A ndrzeja Stasiaka in prizadevne organizatorice našega dolgoletnega sodelovanja dr. 
W ieslawe Tyszkiewicz. Z  jugoslovanske strani se je seminarja udeležilo devet geo­
grafov iz vseh republik razen Črne gore in Kosova. Žal so nekateri iz finančnih raz­
logov udeležbo odpovedali.
Delovni naslov seminarja Socio-ekonomski problemi ruralnih območij je omo­
gočil obravnavo širokega spektra geografske problematike, ki je bila združena v tri 
vsebinske sklope: agramogeografskega, demogeografskega in infrastrukturnega. V 
referatih  Poljakov je bila močno prisotna prognostično načrtovalska usmeritev, saj 
so z referati sodelovali tudi praktiki. Poljski geografi so poročali o naslednjem: 
A ndrzej Stasiak o preobrazbi sistema ruralnih naselij na Poljskem, Jan Falkowski o 
ekonom sko-geografski problem atiki razvoja ruralnih območij v makroregiji spodnje 
Visle, A ndrzej Baranovski o problem atiki ekonomskega razvoja in prostorski orga­
nizaciji v območju vislanskih Žulav, M arek Potrykowski o razlikah v socialnoeko­
nom skem  razvoju v ruralnih območjih Poljske, Roman Szczesny o preobrazbi pro­
storske sestave kmetijstva Poljske po letu 1980, Andrzej Kostrowicki o ruralnih ob­
močjih kot sistemu energetskih razlik med naravo in družbo. Wladislawa Stola o 
preobrazbi prostorske sestave ruralnega območja Ponidja, Piotr Eberhardt o depo- 
pulacijskih območjih na Poljskem, Ryszard Horodenski o življenjskih pogojih rural­
nega prebivalstva na severovzhodnem Poljskem, Božena Galczynska in Roman Kuli- 
kowski o vplivu izobrazbe kmečkega prebivalstva na kmetijsko proizvodnjo ter Bro­
nislaw G orz o sodobnih trendih in problem ih razvoja vasi in kmetijstva v Karpatih. 
Izm ed jugoslovanskih geografov je A leksandar Stojmilov (v njegovi odsotnosti je 
referat prebral N ikola Panov) poročal o melioracijah in namakanju kot dejavniku 
preobrazbe pokrajine v Jugoslaviji, Pavle Tomič o socio-ekonomskem razvoju Voj­
vodine, B orut Belec o spremembah v tradicionalni parcelaciji v Sloveniji pod vpli­
vom agrarnih dejavnosti po drugi svetovni vojni, Bratislav Jačimovič je skupaj z 
W ieslawo Tyszkiewicz poročal o spremembah velikosti zasebnih kmetij v SR Srbiji, 
Vasil Daskalovski o problem atiki ruralnega prebivalstva Makedonije v letih 1948— 
81, D ragutin Feletar o korelaciji med industrializacijo in deruralizacijo v občinah 
H rvaške, Radoslav Subič o omrežju in strukturi terciarnih dejavnosti v Vojvodini ter 
podpisani o soodvisnosti izrabe zemljišča in posestne sestave v Jugoslaviji.
Udeleženci seminarja so si ogledali tudi nekaj zasebnih in družbenih kmetijskih 
posestev na Žulavah, prav tako pa tudi Gdansk, Sopot, Gdinjo in Malbork ter obli­
ke km etijstva med Gdanskim in Varšavo.
N a zaključku je bila poudarjena koristnost seminarja in potreba po nadaljeva­
nju tovrstnega sodelovanja jugoslovanskih in poljskih geografov. Prihodnji seminar 
naj bi bil 1989. leta v Jugoslaviji z delovnim naslovom »Vpliv lastništva zemlje na 
gospodarstvo ruralnih območij«.
Mirko Pak
Posvet o razmerju med geografijo in etnologijo, Ljubljana, 18. aprila 1986
Zveza geografskih društev Slovenije in Slovensko etnološko društvo sta pripra­
vila v prostorih O ddelka za geografijo filozofske fakultete Univerze E. Kardelja v 
Ljubljani celodnevno posvetovanje o vsebinskih in metodoloških stičiščih in razloč­
kih m ed obem a strokam a, ki se kažejo pri njunih tematsko sorodnih preučevanjih 
slovenskih pokrajin in njihovih ljudeh. Ob veliki udeležbi strokovnjakov z obeh 
področij —  zlasti še na dopoldanskem delu posveta, ki mu je prisostvovalo nad 60 
ljudi —  in živahnih razpravah, ki so dopolnjevale in poglabljale razmišljanja v pred­
stavljenih in razmnoženih referatih ter kritično ovrednotile uspehe in rezultate ter
nam em bnost geografskih in etnoloških raziskovanj, so se znova zarisala temeljna iz­
hodišča in predm et preučevanja obeh ved: Etnologija kot družbenozgodovinska ve­
da preučuje način življenja in ljudske kulture na ravni sodobnosti, medtem ko geo­
grafija, zlasti družbena (socialna), raziskuje družbeno-gospodarske pojave na ze­
meljskem površju kot sestavine širšega geografskega okolja v njihovi prostorski raz­
mestitvi in v odnosu do drugih pojavov na zemeljskem površju; pri tem upošteva 
predvsem  tiste družbeno-(socialne) gospodarske pojave in sile, ki oblikujejo po­
krajino.
