I
Kad bo
padlo z netaft?
. '.-■dr-

I	t 'C
/[D
Svoj najnovejši dokumentarni film je Kinoatelje
V Štorjah včeraj počastili spomin na partizana Marjana Štoko
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 17. JANUARJA 2010
št. 14 (19.721) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
i?
ogroženi
Danjel Radetič
Pešci in kolesarji so na območju goriške pokrajine najbolj ogroženi udeleženci cestnega prometa. Večkrat so povsem nedolžne žrtve nesreč, pogosto pa so sami krivi za poškodbe, ki jih utrpijo. Goriški prometni policisti so v lanskem letu obravnavali deset nesreč s smrtnim izidom, v katerih so umrli ravno štirje pešci in dva kolesarja. Nekateri izmed njih so se odločili za prečkanje cestišča na mestih, kjer ni bilo prehodov za pešce, drugi pa so kršili razne prometne predpise in se naenkrat znašli pred avtomobili, ki so vanje trčili.
Med lanskim poletjem so zaostrili prometni zakonik, v ospredju medijske pozornosti pa se je takrat znašel podjetnik iz Bergama, ki je zavozil skozi križišče pri rdeči luči na semaforju. Policisti so mu naložili sto-petdeset evrov globe in mu z vozniškega dovoljenja odvzeli šest točk; takoj zatem se je na državni ravni vnela razprava o umestnosti zaostrenih prometnih norm in o njihovem upoštevanju s strani pešcev in kolesarjev. Po mnenju goriških prometnih policistov je bila zaostritev popolnoma pravilna, saj na podlagi svojih izkušenj vedo, da so po mestnih središčih nedisciplinirani pešci in kolesarji ravno tako nevarni kot prehitri in nepazljivi avtomobilisti. Če bo torej v prihodnjih mesecih kak kolesar ali pešec dobil globo v središču Gorice, naj se ne čudi, saj - natanko tako kot avtomo-bilisti -z neupoštevanjem predpisov resno ogroža sebe in ostale udeležence cestnega prometa.
KOBARID - 40. srečanje Slovencev z Videmskega in iz Posočja
Prihodnost je v gradnji skupnega kulturnega prostora
Častni gost je bil predsednik Republike Slovenije Danilo Türk
Predsednik Türk je v Kobaridu poudaril pomen takih srečanj in čezmejnega sodelovanja, opozoril pa je tudi na vrsto nerešenih vprašanj, ki zadevajo slovensko skupnost v Italiji.
bobo
KOBARID - Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je bil slavnostni govornik jubilejnega 40. srečanja Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki je potekalo v kobariškem Kulturnem domu v organizaciji Upravne enote Tolmin in občin Bovec, Kobarid ter Tolmin. V imenu videmskih Slovencev je spregovoril Igor Černo.
»V čezmejnem prostoru med Italijo in Slovenijo še vedno obstajajo določene mentalne pregrade, predsodki in podobne negativne posledice predvsem druge svetovne vojne, pa čeprav zdaj res ni razlogov zanje. Prihodnost je v gradnji skupnega kulturnega prostora, ki bo imel svojo podlago v različnosti in raznovrstni lepoti in to tako pri nas kot v skupni Evropi,« je med drugim dejal Türk, ki je pred srečanjem sprejel tudi delegacijo Slovencev v Italiji.
Na 3. strani
Pogovor z miljskim županom Nesladkom o proračunu 2010
Na 4. strani
Rok za vpis na višje srednje šole bo zapadel 26. marca
Na 9. strani
Zasegli 350 litrov »slovenskega« goriva
Na 9. strani
SKGZ in slovenska komponenta DS krepita sodelovanje
Na 11. strani
haiti - Po torkovem uničujočem potresu
Včeraj nov močan potresni sunek Kaos otežkoča dotok pomoči
PORT-AU-PRINCE - Po torkovem katastrofalnem potresu je včeraj Haiti stresel nov močan potresni sunek, ki je reševalce za krajši čas prisilil prekiniti iskanje preživelih in sprožil dodatno paniko v državi, kjer je torkov potres, ki naj bi predstavljal najhujšo katastrofo v zgodovini Združenih narodov, po navedbah oblasti terjal najmanj 50.000 mrtvih in 250.000 ranjenih, medtem ko naj bi 1,5 milijona ljudi ostalo brez doma. Popoln kaos tudi otež-koča dotok pomoči, ki vsekakor prihaja iz številnih držav. Eno največjih reševalnih operaciji v zgodovini je napovedal ameriški predsednik Barack Obama, Italija pa se pripravlja, da pošlje letalonosilko Cavour.
Na 2. strani
gorica
V občini rahel poskok prebivalstva
GORICA - Po neprestanem upadanju je prebivalstvo goriške občine v lanskem letu rahlo, a vendarle poskočilo navzgor. K temu vsekakor ne prispevajo rojstva, saj jih je še vedno krepko manj od smrti, temveč priselitev ljudi iz drugih občin in iz tujine. Po podatkih statističnega zavoda ISTAT je prvega januarja 2009 občina Gorica imela 35.966 prebivalcev, 31. decembra istega leta pa je premogla 35.980 ljudi. Tudi število tujcev v občini narašča, saj jih je skoraj že za deset odstotkov prebivalstva.
Na 9. strani
2
Nedelja, 17. januarja 2010
DNEVNE NOVICE
/
HAITI - Po torkovem uničujočem potresu, ki je spravil državo na kolena
Največja katastrofa v zgodovini ZN Včeraj nov močan potresni sunek
Odpoved vseh infrastruktur - Obama, Bush in Clinton za pomoč ZDA - Bo ¡talija poslala letalonosilko Cavour?
PORT-AU-PRINCE, RIM, WASHINGTON, BRUSELJ - Haiti, ki ga je v torek opustošil uničujoč potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici, je včeraj stresel nov, močan popotresni sunek jakosti stopnje 4,5 po Richterjevi lestvici. Po podatkih ameriškega centra za spremljanje potresov je bilo žarišče potresa le 25 kilometrov od haitijske prestolnice Port-au-Prince, kjer so bili reševalci za krajši čas primorani prekiniti iskanje preživelih pod ruševinami, a so že po nekaj minutah nadaljevali z delom.
Po torkovem potresu je sicer Haiti že streslo kakih 30 popotresnih sunkov, ki so med prebivalstvom, soočenim s porušenimi domovi, sprožili dodatno paniko. Torkov potres je sicer po navedbah hai-tijskih oblasti terjal najmanj 50.000 smrtnih žrtev, še 250.000 ljudi je bilo ranjenih, 1,5 milijona pa jih je ostalo brez domov.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je medtem včeraj opozoril, da več deset tisoč ljudi v eni najrevnejših držav na svetu, ki jo je potres še dodatno uničil, že skoraj štiri dni živi pod milim nebom na ulicah, saj ni potres prizanesel niti eni sami četrti. V Port-au-Princeu zaradi tega po navedbah ICRC vlada pravi kaos: »Ljudje blodijo, iščejo hrano in pomoč. Nekateri nosijo zaščitne maske, da bi se zaščitili pred smradom razpadajočih trupel. Ni šotorov, ni zaščitnih vreč, ni prostorov za kuhanje, ni sanitarij,« je s Haitija sporočil predstavnik ICRC Simon Schomo.
Drugače je po besedah predstavnice Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev Elisabeth Byrs potres na Haitiju najhujša nesreča, s katero so se kdajkoli srečali ZN in to predvsem zato, ker v prizadetih regijah praktično ne deluje nobena infrastruktura. Ko je leta 2004 indonezijsko obalo prizadel rušilni cunami, so še naprej delovale vsaj strukture lokalnih oblasti. Na Haitiju pa so po potresu uničene vse javne službe, kar še posebej ovira učinkovito razdeljevanje pomoči prizadetim.
Na porušenih območjih sicer deluje okoli 27 mednarodnih reševalnih ekip, ki jih sestavlja 1500 reševalcev s 115 psi, vendar pa občutno primanjkuje zdravstvenega osebja. Tudi zato je Rdeči križ na Haiti včeraj napotil konvoj desetih vozil z večjo količino medicinske pomoči.
V dejavnost pomoči prizadetemu prebivalstvu se bo vključila tudi Italija, ki je na Haiti že poslala vojaško letalo s poljsko bolnišnico in se pripravlja, da pošlje še letalonosilko Cavour. Dokončna odločitev glede tega bo padla jutri, že zdaj pa so v
Reševanje otežkoča popoln kaos, v katerega je potres pahnil državo
ansa
karibski državi dejavni italijanski prostovoljci, med temi dva iz Pordenona. Od italijanskih državljanov, ki so bili prisotni na Haitiju v trenutku potresa, je bilo sinoči po podatkih italijanskega zunanjega ministrstva pogrešanih le še trinajst, medtem ko je potrjena smrt enega Italijana. Italijanske oblasti so v skrbeh predvsem za tri svoje državljane, ki naj bi se skoraj gotovo nahajali pod ruševinami.
Odločno pa so se na katastrofo odzvale Združene države Amerike. Predsednik Barack Obama se je namreč včeraj s predhodnikoma, Georgeom Bushem in Billom Clintonom, združil v pozivu za pomoč Haitijcem. Obama je na vrtu Bele hiše v družbi Clintona in Busha izjavil, da »je v teh težkih urah Amerika združena«, ob tem pa dodal, da bodo ZDA sprožile eno največjih reševalnih operacij v zgodovini. Bush in Clinton imata nalogo zbirati denarna sredstva za pomoč Haitiju. V opu-stošeno državo pa se je prav včeraj odpravila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton z namenom, da s haitijskim predsednikom Renejem Prevalom najde rešitev za logistično zmedo, ki je nastala, ko se v državo zgrinja pomoč, ki pa je ne uspejo usklajeno razdeljevati.
Svojega predstavnika namerava na Haiti poslati tudi Evropska unija. Kmalu po ponedeljkovih kriznih pogovorih pristojnih ministrov unije bo v državo odpotoval evropski komisar za humanitarno pomoč Karel De Gucht. (STA/ANSA)
CELOVEC - Ob kongresu FPK tudi protesti
Zapečatili obstoj nove desničarske stranke
CELOVEC - V Celovcu je bil včeraj kongres Svobodnjaške stranke Koroške (FPK), ki se je decembra lani odcepila od Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) in se vrnila pod okrilje svobodnjakov (FPO). Na kongresu so zapečatili ločitev od BZO, z 90,15 odstotka glasov pa za svojega predsednika potrdili Uweja Scheucha. Kongresa se je udeležilo več kot 600 delegatov in gostov, pred prizoriščem pa se je zbrala skupinica levo usmerjenih demonstrantov, ki so protestirali proti rasizmu. Kongresa se je sicer udeležil tudi predsednik BZO Josef Bucher, ki je izid kongresa razočarano komentiral z besedami: »To moramo vzeti na znanje«.
Scheuch je pred delegati v dolgem in čustvenem nagovoru spregovoril o skupni prihodnosti z FPO, v kateri barva ali kratica ne bosta pomembni. »Gre za eno stvar, za vizijo za deželo,« je dejal. Dodal je, da se je BZO v Avstriji izkazala za splošno nesposobno, zato je bil obrat k FPO prava odločitev. Tudi
deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dorfler je zaigral na isto struno in dejal, da bodo poslej lahko na Dunaju znova soodločali o tem, kdo bo vladal.
Pred današnjim kongresom FPK je sicer Celovec v petek doživel protest okoli 200 ljudi, ki so na shodu izrazili ogorčenje nad stanjem na Koroškem. Protestnike, ki so se zbrali na pobudo Zelenih, so razjezile afere v zvezi s Hypo banko, prav tako pa je po razkolu znotraj desničarskega tabora po njihovem mnenju problematično stanje v koroški vladni koaliciji, ki jo tvorita FPK in ljudska stranka (OVP).
Koroški del Zavezništva za prihodnost Avstrije se je decembra lani odločil združiti s svobodnjaki, s čimer je nastal FPK. Svobodnjakom se je sicer po štirih letih ločenega delovanja pridružil le del stranke pokojnega koroškega deželnega glavarja Jorga Hai-derja na avstrijskem Koroškem, medtem ko zvezna BZO s FPO ne želi sodelovati. (STA)
V	Iraku prijeli enega od vodij Al Kaide
BAGDAD - Iraška vojska je včeraj sporočila, da so prijeli enega izmed vodij teroristične mreže Al Kaida v Iraku, ki je obtožen odgovornosti za napad na sedež ZN v Bagdadu avgusta 2003, v katerem je bil ubit posebni odposlanec ZN Sergio Vieira de Mello. Kot so sporočili v iraški vojski, so prijeli »terorista, imenovanega Abu Imada, ki je odgovoren za eksplozijo na sedežu ZN v Bagdadu«.
V	tem napadu je 19. avgusta leta 2003 umrlo 22 uslužbencev svetovne organizacije, med njimi posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Irak Sergio Vieira de Mello. Ta napad predstavlja začetek nasilnih akcij pripadnikov Al Kaide v Iraku, do katerih je prišlo po ofenzivi na to državo pod vodstvom ZDA marca tega leta. (STA)
ZDA in Rusija zbližali stališča o oborožitvi
MOSKVA - ZDA in Rusija sta dosegli pomemben napredek v smeri novega sporazuma o zmanjšanju strateške oborožitve, je včeraj poslancem ruske dume zagotovil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. »Naredili smo resen korak naprej in v veliki meri zbližali naša stališča,« je povedal Medvedjev. Pogajanja med ZDA in Rusijo »niso lahka, a v številnih točkah smo z Američani že dosegli dogovor,« je v pogovoru z ruskimi poslanci napredek v pogajanjih o novem sporazumu o zmanjšanju strateške oborožitve ocenil Medvedjev. Nov dogovor med ZDA in Rusijo naj bi nadomestil pogodbo Start 1, katere veljavnost je potekla 5. decembra lani. Dogovor Start 1 je v veljavo stopil 5. decembra leta 1994, Sovjetski zvezi oz. njeni naslednici Rusiji ter ZDA pa je nalagal, da imata lahko v oborožitvi največ 6000 bojnih konic ter 1600 nosilnih raket za njihov prenos na potencialne cilje. (STA)
Potres v Venezueli
CARACAS - Vzhod Venezuele je v petek prizadel potres jakosti 5,6 po Richterjevi lestvici. Potres je državo stresel le tri dni po uničujočem potresu na Haitiju, a na srečo po dosedanjih informacijah ni terjal žrtev ali gmotne škode. Žarišče potresa je bilo namreč na neposeljenem območju džungle v zvezni državi Sucre na severovzhodu Venezuele. Tla so se po podatkih ameriškega centra za spremljanje potresov stresla ob 19. uri po srednjeevropskem času v globini 11,7 kilometra. »Hvala Bogu, da ni žrtev,« je po tresenju tal izjavi guverner države Sucre Enrique Maestre. (STA)
ČRNA GORA - Zaradi manjšine
Predsednik Vujanovic zadržan glede novih odnosov s Kosovom
PODGORICA - Črnogorski predsednik Filip Vujanovic je izjavil, da ne bo podpisal odloka o izmenjavi veleposlanikov s Kosovom, dokler ne bo rešeno vprašanje črnogorske manjšine v tej nekdaj srbski pokrajini in njenega predstavništva v kosovskih oblasteh. Zunanja ministra Črne gore in Kosova Milan Rocen in Skender Hiseni sta si v petek izmenjala pisma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, s čimer sta državi vzpostavili diplomatske odnose.
Črnogorski predsednik Vujanovic pa je zatem poudaril, da je pred izmenjavo diplomatskega osebja s Prištino potrebno rešiti vprašanje priznanja črnogorske skupnosti na Kosovu kot manjšine in vprašanje črnogorskih beguncev s Kosova. Sicer sam ne bo podpisal odloka o izmenjavi veleposlanikov. V Črni gori je okoli 16. tisoč črnogorskih beguncev s Kosova, za katere si uradna Podgorica prizadeva, da bi se lahko vrnili na svoje domove, ki so jih zapustili po spopadih konec 90. let. Prav tako si v Črni gori prizadevajo, da bi na Kosovu priznali obstoj črnogorske manjšine.
Petkova odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Črno goro in Kosovom je po pričakovanjih razjezilo srbsko skupnost in srbske politične sile v Črni gori, pa tudi sam Beograd, ki je zaradi tega ostro protestiral in svojega veleposlanika v Podgorici poklical na konzultacije. Srbija je prav tako preložila za ponedeljek predvideni obisk črnogorskega obrambnega ministra Bore Vučinica v Beogradu. (STA)
ITALIJA - Premalo sodnikov
Združenje sodnikov napoveduje stavko
RIM - Državno združenje sodnikov ANM je včeraj izjavilo, da je pripravljeno stavkati v znak protesta zaradi hudega položaja, ki ga povzroča pomanjkljivo število sodnikov na tožilstvih. V samih dveh zadnjih letih se je število sodnikov, ki jih potrebujejo, povišalo z 68 na 249, poudarjajo sodniki. Združenje ANM zato zahteva od italijanske vlade, da vsaj začasno umakne zakonski odlok, ki prepoveduje imenovanje novih sodnikov na javna tožilstva. Toda pravosodni minister Angelino Alfano je zahteve ANM ocenil za »nerazumljive« in branil omenjeni dekret, češ da »nudi državi dokončno rešitev«. Zato je po Alfanovem mnenju »že sama hipoteza o stavki izredno huda«.
Vladin zakonski odlok je hudo kritiziral predsednik stanovske organizacije sodnikov Luca Palamara, ki je odprl včerajšnjo skupščino ANM na kasacijskem sodišču. Zakonski dekret je nedosleden in neučinkovit ukrep, ki oškoduje na prvem mestu mlade sodnike, je povedal Palamara in poudaril, da tako ne bodo rešili nobenega problema, ker bo prišlo le do nadomeščanja enih sodnikov z drugimi. Sicer predsednik ANM možnosti stavke ni omenil izrecno. Vendar razložil je, da »ANM ne more pasivno spremljati iz-votlitve uradov, ampak zahteva reformo, ki bo zagotavljala pravične procese«. Za to pa so potrebni organizirani uradi, je dodal Palamara in naglasil, da bo početje vlade imelo grozne posledice, ker bo dejansko nemogoče izvajati procese za kazniva dejanja.
AFGANISTAN - Spet odločitev proti Karzaju
Parlament zavrnil večino kandidatov za ministre
KABUL - Afganistanski parlament je na včerajšnjem glasovanju ponovno zavrnil večino kandidatov za ministre, ki jih je predlagal afganistanski predsednik Hamid Kar-zaj. 224 parlamentarcev je potrdilo le sedem od 17 predlaganih ministrskih kandidatov, med njimi pa je Zalmaj Rasul, ki bo zasedel položaj zunanjega ministra. Poleg Rasula, dolgoletnega Karzajevega svetovalca za državno varnost, ki bo v novi vladi delal kot zunanji minister, so parlamentarci potrdili tudi novega pravosodnega ministra ter prvo žensko kandidatko, ki bo vodila ministrstvo za delo in socialo. Med zavrnjenimi pa so kandidati za ministra za visoko šolstvo, za trgovino, za transport ter za mejne in plemenske zadeve.
Glasovanje je trajalo več ur, neposredno pa ga je prenašala tudi afganistanska javna televizija. Šlo je za Karzajev drugi poskus, da po ponovni izvolitvi za predsednika sestavi vladno ekipo, potem ko so poslanci 2. januarja prvič zavrnili večino njegovih kandidatov. Iz parlamenta so na račun kandidatov prihajali očitki, da imajo premalo izkušenj, drugi naj bi bili pretesno povezani s ple-
menskimi voditelji, s predlaganjem nekaterih imen pa naj bi se hotel Karzaj le odkupiti za pomoč v predsedniški kampanji. Kljub zavrnitvi je Karzaj dejal, da spoštuje odločitev parlamenta, ki svoje delo opravlja na podlagi ustave. Poudaril je, da je pri izbiri predlaganih kandidatov upošteval njihove sposobnosti, pri tem pa obžaloval, da ni bil dosežen »želeni rezultat«. Kljub težavam v postopku izbire novih ministrov pa ima po dveh glasovanjih v parlamentu Karzaj že potrjenih 14 ministrov iz 24-članske ekipe, ki si jo je zamislil ob ponovni zasedbi položaja.
Karzaj je za nov mandat prisegel novembra lani, potem ko je zmagal v prvem krogu predsedniških volitev avgusta, drugi krog pa so novembra po umiku njegovega protikandidata Abdulaha Abdulaha kar odpovedali. Prvi krog so sicer zaznamovale številne obtožbe o poneverbah. Mednarodna skupnost upa, da bo močna vlada Afgani-stance odvrnila od sodelovanja s talibanski-mi uporniki. Medtem so opozorila, da se bo nasilje v državi, v kateri nameravajo ZDA in zveza Nato okrepiti akcije, še okrepilo, vse glasnejša. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 17. januarja 2010
3
tradicionalno srečanje v kobaridu - Pomenljive besede predsednika RS Danila Turka
Neizvajanje zakonov je največji dolg, ki ga Italija ima do slovenske skupnosti
Med številnimi odprtimi vprašanji je predsednik omenil tudi medije Slovencev v Italiji - Govor Igorja Černa
KOBARID - »V čezmejnem prostoru med Italijo in Slovenijo še vedno obstajajo določene mentalne pregrade, predsodki in podobne negativne posledice predvsem druge svetovne vojne, pa čeprav zdaj res ni razlogov zanje. Prihodnost je v gradnji skupnega kulturnega prostora, ki bo imel svojo podlago v različnosti in raznovrstni lepoti in to tako pri nas kot v skupni Evropi.« To so bile glavne misli slavnostnega govornika, predsednika Republike Slovenije Danila Türka, na jubilejnem 40. srečanju Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki je potekalo v kobariškem Kulturnem domu v organizaciji Upravne enote Tolmin in občin Bovec, Kobarid ter Tolmin.
Predsednik Türk je poudaril pomen takih srečanj, kot je kobariško, in čez-mejnega sodelovanja, opozoril pa je tudi na vrsto nerešenih vprašanj, ki zadevajo slovensko skupnost v Italiji. Med temi je predvsem nedosledno izvajanje zakonov, ki ščitijo Slovence in njihove pravice, to pa je tudi največji dolg, ki ga ima Italija do naše jezikovne skupnosti. Med številnimi odprtimi vprašanji je omenil tudi položaj slovenskih medijev, ki bi morali biti deležni posebne občutljivosti s strani italijanske države, saj ne morejo delovati izključno po pravilih tržišča. Spregovoril je tudi o nevidljivosti slovenskih programov v Benečiji. Za dodaten razvoj slovenske skupnosti na Videmskem pa bo po njegovem mnenju ključnega pomena realizacija večnamenskega centra v Špe-tru, ki bo tudi omogočil prežemanje med različnimi kulturami.
V imenu Slovencev na Videm-skem je v Kobaridu tako kot na letošnjem Dnevu emigranta spregovoril mladi kulturni delavec iz Barda v Terski dolini Igor Černo. Poudaril je, da bi bilo vlaganje v večjezičnost v obdobju splošne ekonomske krize zelo koristno, javne uprave pa se nasprotno odločajo za zmanjševanje dejavnosti na področju jezikovne politike, kar močno ogroža delovanje slovenskih inštitucij v Italiji, predvsem kulturnih in izobraževalnih, in bi lahko imelo kot posledico tudi močno krčenje zaposlitve. »Čeprav se veliko ljudi tega ne zaveda, predstavljata slovenski jezik in kultura bogastvo in lahko rešita naše doline. A Slovenci iz matice in Italije moramo skupaj delati kot dobri bratje, da dosežemo, kar nam po zakonu pripada. Skupaj smo velika moč, naš glas postane odločen in prepričljiv,« je povedal Černo, ki od Slovenije pričakuje intenzivnejše sodelovanje z ustanovami in občinami na Videmskem, »saj smo neke vrste vaši ambasadorji, zato ne pustite nas same, investirajte v nas v obojestransko korist.« Po letih nacionalizma, je zaključil mladi kulturni delavec iz Barda, je napočil čas, da zahtevamo vse svoje pravice, če želimo, da bodo slovenske doline v videmski pokrajini imele bodočnost.
Kobariškega srečanja se je seveda kot vsako leto udeležilo tudi veliko uglednih gostov, predvsem predstavnikov italijanskih in slovenskih oblasti. Med temi naj omenimo državnega sekretarja Borisa Jesiha, ki je v imenu Urada Vla-
Gostitelji in ugledni gostje so v Kobaridu pozorno prisluhnili bogatemu kulturnemu programu
bobo
de Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil posebno priznanje rezijskemu rojaku in bivšemu dolgoletnemu županu Luigiju Palettiju za velike zasluge pri ovrednotenju in uveljavljanju rezijanskega slovenskega narečja in ohranjanju rezijansko-slovenske kulturne dediščine. Priznanje je še toliko bolj pomembno v trenutku, ko poskuša nova desnosredinska rezijanska uprava na vse načine zanikati slovensko prisotnost v dolini pod Kaninom.
Na tradicionalnem srečanju že več let podeljujejo tudi posebno Gujo-
novo priznanje za zasluge v korist slovenske skupnosti na Videmskem. Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar je tokrat nagradil čedajsko Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je bilo prvo slovensko kulturno prosvetno društvo v videmski pokrajini (ustanovili so ga leta 1955) in je s svojim delovanjem lahko vsem svetel zgled, zelo cenjeno pa je tudi v italijanskem in furlanskem svetu.
Zupani občin Bovec, Tolmin in Kobarid so posebno nagrado podelili tudi Zavarovalnici Triglav iz Nove Gorice, ki
je že dvajset let pokrovitelj srečanja med Slovenci iz Posočja in Videmskega.
Prireditev je seveda popestril bogat kulturni program, ki so ga v režiji Marjana Bevka sooblikovali Rezijanska folklorna skupina, recitatorja Cecilija Bla-zutič in Jernej Cuder, pesniki Silvana Pa-letti, Viljem Černo (njegovo poezijo je prebrala Luisa Cher) in Marina Cerne-tig, Komorni pevski zbor Iskra Bovec, ansambel Antona Birtiča Beneški fantje in Igor Černo s prijatelji iz Benečije in Ter-ske doline.
Tjaša Gruden
kobarid - Srečanje s predstavniki SKGZ in SSO
Predsednik obljubil pomoč
Danilo Türk je pripravljen poseči pri kolegu Napolitanu - Pozitivno o novem središču v Špetru
neuradno
Bo veleposlanik RS v Rimu Iztok Mirošič?
LJUBLJANA - Časopis Dnevnik je v svoji včerajšnji izdaji objavil vest, da bo mesto slovenskega veleposlanika v Rimu prevzel Iztok Mirošič. Mesto je kot znano že nekaj mesecev nezasedeno. Po istih nepotrjenih vesteh (novinarka Dnevnika uradnega odgovora na zunanjem ministrstvu ni dobila) naj bi bil Vojko Volk imenovan za novega vodjo di-plomatsko-konzularnega predstavništva v Zagrebu.
Iztok Mirošič, ki trenutno vodi direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo, je bil do lani veleposlanik v Londonu.
KOBARID - Slovenija se bo v odnosu do Italije še naprej zavzemala za to, da se reši vprašanje manjkajočih prispevkov za slovensko manjšino, je obljubil slovenski predsednik Danilo Türk, ki je pred včerajšnjim 40. srečanjem Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja sprejel deželna predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in SSO Draga Štoko ter pokrajinska predsednika obeh krovnih organizacij z Videm-skega Luigio Negro in Giorgia Banc-higa.
Predstavniki slovenske manjšine so predsedniku Slovenije predočili predvsem zaskrbljenost zaradi finančne negotovosti in številnih pobud, ki gredo v smer nepriznavanja slovenske narodne skupnosti na Videmskem, kot je na primer postavitev novih tabel s poitalijančenim zapisovanjem re-zijanskih imen vasi v Reziji.
Kot pozitivno je Türk ocenil dejstvo, da je vendarle stekla sezona v Slovenskem stalnem gledališču, ob koncu pa je slovenski predsednik tudi izrazil upanje, da se bo vprašanje prispevkov slovenski manjšini rešilo, tako kot se je lani, ko so bili pritiski Slo-
Predsednik Türk se je pogovoril tudi s predstavniki slovenske manjšine v Italiji
bobo
venije uspešni. Trenutno pogovori v zvezi s tem potekajo na medvladni ravni, če bo potrebno, pa je tudi sam Türk pripravljen spregovoriti s kolegom Napolitanom.
Beseda je tekla tudi o nastajajočem večnamenskem in multimedij-skem središču v Špetru, ki ga je slovenski predsednik označil za zelo pomembnega tudi z vidika čezmejnega sodelovanja in ustvarjanja skupnega kulturnega prostora ter sožitja med narodi. Zato bo slovenski narodni skupnosti na Videmskem pri iskanju potrebnih sredstev za njegovo uresničitev pomagala tudi Slovenija.
Tej temi bo posvečena razprava na seji parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo je predsednik Miro Petek sklical za torek, ob 14. uri v Državnem zboru RS. Na seji bodo ocenili tudi zdajšnji položaj v Slovenskem stalnem gledališču. O večnamenskem središču v Špetru bodo razpravljali tudi v Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta RS na seji, ki bo prav tako v torek, a že ob 11. uri v prostorih slovenskega parlamenta. (T.G.)
fjk - Načrt za upravljanje teritorija
SKGZ: Vključiti tudi predstavnike manjšine
TRST - Med ustanove in subjekte, ki bodo sodelovali na konferenci za načrtovanje novega deželnega načrta za upravljanje teritorij,a je treba vključiti tudi predstavništvo slovenske manjšine. To je stališče Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, ki ga je njen predstavnik Mario Lavrenčič posredoval na sredini seji četrte komisije deželnega sveta Furlani-je-Julijske krajine, ki je pristojna za vprašanja teritorija in teritorialno načrtovanje, v Trstu. Lavrenčič, ki je pri SKGZ odgovoren za skupino, ki obravnava problematiko javnih uprav, teritorija in uveljavljanja zakonskih določil, je posegel v razpravo in posredoval predsedniku komisije Alessandru Colauttiju tudi pisno stališče krovne organizacije v zvezi z novim načrtom za upravljanje teritorija.
»S smernicami za reformo upravljanja teritorija deželni odbor opredeljuje postopek, inštrumente in zainteresirane subjekte pri sestavi novega načrta za upravljanje teritorija (PGT),« piše v dopisu SKGZ, ki je prepričana, da se bodo v zvezi s tem pojavile določene težave, ki jih bodo občutili tako prebivalci kot tudi javne uprave, predvsem zaradi razmeroma hitre spremembe urbanistične zakonodaje. SKGZ se vsekakor strinja z nastavitvijo postopka za oblikovanje novega načrta, zlasti kjer se izraža volja, da bi pri pripravi načrtov in dokumentov bilo soudeleženo prebivalstvo in subjekti, ki so nosilci različnih interesov v zvezi z načrtovanjem in upravljanjem teritorija.
V spoštovanju principa soudeležbe vseh zainteresiranih subjektov in z ozi-rom na vsebino 1. in 2. odstavka 21. člena zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji št. 38/2001 ter 1. odstavka 14. člena deželnega zaščitnega zakona št. 26/2007 pa krovna organizacija smatra za potrebno, da se med ustanove in subjekte, ki bodo sodelovali na konferenci za načrtovanje, vključi tudi predstavništvo slovenske manjšine. Teritorij, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost, šteje 32 občin v treh pokrajinah, zato sodelovanje zastopstva pri raznih fazah de-
Mario Lavrenčič
bumbaca
želnega načrtovanja po mnenju SKGZ ne sme biti le fakultativno oz. ga ne sme predlagati po lastni presoji pristojna deželna služba, ampak je potrebno slovensko zastopstvo nujno formalizirati v samem poslovniku oblikovanja načrta.
V spoštovanju evropske vizije razvoja deželnega teritorija SKGZ tudi predlaga, da se, vsaj na področju krajevnih infrastruktur in zaščite teritorija, s primernimi postopki omogoči vključitev obmejnih občin Slovenije in Avstrije v proces načrtovanja. S permeabilnostjo obmejnega teritorija vsem gospodarskim dejavnostim, postane skupno načrtovanje zlasti lokalnih infrastruktur strateškega pomena in ga lahko primerjamo s pomembnostjo čezmejnih infrastruktur v deželnem in državnem merilu, meni SKGZ.
REGI9NE AUTONOMA FRIULI VËNEZIA GIUUA
GLAVNA DIREKCIJA ZA JAVNE FUNKCIJE
Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina namerava dodeliti mesto Direktorja službe za odnose z EU in evropsko integracijo Glavne direkcije za mednarodne odnose in odnose z EU; delovna pogodba zasebnega prava za določen čas.
Tekst razpisa bo objavljen v Uradnem listu Dežele (B.U.R.) dne 20. januarja 2010, na voljo tudi na spletni strani Dežele http://www.regione.fvg.it
NAMESTNIK GLAVNEGA DIREKTORJA dr.Francesca De Menech
/	ŠPORT	Nedelja, 17. januarja 2010	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
MILJE - Pogovor z županom Neriom Nesladkom o proračunu 2010
Kljub krčenju sredstev FJK zagotovljena kakovost storitev
Na obzorju so tudi druge naložbe z denarjem, sad konvencije z družbo Teseco
Miljski župan Nerio Nesladek
kroma
Kljub 20-odstotnemu krčenju deželnih finančnih sredstev bo miljska občinska uprava v letu 2010 zagotovila vse pomembnejše storitve, ob tem pa se ne bo znižala visoka raven kakovosti. Poleg tega bo v bližnji prihodnosti vložila precej denarja v razna javna dela, med katerimi bo izstopala bonifikacija dva kilometra dolgega nasada na poti proti La-zaretu, ki bo v javne namene in na katerem bo med drugim nastala tudi prav tako dolga nova plaža.
To je v pogovoru za naš dnevnik včeraj poudaril župan Občine Milje Nerio Nesladek, ki je naglasil, da je znala njegova občinska uprava dobiti svež denar, ne da bi s tem obremenjevala javno blagajno. S tem je naša uprava tudi dokazala neodvisnost od politike, je ponosno povedal župan. Občinski proračun so sestavili na osnovi 20-odstotnega krčenja deželnih finančnih sredstev za občinske uprave, ki je sad desnosredinskega upravljanja na državni in na deželni ravni, je povedal Ne-sladek. Kljub temu bodo v Miljah ohranili vse pomembne javne storitve in ka-
kovost, ki jih zaznamuje. To velja še posebej za socialo oziroma domove za ostarele, šole, menze itd., morebitna povišanja tarif pa bodo vsekakor nižja od parametrov zavoda Istat, je zagotovil Nesladek.
Krčenje sredstev močno vpliva na javna dela, pa vendar je občinska uprava dobila denar drugje, je nadaljeval župan. Med pobudami je 13 čezmejnih projektov, na prvem mestu pa je zdaj konvencija z družbo Teseco, ki bo v kratkem prinesla v blagajno poldrugi milijon evrov. Tako bodo stekla mnoga potrebna dela, od dnevnega centra za ostarele v bivši kasarni finančne straže v Žavljah do obnove kanalizacije v Čamporah in Žavljah ter omenjenega območja na cesti proti Lazaretu, ki ga je sodstvo zaseglo že pred 6 leti. Nanj so namreč v prejšnjih letih zmetali vsega, je poudaril prvi občan, in je območje zelo onesnaženo. Občinska uprava je s tem v zvezi naročila študijo, dokončen načrt o potrebnih ukrepih za bonifikacijo pa bodo izvedenci predstavili sredi tedna.
A.G.
GLASBA - V sklopu božične pevske revije Nativitas
Uspel koncert v miljski stolnici
Priredilo ga je Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga - Nastopila sta DPZ Kraški Slavček in Nomos ansamble-Wind quartett
Prejšnjo nedeljo je Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga gostilo v miljski stolnici koncert božične zborovske revije Nativitas »S pesmijo vam želimo ...«. Koncert sta oblikovala dekliški pevski zbor Kraški Slavček in Nomos ansamble-Wind quartett.
DPZ Kraški Slavček je priznana skupina deklet, ki z dirigentom Mirkom Ferlanom žene uspehe tako doma kot v tujini. Skladbe, ki jih je zbor izbral za priložnost, so segale od klasike do ljudskih napevov, z enim skupnim imenovalcem: božičem. Nomos ansamble Wind quartett pa je pihalni kvartet pod umetniškim vodstvom Aljoše Tavčarja, ki je občinstvu in poslušalcem miljske stolnice poklonil skladbe iz zakladnike klasične glasbe, in sicer Handlove, Straussove in Gershwinove. Za zaključek sta obe skupini skupaj zapeli in izvedli še tri skladbe.
Organizatorji (DSMO K. Ferluga) si vsako leto prizadevajo ponuditi svojim članom in ostalim obiskovalcem kvaliteten koncert, saj se zavedajo priljubljenosti dogodka. Stremljenje h kvalitetni glasbi in priljubljenost se kažeta v že običajnem izredno dobrem obisku.
Koncert je uvedel krajši nagovor miljskega župnika, gospoda Giorgia, ki je prijazno dovolil gostovanje koncerta. Med svojim krajšim pozdravom je izrazil prisotnemu občinstvu božična in novoletna voščila. Koncert je obogatil tudi božično govor Aleksanda Corettija, tržaškega predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bila skupaj z Deželno zvezo pevskih zborov - USCI glavna pobudnica in organizatorka niza koncertov. Co-retti je v svojem govoru podčrtal zlasti božične vrednote in povezovalno moč glasbe.
Miljsko društvo se je ob tem dogodku zahvalilo tudi Občini Milje in Zadružni kraški banki. V predboži-čnem času je DSMO K. Ferluga sodelovalo pri organizaciji še enega dogodka, in sicer božičnega koncerta zbora Adriatic iz Hrvatinov, ki je prav tako potekal v miljski stolnici.
