Št. 39
Maribop, dne 29. septembra 19IO.

Sihaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 E. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijslu 'dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ks Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. -- List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katols tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, t— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta 8t«v. 5. — Rokopisi se ne* vračajo. — Upravništvo: EoroSks
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. £a inserate se plačuje od enostopno petitvrste za enirat 15 tIe-s za dvakrat 25 vin., ze trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Ineer&ti ee sprejemaj do srede zjutraj. — Ne?
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Praznik sv. Mihaela,
zmagovitega vodnika dobrih angeljev in mogočnega zaščitnika sv. kat. cerkve, je ob enem god eksc. pre-vzvišenega g. knezoškofa. našega za čast božjo in zveličanje škofljanov neutrudno delavnega nadpastir-ja. Dne 20. septembra t. 1. so dopolnili Šestdeseto leto svojega življenja. V 21. letih njihovega modrega škofovanja se je mogočno dvignilo versko-soci-¿alno življenje v škofiji Večinoma po njihovi inicijativi in skrbi je nastalo 25 novih cerkev, med njimi prekrasna bazilika Matere milosti v Mariboru in v sedanjih dneh velikanska triladna in dvastolpna župnijska cerkev v Rajhenburgu, kateri na korist se pravkar mudijo na Francoskem, da v Lurdu in Para^ le Moniai blagoslovijo za njo odločene kipe lur-ške Marije, presv. Srca Jezusovega in sv. Jožefa. Koliko so storili prevzvišeni za olepšavo stolnice in drugih cerkev v škofiji, za dijaško semenišče, za kne-zoškofijsko bogoslovje, za uboge dijake, za šolske sestre — ogromne svote, katere so žrtvovali za dobrodelne naprave, so zapisane v knjigi življenja. Z vpeljavo večne molitve, s sinodami in z mnogoštevilnimi slovstvenimi deli so si postavili monumentum aere per-ennius, spomenik, ki ga čas ne bo mogel razrušiti. 2%odovinskega pomena za škofijo je tudi povišanje konjiške nadžupnije v arhidiakonijo.
Zdaj na svetih krajih na Francoskem za nas molijo: v Curihu, kamor so dospeli na potovanju v Lurd dne 20. septembra zvečer, so na dan sv. apostola. Matevža v cerkvi naše ljube Gospe pri oltarju sv. Nikolaja de Fliie maševali m svoje škofljane. Razen te cerkve so obiskali cerkev sv. Antona. Dne 23. septembra so maševali v Lyonu v Marijini cerkvi Fourviere (Forum vetus), katero so sezidali Lyončani v zahvalo, da leta 1870 nemške čete niso prodrle do njihovega mesta, in katera je najkrasnejše Marijino svetišče na Francoskem. Popoldne istega dne so se odpeljali v Ars na grote zveličanega župnika Janeza Vianney. Pokazalo se jim je med drugim srce zveličanca, ki je nestrohnjeno že 51 let, in katero kažejo le Škofom. Dne septembra so odrinili iz Lyona dalje proti Lurdu, kjer so dne 2(5. septembra ob 10. uri predpoldne v čudoviti votlini blagoslovili omenjena kipa lurške Matere božje in sv. Jožefa.
Mi prosimo Boga, naj nam jih obvaruje še leta in leta, naj jih krepi in tolaži v težavah škofovske službe in naj obilo blagoslavlja vse njihovo delovar nje! Po vsej škofiji se je opravljala danes slovesna služba božja za nadpastirja. in vsem nam iz srca prihaja cerkvena molitev: O Bog, pastir in vladar vseh vernih, glej miiostljivo na svojega služabnika našega Škofa Mihaela, ki si jih pastirja naše lavantinske škofije postavil; dodeli jim, da tistim, čez katere so postavljeni, z besedo in dejanjem k dobremu služijo in tako s čredo, ki jim je izročena, dosežejo večno življenje!
Resna beseda.
Povdarjalo se je že večkrat in izkušnja to potrjuje, da zmaguje katoliška stranka ob volitvah najlažje tam, kjer je katoliško časopisje dobro razširjeno. Občinske volitve v naši deželi, kjer so se vršile .v. zadnjem času, soy.očitno dokazale, da je naša stranka sijajno zmagala po občinah, kjer so v velikem Številu razširjeni naši listi. Kdor hoče katoliški stvari najbolj koristiti, naj razširja in utrjuje katoliško časopisje med ljudstvom. To je dandanes najboljše orožje zoper liberalizem. Naj navedemo v tem oziru odlomek iz govora P. Kolba na zadnjem avstrijskem katoliškem shodu v lnomostu:
„Liberalno časopisje je najhujši kvarljivec vsega krščanstva. Časopisje vodi javno mnenje, ljudsko vest, državniki, vlade, parlamenti, zakonodajni zbori, vse krivi svoj hrbet pod bičem in kupljenim peresom neznanih skritih liberalnih časnikarjev. Vsak dan nove zmote, nov zasmeh, ki se zajeda kakor strup v ljudsko dušo. Vsa nadarjenost in ves talent podlega skoro v tem boju, kjer kupljena peresa z lažjo, zvitostjo, hinavščino trgajo vsak značaj. Slučaj Ferrer
in Barcelona nam kažejo, kam more privesti Avstrijo ta večna gonja in neprestano hujskanje liberalnega časopisja. Revolucija in največji zločini so sad take-ga časopisja. Ce hočemo to silo zatreti, potem je treba najprej, da se katoliška javnost z drugačno vstraj-nostjo in pogumnostjo loti tega dela, kakor se ga je urijela do sedaj. Treba je neumorne agitacije od hiše do hiše, od občine do občine za katoliško časopisje. Katoliški časopis je baklja, ki sveti v to temo laži, zmot, hinavščine, ki jo nad nami razgrinja liberalno, laži polno časopisje. Vse žrtve, vsi zavodi, vse šole, ves trud je zaman brez uplivnega katoliškega časopisja."