V sklopu in obsegu prej nakazanih predmetnih oznak imata geografija in etno­
logija mnogo skupnega. Številne pojave, ko so njima skupni, osvetljujeta vsaka zase 
iz svojega zornega kota. Posamezni kulturološki pojavi pomenijo etnologiji samo 
medij za ugotavljanje načina življenja na ravni sodobnosti pa tudi v geografiji so sa­
mo posredniki, ki pojasnjujejo nastanek, razvoj in namen posameznih pokrajino- 
tvornih sestavin v okviru pokrajinske fiziognomije. S predstavljeno vsebinsko kon­
cepcijo obeh ved, ki po svoji zasnovi sodita v okvir temeljnih nacionalnih znanosti, 
je bilo mogoče zaznati številne razvojne vzporednice, ko sta se oddaljevali druga 
drugi in s tem  sta si tudi oblikovali vsaka svoje predmetno področje preučevanja. V 
tem  okviru in obsegu je bilo mogoče iskati mnoge poteze, ki so že od razsvetljenstva 
dalje skupne obem a strokam a in sta pomembno vplivali na razvoj in vlogo domo­
znanstva v nekdanjih izobraževalnih sistemih. Na posvetu je bila naglašena potreba, 
da se m orajo tudi etnološke raziskave — podobno kot je že večina geografskih — 
usm eriti v tolmačenje pojavov in procesov, s čemer bo mogoče tudi njene izsledke 
bolj kot doslej uporabiti pri preurejanju naselij in pokrajin.
Osnovo za razpravo je predstavljalo 12 referatov, od tega so jih sedem pripra­
vili geografi. Na dopoldanskem posvetovanju so poročali: I. V r i š e r ,  Geografija 
in etnologija, S. K r e m e n š e k ,  H genezi razmerja med etnologijo in geografijo, 
M. N a t e k , E tnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje in 
geografija, V. K l e m e n č i č ,  Problemi narodnosti in narodnih manjšin v procesu 
urbanizacije z vidika geografije, M. P a k, Elementi geografije in etnologije v pre­
učevanju urbanega prostora, I. G a m s ,  Multidisciplinami pomen zbiranja ljudske­
ga znanja o lokalnem okolju in D. M e z e, Spremembe v hribovski kmečki kultur­
ni' pokrajini. Popoldanski del posvetovanja je obsegal naslednjo problematiko z dis­
kusijo: M. R a v n i k ,  Izsledki dveh geografskih raziskav in kulturne dediščine (na 
prim eru Koprskega primorja), A. D u 1 a r, Etnologija in geografija na mladinskih 
raziskovalnih taborih v Beli krajini, D. K r n e l - U m e k ,  Domoznanska doku­
m entacija m ed etnologijo in geografijo, J. S e n e g a č n i k ,  Planinsko gospodar­
stvo naših A lp v luči dosedanjih etnoloških in geografskih raziskav, Z. Š m i t e k, 
G eografski determinizem in raziskovanje izvenevropskih kultur, medtem ko je na­
povedani referat J. B o g a t a j a ,  Na poti k turistični etnologiji, odpadel zaradi 
avtorjeve zadržanosti.
Posvet je bil koristen za obe stroki. Predstavljeni so bili glavni vsebinski razloč­
ki in odnosi med njima in njune razvojne poti. Med razpravo je bila izražena želja, 
da bi bil koristen tudi razgovor o vlogi in pomenu posameznih etnoloških prvin in 
sestavin pri pouku geografije. Posvetovanje pa nas je nedvoumno opozorilo, da bo 
m orala tudi geografija posvetiti večjo pozornost preučevanju in poznavanju svoje 
lastne preteklosti, kajti samo na ta način bo mogoče dokumentirano slediti posa­
meznim razvojnim smerem in miselnim tokovom v slovenski geografiji.
Milan Natek