Pred številnim občinstvom so nastopila tudi dekleta, ki jih vodi Mirko Ferlan
kroma
SINDIKAT - Stavka in protest po petkovih nesrečah pri delu
Zahteva po varnosti
Alessandro Pontello je bil včeraj v umetni komi - Za Dolinčana Lorenza Zupina prognoza 40 dni
Vhod v delavnice oddelka za okolje družbe Acegas-Aps
kroma
Zahteva po takojšnjih ukrepih za večjo varnost pri delu in odločna obsodba vodstva Acegas-Aps sta zaznamovali protest, ki so ga priredili sindikati včeraj popoldne pred vhodom v delavnice oddelka za okolje v Ul. Orsera, v katerih sta bila v petek dopoldne ranjena 24-letni Alessandro Pontello in Dolinčan Lorenzo Zupin. Poleg protesta so sindikati oklicali enourno stavko v zadnji izmeni. Pred vhodom so se zbrali med drugim pokrajinski tajnik področnega sindikata Fp-Cgil Marino Sossi ter zastopniki sindikalnega predstavništva delavcev podjetja Acegas-Aps Fiadel in Filcem-FP-Cgil. Družbo so še posebej obtožili, da se naslanja na agencije za delo v najem (kot v primeru Pontella) in da v tem smislu ne poskrbi za ustrezno poklicno usposabljanje oz. izobraževanje delavcev. Pontello, ki so ga zaradi hudih opeklin ur-gentno peljali na specializirani oddelek bolnišnice v Padovi, je bil včeraj v umetni komi in je bila prognoza še vedno pridržana. Zupin, ki so ga sprejeli v bolnišnico na Katinari, pa bo okreval v 40 dneh.
V	torek seja paritetnega odbora
V	torek bo na sedežu deželne vlade FJK v Trstu seja institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki bo posvečena dogovoru z občino Trst glede vstopa predstavnika slovenske manjšine v občinsko komisijo za okolje, na dnevnem redu pa bodo tudi avdicije predstavnikov ustanov, ki nudijo javne storitve, v zvezi z izvajanjem vidne dvojezičnosti.
Z ukradenim avtom sta se vozila le nekaj ur
Čeprav na mejnih prehodih ni več policijske kontrole, so sile javnega reda večkrat prisotne v njihovi bližini. Tako je tudi pri Fernetičih, kjer ka-rabinjerji in finančni stražniki občasno ustavljajo avtomobile, ki zapuščajo Italijo ali vstopajo v državo. S tovrstnimi kontrolami so bili zaposleni nabrežinski karabinjerji tudi v petek, v zgodnjih jutranjih urah, ko so ustavili gosposki avtomobil znamke BMW. V njem sta sedela mlajša moška, romunska državljana, rojena v Moldaviji, ki nista skrivala napetosti. Karabinjerji so zato opravili nekaj dodatnih kontrol in telefonirali lastniku avtomobila, ki je nič hudega sluteč spal na svojem domu v Reggiu Emiliji. Ko je pogledal skozi okno je ugotovil, da na cesti ni več njegovega skoraj osemdeset tisoč evrov vrednega »suva«.
Karabinjerji so tatova odpeljali v ko-ronejski zapor, avtomobil pa zaplenili.
Ogoljufali sta dve starki
V	mestu se žal nadaljujejo goljufije na račun priletnih oseb. Tržaška kve-stura zato ponovno svari pred odpiranjem vrat neznanim osebam, ki želijo pod tako ali drugačno pretvezo vstopiti v stanovanje. Policija tudi vabi občane, da ob takem morebitnem poskusu nemudoma pokličejo 113. Zadnji tovrstni goljufiji sta se pripetili v petek zjutraj. Žrtev prve je bila starejša gospa, ki prebiva v Ulici Ros-setti; mlada črnolasa ženska je vstopila v njeno stanovanje s pretvezo, da ji pusti pisno sporočilo za sosedo, ob nepazljivosti lastnice pa je odnesla več zlatega nakita. Ko je ugotovila krajo, jo je obšla slabost, zato so jo odpeljali na urgenco.
V	drugem primeru je krajo utrpela gospa iz Ul. Fabio Severo, ki je namišljeni uslužbenki inštituta INPS dovolila vstopiti v stanovanje ter ji izročila 1.200 evrov.
Ukradena zdravstvena izkaznica in marihuana
Barkovljanski karabinjerji so prijavili sodstvu sedemnajstletnika, ker je pri sebi imel ukradeno zdravstveno izkaznico priletne Tržačanke. Med kontrolo so našli tudi 28 semen (oziroma 2 grama) marihuane: kot uživalca mamil (v ne terapevtske namene) so njegov nominativ posredovali prefekturi.
V	Miljah jutri srečanje o mestni občini
Društvo TCM-Trieste Citta Metropolitana prireja jutri v Miljah srečanje o možnosti ustanovitve nove mestne občine. Srečanje bo od pokroviteljstvom miljske občinske uprave ob 18.30 v kulturnem centru Millo na Trgu Republike št. 4 in so nanj vabljeni vsi župani tržaške pokrajine. Na okrogli mizi bodo sodelovali miljski župan Nerio Nesladek, docent administrativnega prava in član paritetne komisije Država-Dežela Leopoldo Coen ter Uberto Fortuna Drossi, ki si lasti očetovstvo tega projekta. Srečanje bo vodil časnikar dnevnika Il Piccolo Fulvio Gon.
/
ŠPORT
Nedelja, 17. januarja 2010
5
ŠTORJE - Včeraj občutena svečanost v spomin na tragično smrt Marjana Štoke
Spomin na pretekle dogodke je še živ in boleč
Slavnostna govornica je bila Kostanca Mikulus - Poklon s položitvijo vencev in cvetja - Kulturni program
Spomin na Marjana Štoko, ki so ga 9. januarja leta 1944 v Štorjah še ne petnajstletnega kruto umorili nacistični okupatorji, je še vedno živ. Pred spomenikom narodnoosvobodilni borbi v Štorjah, kraški vasi blizu Sežane, je ob 66-letnici krutega uboja mladega proseškega partizana tudi letos potekala spominska svečanost, ki so jo organizirali Krajevna skupnost Štorje v sodelovanju z Občinskim odborom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Sežana ter proseško-kontovelsko sekcijo Vse-državnega združenja partizanov Italije-ANPI. Številni zbrani so se včeraj poklonili spominu na padle krajane v NOB, še posebej pa obudili spomin na grozovito smrt mladega Marjana Štoke, ki so ga Nemci po zverinskem mučenju obesili na obcestni drog. Na tistem kraju stoji danes simbolno kamnito znamenje - steber s pretrgano vrvjo življenja mladega partizana - v spomin na Marjanovo smrt in v opomin vsem poznejšim rodovom, ki ga je štorska sekcija ZZB NOB postavila leta 1972. Tja in k vaškemu spomeniku NOB so delegacije položile vence in cvetje, praporščaki pa so se poklonili spominu na padle.
Prisotne je nagovoril predsednik sežanske sekcije borčevske organizacije Karlo Mahnič, ki je poudaril, da je krivda Marjana in vseh drugih rodoljubov, ki so na žrtvenik domovine položili največ, kar so imeli - svoja življenja - bila, da so ljubili svobodo, svojo domovino in narod: »Pa tudi pot v novo Evropo je tlakovana z življenji teh ljudi. Brez NOB in par-tizanstva ne bi bilo današnje samostojne Slovenije,« je še poudaril Mahnič.
Slavnostni govor je bil zaupan predstavnici VZPI-ANPI ter znani openski šolnici in kulturni delavki Kostanci Mikulus, ki je obudila spomin na učne ure slovenščine in zgodovine, ki ju je poučevala na nižjih srednjih šolah na Proseku in Opčinah, ko so obravnavali tudi dogodke iz fašističnega obdobja in druge svetovne vojne: »Začutili smo pomembnost dejanj iz teh časov, še posebej ob obiskih spomenikov ob raznih komemoracijah in poklonih padlim. Ugotovili smo, da so bili med temi padlimi tudi mladi in da je tudi njihova zasluga, da smo še Slovenci v Italiji. Partizanska
Svečanost v Štorjah je obogatilo tudi petje zbora Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela (levo), medtem ko je bila slavnostna govornica Kostanca Mikulus (desno)
kroma
pot Marjana Štoke je bila kratka, saj se je priključil partizanom septembra 1943 in padel komaj nekaj mesecev kasneje,« je poudarila Mikulusova. Najprej je bil Štoka v vrstah Južnoprimorskega odreda, nato se je priključil prvemu bataljonu Kosovelove brigade, ki je bila izredno aktivna na Krasu in stalno napadala sovražnika: »Ni več veliko ljudi, ki so doživeli in preživeli grozote druge svetovne vojne in še prej fašizma, še živih med nami. Ostajajo pa njihova pričevanja. Najglasnejši med preživelimi je prav gotovo Boris Pahor, ki doživlja vsak dan poklone in priznanja, pa tudi neverjetno zgodbo s tržaškim županom. To je jasen znak, da dogodki iz prejšnjega stoletja niso samo zgodovina, ampak še živi in boleči,« je še dodala govornica.
Včerajšnjo svečanost je obogatil kulturni program, ki so ga oblikovali člani Godbenega društva Prosek, pevci Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka in Kon-tovela, malčki proseškega otroškega vrtca, ki nosi prav ime po Marjanu Štoki, violinist Kristjan Ilic ter recita-torja Timotej Lah in Aleksander Hreščak iz Štorij. (OK)
slovensko stalno gledališče - Pri blagajni Kulturnega doma
Dober začetek kampanje
Ravnatelj Tomaž Ban presenečen nad vpisom zlatih in srebrnih abonmajev - Solidarnost iz Slovenije
Tomaž Ban
kroma
Tako bogat abonma je možen tudi zato, ker smo lani otvorili malo dvorano, letos pa jo bomo začeli izkoriščati. Glede na povpraševanje abonentov bo možno nekatere predstave odigrati tako v mali dvorani kot na velikem odru.«
Ob osnovnem programu morajo namreč abonenti izbrati vsaj enega od
treh dodatnih programov (dramski, monodramski, glasbeni).
»Abonmaje smo sicer podražili, a tudi obogatili. Kdor bo vpisal abonma z vsemi tremi opcijami, bo za 135 evrov imel trinajst dogodkov: cena posameznega dogodka bo tako res nizka.« (pd)
Pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča poteka v teh dneh vpisovanje abonmajev. Direktorja Tomaža Bana smo vprašali, kakšna je prva ocena odziva abonentov.
»Abonmajska kampanja poteka zelo dobro, prijetno me preseneča tudi vpis zlatih in srebrnih podpornih abonmajev.« SSG je kot znano letos uvedlo tudi dražje abonmaje, z vpisom katerih lahko gledalci izkažejo svojo solidarnost in konkretno podporo gledališki ustanovi. Zlati abonma stane 350€, srebrni 250€: v teh prvih dneh kampanje se je zanje odločilo petnajst abonentov.
Pozitivna novost letošnje sezone je bogata abonmajska ponudba. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj smo jo dočakali šele v sezoni, ko SSG doživlja svojo najhujšo krizo ...
»O tem, da bi abonentom ponudili bogatejši abonma, smo že razmišljali, letos pa smo iz Slovenije prejeli nekaj solidarnostnih ponudb: odločili smo se, da jih ponudimo abonentom. Ti dodatki so kvalitetni, a stroškovno nizki. Računamo namreč, da jih bomo izpeljali skoraj zastonj, tudi zato, ker bo del stroškov krilo slovensko kulturno ministrstvo.
SSG - Anketa naše spletne strani
Večina zadovoljna z abonmajsko ponudbo
Ali so bralci naše spletne strani www.primorski.eu zadovoljni z letošnjo abonmajsko ponudbo Slovenskega stalnega gledališča? Če seštejemo glasove tistih, ki so z njo povsem zadovoljni (čednih 35%), in tistih, ki jih zadovoljuje le delno (18%), je odgovor lahko pritrdilen, saj znaša vso-
ta 53% pozitivnih odgovorov. Z abonmajem pa je nezadovoljnih preostalih 47%.
Slabo je morda to, da je bil odziv na vprašanje (objavljeno prejšnji petek) do včeraj skromen. S skupno 103 odgovori, je anketa o abonmajih SSG namreč tista z doslej najmanjšim odzivom.
Ste zadovoljni z novo abonmajsko ponudbo Slovenskega stalnega gledališča?
Da, povsem (37)
35 %
Delno (19) 1 8 %
Nisem zadovoljen (47)
47 %
BOLJUNEC - V sredo
Predavanje A. A. Fierra o primerni hrani za otroke
V sredo, 20. januarja, bo v prostorih Sprejemnega centra doline Glinščice v Bo-ljuncu novo predavanje iz niza, ki ga pod pokroviteljstvom občine Dolina in ob podpori Zadružne kraške banke prireja Spontani odbor združenih staršev slovenskih in italijanskih jasli, otroških vrtcev in osnovnih šol v občini Dolina za promocijo šolske menze z biološkimi, tipičnimi in tradicionalnimi proizvodi. Tokratni gost bo dr. Angelo Antonio Fierro iz Bologne, zdravnik kirurg, specializiran v prehrani in dietetiki na Univerzi v Padovi, ki bo predaval na temo Primerna menza za naše otroke z daljšim podnaslovom Dogajanja sodobnosti zahtevajo, da se zavedamo zdravilne vrednosti kvalitetne hrane, ki zna zrasti iz zdrave zemlje. Naši otroci smo ljudje bodočnosti.
Kdo je dr. Angelo Antonio Fierro? Gre za švicarskega Italijana, saj se je rodil leta 1954 v Mendrisiu, po specializaciji v prehrani in dietetiki na padovski univerzi leta 1983 pa se je dodatno izpopolnjeval na področju iridologije, naravne terapije in naravne prehrane, antropozofske medicine, fitoterapije in biološke medicine, med letoma 1980 in 1986 pa je bil odgovoren za področje dietologije pri zadrugi Nuova sa-nita v Bologni. Je član Italijanske antropo-zofske zdravniške skupine in Italijanskega združenja za preučevanje trebušne slinavke, avtor več publikacije ter organizator oz. sogovornik na številnih seminarjih, obenem kot gostujoči profesor vodi tečaja naravnih terapij in iridologije v Bologni.
Na sredinem predavanju, ki se bo začelo ob 17.30, bo govoril o potrebi po oza-veščanju za prehrano, ki naj ne bo samo kvantitativna v smislu količine kilokalorij, ampak predvsem kakovostna, pri čemer bo v ospredju predvsem pomen prehrane pri otroku do sedmega leta starosti, ko otrok razvija svoje sposobnosti.
Izleti PD: še nekaj mest za Maroko in Islandijo
Kdor se še ni odločil za izlet v Maroko ali Islandijo, lahko to stori še v naslednjih dneh. Vpisovanje na oba izleta se namreč nadaljuje v tržaški poslovalnici agencije First&Last Minute Adriatica.net, v ulici San Lazzaro 13, vse do zapolnitve razpoložljivih mest. Glede krožne ture po Islandiji pa je bil datum odhoda premaknjen za en teden. To pomeni, da namesto 23. junija je odhod 30. junija, po-vratek pa 7. julija 2010. Tako direkten let iz letališča Ronki kot program in cena potovanja ostanejo nespremenjeni. Informacije na: 040 637025.
Film o Angeli Vode v DSI
V Društvu slovenskih izobražencev bodo jutri predvajali film, ki ga je po spominih Angele Vode posnela lani RTV Slovenija. Na večeru bosta prisotni dve od treh scena-ristk Alenka Puhar in Maja Weiss, ki je delo tudi zrežirala, v njuno obrazložitev dela pa se bo vključil še zgodovinar Renato Podberšič. Film so prvič predvajali 23. avgusta lani na gradu Rajhenburg, kjer je bila po vojni v komunističnem taborišču zaprta tudi Angela Vode, med vojno pa je bil prav tam zbirni center Gestapa. Angela Vode je bila predvojna komunistka, vzgojiteljica in feministka, ki med vojno ni soglašala s svojimi tovariši. Doživela je fašistično in nacistično preganjanje, tovariši pa so jo po vojni postavili pred sodnike (Na-godetov proces) in jo obsodili na 20 let zapora. Ko so jo spustili po osmih letih, so ji preprečili vrnitev v normalno življenje. O njenih spominih je Bernard Nežmah v Mladini napisal med drugim, da je knjiga »kronika slovenskega komunizma in njegove grozljive nehumanosti do drugačnih. Predstavljamo si staro gospo, ki pride iz povojnih zaporov, brez za preživetje zadostne penzije, a ji je prepovedano početi to, kar zna: predavati in pisati.«
Seminar CNA o turističnem potencialu Trsta
Tržaška pokrajinska sekcija Vse-državne zveze za obrt ter mala in srednja podjetja (CNA) prireja jutri na svojem sedežu na Trgu Ve-nezia 1 ob 18. uri seminar, posvečen turističnemu potencialu Trsta. Organizatorji želijo razmisliti o tem, kaj je na političnem področju ter na področju vabljivosti storiti za polno ovrednotenje tržaškega turističnega potenciala ter poglobiti nekatere aspekte, kot so kongresni in znanstveni turizem ter integracija med mestom in ovrednotenjem Krasa. O tem bodo govorili Vittorio Torbianelli, docent ekonomije na Univerzi v Trstu, občinski odbornik za proračun Giovanni Battista Ravida, predsednica sekcije za turizem pri tržaški Zvezi industrijcev Cristiana Fiandra in organizatorka na področju širjenja znanosti Nicoletta Nicolini, moderator pa bo predsednik tržaške sekcije CNA Michele Barro.
Drugo srečanje niza Argentinissima
Kinokrožek Metropolis s sodelovanjem kulturne zveze Barriosur organizira jutri ob 20.45 drugo filmsko srečanje v sklopu Argen-tinissima. Na sporedu bo poklon vidnemu argentinskemu pevcu-igralcu Carlosu Gardelu s filmom El tango en Broadway režiserja Louisa Gasniera. Film dobo predvajali v originalu s španskimi podnapisi v knjigarni Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a). Vstop je mogoč samo s kartico F.I.C.C. (Fe-derazione Italiana Circoli del Cinema), ki jo lahko kupite za 10 evrov in je veljavna za vse filme do 31. decembra 2010.
6
Nedelja, 17. januarja 2010
TRST
/
rojan - Zanimivo srečanje dveh rojanskih društev in odbora NO TAV ^ MX fttarij kv^j
Ali bi hitra železnica koristila le koncesionarjem?
Če bi čezmejno železniško progo Trst-Divača zgradili po doslej edinem uradnem načrtu, bi bilo škode veliko, koristi pa nič. Tako menijo člani odbora NO TAV, ki so svoje pomisleke glede načrta izrekli na četrtkovem večeru društev Ro-janski Krpan in Rojanski Marijin dom v Marijinem domu v Rojanu.
Rojansko občinstvo je najbolj zanimalo, kako bi trasa prizadela Rojan in njegovo okolico. O tem je spregovoril član odbora Peter Behrens, ki je podrobno opisal načrt in pokazal na njegove pomanjkljivosti. Po njegovih besedah je načrtovalec uporabil zastarel zemljevid, po katerem bi trasa ob prečkanju Grete tekla vzdolž nenaseljenega območja. »Vendar okrog svetilnika je danes veliko hiš,« je dejal Behrens in pokazal, kako so načrt izdelali na osnovi zemljevida iz petdesetih let, ko območje okrog svetilnika na Greti še ni bilo posejano s hišami.
Iz načrta tudi ni jasno, ali gre za podzemno ali »prizemno« železnico. »Kakorkoli, v obeh primerih bi šlo za tveganje,« je rekel Behrens, po katerem bi z vrtanjem in minskimi eksplozijami nevarno razdražili podzemlje in njegove vode, predvsem na začetku Miramarskega drevoreda, ki bi ga proga sekala med železniško postajo in Rojanom, »a še ni znano kako«.
Behrens je še dodal, da so načrt izdelali po neustreznem zemljevidu tudi za območje okrog Katinare, ob vsem tem pa je stroškovna slika menda zelo medla.
Paolo Bruno pa je govoril o celotnem evropskem prednostnem načrtu glede povezave zahodne in vzhodne Evrope od Lizbone do Kijeva. Po njegovih besedah bode v oči podatek, da sta za vsak kilometer trase Španija in Francija predvideli strošek okrog desetih milijonov evrov, v Italiji pa bi gradnja vsakega kilorai - Radio Paprika
metra terjala 32 milijonov. Zato naj bi se okrog načrta zbirale številne špekulacije, podobno kot s predori med Bologno in Firencami. Zaradi škode, ki jo je tam utrpelo okolje, je prvostopenjsko sodišče izreklo hude kazni.
Bruno je še spomnil na prebivalce doline Susa, ki so z argumenti dokazali, kako je tovrstna prometna povezava nesmiselna in uspešno preprečili njeno gradnjo, zato pričakuje, da se bo tudi tržaško prebivalstvo uspešno postavilo po robu. Po njegovem mnenju je prometna povezava med Trstom in Divačo neučinkovita, ker bi vlaki vozili počasi. Bruno je argumentirano ovrgel vse dosedanje trditve o prednostih načrta. Razložil je, zakaj po
Vabilo v skupino Ponujam ti roko ...
Združenje prostovoljcev HOSPICE ADRIA - onlus iz Trsta in ANDOS on-lus iz Tržišča s sodelovanjem Storitvenega centra za prostovoljstvo FJK vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo v torek ob 17. uri v v prostorih omenjenega storitvenega centra (Centro servizi volontariato FVG) v Trstu, Galleria Fenice št. 2, III. nadstropje.
Skupno je predvidenih deset brezplačnih srečanj s psihologom. Vsako srečanje bo posvečeno določeni temi, povezani s predelavo žalovanja. Žalost zaradi izgube drage osebe običajno poruši marsikaj starega. Pogled na življenje in naša prepričanja niso več ista. Po začetnem šoku se začne obdobje krize, ko se zavemo izgube ljube osebe. Počutimo se vklenjene, s pogostimi občutki bojazni, jeze, nezmožnosti prave komunikacije - skratka nismo isti kot prej. Sledi faza praznine z občutkom osamljenosti in izgube smisla za življenje ... proces predelave žalovanja je lahko hiter ali počasen, to je odvisno od tega, kakšne možnosti za komunikacijo in delitev bremena svoje žalosti ima posameznik na razpolago.
Skupina spodbuja komunikacijo in udeleženci si pomagajo drug drugemu preko druženja s sebi podobnimi ljudmi. Prav v tem je bogastvo take skupine za samopomoč! Če nimaš nikogar, s komer bi lahko delil svojo žalost, se lahko pridružiš skupini, ki namesto osamitve podpira in spodbuja iskreno in odprto sporazumevanje. Skupina deluje po načelu zaupnosti, to pomeni, da so pogovori strogo zaupni in da se o njih ne govori izven skupine.
Nova voditelja
Oddajo, ki je na sporedu od ponedeljka do sobote, vodita Lucija Pirjevec in MArko Sancin
Potem ko je Magdalena Pahor decembra prenehala z vodenjem va-rietejske oddaje Radio Paprika, sta v novem letu krmilo prevzela mlada študentka komunikologije Lucija Pir-jevec in stari znanec Marko Sancin. Pri oddaji, ki je na sporedu vsak dan od 9. do 10. ure (razen ob nedeljah), sodelujejo še Tjaša Ruzzier kot prevajalka Berta Bertoki, Vesna Hrova-tin in Meta Starc kot večni najstnici Pamela in Linda, Franko Korošec kot balkanski poslovnež Popovič, vsebinska vloga posebnega poročevalca Berta Koritnika je zaupana Marjanu Kemperletu, za aktualno rubriko Radio za nič in pravljico za odrasle Fabula Rasa pa skrbi avtor Igor Pison. Ob svežih novicah, dobri glasbi in klepetu s poslušalci, je skoraj vsak dan na sporedu posebna dovtipna uganka, rešitev katere omogoča vsem sodelujočim možnost, da si priborijo tedensko knjižno darilo. Za uredniško in režisersko plat oddaje pa skrbi Boris Devetak.
VABI NA MUSICAL
»Moje pesmi, moje sanje«
OPZ A. M. Slomšek
priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič
v nedeljo, 24. januarja 2010 ob 17.00 v Marijinem domu pri sv. Ivanu
PO PREDSTAVI BOGAT SREČOLOV
Včeraj danes
Dobro obiskan večer v rojanskem Marijinem domu
kroma
mnenju odbora NO TAV ne drži, da je načrt učinkovit, varen in okolju prijazen.
Nasprotniki načrta so zato prepričani, da bi bilo treba izboljšati že obstoječe prometne objekte, ki jih danes slabo izkoriščamo. Ne nazadnje pa se po Bru-novem mnenju velja vprašati, ali sploh potrebujemo tako hitre povezave. Pri tem je predavatelj spomnil na primer concorda: »Podjetje Air France je verjelo, da je to hitro letalo koristno in varno, nato pa je priznalo, da oboje ne drži, in ga zato odpravilo.«
Komu torej koristi načrt o t. i. hitri železnici? Pri odboru NO TAV so prepričani, da edinole koncesionarjem.
(P. V.)
Danes, NEDELJA, 17. januarja 2010
ANTON
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide 8.35 in zatone ob 19.13.
Jutri, PONEDELJEK, 18. januarja 2010
MARJETKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,8 stopinje C, zračni tlak 1025,3 mb raste, veter 32 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C.
OKLICI: Luca Pogetta in Francesca Mantini, Davide Murador in Ingrid Bi-doia, Andrea Brandalise in Manuela Vi-sintin, Stefano Piselli in Giovanna Gian-nini, Walter Visintin in Alessandra Cor-sano, Pasquale Dimopoli in Nena Jova-novič, Nevio Sabadin in Martina Grandi, Franco Abessi in Licia Ongaro, Emilio Aina in Caterina Ricciardi, Roberto Pierro in Tiziana Uva, Marco Davia in Lucia Emili, Luigi Benedetti in Roberta Bensi, Alessandro Vascotto in Lina Fur-faro, Andrea Godnich in Valentina Mu-renu, Danilo Giovannelli in Ariuntogos Baldansuren, Riccardo Giostra in Katja Rose, Stefano Brumetz in Francesca Gla-
[I] Lekarne
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na ogled filma
»Angela Vode.
Skriti spomin«
(produkdja RTV Slovenija)
Predstavili ga bodo
scenaristka Alenka Puhar, režiserka Maja Weiss in zgodovinar Renato Podbenič iz Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani.
Začetek ob 20.30.
18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
Lucija Pirjevec in Marko Sancin pred mikrofoni
Nedelja, 17. januarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica (040 226165).
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221924) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 (040 308248). Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A.
Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (040 630213).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do
AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Soul Kitchen«.
CINECITY - 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 15.00, 18.10, 21.20 »Avatar-2D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Io, loro e Lara«; 16.35, 18.25, 20.15, 22.00 »Il mondo dei re-plicanti«; 14.30, 18.45, 20.30 »Hachi-ko, il tuo migliore amico«; 16.20, 22.15 »Sherlock Holmes«; 14.40 »La principessa e il ranocchio«.
FELLINI - 15.30, 17.10 »Hachiko, il tuo migliore amico«; 18.30, 20.15, 22.00 »A Serious Man«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »L'eleganza del riccio«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Il mondo dei re-plicanti«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Scherlock Holmes« 12.10, 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 13.00, 15.10, 17.20 »Divje mrhe«; 19.30, 21.50, 0.10 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 19.30, 22.10 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »La principessa e il ranocchio«; 18.30, 20.25, 22.20 »Sherlock Holmes«.
SUPER - 16.30 »Arthur e la vendetta di MAltazard«; 18.00 »Dieci inverni«; 20.00 »Brothers«; 22.00 »A Serious Man«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 15.50, 18.45, 21.45 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Io, loro e Lara«; Dvorana 4: 16.00, 20.00, 22.00 »Soul Kitchen«; 18.00 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Il riccio«; 22.00 »Sherlock Holmes«.
Kam po bencin
Jutri bodo na Tržaškem obratovale
naslednje črpalke:
AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1
(univerza)
SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
/
ŠPORT
Nedelja, 17. januarja 2010
7
S Izleti
KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za ogled razstave »Skrivnosti prepovedanega mesta« iz obdobja dinastije Ming, ki bo v soboto, 6. februarja, v muzeju Casa dei Carresi v Trevisu. Vse informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040360072.
SI Šolske vesti
UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat v dneh: OŠ Nabrežina Virgil Šček 18. januarja ob 11. uri delavnica za bodoče prvošolčke; OŠ Salež Lojze Ko-koravec - Gorazd - Zgonik 1. Maj 1945
26.	januarja ob 8. uri in 28. januarja ob 14. uri; OŠ Šempolaj Stanislav Gruden
27.	januarja ob 10. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI
sporoča, da v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Caravag-gio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na informativni sestanek ob vpisih za š.l. 2010/11, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00 uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Ob 18.00 se bo srečanje nadaljevalo s predstavitvijo osnovne šole Josipa Ribičiča in nižje srednje šole Ivana Cankarja. Otroški vrtec Jakoba Ukmarja vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 18. in 25. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Sta-roistrski cesti, 78. Otroški vrtec v Šked-nju vabi starše na informativni sestanek, ki bo v sredo, 20. januarja, ob 11.00 v prostorih vrtca na rebri De Marchi, 8. Otroci in starši pa lahko obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11.00 do 12.00 ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 25., in torek, 26. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Ste-pančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih na rebri De Marchi, 8.
VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA sporočamo datume dnevov odprtih vrat: OV Ga-brovec v ponedeljek, 18. januarja, od 11. do 12. ure; OV vrtec Devin v torek, 19. januarja, od 11. do 12. ure; OV Nabrežina v sredo, 20. januarja, od 11. do 12. ure; OV Mavhinje v četrtek, 21. januarja, od 11. do 12. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Palčica Ricmanje -20. januarja ob 16.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2010/2011. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 1. februarja 2010. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 20. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, tel. št. 040-2017370.
UČITELJI OŠ FRANA MILČINSKEGA s Ka-tinare, vabijo starše bodočih prvošolcev
¿Pogteßno podjetje
a
i iXi:* sVk ii \iui
AL AB ARI) A
Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini
Tel. 040 2158 318
na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 20. januarja, ob 16.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše otrok, ki bodo obiskovali v naslednjem šolskem letu prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.00 na sedežu Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Istega dne, ob 17.30 pa bo potekalo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi letnik otroškega vrtca.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 16. februarja ob 16.00 ter 9. februarja od 11.30 do 12.30; OV Košuta - Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 2. februarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj - Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: 26. januarja ob 16.00 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černigoj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do 10.00; OŠ Sirk - Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ Tomažič - Trebče: 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Trubar/Kajuh - Bazovica: 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00.
DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z odde-ljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opčinah v torek, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30.
RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barko-vljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Bar-kovljah (Ul. Vallicula, 11) v ponedeljek, 1.,
8.	in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2.,
9.	in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure.
ZAHVALA
Jolanda Bresciani por. Milic
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili k večnemu počitku našo drago.
Posebna zahvala gospodu župniku Markuži, pevskemu zboru Rdeča zvezda, cerkvenemu zboru, darovalcem in nosilcem cvetja, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste počastili njen spomin.
Danilo, Vojka in Neva
Repnič, Bazovica, Mačkolje, 17. januarja 2010
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA
__V
Zdravko Curman
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam in sekciji VZPI-ANPI Boljunec.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
+
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
Giovanni (Nino) Zudek
Žalostno vest sporočajo
sin Sandro z Eriko, sin Alfredo z Giorgio, vnuki Ivan, Anton, Albert, Jakob, Elia in Greta
Pokojnik bo izpostavljen v petek, 22. januarja, od 11.00 do 12.30 v ulici Co-stalunga, nato bo sveta maša na Kati-nari.
Sledila bo upepelitev.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Ob tem težkem trenutku sočustvujemo z družinama Zudek
Lidija, Laura in Diego
Ob smrti Nina Zudeka izrekata iskreno sožalje sinovoma in svojcem
KK Adria in Zadruga Lonjer-Katinara
ZAHVALA
Jože Komar (Comari)
Prisrčno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja ob izgubi dragega pokojnika.
Posebna zahvala naj gre g. župniku T. Bedenčiču in nosilkam sveč in cvetja.
Svojci
Fernetiči, 17. januarja 2010
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Angele Tul vd. Novak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, še posebno vaščanom, sorodnikom in prijateljem, darovalcem cvetja in prispevkov, nonetu Primorsko, cerkvenemu pevskemu zboru, duhovnikom g. Rafku Ropretu, g. Metodu Lampetu in g. Sandiju Osojniku za cerkveni obred.
Posebna zahvala vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni.
Svojci
Mačkolje, 17. januarja 2010
ZAHVALA
V
Cveto Cok
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega.
Posebna zahvala g. župnikoma,
cerkvenim pevkam
in MPZ upokojencev iz Brega.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
+
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Antonio Celea
Žalostno vest sporočajo
žena Maida, hčerki Lorena z Vittoriem, Antonella z Amedeom, sin Massimiliano z Danielo ter ostalo sorodstvo
Zahvaljujemo se dr. Petru Starcu. Pogreb bo v torek, 19. januarja, ob 13. uri v cerkvi na Proseku.
Devinščina, 17. januarja 2010
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Hvala tata
za vso ljubezen, ki si jo nam dal. Lorena, Massimiliano, Antonella
Ciao nono Toni
Federica, Matteo, Alessio, Caterina, Nicholas in Sebastian
Zadnji pozdrav dragemu svaku Antoniu
Maria z Giuliotom in Franco z Regino
Ciao Antonio.
Topel objem Antonelli in iskreno so-žalje družini.
Marta, Jadranka, Romina, Vihra, Karin, Nataša
Draga Antonella,
v tem težkem trenutku smo ob strani tebi in tvoji družini. Objem
Roberta, Valentina in Jana
Ob izgubi očeta izrekajo Antonelli in družini iskreno sožalje
operaterke Slovenske socio-psihopedagoške službe
Ob boleči izgubi Antonia Celee izreka ženi Maidi in družini globoko sožalje
konzorcij Centroinvia - Skupaj na Opčinah
Ob smrti dragega očeta izrekajo Lo-reni in družini občuteno sožalje
bivši sošolci liceja Prešeren
Ob izgubi dragega Antonia izrekamo globoko sožalje Majdi in družini
Anica, Elena in Irina
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Fatine Skabar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Družina
Repen, 17. januarja 2010 Pogrebno podjetje Zimolo
ZAHVALA
Giulio Paoli
Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre prijatelju Tonetu, Pavlici in Martini za nudeno pomoč.
Svojci
Padriče, 17. januarja 2010
Pogrebno podjetje Alabarda
+
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož in oče
Ladislao Ciacchi Ladi
Žalostno vest sporočajo
žena Sonia, hčerka Tanja, sin David, brat Edoardo z družino ter ostalo sorodstvo
Od našega dragega se bomo poslovili v sredo, 20. januarja, med 10.00 in 12.55 v ulici Costalunga, sledila bo maša v bazoviški cerkvi ob 13.15.
Bazovica, 17. januarja 2010
Pogrebno podjetje San Giusto Lipa
Zadnji pozdrav stricu Ladiju družine Čuk
Ciao Ladi,
prezgodaj si dosegel najvišji vrh.
Lucio, Betty, Mario, Evelina, Cvetko in Giuliana
Ob prerani izgubi dragega Ladija izrekamo družini iskreno sožalje.
Klekljarska skupina iz Bazovice in SKD Lipa
+
Nenadoma nas je zapustila in se pridružila svojemu Milkotu naša draga
Laura Ukmar vd. Pirc (Nevenka)
Žalostno vest sporočajo
sin Ivo, hčerki Katia in Debora z družinama, sestra Anica z Albertom
Naša draga bo ležala v ulici Costalun-ga v torek, 19. januarja, med 12.00 in 13.20.
Pogreb z žaro bo v torek, 26. januarja, ob 13. uri v cerkvi v Zgoniku. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Salež-Bajta, Doberdob, 17. januarja 2010
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Draga Nevenka,
ohranili te bomo v lepem spominu. Sinu Ivotu, hčerkama Debori in Katji, sestri Anici in svojcem izrekamo najgloblje sožalje.
Slava, Dušan, Pavel in Jadranka
Užaloščeni ob smrti Nevenke sočustvujemo z družino.
Nataša in Sergio, Laura in Boris
Dragi Ivo,
ob nepričakovani izgubi mame Ne-venke smo ti v tem težkem trenutku ob strani ter izražamo tebi in tvojim najdražjim iskreno, globoko sožalje.
Kolegi in uprava Občine Zgonik
8
Nedelja, 17. januarja 2010
TRST
/
narodna in štrjdjjska knjižnica Odsek za zgodovino in
istituto regionale per la storia del mhmmento di liberazione nel fvg
vabita na predstavitev knjige
LA VITA QUOTIDIANA DI UN CAMPO DI CONCENTRAMENTO FASCISTA
Ribelll sloveni nel querceto di Renicci-Anghiari Avtor: DANIELE FINZI
V sredo, 20. januarja 2010, ob 17.00 uri
v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14. 0 knjigi bosta spregovorila Franco CECOTTI in Stefano FATTORINI. Prisoten bo AVTOR.
Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst
prireja, na pobudo častnega predsednika Zorka Hareja, božični vokalno-instrumentalni koncert
GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE
SODELUJEJO Reotator: Aleksij Pregarc Sopranistka: Krisztina Nemeth Baritonist: Damjan Locatelli Mešani mladinski pevski zbor Trst - pripravila Aleksandra Pertot Priložnostni mešani zbor pevcev s Tržaškega
Dude: Janez Jocif Violina: Marko Kodelja ČELO: Aleksander Sluga Orkester Arsatelier - SCGV E. Komel
Vodi: Adi Danhv
Trst, stolnica sv. Justa, danes, 17. januarja 2010, ob 16. uri
HU Osmice
COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040229586.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956.
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040229439.
OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Med-ja Vas 21.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240.
V	LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570.
V	PREČNIKU je odprl osmico Radovan Še-mec
E Turistične kmetije
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev danes, 17. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Op-činah. Tel. št.: 347-5292058 (SK Brdina) ali 348-8012454 (Sabina).
SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da so začeli tečaji za dojenčke s sledečim urnikom: skupina 0 -12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. Število mest je omejeno.
SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega prireja praznovanje sv. Antona s pokušnjo domačih vin. Danes, 17. januarja, od 16. ure dalje nadaljevanje pokušnje, ob 19.30 nastopajo Hrušiški fantje ter Vitorio in Zmaga. Vabljeni!