Naj bi si to resno besedo zapomnili vsi, ki se bojujejo za zmago dobre stvari! V katoliškem časopisju je naša zmaga! — „Naš Dom", „Slovenski Gospodar" in „Straža" naj najdejo pot v vsako slov. katoliško hišo!
Cenjenim naročnikom. © ©
Pred dobrim mesecem smo poslali vsem naročnikom, ki še niso plačali naročnine, izkaz, koliko nam še dolgujejo za list Prosili smo jih. ob enem tndi, da naročnino prej ko mogoče pošljejo, ker bi jim morali drugače list ustaviti. Mnogi naročniki so res storili svojo dolžnost, a veliko jih se dolguje naročnino. Zato tiste naročnike, ki še svoje dolžnosti niso izpolnili, zopet opozarjamo m prosime, naj takoj zaostalo saročni-no plačajo ker drugače lista ne dobijo več. Pri prihodnji številki, ki bo izšla
dne 6. oktobra, bodo imeli tisti naročniki, ki še naročnine niso plačali do konca lanskega leta, na ovitku velik rdeč križ, in ta številka bo zadnja, ki jo bodo dobili, ako ne plačajo.
UPRAVNIŠTVO.
Deželni zbor.
Tudi v četrtkovi seji dne 22. t. m. ni prišlo do razi>rave o dnevnem redu, ker Nemci še vedno nočejo nič vedeti o slovenskih zahtevah. Prečital se je vsled tega samo utok.
V tej seji so stavili poslanci S. K. Z. naslednje predloge:
Poslanci dr. V e r s t o v Š e k, P i Š e k in tov. so stavili predlog za podporo po toči oškodovanim posestnikom v Št. Ilju pod Turjakom in Mislinji v slovenjegraškem okraju.
Poslanec R o Š k a r je vložil obširno interpelacijo na c. kr, namestnika in deželni odbor, s katero zahteva izvršitev sklepa ' deželnega zbora z dne 9. novembra 1908. Ta sklep vsebuje olajšave za pridobitev koncesije za izvrševanje zidarskih, tesarskih, kamnoseških in studeničarskih del na deželi. V slučaju, da c. kr. namestnija v interpelaciji z vso odločnostjo izraženi zahtevi ugodi, potem bode nasilno zasledovanje naših rokodelcev od strani oblasti zelo omejeno, če ne celo odpravljeno.
Poslanec Vrečko je vložil predlog za podporo po toči poškodovanim prebivalcem v šmarskem okraju.
Poslanca Vrečko in dr. Korošec sta vložila predlog za podporo po toči poškodovanim v rogaškem okraju.
• »
Nemcem se vendar-le oglaša slaba vest. Zato so se odločili, da se ta teden pogajajo s slovenskimi poslanci. Pogajanj se udeležujejo v imenu kluba od-
bornik Robič, dr. Korošec in dr. BenkoviČ. Mi popolnoma zaupamo svojim poslancem, ker vemo, da-jim je pri srcu le blagor naroda, vsled tega jih bomo tudi v njihovem boju podpirali. Boj velja pravicam i« zahtevam našega ljudstva, in kdor je z ljudstvom, je sedaj tudi z našimi poslanci. Pogajanja Nemcev z na-Šimi poslanci nam dokazujejo, kako neresnične so bile zadnji čas vse štajercijanske trditve, ki so hotele vedeti, da se cedi našemu narodu iz Gradca samo med in mleko.
politični ogled
Mala politična naznanila.
Dne 23. septembra: V torek je prišel n* Dunaj nemški cesar in je v Schonbrunu gost našega cesarja. Sprejem je bil sijajen. — Naš zunanji minister Aehrenthal obišče koncem tega meseca v Turinu laškega zunanjega ministra. Potem obišče laškega kralja v Raeconigi in mu prinese lastnoročno pismo našega cesarja. — Delegacije bodo sklicane na da* 12. oktobra na Dunaj.
D n e 24. septembra: Poleg že zadnjič naznanjenih deželnih zborov so sklicani Še sledeči: kranj Oti, goriški in istrski na dan 5. oktobra, morav-ski na dan 28. septembra, češki 30. septembra, dalmatinski 3. oktobra, tirolski 14. oktobra. — V Now-Yorku so odkrili zaroto, ki je imela namen, pahniti s prestola sedanjega japonskega cesarja. Krivce so zaprli. — V Lizboni na Portugalskem so zasledili veliko bombno zalogo 171 dinamitnih bomb. Revolucionarji so nameravali s streh metati bombe na kralj« zveste vojaške čete. Z revolucionarji so baje zvezani tudi nekateri častniki. Zarote proti kralju dolžerepub-ličane.
Dne 25. septembra: Cesar se je podal včeraj v Marijino Celje, od koder se je povrnil zvečer v Schonbrun. — Ogrska vlada je sklenila, da prepusti za delegacije KoŠutovi stranki 4, Justhovi Hrvatom 4, ljudski stranki pa en mandat, tako, da b« anašala vladna večina 48 glasov. — Rumunija organizira v Dobridži nov 15. armadni zbor z mrzlična naglico. NaglaŠa se, da se Rumunci boje, da bi v slučaju kakih balkanskih zmed zasedli Bolgari Dobrid-žo.
