni mir. r NOVA ODKRITJA V LEDENIH- VOTLINAH POD TATRO. Znanstvena komi'sija pod vodstvom koiiservatorja Krala je v ledeniih votlinah ob vhodu v doLino Demonova pri St. Mikulasu od- krila nove, do.sedaj -še neznanc oddelke. Odkrili so veliko votlino, ki je podobna ccrkvi in so jo imcnovaft Hodža. Pri nadaljnjem prodi/ranju v .fame so nasli tudi dve zelo lepi jezeri. Ob obrežju enega toll jezer leže okamenela okostja Dalmatinsho domoča vino nudl v vsakt množint najceneje tvrdka 50—11 I. F>. IVIsttkovic, Slomškov *»»flr i- Samo enkrat si ogleite krasno izbiro sukna, kamgarna, volnenega blaga v naimodernejših vžorcih, Eponge, crepe, sviie, deloine, Sifone, velika izbira srajc, rokavic, nogavic, dežnikov itd. po konkurenčno nizki ceni v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje. BLAGO PRVOVRSTNO! POSTREŽBA SOLIDNA! Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 43. Pupilarnovaren In Javnokoristen denar»ni zavod oeljskega mesfa Mestna nranilnica celjska &t*novljena frt* 1864* ~ JW IT lastn! palaöi x»r»i kolodvopu. YM ftmvfft*"' pmh ¦* Isvriotefo nafKttlanmeld, bfttro Into*- k QboOttO •fcrettovanl». Itafasttlla tu aasvttl bresplatn», Vrtdaoat nxerva/h Mkhtdow imd «Qron ft§,O0O.äOO*-% Jb InurilM vtoga |ui atsto Mp • cellm svo[im premoženjem fan i wo swjo tavftno mofcjo. Prvovrstf.n semenski savinjski krompir se dobi v vsaki množini v trgovini R. PLAVC, CELJE, VRAZOV TRG 1. zelo veliikih dimenzij. Taka volika okostja so našli tudi v drugi'li votl'kiah. Izvirajo najbrže od jamskiih levov ali leopardov. Vse tc najdeniino iniajo velik pomen za znanost in jih bo dala češka vlada skrbno prenesti in. sbraniti. r DAN SAMOMORILGEV V Btl- LIMPEŠTI. Biidimipeäla je dosegla re- kord v samomoriih od miaunle nedelje do pondeljka. V tekn kratkili 24 ur se je zastrupiilo, ustrelilo, obesito nie manj kakor 27 ljudi. Najbolj žalostno pa je to, da se nahaja med samomoril- ci več nego 50 odstotkov nedoletnib. r POBEGLA LEVINJA. Iz ciirku- sa v italijanski Aleksandriji je t.e dm pobegrrita levinja iz kletke. Ubrala jo je naravnast čez glavni Irg, kjer je povz- rociJa med prebiivalsitvom nepopisn.o paniko. Kar pa je zelo ciwlno, je bila zverina zelo krotka in se ni nikogar dotaknila. Cii'kusko osobje jo je nagna- lo v neki jarek, kjer so jo opasali ter jo odvedli nazaj v staTno ječo. r P0DZEMSK0 ŽELEZNIŠKO 0MREŽJE V BERLINU. Berlinski magistrat namerava zpraditi pod zem- Tjo prestolice dobro oskrbovano zelezr- niico, ki bi imela same brze proge ter bi vezala središče mesta z najoddalje- nejšimi predmestji Berlina. Zadeven načrt je že izdelan itn čim ga ks>misija odobri, ga bodo začeli rcaliiziTabii. r SMRT ITALIJANSKEGA TE- NORISTA RADI NESRECNE LJÜ- BEZNI. Med Barcelono in Oportom je skočil iz drvečega brzovlaka itaftjanski ten or 1st Piietro Ginli. Pri skoku se je resno poškodoval, da so ga moral! pre- nesti v bolnišnico. Toda čim so ga zdravniki obvezali, je v odsotnosti bol- niškega osobja odprl okno in se pognal na dvorišče, kjer je obfezal mrtev z raz- bito glavo. Dejanje je izvršil radi ne- srccne ljubezni. Prej Sedaj Resnična toBažba za živčno bolne je moja pravkar izšla brošura! V njej se go- vori o večletnih izkužnjah ovzrokili, postan- ku in zdravljenju živčnih bolezni. Vsakemu pošljem ta zdravstyeni evangelij popolnoma zattonj, čc piše zanj na spodaj stojoči naslov. Tisoč zahvalnic spričuje o stvarnem uspehu neprestancga znanstvenega dela ca dobrobit trpečega človeštva. Kdor spada fc množicl živLno bolnih kdor trpi vsled raztresenosti, prostoruega straha, slabcga spomina, nervoznepa glavo- bola, nespečnosti, želodčnili bolcsti, preob- čutljivosti, bolečin v sklcpih, sploSne ali delne telesne slabosti ali vslcd drugili nešte- tih pojavov mora pisati po mojo tolažilno knjižioo! Kdor jo bo pazno prečital, bo prižel do po- miijevalncga prepriftnja, da obttoji cnostavna pot k zdravju in življenskem veseljii! Ne Jakajte in plSite še danes! E* Pasternak, Berlin S. O. MiohaelkirchpBatz 13, Abt. 177 Štev. 593125. Razglas. Mestna občina celjska. razpisuje oddajo slavbonLh del za popravilo mvt- vašniice in pleskarskili del za preplo- skan.fe železne ograje pri novem oddel- ku na mostnem pokopališču. Pojasnila glede obsega razpisanih del' in načina izvedbe dobe reflektanti pri mestnem stavbenem nradu, odn. v sobi št. 8 mestnega magiislrata do .1. maja t. 1. Pravilnio kolkovane ponudbe je vložiti v zaprtiih ovojih z označbo »po- praviila na mestnem pokopaliscu« naj- kasneje do 10. maja t. 1. pri mestnem magistratu. Mestnl magistral celjski, 453 dne 16. aprtfa 1926. Žnpan: dr. J-uro Hrasovec s. r. Neobrabljive Palma kavčuk pete m |jMorlaii so i/deiani \z nujboijsc suiovuu- čuvajo Vam obutev, tri arq w ? VI V, ?. o Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kredttni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Prl naložbi zneska po Ort ni" oo Hnhi nabiralnik na dom. - jarnstvo za vtoere nad 1 rniliion 250.000 Din Plsarna v Cel^u, Presernova uliea št. 15. Č.is je denar1 Tiska in Izdaja Zvexna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P«v«l Zabukošek | za tiskarno Milan Četino | za redaKcijo Vinko V. Gabero. - Vsi v Celju.