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gim-kani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, v ponedeljek, 18. januarja, od 20.00 do 21.00 ali telefonsko: 347-5292058 (SK Brdina) ali pa 348-8012454 (Sabina).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. januarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na ogled filma o tragični usodi Angele Vode. Izdelala ga je RTV Slovenija in so ga slovesno predvajali ob lanskem Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov. Predstavili ga bodo scenaristka Alenka Puhar, režiserka Maja Weiss in zgodovinar Renato Podberšič iz Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Začetek ob 20.30.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 334-7786980, email: trie-ste@onav.it.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da bo nudilo svojim članom možnost za poravnavo letne članarine in zavarovalnine za leto 2010 v sledečih dneh: v torek, 19. januarja od 10.30 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20, 4. nadstropje in v ponedeljek, 25. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Boljuncu. Člane vabimo, da čim prej poravnajo članarino, ker samo tako bodo na sprehodih in izletih zavarovani.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 19. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria iz Trsta Onlus in Andos Onlus iz Tržiča s sodelovanjem storitvenim centrom volonterstva vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri v storitvenem centru volonterstva (Centro servizi volontariato) v Trstu, Galleria Fenice 2, tretje nadstropje. Predvideno je 10 brezplačnih srečanj s psihologom.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAl-bero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 20. januarja: »Ujemi veter«; 22. januarja: »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. S pravljico Šivilja in škarjice bo nastopala lutkovna skupina Tipita-pi s Pedagoškega liceja A. M. Slomška. Toplo vabljeni!
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da je urnik vadbe naslednji: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer z vini Rada Kocjančiča iz Doline. Srečanje bo v petek, 22. januarja, ob 20.30 na sedežu združenja (Lo-njerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št. 3347786980 (Luciano).
SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTONČIČ -
SKD SLOVENEC
In 2upn||ska skupnost Iz Boršta In Zabražca
vabita
DANES, 17. JANUARJA, V BORŠT
na praznovanje vaškega zavetnika
SV. ANTONA:
ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša
ob 18.30 v srenjski hiši
KULTURNA PRIREDITEV
Nastopajo:
MePZ Slovenec-Slavec
ob spremljavi Nomos ensembla in Maurizia Marchesicha, dirigent Danijel Grbec
gledališka skupina iz Šempetra
z veseloigro v narečju Posebni gost prihaja, avtor in režiser Domen Hanžič
SKD JOŽE RAPOTEC
s Prebenega vabi na
PRAZNOVANJE SV. ANTONA
Danes, 17. januarja v srenjski hiši
•	od 16. ure nadaljevanje pokušnje vin
•	ob 19.30 nastop: Hrušiški fantje ter Vitorjo in Zmaga in nagrajevanje vin
'S
STOJAN IN SKD VESNA prirejata v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu Alberta Sirka srečanje na temo »Razmišljanje o Titu« in njegovi dediščini. Predava prof. Jože Pirjevec. Prisrčno vabljeni!
SKUPINA 85 sporoča, da bo v petek, 22. januarja, v dvorani Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje), redni občni zbor članov s prvim sklicem ob 19.00, drugim ob 19.30. Po občnem zboru vabimo člane na zakusko ob 25-letnici delovanja Skupine 85. Zato prosimo člane, da se polnošte-vilno udeležijo občnega zbora in da potrdijo svojo prisotnost na tel. št. 040772545 ali 348-5289452. Dodatne informacije tudi na spletni strani www.grup-po85.org.
FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30; 23. januarja »Znanost in igra«, 30. januarja »Angleška delavnica«. Informacije na tel. št.: 04055273, 320-0488202, 040-774586 ali 04055273.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju Bachovih cvetlic z naslovom »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja -psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Prvo srečanje bo v soboto, 23. januarja, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu 66. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni!
UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010.
PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil po-vorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabreži-ni 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Na-brežina 102, tel. 2017370.
V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj že-
ö Poslovni oglasi
DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU išče najemnico/ka. Osebno prošnjo z delovnimi izkušnjami poslati: e-mail
gabrovizza@gmail.com
ali na sedež društva:
Gabrovec 24 - 34010 Zgonik
do vključno 25.01.2010
li prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj.
0 Prireditve
SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca prirejajo danes, 17. januarja, praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ob 18.30 v Srenjski hiši kulturni program, sodelujeta MePZ Slove-nec-Slavec, dirigent Danijel Grbec in gledališka skupina iz Šempetra z veselo igro »Posebni gost prihaja«, režiser Dominik Hanžič.
SKUPINA 85 vabi danes, 17. januarja, ob 11. uri v gledališče Orazio Bobbio (La Contrada), Ul. Ghirlandaio 12, za predstavo »Cani, gatti, pulci e bambini« iz otroških besedil Fulvia Tomizze. Predstava je nastala ob podpori Pokrajine Trst v okviru niz pobud »Si accendono le lu-ci«; premiera je bila 1. oktobra v gledališču bivše norišnice. Produkcija Skupine 85, avtorici Stella Rasman in Patrizia Vascotto, režija Giorgio Amodeo. Igralca Giorgio Amodeo in Nikla Petruška Pa-nizon. Na klavirju Livio Cecchelin. Blagajna od 10. ure dalje.
V CERKVI SV. ANDREJA v Trebčah bo danes, 17. januarja, po sv. maši ob 10.45 koncert za božični čas v izvedbi Portoroškega zbora. Prisrčno vabljeni!
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi v petek, 22. januarja, ob 20.30 na »Mul-timedialno projekcijo starih slik in razglednic Škednja in Trsta«, ki jih je zbral, uredil in računalniško obdelal Giuseppe Valle.
MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN IN MEPZ IGO GRUDEN v sodelovanju z župnijsko skupnostjo sv. Mihaela v Zgoniku vabita na koncert, ki bo v župni cerkvi v Zgo-niku v petek, 22. januarja, ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb: Opčine-Prosvetni dom, 23. januarja, ob 20. uri, nastopajo GD Pro-sek, PO Ilirska Bistrica, Brkinska godba 2000; Sežana-Kosovelov dom, 30. januarja, ob 20. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricma-nje.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič. Predstava bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri. Ob koncu predstave bogat srečolov.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in SSG ter ob podpori Pokrajine Trst vabi v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30, v dvorano Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavo »Olgica in mavrica«: poetična lutkovna igra o iskanju sreče. Igra Vesna Hrovatin, priredba in režija Marko Sosič.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Pinko Tomažič vabi v torek, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v po-klon žrtvam rižarne.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja.
0 Mali oglasi
IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040213011.
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo. Aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo redno zaposlitev plus provizije. Za razgovor telefon
00386-5-6641074 od 14. do 19. ure.
MEDIC HOTEL RENČE - SLOVENIJA. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije:
00386-53310720 in
www.medichotel.com
NUDIM LEKCIJE iz nemščine ter literarnih predmetov.
Elena Cerkvenič
+39-040381266
RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji.
Info: 336/469317
MLADEGA SIMPATIČNEGA KUŽKA
majhne rasti podarimo resni osebi. Tel. št.: 340-6600709 (ob večernih urah).
NA REPENTABRU na slovenski strani prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 3395042252.
PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527.
S 1. FEBRUARJEM dam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Šti-vanu pri Devinu, v prvem nadstropju in z izredno lepo sončno lego. Tel. št.: 3484462664.
ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, matematike in angleščine dijakom nižjih-srednjih in osnovnih šol. Tel. št.: 040-327053.
ŠTUDENTKA POMAGA PRI UČENJU matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. št. 320-2842698.
ŠTUDENTKA pomaga pri učenju angleščine, italijanščine, slovenščine in drugih predmetov. Tel. 320-9772356.
Loterija 16. januarja 2010
Bari	67	8	55	75	27
Cagliari	72	19	37	40	73
Firence	39	54	81	15	82
Genova	9	38	29	76	78
Milan	63	82	49	16	87
Neapelj	90	77	41	31	62
Palermo	16	77	41	33	29
Rim	57	32	27	38	11
Turin	81	41	26	59	21
Benetke	15	82	80	61	11
Nazionale	30	65	21	27	2
Super Enalotto št. 7
14 18 32 33 46	88 jolly 35
Nagradni sklad	6.329.270,91 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 123.294.271,06 €
1 dobitnik s 5+1 točkami	1.265.854,18€
31 dobitnikov s 5 točkami	30.625,51 €
4.745 dobitnikov s 4 točkami	200,08 €
119.156 dobitnikov s 3 točkami	15,93 €
Superstar	62
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
14 dobitnikov s 4 točkami	20.008,00 €
489 dobitnikov s 3 točkami	1.593,00 €
7.053 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
45.928 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
100.096 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Na ravnateljstvih še čakajo na nove pravilnike
Rok za vpis v višje srednje šole bo zapadel 26. marca
Ravnateljica izročila na pokrajini dokument z razlogi za ohranitev dveh slovenskih polov
Tudi na ravnateljstvu slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so v petek prejeli ministrsko okrožnico, ki sporoča, da se bo vpisovanje v prve letnike začelo 26. februarja in zaključilo 26. marca. Vest, da bo rok za vpis odložen za en mesec, je torej uradna, na šolah pa čakajo še na objavo pravilnikov, na podlagi katerih bodo v okviru reforme višjih srednjih šol odločali o morebitnih spremembah učnih smeri, njihovem preimenovanju in spremembah v predmetnikih. Zaradi novosti na šolah napovedujejo za letošnje leto še bolj intenzivno informativno dejavnost, ki bo namenjena tako dijakom kot njihovim staršem.
Nove pravilnike bodo preučili s profesorskim zborom in pripravili program informativnih pobud. Po predvidevanjih bodo z informiranjem začeli na začetku ali sredi februarja, trajalo pa naj bi do srede marca, tako da bodo imeli starši še dobrih deset dni, da do uradnega roka vpišejo sina ali hčer v prvi letnik višjih srednjih šol, nam je včeraj pojasnila ravnateljica Mihaela Pirih. »Ministrstvo pripravlja tri pravilnike, in sicer za liceje, za tehnično in za poklicno izobraževanje. Ko jih bomo prejeli, bomo lahko de-finitivno odločali. Zavedamo se, da postajajo starši nestrpni. Na šolo prejemamo klice. Poskrbeli bomo vsekakor, da bodo čim bolje informirani. Organizirali bomo dva dneva odprtih vrat za dijake in starše, naši profesorji bodo obiskali tretje razrede obeh nižjih srednjih šol, tretješolci pa bodo prišli k nam na obisk. Poleg tega bomo staršem na razpolago za individualna srečanja, po predhodni najavi, seveda. Da bo informacija nazorna in razumljiva, bomo pripravili tudi pismeno gradivo, ki ga bomo delili dijakom in staršem,« je še povedala ravnateljica, ki se je v sredo sestala s pokrajinskim odbornikom za šolstvo Mauriziom Salomonijem.
Pirihova, ki jo je na pokrajini spremljala predsednica zavodskega sveta na liceju Maja Peterin, je odborniku predstavila spremembe, ki se na slovenskih višjih srednjih šolah nakazujejo zaradi reforme. V ospredju delovnega pogovora pa je bilo predvsem vprašanje racionalizacije oziroma združevanja ravnateljstev. S tem v zvezi je Pirihova izročila sogovorniku dokument z razlogi za ohranitev dveh slovenskih višješolskih polov - licejskega in poklicno-tehničnega - ter dveh ravnateljstev. »Na naših šolah ne dosegamo praga 500 dijakov, ki je določen za samostojnost italijanskih šol, kot tudi ne praga 300 dijakov, ki je predviden za manjšinske šole in za gorata področja, saj imamo letos na primer 280 dijakov. Naša dva pola pa sta že rezultat združevanj, ki smo jih opravili v preteklosti, in se med sabo močno razlikujeta, zato pa bi bilo vsako nadaljnje združevanje neprimerno in v nasprotju s potrebami, ki jih naše šole imajo, in s priložnostmi, ki jih ponujajo dijakom, še posebno v občutljivem času reformiranja višjih srednjih šol,« je vsebino izročenega dokumenta povzela Pirihova, ki je od Salomonija prejela zagotovilo, da ni politične volje, ki bi zahtevala združitev dveh slovenskih izobraževalnih polov. (ide)
GORICA - Finančna straža zasegla 350 litrov
Slovensko gorivo »tihotapila« v Italijo
Od začetka leta so agenti pokrajinskega poveljstva finančne straže zasačili dva italijanska državljana, ki sta nezakonito prevažala iz Slovenije v Italijo gorivo. Na slovenskih bencinskih servisih sta ga natočila v ročke, ki sta jih postavila v svoje prtljažnike in se nato odpeljala čez državno mejo proti domu. Na italijanski strani sta njuni vozili pregledali finančni stražniki, ki so nato zasegli okrog 350 litrov goriva.
Finančna straža pojasnjuje, da je nadzor nad tovrstnim prometom namenjen zaščiti domačega trga in boju proti nelojalni konkurenci. Prevoz večjih količin goriva pa je ne nazadnje tudi nevaren. Vozniki lahko na italijansko ozemlje v posebni posodi uvozijo največ deset litrov tujega goriva. Predpisi določajo, da je večji tovor uvožen v trgov-
ske namene in je potemtakem prepovedan.
Za nezakoniti uvoz goriva je predviden kazenski postopek, ki se lahko zaključi z obsodbo na zaporno kazen od šestih mesecev do treh let, ki jo spremlja tudi zelo slana globa; za njen izračun je treba podvojiti desetkratno vrednost neplačanega davka, sicer pa denarna kazen ne sme biti nižja od 7.746 evrov. Za gorivo je seveda predviden tudi zaseg. Uvoz večjih količin dizla in bencina poleg določil kazenskega prava krši tudi italijanski prometni zakonik, saj gorivo velja za nevarno snov, za prevoz katere so predvideni strogi varnostni predpisi. Kršiteljem torej naložijo dodatno globo, ob tem zasežejo njihovo vozilo, odvzamejo vozniško dovoljenje in avtomobilsko knjižnico za obdobje od 2 do 6 mesecev.
Vojko Makuc
SOVODNJE - Za varno in udobno vožnjo v šolo in vrtec
Nov šolski avtobus
Naložba je vredna 72.000 - 40.000 evrov je bilo prispevka pokrajine, ostali del zneska je zagotovila občina
V sovodenjski občini imajo nov šolski avtobus, ki otroke vozi v šolo in vrtec od ponovnega začetka pouka po božičnih in novoletnih počitnicah. V novem vozilu znamke Mercedes je 32 mest, sedeži pa so primerni tako za otroke iz vrtca kot za nižješolce.
Naložba je vredna 72.000 tisoč evrov; 40.000 evrov je zagotovila pokrajina, ostali del zneska pa sovodenjska občina. S šolabusom se bodo otroci vozili v vrtca v So-vodnjah in Rupi, v osnovni šoli na Vrhu in Sovodnjah ter tudi v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na Roj-
Otroci in županja pred novim šolabusom
bumbaca
cah, ki jo obiskuje nekaj otrok iz sovodenjske občine.
Nov šolabus je nadomestil dosedanjega, ki s katerim so otroke vozili v šolo in vrtec petnajst let. Vozilo je torej opravilo svoje, tako da so se na občini odločili za zamenjavo. »Želimo, da bi bila vožnja v novem šolskem avtobusu za otroke udobna, seveda pa tudi varna,« poudarja sovodenjska županja Alenka Florenin. Nov sovodenjski šolski avtobus je popolnoma enak tistemu, ki ga je ob koncu lanskega leta kupila občina Števerjan in ga že dala na razpolago otrokom domače osnovne šole.
/	ŠPORT	Nedelja, 17. januarja 2010
APrimorski
~	dnevnik
9
GORICA
SOVODNJE - Za vedno odšel 62-letni Vojko Makuc
Bil je občutljiv duhovnik in znal je nagovoriti vsakogar
Sovodenjski župnik Vojko Makuc je umrl sinoči v goriški bolnišnici. Tanka nit, na katero je bilo pripeto njegovo življenje, potem ko ga je pred enim tednom v sovodenj-skem župnišču zadela možganska kap, se je pretrgala ob 18.30. Zdravnikom je bilo kmalu jasno, da je bilo njegovo zdravstveno stanje brezupno, kljub temu so se domačini zbirali v sovodenjski cerkvi in z molitvijo podpirali upanje. Vest o njegovi smrti je sinoči boleče udarila mednje in v krog njegovih svojcev, posebno hudo je sestri Evelini in še živeči 90-letni materi.
Vojko Makuc je bil rojen 2. marca 1947 v Gorici. Oče je bil doma iz briškega naselja Snežeče, mati iz Vrtojbe. Šole je obiskoval v Gorici, tako tudi semenišče, v Vidmu pa je opravil teološki študij. Nadškof Peter Coco-lin ga je v duhovnika posvetil v oglejski baziliki 24. junija 1978, že dan kasneje, 25. junija, je g. Vojko daroval svojo prvo mašo v cerkvi Sv. Ignacija na goriškem Travniku. Svoje dušnopastirsko poslanstvo je začel kot kaplan v Zgoniku. Nato je za župnika prišel v Pevmo in Štmaver, kjer je preživel najdaljše obdobje; nekaj časa je tudi nadomeščal župnika v Podgori, dokler mu ni nadškof septembra leta 2004 zaupal sovodenjsko župnijo. Junija 2008 je med Sovodenjci praznoval 30-letnico mašništva. V Sovodnjah ga bodo tudi pokopali; predvidoma jutri popoldne bodo krsto pripeljali v sovodenjsko cerkev, pogreb pa naj bi bil že v torek dopoldne.
Poznali smo ga kot refleksivnega duhovnika, z intelektualno širino, ki se je znal približati prav vsakomur in ga nagovoriti z občutljivo besedo. Takšen bo ostal v spominu hvaležnih ljudi.
Na šolah potresna varnost ni zagotovljena
»Na nižji srednji šoli v Ulici Mas-cagni in v osnovni šoli v Ulici Codelli v Gorici potresna varnost ni zagotovljena, občinska odbornica Silvana Romano pa ni storila ničesar, da bi stavbi obnovili.« Da goriška občina ne vlaga v varnost, vzdrževanje in prenavljanje šolskih poslopij poudarjajo načelnik svetniške skupine Oljke-Demokratske stranke Federico Portelli, odgovorna za šolstvo pri krožku Demokratske stranke Angela Re-staino in občinska svetnica Oljke-Slo-venske skupnosti Marilka Koršič. Po njihovih besedah v občinskem proračunu za letošnje leto je 23 posegov na šolskih stavbah, toda samo osem jih ima že zagotovljeno finančno kritje.
»Samo ena tretjina posegov bi se lahko začela letos, čeprav dvomimo, da bo do tega prišlo. Vseh osem posegov je bilo vključenih v triletni načrt javnih del že lani, zato predvidevamo, da jih ne bodo uresničili niti letos,« pravijo Portel-li, Koršičeva in Restainova ter opozarjajo, da so s tehničnim preverjanjem iz leta 2007 ugotovili pomanjkljivo potresno varnost v šoli v Ulici Mascagni. »Brancatijeva uprava je pred tremi leti preverila statičnost poslopja, Romolijev odbor pa še ni ničesar storil, da bi šolo prenovil,« opozarjajo Portelli, Koršiče-va in Restainova. Po njihovih besedah je pred tremi leti izvedenec ugotovil, da bi stavba ne zdržala potresa, zato pa je opozoril, da bi treba poslopje korenito prenoviti in mu utrdite temelje. »Romanova že vsaj dve leti ve za pomanjkljivosti v Ulici Mascagni, ki jo obiskuje več sto otrok, vendar ne naredi ničesar,« poudarjajo Portelli, Koršičeva in Restainova. Podobno velja tudi za šolo
v	Ulici Codelli. V tem primeru je leta 2007 tehnično ekspertizo opravila Tržaška univerza; tehniki so ugotovili, da poslopje ne odgovarja novim protipotresnim predpisom. »Tudi v tem primeru je Romanova zatisnila oči. Dejstvo je, da bi odgovoren upravitelj ravnal popolnoma drugače. Že letos bi najel posojilo in financiral obnovo obeh šolskih poslopij. Varnost naših otrok mora biti postavljena na prvo mesto, veliko pred spoti, s katerimi Romanova promovira svoje pobude. K sreči njej in Romolije-
vi	upravi nasploh, kot potrjujejo tudi zadnje ankete, verjame vedno nižje število občanov,« pravijo Portelli, Koršiče-va in Restainova.
Z občine so po drugi strani sporočili, da se je v občinske vrtce vpisalo 121 otrok. »Ker je na razpolago samo 53 mest, bodo morali starši poiskati prostor v državnih ali zasebnih vrtcih,« ugotavlja Romanova in pojasnjuje, da je v občinskih, državnih in zasebnih vrtcih v Gorici skupno 850 mest. V triletju 2005-2007 se je v Gorici rodilo 795 otrok, tako da naj bi prihodnje leto uspeli sprejeti v vrtce vse otroke; več težav pričakujejo čez dve leti, ko bo potencialnih otrok 822. Romanova vsekakor pojasnjuje, da mnoge prošnje za vpis v goriške vrtce prihajajo tudi iz sosednjih občin, nekatere pa tudi iz Slovenije.
&
Koncertna sezona 2009/2010
CARMINA SLOVENICA - Maribor
Najuriš in the mood ! - Od koračnic di swinga Janez Dovč, harmonika | Karmina Šilec, zborovodja
Kulturni center Lojze Bratuž
jutri, 18. januarja 2010, ob 20.30
Predprodaja vstopnic na tel. 0481 531445 od 8.30 do 12.30 ali po elektronski pošti info@kdbratuz.org
10
Nedelja, 17. januarja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Občina posredovala podatke za lansko leto
Po neprestanem upadanju rahel poskok prebivalstva
Rojstev še vedno krepko manj od smrti, porast prebivalcev izključno zasluga priseljencev
Po neprestanem upadanju je prebivalstvo goriške občine v lanskem letu rahlo, a vendarle poskočilo navzgor. K temu vsekakor ne prispevajo rojstva, saj jih je še vedno krepko manj od smrti, temveč priselitev ljudi iz drugih občin ali iz tujine.
Po podatkih statističnega zavoda ISTAT je prvega januarja 2009 občina Gorica imela 35.966 prebivalcev (od tega 17.307 moških in 18.659 žensk), 31. decembra istega leta pa je premogla 35.980 prebivalcev (17.312 moških in 18.668 žensk). Iz tega izhaja, da je goriška občina »bogatejša« za 14 prebivalcev. To bi bil neznaten podatek, če ne bi upoštevali okoliščine, da je bilo v lanskem letu 276 rojstev (153 otrok moškega spola, 123 ženskega), mrtvih Go-ričanov pa je bilo skupno 481 (od tega 203 moških in 278 žensk) - negativni saldo znaša 205 občanov. Za številčni poskok prebivalstva je torej odločilen priliv priseljencev; teh je bilo v lanskem letu skupno 1.107 (566 moških in 541 žensk), medtem ko je občino zapustilo 888 ljudi (511 moških in 377 žensk). Če preletimo podatke o prebivalstvu, ki smo jih prejeli z goriške občine, je zanimiva tudi številka, ki se nanaša na tujce, ki živijo v občini in jih je že skoraj deset odstotkov celotnega prebivalstva. Z 31. decembrom 2009 so našteli v Gorici 3.115 tujcev (z bivališčem, a brez italijanskega državljanstva, ki prihajajo tako iz držav Evropske unije kot iz držav zunaj EU); moških je 1.689, žensk pa 1.426.
Naj še navedemo občinske podatke o prebivalcih po goriških rajonih, ki jih ni izdelal zavod ISTAT, zato pa se nekoliko razlikujejo v končnem izračunu: Rojce so 31. decembra2009 imele 1.660 prebivalcev (807 moških, 853 žensk), mestno središče 9.720 (4.612 moških, 5.108 žensk), Ločnik 3.546 (1.718 moških, 1.828 žensk), Madonnina del Fante 752 (359 moških, 393 žensk), Sveto-gorska-Placuta 6.526 (3.185 moških, 3.341 žensk), Podgora 1.083 (544 moških, 539 žensk), Pevma-Oslavje-Štmaver 653 (334 moških, 319 žensk), Podturn-Sv. Ana 6.973 (3.308 moških, 3.665 žensk), Štandrež 1.864 (931 moških, 933 žensk), Stražce 3.195 (1.509 moških, 1.686 žensk). Na občini je registriranih 17.173 družin, in sicer 7.060 z enim samim članom (643 z družinskim poglavarjem tujcem), 4.964 z dvema družin-
skima članoma (171), 2.897 s tremi (143), 1.732 s štirimi (155), 381 s petimi (90) in 139 s šestimi in več družinskimi člani (51), iz tega pa izhaja, da so pri tujcih družine - skupno je teh 1.253 - številčnejše.
Podrobnejša slika o sestavi goriškega prebivalstva bo znana po popisu, ki je predviden ravno v letošnjem letu.
tržič - Pizzolitto
Z gladovno stavko v bran porodnišnice
Pripravljen je na gladovno stavko v primeru, da bodo ukinili porodniški oddelek tržiške bolnišnice San Polo. Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto noče nikakor jemati v poštev možnosti, da bi se v Tržiču ne rojevali več otroci. Po njegovih besedah odločno zavzemanje za ohranitev tržiške-ga porodniškega oddelka ni naperjeno proti Gorici, pač pa si župan prizadeva, da bi obdržali to, za kar so se dolga leta borili. Piz-zolitto hkrati opozarja na podatke o številu rojstev, v Tržiču se je lani rodilo 600 otrok, v Gorici pa 400. Novi deželni zdravstveni načrt predvideva ohranitev porodniških oddelkov s preko 500 porodi, zaradi česar je prišlo do napetosti med Gorico in Tržičem; Tržič namreč ta prag krepko presega, Gorica ga ne, a se kot glavno mesto pokrajine noče odpovedati oddelku.
Če bodo upoštevali število rojstev, tržiški porodniški oddelek ne bi smel imeti problemov za preživetje, če bodo odločale politične logike, pa je po mnenju Pizzolit-ta njegov obstoj pod vprašajem. Tržiški župan je zaskrbljen tudi zaradi resolucije, ki jo je pred dnevi vložil pokrajinski svetnik stranke UDC Giorgio Pacor, sicer doma iz Tržiča. V dokumentu se je zavzel za zaprtje porodniškega oddelka v Tržiču in za njegovo ohranitev v Gorici. »Sprašujem se, ali je predlog osebne narave ali pa je izraz stranke UDC, ki se ji je Pacor pridružil, potem ko je bil dolga leta član stranke Forza Italia in potem Ljudstva svobode,« opozarja javnost župan Gianfranco Pizzolitto.
gorica - Kinoatelje z novostmi
Petricigov triptih in Trenutek reke
Trenutek reke (»Il tempo del fiume«) je naslov novega dokumentarnega filma, ki sta ga režiserki Anja Medved in Nadja Velušček posneli za goriški Kinoatelje. »Na poti, ki jo Soča preteče od izvira do izliva, srečamo zelo različne ljudi, ki imajo do te vode različen odnos. Zato to ni film o reki, ampak film o odnosu do narave. Soča je bila vedno mejna reka... Čigava je danes Soča? Slovenija jo z jezovi krade Italiji, Italija jo razsipava z nesmotrnim namakanjem. Gradbena podjetja jo pustošijo z izkopavanjem gramoza, medtem ko jo industrija zastruplja z odplakami. Kajakaši jo kradejo ribičem, ribiči pa spet ribam, ki bi tudi rade imele svoj mir. V vsem tem kopičenju interesov, pa pozabljamo, da je reka predvsem sama svoja in da je naloga, ki jo milijone let opravlja, dovolj pomembna za vse. Srečanja ob Soči odkrivajo protislovja, ki jih danes živimo v odnosu do narave. V primerjavi z življenjem reke, se človeško življenje zdi nepomembno in vendar človek danes lahko posega v zakone narave. V času, ko se odpravljajo politične meje, si moramo v odnosu do naše skupne reke, meje znati postavljati sami,« sta
Prizor
iz najnovejšega Kinoateljejevega filma, Trenutek reke, ki bo predpremierno predstavljen v nedeljo, 24. januarja, na tržaškem filmskem festivalu
o filmu zapisali avtorici. Njun enourni dokumentarec bo predpremierno predstavljen v nedeljo, 24. januarja, ob 19.30 v tržaškem Aristonu v okviru Trieste Film festivala, v sekciji »Zone di cinema«.
Druga novost je zbirka treh DVD-jev Triptih - Trittico, ki ga je Kinoatelje izdal s študijskim centrom Nediža in kulturnim društvom Ivan Trinko. Zbrana so dokumentarna dela Alvara Petriciga - Sarce od hiše (1998), Starmi cajt. Il tempo ripido (2003) in Mala apokalipsa (2008) -, ki sestavljajo triptih, posvečen Nediškim dolinam. Zbirka je izšla v treh jezikih (slovenščina, italijanščina, angleščina) in jo bogatijo knjižica s podatki o filmih, uvodna beseda predsednika Kinoateljeja Aleša Dok-toriča in Petricigov pripis.
V četrtek, 21. januarja, se bo v goriški Kinemax na Travniku vrnila Gorica Kine-ma. Začeli bodo s filmom »Capitalism: a love story« režiserja Michaela Moorea, v četrtek, 28. januarja, pa bo sledil film »Maradona di Kusturica«, v katerem je najbolj znani in hkrati sporni balkanski režiser portretiral argentinskega prvaka.
Agenti odpeljali avtomobil
Agenti goriške kvesture so zasegli in odpeljali avtomobil, ki je bil več dni parkiran v Ulici Canova v Gorici. Avtomobil je bil brez dokazila o plačilu zavarovanja in je vznemirjal krajane.
Župan s trgovci iz Ul. Mazzini
Župan Ettore Romoli se bo predvidoma v sredo sestal s trgovci iz Ulice Mazzi-ni v Gorici, ki jo bodo na novo tlakovali in nato zaprli prometu. Po besedah župana naj bi se prenovitveni poseg zaključil pred koncem maja.
Seminar o ukrepih proti krizi
Podjetje Terziaria Gorizia in zveza ASCOM prirejata jutri ob 15.30 seminar o ukrepih proti krizi, ki jih je sprejela dežela Furlani-ja-Julijska krajina. Govoril bo Diego Angelini, ki bo posebno pozornost namenil garancijskim skladom. Za informacije je na razpolago telefonska številka 0481-545912.
Priznanje za Kulturni dom
Kulturni dom Nova Gorica je pred dnevi na slavnostni prireditvi ob 40-letnici delovanja Glasbene mladine Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu prejel priznanje za dolgoletno uspešno programsko organizacijsko sodelovanje in neprecenljiv prispevek pri vzgoji mladih poslušalcev. Iz novogoriškega Kulturnega doma so sporočili, da delij o priznanje z vsemi vrtci in šolami, s katerimi oblikujejo letne programe Glasbene mladine. (nn)
Everest in ostale gore
Alpinistični odsek Planinskega društva Nova Gorica organizira v torek predavanje Andreja Štremflja o prvem, takrat še jugoslovanskem vzponu na najvišjo goro sveta, Mount Everest, leta 1979. Predavanje bo ob 19. uri v gledališki dvorani nove telovadnice na Rejčevi ulici v Novi Gorici. (nn)
Jutri večer samospeva
V	veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica bosta jutri ob 20.15 uri nastopila baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač. Na večeru samospeva bosta predstavila celoten cikel 24 pesmi Zimsko popotovanje (»Die Winterreise« D.911, op 89) Franza Schuberta. (nn)
Delo in cilji prijateljev živali
V	Hotelu Lipa v Šempetru bo jutri ob 17. uri redni občni zbor Društva prijateljev živali Severne Primorske; predsednica Veronika Piccinini bo predstavila delo in cilje društva. (nn)
komigo
Otvoritvena
predstava
razprodana
Jutri ob 20.30 se bo v goriškem Kulturnem domu začela sedma izvedba niza komičnih predstav Ko-migo 2010. Na sporedu bo komedija oz. »smejalna evforija« Špas teatra iz Mengša z naslovom Ženske&mo-ški.com v režiji Borisa Kobala. Predstava odgovarja na vprašanja, kot so na primer »kaj se je spremenilo od časov Adama in Eve v odnosih med moškim in žensko?«, »kaj bi se zgodilo, ko bi vlogo ženske prevzeli moški?« in še »kako bi bilo, ko bi bili moški takšni, kot si jih želijo ženske?«. Komedija je tretji in hkrati zadnji del trilogije o ženskih in moških odnosih, s svojima predhodnicama -5.žensk.com in 5.moških.com - pa je v zadnjih štirih letih privabila v gledališča skupno skoraj 300 tisoč Slovencev na 700 predstavah.
Jutrišnja otvoritvena predstava je že razprodana. Prireditelji gledališkega festivala so letos spet prodali rekordno število abonmajev, kar govori o tem, da je pobuda že zakoreninjena, to pa narekuje organizatorjem, da premislijo projekt, ki bi se lahko dodatno kakovostno okrepil in zaobjel širši teritorij. Naslednja predstava bo 2. februarja, ko bo na odru »Passion de Prescheren«. S to predstavo bo Komigo »proslavil« Prešernov dan oz. Dan slovenske kulture.
sovodnje - Po vaseh priprave na letošnje pustne prireditve
Vozove gradijo, obleke šivajo
Goriški sprevod bo 7. februarja - Za Karnivalovo povorko prijavljenih deset vozov - Sovodenjci se lotevajo barvanja
Sovodenjski pustni voz v gradnji
bumbaca
Pust se bliža z naglimi koraki, zato sta po društvenih dvoranah in v vaških delavnicah v polnem teku šivanje kostumov in gradnja vozov. Prvi letošnji sprevod bo v Gradežu v soboto, 6. februarja, že dan kasneje, in sicer v nedeljo, 7. februarja, pa bodo pustarji prihrumeli v Gorico.
Na goriški sprevod se pripravlja tudi več slovenskih društev, za katere bo po-vorka po korzih Verdi in Italia prava generalka pred pustovanjem Karnivala v So-vodnjah. Slovensko pustno društvo tudi letos prireja tri dni pustnih prireditev. V petek, 12. februarja, bo ples v maskah z dj-em Lovrom in skupino The Legendary Kid Combo. V soboto, 13. februarja, bo koncert skupine Kingston, vrhunec pu-stovanja pa bo v nedeljo, 14. februarja, s sprevodom, ki mu bo sledil ples s skupino The Maff. Niz pustnih prireditev v goriški pokrajini dopolnjujeta še povorka v Romansu, ki bo v nedeljo, 14. februarja, in sprevod po tržiških ulicah, ki bo v torek, 16. februarja.
Na sovodenjskem sprevodu letos pričakujejo deset vozov. Poleg domačinov bodo v Sovodnje z vozom prišli iz Gabrij, Štandreža, Števerjana, Kobarida, Nove Gorice, Šempetra, Šempasa, Proseka in Praprota; ob vozovih bo po Sovodnjah rajalo še pustne skupine, ki naj bi jih bilo nekaj več kot deset. Novost letošnje povor-ke bodo stojnice s pijačo in kemična stranišča, ki jih bodo namestili na treh točkah
povorke, in sicer na začetku, nekje na sredini in ob nogometnem igrišču. Na spletni strani bodo v kratkem objavili shemo s potekom povorke in lokacijami stojnic, stranišč in parkirišč. Seveda bo tudi letos poskrbljeno za ogrevan šotor, pod katerim bodo potekali plesi in nagrajevanje ob zaključku sprevoda.
Ker se bodo sovodenjski pustarji udeležili tudi sprevoda v Gorici, poteka s polno paro gradnja vozu kulturnega društva Sovodnje. Struktura vozu je v glavnem že dograjena, tako da se pravkar začenja barvanje. Sovodenjci, ki jih bo ob vozu okrog petdeset, se bodo udeležili tudi Kraškega pusta na Opčinah in tržiškega sprevoda, seveda pa bodo v nedeljo, 14. februarja, korakali po ulicah svoje vasi. Obhod vseh vaških domačij bodo opravili tudi v ponedeljek, 15. februarja, ko bodo pustno vzdušje ponesli v domala vsako hišo.
Z društva Karnival so sporočili, da je dobro obiskana tudi nova spletna stran, ki so jo uresničili pred koncem lanskega leta. V prihodnjih dneh bodo stran www.karnival.it še dodatno obogatili z novimi fotografijami in informacijami o letošnjem pustovanju, ki ga kot običajno spremlja tudi pustna loterija. Sovodenjsko povorko in ostale sprevode v goriški pokrajini bodo tudi letos promovirali s skupnimi plakati; razobesiti jih nameravajo tudi po novogoriški občini, saj želijo, da bi pustne prireditve imele čezmejni značaj.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 17. januarja 2010 1 1
gorica - SKGZ s slovensko komponento Demokratske stranke
Za konstruktiven dialog in
tržič - Konferenca
Tehnologija in inovacije
proti nepotrebni napetosti ea preporod
Civilna družba in politika potrebujeta interakcijo, manjšinska organiziranost pa reforme ekonomije
Člani pokrajinskega tajništva SKGZ so se v petek srečali s pokrajinskim vodstvom slovenske komponente Demokratske stranke (DS), da bi poglobili nekatera aktualna vprašanja, ki zadevajo goriško in še posebno manjšinsko stvarnost. V uvodnem pozdravu je predsednik SKGZ Livio Semolič čestital Andreju Gergoletu za imenovanje v deželno vodstvo DS, kar pomeni priznanje njemu in nasploh vsej slovenski komponenti. V nadaljevanju je izpostavil potrebo po tesnejši povezavi med vsemi javnimi predstavniki slovenske manjšine. »Napočil je čas konkretnih premikov v smeri reform manjšinske organiziranosti, ki naj bi učinkovito zadostile spremembam in razvoju naše narodnostne skupnosti. To naj bi se kazalo tudi pri sami porazdelitvi sredstev, ki bi morala odražati in nagraditi dejansko učinkovitost naših struktur,« je poudaril Semolič in nadaljeval: »V kratkem bo SKGZ izoblikovala svoja stališča, saj želi prispevati k tvorni dialektiki, od katere si pričakujejo konkretne zaključne sinteze in obveze.«
Andrej Gergolet je poudaril, da je nadvse potrebna interakcija med civilno družbo in strankarsko komponento. Spregovoril je tudi o nekaterih težavah, ki so se nakopičile v zadnjem polletju zaradi zahtevne kongresne dejavnosti in zaradi opravljanja formalnih postopkov, ki se za slovensko komponento sicer še nadaljujejo. Komaj v prihodnjih tednih bodo izbrani člani pokrajinskih in deželnega vodstva komponente, kar bo omogočilo pospešitev dejavnosti in aktivne politične prisotnosti na teritoriju. Vsekakor je goriški del komponente povsem zadovoljen z dosedanjimi rezultati tako na ravni občinskih krožkov v Sovodnjah in Doberdobu kot tudi v sami Gorici. Ojačiti bo treba dejavnost v šte-verjanski občini, kjer računajo na samostojni nastop občinskega krožka.