D n e 26. septembra: Radi delegacij se tekom tedna vrši zopet skupni ministrski svet. — Iz Madrida v Španiji poročajo, da je padec ministrskega predsednika Canaleja neizogiben, in to radi katoliškega protestnega gibanja. Canalejev naslednik bo skoro gotovo grof Romanones. — Cesar je sprejel danes ogrskega ministrskega predsednika Khuena v avdijenci.
Kolera.
Kolera se v Mohaču na Ogrskem grozno hitro širi. Zbolele so zopet Štiri osebe, dve pa umrli. Oblasti so brez moči. V Mohač so odposlali kavalerijo, cla zastraži kraj. Oblasti so storile vse, da bi ljudje ne pili vode iz zakužene Donave in iz zakuženih vodnjakov. Ljudje skrivajo bolnike, zato preiskujejo vse hiše.
Iz Ogrske se je zanesla kolera tudi že na Hrvaško. V Vukovaru je umrl na azijatski koleri koči-jaž Knežek. Vlada je obvestila takoj brzojavno oblasti, da ukrenejo potrebno, da se bolezen ne razširi, ter je izdala obširne odredbe za celo HrvaŠko. Drugi dan po Knežekovi smrti pa je obolelo v Vukovaru 11 letno dekle Terezija Fabri, ki je stanovala v isti hiši, kot Knežek. Dognalo se je, da sta Knežek in Fabri pila vodo z Donave, ki je okužena s kolernimi bacili. Na koleri je umrla v Vukovaru tudi Eva Va-leri, soproga poštarja. Iz Dalja poročajo, da je tudi tam en slučaj kolere.
Na Dunaju je umrl pomorščak donavske paro-brodne družbe, Štefan Bogdan, na koleri. Več oseb, o katerih se sumi, da so na koleri obolele, so prepeljali v Franc Jožefovo bolnišnico.
V Budimpešti je umrl na znakih kolere en ae-lavec, ki je došel iz dežele. Dva druga, ki sta obolela na znakih kolere, sta bila prenešena v bolnišnico V Mohaču sta umrli dve osebi na koleri. Skupno se
je dognalo 36 slučajev kolere, od katerih jih je 18 umrlo. Komisija za kužne bolezni v Mohaču se pritožuje, da je ljudstvo jako malomarno v izvršitvi zdravstvenih ukrepov. Razširil se je tudi glas, da zdravniki zastrupljajo ljudstvo. Dogodi se pogoste, da se novi slučaji bolezni niti ne prijavijo. Po cerkvah pridigajo duhovniki s prižnice o nevarnosti te bolezni ter opozarjajo ljudstvo na zdravstvene predpise.
V	Belgradu so dognali na nekem potniku ii 0-grske prvi slučaj kolere.
Iz Italije poročajo, da je v Apuliji v nedeljo na novo obolelo 16 oseb, umrle so pa 4 osebe.
Za Puglijo je dovolil italijanski kralj iz državnih sredstev izvanredni znesek 1,000.000 lir za pomoč prizadetim. V zadnjih '24 urah se je dognalo 18 novih slučajev, od teh 4 s smrtnim izidom.
V	Carigradu je obolelo dosedaj na koleri 13 o-seb. V zadnjem času so oboleli trije pomorščaki vojne mornarice. — V Trapezuntu na Turškem je obolelo v soboto 17 oseb na koleri in 12 umrlo. V nedeljo je o-bolelo 16 oseb, 7 pa umrlo. Več slučajev se je pripetilo v kaznilnici.
Mariborsko okrajno glavarstvo je naročilo vsem občinskim predstojništvom, da odredijo takoj naslednje in da vestno izvršujejo pod osebno odgovornostjo:
1.	Na najnataneneji način je izvrševati veljavne ukaze (predpise) o zglašanju in policiji zastran tujcev glede vseh, v občinskem ozemlju nahajajočih se gostilnic in stanovišč (prenočišč) za tujce; ¡vse one osebe, katere dojdejo iz kolero-sumnih krajev, mora preiskati občinski zdravnik in se morajo v prvih petih dnevih po njih dohodu glede njihovega zdravstvenega stanja zdravniško nadzorovati. Ako se opazijo pri tem sumni znaki bolezni, se morajo bolniki takoj, in sicer še pred dohodom uradnega zdravnika, na primeren način osamiti. Občina mora o vsakem takšnem dogodku nemudoma najkrajšim potom, ali brzojavno ali po brzem selu obvestiti c. kr. okrajno glavarstvo, na kar se bode brez odlašanja odposlal uradni zdravnik, da natančno preišče slučaj.
2.	Na primeren način je skrbeti, da se pripravijo v občini nahajajoče se osamnice, oziroma zasilni osamni prostori. Ako je potreba, se morajo takoj uporabljati; zagotoviti pa si je tudi potrebne postelje in predmete v strežbo bolnikom. Vse občine imajo nadalje dolžnost, takoj izpolniti svoja razkuževalna (de-sinfekcijska) sredstva do predpisane mere, pri tem se posebno opozarja na nabavo nevgašenega (živega) apna kot cenega in za kmetijske razmere posebno pripravnega razkuževalnega. sredstva. Morebitne parne razkuževalne prislroje je preskusiti glede njihove stvoritve (funkcioniranja), če treba, jih postaviti takoj v dober stan in najnatančneje poučiti opravnike, kateri jim strežejo. Končno morajo preskrbeti občine sposobne skrbnike in strežnike za službo v osamni-cah.