Goriški občinski svetnik Aleš Wal-tritsch je svoj poseg posvetil problematiki EZTS-ja, okrog katerega je prišlo do nepotrebnih polemik tudi znotraj manjšine. »Ta organ gotovo ne bo v trenutku rešil vseh problemov čezmejnega prostora, gotovo pa lahko predstavlja odskočno desko za sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Seveda je nadvse pomembno dejstvo, da bo uradni sedež v Trgovskem domu, kar bo lahko sprožilo pozitivno dinamiko v udejanjanju zadevnega člena zaščitnega zakona,« je poudaril Waltritsch in ugotavljal, da bi goriška občinska uprava lahko bolje vključila občinski svet v poglobitev tega projekta, žal pa je župan Ettore Romoli do zadnjega zakrival svoje namene in tako onemogočil poglobljeno razpravo.
Deželni predsednik SKGZ Rudi Pav-šič je poudaril, da je imel velika pričakova-
NOVA GORICA
Spet o razpisih in krizi
Na območni zbornici Gospodarske zbornice Slovenije v Novi Gorici bo jutri ob 15. uri posvet za severno-primorske gospodarstvenike o javnih razpisih in protikriznih ukrepih. Poleg predstavnikov ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pod vodstvom ministra Gregorja Golobiča in ministrstva za gospodarstvo, ki jih bo vodila državna sekretarka Darja Radič, bodo sodelovali tudi predstavniki vladne službe za razvoj in evropske zadeve. Posvet bo nadaljevanje niza posvetov, ki so jih na ministrstvih skupaj z območnimi gospodarskimi zbornicami pripravili v začetku leta 2009. Njihov namen je bila seznanitev gospodarstvenikov z načrtovanimi javnimi razpisi s področja spodbujanja tehnološkega razvoja, protikriznimi ukrepi vlade, pa tudi nabor predlogov. Jutrišnji posvet bo priložnost, da kritično preverijo uspeh omenjenih razpisov in ukrepov, gospodarstveniki pa bodo lahko predstavili svoje poglede na možnosti za boljše sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo ter večjo učinkovitost razpisov, ki jih razpisuje država. (nn)
nja do novonastale DS, sicer pa še vedno upa, da se bo sinergija med katoliško in laično le-vosredinsko tradicijo izkazala za učinkovito. To je po njegovem mnenju pomembno tudi za slovensko manjšino, kot je nedvomno tudi pomembno, da prebrodi svojo krizo levica, ki je preveč razdrobljena in zato neučinkovita. Pavšič pričakuje čim bolj korektno sodelovanje z deželnim vodstvom DS, pred katerim so številni izzivi, med katere nedvomno spada tudi odnos s slovensko na-
rodno skupnostjo in samo Slovenijo. Zato po besedah Pavšiča ne koristijo nikomur polemike, ki šibijo predvsem tiste, ki bi morali sooblikovati razvojne strategije za manjšinsko organiziranost. »SKGZ bo še naprej delovala propozitivno in konstruktivno; probleme bo reševala z dialogom, ne pa s konf-liktualnim pristopom,« je poudaril Pavšič.
Prisotni so v celoti podprli tak pristop in se zavzeli za sodelovanje med civilno družbo in politiko. Po njihovem mnenju ra-
vno Gorica lahko v tem trenutku predstavlja primer dobre prakse, pomembno pa je tudi dejstvo, da se je v goriški slovenski komponenti DS izoblikovala čisto nova, mlada skupina, ki lahko vnese v politično udejstvovanje prepotrebno svežino in energijo tudi v oporo javnim upravam. SKGZ je s srečanjem začela niz političnih soočanj, ki bodo zajela v prvi vrsti stranke, kjer je slovenska prisotnost največja, nato pa se bodo nadaljevala še z ostalimi.
Petkovo srečanje na goriškem sedežu SKGZ
bumbaca
wL

gorica - Svetniki bodo glasovali proti občinskemu proračunu
SSk v bran rajonov
V ospredju še EZTS, Trgovski dom in zdravstvo - V Štmavru plazenje zemlje ogroža hiše
Izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti (SSk) v občini Gorica so v ponedeljek zasedali na redni mesečni seji, ki jo je vodil koordinator Bernard Špacapan. V ospredju je bilo ustanavljanje Združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glede tega so zbrani potrdili stališče, ki sta ga v javnosti že zagovarjala pokrajinski predsednik in tajnik stranke, Silvan Primosig in Julijan Čavdek: »SSk podpira ustanavljanje EZTS-ja, saj na tak način upa, da se bo čezmej-no sodelovanje premaknilo z mrtve točke in da bo od tega imel korist ves goriški teritorij na obeh straneh meje.« O predlogu, da bi EZTS imelo sedež v Trgovskem domu, pa pravijo: »SSk temu ne nasprotuje, a potrebni so nekateri količki: SSk zahteva, da se spoštujejo določila o namembnosti Trgovskega doma, kot je zapisano v 19. členu zakona 38/2001 za zaščito Slovencev v Italiji; SSk ne pristaja na spremembo ali na prevod imena Trgovski dom, saj je naziv Trgovski dom že bil potrjen z državnim zakonom 38/2001 in je uporabljen v številnih upravnih deželnih in občinskih aktih; SSk si bo prizadevala, da bo v statutu EZTS-ja prišlo do omembe zakona 38/2001, kar zadeva vsebino 19. člena.«
Sledila je obravnava problematike zdravstva: »Goriško zdravstvo je na udaru pristojnega deželnega odborništva. Obenem ni
gorica - Na Trgu Sv. Hilarija in v Ulici Colobini
Izpraznili parkomata
Nočnih vandalov ni nikakor motila bližina kvesture in sedeža mestnih redarjev
Izpraznjeni
parkomat
na Trgu Sv. Hilarija
bumbaca
V Gorici so v noči s petka na včerajšnji dan izpraznili dva parkomata. Neznanci so se pod krinko noči približali do naprav za plačevanje parkirnine na Trgu Sv. Hilarija in v Ulici Colobini. Čeprav sta parkomata v neposredni bližini kvesture in sedeža mestnih redarjev, so neznanci z izvijačem s silo odprli napravi in iz njiju pobrali približno 250 evrov. Seveda je veliko večja gmotna škoda, ki so jo nepridipravi pustili za sabo. Poškodovana parkomata bodo skušali popraviti z uporabo delov s starih naprav, ki so jih svojčas odstranili in namesto njih po ulicah postavili nove. Popravila se bo podjetje Solari lotilo jutri.
Na poškodovana parkomata so včeraj dopoldne namestili napis v italijanščini, angleščini in slovenščini, ki avtomobiliste opozarja, da naprava ne deluje zaradi okvare. Hkrati v italijanščini pozivajo voznike, da naj parkirnino plačajo v najbližjem parkomatu.
zaslediti učinkovitih potez občinske uprave, da bi ne prišlo do zmanjšanja sedanje ravni zdravstvenih storitev. Izvoljeni upravitelji SSk v občini so tudi mnenja, da je potrebno vključiti v ožji odbor konference županov po enega predstavnika občin Sovod-nje ob Soči in Števerjan, ki bi zastopala potrebe slovenskega prebivalstva na področju zdravstva. To sodi med določila, ki so napisana v 4., 8. in 9. členu zakona 38/2001.«
V nadaljevanju so negativno ocenili občinski proračun, »saj ne prinaša bistvenih novosti, ki bi lahko mesto spravilo iz sedanjega stanja«. Še posebno kritični so do krčenja denarja za rajonske svete, »ki so na tak način dobesedno izničeni. To je velika škoda za celotno mesto, še posebno pa za tiste predele, kjer živijo Slovenci, ki so na rajonske svete posebno navezani in v njih aktivni. Ukinitev rajonskih svetov pa predstavlja tudi znižanje ravni zaščite«. Zato bodo predstavniki SSk v rajonskih svetih volili proti odobritvi proračuna. Izvoljeni predstavniki SSk so tudi opozorili na plazenje zemlje v Štmavru, v neposredni bližini nekaterih hiš, ki močno vznemirja njihove lastnike. Nazadnje so še obsodili mazaško dejanje na Gregorčičevem spomeniku: »Nekateri si očitno prizadevajo, da bi se odnosi med različnimi mestnimi kulturami ne preveč otoplili.«
Enrico Gherghetta
bumbaca
Vlagati je treba v tehnologijo in inovacije, hkrati pa je treba povezati tržiško pristanišče z drugimi logističnimi infrastrukturami in omogočiti turizmu nadaljnji razvoj. Recept za preporod goriške pokrajine so sestavili v Europalace hotelu v Tržiču, kjer je včeraj in v petek potekala gospodarska konferenca z naslovom »Per ri-tornare a crescere« (Za ponovno rast), ki so jo priredili člani Pakta za razvoj v sodelovanju s tržiško občinsko upravo.
»Goriška pokrajina ima velik razvojni potencial. Razpolagamo z najsevernejšim pristaniščem v Jadranskem morju, s prvo nižino, če prihajamo z vzhoda, smo tretja najbolj varna pokrajina v Italiji. To v današnjem obdobju gospodarske krize pa še ni dovolj, saj moramo več vlagati v tehnološki razvoj, izobraževanje in usposabljanje,« je med svojim posegom poudaril pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, po drugi strani pa je tržiški župan Gianfranco Pizzolitto pozval krajevne upravitelje, naj pozabijo na strankarske izkaznice in naj si skupaj prizadevajo za dobrobit goriške pokrajine. Goriški podžupan Guido Pettarin je opozoril, da se bodo kmalu zaključila obdobja dopolnilne blagajne, zato pa bo treba zagotoviti druge oblike socialne pomoči delavcem, ki se bodo znašli v težavah. Pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin je po drugi strani predlagal, naj se v Tržiču odpre sedež deželne finančne družbe Friulia. Pascolin je tudi pojasnil, da je proizvodnja v goriški pokrajini lani upadla za 16 odstotkov, na mobilnosti je bilo 980 delavcev, v dopolnilni blagajni pa 1.066.
V okviru gospodarske konference je včeraj dopoldne potekalo tudi zeleno omizje, ki ga je vodila pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic. O energetskem varčevanju, alternativnih virih energije in o gospodarstvu, ki je prijazno do narave, so se pogovarjali podjetniki Alessandro Ves-covini, Giuseppe Fiannacca in Antonio Fo-novich, pokrajinska svetnika Alessandro Perrone in Giorgio Pacor ter predsednik tržiškega občinskega sveta Alessandro Ghinelli. Sogovorniki so se strinjali, da je treba vlagati v t.i. »green economy« (zeleno gospodarstvo), saj si ni več mogoče zamišljati razvoja brez upoštevanja njegovih učinkov na naravno okolje. Prisotni podjetniki so pri tem ugotavljali, da predstavljajo veliko oviro razni birokratski postopki, saj je za določena dovoljenja za obratovanje treba čakati tudi po tri leta. Javni upravitelji so priznali, da je treba rešiti vozel birokracije, hkrati pa so poudarili, da javne uprave morajo več vlagati v energetsko varčevanje in v izkoriščanje obnovljivih virov energije, kar je posebno poudarila ravno pokrajinska odbornica Mara Černic. Konferenco je sklenila okrogla miza, na kateri so bili prisotni deželni svetniki Roberto Antonaz, Giorgio Brandolin, Franco Brussa, Roberto Marin in Federico Razzini. »Leta 1981 so v Tržiču storili veliko napako, ker so se odrekli turističnemu razvoju, zdaj pa obnavljajo rimske terme,« je med drugim poudaril Brussa, Razzini pa je predlagal ustanovitev nove goriško-tržaške pokrajine, ki bi imela večjo vlogo na deželni ravni. Antonaz je opozoril, da je treba gospodarski krizi kljubovati tudi na krajevni ravni. Po njegovih besedah je treba pomagati samo podjetjem, ki zagotovijo, da ne bodo odpuščala svojih delavcev. Po besedah Brandolina državna vlada bi morala nuditi več pozornosti težavam goriške pokrajine, po mnenju Marina pa so infrastrukture z Goriškega in Tržiškega zelo slabo poznane, zato bi jih treba s pomočjo dežele bolje promovirati.
12
Nedelja, 17. januarja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
Človekoljubne fotografije Valentine Balbi
Devet mesecev je preživela v Zambiji, eni izmed najrevnejših držav v Afriki, kjer se je kot prostovoljka ukvarjala s posvojitvami na daljavo. Med bivanjem je posnela veliko fotografij, izbor le-teh pa je še danes na ogled na sedežu rajonskega sveta v Ločniku (med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18.30). Valentina Balbi je leta 2008 začela sodelovati s fotografskim studiom Bumba-ca, tako da je s fotografskim aparatom obiskala tudi številne prireditve slovenskih društev. Proti koncu leta se je odločila za odhod v Afriko. S pomočjo združenja Papa Giovanni XXIII je decembra leta 2008 odpotovala v Zambijo, kjer se je kmalu lotila tudi fotografiranja, da bi dokumentirala tamkajšnje stanje. Zambija meri 752.000 kvadratnih kilometrov, naseljuje jo 11,5 milijona ljudi, meji pa na Angolo, Namibijo, Zimbabve, Mozambik, Tanzanijo in Kongo. »V Zambiji je velika revščina, ljudje se preživljajo s kmetijstvom in s tem, kar dobijo. Velik problem je AIDS, za katerim je umrla skoraj cela generacija ljudi, ki bi zdaj imeli okrog štirideset let. Zaradi tega je ogromno otrok, ki nimajo družin in niti dedkov in babic, zato pa živijo po cestah,« pravi Balbijeva in pojasnjuje, da je v Zambiji pričakovana življenjska doba ob rojstvu 40 let. Glavni vzrok umrljivosti je AIDS, zaradi katerega umre 43 odstotkov ljudi. Na ločniški razstavi je na ogled trideset fotografij v formatu 30 x 45 centimetrov. V glavnem gre za potrete. Razstava je bila decembra postavljena v Tren-tu, v prihodnjih tednih pa se bo selila še v dve občini goriške pokrajine.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ • ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE
iskrivi smeh, ima ustih vseh
Niz veseloiger ljubiteljskih odrov PROGRAM
DANES, 17. JANUARJA 2010, OB 17. URI Kulturno umetniško društvo -Igralska skupina DREŽNICA	ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 2010, OB 20. URI Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKD HRAST iz Doberdoba
Dario Fo i ŠE TAT NE MORE ! POŠTENO KRASTI j Režija: Marijan Bevk j	VikGrabovšek KAJ SE SKRIVA ZA VELIKIM TREBUHOM? Režija: Mateja Černic in Marta Ferletič
NEDELJA, 24. JANUARJA 2010, OB 17. URI
Slovensko kulturno društvo TABOR z Opčln
Carlo Goldoni
CAMPIELLO
Prevod in režija: Sergej Verč
NEDEUA, 7. FEBRUARJA 2010, OB 17. URI
Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež
Novak Novak
GUGALNIK
Režija: Jože Hrovat
Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel.
H Kam po bencin
Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74
ESSO - Ul. Brass 7/b
ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti
56 km 33+
TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
0481-777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481-410701.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 18.15 -21.15 »Avatar«.
Dvorana 2: 15.45 - 17.40 - 20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«.
Dvorana 3: 16.00 - 21.30 »Il riccio«; 18.00 - 19.50 »Hachiko - A dog's story«.
JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Avatar«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«.
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 -20.30 »Il nastro bianco«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 18.30 -21.30 »Avatar«.
Dvorana 2: 14.40 - 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D).
Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Io, loro e Lara«.
Dvorana 4: 16.00 - 20.00 - 22.00 »Soul Kitchen«; 18.00 »Il mondo dei repli-canti«.
Dvorana 5: 15.15 - 22.00 »Sherlock Holmes«; 17.30 -19.50 »Il riccio«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Avatar«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Io, loro e Lara«.
izletnikom
Še nekaj mest za Maroko in Islandijo
Tudi letos je ponujena priložnost potovanj s Primorskim dnevnikom. Kdor se še ni odločil za izlet v Maroko ali Islandijo, lahko to stori v naslednjih dneh. Vpisovanje za oba izleta se bo namreč nadaljevalo v tržaški poslovalnici agencije First&Last Minute Adriatica.net, v Ulici San Lazzaro 13 v Trstu, vse do zapolnitve mest. Iz agencije so tudi sporočili, da je bil datum odhoda na krožno turo po Islandiji odložen za en teden. To pomeni, da se izletniki ne bodo odpravili na pot 23. junija, temveč 30. junija, vrnitev pa bo 7. julija. Tako direktni let z letališča v Ronkah kot program in cena potovanja ostajajo nespremenjeni; informacije na tel. 040-637025.
Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Soul Kitchen«;
18.00 »Il mondo dei replicanti«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.00 - 22.00 »Il canto delle spose«.
4 Koncerti
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 koncert priznanega dekliškega zbora Carmina Slovenica; informacije in rezervacija vstopnic v jutranjih urah (tel. 0481-531445, in-fo@kclbratuz.org).
MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ ŠTANDREŽA bo nastopil z božičnim koncertom danes, 17. januarja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu.
HU Osmice
Slovenska matica in Goriška Mohorjeva družba
vabita na
PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE
GORIŠKA KNJIGA
pesmi, zgodbe in pričevanja
Izbrala in uredila Lojzka Bratuž
V četrtek, 21. januarja 2010, ob 17. uri
Galerija Ars, Travnik 25, Gorica
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI
sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro.
DNEVI ODPRTIH VRAT za slovenske osnovne šole Oton Zupančič v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, med 8.15 in 9.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Šte-verjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro.
PREDSTAVITVE VZGOJNE PONUDBE
za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 18.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, ob 17.30; Josip Abram v Pevmi v ponedeljek, 25. januarja, ob 15. uri; Alojz Gradnik v Šte-verjanu v torek, 26. januarja, ob 16.30; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek,
I.	februarja, ob 17.30.
SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek,
II.	februarja, ob 17. uri.
DNEVI ODPRTIH VRAT za vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom: v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, med 10.45 in 11.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30; v Krminu v torek, 2. februarja, med 10.30 in 11.30.
PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul.
Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri.
SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole do-berdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
sporoča, da bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16. uri informativno srečanje za starše, ki nameravajo vpisati otroka v prvi letnik slovenskega vrtca v Rom-janu; potekalo bo v prostorih vrtca v Ulici Fratelli Cervi v Ronkah.
H Čestitke
Prejšnjo soboto in nedeljo je na šoli za učitelje smučanja v Kranjski gori z najvišjo oceno opravil izpit za učitelja 2. stopnje MATIJA ROŽIČ. Z Matičkom se veselita nona Ines in nono Sa-verij in mu želita še mnogo uspeha.
□ Obvestila
KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenjski povorki, naj se do sobote, 23. januarja, prijavijo po tel. 338-7956855 (Erika).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 13. februarja, srečanje ob Valentinovem prazniku na turistični kmetiji Na hribu v vasi Slap pri Vipavi. Prijave do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu čim prej sprejemajo Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Dragica V. (tel. 0481-882183), Marija Č. (tel. 0481390697), Rozina F. (tel. 347-1042156), Saverij R. (tel. 0481 390688). Na račun 20 evrov.
SPDG obvešča, da bo društveni sedež v četrtek, 21. januarja, od 19. do 20. ure na razpolago za poravnavo članarine za 2010, posebej članarine PZS. Podobno bo tudi v četrtek, 28. januarja.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici.
B Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, 1200 kv m ca. z - ali tudi brez - odobrenim gradbenim načrtom za dve stanovanji, vsako po 200 kv m ca. prodajam v občini Doberdob; tel. 335-5379810.
daruje Berto Tonkič 150 evrov za društvo krvodajalcev iz Doberdoba in 250 evrov za hospic Via di Natale pri CRO v Avianu.
Pogrebi
JUTRI V PEVMI: 11.15, Valentina (Zdravka) Sfiligoj vd. Klanjšček (z glavnega goriškega pokopališča ob 11.00) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V RONKAH: 14.00, Cira Gargiu-lo por. Frutteto s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve in na pokopališče.
JUTRI V ZDRAVŠČINI: 11.30, Ugo Plett (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Luigi Capelli iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev.
JUTRI V ROMANSU: 11.00, Atene Sartori vd. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Prispevki
Ob priložnosti svojega 70. rojstnega dne
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Zdravka - Valentina Sfiligoj vd. Klanjšček
stara 83 let
Žalostno vest sporočajo
Majda, Neva in Sonja z družinami
Pogreb bo v ponedeljek, 18. januarja, ob 11. uri izpred kapelice glavnega pokopališča v Gorici v cerkev v Pevmo.
Ob izgubi drage mame Zdravke izrekamo Majdi in svojcem iskreno so-žalje
kolegi iz KBcentra
Upravni odbor in osebje
socialnega podjetja Ad formandum
izrekajo Majdi Klanjšček iskreno so-žalje ob izgubi drage mame.
Ob težki izgubi mame Zdravke izrekata iskreno sožalje Sonji, Nevi in Majdi
Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza
Ob boleči izgubi mame Zdravke Sfi-ligoj izrekamo občuteno sožalje prof. Nevi Klanjšček
ravnateljica, učno in neučno osebje liceja Gregorčič - Trubar
Učenci, učno in neučno osebje Večstopenjske šole Doberdob
izražajo iskreno sožalje ravnateljici Sonji Klanjšček ob smrti drage mame.
Ob boleči izgubi drage mame Zdrav-ke sočustvujemo z našo dolgoletno tajnico Sonjo Klanjšček.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica
Draga Sonja,
ob bridki izgubi drage mame izrekamo tebi in vsem sorodnikom občuteno sožalje
kolegi ravnateljev slovenskih šol na Tržaškem
Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje ravnateljici Sonji in družini
vsi pri Združenju staršev osnovne šole in vrtca - Romjan
ZAHVALA
Enrico Zara
Zahvaljujemo se vsem, ki so našega dragega počastili in pospremili na zadnji poti.
Družina

Nedelja, 17. januarja 2010
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
OB DESETLETNICI SMRTI BETTINA CRAXIJA
Prvi socialistični premier, a tudi grobar socialistične stranke
Vojmir Tavčar
Deset let po smrti njegov lik še vedno razdvaja. Po oceni nekaterih je bil samo nedolžna žrtev spolitizi-ranega sodstva, ki so ga za kulisami manevrirali komunisti, po mnenju drugih pa je ostal obtoženec na begu, ki si je poiskal zatočišče v tujini, da ne bi poravnal računov z italijansko pravico in vsekakor eden od simbolov skorumpirane politike. Različna stališča so prišla jasno do izraza v polemikah, ki spremljajo pripravo simpozija ob 10. obletnici smrti socialističnega voditelja Bettina Craxija. Njegovi prijatelji se zavzemajo za rehabilitacijo državnika, ki je vtisnil svoj pečat Italiji osemdesetih let in se zavzemajo, da bi v tej smeri nastopil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, drugi kot na primer voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro predsednika republike svarijo, naj si nikar ne drzne rehabilitirati skorumpiranega politika in obtoženca na begu.
Dvojnost, sončna in senčna stran je v Craxijevem življenju in delu stalno prisotna. Bil je prvi italijanski socialist, ki je postal predsednik vlade in nedvomno tisti voditelj, ki je socialistični stranki zagotovil največjo težo na italijanskem političnem prizorišču, obenem pa tudi tisti, ki je povzročil krizo, razpad in konec te
nastarejše italijanske stranke. To dvojnost je dobro ponazorila tudi dolgoletna politična komentatorka Miriam Mafai, ki je ugotovila, da je Craxi umrl v 19. januarja 2000 v Hamametu, kamor je pribežal v maju 1994, tik pred začetkom procesa, na katerem je bil v odsotnosti obsojen zaradi korupcije. Dokler je bil živ, je bil obtoženec na begu in ko bi se bil vrnil v Italijo, bi ga na letališču pričakali karabinjer-ji in ga odvedli v zapor. Če pa bi njegovo truplo pripeljali v Italijo po njegovi smrti, bi mu priredili slovesen pogreb na državne stroške in z državniškimi častmi.
Deset let po smrti ta dvojnost ni bila zbrisana in to navidez paradoksalno protislovje dobro opisuje Craxijev lik. Ko je bil leta 1976 izvoljen za sekretarja PSI, so bili vsi - predvsem pa tisti, ki so ga predlagali - prepričani, da bo tedaj skoraj nepoznani možakar in Milana samo prehodni voditelj, ki bo krmaril socialistično ladjico, dokler se notranje frakcije ne bodo uskladile in krmilo zaupale bolj izkušenemu in bolj poznanemu voditelju. Toda Craxi je takoj po izvolitvi presenetil vse, saj je z ekipo mladih sodelavcev utrdil svoj položaj v stranki in dal PSI neko vidnost in težo, ki je prej ni imela. Čeprav se po številu glasov zdaleč ni mogla kosati ne s Krščansko demokracijo, ki je bila glavna os vseh italijanskih povojnih vlad, ne s Komunistično
partijo Italije (stranki sta imeli skupaj okoli 70 odstotkov glasov), ki se je pod Ber-linguerjevim vodstvom postopno osamosvajala od Moskve in je sredi sedemdesetih let minulega stoletja začela nekoliko drugačno soočanje s KD.
Kljub izbruhu terorizma, ki je bil eden od simptomov, da je bila Italija sredi sedemdesetih let blokirana družba, v kateri tudi zaradi blokovske delitve sveta in dejstva, da je pripadala zahodnemu bloku, ni bilo nobene resnične alternative vladam, katerih os je bila KD, je strankarski sistem prav zaradi sodelovanja med de-mokristjani in komunisti preživel najhujšo krizo, vendar za celo imobilizma. V tistih razmerah je PSI pod vodstvom Cra-xija dajala vtis neke dinamičnosti, saj je pospešila dialektiko med strankami, vnesla je tekmovalnost tudi v večinsko koalicijo (med KD in PSI) in ne samo med vladnim zaverzništvom in opozicijo.
Craxi, ki je veljal za dobrega pokera-ša in ni imel nobenega manjvrednostnega kompleksa v odnosu do takratnih političnih voditeljev, je dobro izkoristil ta prostor in se uveljavil s svojo vizijo »modernosti«, ki je bila nenavadna zmes povzpetništva in svobodomiselnosti, hedonizma in laično-sti, želje po uveljavitvi in avtonomije. S tem svojim pristopom se nikakor ni mogel ujeti s takratnim komunističnim voditeljem
Enricom Berlinguerjem, ki je bil po značaju in kulturi povsem drugačen človek. Craxi, ki je kot mlad socialist obiskal nekaj vzhodnoevropskih držav in spoznal »udejanjeni socializem«, sicer ni imel velikega zaupanja v italijanske komuniste, ki pa so s svoje strani gledali na Craxija in njegove sodelavce kot na nezanesljive sogovornike, saj, kot trdi Mario Pirani, njihov strateški cilj ni bil socialistična alternativa, ampak kompromis s katoliki.
Iskanje neodvisnost od KPI in neke nove poti je bila jasna že ob njegovih prvih potezah, saj je prav na začetku svoje se-kretarske poti presenetil politično sceno, ki je takrat še debatirala o Berlinguerjevem predlogu zgodovinskega kompromisa, z esejem o Pierru - Josephu Proudhonu, zagovorniku svobodomiselnega socializma in samoupravljanja. Craxijev esej je bil ostra kritika marksizma in leninizma, predvsem pa je bila to zanj priložnost za polemiko s KPI in eden od načinov, da je dodatno poudaril razkorak med italijanskimi socialisti in komunisti.
Med italijanskimi politiki je Craxi najbž prvi dojel, da se v Italiji osemdesetih let uveljavlja potrošniška miselnost in da bo komercialna televizija lahko odigrala pomembno vlogo pri usmerjanju te miselnosti, pa tudi političnih izbir volivcev. Tudi zaradi tega je takrat podprl Silvia Ber-lusconija, kateremu so pretorji iz Turima, Rima in Pescare hoteli zatemniti pretvornike, ker je preveč po svoje tolmačil sodbo ustavnega sodišča, ki je odpravilo monopol RAI in je ustvaril vsedržavno omrežje, čeprav so bile zasebne televizijske postaje dovoljene samo v krajevnem okviru. Craxijeva vlada je takrat z odlokom razveljavila sodbe pretorjev in omogočila Berlusconijevim postajam, da nadaljujejo z oddajanjem (Berlusconi je nato vrnil Cra-xiju uslugo, ko je z dokaj dvomljivo potezo preprečil, da bi zavod IRI prodal Carlu De Benedettiju prehrambeno industrijo, povezano v sigli SME). Posledice takratne odločitve občutimo še danes.
Na ta način si je Craxi pridobil velik vpliv v tistem delu zasebne televizije, ki si je takrat šele utirala pot v italijanski družbi. Socialistični voditelj je pred drugimi spoznal, kako pomembno je vplivati na medije, prav tako je tudi dojel, kolikšen pomen ima še zlasti za stranko, kot je bila PSI, ki ji ni bilo usojeno postati večinska, nadzorovati tok finančnih sredstev. Ko je leta 1983 postal predsednik vlade, Craxi v palaci Chigi ni kot njegov predhodnik in učitelj Pietro Nenni iskal sobe z vzvodi oblasti, ampak je skušal obvladati finančni tok. Že sekretar KD Ciriaco De Mita je pred njim poudaril, da je dolžnost državnih podjetij in bank prispevati k izdatkom politike, Craxi pa je paleto tistih, ki naj bi financirali politiko, razširil na vsa podjetja, ki so opravljala javna dela.
Giorgio Ruffolo je zapisal, da je Craxi z govorom v parlamentu, ki je upravičeno močno odmeval v javnosti, poudaril, da so bile vse stranke deležne protizakonitih finančnih podpor in nihče od tistih, ki so takrat sedeli v parlamentu, ni imel s tega vidika povsem čistih rok. Njegov cilj je bil uveljaviti tezo, da če so vsi krivi ni dejansko nihče kriv, kar je bilo s pravnega vidika nevzdržno. Kot poudarja Ruf-folo pa Craxi tudi ni zgolj pasivno sprejemal tisto ilegalno podporo, ampak je bil eden od organizatorjev sistema, dovolil je, da je ob njem zrasel krog oboževalcev, ki so imeli zelo malo zaslug, zato pa veliko potreb in velik apetit.
Craxijeva dvojnost je prišla do izraza tudi v odnosu do terorizma. Še 1977. leta so nekateri socialisti imeli stike s političnim ekstremizmom in takratno autono-mijo, leto potem pa je bila PSI edina italijanska stranka, ki je bila pripravljena na pogajanja z rdečimi brigadisti, da bi rešila Alda Mora. Tudi to je bila poteza, ki je socialistom zagotovila vidnost. Podobno je Craxi ravnal tudi v zunanji politiki, ko je skušal prepričati ZDA, da je najbrž boljši zaveznik kot demokristjani. Ameriški državni sekretar Zbigniew Brzezinski je prepričan, da Italija ne bi bila namestila v oporišču pri siciljskem Comisu raket tipa per-
hing in cruise, če se Craxi ne bi tako odločno zavzel za to. Nekaj let potem pa je s «krizo pri Sigonelli» skoraj povzročil oborožen spopad med karabinjerji in pripadniki ameriške Delta Force, ki so hoteli na Siciliji aretirati palestinske teroriste, ki so ugrabili potniško ladjo Achille Lauro. Pozneje je baje tudi preprečil ZDA obračun z libijskim voditeljem Moamerom Gadafi-jem, ki je takrat financiral vrsto terorističnih organizacij v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Kaže, da je prav Craxi obvestil Ga-dafija, da ZDA pripravljalo letalski napad proti njemu in mu tako omogočil, da se pravočasno umakne v varnejše zatočišče.
V	navajanju teh protislovnih Craxi-jevih aspektov tudi ni mogoče mimo njegove tržaške politike. Čeprav je nastopal kot zagovornik svobodomiselnosti, odprtosti in modernizacije, se je v Trstu povezal z najbolj nazadnjaško in nesvobodomiselno silo, Listo za Trst. Glasovi, ki jih je tako pridobil, so bili očitno pomembnejši od pre-močrtnosti. Prav zaradi povezave z Listo za Trst je Craxi v svojih tržaških nastopih izpostavljal italijansko trobojnico. Priznati je treba, da je ob eni od teh priložnosti z novinarskega deontološkega vidika povsem odpovedal tudi Primorski dnevnik, ki je svojim bralcem tako izrazito izpostavljanje trobojnice sramežljivo prikril v upanju, da ne bo zaostril njihovega kritičnega odnosa do socialistov.
Kljub tem in še drugim protislovjem je bil Bettino Craxi v osemdesetih in začetku devetdesetih let ena od najmarkant-nejših političnih osebnosti na italijanski politični sceni. Od objave eseja o Proudhonu, je bil njegov najambicioznejši politični cilj uveljavitev avtonomije socialistov. Nekateri strankini člani in somišljeniki so njegov napor, da se PSI otrese podrenosti komunistom, prepričano podprli, v upanju, da bo po zgledu francoskega voditelja Francoisa Mitterranda to lahko osnova za oblikovanje neke levičarske politične alternative tudi v Italiji. Morda je v srcu neko tako perspektivo gojil tudi Craxi, vendar ni imel poguma, da bi za ta cilj zaigral vse za vse. Odlična priložnost za tak zasuk je bil razkroj Sovjetske zveze, vendar se takrat socialistični voditelj ni znal izviti iz povezave z Andreottijem in Forlanijem (poznana je bila kot CAF). Ta je sicer zagotavljala oblast, vendar je peljala v negibnost, bila je gluha za domače in mednarodne novosti, skratka jamčila je životarjenje, vendar ni dajala nobene perspektive, ampak je s svojo politiko samo še večala državni dolg in duši-la ekonomijo. Naj v tem okviru spomnim, da tudi Craxi ni bil zelo uspešen v sanaciji gospodarstva, Njegova vlada je bila uspešna v boju proti inflaciji, saj jo je z 10,8 odstotne stopnje znišala na 4,7, nekoliko je znižala tudi letni bilančni primanjkljaj s 14,3 na 11,6 odstotka BDP. Kljub temu pa je državni dolg skokovito narasel od 73 na 92 odstotkov BDP, v letih vlade CAF pa nato presegel mejo 100 odstotkov.
V	prepričanju, da bo ostal v sedlu, si Craxi v začetku devetdesetih let ni upal tvegati, ni hotel zaigrati vse za vse in sprejeti zgodovinski izziv, ki ga je ponujala kriza realnega komunizma. Dokaz o tem je tudi njegov odnos do referenduma o volilnem zakonu, s katerim je najbolj odprti del javnega mnenja zahteval odločilen signal o korenitih spremembah. Socialistični voditelj se s tem izzivom ni hotel spoprijeti. Volivce je pozval, naj ne gredo na volišča, ampak na kopanje, v odgovor pa je dobil politično zaušnico, ker je bil referendum sklepčen in zakon spremenjen. Tista njegova odločitev pa je bila, kot pravi Ruffolo, dramatičen dokaz o njegovem političnem zatonu.
Kot je ljudi razdvajal med življenjem, tako jih Craxi tudi po smrti. K temu pa je v precejšnji meri prispeval predsednik vlade Berlusconi, ki je izkoristil Craxijev lik za svojo bitko proti sodnikom, ki so ga preiskovali in so mu hoteli soditi. V tej bitki je bil Berlusconi nedvomno veliko spretnejši od svojega nekdanjega zaščitnika, vendar je tudi otežil objektiv-nejši odnos do zgodovinskega lika socialističnega voditelja, ker se zdi nevarnost zlorabljanja stalno na preži.
14
Nedelja, 17. januarja 2010
NEDELJSKE TEME	/
OD LOVA NA ČAROVNICE DO SPOMINA NA NACISTIČNI TEROR
Z	v •	v	•
nočnim čuvajem po mestu miru
Bojan Brezigar
me mi je Kaiser.« Tako se predstavi mož, ki govori v zelo lepi Vv angleščini, s komaj zaznavnim ameriškim naglasom (»Študiral sem v Ameriki,« bo kasneje povedal kot v opravičilo.) Po poklicu je profesor angleščine, v prostem času pa opravlja delo nočnega čuvaja. Tu, v Osnabrucku.
No, ne bodimo smešni, vse je samo fikcija, ampak mož je res enkraten. Oblečen je v temno sivo haljo, čez odet v črno
po mestu vsako noč, gor in dol po cesti, in pazim na večnega sovražnika, ogenj. Odkar je leta 1631 požar uničil večji del mesta - zgorelo je 200 hiš -, so v Osna-brucku uvedli to službo in potem so dve stoletji in pol čuvaji vsako noč hodili po mestu z lanterno v roki in pazili, da kje ni izbruhnil požar. Če se je ob 10. uri zvečer kje še kadilo iz dimnika, so trkali na vrata, dokler niso zbudili ljudi in vstopili v hišo ter sami preverili, da je vse varno. Takrat so imeli ljudje v glavnem ognjišča in
pelerino, na glavi nosi klobuk z velikimi črnimi krajci, tak kakršnega naj bi imele čarovnice (in ženske, ki opravljajo ta poklic, so na las podobne čarovnicam iz naših pravljic), v eni roki nosi lanterno, v drugi srednjeveško orožje. Le očala na vrvici ga postavljajo v čas, ki ne ustreza njegovim oblačilom.
»Ta poklic opravljam že 250 let,« resno pojasnjuje Kaiser. »Že 250 let hodim
vsaka iskra je lahko zanetila požar, zato je veljalo pravilo, da morajo prebivalci pogasiti ogenj preden gredo spat.
Kaiser nas pričaka v mestni hiši; tu se namreč začne njegov nočni obhod.
Mestna hiša v Osnabrücku je poslopje evropskega zgodovinskega pomena. Tu so evropski vladarji 15. maja 1648 podpisali Westfalski mir, s katerim se je končala tridesetletna vojna. Osnabrück,
in z njim vsa spodnja Saška, je doživel močno protireformacijo, čeprav so v tem mestu, v nasprotju s sosednjim Münstrom, ki je s protireformacijo postal izrazito katoliško mesto, katoličani in protestanti živeli skupaj. V času pogajanj za dosego Westfalskega miru je bil tako Osnabrück razglašen za nevtralno mesto; boji so bili tu prepovedani, kar je bilo za prebivalce zelo dobrodošlo. V mestu sta bili namreč dve katoliški in dve protestantski cerkvi, mestna oblast je bila večinoma protestantska, ljudstvo pa razdeljeno na pol. Mesto se je ponašalo s starko krščansko tradicijo, saj ga je leta 780 ustanovil Karel veliki in tu je bil eden prvih škofijskih sedežev v celotni regiji. Leta 804 je Karel Veliki v tem mestu ustanovil prvo nemško gimnazijo, leta 889 je kralj Arnulf koroški mestu podelil pravico kovanja denarja, leta 1157 pa je cesar Frederik Barbarossa Osnabrücku dovolil zgraditi obzidje, katerega ostanki stojijo še danes. Mesto s tako bogato zgodovino pa je v 16. stoletju doživljalo veliko travmo razhajanj med protestanti in katoličani: izbira tega mesta za mirovna pogajanja, ki veljajo za prva prava diplomatska pogajanja v zgodovini človeštva, je bila torej nadvse dobrodošla, saj je od Osnabrücka zaradi razglasitve nevtralnosti oddaljila grozote, ki jih je tridesetletna vojna prinašala v Evropo.