Razne novice.
*	Duhovska vest. C. g. Franc StrmŠek, kaplan v Ptuju, je prestavljen v St. Vid na Planini.
*	Imenovanje. Cesar je imenoval veleč. g. kanonika Jožefa Majcena v Mariboru članom deželnega šolskega sveta za Štajersko.
*	Umrl je dne 25. t. m. v duhovniškem domu v Gradcu č. g. Josip Markovič, duhovnik v pokoju. Rojen je bil dne 5. februarja 1847 pri Sv. Trojici v SI. goricah. — N. v m. p.!
*	Jeruzalemski romarji so se vrnili v sredo zopet domov. Bilo jih je nad 500. Udeleženec romanja, znan slovenski pisatelj, nam je obljubil za prih. številke podlistek, v katerem bo opisoval svoje vtise in spomine z romanja.
*	Naš cesar v Marijinem Celju. Minolo soboto je bil naš cesar v Marijinem Celju. Ob dohodu ga je pozdravil marijoceljski župan Rogl. Cesar mu je odgovoril tako-le: „Veseli me, ker po dolgem času vidim zopet Marijino Celje, da se prepričam, kako lepo je napredoval ta krasen kraj. Marijoceljsko prebivalstvo kaže največje versko in patrijotično mišljenje, ker sprejema gostoljubno romarje monarhije in ne dela med njimi razločka v narodnem oziru. Naj bi vse tu govorjene molitve našle pot k Vsemogočnemu. Zahvaljujem se za prisrčen sprejem in za izraze glede na lojalnost in udanost." — Cesarjev govor je velepomemben v dveh ozirih. Romanje sivolasega našega vladarja nam kaže vzor moža, vzornega katoličana. Njegov govor je pa tudi pomemben v političnem oziru. Pravicoljubje nasproti vsem avstrijskim narodom odmeva iz vladarjevega govora, Vladarjeve besede so tem več vredne, ker so bile izgovorjene na Štajerskem, kjer ne priznavajo Nemci Slovencem nobenih pravic. Cesar je s svojo pohvalo Marijoeeljča-nov za njihovo gostoljubnost ostro obsodil negostoljub-nost in narodno nasilstvo Nemcev napram Slovencem.
*	Gospodinjska šola v Repnjah na Gorenjskem. Na deželni kmetijski gospodinjski šoli v Repnjah se prične zimski tečaj dne 15. oktobra in bo trajal do 15. aprila 1911. Gojenke se poučujejo v šivanju, pranju, kuhanju itd., sploh v vsem, kar rabi umna gospodinja. Sprejemajo se dekleta iz cele Kranjske in tudi iz sosednjih dežel. Pismene prošnje in tozadevna vprašanja naj se pošljejo do 10. oktobra 1910 na snodnji naslov. Priloženo naj bode šolsko in zdravniško izpričevalo. Ker je kraj izredno zdrav in miren in so gojenke tudi v dušnem oziru z vsem preskrbljene, je upati, da se oglasi dovolj gojenk za ta te-
čaj. — Vodstvo deželne kmetijske gosp. šole v Repnjah, p. Vodice na Kranjskem.
*	Novi (leželno-brambovški polki. Cesar je z najvišjo odločbo z dne 17. septembra potrdil, da se sestavijo posebni deželnobrambovski vojaški polki, in sicer iz sedanjega deželnobrambovskega polka Št. 4 v Celovcu in štev. 27 v Ljubljani, in dalje posamezne gorske strojno-puškine skupine v Tridentu štev. I., v Bolcanu štev. II., in v Innichenu št. III. Celovški polk bo sestavljen iz dveh bataljonov, in sicer bo imel 1 bataljon 5 kompanij, drugi bataljon pa 4 kompani-je. Ljubljanski deželno-brambovski gorski polk pa bo sestavljen iz enega bataljona, močnega 4 kompanije in dveh bataljonov po 3 kompanije. Vsakemu bataljonu je dodeljen poleg tega še oddelek strojnih pušk.
*	Delovmt razmerja za domaČe steklarje v stek-larnici v Gebedži pri Varni. Glasom poročila c. kr. poslanstva (konzulata) v Varni (na Bolgarskem) je v vasi Gebedže pri Varni pred kratkim tvrdka Freses, Mesehulam in drug. jela obrtovati v steklarnici, za katero so se bili najeli večinoma avstrijski in ogrski steklarji, ne da bi bili poprej sklenili trden, vse I ogoje delovne pogodbe vrejajoč dogovor. Ker pa so delodajniki netočno in kakor trdijo delavci, tudi ne-kulantno izplačevali, je prišlo do razprtja in so morali delavci, ki so bili vsled predplačil zelo zadolženi, ostaviti službeno razmerje in so prišli tako v hudo bedo (stisko). Da se zabranijo izgredi, so se morali odposlati nazaj v domovino. Ker so se takšni prizori v istem podjetju, ki je bilo poprej v drugih rokah, že večkrat dogodili, in ker se more domnevati, da bode navedena steklarnica zopet skušala pridobiti potrebne steklarje iz monarhije, se zazdi okrajnemu glavarstvu domačim steklarjem nujno nasvetovati (priporočiti), da ne sprejmo nikakšnega dela v tej steklarni brez trdnih pismenih dogovorov (pogodb).
*	Ustanova za slepce. Od Ivan viteza pl. E-benau-a ustanove za slepce se oddasta nadarbini (pre-bendi), vsaka letnih 200 K z dnem 1. julija 1910 1. počenši. — Pravico do te ustanove imajo slepci obojega spola, osobito taki, ki so vrh tega bolehni ali jako stari. — Prosilci, oziroma prosilke za te nadarbini vložiti imajo svoje s krstnim listom, z od kakega državnega. (uradnega) zdravnika izdanim ali potrjenim zdravniškim spričevalom, z zakonitim ubožnim listom ter z dokazom o domovinstvu v kaki občini na Štajerskem (domovnico) in morebitnimi drugimi vrednost in uboštvo prosilčevo dokazujočimi prilogami opremljene prošnje do 15. oktobra 1910 pri c. kr. štajerskem namestništvu v Gradcu.
Uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija 1910. Iz službenih statističnih podatkov, ki se objavljajo o trgovinskem prometu med Avstrijo in Ogrsko-Hrvatsko, povzamljemo, da je bil u-voz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija t. 1. sledeči: Rogate živine se je uvozilo 32.716 komadov v vrednosti K 6,940.334; ovac in ¡konj se je uvozilo 8.963 komadov v vrednosti K 114.266; prašičev se je uvozilo 55.443 komadov v vrednosti od K 6,915.904. Letošnji uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo je nasproti lanskemu v istem mesecu narasel: pri rogati živini za 6.378 komadov v vrednosti od K 527.777; pri prašičih je narasel za 17.448 komadov v vrednosti od K 850.570; ' nasprotno je padel uvoz koz in ovac za 669 komadov. Od rogate živine uvozilo se je največ volov za klanje in to: 7.098 komadov, od prašičev največ pitanih preko 220 kg in to: 33.658 komadov in nepitanih svinj (preko 10 do 60 kg) 21.361 komadov.
Pristopila je k ljubljanski Zadružni zvezi ormoška posojilnica, ena izmed najstarejših na Spodnjem Štajerskem, osnovana po velezaslužnemu gosp. notarju dr. J. Geršaku, ki je bila dosedaj ,pri celjski Zadružni zvezi. Od gotovih zavratnih faktorjev se jo je hotelo spraviti ob zaupanje, k'er ni trobila v liberalni rog.
Novi slov. trg na Spodnjem Štajerskem. Poroča se: Delo za povzdigo slovenske občine St. Jurij ob Sčavnici v trg gre vzlic mrzličnemu oviranju krepko naprej. Posilinemci se namreč boje, da bi s povzdigo St. Jurja ob Sčavnici v trg izgubili za vselej up na zmago v gornjeradgonskem okrajnem za-stopu. Zato so tudi pri tozadevnem glasovanju v Šentjurskem občinskem zastopu nasprotovali, pa niso mogli zmagati. St. Jurij ob Sčavnici bi bil prvi slovenski trg v — Slovenskih goricah.
* Narodnost — komedija. Med starini in mladini se bije boj za prvenstvo, posebno mladini so pravi mojstri v zabavljanju in zmerjanju. Kakor stare babe ali pa majhni Študentki, ki se Še krokat učijo, stresajo psovke kar iz rokava in so strašno radikalni. Mi gledamo celo otročarijo iz daleka, ker nam je že davno padla mrena izpred oči in pričakujemo konca take narodnostne komedije. Dr. Oražen se sicer še zvija v svojem narodno-radikalnem glasilu, ki sme edino priobčevati inserate Nemcev, in trka na narodna prsa, toda v resnih političnih krogih pa mož, ne iilede na malenkostne zmožnosti, po prodaji pivovarne v nemške roke, nima več mesta. Sokoli in ožja klika mladinov naj svojega starosto, oziroma voditelja nosijo na ramah in povzdigujejo v višave — v boju za narodna načela dr. Oražen v težavnih in resnih dnevih brez škode za narod nastopiti ne more in ne sme. To je naše mnenje po naši logiki. Kričanje vse za narod je prazno in brez vidnega vspeha! V Gaberju govori starosta Sokolov za osvojitev mesta Celje, v Ljubljani prodaja podjetja narodnim nasprotnikom, pri davčnih oblastih se prička za slovenski razprav-ni jezik, nato pa vlaga vloge v edino zveličavnem
nemškem jeziku. Pojdite se farbat s takim — narodnim radikalizmom!