Sicer pa je trditev, da je bila tridesetletna vojna samo verski spopad med protestanti in katoličani, zagotovo pretirano poenostavljanje kompleksnosti tistega časa. Tudi v tridesetletni vojni so se vladarji povezovali glede na interese in vera ni bila vselej odločilna. Res pa je, da je tridesetletna vojna izbruhnila prav zaradi sporov med protestanti in katoličani. Augsburški mir, ki ga je cesar svetega rimskega cesarstva Karel V. sklenil leta 1555 z zvezo protestantskih knezov, je namreč prepuščal vladarju nalogo, da določa, kateri veri bodo sledili njihovi podložniki. Načelo cuius regio, eius religio je bilo po-
vod za napetosti, spore in vojne. Bili smo v času protireformacije, v času triden-tinskega koncila, na katerem je katoliška cerkev sprejela reforme z namenom, da bo bolje kljubovala protestantizmu, torej v zelo napetem obdobju, ta napetost pa je kaj kmalu pripeljala do tridesetletne vojne, ene najbolj uničujočih v evropski zgodovini. Žrtve so poleg orožja terjale tudi lakota in epidemije, na območju sedanje Nemčije, kjer je ta vojna divjala najhuje, pa je terjala življenje od 15 do 30 odstotkov vsega prebivalstva. Skratka, velika katastrofa za Evropo. V vojno je bilo vpletenih skupno 17 držav, od Švedske in Rusije do Španije in Francije, kar tudi kaže na razsežnost spopadov: zajeli so dejansko vso Evropo.
V Osnabrücku je bil sklep o premirju pravo odrešenje. Še večje odrešenje so bile postavke Westfalskega miru, ki je prvič v zgodovini nakazal sožitje dveh neodvisnih verskih sistemov; ohranil je sicer okrnjeno cesarstvo (brez Švice in Nizozemske, ki sta se odcepili in Al-zacije, ki jo je zasedla Francija), vendar je zagotovil versko svobodo, ki je bila omejena na katoličane in protestante, obenem pa je nakazal pot v sekularno državo.
Mestna hiša, na pročelju katere stoji kip Karla Velikega, je še danes namenjena spominu na ta dogodek. Takoj ob vhodu je velika dvorana s portreti vseh udeležencev takratne konference. Ob stenah so klopi s sedeži za udeležence, v sredini danes samo manjša miza s spominsko knjigo. Tu so tekla pogajanja in tu je bil sklenjen sporazum.
Osnabrück se razglaša za mesto miru. Tako piše na tabli ob vhodu v mesto in beseda Friede (mir) je prisotna vsepovsod. Tudi na kljuki vrat mestne hiše, ki je postala celo neformalni simbol mesta. Kljuka je sicer lepo oblikovana, na njej sedi golobček, napis Friede 1648 pa opozarja na pomemben dogodek. Povsod po mestu so oznake, ki spominjajo na mir; značilni so kipi, nekakšne maske na drogovih, ki z nekaj besedami ali enostavnimi gesli opozarjajo na pomen miru. Vse, kar se dogaja v Osnabrücku, bi lahko povezali prav z mirom. Tudi nekatere ljudi, ki so tu živeli.
Srednjeveška podoba mesta je tu še vedno prisotna. Sicer je mesto v veliki meri obnovljeno, kajti bombardiranja v drugi svetovni vojni so povzročila veliko škode, vendar v ozkih ulicah še vedno dihaš staro mesto. Naš Kaiser je tu doma. Vodi nas po ulicah, s sulico v roki, medtem ko je lanterno oddal kar nam. Na tri obiskovalce ena lanterna, to je nekakšen standard. Ne daje veliko svetlobe, zagotovo pa ustvarja vzdušje. Nekatere hiše so kamnite, druge so obdane s tramovi, tipična gradnja Spodnje Saške, pa tudi Al-zacije in še nekaterih regij. »Te hiše ne sodijo sem,« razlaga Kaiser. »Bile so zgrajene kasneje, ali pa so jih prenesli v mesto iz kakega drugega kraja.« Kajti za Osnabrück so značilne kamnite gradnje, tiste, ki so poslopje varovale pred požarom. V mestu so se ljudje ukvarjali predvsem s tekstilom, kleti so uporabljali za skladišča. Zato so kleti visoke, okna imajo na
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 17. januarja 2010
15
Na slikah: Pod naslovom mestna hiša. V sredini katoliška stolnica sv. Petra in desno eden od spomenikov miru. Spodaj od leve kljuka na vratih mestne hiše, nočni čuvaj in razstava v muzeju Remarqua.
ulico, do pritličja pa imaš kakih 5 stopinj. Tako so bile kleti razsvetljene in ni bilo treba uporabljati svetilk. »To je bilo poceni, ker so bile sveče pač drage, obenem pa je bilo zelo varno, ker so svetilke vedno nevarne. Skloniš se, pa ti svetilka pade na tla in blago v hipu zagori,« pravi naš nočni čuvaj, ki se je prav vživel v svojo srednjeveško vlogo in nas na vsakem vogalu svari pred požarom.
Vstopimo v kamnito hišo in spustimo se nekaj stopnic navzdol v klet. Strop je kamnit, en sam velik obok: tudi to je protipožarna gradnja: če je izbruhnil požar v kleti, plemeni niso zajeli tudi gornjega nadstropja, če je zagorelo zgoraj v kuhinji, je ostala klet varna. Ogenj je bil očitno zelo velika nevarnost za Osnabrück in njegovo prebivalstvo: vse zgradbe v mestu so bile po velikem požaru v 17. stoletju grajene protipožarno.
Pa še nekaj je vredno povedati: kleti so povezane s stanovanjem; gre običajno za ozko stopnišče, ki je omogočalo prehod, ne da bi morali domačini iz hiše. V Osnabrücku namreč zelo pogosto dežuje. Meščani vedo šaljivo povedati, da v tem mestu velja rek: »Dež je toplejši, kar pomeni, da je že poletje«. No, v dveh dneh mojega obiska ni deževalo, kadar sem hodil po mestu; imel sem srečo, da je deževalo samo, kadar sem bil na zaprtem... Zato je bila »pokrita« povezava s kletjo nadvse pomembna, saj so v kleti v glavnem hranili tekstil; za blago pa ni dobro, če se preveč moči.
Vrata v obzidju se imenujejo Waterloo. Odprli so jih leta 1815 v spomin na domačine, ki so padli v bitki proti Napoleonu. Takoj za vrati, onstran ceste, je muzej slikarja Felixa Nussbauma, nesrečnega umetnika judovske družine iz Osnabrücka, kjer se je rodil decembra 1904. Leta 1937 se je pred nacizmom zatekel v Belgijo, leta 1940 pa so ga Belgijci internirali, češ da je kot nemški državljan sumljiv. Prosil je za premestitev v Nemčijo, vendar je med potjo pobegnil in se do leta 1944 skrival na nekem podstrešju, kjer so na našli Nemci in poslali v Auschwitz. V tem taborišču je umrl. Holokavst je terjal življenja vseh njegovih bližjih sorodnikov. Nussbaum je v času pred aretacijo slikal predvsem vojne grozot, zelo znan pa je njegov avtoportret z našito rumeno zvezodo na jopiču in judovsko izkaznico v roki.
Muzej Nussbauma je narisal znani arhitekt Daniel Libeskind, poljski Jud, ki je med drugim projektiral tudi judovski muzej v Berlinu, njegov načrt pa je tudi zmagal na razpisu za novi World trade center v New Yorku. Poševne črte arhitekture muzeja v Osnabrücku in pa uporaba različnih materialov so značilnosti vsega Libeskindovega dela.
V času, ko sem obiskal Osnabrück, je bila v Nussbaumovem muzeju razstava judovskih slikarjev v času modernizma, v cerkvi svete Katerine je bila razstava o taboriščih Majdanek in Auschwitz, na posodo iz muzeja Yad Vashem v Jeruzalemu, v hiši Ericha Marie Remarqua je bila razstava o žrtvah koncentracijskih taborišč. V Nemčiji je ta tema vseskozi prisotna.
O tem se pogovarjam s Henrikom Krönerjem, dolgoletnim generalnim sekretarjem Evropskega gibanja, Nizozemcem, ki je dolga leta preživel v Luk-semburgu, sedaj pa živi v Bruslju. Skupaj ugotavljava, da mladim v Nemčiji ta spomin ne pomeni veliko; to je že tretja generacija po koncu vojne, grozot ni doživela, tudi njihovi starši jih niso, vse ostaja torej pri spominih dedov. Njim druga svetovna vojna pomeni to, kar naši generaciji pomeni prva svetovna
Kaiser nas ob obzidju, mimo vrat, ki nosijo ime po Waterlooju, vodi do stolpa. »To je najbolj žalosten kraj v tem mestu,« pravi. Gre dejansko za stražni stolp, ki je bil obenem tudi zapor. Vstopimo v temen okrogel prostor, v sredini je okroglo steklo, ki prekriva luknjo v podu. Okroglo, s približno enometrskim premerom. Nekoč je bila tu luknja.
Stolp so uporabljali nočni čuvaji za počitek. Njihovi obhodi po starem mestu so bili dolgi, hodili so od mraka do zore in pozimi je bilo to zelo dolgo. Včasih so si morali odpočiti in temu je služil stolp. Osnabrück je imel sicer obzidje, vendar je bilo dokaj nekoristno. Mesto so takrat obdajala močvirnata zemljišča, ki so bila zelo neprimerna za obleganje; tako so obzidje in stražne stolpe uporabljali tudi za počitek nočnih čuvajev. Razen...
Da, razen v času lova na čarovnice. Vedeti je treba, da je bil Osnabrück
v sredini stolpa takrat ni bila prekrita s steklom, bila je globoka več kot dva metra, na dnu pa so bile nasajene sulice s konico navzgor. Padec v luknjo je pomenil gotovo smrt. Visoko na stropu, prav na sredini luknje, je viselo nekaj hrane in pijače. Običajno je bila to dišeča hrana. Človek, ki že tri dni ni jedel, je bil pripravljen marsikaj tvegati, da poišče malo hrane. Pripravljen je bil skočiti in seči po hrani, vendar je ob tem padel v luknjo in se zapisal smrti. To je bil nabolj žalosten kraj v Osnabrücku, mestu lova na čarovnice. In Kaiser vse to živo pripoveduje, kot bi se dogajalo še včeraj in ne pred več stoletji..
Vse pozivanje k miru, opozarjanje na mir, ima torej svoje korenine zelo daleč v zgodovini. Ne gre samo za West-falski mir, gre za celovito podobo strpnosti in odprtosti, ki jo daje Osnabrück bližnji in bolj oddaljeni okolici. Tu je kar nekaj institucij, ki se ukvarjajo z vprašanji miru in sožitja, na univerzi je poseben institut za migracije, v starem poslopju nasproti gradu ima sedež nemška fundacija za mir. In potem je tu mirovni center Ericha Marie Remarqua, pisatelja, ki se je rodil 22. junija 1898 prav v Osnabrücku, sin knji-govezca Remarka. Prva svetovna vojna, v kateri je bil ranjen, je globoko zarezala v njegovega duha in iz te zareze je nastal njegov najbolj poznan roman Na zahodu nič novega, objavljen najprej kot feljton in nato v knjigi, ki je pisatelju prinesla slavo in veliko denarja, saj je bila prevedena v več kot 50 jezikov. Prinesla pa mu je sovraštvo nacističnih krogov, ki niso soglašali z mirovniškim tonom in z odporom proti vojni, ki ju je izžarevala knjiga. Zato se je umaknil najprej v Italijo, ko so mu odvzeli nemško državljanstvo pa 1939. leta v ZDA. V Nemčiji so ga obtoževali, da je njegovo pravo ime Kramer in da je Jud, s čimer so ga diskreditirali v javnosti. Aretirali so njegovo sestro Elfriede Scholtz in jo leta 1943 usmrtili, češ da je kovala zaroto proti režimu. Predsednik sodišča, ki ji je sodil, je med drugim dejal: »Vaš brat nam je zbežal, vi pa nam ne boste.« V centru, ki je danes na
vojna. Premočno vztrajanje na tej temi jih verjetno od nje odvrača.
Gre samo za razmišljanje, vendar se to vsiljuje, če v času, ki ni povezan z nobeno posebno okroglo obletnico, v majhnem mestu, ki ima komaj nekaj več kot 150.000 prebivalcev, kar trije dogodki spominjajo na tisti čas. Ampak vse to je seveda povezano z mirom, ki je vodilna nit vsega, kar se dogaja v Osnabrucku.
nekakšna prestolnica lova na čarovnice. Od srede 16. stoletja do leta 1639 so namreč usmrtili 276 žensk in dva moška zaradi čarovništva; večino so žive zažgali na grmadi.
Lov na čarovnice je bil nekaj posebnega. Začel se je s prijetjem, aretacijo, bi rekli danes. Nato so osumljence zaprli v stražni stolp. Najmanj tri dni so jih pustili brez hrane in pijače. Luknja
glavnem trgu v Osnabrucku poimenovan po njem, je stalna razstava njegovih del in fotografsko gradivo njegovega življenja, v njem je tudi mirovni institut, mestna uprava pa vsako drugo leto podeljuje nagrado za mir, ki nosi ime po pisatelju. Med drugimi jo je pred leti prejel tudi takratni župan Palerma Leoluca Orlando. Mimogrede, na razstavi izvemo, da je Remarque leta 1936
obiskal Lovran in Opatijo, leto kasneje pa Šentjakob v Rožu.
In tako smo se vrnili na glavni trg. Po nočnem obhodu mesta odložimo lanterne in Kaiser nam ponudi še zadnjo poslastico, nočni vzpon na zvonik protestantske cerkve, ki je posvečena Mariji - dokaj nenavadno za protestantsko cerkev. 192 stopnic je do vrha, ozkih in neprijetnih, ampak nekako že gre. Zgoraj zebe in piha, razgled bi bil podnevi čudovit, zvečer pa ni nič posebnega. Mesta ne vidimo veliko, čutimo pa, da je tam nekje spodaj. Le pred nami sta rahlo osvetljena zvonika katoliške cerkve sv. Petra, stolnice iz 13. stoletja. Zanimivo je, da sta si zvonika različna, sicer sta enako visoka, vendar je eden, zahodni, tanjši, drugi, vzhodni pa debelejši. In prav na vrhu zvonika je železno kolo in nad kolesom križ. To kolo je uradni simbol mesta, najdemo ga na mestnem grbu, pa tudi na kljuki mestne hiše, one, se spominjate, z golobom in napisom Friede 1648. Najdemo ga tudi ob cerkvi, kjer to kolo predstavlja spomenik. To je originalno kolo, ki je padlo z zvonika med bombardiranjem 13. septembra 1944. Križ se je zlomil, kolo pa je ostalo in še danes stoji tam, kamor je padlo. V spomin in v opomin.
Tu se naš obisk konča. Kaiser se poslovi in za konec nam svetuje pivnico, takoj za vogalom. Po tem mrzlem nočnem sprehodu se bo okrepčilo prav prileglo. In že smo v realnem svetu, med mladino in sredi vrveža, daleč od srednjeveške more, od spomina na Westfalski mir in od razmišljanja o tem, kar je bilo in se ne sme več ponoviti. Tukaj, v pivnici, sva z Kronerjem edina, ki o tem razmišljava.
16
Nedelja, 17. januarja 2010
NEDELJSKE TEME
/
Na slikah: spodaj levo manifestacija v Bilbau v podporo Egunkariji; desno: Joan Blanch; spodaj desno ukinjeni irski tednik
Foinse.
V MADRIDU NADALJEVANJE PROCESA ZARADI ZAPRTJA EGUNKARIE
Priznanje, da je lahko prišlo do ekscesov v pravni državi...
Na posebnem španskem sodišču v Madridu se je v torek nadaljevala sodna obravnava proti nekdanjim članom vodstva baskovskega dnevnika Egunkaria, ki so ga leta 2003 španske oblasti ukinile, voditelje dnevnika pa aretirale pod obtožbo sodelovanja z baskovsko organizacijo ETA. Na zatožni klopi sedijo Joan Mari Tor-realdai, Txema Auzmendi, Martxelo Otamendi, Xabier Oleaga in Inaki Uria. Vsi so obtoženi, da pripadajo organizaciji ETA.
Na torkovi obravnavi so pričali trije nekdanji pripadniki organizacije ETA in sicer Jose Luis Alvarez Santa-cristina »Txelis«, Jose Mari Dorron-soro in Carmen Gisasola. Policija je zatrjevala, da so imeli vsi trije ob aretaciji dokumente, ki naj bi pripadali Egunkariji. Trojica pa je odločno zanikala kakršnokoli povezavo med organizacijo ETA in dnevnikom Egun-karia. Dorronsoro je dejal, da na sejah organizacije ETA niso nikoli govorili o baskovskem dnevniku, Gisasola pa je zatrdil, da v času, ko je pripadal organizaciji ETA, niso nikoli govorili o ustanavljanju baskovskega dnevnika. Vsa obtožnica pa temelji na predpostavki, da je organizacija ETA podpirala in skrivaj financirala dnevnik Egunkaria ter s tem pogojevala tudi
njegovo vsebino.
Pred pričanjem treh bivših pripadnikov organizacije ETA je sodišče zaslišalo več pripadnikov guardie civil, ki so sodelovali pri aretacijah in zaslišanjih. Sodnik Juan del Olmo je odredil zaprtje dnevnika Egunkaria v februarju leta 2003 in vodstvo časnika obtožil stikov z organizacijo ETA. Vendar pripadniki guardie civil o tem tudi na torkovem zasedanju niso predstavili prav nobenega dokaza. Eden izmed njih je celo dejal, da je bil prepričan, da je bila zadeva arhivirana. Na vprašanja v zvezi s slavim ravnanjem in mučenjem obtožencev v zaporu pa so pripadniki guardie civil dejali, da so zapornike obravnavali »normalno«.
Obtoženi Joan Maria Torrealdai je po torkovi sodni obravnavi dejal, da je sedaj še bolj jasno, da so vsi obtoženci nedolžni in da je bil Egunkaria povsem neodvisen časopis.
Proces se bo nadaljeval 27. januarja.
Sicer pa so obtoženci tokrat bolj samozavestno in pogumno stopili pred sodnike, saj jih je ohrabrila velika manifestacija v podporo dnevniku, ki se je odvijala 19, decembra v Bilbau in katere se je udeležilo več tisoč ljudi.
Demonstracije pa niso potekale samo v baskovski deželi. Tudi v Ma-
dridu in v Zaragozi se je istočasno z manifestacijo v Bilbau zbralo v središčnih ulicah večje število ljudi, ki so vzklikali gesla v podporo dnevniku Egunkaria in solidarnosti s peterico obtožencev. V Barceloni pa je solidarnostna manifestacija potekala 15. decembra, torej na dan, ko se je v Madridu začela sodna obravnava.
V	Madridun se je skupina, ki je osnovala »platformo solidarnosti« zbrala na središčni Puerta del Sol. Prišlo ni veliko ljudi, ker so oblasti prepovedale manifestacijo in bi ob številčnosti ljudi razgnale, zato so številni ljudje prisostvovali na velikem trgu iz primerne razdalje. Vlada pa je manifestacijo prepovedala, češ da so njeni cilji protizakoniti in bi lahko prišlo do motnje javnega miru.
V	središču Zaragoze, na Plaza de Espana, pa se je zbralo kakih 150 ljudi, ki so z velikim transparentom izkazali solidarnost z obtoženci. Na transparentu je pisalo, da časnikov ni mogoče zapirati. Poleg tega so udeleženci med prebivalstvom delili lističe, na katerih je bil opisan primer Egun-karie, glasno pa so prebrali izjavo v podporo tega dnevnika. Mimoidoči so dogodku sledili z velikim zanimanjem in izkazalo se je, kako malo vedo ljudje v Španiji o tem primeru. Sicer pa so v Zaragozi že napovedali druge pobude v podporo Egunkariji, ki bodo potekale v prihodnjih dneh.
V	Barceloni pa je manifestacija potekala na Plaza Sant Jaume; tam se je zbralo kakih 150 ljudi, ki so protestirali »proti zakonu molka in proti procesu Egunkariji«. Tudi v Barceloni so za januar napovedalo nove pobude; med drugim bodo predlagali katalonskemu parlamentu in novinarski zbornici, naj podpreta Egunkario, kot sta to naredila takoj po zaprtju leta 2003.
Zanimivo je, da se je v baskovski deželi oglasila tudi socialistična stranka, ki je po zadnjih volitvah v sodelovanju z ljudsko stranko oblikovala baskovsko vlado. Glasnik te stran-keJose Antonio pastor je ocenil, da je lahko »prišlo do napake v pravni državi«. Ker se proces odvija s tolikšno zamudo, ocenil pa je, da ne kaže, da bi zadevo politično obarvali, ker nihče ni hotel napadati baskovskega ljudstva in prav tako ne baskovskega jezika. To je po njegovi oceni popolnoma jasno. Pastor, ki je o tem vprašanjem govoril na baskovskem radiu, je dejal: »Mislim, da je prišlo do napake v pravni državi. Ne more se zgoditi, da se sodba, ki naj bi prinesla pravico, ne more odvijati sedem let kasneje, kajti na ta način ne prinaša pravice; to je treba priznati.« Vsekakor pa po njegovi oceni dejstvo, da je tožilstvo predlagalo arhiviranje tega primera, kaže, da ima pravna država mehanizme, s katerimi lahko popravlja svoje napake. »To je dokaz, da kljub vsemu, kar nekateri mislijo, v pravni državi lahko obstajajo ekscesi in lahko pride do napak, vendar ima država mehanizme, da te napake popravi,« je še dejal in dodal, da obstajajo tudi mehanizmi za popravo morebitnih krivic in povračilo škode.
Nekdanji predstavnik katalonskih socialistov se izreka za neodvisnost
Eden najvidnejših predstavnikov stare generacije katalonskih socialistov, nekdanji župan Badalone, 72 let star Joan Blanch, se je jasno in odločno zavzel za neodvisnost Katalonije. Blanch, ki sam o sebi pravi, da je mešanec, ker je sin katalonskega očeta in galicijske matere, ter je pomemben predstavnik katalonskega delavskega gibanja, je svoje prepričanje o pravilnosti opredelitve za neodvisnost, ki jo je utemeljil s socialističnega zornega kota, obrazložil v intervjuju za katalonski spletni portal Vilaweb: »Le kdo drugi bi užival ugodnosti od samostojnosti Katalonije, če ne delavsko ljudstvo. Veliko malih ljudi socializma je prepričanih v to in podpira načrt osamosvojitve; vodstvo katalonske socialistične stranke dela veliko napako, saj vedo, kako jih je Španija obravnavala.«
Blanch Španijo ocenjuje kot ideološko stvaritev zagovornikov kastiljšči-ne in je prepričan, da je nesmiselno upati v možnost, da bi Španijo reformirali. »Naj jo reformirajo oni sami, brez našega denarja«, pravi in dodaja: »Nas naj pustijo pri miru. Imamo pravico do samoodločbe, kot je to zapisano v temeljni listini Združenih narodov«.
Blancha so iz socialistične stranke izključili leta 1999. To odločitev stranke razlaga z željo, da bi ga sredi mandata odstavili z županskega mesta
in zamenjali z nekom drugim, sam pa tega ni sprejel. Ustanovil je novo stranko, ki pa na volitvah ni požela uspeha. Sedaj je zelo kritičen do katalonske socialistične stranke, vendar se še vedno opredeljuje za socialista. V zadnjih letih je bil sicer precej odmaknjen od politike, v javnosti pa se je po dolgem času pojavil prejšnji teden, ko se je udeležil skupščine, na kateri so govorili o referendumu za neodvisnost Katalonije, ki naj bi ga pripravili v Badaloni, tretjem katalonskem mestu po številu prebivalcev. Ponudil je svojo pomoč pri organizaciji referenduma.
Na Spodnjem Saškem razvijajo krajevno govorico
Oblasti in organizacije, ki so zadolžene za razvoj spodnjesaškega jezika v nemški državi Spodnji Saški (Land Niedersachsen), so v zadnjem času opravile veliko dela. Na področju izobraževanja so jezik uvedli v osnovne šole, delno kot predmet in delno kot učni jezik. Gre za pobudo, ki ji v Nemčiji vključujejo v okvir izvajanja Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. Ze ko je Nemčija v letu 1998 ratificirala to konvencijo Sveta Evrope, so se organizacije, ki promovirajo ohranitev in razvoj spodnjesaškega jezika v osmih nemških zveznih državah povezale in začele s skupnim delom. Zelo aktivni so bili še zlasti v vzhodni Frizi-
ji, kjer so predstavniki 30 občin izdelali sedemletni akcijski načrt za ohranjevanje in razvoj jezika. Skupina strokovnjakov, ki se ukvarja s promocijo jezika, se je sestala v decembru in razpravljala o uresničevanju tega načrta. Govorili so o ključnih vprašanjih za načrtovanje razvoja jezika: spodbujanju volje ljudi, da ohranjajo jezik, usposabljanje ljudi, da bodo lahko tekoče uporabljali jezik in ustvarjanje priložnosti za rabo jezika. Ta vprašanja so pomembna tako za posameznike kot tudi za oblasti. Skupni pristop pa naj bi vsekakor močno olajšal doseganje ciljev na področju izobraževanja, kulture, sredstev obveščanja, gospodarskih dejavnosti in družbe.
V šestih mesecih ukinjena dva irska časopisa
Janet Muller, direktorica organizacije Pobal, ki je zadolžena za skrb za irski jezik tako v irski republiki kot tudi na Severnem Irskem, je zelo zaskrbljena zaradi zadnjega dogajanja v zvezi z mediji v irskem jeziku. V lanskem letu, v razdobju šestih mesecev, sta namreč prenehala izhajati kar dva časopisa v irskem jeziku.
Najprej je prenehal izhajati dnevnik La Nua. To je bil seveda zelo zahteven projekt, ki ga država nikoli ni podpirala tako, kot bi bilo potrebno, da bi ta dnevnik lahko redno izhajal. La Nua je sicer kot tednih že izhajal dvajset let in ironija usode je dejstvo, da je prenehal izhajati potem ko sta Republika Irska in Združeno kraljestvo z mirovnim sporazumom o Severni Irski
potrdila tudi podporo razvoju irskega jezika. Za ukinitev tega dnevnika se je izreklo telo, ki je bilo zadolženo za razvoj irskega jezika. Direktor dnevnika Mairtin O'Muilleoir pa je zaprtje tednika Foinse komentiral z besedami, da je bila ukinitev dnevnika tragedija, ukinitev tednika pa popolno pomanjkanje skrbi za irski jezik.
Tednik Foinse so sicer obudili k življenju v drugačni obliki in izhaja kot priloga nekemu dnevniku v angleškem jeziku. Za irsko govorečo skupnost je bila izguba dveh časopisov v tako kratkem času vsekakor velik šok, ki ga ni moglo ublažiti dejstvo, da v irščini izhaja kar nekaj listov lokalnega pomena s skupno podporo krajevnih uprav, držav in zasebnikov.
za gledališčnike, za športnike
vpis ic
naročjiine
Dnevnik Slovencev v Italiji
Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji.
Vpis naročnin za leto 2010 je še v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra!
Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo:
>	na pošti na račun Št. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka
št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu
rimorski
dnevnik
18
Nedelja, 17. januarja 2010
NEDELJSKE TEME
/
Življenjski prostor kmetijskih gospodarstev postaja vse tesnejši, njihova gospodarnost pa je močno načeta, zato so vse številnejši primeri opuščanja primarne dejavnosti, ki pa ni povratno, saj gre, z redkimi izjemami, za dokončno odločitev.
EVROPSKO KMETIJSTVO V PRIMEŽU GOSPODARSKE KRIZE
Kritičen položaj itali anskih kmetov
Strokovna služba Kmečke zveze
Gospodarska kriza ni prizanesla nobenemu gospodarskemu sektorju, zato so bile razumljive napovedi ekonomistov, da kmetijstvo pri tem ne bo izjema. Še največji pesimisti pa niso prerokovali tako hudih posledic za primarni sektor, v katerem se je,
po podatkih Eurostata, dohodek v primerjavi z letom 2008 v državah EU povprečno zmanjšal za 12,5%.
Če je slika dohodkovnega položaja evropskih kmetov zaskrbljujoča, je za italijanske kmete katastrofalna. Njihovi
KMEČKA ZVEZA
Izvršni odbor o aktualnih vprašanjih
Minuli teden, je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah zasedal izvršni odbor Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fa-bec poročal o delovanju ustanove. Med važnejšimi novostmi je navedel sprejetje Kmečke zveze za članico Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kar priča o ugledu, ki ga uživa zveza v matici. Uspešna in odmevna je bila tudi predpraznična večerja glavnega sveta Kmečke zveze, katere so se poleg vodstva zveze in številnih članov udeležili ugledni gostje iz matice in domači.
Ob 60-letnici organizacije je o njenem delovanju pravkar izšla knjiga Borisa Pangerca, ki bo poleg osrednje predstavitve v Trstu predstavljena tudi v Sloveniji. Slavnostno praznovanje 60-letnice pa bo potekalo na občnem zboru z bogatim priložnostnim kulturnim sporedom.
Predsednik je nato poročal o dogajanju v zvezi z zadevo »Prosecco DOC«. Dne 11. januarja je bilo na Deželi srečanje, kjer so bili prisotni vsi akterji, organizacije in javne uprave, ki so pri tem neposredno zainteresirani. Pristop do problema predstavnika ministrstva za kmetijske politike in deželnega kmetijskega odbornika je bil tvoren, saj sta se oba obvezala, da bodo sprejete zahteve Kmečke zveze in tržaških vinogradnikov ter da bo ob tem podpisan dogovor. V tem primeru bi Kmečka zveza in Konzorcij tržaških proizvajalcev za zaščito vin umaknila pritožbo, ki sta jo ustanovi vložili na Deželno upravno sodišče Lacija vsled nespoštovanja s strani ministrstva predhodno sprejetih obvez. Ugodno je bila sprejeta tudi obveza odbornika Violina, da bo na naravovarstveno zaščitenih kraških območij imelo glavno vlogo kmetijstvo, Lokalna akcijska skupina pa bo soudeležena pri oblikovanju načrta za upravljanje omenjenega območja. Odnos deželnega odbornika do problema tržaškega kmetijstva se je pokazal kot pozitiven, tako da slonijo zahteve tržaških kmetov, ki jih je ob raznih prilikah izoblikovala Kmečka zveza, na trdnejši osnovi kot doslej. (m.g.)
dohodki so se namreč znižali v letu 2009 za 25%, kar pomeni da je njihov negativen gospodarski trend krepko presegel omenjeno evropsko povprečje, čeprav je v pomembnejših članicah, Franciji (19,8%) in Nemčiji (-21,0%) stanje zelo
podobno. Izjema sta le Španija, kjer je dohodkovni položaj ostal bistveno nespremenjen (- 1,6%) in Anglija, kjer je prišlo do porasta (+14,3%).
Temu gre dodati tudi močno krčenje delovnih mest v primarnem sektorju, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo v tretjem trimesečju lanskega leta za 24.000 oziroma 2,7% zaposlenih. Število zaposlenih v kmetijstvu je padlo na 893.000 enot, od katerih je 450.000 v odvisnem delovnem razmerju, 443.000 pa je neodvisnih delavcev. Pri tem pa je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da se je število zaposlenih v kmetijstvu zmanjšalo predvsem v Južni Italiji, kjer ima primarni sektor pomembnejšo gospodarsko vlogo kot v ostalih delih države in kjer je problem nezaposlenosti zelo pereč. Omenjeno stanje bo pripomoglo k še večjemu gospodarskemu razkoraku med Severno in Južno Italijo.
Vsedržavne kmečke organizacije so večkrat izrazile svojo zaskrbljenost nad omenjenim stanjem kmetijstva. Po mnenju Zveze veleposestnikov (Confagricoltura) gre iskati razloge za slabe gospodarske dosežke v kmetijstvu predvsem v zmanjšanem obsegu pridelave in strmim padcem cen kmetijskih pridelkov in proizvodov. Svoj negativen doprinos krizi sektorja so dali tudi poviški pridelovalnih stroškov.
Konfederacija kmetov Italije (CIA) pa zahteva od države hitre in usmerjene ukrepe v korist kmetijstva, ki mu sicer pretijo hude gospodarske posledice.
Kmetje pa vsaj delno kljubujejo kritičnemu gospodarskemu položaju z edinim razpoložljivim učinkovitim sred-
stvom: neposredno prodajo svojih pridelkov. V letu 2009 se je število kmetijskih gospodarstev, ki so se opredelila za ta način prodaje, povečalo za 4,7%, od 60.700 na 63.600, promet pa je dosegel 3 milijarde evrov. Prav tako pomemben je porast kmetijskih tržnic, ki jih je bilo lani približno 500, na katerih je promet dosegel 3 milijarde evrov. Večji delež je pri tem imelo vino ( 41%), na drugem mestu so zele-njadnice in sadje (21%), na tretjem pa sir in drugi mlečni izdelki (14%).
Čeprav je uspešnost načinov neposredne prodaje kmetijske proizvodnje neovrgljivo dejstvo, je istočasno res, da od te gospodarske izbire ne moremo pričakovati čudežnih učinkov. Rešitev hudih problemov, ki tarejo primarni sektor, namreč ne more mimo usmerjenih gospodarskih ukrepov države in Dežele. Življenjski prostor kmetijskih gospodarstev postaja vedno tesnejši, njihova gospodarnost pa je močno načeta, zato so vse številnejši primeri opuščanja primarne dejavnosti, ki pa ni povratno, saj gre, z redkimi izjemami, za dokončno odločitev. Ne gre prezreti niti drugih negativnih posledic, ki so opazne predvsem v propadanju okolja in zmanjšanju števila delovnih mest. Nad tem se moramo zamisliti.
Navedene številke o položaju kmetijstva nas morajo skrbeti tudi zaradi večanja prehranske odvisnosti naše skupnosti od drugih pridelovalcev, kar nas pa mora skrbeti, čeprav živimo v tržni globalizaci-ji. Tudi Italija bi morala posnemati gospodarsko razvite države, ki težijo k čim večji prehranski samooskrbi.
STROKOVNI NASVETI
Plemenit in zimzeleni lovor
Lovor je zimzelena, trajna rastlina sredozemskega izvora. Poznan je s strokovnim imenom Laurus nobi-lis in pripada družini Lauraceae. Vrsta se deli v dve sorti: Laurus no-bilis var. angustifolia z ozkimi in dolgimi listi in Laurus nobilis var. aurea, ki ima rumenkaste liste. Rastlina izvira iz Male Azije, pred zelo davnimi časi so joprinesli na sredozemsko območje, kjer sedaj raste kot spontana rastlina. Predvsem je razširjena v južni Italiji, Španiji in Grčiji. Pri nas in drugod po Evropi jo gojimo, gojijo pa jo tudi izven Evrope, v zmernem podnebnem pasu.
Beseda laurus je latinskega izvora in pomeni plemenit. V grški in rimski mitologiji so imeli lovor za sveto rastlino. Nagrajencem olimpijskih iger so postavili okrog glave lovorov venec, simbol zmage in slave. Dober pesnik je bil tudi nagrajen z lovorovim vencem. Od tod tudi italijansko ime za univerzitetne diplomirance.
Rastlina ima sposobnost, da jo z lahkoto oblikujemo. Zato lovor uporabljamo tudi pri oblikovanju živih
mej in kot obrambo proti burji. Če pa ga pustimo, da prosto raste, dobimo obliko velikega grma ali drevesa, visokega tudi 10 metrov. Deblo je gladko in temne barve, ima tanke in zelo goste veje. Lovorove liste uporabljamo v kuhinji pri pripravi raznih jedi. Zgornja stran lista je bleščeča. Če liste gledamo proti svetlobi, opazimo pikice. To so žleze, ki proizvajajo aro-matična olja, med katerimi naj omenimo cineol, geraniol, eugenol, terpi-neol, eucaliptol, pinen. Slednja dajejo lovorovim listom posebno aromo. Liste lahko pobiramo vse leto, najboljši pa so julija in avgusta. Lovor cveti na začetku pomladi. Rastlina je dvodomna, to se pravi, da ima ženske in moške cvetove na različnih rastlinah. Na začetku so cvetovi popolni, nato pa se razvijejo le moški ali le ženski cvetovi. Zreli ženski cvetovi namreč imajo 2-4 sterilne prašnike. Moški cvetovi pa imajo 8 do 12 razvitih prašnikov. Cvetovi so svetlo rumene barve in rastejo v socvetju.
Lovor cveti na vejah istega leta. Če hočemo. da se razvijejo cvetovi,
moramo grm obrezovati jeseni. Če pa nas cvetovi ne zanimajo in če hočemo imeti le bujno krošnjo, obrezujemo konec zime. V septembru-oktobru so zreli plodovi, ki so podobni majhnim oljkam. Ob zrelosti so plavo črne barve in zelo aromatični. Tudi plodovi namreč proizvajajo aromatična olja.
Lovor je precej prilagodljiva rastlina in nima velikih gojitvenih zahtev. Dobro raste na izrazito sončni legi kakor tudi v senci. Lahko raste celo v stanovanju. Ne mara pa preveč mraza in preveč vlage. Lovor je zelo odporen na nizke temperature, tudi do 10 pod ničlo. Kot tipično sredozemska rastlina pa zdrži temperature pod ničlo le za kratek čas. Bolje je zato, da ga posadimo v lego, kjer ni burje in na sončno lego. Rastlina ima rada kroženje zraka, ne mara pa prepiha.
Lovor posadimo v dobro propustna in globoka tla, pa čeprav je precej prilagodljiv tudi glede tal. Lovor lahko gojimo na prostem, odlično se pa obnese tudi v vazi. To pride prav v primeru hujšega zim-
skega mraza, ker na ta način ga lahko premikamo. Vaza naj ima vsaj 50 cm premera. Presadimo ga vsaki dve leti ali ko preraste, korenine se namreč precej naglo razvijejo. Lovor presadimo spomladi in uporabljamo rahlo in rodovitno namensko zemljo. Voda naj iz vaze z lahkoto odteka.