*	Ploj pred sodiščem. V ljubljanski tožbi med starimi in mladimi liberalci je nastopil dne 24. t. m. dr. Ploj pred sodiščem kot priča, kjer je izpovedal pod prisego, da je mešetaril med vlado in ljubljanskimi liberalci. V razpravi se je pokazalo v zelo čudni luči tudi postopanje Plojevo proti članu svojega kluba. Ploj je namreč svoječasno obvestil liberalnega voditelja na Kranjskem, dr. Trillerja, da vlada ne potrdi Hribarja za ljubljanskega župana. Plojevo postopanje je nekaj popolnoma novega v parlamentarnih' navadah. Hribar je državni poslanec in član dr. Plo-jevega kluba ter kot tak zastopa v klubu koristi ljubljanskega, zdaj razpuščenega narodno-naprednega občinskega sveta. Hribar je pa tudi načelnik, narod-no-napredne stranke. Dr. Ploj bi bil moral zato po dosedanjih navadah parlamentarnih korporacij v vsem informirati edino in zgolj tistega poslanca, ki sedi v njegovem klubu in ki je obenem načelnik narodno-napredne stranke. Strankin načelnik je tisti, ki mora imeti vse niti v rokah, ker če jih nima, ni več pravi načelnik, ampak zgolj slamnati mož. Dr. Ploj pa ni postopal tako in je o vsem informiral dr. Tavčarja in dr. Trillerja, ki nista niti člana Plojevega kluba in tudi ne predsednika, narodno-napredne stranke. Tako preziranje poslanca in načelnika ne odgovarja parlamentarnim navadam. Vsa stvar ima pa Še drugo lice. Saj se je res šlo pri teh informacijah in pogajanjih za važno liberalno strankarsko zadevo in se je šlo za osebo poslanca in strankinega načelnika, ki ni znal, kaj da se obravnava o njem samem za njegovim hrbtom, za hrbtom strankinega načelnika samega. Najmanj, kar mora strankin načelnik zahtevati, je pač, da je poučen o vsem dobrem in slabem, kar se tiče stranke. V vsaki disciplinirani stranki bi bilo nemogoče tako postopanje, kakoršno je zar vzel v slučaju Hribarjeve nepotrditve in o njegovem nasledniku dvorni svetnik dr. Ploj. — Razprava o tožbi starih in mladih liberalcev v Ljubljani je tudi v krogih, kjer je imel Ploj dosedaj še nekaj zaupanja, dvornemu svetniku mnogo Škodovala na ugledu. Tako se uskok. dan za dnevom samega sebe ubija!
*	„Štajerc" se trudi na vse mogoče načine, dokazati svojim, ne posebno razvitim čitateljem, da rodi obstrukcija v deželnem zboru marsikatero Škodo. Skrbno pa jim' prikriva, da se je ravno vsled tega začela obstrukcija, ker se je zanemarjalo Spodnji Stajer. Mi vemo za dobro sredstvo, kako se lahko obstrukcija takoj odpravi. „Stajerc" naj pregovori svoje nemške prijatelje, da se ozirajo v deželnem^ zboru v polni meri, in ne samo z drobtinicami na Spodnji Stajer, in ko to doseže, isti trenotek je obstrukei-je konec. Sedaj pa, ko pride na Spodnji Stajer namesto 5 milijonov, kakor bi bilo pravično, komaj pol milijona, je edino na mestu boj proti nemški krivični nadvladi. Zato pa živeli naši dež. poslanci!;
*	Izpraševanje vesti. Kakor je dvornemu svetniku Ploju na PolenŠaku dne 11. t. m. izpraševal posestnik Meško njegovo politično vest, tako sta ta posel oskrbela dne 18. t. m. pri Veliki Nedelji g. kaplan Stuhec in g. Kožar. Shod sploh ni bil dobro obiskan, kakor je to povdarjal celo predsednik shoda, liberalni advokat iz Ormoža, dr. Sernec. — Plojev govor je bil brezbarven, brez jasnih mnenj in določenih ciljev. To je že tako Plojeva navada, samo da se panajo poslušalci; da se mu nazadnje ploska, pa konča z besedami: „Bog živi našega slovenskega kmeta!" Kako mrtev je bil ves njegov govor, dokar zuje najbolj to, da so se dolgočasili ne le poslušalci, ampak se je zehalo celo predsedniku dr. Sernecu. Na prav fin način je g. Jožef Kožar poučil dr. Ploja, da on drugače govori, nego stori. G. kaplan Stuhec je s svojimi vprašanji in izvajanji vzbudil vsaj nekaj življenja. Shod se je končal brez zaupnice dr. Ploju in sploh brez vsake resolucije; torej se ne more gospod hofrat ponašati z nobenim uspehom. Možje so začeli odhajati že pred zaključkom. Tedaj je pa Ploj milo vskliknil za njimi: „E, ostanite še malo! a možje so rekli: „Imamo zadosti", in šli so.
*	Zmešani liberalci. Naši liberalci so zgradi boja naših poslancev v deželnem zboru sila zmešani. Dobro jim je znano, da je bil boj potreben, ker se gre za ljudske pravice in zahteve, na drugi strani pa jim de hudo težko, da bi pohvalili naše poslance. Zato se lovijo na vse strani. Zadnjo nedeljo so imeli tri shode, dr. Kukovec v Središču^ Spindler v Ko-strivnici in Lesničar v Trbovljah; drugi liberalci niso hoteli več na shode, ker odkrito priznavajo o-pravičenost slovenskega odpora v Gradcu. In Še ti trije govorniki liberalne stranke niso soglašali v svojih izvajanjih. Najbolj jo je pogodil seveda general dr. Kukovec, ki je izvajal, da slovenski narod z ozi-rom na. domnevno nevarnost za katoličaustvo ni voljan odobravati obstrukcije, za katero morajo po dr. Kukovčevem in „Stajerčevem" mnenju Slovenci plačati stroške. Spindler v Kostrivnici pa je bil mnenja, če se je že z obstrukcijo pričelo, se mora boj tudi častno izvojevati, in bilo bi nedopustljivo, ko bi poslanci popustili. A Lesničar v Trbovljah je bii mnenja, da nas Slovence sedaj prehudo tlači peza vsakdanjih! skrbi, da bi se navduševali za prazne frazfc, kakor so geslo Proč od Gradca, o samoupravi, o izpremem-bi sistema itd. Kakor je videti iz liberalnih nastopov, se v njihovem taboru uprizarja sedaj igra: Zmešnjava nad zmešnjavo! Nemci se predstavi krohotajo, slovenski narod pa žaluje, da njegovi sinovi v tako resnih časih nimajo več smisla za njegove potrebe in za njegovo čast.
29. septembra 1910.
Dražbeni razglas.
1.	V žapn>jskonadarbinskem gozdu v Spodnji Polakavi, t. j. na gozdni parceli št. 1225 katastralne obč ne Verhole (železniška postaja Slovenska Bistrica) na površini po okoli 25 ha 8e stoječi les, obstoječ iz okroglo
2700 m3 borovega starega lesa, 900 m5 smrekovega injelovega starega lesa 130 m' hrastovega starega lesa in
2000 m* bukovega lesa, prodal se bo pismenim ponndbenim potom na debln in sicer na ta način, da se mora vršiti sekanje navedenega drevja do golega v 4—5 letnih trebežib, kateri so po površini približno enaki in se bodo po župnijsko-nadarbin-skem predstojništvn v Spodnji Polskavi izkazali.
2.	Posamezni letni trebeži izročiti se morajo v odka-zanjn sledeči tretji spomladi in sicer do konca sušca žup-nijskema nadarbinskemn predstojništvn v pogozdenje, in sicer tako, da bo ž njih les kakor tudi vsa šara in odpadki lesa popolnoma spravljeni.
3.	Pri neopazovanju tega roka je plačati globo pe edensto (ICO) kron za vsak ha in vsako leto.
4.	Ponudbe glaseče se na celo množino lesa sprejema e. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Celju najkasneje do 30. septembra t. 1. ob 12. uri opoldne.
5.	Ponudbi je ob onem priložiti vadi j po 10% po nujene cene.
6.	Odpiranje ponudb vršilo se bo dne 30. septembra t. 1. ob 12. uri opoldne.
7.	O vloženih ponudbah odločuje c, kr. okrajno gozdno nadzorstvo brez napovedi vzroka.
8.	Ponujena kupnina se ima plačati pod izgubo vadija v 14 dneh po sklenjeni ponudbeni obravnavi pri žup-nijsko-nadarbinskem predstojništvn vSpodnji Polskavi in se bo vadij pri plačanju kupnine vračnnil.
9.	Pred plačanjem kupnine 6e ne sme pričeti s sekanjem.
10.	K točki 2. navedeno odkazanje trebeža vršiti se ima v osmih (8) dneh po zabtevanju, katerega prijavi kupec pismeno ali ugtmeno.
Natančneja pojasnila daje c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Celju	770
o
CL,
Nizke cene!
Ne pozabite se zglasiti
i ti; Nizke cene!
pri
narodeem in domačem trgovcu
Franc Lenartu v Ptuju
ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega sukna za ženske in moške o-bleke Potem obilo trpežne hlačevine, vsakovrstnega barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in suknenih ogrinjalk, ter nepremočljivih konjskih koc.
To pa vse cenejše kakor drugod.
Kdor bo z blagom zadovoljen, nsj pove svojim »naučena. Kdor bo z blsgom nezadovoljen, naj pove meni — Priporoča se
Franc Lenart v pfuju.
Kilne pase ^uvtš:
bušne obreze, šuspenzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroj« za telesne poškodbe, umetne noge in roke itd. izdeluje po niiki ceni prva spodojeStajer-ska tvrdka
Fr. Podgoršek, bandažist,
ITIarihor, Grajska «illeit t.
Št. 6149.
BEDXBNSK1 GOSPODAH,
Razglas.
Stran 7.
Anton Kocuvan,
narodna trgovina z mešanim blagom
v	v
v Šoštanju (Južni Stajer)
Ima tudi zsstop in zalogo najboljšega brivnega stroja „Mul cutto" po tovarniški ceni 3 K in tudi druge k britju spadajoče predmete. — Najboljše in najvredneje se pri njem kupijo tudi prave švicarske vezenine za posteljno in telesno perilo ter obleke. Tudi predtiskovin (Vordruckerei) za šolo in dom se tukaj najvredneje kupijo. Zahtevajo nsj se vzorci
franko.	776

Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: „FL0R1AN", Ljubljana.
liter K 2 40. , . 4-80.
S tem se naznani, da se bode lovska pravica na občinskem lovskem okolišu občine Luče v izmeri 5422 ha 85 a dne 30 decembra 1910 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni v Ljubnem za dobo 6 let to je od 1. januarja 1911 do 31. decembra 1916 dražbenim potom največjemu ponudniku v najem oddala
Izklicna cena za enoletno najemmno se z zneskom po 100 K določi.
Od vsakega dražbeiiika pred dražbo vpoložljivi vadij znaša 100 K.
Izdražbila mora takoj po sklepu dražbe stroške taiste, nadalje kavcijo (varščino) v visokosti eneletnega najemninskega zneska in enoletno najemninsko svoto vpoložiti.
Izrečno se pripomni, da se more, ako bi vsled koneč no veljavne odločbe o morebiti še vršečih se prizivih, cd-nosno v smislu daljnih določb tega zakona, še občinsko lovišče z?ečalo ali zmanjšalo, prilično zdražbenja dosegla najemnina zvišati po razmerju povišine prirastka oziroma odpadka.