Spomladi in poleti občasno gnojimo z mešanimi gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Mešano gnojilo naj vsebuje tudi mikroelemente. Jeseni in pozimi ne gnojimo, spomladi in poleti zalivamo zelo zmerno. Med ponovnim zalivanjem se mora zemlja dobro posušiti. Jeseni in pozimi pa zalivamo veliko manj. Ko je temperatura pod 7 stopinjami, ne zalivamo. Zelo moramo paziti, da voda v tleh ne zastaja. Odvečna voda v tleh je glavni vzrok umiranja lovorja.
Lovor razmnožujemo s semeni, z izrastki ali s potaknjenci. Večkrat se semena sama posejejo in okrog rastline opazimo nove rastlinice. Drugače sejemo jeseni. Do vzklitja semena naj bodo sejana površina vedno vlažna in pri sobni tempera-
turi. Potaknjence pa pripravimo poleti. Odrežemo enoletne veje dolge 10-13 cm. Spodnje liste odstranimo in bazo potopimo v hormone za uko-reninjenje. Potaknjence denemo nato v substrat sestavljen iz šote in peska, pokrijemo s prozorno plastično vrečko in jih postavimo v senco na hladno, pri temperaturi okrog 15 stopinj. Substrat naj bo vedno rahlo vlažen. Ko se pojavijo novi poganjki, odstranimo vrečko in ko so potaknjenci dovolj veliki, jih presadimo.
Lovor uporabljamo kot okrasno rastlino, a tudi kot dodatek za pripravo nekaterih jedi. Liste lahko tudi posušimo, to storimo v senci in v zračnem prostoru. Na ta način trajajo eno leto. Listi so tudi dobri proti moljem v omarah, namesto bolj strupene in močne kafre. Iz lovorovih listov ponekod pripravijo tudi liker, ki je dober za prebavo, antiseptičen, dober tudi proti kašlju in bronhitisu. Nekoč so ga uporabljali tudi za ohranjanje knjig in za pripravo vencev. Umivanje nog z lovorovo vodo odstrani trudnost.
Magda Šturman
KULTURNI
Št. 185
u
Nedelja, 17. januarja 2010
Nam jo bodo zagodli!
16. revija kraških pihalnih godb
1? 1 1A1A	Opčine, Prosvetni dom ob 20h, nastopajo Godbeno društvo Prosek, Pihalni
23« I.2UIU	orkester Ilirska Bistrica in Brkinska godba 2000.
1 IMA	Sežana, Kosovelov dom ob 20h, nastopajo Pihalni orkester Divača, Godbeno
3U» L 2U|U	društvo Viktor Parma iz Trebč in Pihalni orkester Ricmanje
Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizirata tudi letos Revijo kraških pihalnih godb. Letos bodo godbe, ki bodo gostovale na reviji, na odrih zaigrale že šestnajstič po vrsti, kar kaže na uspešnost in priljubljenost te prireditve, ki je tudi primer zelo dobrega čezmenjnega sodelovanja in krojenja čezmejnih odnosov. Na reviji so že nastopale godbe od Brkinov do Krasa in od Brega do Goriškega.
Letos se bo revija odvijala v dveh večerih, in sicer 23. januarja na Opčinah in 30. januarja v Sežani. Na Opčinah, v Prosvetnem domu, bodo ob 20ih nastopali Godbeno društvo Prosek, Društvo Brkinska godba 2000 in Društvo pihalni orkester Ilirska Bistrica. Po tednu dni pa bodo na odru Kosovelovega doma v Sežani prav tako ob 20ih zaigrali Pihalni orkester Ricmanje, Godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebč in pihalni orkester Divača.
agenda
PRAVLJICE SVETA
Animirano branje pravljic v organizaciji ZSKD, Slovenske knjižnice Damir Feigel, Zavoda združenega sveta v Devinu in Univerze v Vidmu bo v ponedeljek 25. januarja od 18. ure dalje v mladinski sobi Slovenske knjižnice Da-mir Feigel na Korzu Verdi 51 v Gorici. Tokrat bomo poslušali pravljico v he-brejščini.
PRIMORSKA POJE '10 ZADNJI OPOMIN!!!
Prijave na zborovsko revijo Primorsko poje 2010 so potekle 31. decembra 2009. Prijavnice je nujno oddati čimprej. Za zbore, ki so zamudili prijavo, a ki bi radi sodelovali se lahko prijavijo le do, ponedeljka 18. januarja (jutri). Informacije na www.zskd.org.
REGIJSKI SEMINAR in 10. regionalna likovna razstava primorskih likovnih ustvarjalcev 2010 - PORTRET
ZSKD obvesca, da JSKD - Medobmo-čna koordinacija Izola organizira regionalno likovno razstavo primorskih likovnih ustvarjalcev 2010. Rok prijave je 18. junij 2010. Razpis, pravilnik, prijavnice in druge dodatne informacije najdete na www.zskd.org in www.jskd.si.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
www.zskd.eu
Godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče
Leto ustanovitve: 1913 Predsednik: Carli Lorenzo Dirigent/kapelnik: Carli Luka
Dirigent o predsedniku: Ostro nadzira, a vedno zaupa in podpira. Predsednik o dirigentu: Poteguje se za podvig nivoja godbe in zelo natančno interpretira partituro in ravno tako natančno zahteva od svojih godbenikov izvedbo le te.
Društvo
Brkinska godba 2UUU
Leto ustanovitve: 2000 Splet: www.brkinskagodba2000.si Predsednik: Marko Filipovič Dirigent/kapelnik: Tomaž Škamperle Vodilna ekipa: Predsednik in dirigent sta uigran par in godba dobro funkcionira in uspešno napreduje.
"^£000 ^
Pihalni orkester Divača
Leto ustanovitve: 1955 Splet: www.kid-pina.si/~pod Predsednik: Zvonimir Bric
Dirigent/kapelnik:Teo Kovačevič, ki trenutno študita v Berlinu. Zdaj godbo dirigira
prof. Boris Benčič.
Dirigent o predsedniku: Predsednika bi raje nesel, kot se z njim kregal. Predsednik o dirigentu: Predsedniku je zelo zanimiv odziv dirigenta v primeru določenega neznanje godbenice ali godbenika, ker namesto, da bi ga okregal, reče: »A ne
znaš, ha, ha, ha, ha ...« in se iz srca nasmeji.
Pihalni orkester Ricmanje
Leto ustanovitve: 1968 Splet: www.ricmanje.org Predsednik: Stefano Mauri Dirigent/kapelnik: Aljoša Tavčar
Dirigent o predsedniku: Zelo sposoben predsednik, skupaj s par drugimi člani izpolni vse, kar je treba, da delo z godbo teče. Poleg predsedstva opravlja vestno tudi druge števil ne organizacijske odgovornosti in je naš dober trobentist. Občasno pa me večkrat opominja glede enih in istih obveznosti, kot da se ne bi sam spomnil, da jih moram opraviti. Predsednik o dirigentu: Zelo spreten glasbenik, zna opravljati svoje delo. Poleg tegaje ena zelo družabna oseba in uspešno povezuje mlade in starejše člane godbe v prijetno skupino. Marsikdaj pa mu je treba ponavljati in ga večkrat opominjati na svoje dolžnosti.
Društvo Pihalni orkester Ilirska Bistrica
Leto ustanovitve: 1996 - Splet: http://poib.web44.net/ Predsednik: Janez Kirn - Dirigent/kapelnik: Josip Grgasovic Dirigent o predsedniku: Ko je Janez bil predsednik Občine Ilirska Bistrica, smo se skupaj z ostalimi prijatelji, najprej v gostilni Gršče na balincu, nato pri njemu doma, ob panceti in teranu dogovorili da ustanovimo (obnovimo) godbo. In se je zgodilo. Janez je postal predsednik, jaz pa dirigent in tako je še danes. Predsednik o dirigentu: Pri nas rečemo, da kar je žena, to je mož. To je potrdil tudi naš dirigent (za prijatelje) Grga, sicer pristen Dalmatinec iz Makarske, ki je postal pravi Bistrčan. To je prva sreča za glasbeno življenje v našem kraju. Druga pa je njegova velika energija in zaljubljenost v godbeništvo. Grga je tako našim mladim godbenikom (povprečna starost je cca 15 let) kot oče in obenem starejši brat.
Godbeno društvo Prosek
Leto ustanovitve: 1904 Predsednik: Martin Rustja Dirigent/kapelnik: Ivo Bašič Dirigent o predsedniku: Predsednik Martin je še zelo mlad, funkcijo pa opravlja tako vestno, da je včasih že prav smešno. V bistvu, pa me zelo razbremeni, kar mi zelo olajša moje delo dirigenta. Vesten, resen skratka super dečko. Predsednik o dirigentu: Fejst fant. Od vsega začetka smo se res dobro ujeli.
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 1/IV
Ali je Glasbena matica še »v igri«?
Na Glasbeni matici se leto 2010 začenja z velikim vprašajem in zaskrbljenostjo zaradi nastopa in razvoja kriznega finančnega položaja. Prvi znaki so se pojavili že v prejšnjem letu, ko se je ustanova morala odpovedati marsikateremu načrtu v počastitev stoletnice delovanja. Uslužbenci, sodelavci in člani so že seznanjeni s prvimi, preventivnimi ukrepi in upravni odbor se aktivno udejstvuje pri iskanju možnih rešitev in nujne podpore. Šola bo morala kljub drastičnemu zmanjšanju sredstev poskrbeti vsaj za nemoteno nadaljevanje pouka v upanju, da se ne bodo uresničili sce-
nariji, ki jih nadaljevanje v tej smeri že napoveduje in bi radikalno spremenili podobo in poslanstvo stoletne glasbene ustanove.
30% krčenja sredstev kot neprijetno presenečenje
Splošna gospodarska kriza je zaobjela vse segmente širše družbe in je močno prizadela celotno manjšinsko stvarnost. Pri Glasbeni matici so se uresničile najbolj črnoglede slutnje; kljub temu, da je bilo zmanjšanje javnih prispevkov neizogibno, je obseg krčenja močno prizadel upravitelje ustanove kot neprijetno presenečenje.
Možne posledice za honorarce in za stalne uslužbence
Zmanjšana sredstva bodo pogojevala na prvem mestu delovne razmere. Šola bo ohranila stalno osebje, od katerega bo zaradi števila učencev morala zahtevati več delovnih ur. Posledično pa bo število vpisanih zaključeno, se pravi, da bi morali drastično zmanjšati število učencev. V novem kontekstu bi honorarci postali velik vprašaj, saj bi jih šola lahko angažirala samo v omejenem obsegu.
Izguba deželne razsežnosti šole
Na Tržaškem je šola prisotna skoraj v vsaki večji vasi, na Goriškem in v Vidmu pa deluje v tesnem stiku s krajevnimi društvi. Kriza bi lahko zelo konkretno pogojevala prisotnost in vlogo Glasbene matice na deželnem teritoriju. Z manjšimi sredstvi bo morala šola ukiniti nekatere podružnice in sedeže ter zre-ducirati didaktično ponudbo. Med možnimi rešitvami, katerim se bo skušala izogniti, je uvedba skupinskega pouka.
Prvi ukrepi
Upravni odbor je v prejšnjem letu jasno zaslutil, da se bo situacija postopoma slabšala in je zato oblikoval interno sanacijsko strategijo, ki je samo prvo poglavje širšega projekta, pri katerem je angažma javnih ustanov odločilnega pomena. Na začetku šolskega leta se je breme finančne krize razdelilo med osebjem in člani, ki so se odzvali z razumevanjem in zelo propozitivno. Izredna sredstva, ki so bila namenjena praznovanju stoletnice, pa so bila usmerjena v kritje stroškov delovanja.
Odpoved koncertom in drugim glasbenim dogodkom
Glasbena matica mora trenutno skrbeti predvsem za primarno poslanstvo, to je glasbeni pouk, zato so se vse ostale dejavnosti premaknile v drugi plan. Uresničeni dogodki stoletnice so podčrtali prisotnost in vlogo šole sredi italijanske stvarnosti, okrepilo se je tudi sodelovanje z javnimi ustanovami v posameznih pokrajinah, žal pa je nadaljevanje na tej poti trenutno zamrznjeno.
Pismo članom oktobra 2009
Vodstvo Glasbene matice je s pismom upravnega odbora vsem članom že oktobra lani opozorila na prihajajoči krizni val.
»Splošna finančna kriza je ustvarila dodatne probleme, kajti današnja vlada je drastično znižala prispevke in s tem postavila tudi našo ustanovo pred hude odločitve.« Tako je bilo zapisano v pismu, ki je tako nadaljevalo: »Sprašujemo se, če kljub zanimanju in velikemu povpraševanju za glasbeni pouk (letos je na šoli vpisanih preko 640 učencev, od teh skoraj 100 novih) bomo lahko vsem ugodili. Če se bo uresničil najslabši scenarij, bomo morali že s 1.1.2010 krčiti delovanje za najmanj 20%.«
Upravni odbor je nato apeliral na vse člane za enkratni prispevek ustanovi »za delo, ki je usmerjeno v ohranjanje slovenske glasbene kulture in nadgradnjo znanja slovenskega jezika.« S tem v zvezi so bila novembra lani organizirana tudi srečanja s člani na teritoriju, in sicer v Trstu, na Opči-nah, v Nabrežini, v Boljuncu, v Gorici in v Špetru.
Konec novembra pa je ravnatelj Bogdan Kralj poslal predsednikoma krovnih organizacij SSO in SKGZ tudi bolj detajlno pismo o konkretnih posledicah, ki bi jih klestenje prispevkov za Glasbeno matico imelo glede prisotnosti na teritoriju, števila učencev in osebja.
Gm izpolnjuje pričakovanja učencev, staršev, slovenske stvarnosti?
Množično vpisovanje potrjuje priljubljenost šole, zaupanje staršev in učencev, kar pomeni tudi, da šola izpolnjuje svoje poslanstvo. Izbira Glasbene matice za glasbeno izobraževanje otrok je zavestna odločitev.
Ali je Glasbena matica še "v igri"?
Glasbena matica se noče zadovoljiti s skromnejšo dejavnostjo glasbenega društva in bo skušala zato naravnati delovanje v nove strategije, da bi kljub spremenjenim razmeram ohranila kadre in kakovost ponudbe. Odprt značaj in množično vpisovanje sta bila od nekdaj politična in vsebinska odločitev, ki predstavlja tudi osnovo za selekcijo na osnovi kakovosti. Vsi učenci so ne glede na ambicije in nadarjenost vedno dobili iste osnove za razvoj svojih glasbenih sposobnosti v profesionalnem smislu. Nujne spremembe v konceptu šole pa bodo verjetno privedle v predhodno selekcijo. Šola bo skušala ohraniti svojo vlogo na celotnem teritoriju s spodbujanjem predvsem tistih, ki se mislijo resno ukvarjati z glasbo.
Urri glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
Spoštovani prijatelji in prijateljice Glasbene matice!
Glasbena matica iz Trsta je lani praznovala 100. obletnico, a je na koncu leta bila prisiljena črtati svoje praznovanje zaradi nastajajočih finančnih težav. Leto 2010 potrjuje to stanje s krčenjem v državnem financiranju, ki ga deli dežela FJK, in to krčenje je v stopnji okoli 30% v primerjavi z letom 2008.
Verjetno ni vsem jasno, kaj to pomeni za ustanove, kot je Glasbena matica. Mala evforija ob ponovnem odprtju Slovenskega stalnega gledališča je zameglila pogled na skrajno kritičen položaj ostalih kulturnih ustanov Slovencev v Italiji.
Leta mojega predsedovanja glasbeni ustanovi so bila leta nadaljevanja in uspešnega dokončanja sanacije Glasbene matice. Poravnani so bili vsi finančni in moralni dolgovi do uslužbencev, urejen je bil njihov status, pripravljeni smo bili na nov kakovostni zagon ustanove, a tega po dosedanjem scenariju žal ne bo, ker ga ne more biti.
-	Krčenje sredstev v stopnji okoli 30% pomeni, da bo Glasbena matica prisiljena sprejeti skoraj tretjino manj učencev, kot jih je doslej sprejemala. Kajti glasbene šole ne podpirajo učenci s svojimi članarinami, ampak je šola, ki podpira lastne učence s svojim prispevkom vsakemu izmed njih. Teh sredstev pa ne bo več za vse, ki bi si to želeli. S tem bo tudi konec naše posebne oblike zasebnega glasbenega šolstva z javnim videzom: šola odprta vsem in teritorialno blizu vsem.
-	Nadalje to pomeni, da v prihodnje ne bo več nobenih novih nastavitev učnega in neučne-ga osebja, v kolikor bo sedanje sploh mogoče ohraniti v pogojih, ki se nakazujejo. Šola se bo morala odpovedati tudi večini honorarnih sodelavcev. Skrb za splošno kakovost pouka se torej umika skrbi za ohranitev same ustanove.
-	30-odstotno krčenje sredstev nato pomeni, da Glasbena matica ne bo mogla ohraniti enake prisotnosti na teritoriju in se bo morala omejiti na glavne podružnice v treh pokrajinah.
-	Pomeni tudi, da so koncertne sezone Glasbene matice lep spomin na prvo stoletje obstoja ustanove. Obenem pa ustanova ne bo več mogla podpirati ansamblov in vokalno-instrumentalnih skupin, ki so delovali in koncertirali v okviru dejavnosti Glasbene matice.
Rada bi seveda, da bi ta moja predvidevanja bila samo črnoglede slutnje. 30-odstotno krčenje sredstev bo našo ustanovo usodno prizadelo in jo prisililo v iskanje novih oblik obstoja in delovanja, ki gotovo ne bodo mogle ustreči vsem pričakovanjem ter ustaljeni podobi ustanove v javnosti.
Naj mi bo dovoljena še splošna misel o sedanjem položaju: če je kriza prizadela celotno italijansko družbo, pomeni tako krčenje javnih sredstev za ustanove Slovencev v Italiji prikrit kulturni genocid, o katerem bi moralo naše politično vodstvo glasno opozoriti italijansko in slovensko javnost. V imenu upravnega odbora zagotavljam, da bomo vztrajali in storili vse, kar bo v naših močeh, osebno pa nikakor ne nameravam krivdno sodelovati pri načrtnem izklapljanju, odslavljanju in brisanju potencialov kulturne rasti, pri kateri je Glasbena matica bila v preteklih, težkih 100. letih obstoja eden od pomembnejših faktorjev v naši skupnosti, sedaj pa bi v brk svojemu 100-let-nemu delu lahko kar pri belem dnevu utihnila. Vsem, ki so in nam bodo ob strani, hvala iz srca.
dr. Nataša Paulin predsednica upravnega odbora Glasbene matice
RAZVOJ KRIZE: Možen scenarij na vseh sedežih	
TRST	
danes	jutri
323 učencev	150 učencev
11 stalnih profesorjev in 26 honorarcev	stalni profesorji in...?
Tajnica	
Sedež in 9 podružnic	sedež in 1 podružnica
Klavir, solopetje, godala, pihala, trobila,	klavir, harmonika, kitara, flavta,
kitara, klasična in diatonična harmonika, orgle,	violina, harfa
harfa, tolkala, zabavna in jazz glasba,	
predšolska vzgoja, dva zbora, harmonikarski orkester	
GORICA	
danes	jutri
150 učencev	60 učencev
5 stalnih profesorjev in 14 honorarcev	stalni profesorji in... ?
Tajnica	
Sedež in 4 podružnice	samo sedež
Klavir, harmonika, kitara, flavta, violina, violončelo,	klavir, harmonika, kitara, jazz
jazz in zabavna glasba, tolkala, predšolska vzgoja	in zabavna glasba
ŠPETER	
danes	jutri
159 učencev	50 učencev
2 stalna profesorja in 14 honorarcev	stalni profesorji in... ?
Tajništvo	
Sedež in 2 podružici	Sedež postane podružnica
Klavir, harmonika, kitara, flavta, violina, solopetje,	klavir, harmonika in... ?
tolkala, pevski zbor	
KANALSKA DOLINA	
danes	jutri
11 učencev	?
1 profesor (honorarno)	
Klavir, harmonika, teorija	
Sodelovanje s SKD Planika	
z izdajanjem cd-jev in publikacij	
*stalni profesorji poučujejo na raznih sedežih: skupaj 14 docentov	
i.podlistek
M.	gorica@ssorg.eu
Št. 77
17. 01. 2010
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
ZCPZ - TRST:
GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE!
Danes koncert v stolnici sv. Justa
Božični koncerti so v zadnjih petnajstih letih postali doživeta stalnica, saj v našem zamejskem prostoru skorajda ni pevskega zbora, ki ne bi naštudiral in izvedel programa božičnih pesmi. Udeležba je povsod zelo dobra, saj s svojo sporočilnostjo nagovarjajo ljudi. Teh koncertov je toliko, da morajo organizatorji začeti že zgodaj v adventu, da vse izvedejo. Na račun sodobne, površne in pozunanjene družbe se sicer izgublja pomen adventne priprave in pričakovanja, a vsebina božičnih koncertov gotovo sega v duše ljudi in jih pripravlja na globlje doživljanje božičnega sporočila. Pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov, ki božične koncerte prireja vse od ustanovitve leta 1963, so predsvem veseli, ker so se ti koncerti tako uveljavili in razširili. Zasluga Zveze je namreč, da je dala tem koncertom redno in organizirano obliko, da jih je vsebinsko usmerjala in bogatila sporede z naročanjem novih skladb ter pesmi na božično vsebino. Mnoge nove pesmi so tudi izdali v posebnih pesmaricah in so postale stalnica tudi na naših korih. V tem smislu so ti koncerti veliko prispevali h glasbeni in predvsem zborovski kulturi na Tržaškem, pa tudi drugod na Slovenskem. Dovolj je, da pomislimo na izvedbo Tom-čevega oratorija Slovenski božič, ali na kantato Božični sijaj na besedilo Vinka Beličiča in druge priredbe in pesmi, ki jih je napisal Ubald Vrabec. Podobno velja za imenitne Merkujeve priredbe benečanskih in rezijanskih pesmi, ali vse novosti, ki so jih napisali Stane Malič, Aleksander Vodopivec in dolgoletni predsednik ZCPZ prof. Zorko Ha-rej.
Božični koncert v tržaški stolnici, ki je postal stalnica s prihodom v Trst msgr. Bellomija leta 1979, je vsako leto nekako dogodek, ki sklepa božični čas. Ponovno pa je Zveza obrnila stran in ponuja občinstvu na novo zasnovan program z instrumentalnimi točkami in orkestralno spremljavo solistov in zbora.
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
»
Začeti je treba!
«
Pogovor o koncertu z maestrom Adijem Danevom
Obeta se edinstveno doživetje. Zamisel, izbor, predelava, harmonizacija in or-kestracija celotnega sporeda nosi podpis prodornega maestra Adija Daneva, nastopajo pa sopran Krisztina Nemeth, bariton Damjan Locatelli, violinist Marko Kodelja, violončelist Aleksander Sluga, dudar Janez Jocif, recitator Aleksij Pregarc, Mešani mladinski pevski zbor-Trst, ki ga je pripravila Aleksandra Pertot, priložnostni mešani zbor pevcev s Tržaškega in orkester Arsa-telier iz Gorice. Tradicionalni božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov si je letos nadel slavnostno obleko novosti, kar obljublja dogodek in pol. Pristop do tega projekta pa presega meje zamejske tradi-cionalnosti in sega na tisto polprofesionalno področje ustvarjanja, ki je maestru Dane-vu zelo drago in v katerem vidi nujen razvoj našega glasbeno-pevskega ustvarjanja. Ob amaterstvu mora namreč nujno živeti in se razvijati polprofesionalizem, je prepričan maestro Danev.
Maestro Danev, kako je prišlo do zamisli za tako zahteven projekt?
Zaslugo nosi prijatelj Zorko Harej, ki ga žal na koncertu zaradi zdravstvenih težav ne bo, iz srca pa mu želim čimprejšnje okrevanje. Pred dvema letoma je Harej predstavil zamisel za bolj poseben božični koncert v stolnici sv. Justa, ki ga že desetletja prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Tu bi rad odprl vprašanje, ki mi je zelo drago. Mi imamo, to rad poudarjam, zamejsko čitalniško kulturo, ki nam služi za vse, od pogrebov do ohceti in manifestacij, vsi prepevamo na enak način ta čital-niški repertoar, ki je po mojem mnenju precej zastarel in ne odgovarja več času. To bi morala naša manjšina resno vzeti v razmislek. Časi grejo naprej in mi malo zaostajamo.
Harejeva zamisel je bila torej ta, da bi se enkrat toliko pripravilo poseben, ek-stra koncert. Zato smo se odločili, da bo z orkestrom, solisti in zborom. Upamo, da bo to majhen prispevek k spremembi statusa quo na manjšinskem glasbenem in pevskem področju. Naj navedem primer. Ob vsaki priložnosti rad postavim za zgled Carmina slovenica. Gre za zelo napreden zbor, ki ima skrbno izdelan program, da se lahko predstavi pred vsako svetovno publiko. Kaj takega si lahko privoščimo tudi pri nas!
Ne bom skrival, da so bile težave pri pripravi božičnega koncerta velike, vendar mislim, da bo uspelo. Tisti, ki sodelujejo so pokazali dobro voljo in zadostno navdušenje za ta projekt.
In program...
Projekt ni enostaven. Skoraj dva meseca sem delal na tem. Predelal sem v bistvu vse točke sporeda, ki nosi motto Glej zvezdice božje! Zakaj? Ker ta slovenska pesem Leopolda Belarja je sicer umetna, a je tako ponarodela, da predstavlja bistvo koncerta in božičnega časa. Zato se koncert tudi začne z božično fantazijo, ki sem jo predelal za orkester.
Potem sem zbral skladbo, ki mi je ostala vtisnjena v spominu še iz časov, ko sem bil prvič v Ameriki in sicer O mon ame, zaključni del oratorija Hectorja Ber-lioza L'enfance du Christ. Predelal sem ga za ta koncert, pred časom pa tudi za Mešani mladinski pevski zbor-Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot in ki je veliko pripomogel k uresničitvi tega koncerta. Kot so-pranistka bo zapela Krisztina Nemeth, Madžarka po rodu, ki poučuje na Glasbeni matici.
Sledi Harejeva pesem Božična zahvalnim, napisana v čitalniškem stilu za orgle in zbor, predelal pa sem jo za zbor in orkester. Če hočemo poseben koncert, pa moramo seči tudi po mednarodnem repertoarju, sem si rekel. In sem reharmoniziral znano White Christmas. To bo pel bariton Damjan Locatelli v originalu z dodatkom v slovenščini. Sledila bo pesem na besedilo Aleksija Pregarca Otrok v božični noči in v uglasbitvi skladatelja Aleksandra Vodo-pivca, to sem predelal za zbor in orkester.
Letos pa imamo tudi več novosti. Prva je ta, da sem za to priložnost pripravil dva intermezza za orkester, za violino solo in za violončelo solo. V teh dveh in-termezzih bo Pregarc podal najprej božično pesem duhovnika Lada Piščanca iz Barkovelj in nato še pesmi Vinka Beličiča na božično tematiko.
Potem imamo še eno novost. Aleksander Furlan, ki rad piše v barkovljanšči-ni, je napisal zelo lepo pesem So zvezde se zbrale. Gre seveda za prvo izvedbo, uglas-bil pa sem jo za zbor sopranov in orkester.
V	drugem delu koncerta bo tudi priljubljena Cantique de Noel francoskega avtorja Adolpha Ch. Adama...
Njegovo melodijo za orgle, ki je po mojem mnenju precej zastarela, sem popolnoma predelal, harmoniziral in orke-striral na novi moderni podlagi. Tudi to bo pela sopranistka Krisztina Nemeth.
Potem imamo pravo posebnost in sicer Dudanje. Duda je posebno ljudsko glasbilo sestavljeno iz meha in piščali, nanjo pa bo igral eden redkih Slovencev, ki se na to spozna, Janez Jocif. To je edina, kar jaz vem, skladba za dudo in orkester. To je prava posebnost!
V	zadnjem delu koncerta sledita še francosko-angleška ljudska božična pesem Angels, ki jo bo zapel Locatelli in slavnostna Handlova Hallelujah za zbor in orkester.
Gre torej za edinstven koncert, pravo glasbeno doživetje...
Upamo, da bo uspelo, ni pa bilo lahko. Na podlagi voluntarizma ni lahko, vsi udeleženci so se potrudili, problemi pa so, kot sem prej rekel, ogromni. Če so pred sto leti Slovenci v Trstu zbrali pravi kapital za gradnjo Narodnega doma, se vedno čudim, da ne moremo danes nekaj takega ponovno narediti. Časi gredo naprej. Amaterski sistem je sicer potreben, nujen in mora obstajati, petje ima namreč ogromen potencial, tudi političen za obrambo našega prostora, ampak danes amaterstvo ne zadostuje več.
Danes treba torej stopiti na drugačno pot, treba je narediti prvi korak. Treba je zbrati dva, tri reprezentativne zbore, dobre pevovodje imamo in vse zastaviti na pol-profesionalni ravni.
Kar bom sedaj izpostavil, pa mi je težko povedati: okoli vidim precej diletantiz-ma. Tudi to mora seveda obstajati, ampak to ni dovolj. Zadevo bi bilo treba nadgraditi. Imamo svoje moči in ljudi, naši odgovorni morajo sesti skupaj in začeti to pot, da se vsaj malo spremeni situacija, ker je strašna stagnacija. Nujno je, da ljudje to premislijo in da se počasi nekaj premakne.
Ne vem, kako bo ta koncert sprejet, jaz sem na tem precej delal, nekaj pa je gotovega: gre za poskus, da bi se vpeljalo nekaj novega, nekaj drugačnega, začeti je treba in to ni lahko.
Hvala lepa za pogovor.
gorica
MePZ Štandrež bo danes, 17. januarja, ob 18. uri, nastopil v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu, kjer bo izvajal tradicionalne slovenske božične pesmi. To je četrti božični koncert, ki ga je zbor izvedel v božičnem času, ko je nastopil v
Ronkah, Marianu ter Gorici. Goriška mohorjeva družba in Slovenska matica vabita v četrtek, 21. januarja 2010 ob 17.00 uri na predstavitev knjižne zbirke pesmi, zgodb in pričevanj »Goriška knjiga«, ki jo je uredila prof. Lojzka Bratuž, za slikovno gradivo pa Ivan Žerjal. Predstavitev bo v Gorici, v prostorih Galerije Ars, Trvnik 25.
trst
SCGV Emil Komel
Strokovni izpopolnjevalni
a v ••	•	■ •	•
tečaji na visoki ravni
Na SCGV Emil Komel so v prejšnjem tednu potekali strokovni izpopolnjevalni tečaji in serija predavanj za glasbene pedagoge. Od četrtka 7. do sobote 9. januarja so se odvijali tečaji klavirja, violine in violončela, od nedelje 10. do torka 12. januarja pa še strokovni tečaj solopetja.
Uveljavljeni glasbeniki so udeležencem nudili strokovno pomoč na visokem nivoju. Klavirski tečaj je vodil pianist in pedagog Sijavuš Gadžijev, violino priznan glasbenik Črtomir Šiškovič, za violončelo pa so povabili tržaškega violončelista Vasjo Le-gišo. Solopevce je poučeval operni pevec Alessandro Švab.
Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 18. januarja 2010, v Peterlinovo dvorano na predvajanje filma o tragični usodi Angele Vode. Predstavili ga bodo scenaristka Alenka Puhar, režiserka Maja Weiss in zgodovinar Renato Podberšič. Začetek ob 20.30.
Tečaji so bili namenjeni študentom vseh stopenj in učiteljem, ki so želeli študijsko poglobiti svoj repertoar. Udeležili so se jih študenti iz naše dežele, ki se pripravljajo na diplomo na konservatoriju, študenti iz Slovenije in gojenci centra Komel. Tečajniki so najprej predstavili skladbe, ki so jih želeli obdelati, nato so lahko slišali napotke o tehniki izvajanja, predloge za stilno interpretacijo in pri pevcih tudi osnovna pravila odrske umetnosti. Pianisti, violinisti in violončelisti so imeli individualne ure v dopoldanskem in popoldanskem času. Solopevci so se najprej zbrali na skupnem srečanju v nedeljo dopoldan, nato so v naslednjih dneh študirali posamično.
22 +
Nedelja, 17. januarja 2010
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Rezijanska ljudska: »Du-
jak in dujačesa« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.30 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik
14.00 Variete: Domenica In - L'arena 15.30 18.00 Variete: Domenica In - 7
giorni (v. P. Baudo) 16.20 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 16.30 Obisk Papeža v rimski sinagogi 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Lo scandalo della Banca Romana (i. G. Fiorello, V. Perez) 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved
1.15 Aktualno: Applausi (v. G. Marzul-lo)
V^ Rai Due
6.00	Aktualno: L'avvocato risponde
6.15	Aktualno: Inconscio e magia
6.45	Variete: Mattina in famiglia
10.05	Variete: Ragazzi c'e Voyager
10.50	Variete: Art attack
11.30	Variete: Mezziogiorno in famiglia
13.00	20.30 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Motori
13.40	Vremenska napoved
13.45	Variete: Quelli che... aspettano
15.30	Variete: Quelli che il calcio e...
17.05	Šport: Stadio sprint
18.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.05	Šport: 90° minuto
19.00	Variete: Secondo Canale
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
21.00	Nan.: NCIS (i. M. Harmon, C. de Pablo)
21.50	Nan.: Castle
22.35	Šport: La domenica sportiva
0.30	Šport: Domenica Sprint
1.00	Nočni dnevnik
V" Rai Tre
6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa
7.40 Aktualno: Mamme in blog 7.50 Variete: E' domenica papa 9.45 Dok. odd.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Tgr Buongiorno Europa,
sledi Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00, 23.20 Deželni dnevnik in
vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro
18.00	Kviz: Per un pugno di libri
18.55	0.35 Vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Variete: Che tempo che fa
21.30	Aktualno: Elisir
23.35	Aktualno: Tatami
Rete 4
Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Il Commissario Nan.: Nonno Felice Dok.: Artezip Dok.odd.: Storie di confine Sveta maša
Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Donnavventura
Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-
lio
Film: Dove osano le aquile (voj., V.B., '69, i. R. Burton, C. Eastwood) 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Il ritorno di Colombo Nan.: Poirot
Šport: Controcampo (v. A. Brandi) Dnevnik - Pregled tiska
14.05 15.05
15.45
16.50
19.35 21.30 23.30 1.15
Canale 5
8.50
9.45 12.30
13.00
14.00
18.50
20.00 20.40 21.30
1.30
Pregled tiska
Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 0.30 Resničnostni show: Grande Fratello
Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso)
Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la domenica Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi)
Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.10 7.00 10.55 11.20 12.25 13.00 13.50
15.50 17.00
18.30 19.00 19.30
21.25
Nan.: Selvaggi
Risanke
Nan.: Malcolm
Nan.: Chuck
Dnevnik in športne vesti
Šport: Guida al campionato
Film: Ritorno al mondo di Oz
(fant., ZDA, '07, r. N. Willing, i. Z.
Deschanel)
17.50, 20.25, 22.20, 0.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Scooby-Doo e la leggenda del vampiro (risanka, ZDA, '03, r. S. Je-ralds)
Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean
Film: Il professore matto (kom., ZDA, '96, r. T. Shadyac, i. E. Murphy)
Film: Rambo (akc., ZDa, '82, r. T. Kotcheff, i. S. Stallone)
23.25 Film: Cera una volta in Messico (akc., ZDA, '02, i. A. Banderas) 1.25 Film: Death Train (VB/ZDA, '93, i. P. Brosnan)
^ Tele 4
7.00 Film: Fiume rosso (western, r. J.
Ford, i. M. Clift) 8.35 Aktualno: Salus Tv - leto 2010
8.45 Aktualno: Musa Tv - leto 2010 10.05 Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco
11.05 Dok.: Ragusa - Il Castello di Don-
nafugata 11.35 Šport: Ski magazine 12.00 Sv. maša in Angelus 12.25 Klasična glasba 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Musica, che passione! 13.30 Variete: Ritmo in Tour 13.50 Aktualno: Dai nostri archivi 14.00 Aktualno: Camper magazine 2010 14.25 Dok.: Borgo Italia 2010 15.35 Dok.: La Grande storia 16.25 Variete: Novecento contro luce 17.30 Risanke 19.30 Nedeljski dnevnik 19.45 Aktualno: ...E domani e' lunedi 23.00 Film: Collisione Zero - Crash point zero (akc., '00, r. J. Wynorski, i. T. Williams, S. Blakely)
La 7
6.30 7.10 7.20
7.50 8.55
9.55
11.00 14.00
14.00
16.00 16.55
18.55 19.25
20.00
20.50	Nad.: Cranford
21.45	Na utrip srca (pon.)
22.40	Nad.: Berlin Alexanderplatz (pon.)
23.40	Film: Vrnitev domov (pon.)
Koper
LA ^
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.00 Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End 10.10 Aktualno: La settimana 10.30 Film: Gli amori di Ercole (mitol., It.,
'60, i. J. Mansfield) 12.30 0.35 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.00 Film: Cuore e batticuore - crimini d'amore (krim., ZDA '94, i. R. Wagner)
16.05 Film: Un uomo, una donna e una banca (kom., ZDA'Kan., '79, r. N. Black, i. D. Sutherland) 18.00 Film: Sunset - Intrigo a Hollywood (kom., ZDA, '88, r. B. Edwards, i. B. Willis, J. Garner) 20.00 0.45 Dnevnik 20.30 Resničnosti show: S.o.s. tata 21.35 Film: Stregata dalla luna (kom., ZDA, '87, r. N. Jewison, i. Cher, N. Cage) 23.35 Aktualno: Reality
(t Slovenija 1
7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas, oddaja o športu, zdravju in okolju 10.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 10.50 Na obisku, oddaja Tv Koper 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper 13.00 18.55, 22.50 Poročila, vremenska
napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja NLP 15.05 Na naši zemlji 15.10 Glasbiator
15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
15.35 Profil tedna 16.05 Športni gost
16.25 Kuharska odd.: Za prste obliznit 17.00 22.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Naglas! 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.35 Risanke 19.20 Zcalo tedna 19.50 Gledamo naprej 19.55 Posnetek koncerta Prifarskih mu-
zikantov 21.55 Družinske zgodbe 23.20 Nad.: Ko napade tiger
(t Slovenija 2
I.45	Zabavni infokanal Skozi čas
Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 17.01.1992 Globus (pon.)