Nadaljca pojasnila o občinski lovski pravici, kakor tudi o v občini obstoječih lastnih lovih, se lahko pri tem uradu zadobijo.	775
C. kr. pol expozitura Mozirje, dne 19. sept. 1910.
Z mojo
240
!! umetno moStovo esenco
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka uUca.
Edina narodna trgovina
Ludovik Kuharic
je T Ormožu kjer 612
kupite moderno volneno blago za ženske obleke, sukno in kamgarn za moške obleke, perilni kambnk, hlače vino, belo platno, svilene robce in mnogo drugega manutakturnega blaga iz naj boljših tovarn po čudovito znižanih cenah. — Priporoča tudi svojo veliko zalego raznovrstnega špecerijskega blaga.
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1006: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepiino sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča volio do jedi, utijtye živce in popravi kri* Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. Serravalbf s. ll M dobavitelj
Trieste-Barcola»
Kapi ga V lekarnah v uteklenicafe po pol 1 S H 2-60 in po U6	1 1 4 K 4*80.

Kapljice za svinje". cTk'Jrt,Ml" "
Gospod A. H., St. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo^povoljnlI
Gosp. Janez K. piše: Praiv dttšrro pomagal«!
«mestna, lekarna pri c. kr. oH*
MARIBOR, Glavni trg štev. 15. m
HB
■ ■
■ ■
■ ■
Trgovina tiskarne sv. Cirila y Mariboru, Koroška cesta štev. 5
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko. vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. ::
Največja mizarska in tapetarska trgovina
SPaI	. MupllAP Polli®tTa posteljne oprave
.£11 Ul. II OljStlB, " lil fll 1UU1 ♦♦♦♦»•»♦»»»♦ po najnižjih cenah.
Tpipfhnfnvit iilir» te	i81 presi*adem *38Sl®nJ"
gr legemoiova up suv. i»,	^^ in ti§Ps dei5aimica8.
m
lUlC & Komp.$ Ljubljani»
lo^apna zaveasunih atpefiniko^
ponudi vsako poljubno množino
m

patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivac
s poševno obresso in privesoim nastavkom „si steni Maraoia*
irei adprtin n&Tšgif!	Strih& popolnoma ptii aiflktei I
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje $freh 5tdan|@SH.
¡MSE" Na željo pošljemo takoj vzorce m popi«, Spretni zastopniki se iščejo.
duhovščini
se priporoča za napravo božičnih jaslic in vseh v podobar-sko, poilatarsko in slikarsko stroko »padajočih cirkveoih del.
Davorin Lubej, ^¿ai«
pri S? Jtuijn ob jaž žel
Solidno in fino delo zajamčeno, cene nizke. — Priznsina 744	pisma na razpolago!
KSira^Kll^^^^^fiS^SiKS^ii naše „Družinske pratike"
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinoh, na debelo pa v Lj «bij se i: v Katoliški bukvami", prodajalni „Kalol tisk. društva", dalje * trgovini Ant. Krisper. Vaso Petrlčič in Iv. K^renčan; v Maribora: prodajalna „Tiskarne sv. Cirila". — Cena komadu 24 vin , po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevaii drugih 134	pr&tik.
Stojte! P P
52: Ste že
Stojte!
t X
v *
izvrstnega brivca potrebuje, temu damo dober svet, naj se obrne na gAja.
Obrtedino-le poleg Ciril ove tiskarne, Koroška cssta 7.
7e4
Nova odločno slovenska trgovina v Ormoži
I. Veselic & A. Blaíovic w e
Vabilo
Za dijake najugodnejše cene £
t	767 X
na
J
se otvori dne 1. oktobra 1910.
Velika zaloga rezanega, drobnega in špecerijskega blaga kakor tudi vse vrste železnine.
Cene nizke, samo sveže novo biago
Nakupovanje zrnja, fižola, jajc, masla, snhih gob in vseh dru-fgih deželnih pridelkov. 740
katero priredi Pripravljalni odbor prostovoljnega gasilnega društva v Kaplji vasi pri
Sv. Pavlu pri Preboldu v prostorih g. F. Svet, v nedeljo, 2. okt. 1910. Vse prijatelje dobrodelnih naprav, uljudno vabi odbor.	Jožef Turnšek, načelnik.
"J1 v v v y vj1
Sppejme
se pri občinskem uradn okolice Celjske občinski sluga in redar vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, doslnžen vojak in ne črez 40 let star, ter krepke postave. Nastop tskoj ali saj do 15. oktobra t. 1. Plača po dogovoru, prosto stanovanje, kurjava ter službena obleka 787	Obč urad okolice Celjske.
m
M
SüoÉáaierska liudska do
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
(med glavnini trgom in stolno cerkvijo).
flranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in sew obrestujejo: navadne po 4"/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisejejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-Btovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštna hranilne položnice na raspolago (šek konto 97 078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 474c/m na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 '/j0/« in na osebni kredit po 64/0. Nadalje izpoaojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo Ia4 proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojil&ica brezplačno, stranka plača le kedeke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izrzemSi praznike — V nradnih urah se sprejema ia izplačuje denar
pojasnil se dajeja
in pro?njo sprtjemsjo vsak dekvnik cd 8.—12. dc ollno ia od 2.-6 dopoldne.	6
PoKoJIlttlcn l«i» «útil na rRifjjcInp;« dorati* tirnitllii« aniiiralnlsif.

í*d»¡»telj iii »sJožuik: K»toIiíko tiskovco druétto
Odgomni rredcik: Fran Bskovlí.
Tiek tiabarne 8t. Ciril» t Mirifcoro