II.55	Maribor: SP v alpskem smučanju za Zlato lisico, slalom (Ž), prenos 1. ter 2. vožnje 13.10 Wengen, SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. in 2. vožnje Turbulenca
SP v nordijskem smučanju, smučarski tek - sprint (M in Ž) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Film: Korak k slavi Bolton: Nogomet, tekma angeške lige Bolton - Arsenal Nogometni magazin FIFE Slovenci po svetu, oddaja Tv Maribor (pon.)
Dok. serija: Največje starodavne zgradbe
11.15 12.10
13.15
14.20 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 23.35
Dnevni program
SP v AS: Maribor, slalom (Ž), 2. vožnja, prenos
SP V AS: Wengen, slalom (M), 2.
vožnja, prenos
Čezmejna Tv - deželne vesti
Glasbeni kokteil
Trendovska oddaja: »Q«
Sredozemlje
Folkest v Kopru
City folk
Dok. odd.: K2
Ljudje in zemlja
22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik
Tednik
Vesolje je...
Istra in...
Dok. odd.: Potovanje po Nemčiji Nedeljski športni dnevnik Alpe Jadran
7. mednarodni zborovski festival Baiker Explorer
Tv Primorka
16.00	Glasb. odd.: Z Mojco po domače
(pon.)
17.00	Hrana in vino
18.00	Duhovna misel (pon.)
18.15	Tedenski pregled (pon.)
18.30	Mavrica pogledov (pon.)
19.15	Pravljica
19.30	Med Sočo in Nadižo
20.00	Razgledovanja
20.30	Primorski poslanci (pon.)
21.30	Novoletna proslava na Colu
23.00	Odprta tema (pon.)
0.00	Videostrani
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški radijski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi iz zamejstva; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste ve-
deli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Do partnerja boste v prihodnjem tednu čutili še več ljubezni kot ponavadi. Znali boste prisluhniti njegovim željam in mu ugoditi, kar bo opazil in vam ne bo ostal dolžan.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Na odnos med vami in vašimi starši trenutno gledate nekoliko zviška. Posvetite jim več pozornosti, saj jo potrebujejo. Zdravje: dobro.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V družbi boste zelo prilagodljivi in pripravljeni sprejeti ideje drugih. Posnemali boste prijatelje, a razmišljajte raje s svojo glavo, saj dobro veste, kaj je za vas prav in kaj ne.
RAK 22.6.-22.7.: Veliko ener-«« gije boste vložili v pridobivanje dodatnega zaslužka. Če se boste potrudili in naredili vse po načrtu, vam bo uspelo dobiti kar nekaj denarja. Več časa preživite s partnerjem!
T^e LEV 23.7.-23.8.: Prihodnji te-(^^r den boste polni samozavesti. Pazite, da ne boste postali arogantni, saj se vas bodo prijatelji začeli izogibati. Služba: zaletavost pri delu in neposlušnost vas lahko spravita v težave.
DEVICA 24.8.-22.9.: Pazite na ^^ to, kako porabite denar. V zadnjem času je bilo nekaj več nepričakovanega dobička, ki ga poskušajte pametno vložiti. Več časa se posvetite šoli ali delu.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri
^ ^ svojem delu boste znali dobro uporabljati glavo in imeli boste odlične ideje. Nadrejeni bo opazil vaš trud in vas pohvalil. Veliko časa boste želeli preživeti doma.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V
prihodnjem tednu boste imeli odličen občutek za denar. Zelo boste podjetni na vseh področjih. Sprostiti se boste znali samo v ožjem krogu prijateljev.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Kar
preveč odgovornosti se je zgrnilo na vaša pleča. Privoščite si nekaj trenutkov samo za sebe in vsaj za nekaj časa pozabite na skrbi. Ljubezen: zaupajte svojemu partnerju.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Če
imate otroke, boste v teh dneh še posebno uživali v njihovi družbi. Vzemite si čim več časa zanje in pazite, da jim ne boste prepogosto vsiljevali svojega mnenja.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Že ta teden boste začutili nov pritok energije. Po napornem dnevu boste zvečer že nared za razburljivo nočno življenje. Partner vam bo komaj sledil. To vam ne bo preveč všeč.
RIBI 20.2.-20.3.: Razgibano družabno življenje vam bo vrnilo voljo in moč po napornem delavniku. Med prijatelji boste imeli glavno besedo. Pazite, da vas ne bo zaneslo. Denar: slabo.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 17. januarja 2010
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Jan Plestenjak:
»Pustil ti bom sanje« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nan.: 8 semplici regole
6.30	Dnevnik in vremenska napoved
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik in gospodarstvo
14.10	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
16.50	Dnevnik - Parlament
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.00	23.20 Dnevnik
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.10	Nad.: Lo scandalo della Banca Romana (2. del)
23.25	Aktualno: Porta a porta
1.00	Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00 6.10 6.25 6.50 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00
11.55
13.00 14.00
14.45
16.10 17.40 18.05
19.00 19.35 20.30 21.05 21.45 22.30 23.25 23.40 0.45 1.20
Variete: Videocomic Aktualno: Tg2 costume e societa Dok.: Il mondo dei coralli Aktualno: Tg2 Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Protestantesimo Dnevnik in rubrike 12.30 Variete: I fatti vostri (v. G. Magalli, A. Volpe, M. Cirillo) Srečanje predsednika Republike z italijansko reprezentanco športnikov, ki odpotujejo na Olimpijske igre v Vancouverju Dnevnik in rubrike Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante)
Nan.: La signora del West
Variete: Art Attack
Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti
Variete: Secondo Canale
Nan.: Squadra speciale Cobra 11
Dnevnik
Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti Nan.: Senza traccia Nan.: Criminal Minds Dnevnik, sledi Punto di vista Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Magazine sul 2 Dnevnik - Parlament
^ Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro-
grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr
Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Zorro 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi, sledijo
risanke 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob
20.10	Nad.: Le storie di Agrodolce
20.35	Nad.: Un posto al sole
21.05	Dnevnik
21.10	Aktualno: Chi l'ha visto?
23.10	Šport: Replay
0.00	Deželni dnevnik
1.10	Fuori orario
Rete 4
Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no
12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Questo pazzo sentimento (kom., ZDA, '97, i. B. Midler, D. Farina)
17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il comandante Florent 23.25 Nan.: Il Commissario Moulin 1.25 Dnevnik - pregled tiska in vremenska napoved
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-
nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande
Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne
16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
21.10 Resničnostni show: Grande Fratel-lo (v. A. Marcuzzi) 0.20 Variete: Mai dire Grande Fratello
O Italia 1
6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Smallville 15.55 Nan.: I maghi di Waverly 16.55 Nan.: Cory alla Casa Bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Pa-pi)
21.10 Film: The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo (akc., ZDA, '07, r. P. Greengrass, i. M. Damon, F. Potente)
23.35 Film: The One (fant., ZDA, '01, i. J. Li, C. Gugino)) 1.25 Aktualno: Pokerlmania
^ Tele 4
LA
6.00
7.00
10.10
10.25 11.30
12.30 13.00 14.05
16.05 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30
La 7
20.00	0.45 Dok. serija: Zemlja
21.00	Studio City
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Film: Naklepni umor
7.00	8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik
7.30	Dokumentarec
8.05	Pregled tiska
9.00	15.10 Variete: Novecento contro luce
10.00	Nan.: Salomone
11.35	Variete: Camper magazine
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
13.15	Aktualno: Videomotori
14.05	Variete: Animali amici miei
17.00	Risanke - K2
19.00	Nogomet: Super calcio - Triestina
20.00	Športne vesti
20.05	Nogomet: Super calcio - Udinese
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Šport: Nogmetna tekma Triestina
- Mantova
22.50	Dai nostri archivi
23.25	Dnevnik Montecitorio - leto 2010
23.40	Nan.: Cold Squad
Koper
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: L'ispettore Tibbs
Nan.: Due South - Due poliziotti a
Chicago
Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Anni ruggenti (kom., It., '62, i. N. Manfredi, G. Cervi) Nan.: La regina di spade Dok. odd.: La7 Doc - In the Wild Nan.: Stargate SG-1 Nan.: The District 0.10 Dnevnik
1.35 Aktualno: Otto e mezzo
22.05 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Slovenija 1
6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Smrkci 10.45 Ris. film: Animalija (pon.) 11.05 Šport špas, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.35 Iz popotne torbe (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper (pon.)
13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved
13.15 Pogled na ...Tone Kralj: Kmečka
svatba (pon.) 13.25 Avsenikov zlati abonma - poklon
Slavku Avseniku (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.55 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.10 Lutk.igr.nan.: Bine 16.30 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 20.55 Nad.: Stara nergača 21.25 Na lepše
22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 0.20 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 18.01.1992 (pon.)
(T Slovenija 2
6.30 9.00, 1.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.20 Sobotno popoldne (pon.) 14.00 Slovenski utrinki (pon.) 15.20 z arhiva TVS: Tv dnevnik
18.01.1992 15.45 Osmi dan (pon.) 16.15 Ars 360 (pon.) 16.30 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 17.00 Prvi in drugi (pon.) 17.30 To bo moj poklic - Izob. serija (pon.)
18.00 Nad.: Jesenin (pon.) 18.50 Risanka: Rožnati panter - Bujenje 19.00 Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, nasvet
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 16.35 17.00 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.20
9.00 9.05 10.05 11.00
17.10
17.40 20.00
20.30 21.30 22.45 23.00
0.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Ciak Junior
7. Mednarodni zborovski festival
Vesolje je...
Tednik
Avtomobilizem
Istra in...
Športna mreža
23.55 Vremenska napoved
23.00 Primorska kronika
22.00 Vsedanes - TV Dnevnik
Športne vesti
Kuharski recepti
Kino premiere
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani - aktualna tema Vzhod - Zahod Športel
Športna mreža
i Tv Primorka
10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.40 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani
Kultura: Jubilejni ljubljanski mednarodni filmski festival Glasb. odd.: Postaja GO Dnevnik Tv Primorka, šport, vremenska napoved, kultura Športni ponedeljek Šport: Naj športnik Primorske Slikarka Jožica Medle Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved (pon.) Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski radijski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.45 Osebnost leta 2005: kirurg Tomislav Klokočovnik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 »Indie ni Indija«; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00 Ime tedna, glasovanje; 11.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna, razglasitev; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 4 Nedelja, 17. januarja 2010

APrimorski
r	dnevnik
NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi 20. kroga A-lige
Inter v Bariju ni imel lahkega dela
Bari je že vodil z 2:0 - Tri enajstmetrovke - Cagliari nadigral Livorno
CAGLIARI/BARI - Pri Interju so dobro vedeli, da jih v Bariju čaka težka naloga. In tako je tudi bilo. Gostitelji so v drugem delu dvakrat povedli po zaslugi dveh enajstmetrovk (Paragvajec Barreto je bil obakrat uspešen), ki sta jih zakrivila Samuel (igra z roko) in Lucio (prekršek nad Parisijem). Interjeva reakcija je bila kot ponavadi takojšnja. Za 2:1 je poskrbel makedonski nogometaš Goran Pandev (doma iz Strumice), ki je bil v kazenskem prostoru najbolj spreten. Pred tem pa je treba omeniti odločilni poseg vratarja Julia Cesarja, ki je mojstrsko ubranil Alvarezov strel. V nadaljevanju je Inter vztrajno napadal in izsilil še tretjo najstrožjo kazen na tekmi. Iz enajstmetrovke (Bonucci je v kazenskem prostoru podrl Pandeva) je bil uspešen Milito. Inter-jevega neodločenega izida se veseli predvsem Milan, ki ima danes lepo priložnost, da zmanjša zaostanek na -6 točk.
Cagliari potrebuje še deset točk do obstanka v A-ligi, ki je glavni cilj sardin-skega kluba. Toda ta ekipa, sodeč po prikazani igri, lahko cilja višje. Cagliari je na včerajšnji vnaprej igrani tekmi 20. kroga povsem nadigral Cosmijev Livorno. Končni rezultat je bil 3:0. Mrežo Livorna je dvakrat zatresel Argentinec Larrivey, enkrat pa Brazilec Jeda. Pri Livornu je proti koncu tekme Candreva za las zgrešil častni gol.
Bari - Inter 2:2 (0:0)
STRELCI: Barreto v 15. dp iz 11-m in v 18. dp iz 11-m, Pandev v 24. dp, Milito v 29. dp iz 11-m.
BARI (4-4-2): Gillet; Belmonte, A. Maisello, Bonucci, Parisi; Alvarez (Ka-mata), Gazzi, Donati, Koman (Rivas); Meggiorini, Barreto. Trener: Ventura.
INTER (4-2-3-1): Julio Cesar; Mai-con, Lucio, Samuel (Quaresma), Cordoba; Muntari (Santon), Zanetti; Pandev, Sneijder, Balotelli (Cambiasso); Milito. Trener: Mourinho.
Tako je Interjev branilec Lucio v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil Barijevega igralca Parisija
ansa
Cagliari - Livorno 3:0 (1:0)
STRELCI: Larrivey v 3. in 50. min.; Jeda v 64. min.
CAGLIARI (4-3-1-2): Marchetti; Canini, Lopez, Astori, Agostini; Biondi-ni, Parola, Lazzari (Dessena); Cossu (Barone); Matri (Jeda), Larrivey. Trener: Al-legri
LIVORNO (3-5-2): De Lucia; Diniz, Rivas, Perticone; Raimondi, Filippini, Mozart, Bergvold, Vitale (Danilevicius); Tavano (Candreva), Lucarelli. Trener: Co-smi
VRSTNI RED: Inter 46, Milan 37, Napoli in Juventus 33, Roma 32, Fio-rentina, Cagliari in Palermo 30, Parma in Bari 28, Genoa 27, Sampdoria 26, Chievo 24, Livorno 21, Lazio 20, Udinese 19, Bologna 16, Catania 15, Atalanta 13, Siena 12.
DANES: ob 15.00 Atalanta - Lazio, Chievo - Juventus, Fiorentina - Bologna, Milan - Siena, Parma - Udinese, Roma -Genoa, Sampdoria - Catania, ob 20.45 Napoli - Palermo.
Afriški pokal:
Egipt že v četrtfinalu
LUANDA - Nigerijska nogometna reprezentanca je v 2. krogu afriškega prvenstva v Angoli (skupina C) premagala Benin z 1:0. Nigerijci, ki so uvodno tekmo proti Egiptu izgubili, so v vodstvo prišli po tem, ko je Romuald Boco v svojem kazenskem prostoru igral z roko in tako zakrivil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Yakubu Aiyegbeni. Na drugi tekmi je bil Egipt z 2:0 boljši od Mozambika. Po 2. krogih so se »faraoni« že uvrstili v četrtfinale.
Ulica dei Montecchi ó tel. O4O 77863OO fax O4O 772418 sport@primorski.eu
ODBOJKA - Državna B2-liga
Dragocena zmaga Televite v deželnem derbiju proti VBU
Televita TS Volley 2010 - VBU 3:1 (28:26, 30:28, 13:25, 25:23)
TELEVITA TS VOLLEY 2010: Mari 17, Corazza 23, Slavec 9, Bassi 10, Rigonat 2, Riolino 1, A. Peterlin (libero), Kante 4, Veljak 0, Špacapan, M. Peterlin. Trener Drasič.
Čeprav niso igrali dobro, so od-bojkarji Sloge Tabor dosegli v deželnem derbiju B2-lige izjemno pomembno zmago proti direktnemu tekmecu za obstanek. Pokazalo se je, da so Videmčani ena najšibkejših ekip, kar smo jih videli v letošnji sezoni, tudi tekma je bila na splošno na nizki ravni in ni ogrela gledalcev, treba pa je v isti sapi tudi zapisati, da mnogi igralci Tele-vite ta čas zaradi posledic številnih poškodb niso v optimalni formi, zato je zmaga s polnim izkupičkom točk še toliko bolj dragocena. Šlo je za zelo izenačen dvoboj, v katerem je v odločilnih trenutkih prevladala izkušenost ključnih igralcev Televite, največja razlika med ekipama pa je bila v servisu, saj jih je VBU zgrešil ogromno, Te-levita pa je s tem elementom dosegla nekaj ključnih točk. Sicer so domači igralci zaigrali dokaj živčno in nebor-beno ter tudi preveč površno. Škoda tudi, da sprejem ni bil vedno dovolj natančen, kajti zdelo se je, da sta oba centra dokaj razpoložena, dobila pa sta premalo žog.
Prvič je v začetni postavi Televi-te začel Slogin veteran Danilo Riolino, ki pa je v nadaljevanju tekme prepustil mesto Vasiliju Kantetu in ga znova zamenjal le še v tretjem setu. Rio-lino je dosegel le eno točko, a zelo pomembno, drugače ni veliko grešil, za razliko od Kanteta, ki je sicer k zmagi prispeval štiri točke, a je naredil tudi dosti preveč napak. V postavo se je vrnil tudi Ambrož Peterlin, ki je z dodobra zaščitenim kolenom igral v vlogi
libera, dobro, vendar nekoliko rezervirano, kar velja tudi za Corazzo, ki je izgubil del eksplozivnosti, s katero je krasil svojo igro v prejšnjih mesecih. Vendar je bil furlanski tolkač naposled tudi tokrat odločilen, saj je ekipi zagotovil prvi set z »bombo« na servisu, četrtega pa z močnim udarcem iz 2. linije. VBU, ki ga trenira Tržačan Paola Cola, je sinoči v Trstu veliko grešil v napadu in na servisu, slabo sprejemal, bil pa je kljub temu ves čas v igri za zmago.
V	prvem setu so si gostje že priigrali lepo prednost (17:11), ko je Te-levita z delnim izidom 9:2 le uravnovesila položaj. Z asom Riolina je tudi prišla do prve zaključne žoge, a se je boj tedaj šele razvnel, na koncu pa je Televita prevladala z udarcema konstantnega Marija in asom Corazze. Izenačen je bil tudi drugi set, v katerem sta Kante in Corazza izničila dve zaključni žogi VBU, pri izidu 28:28 pa je bil spet odločilen servis. VBU je svojega zgrešil, Corazza pa je s svojim nasprotnike prisilil v prekršek na mreži.
V	tretjem setu se je slika nepričakovano spremenila. Pokazalo se je, da ima VBU več enakovrednih menjav, sveže sile, med katerimi je bil tudi slovenski Goričan Luka Lavrenčič (igral je solidno), so zelo poživile igro Vi-demčanov, gostitelji pa so popustili na celi črti.
K sreči so se domači igralci v četrtem setu vsaj delno spet zbrali, od nasprotnika pa so se »odlepili« po drugem tehničnem odmoru, ko so končno nekaj več pokazali tudi v obrambi, Mari in Corazza pa sta z napadi obdržala pridobljeno prednost, ki je po izidu 24:21 začela kopneti, dokler ni ekipo iz zagate rešil Corazza s silovitim udarcem z 2. linije.
A. Koren
NOGOMET - Triestina po dveh mesecih spet zmagala
Zdaj so važne le točke
Proti zelo skromni Mantovi do uspeha z obrambno postavitvijo - Igra še vedno neprepričljiva - Godeas zapravil eno od dveh enajstmetrovk za Triestino
• ••
Triestina - Mantova 2:1 (1:0)
STRELCA: v 26. in v 11.dp iz 11m Testini, v 34.dp Lanzoni.
TRIESTINA (5-3-1-1): Agazzi 7; D'Ambrosio 6,5, Audel 6,5, Cottafava 6, Brosco 6,5, Sabato 6; Cossu 6, Gorgone 6,5, Testini 7 (32.dp Della Rocca); Volpe
B-liga IZIDI 22. KROGA Ancona -					
Lecce 1:1, Cittadella		Brescia 1:1,			Frosinone -
Salernitana 1:0, Gallipoli			Ascoli 1:4, Modena		
- Padova 0:0, Piacenza - Empoli 0:0, Reggina -					
Cesena 1:3,	Torino -	Grosseto 4:1			, Triestina -
Mantova 2:1	, Vicenza	- Albinoleffe 1:2, Crotone			
- Sassuolo bo jutri ob 20.45.					
Lecce	22	11	6	5	34:25 39
Cesena	22	10	8	4	31:13 38
Ancona	21	11	4	6	32:21 37
Frosinone	22	10	4	8	31:33 34
Sassuolo	20	8	9	3	30:18 33
Empoli	22	9	6	7	28:25 33
Grosseto	22	8	9	5	31:31 33
Brescia	22	9	5	8	28:28 32
Modena	22	9	5	8	20:20 32
Torino	22	8	6	8	28:21 30
AlbinoLeffe	22	7	8	7	29:31 29
Vicenza	22	6	10	6	20:19 28
Ascoli	22	7	7	8	33:34 28
Gallipoli	22	7	7	8	21:29 28
Triestina	21	7	6	S	22:27 27
Cittadella	21	6	8	7	27:25 26
Padova	22	6	8	8	24:25 26
Crotone (-2)	20	6	9	5	21:23 25
Reggina	22	6	5	11	26:34 23
Piacenza	21	5	6	10	16:26 21
Mantova	21	3	10	8	21:26 19
Salernitana	21	2	6	13	16:35 12
PRIHODNJI KROG: Grosseto				Triestina (23.1.	
ob 15.00)					
6 (25.dp Pani 6); Godeas 5,5 (46.dp Prin-civalli). Trener: Somma.
MANTOVA (4-3-1-2): Handano-vič; Lanzoni, Gervasoni (24.dp Rizzi), No-tari, Salviato; Grauso, Spinale (33.dp Tarana), Carrus; Locatelli; Malatesta (16.dp Caridi), Nassi. Trener: Moriero.
SODNIK: Celi iz Campobassa 6; OPOMINI: Sabato, Nassi, Spinale, Grau-so; GLEDALCEV: 5.500.
Triestina je z zmago zadihala. Proti eni izmed najslabših ekip, kar smo jih videli v tej sezoni na Roccu, so Tržačani naredili majhen korak naprej bolj na lestvici kot v igri. Izhod iz krize je torej le nakazan. Gotovo so tri točke na lestvici (zadnjič je Triestina osvojila celoten izkupiček daljnega 21. novembra proti Cittadelli) izrednega pomena, vendar bodo morali Tržačani bolje igrati, saj jim je tokrat skromnost nasprotnika precej pomagala. Če bo Mantova taka tudi v preostalem delu sezone je eden od kandidatov za izpad že določen. Varovanci trenerja Serene so pokazali res premalo, da bi zaslužili točko, saj so začeli napadati šele v zadnjih 15 minutah tekme.
Triestina je že med tednom v italijanskem pokalu proti Romi preizkusila postavitev s kar petimi branilci. Trener Somma je bil nad prikazano igro zadovoljen, tako da je tudi včeraj proti Man-tovi potrdil tak sistem igre; v napadu je edinemu napadalcu Godeasu pomagal Volpe. Namere trenerja Somme so bile to-
rej jasne: v tem trenutku je treba gledati izključno na rezultat. Začetek Triestine ni bil nič kaj spodbuden. Cottafava in soigralci so bili zelo bojazljivi, vsako podajo je več kot očitno pogojevala trema, posledica zadnjih neuspešnih nastopov. Kljub temu, da je Mantova v še slabšem položaju na lestvici, je bila igra gostov bolj sproščena. V prvih desetih minutah igre ni prišlo niti do enega strela proti vratom, kaj šele, da bi bil eden od dveh vratarjev resneje zaposlen. Kar 22 minut smo morali čakat za prvo nevarno priložnost. Ustvaril si jo je Godeas, ko se je pognal na navidezno že izgubljeno žogo. Prehitel je tako Notarija kot Handanoviča, a nato ni uspel precizno streljati proti praznim vratom. Morda je priložnost nekoliko spodbudila Sommove varovance. Go-deas le ni bil več tako osamljen kot v prvem delu polčasa, zunanja branilca D'Ambrosio in Sabato sta bila nekoliko bolj aktivna v fazi napada, čeprav je Trie-stina še vedno napadala s preveč skromnim številom igralcev. V 26. minuti so domači igralci le prodrli. Pobudnik akcije je bil Volpe, ki je podal do Godeasa, slednji je videl Testinija in mu lepo podal, tako da se je številka 21 znašla sama pred vratarjem in Handanoviča ukanila s preciznim strelom. Po strelu z glavo Locatelli-ja in lahkim posegom Agazzija bi Trie-stina v 35. minuti skoraj podvojila. Cossu je lepo pobegnil po desni strani igrišča in podal proti sredini, kjer je Godeas
Dva gola Testinija
kroma
za las zamudil dotik z žogo za skoraj gotov gol. Še večjo priložnost je Godeas zapravil v 43. minuti, ko je sodnik dosodil (sporno) 11-metrovko zaradi prekška nad Testinijem. Napadalec iz Medeje je z bele točke ciljal previsoko in tako je Trie-stina odšla na odmor z le golom prednosti.
Trener Mantove Serena med polčasoma ni spremenil postave, a niti men-taliteta Mantove se ni spremenila. Gostje so s težavoe gradili igro, sredina je bila brez idej, obrambni igralci se niso vključevali, obramba Triestine pa je bila tokrat
zelo koncentrirana. Trojica srednjih branilcev je bila vedno na mestu, čeprav sta svoje prispevala tudi napadalca Manto-ve Nassi in Malatesta, ki sta se bolj malo pomikala po igrišču. Po 11 minutah drugega polčasa je sodnik vnovič dosodil 11-metrovko v korist Triestine: Spinale je potegnil za dres Volpeja ravno ko je le ta bil pripravljen na strel. Odgovornost je tokrat prevzel Testini, ki je z bele točke silovito streljal pod prečko in zadel za 2:0. Kmalu zatem je Handanovič odlično posegel po strelu z glavo Godeasa, nato pa ga je rešila prečka, ko je z glavo poskušal še Brosco. V 79. minuti je Mantova razpolovila zaostanek: Carrus je po levi strani s preveliko lahkoto preigral Cossuja in podal do Lanzonija, ki je s kratke razdalje zadel. Mantova je začela verjeti, da lahko iz Trsta odnese točko, a Agazzi je z mojstrskim posegom nad Carrusom rešil svoja vrata in Triestina je tako zasluženo zmagala; ni igrala zelo organizirano, a kljub temu ustvarila veliko več priložnosti od nasprotnika.
Top: Testini je dosegel oba gola, a treba tudi podčrtati odličen nastop trojice mladih branilcev Audela, Brosca in DAmbrosia (skupno imajo 61 let!).
Flop: Godeas se je sicer dobro premikal po igrišču in si prevzel večji del bremena v napadu, a zgrešil je dve neverjetni priložnosti, med drugim 11-metrov-ko.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Nedelja, 17. januarja 2010
25
ALPSKO SMUČANJE - 46. Zlata lisica v Mariboru
Na Pohorju slavje Avstrijke Kathrin Zettel
Vonnova spet padla - Tina Maze si še ni opomogla od bolezni - Danes slalom
MOŠKI
Jerman 5. na smuku v Wengnu
WENGEN - Domačin Carlo Janka (2:32,23) je zmagal na klasičnem smuku v švicarskem Wengnu. Prehitel je Kanadčana Manuela Osborna-Pa-radisa (+0,66) in Marca Büchla (+0,82) iz Liechtensteina ter najboljšega Slovenca Andreja Jermana, ki je z zaostankom 0,86 sekunde osvojil peto mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na sloviti progi Lauberhorn. Jerman, ki je zmagal na zadnjem lanskem smuku v Bormiu, je bil pred dvema letoma v Wengnu šesti, včeraj je stopničke zgrešil za pičle štiri stotinke. Janka je z zmago prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala in s prvega mesta izpodrinil Avstrijca Benjamina Raicha.
Hud udarec za Avstrijce
WENGEN - Avstrijsko smučanje je komaj mesec dni pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Vancouvru doživelo hud udarec, saj sta se poškodovala reprezentanta Christoph Gruber in Florian Scheiber. Dvaindvajsetletni Scheiber si je pri padcu med petkovim superkombinacijskim smukom raztrgal meniskus, 33-letni Gruber pa je padel na treningu, tako da so ga morali s helikopterjem nemudoma prepeljati v bolnišnico v Interlaknu.
Majdičeva 5. v Estoniji
OTEPAEAE - Poljakinja Justyi-na Kowalczyk je zmagovalka 10-kilo-metrske klasične preizkušnje svetovnega pokala v estonskem Otepääju, tako da je še povečala prednost v skupnem seštevku pokala. Slovenka Petra Majdič je bila tokrat peta. Med moškimi je na 15-kilometrski preizkušnji zmagal Čeh Lukaš Bauer.
Di Centa državni prvak
SAPPADA - Furlan Giorgio Di Centa je v Sappadi postal državni prvak v smučarskem teku v prosti tehniki na 15 km. Na 2. mesto se je uvrstil Pietro Piller Cottrer. Pri ženskah (skating, 10 km)je slavila zmago Sabina Valbusa, Furlanka Silvia Rupil je bila 2.
Odlični Morgenstern
SAPORO - Avstrijski smučarski skakalec Thomas Morgenstern (271,5 točke) je z dvema odličnima skokoma prišel do svoje tretje zmage za svetovni pokal v Saporu. Od Slovencev se je med dobitnike točk z 21. mestom prebil le Primož Pikl (173,1).
Tini Maze je forma očitno upadla. Na veleslalomu na Pohorju, kjer je lani zmagala, je bila tokrat šele trinajsta
ansa
MARIBOR - Avstrijka Kathrin Zettel je zmagala na veleslalomu alpskih smučark za svetovni pokal na mariborskem Pohorju (2:36,22). Na 46. Zlati lisici je bila druga Nemka Maria Riesch (+0,23), tretja pa Švedinja Anja Parson (+0,43). Tina Maze, edina slovenska finalistka, je bila 13. Mazejeva je obrambo lanske ve-leslalomske zmage začela s številko sedem in na tem mestu s sekundo in 74 stotinkami zaostanka za Zettlovo tudi končala. Nekaj časa je nepremično gledala v zaslon z rezultati, potem pa zmajevala z glavo. »V prvi vožnji sem skušala zelo močno napadati. Bila pa sem preveč agresivna in tak pristop ni bil pravi za tokratni sneg na Pohorju. Bolj z občutkom bom morala voziti in bolj pametno odsmučati v finalni vožnji,« je po prvem nastopu, ko je bila 14., dejala Mazejeva. Zadovoljna pa ni bila niti po finalu na smučišču, na katerem je bila prva leta 2005 in 2009, leta 2002 pa druga.
»Mogoče je bila druga vožnja vseeno boljša kot prva. Predvsem z zgornjim delom sem bolj zadovoljna, v spodnjem pa sem naredila napako in me je vrglo iz linije. Danes je bilo težko tekmovati. Razlike so bile velikanske. Proga je bila zelo lahka in boljše so bile tiste, ki so se bolje znašle na taki postavitvi. Zal v prvi vožnji nisem našla pravega občutka. Nisem bila niti polna energije kot običajno. Pozna se mi, da sem imela nedavno težave z boleznijo. Po bolezni se je vedno težko vračati. Mislim, da bo na slalomu bolje, ker ne bo potrebno imeti toliko občutka, kot tokrat, potem tudi ne bo ravninskega dela, kot na zgornjem delu veleslaloma. Imam tudi dobro številko in bom dala vse od sebe, da bi dosegla dober izid,« je menila Mazejeva.
Velika osmoljenka tekme pa je bila ponovno Vonnova, saj se je zapletla tri vratca pred ciljem finalne vožnje in tretjič zapored odstopila v tej disciplini, ima pa že dva slalomska odstopa.
Vonnova je kljub temu ostala v skupnem vodstvu pokala (894 točk), vendar je Riescheva zmanjšala zaostanek na vsega 32 točk. Tretja je Zettlova (729), vodilna v veleslalomskem seštevku (365), četrta Parsonova (611) peta pa je ostala Mazejeva (434). Najboljša slovenska alpska smučarka je v veleslalomskem seštevku tretja (222); pred njo je še svetovna prvakinja Nemka Kathrina Holzl (331).
Danes bo pohorska strmina gostila še slalom.
ANA BUCIK
Krstni nastop za zmagovalko 39. iger SPDT
Novico, da bo nastopila na veleslalomu 46. Zlate lisice, je Novogoričanka Ana Bucik izvedela šele v četrtek po sestanku vodstva reprezentance. Odločitve je bila 16-letna članica SK Gorica seveda zelo vesela, tako da se je včeraj v svojem krstnem nastopu na tekmi svetovnega pokala pognala na progo odločno. Nastop najmlajši med Slovenkami (letnik1993) se sicer kljub temu ni posrečil, saj je bila Ana prisiljena k odstopu po prvem vmesnem času. Smučarski klub iz Nove Gorice se je s 16-letnico tako po dolgih letih vrnil v svetovni smučarski pokal. Pred Bucikovo je barve goriškega smučanja zastopal legendarni Jure Franko, dobitnik prve slovenske in olimpijske kolajne na igrah v Sarajevu leta 1984, ko je bil»srebrn« v veleslalomu.
Smučarka iz Nove Gorice je letos članica slovenske B-reprezentance. Že dve leti tekmuje na tekmah FIS po Evropi, kjer je že nekajkrat stopila na stopničke, zmagala pa je dva slaloma. V letošnji sezoni je nastopila že na štirih tekmah evropskega pokala, kjer je lani opravila krstni nastop. Svoje paradne discipline nima: »Ker je še mlada, tekmuje v vseh disciplinah. Letos je najboljša v slalomu in superveleslalomu,« nam je včeraj povedal oče Marko Bucik, predsednik SK Gorice in trener Bucikovo v vseh otroških kategorijah. Svojo športno pot je začela z zmernim treningom (do 40 dni na leto). Že kot 12 letnica pa je bila med najboljšimi v Sloveniji, pri 14 letih pa je bila državna podprvakinja; takrat je z otroško reprezentanco nastopila na mednarodni tekmi Pinocchio in v ValDIseru, kjer je osvojila dve zmagi. To ji je omogočilo, da je bila sprejeta v C-reprezentanco in začela obsežnejši program treningov, ki ji je omogočil odmevnejše rezultate. 16-letnica obiskuje gimnazijo (športni oddelek) v Novi Gorici. Zaradi tekem in treningov se uči večinoma v hotelih po treningih: »Če je med tednom en dan v šoli, je že dobro. Lani je kljub številnim odsotnostim izdelala z visoko oceno, letos pa ji tudi gre dobro. Profesorji so razumevajoči, športna smer pa omogoča uskladitev obveznosti,« pojasnjuje oče. Naj povemo še, da se je Bucikova večkrat udeležila tudi čezmejnih tekem pri nas. Tako je leta 2006 osvojila absolutno prvo mesto med ženskami na 2. čezmejnem goriškem prvenstvu v Kranjski gori, leta 2008 pa je bila prva tudi na 39. zimskih športnih igrah o organizaciji SPDT.
KOŠARKA - NBA
Bargnaniju derbi proti Gallinariju
NEW YORK - »Italijanski derbi« košarkarske lige NBA se je končal z zmago Bar-gnanija nad Gallinarjem. Bargnanjev Toronto je namreč v slovitem Madison Square Gardnu premagal moštvo New York Knicks s 112:104, sam pa je k zmagi prispeval 24 točk. Gallinari je v dresu ne-wyorškega moštva dosegel dve točki več, kar pa ni bilo dovolj za uspeh, saj je Toronto strl odpor gostiteljev že z odlično igro v prvem polčasu. K zmagi ni ničesar prispeval Marco Belinelli, ki je še pred tekmo podlegel mrzlici, prav tako za zmagovalce ni igral slovenski center Rašo Nesterovič. Organizatorji tekme so dogodek predstavili kot »Italia Heritage Night«, med Italijane pa uvrstili tudi trenerja Knicksov Mikea D'Antonija.
Losangeleški Staples Center pa je bil prizorišče velikega mestnega derbija, v katerem so se aktualni prvaki in najboljše moštvo lige NBA v tej sezoni Los Angeles Lakers maščevali Los Angeles Clippers za poraz z začetka leta. Mariborčan Saša Vujačič je k zmagi Jezernikov (126:86) v samih osmih minutah igre prispeval deset točk in skok.
A1-LIGA - Izid: Vanoli Cremona -Varese 78:71; liga NLB: Partizan - Helios 84:76; danes (19.00): Union Olimpija - Bu-dučnost.
ODBOJKA - Srednjeevropska liga:
ACH Volley - Zagreb 3:0; 1. DOL: Marc-hiol Prvačina - Metal 3:0; A1-liga: Vibo Valentia - Perugia 3:1 (Matej Černic je za Pe-rugio zbral 10 točk).
Despres in Sainz zmagovalca Dakarja
BUENOS AIRES - Francoz Cyril Despres (KTM) med motociklisti in Španec Carlos Sainz (Volkswagen) med avtomobi-listi sta zmagovalca relija Dakar. V zadnji etapi druge južnoameriške vzdržljivostne preizkušnje, ki se je končala v Buenos Airesu, sta slavila Portugalec Ruben Faria (KTM) in Katarec Nasser Al-Attiyah (Volkswagen).Na reliju je sodeloval tudi Slovenec Miran Sta-novnik, a je tekmovanje predčasno končal zaradi poškodbe.
Tenis: od jutri Australian open
MELBOURNE - Jutri se pričenja Odprto teniško prvenstvo Avstralije, prvi letošnji grand slam turnir. Med ženskami sta sestri Serena in Venus Williams na isti strani žreba, tako da se branilka naslova Serena s svojo sestro, sicer šesto nosilko, ne more srečati vse do polfinala OP Avstralije.
V moškem delu turnirja je prvi nosilec Švicar Roger Federer, ki je na isti polovici kot tretji nosilec Srb Novak Dokovič. Preostali favoriti za naslov so v spodnjem delu žreba; branilec naslova Španec Rafael Nadal, Britanec Andy Murray, zmagovalec OP ZDA Argentinec Juan Martin del Potro in finalist Wimbledona Američan Andy Roddick.
RITMIČNA GIMNASTIKA - Telovadna akademija ŠZ Bor
Pripravile 20 točk
Največ aplavzov požele najmlajše in članice - Marca na Vrhniki prvi tekmovalni nastop
Športnemu združenju Bor je zimska ujma, ki je konec decembra oplazila tudi naše mesto, pošteno zmešala štrene, saj so bili primorani odpovadeti številne manifesaticje, med temi tudi tradicionalno Božično Akademijo, ki jo vsako leto priredi gimanstični odsek. Božič je že krepko za nami, leto 2010 je že v polnem teku, toda pri gimanstičnem odseku niso želeli mimo tega tradicionalnega dogodka in tako so se odločili, da božično akedemijo priredijo kar sredi januarja v na novo preimenovai športni dvorani Bojana Pavletiča. Mlade ritmi-čarke so tako skupaj s trenerkami Petro Dilli, Valentino in Tjašo Oblak, Dr. Branko Vajngerl ter dušo gimnastične-ga odseka Olgo Pavletič pripravile kar 20 točk, v katerih so pokazale, kaj so se v tem prvem delu tekmovalne sezone naučile. Največ aplavzov so seveda požele najmlajše ritmičarke, ki so se predstavile s trakovi, rutami in celo pon poni. Na-
stopile so še mladinke, deklice in kade-tinje z raznimi rekviziti (obroči, trakovi, kiji in žogami), vrhunec pa je bila tekmovalna vaja članic (Mateja Mezgec, Irena Magliacane, Irena Cossutta in Tjaša Oblak) z obroči. Vajo, ki je vsebovala številne tekmovalne elemente, so borovke izvedle res zelo dobro in že med samim izvajanjem (na primer med metom treh obročev hkrati) požele številne bučne aplavze. Za konec pa so borovke pripravile še skupinsko vajo s trakovi, ki je parket dvorane Bojana Pavletiča spremenila v nekakšno valovito morje. Za tekmovalke Borovega gimanstičnega odseka pa ni čas za počitek, saj jih marca meseca čaka zahtevna tekma na Vrhniki, na katero so se seveda začele že temeljito pripravljati. (RAS)
več fotografij na WWW.primorski.eu
Najmlajše ritmičarke Bora, pod vodstvom trenerke Petre Dilli
kroma
26 Nedelja, 17. januarja 2010
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - (Ne)pričakovano skromen izkupiček
Do točke le Val Imsa na gostovanju v Tržiču
Olympia preveč živčna v Trstu - Dober odpor Soče in Sloge na težkih gostovanjih
Martin Peršolja (Olympia) v Trstu proti
FerroAlluminu in Aljoša Orel (desno) v Tržiču po osmih letih spet v Valovem dresu
kroma/altran
Fincantieri - Val Imsa 3:2 (25:22, 25:19, 17:25, 11:25, 15:13)
VAL: Masi 17, Gagliardi 0, Orel 20, Nanut 5, D. Faganel 12, Ombrato 18, Ples-ničar (L), Devetak 0, n.v. Florenin, Mucci, Povšič. Trener: Makuc.
Val Imsa je proti Fincantieriju, ki je imel na lestvici šest točk manj, osvojil le točko. K boljšemu izkupičku točk ni pripomogel niti prihod Aljoše Orla, ki je včeraj prvič po osmih letih spet igral za svoj matični klub. »Pričakovali smo, da bo s prihodom Aljoše zmaga lažja. Vendar smo se ušteli. Aljoša je imel kar nekaj težav. Mora se še prilagoditi ritmu igre v C-ligi in nasploh žogam podajalca,« je pojasnil trener Makuc, ki tokrat ni mogel računati na poškodovanega Stefana Faganela.
Val Imsa je začel zelo prepričljivo in povedel na 7:1. (Pre)lahek začetek pa je bil usoden za poraz v prvih dveh nizih: zvrstilo se je preveč napak, napadi pa so bili preveč predvidljivi, kar je omogočalo nasprotnikovemu bloku lahek plen. Valovci so se zdramili šele v tretjem nizu, ko so bili v napadu bolj učinkoviti, v obrambi pa hitrejši in preciznejši. Brez težav (to kažejo tudi izidi nizov) so osvojili naslednja dva niza ter tako izsilili odločilni peti niz. V končnici je bila igra izenačena, tri zaporedne sporne sodniške odločitve pa so vznemirile valovce, tako da so niz osvojili gostitelji.
Ferro Alluminio - Olympia Fer Style 3:1 (25:19, 23:25, 25:14, 25:20)
OLYMPIA FER STYLE: Komjanc 14, Terčič 8, Valentinčič 17, Sanzin 3, Peršolja 5, Hlede 2, Capparelli (L), Caprara 1, Polesel 0, Brotto 0, Gatta 0. TRENER: Jeron-čič.
Goriška Olympia je v Trst prišla po točke, domov pa se vrnila praznih rok. Hle-de in soigralci po porazu še vedno plavajo v nevarnih vodah. Škoda, ker Ferro Al-luminio je bil povsem v dometu Olympie, saj varovanci trenerja Jerončiča tehnično sploh niso slabši od Tržačanov. Tokrat je žal odločilno vlogo odigrala psihološka plat. Goričani so na igrišče stopili zakrčeni, skoraj boječi, tako da jim igra ni stekla od rok. Veliko je bilo slabih sprejemov (v celi tekmi le 13 sprejemov je bilo primernih za igro na centru), igra v napadu je bila neučinkovita, saj je pretežno potekala na krilih, obramba je bila površna (veliko lahkih žog je padlo na tla), skratka Hlede in soigralci niso uspeli diktirati tempa igre.
Prvi set je bil tako dejansko enosmeren, saj je Ferro Alluminio povedel takoj na začetku in z medlo igro uspel obdržati rahlo prednost do 25. točke. Drugi niz je bil bolj
izenačen. Olympia se je delno predramila iz polsna in z blokom nad centrom gostit-ljev, plasirano žogo in nato napadom Va-lentinčiča so si Goričani priigrali prednost 4 točk (najprej 12:16, 14:18), ki pa ni bila dovolj, da bi lahko mirno zaključili niz. Trža-čani so namreč izenačili na 21:21 in to po napaki Olympie (obramba je kot okamenela s pogledom spremljala podano žogo, kako pada na tla). Na srečo pa so varovanci trenerja Jerončiča ohranili dovolj mirne krvi, da so znova prevzeli vodstvo in z zgrešenim servisom gostiteljev izenačili stanje v setih. Odločilnega pomena pa je bil tretji niz, ko si je Olympia zapravila vse možnosti za zmago. Začetek seta je bil zelo izenačen, saj sta se šetserki stalno izmenajva-li v vodstvu vse do izida 11:11. Nato je pri Goričanih prišlo do pravega black-outa. Napravili so kar štiri zaporednih napake (dva zgrešena napada in dva zgrešena sprejema) in Tržačani so tako z delnim izidom 8:0 (19:11) dejansko spravili pod streho tudi ta set. Zadnji niz je bil najslabši. Igra je bila raztrgana, saj je bilo veliko napak tako na eni kot na drugi strani mreže. Zgledalo je, da so igralci izgubili motivacije. Olympia je sicer proti koncu seta znižala zaostanek na eno samo točko (20:19), toda to je bilo tudi vse, saj igralci sami niso verjeli v preobrat in zmagala je ekipa, ki je na koncu napravila manj napak. (RAS)
Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Buia 1:3 (26:24, 25:27, 25:27, 23:25)
SOČA: Testen 29, Juren 9, J. Černic 6, M. Devetak 11, I. Černic 16, Braini 7, Kragelj (L), Škorjanc 8, n.v. M. Černic, Bu-tkovič in I. Devetak. Trener: Battisti.
Soča bi s prikazano požrtvovalno igro zaslužila vsaj točko, potolažiti pa se mora samo z osvojenim nizom. Četrtouvrščeni Buii so se Battistijevi varovanci zelo dobro upirali, kar kažejo tudi izidi posameznih nizov - v tretjem in četrtem nizu je Buia slavila zmago šele v podaljšani igri. Soča je začela dobro in v izenačeni končnici slavila zmago. V drugem nizu je že vodila 17:10 in vodstvo obdržala do 24:23. V končnici pa so izkušeni nasprotniki obdržali mirno kri in rezultat obrnili v svojo korist. Tudi zadnja dva niza sta bila zelo podobna: po izenačeni igri je v končnici nizov prevladala bolj zanesljiva Buia. Trener Battisti je bil kljub porazu zadovoljen. Pohvalil je borbenost svojih varovancev: »Obenem sta dobro delovala napad in blok, učinkoviti pa smo bili tudi na servisu. Z začetnim udarcem smo dosegli kar 8 asov.«
PAV Natisonia - Sloga 3:0 (25:22, 25:21, 25:19)
SLOGA: Cettolo 14, Devetak 1, Dussich 2, Kante 8, Rožac 4, Taučer 5,
Privileggi (libero), Ilic 6, Romano 5. Trener: Peterlin
Na gostovanju so slogaši izgubili, kar je bilo sicer povsem predvideno, saj spada PAV v ožji krog favoritov za napredovanje. Kljub temu, da so bili nasprotniki objektivno boljši, pa so naši igralci imeli vsekakor premalo zaupanja v lastne moči: odigrali so dobro tekmo, bili zlasti v prvih dveh se-tih povsem izenačeni z domačini in po prikazani igri bi si prav gotovo zaslužili osvojitev vsaj enega seta. Tako v prvem kot v drugem setu so bili slo-gaši celo dalj časa v rahlem vodstvu, v končnici pa so potem zagrešili kako naivnost, kar je seveda neprimerno bolj izkušen nasprotnik takoj izkoristil. Še najslabše so se naši igralci odrezali v zadnjem nizu, ko je domači trener poslal na igrišče tudi nekaj rezervnih igralcev.
Trener Peterlin je v tem srečanju svoje igralce preizkusil tudi v različnih vlogah: tako je na primer Ivo Ilic zaigral tako na centru kot na krilu, Matjaž Romano pa kot korektor in kot napadalec, oba sta se v obeh vlogah dobro znašla. Kljub porazu se slogaši torej domov sploh niso vrnili potrti, dober nastop pa vliva zaupanje v pozitivne nastope še naprej. (INKA)
-/
Domači šport Danes
Nedelja, 17. januarja 2010 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex -Azzanese
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Buttrio; 14.30 v Štandrežu: Juventina
-	Gemonese; 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Mariano
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja
-	Begliano; 14.30 v Dolini: Breg - Opicina; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San'Andrea San Vito
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Terzo
NARASČAJNIKI - 10.00 v Dolini: Pomlad - Sistiana NAJMLAJŠI - 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Pomlad KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik Caffè - GSA Udine PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Romjanu: Amatori Isontini - Dom
UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Žavljah: Venezia Giulia
-	Jadran ZKB
UNDER 13 - 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Breg; 9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Pall. Trieste -Kontovel
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA - Bor ZKB - Poggi OMA UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v San Vitu: Favria - Sloga Tabor; 11.00 v Gorici, center Spacapan: Olympia Terpin - Cordenons
UNDER 16 MOŠKI - 15.30 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Eurogroup; 16.00 v Pordenonu: Volley Pordenone - Olympia Hlede
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu: Bor Kinemax
-	Altura A; 11.00 v Sovodnjah: Soča - Fincantieri
Jutri
Ponedeljek, 18. januarja 2010 KOŠARKA
DRŽAVNI UNDER 19 - 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Venezia Giulia
DEŽELNI UNDER 19 - 20.00 v Foljanu: Fogliano -
Jadran ZKB
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Pierisu: Fincantieri
-	Vesna
□ Obvestila
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo seja deželne odbojkarske komisije v torek 19. januarja ob 20.30 ne sedežu AŠD Sokol v Nabrežini.
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, v ponedeljek, 18. januarja, od 20.00 do 21.00 ali telefonsko: 347-5292058 (SK Brdina) ali pa 3488012454 (Sabina).
ZAMEJSKO PRVENSTVO V ŠAHU bo v soboto, 23. januarja ob 15. uri v Slomškovem domu v Križu. Šahisti vseh starosti se lahko vpišejo na naslov elektronske pošte moblak@libero.it
ŽENSKA C-LIGA - V Repnu odvzela točko favoriziranemu Talmassonsu
Sloga List tokrat presenetila
Hud poraz Bora Brega Kmečke banke v boju za obstanek - Govolley Kmečka banka drugič zapored do točk - Kontovelke prekinile niz devetih zaporednih zmag
Sloga List - Volley Talmassons 2:3 (16:25, 25:21, 16:25, 25:22, 7:15)
SLOGA LIST: Babudri 19, Ciocchi 4, Crissani 6, Fazarinc 18, Gregori 4, La Bianca 15, Gantar (libero), Cvelbar 0, A. Spangaro 1, Starec. Trener Peter de Walderstein
Pred tekmo si prav gotovo nihče ni mislil, da bo slogašicam uspelo odvzeti točko tretjeuvrščenemu Talmassonsu (pri katerem tudi odlično igra bivša slogašica Martina Coretti), v Repnu pa se je zgodilo prav to: igralke Sloge List so z res dobro predstavo presenetile favorizirane gostje in so se na koncu, kljub porazu, lahko upravičeno veselile. Slogašice so prav gotovo opravile enega svojih boljših letošnjih nastopov. V obeh osvojenih setih, so zelo dobro gradile, bile borbene v polju, predvsem pa so igrale zagrizeno in borbeno, s pravo voljo do zmage. V prvem in tretjem nizu so bile nekoliko manj učinkovite v drugi liniji, pa tudi servisi so bili premalo ostri, kar je seveda Talmassons takoj izkoristil v svojo korist. Po izenačenju v setih pa so našim igralkam enostavno pošle moči, niso več zmogle zdržati tako ostrega tempa in so
morale pač priznati poraz, z igrišča pa so lahko odšle z zavestjo, da so svojo nalogo res dobro opravile.
Bor/Breg Kmečka banka - Tarcento 1:3 (25:27, 15:25, 25:16, 23:25)
BOR/BREG KMEČKA BANKA: Grgič 3, Della Mea 14, Vodopivec 15, Spe-tič 4, Flego 14, Gruden 2, Faimann (libero), Zeriul 3, Pučnik 0, Sancin 0, Sadlow-ski. Trener: Smotlak.
Na pomembni tekmi za obstanek proti Tarcentu je združena ekipa Bora in Brega povsem odpovedala in tako vse tri točke prepustila svojim nasprotnicam. Končni izid je bil lahko sicer tudi drugačen, saj sta bila prvi in zadnji niz zelo izenačena, na žalost pa so bile v končnicah vedno prisebnejše odbojkarice iz Čente. Plave so bile, razen v tretjem setu, preveč statične v polju, na mreži pa so bile bolj učinkovite le s centra, medtem ko je bil s krilnih pozicij napad premalo konstanten. V prvem setu je naša ekipa tudi vodila 23:20, nato pa popustila v sprejemu in naredila nekaj naivnih napak in tako podarila niz Tarcentu,
ki jih je nato v drugem setu po zaslugi zelo hitre igre na mreži in uspešnega servisa nadigral.
Do reakcije Vodopivčeve in soigralk je prišlo v tretjem nizu. Spremembe v postavi so se obrestovale in plave so z lahkoto osvojile set, žal pa z enakim ritmom niso nadaljevale v zadnjem. Nasprotnicam so bile sicer enakovredne, te pa so pokazale večjo željo po zmagi in so tako naredile korak naprej proti obstanku. Za združeno ekipo Bora in Brega pa bo zdaj pot veliko bolj strma. (T.G.)
ŽENSKA D-LIGA Govolley Kmečka banka - Azzano X 3:2 (25:17, 25:23, 18:25, 17:25, 15:12)
GOVOLLEY: Mania 20, Danielis 14, Antonič 10, Peteljan 3, Bressan 11, Cella 8, Giuntoli 0, Zonch 0, Hauschild (L). Trener: Petejan.
Govolley je vknjižil novi dve točki. Tokrat je pred domačimi gledalci po petih nizih premagal Azzano X. Izkupiček bi bil lahko še boljši, saj so Petejanove varovanke povedle z 2:0 v nizih, nato pa je padec
koncentracije omogočil nasprotnicam izenačenje v nizih.
Z učinkovitimi servisi in prodornim napadom je Govolley osvojil brez težav prvi niz. V uvodu so nasprotnice veliko grešile, v nadaljevanju pa so zaigrale bolj urejeno. Drugi niz je bil zato bolj izenačen. Azzano X je v tem nizu dobro branil, kljub temu pa so Mania in ostale zaključile niz z zmago. V nadaljevanju pa niso obdržale enakega ritma. Padec koncentracije so gostije hitro izkoristile in slavile v naslednjih dveh nizih. V četrtem je trener Petejan skušal spreobrniti potek srečanja s spremembo postave (Zonch na centru, Danielis na korektorju, Antonič pa na krilu), kar pa se ni obrestovalo. V odločilnem petem nizu se je naposled odločil za standardno postavo. Govol-ley je spet prevzel začetni ritem, prevzel vodstvo in ga obdržal vse do končne zmage.
Buia - Kontovel 3:0 (25:16, 25:13, 25:14)
KONTOVEL: Verša 8, Bukavec 7, Lisjak 4, Starc 2, Micussi 2, Antognolli 1, Balzano, Cassenelli, Pertot, Kapun (L). Trener: Cerne.
Po devetih zaporednih zmagah so Kontovelke na gostovanju ostale praznih rok. Buia je s prepričljivo predstavo zasluženo osvojila vse tri razpoložljive točke, Kontovel pa je bil tokrat v vseh elementih neprepričljiv. Predstavo Cernetovih varovank so pogojevale številne napake pri podaji, ki jih je sodnik (morda prestrogo) kaznoval, tako da podajalke niso podajale sproščeno, napad pa je bil posledično neučinkovit. Obenem sta bila tudi obramba in sprejem neprecizna. Črno soboto bo treba čim prej pozabiti in nadaljevati z ritmom s prejšnjega kroga.
Bunello predstavil listo
Konec meseca bodo predčasne volitve za deželni odbor odbojkarske zveze FI-PAV. Kot prvi je predsedniško kandidaturo obelodanil Duilio Bunello, ki je predstavil tudi seznam svojih odbornikov, to so As-canio Cosma, Alessandro Michelli, Ivan Pe-terlin, Paola Santuz in Silvano Zilli. Svojo kandidaturo je napovedal tudi dosedanjih predsednik Renzo Cecot.
/
ŠPORT
Nedelja, 17. januarja 2010
27
KOŠARKA - V deželnih C in D-ligi
Bor in Breg v škripcih Kontovel ne pozna zastojev
Bor Radenska -21 točk v Ronkah - Kontovelci utrdili drugo mesto na lestvici
Ronchi - Bor Radenska 71:50 (12:14, 33:29, 54:36)
BOR: Bole 10 (-, 2:6, 2:4), Krizman 5 ( 3:4, 1:3, 0:1), Crevatin 6 (-, 0:5, 2:6), Alberti 2 (0:2, 1:7, 0:1), Bocciai 5 (1:2, 2:5, -), Sila 2 (2:2, 0:1, 0:2), Madonia 6 (-, 3:7, -), Štokelj 2 (2:2, 0:2, 0:4), Šušteršič (-, 0:1, 0:1), Zannini 12 (1:3, 4:7, 1:2), Devcich, Pilat n.v. Trener: Zovato.
Borovi košarkarji morajo čimprej pozabiti na sinočnji nastop. V Ronkah so prikazali vse prej kot prepričljivo predstavo: igrali so zmedeno, neborbeno in brez pravih idej.
Začetek tekme je bil vsekakor spodbuden. Bor je v prvi četrtini vodil vodil s 14:12. Tudi prvi del druge četrtine je bil pozitiven (21:14). Ključ tekme sta bili ne-športni in tehnična napaka, ki sta ju sodnika dosodila proti Boru. Gostitelji so po-vedli (23:21) in pred odmorom vodstvo še povišali. Po prvem delu je domača ekipa vodila za štiri točke. V tretji četrtini so Zo-vattovi varovanci zbrali le borih sedem točk (delni izid 21:7). Ekipa iz Ronk je vodila tudi za 26 točk, Borove reakcije pa ni bilo.
Galetti Pavimenti - Breg 77:51 (27:13, 38:28, 59:38)
BREG: Bozic 5 (1:2, 2:4, 0:1), Sechet 16 (-, 5:8, 2:4), Jevnikar 4 (0:2, 2:3, 0:1), Klabjan (-, 3:5, 0:1), Lokatos 3 (-, 0:1, 1:2), Buttignon 4 (0:2, 2:5, 0:2), Klarica 13 (1:2, 3:9, 2:8), Švara 0, Nadlišek 0, Petaros n.v. Trener: Krašovec.
Proti tekmecu za višje mesto na lestvici je Breg ostal praznih rok. Začel je sicer solidno, v nadaljevanju pa se je zataknilo v napadu in obrambi. Predvsem nosilec igre Elvis Klarica je tokrat razočaral, pod košem pa so prevladali močnejši centri Galettija. Ob polčasu so sicer Brežani nadoknadili zaostanek in se približali domačim igralcem na deset točk (38:28), v drugem delu srečanja pa niso uspeli zaustavili razigranih igralcev iz Latisane. V tretji četrtini je zaradi petih osebnih napak igrišče zapustil Bozic, Lokatos pa je že v drugi četrtini začutil bolečine v rami. Trener Krašovec je imel tako na razpolago le pet standardnih igralcev, ki pa niso uspeli spreobrniti poteka srečanja.
Že naslednji teden bo trener Krašo-vec imel na razpolago še dva nova igralca - Stefana Gionechettija (letnik 1975), ki je v sezoni 2005/06 igral tudi z Borom Radensko v državni C-ligi, nato še z Venezio Giulio in Servolano, ter Riccarda Paulina (letnik 1989), ki je igral pri Pordenonu vsa mladinska prvenstva.
Ostali izidi: Lussetti - Gianesini
Košarkar Kontovela Jan Godnič pri prodoru na koš
kroma
86:73, UBC - CBU 77:60; CUS Ud - Santos 63:58; Venezia Giulia - Goriziana 66:52.
MOŠKA D-LIGA Kontovel - Villesse 68:62 (12:14, 32:30, 45:43)
KONTOVEL: Paoletič 12 (1:2, 4:10, 1:4), Ban 24 (7:9, 7:11, 1:3), Godnič 2 (-, 1:2, 0:1), Vodopivec 2 (-, 1:1, -), Bufon 2 (-, 1:1, 0:1), Starc (-, 0:2, -), Švab 6 (2:2, 2:6, -), Lisjak 9 (7:8, 1:6, -), Gantar 5 (2:2, -, 1:1), Regent 4 (-, 2:6, -), Genardi 2 (-, 1:2, -), trener Gerjevič. SON: 20; PON: Godnič (38).
Kontovelci so vknjižili še eno zmago in utrdili drugo mesto na lestvici. Tokrat so doma premagali neugodno ekipo il Vileša, ki je tudi na srečanju prvega dela pošteno namučila varovance trenerja Gerjeviča, ki so takrat zmagali z eno točko razlike (72:71), s tem da so katastrofalno metali proste mete (zgrešili so jih kar 21).
Tudi sinoči so z veliko težavo ugnali tega nasprotnika, ki ima sedaj kar 12 točk manj od našega moštva. Tekma se ni začela najbolje za Kontovelce, ki so bili predvsem v napadu precej nerazpoloženi, saj so v prvi četrtini dosegli le 12 točk in v 16. minuti zaostajali za 6 točk (17:23). Nakar so le izboljšali met ter s koši mladega Boruta Bana, ki je bil s 24 točkami spet na-joljši strelec ekipe, in Robyja Paoletiča skle-
nili polčas z dvema točkama razlike.
Srečanje je bilo izenačeno tudi v drugem delu in Kontovelcem je uspelo le v zadnjih dveh minutah streti odpor gostov, povesti za 6 točk in tudi zasluženo zmagati.
Kontovelci niso igrali najboljše, pomanjkljivi so bili predvsem pri metu za dve točki (20:47). Poznala se je tudi odsotnost Daniela Zaccarie pod košema. Pomembni pa sta novi točki in spodbudno je tudi, da so proti koncu srečanja stisnili zobe, igrali značajno in požrtvovalno, kar se je tudi obrestovalo. (lako)
Ostali izidi: Perteole - Dinamo Go 81:61; NAB - Termo.Cuttazzo 46:63; Don Bosco - Monfalcone 60:76; Gaetti Basket time - Romans 97:91.
BALINANJE
Gaja v dodatni tekmi za obstanek proti Portualeju
V zadnjem krogu rednega dela deželne C-lige je Gaja doma izgubila proti Moimaccu (8:12), tržaški Portuale pa je prav tako zapustil igrišče poražen proti Vil-laraspi (16:4). V dodatni tekmi za obstanek se bosta tako v soboto spopadla prav Gaja in Portuale.
NOGOMET - Mladinci
Nezaslužen poraz Juventine in zmaga Krasa
Opicina - Kras 0:1 (0:1)
KRASOV STRELEC: Orlando v 11.
min.
KRAS: Dedenaro, Paravan, Jevnikar, Moroso, Kovacic, Doliani (Gajic), Ze-riali, Pečar (Pettirosso), Martini, Marino, Orlando (Jankovic). Trener: Kragelj.
Kras je na Opčinah slavil zmago z edinim golom na tekmi Federica Orlan-da, ki je mrežo Opicine zatresel v 11. minuti. Tekma je bila nato precej izenačena in nezanimiva. Obe ekipi nista ustvarili novih priložnosti za gol, tako da sta bila oba vratarja v brezdelju (še posebno Dedenaro). Neodločen izid bi vsekakor bil pravičnejši.
San Giovanni - Juventina 2:1 (2:1)
JUVENTININ STRELEC: Marc-hioro.
JUVENTINA: Topi, Grudina, Gru-su (Kenda), Peric, Brankovič (Cadez), De Luca, Gramazio, Mauro, Bizai, Marc-hioro (Graba), Franco (Cej). Trener: Currato.
Mladinci Juventine si v Trstu niso zaslužili poraza. »Igrali smo dobro, po-vedli z Marchiorom in nato je stopil v ospredje sodnik, ki je gostiteljem najprej dosodil enajstmetrovko in nato je še spregledal prepovedani položaj. San Giovanni je tako povedel in nato tudi zmagal,« se je izkašljal trener štandreške ekipe Lui-gi Currato. Drugi del je bil precej izenačen, Juventini pa ni uspelo izenačiti.
Ostali izidi: Trieste Calcio - Aqui-leia 3:1, Muggia - Monfalcone 1:3, Pro Gorizia - Ponziana 2:3, Fincantieri - Vesna jutri, San Luigi - Staranzano v sredo.
HOCKEY IN LINE
Polet Kwins v Milanu brez moči
Milano 24 Quanta - Polet ZKB Kwins 6:3 (2:1)
POLETOVI STRELCI: Straš-nik, Berquier, Samo Kokorovec.
POLET: Galessi, Viola, Batti-sti, Strašnik, S. Kokorovec, Deiaco, Sironich, Fabietti, Montenesi, Berquier, Fachini. Trener: Ferjanič.
Bojazen pred bolj izkušenim nasprotnikom je izdala poletovce, ki so v Milanu, v 13. krogu A1-lige, visoko izgubili. V prvem polčasu so gostitelji povedli po dveh napakah Ferjaničevih varovancev. Milanča-ni so Poletovim branilcem prestre-gli žogo in zatresli Galessijevo mrežo. V drugem delu so hitrejši Mi-lančani še naprej držali vajeti igre v svojih rokah in še štirikrat zatresli Poletovo mrežo. V drugem delu gostje niso igrali zbrano, predvsem v obrambi ne. Pozitivno oceno si je tokrat zaslužil le vratar Galessi, ki je ubranil kar nekaj nevarnih strelov. V soboto čaka Polet še ena težka preizkušnja. Kwinsi bodo na Opči-nah gostili Vicenzo.
Ostala izida: Torino - Mon-leale 7:4, Arezzo - Ferrara 8:4; danes (18.00, v Trstu, Ul. Boegan): Edera - Asiago.,
SMUČANJE
180 otrok na tekmi SK Devin
Na tekmi deželnega koledarja FISI, ki jo bo danes v kraju Forni di Sopra priredil Smučarski klub Devin, bo v kategorijah baby/miški nastopilo več kot 180 otrok, največ fantov. Barve SK Devin bo branilo 17 otrok, barve SK Brdina pa štirje. Razmere za tekmo so v Forniju idealne, včerajšnji dan je bil v znamenju sončnega vremena, tako naj bi bilo tudi danes. Tekma šteje za 5. pokal Alternativa sport.
Športel o Boru in Bregu v košarkarski deželni C-ligi
Jutrišnja oddaja Športela (TV Koper-Capodistria ob 22.30) bo namenjena košarki. Bolj natančno bodo govorili o Boru in Bregu v deželni C-ligi. Tržaški mestni klub bosta zastopala podpredsednik Renato Štokelj in igralec Daniel Crevatin, za dolinski klub pa bosta v Kopru prisotna načelnik Boris Salvi ter trener Tomo Krašovec. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke o tekmah: Kras - Azzanese (nogomet), Televita Trieste Volley 2010 - VBU, Fer-roAlluminio - Olympia (odbojka), Jadran - GSA Udine in Kontovel Villesse (košarka). Zaključni del oddaje bo namenjen nagradni igri Poglej me v oči.
KOŠARKA - Derbi promocijske lige v Nabrežini
Sokol strl trdoživ Borov odpor
Od posameznikov je bil daleč najboljši Jan Umek (31 točk) - Pri Boru je največ točk zbral Mitja Oblak - Gostje so z zgrešeno trojko zapravili priložnost, da bi izsilili podaljšek
»Obkoljeni« Mitja Oblak je bil najboljši strelec Bora na derbiju v Nabrežini
kroma
Sokol Ca' D'Oro - Bor Art Group 84:81 (26:21, 41:41, 65:63)
SOKOL: Spadoni 2 (-, 1:2, 0:1), Umek 31 (3:6, 8:10, 4:5), Križman 18 (4:6, 7:9, -), Budin 15 (3:4, 6:12, 0:1), Vescovi (-, 0:2, -), Doljak 8 (0:1, 4:11, 0:2), Malalan 2 (-, 1:1, -), Piccini 2 (0:2, 1:3, 0:1), Hrova-tin n.v., Rogelja (-, 0:1, -), Guštin 6 (-, 3:5, -), trener Emili. SON:: 17; PON: Spadoni (37).
BOR: Udovič 8 (-, 1:4, 2:7), B. Filipac n.v., Oblak 21 (5:6, 8:13, 0:1), Schiavo 19 (4:4, 3:4, 3:8), Rutar 17 (4:10, 5:12, 1:7), Querinuzzi 2 (-, 1:4, 0:1), Faraglia, Puzzer, E. Filipac 3 (-, 0:1, 1:2), Trevisan 11 (-, 4:9, 1:3), trener F. Sancin. SON: 21.
Sokol je v prvem povratnem krogu v derbiju po pričakovanju premagal borovce, ki pa so nudili gostiteljem močan odpor vse do poslednjih sekund srečanja. V zadnjih desetih sekundah, pri izidu 84:81 za Nabrežince, so imeli namreč borovci pirložnost, da bi s trojko stanje izenačili in izsilil podaljšek. Napad pa se jim je ponesrečil in tako je Sokol osvojil novi točki ter se povzpel na drugo mesto lestvice.
Tekma se je za Sokola začela odlično, saj je v 3. minuti povedel s 7:0, v 5. pa s 15:7. Takojšnje in visoko vodstvo je verjetno gostitelje prerano prepričalo, da bodo zlahka odpravili z borovci, ki pa se niso dali. Izboljšali so obrambo in postali učinkovitejši v obrambi, tako da so po koncu prve četrtine zaostajali "le" za pet točk, odtlej pa je bilo srečanje zelo izenačeno. Borovci so prvič povedli v 25. minuti, ko je razpoloženi Mitja Oblak s tremi zaporednimi koši popeljal svoje moštvo v vodstvo za eno točko (29:28). Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu in ob polčasu je bil rezultat izenačen (41:41).
Tudi v nadaljevanju se je bil oster boj za vsako točko. Gostitelji so z razigranim Janom Umkom spet povedli, tudi za 7 točk. Borovci pa so z agresivno obrambo po vsem igrišču zaostanek nadoknadili in v uvodnih minutah zadnje četrtine povedli za točko (66:65). Umek in Križman sta nato spet povedla nabrežinsko ekipo v vodstvo za 5 točk (79:74), borovci pa niso popustili in 10 sekund pred koncem znižali zaostanek na tri točke (81:84), namera, da
bi s trojko dohiteli Nabrežince, pa se jim ni posrečila.
Od posameznikov je bil daleč najboljši na igrišču domači košarkar Jan Umek, ki je dal kar 31 točk, z zelo dobrim odstokom pri metu (8:10 za dve in 4:5 za tri točke). Nabrežince je večkrat iz zagate spravljal tudi Pavel Križman, ki je skoraj vseh 18 točk dosegel s svojimi značilnimi in učinkovitimi fintami pod košem. Vsa Borova ekipa je igrala zelo požrtvovalno, boljša od ostalih pa sta bila, po našem mnenju, Mitja Oblak, ki je bil z 21 točkami najboljši strelec svoje ekipe, in John Schiavo, ki je dobro vodil svoje moštvo, prisvojil si je je veliko število žog in prispeval 19 točk.
»Bila je to za nas zelo težka tekma, ki smo jo predvsem zaradi izkušenosti naših igralcev dobili,« je po srečanju dejal Sokolov spremljevalec Marko Golemac. Njegov Borov "kolega" Lauro Trevisan pa: »Tekma je bila zelo izenačena, naši fantje pa zasužijo pohvalo za požrtvovlanost. Za nas je važno, da fantje v tem prvenstvu igrajo in si nabirajo izkušnje.« (lako)
28
Nedelja, 17. januarja 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
vremenska slika	c
1030
1040
VARŠAVA
O -16/-7
DUNAJ -1/0/a O	CmP
JUBLJANA
°-1/1	BEOGRAD
o -2/3
MOSKVA
-14/-7 °
O KIJEV
-14/-6
O SOFIJA
SKOPJE O
v2/6
•\VATENE - .
, J1/14 O-»- •.
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
-S,»
1020
C
Danes bo atlantska fronta hitro dosegla našo deželo, nato bodo v visokogorju pritekali bolj suhi severozahodni tokovi.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.50
Dolžina dneva 9.09
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 19.13
Nad osrednjo Evropo je ciklonsko območje z oslabljeno vremensko fronto, nad zahodno Evropo pa se krepi manjše območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnikom priteka k nam precej vlažen in nekoliko toplejši zrak.
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

PLIMOVANJE
Danes: 0.02 najvišje 33 cm, ob 5.26 najnižje -6 cm, ob 10.40 najvišje
29 cm, ob 17.32 najnižje -50 cm. Jutri: 0.31 najvišje 33 cm, ob 6.07 najnižje -6 cm, ob 11.11 najvišje 22 cm, ob 17.55 najnižje -43 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin.................230	Piancavallo..........100
Vogel..................90	Forni di Sopra........110
Kranjska Gora.........70	Zoncolan..............70
Krvavec................75	Trbiž...................80
Cerkno................90	Na Žlebeh ...........200
Rogla..................65	Mokrine...............40
Mariborsko Pohorje . .50	Podklošter............65
Civetta...............160	Bad Kleinkirchheim . . .80
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sä mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
-2/0
N. MESTO -1/1
o ^
	MARIBOR
o -3/0	O-2/0
S. GRADEC	PTUJ
	
	O
CELJE -2/1	
	
M. SOBOTA
O-2/1
t
ZAGREB -2/1
O
ÍNAPOVED ZA DANES
Dopoldne bo povsod oblačno vreme, občasno bo lahko Večinoma oblačno bo, občasno bo rahlo snežilo, na Primorskem pa deževalo. Količina padavin bo majhna. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem od 5 do 8 stopinj C.
NEPAL - V vasici Taraka
Nepalska bikoborba
Na vsakoletnem festivalu se spopadejo biki - Lastnikom zmagovalcem »celo« šest dolarjev
Tradicionalni spopadi so med prebivalci zelo priljubljeni
Nizozemski princ drsal, njegova rama pa nadrsala
AMSTERDAM - Nizozemski princ Willem Alexander si je v nesreči, ki se je v petek zgodila na drsanju, zlomil kost v ramenskem sklepu. 42-letni prestolonaslednik bo v prihodnjih dneh zato moral počivati, a bo vseeno opravljal vse svoje javne dolžnosti, so sporočili z nizozemskega dvora. Princ Willem Alexander je sicer velik ljubitelj drsanja. Leta 1986 se je udeležil celo najdaljšega tekmovanja v hitrostnem drsanju na svetu Elfstedentocht. (STA)
Ljubljana te dni tudi pasja prestolnica
LJUBLJANA - Ljubljana te dni ni samo prestolnica Slovenije, ampak tudi ...pasja prestolnica. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekata namreč 52. in 53. Mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana in CACIB Tromostovje, ki se je začela včeraj in se bo končala danes, prireja pa jo Kinološka zveza Slovenije. Skupno je prijavljenih 1403 psov 213 različnih pasem, obiskovalci si bodo lahko ogledali različna tekmovanja, letos pa si bo tudi prvič v zgodovini slovenskih mednarodnih razstav mogoče v neposrednem spletnem prenosu ogledati izbora najlepših psov na spletni televiziji Slonet TV, ki bo predvidoma danes od 14.10 dalje. (STA)
Ameriški tožilec: Švica naj izroči Polanskega
LOS ANGELES - Ameriški okrožni tožilec David Walgren je višje sodišče v Los Angelesu pozval, naj zavrne prošnjo odvetnikov filmskega režiserja Romana Polanskega, da bi slednjemu sodili v odsotnosti, in zahteval njegovo izročitev iz Švice, kjer se režiser trenutno nahaja v hišnem priporu. Odvetniki Po-lanskega so namreč v začetku januarja zaprosili, da bi obravnava primera spolne zlorabe mladoletnice potekala v režiserjevi odsotnosti. Polanski je leta 1978 zbežal iz ZDA v Francijo, saj mu je zaradi spolnega odnosa s 13-letnico grozila dosmrtna ječa. S pridobitvijo francoskega državljanstva se je režiser zaščitil pred izročitvijo ZDA, Švica pa ima z ZDA sklenjeno meddržavno pogodbo o izročitvi. (STA)
Projekt Woodyja Allena s Carlo Bruni
PARIZ - Priprave na filmski projekt ameriškega režiserja Woodyja Allena, v katerem bo sodelovala francoska prva dama Carla Bruni, so že precej napredovale. Snemanje se bo začelo julija, ob Brunijevi bo nastopila tudi indijska igralka Freida Pinto, naslov Allenovega filma pa še ni znan. Woody Allen si je sicer že dalj časa prizadeval, da bi soprogo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pridobil za svoj projekt, saj je že dogo sanjal, da bi z njo posnel film. (STA)
ansa