Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIBV. 134. Izven Ljubljane 8 vin. V Ljubljani, v peta 14. junija 1912. Leto XL = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . E 2B-— sa pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . ,, e-50 sa en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— sa ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2 — V npravl prejeman mesečno K 1*70 k Inseratl: =3 Enostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. e Izhaja:; vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. ИЗ" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/Ш. Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telofona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "КД Avstr. poštne bran. račnn ŠL 24.797. Ogrske poštne bran. račun št 28.511. — Upravnlškega teleiona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Nered v „Delavski zavarovalnici za nezgode" v Trslu. Interpolacija državnega poslanca Matka Mandiča in tovarišev na njegovo ekscelenco ministra notranjih zadev glede poslovanja »Delavske zavarovalnice proti nezgoda m« za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. Na podlagi § 9. zakona z dne 28. decembra 1887. leta, št. 1 lista drž. zak. iz leta 1888. ter razglasa ministrstva notranjih zadev z dne 22. januarja 1. 1889., št. 11 lista drž. zak. bila je ustanovljena »Delavska zavarovalnica proti nezgodam« za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu z namenom, da zavaruje delavce in obrtne uradnike, kakor tudi druge osebe, podvržene zavarovanju proti nezgodam. Tukaj opažamo, da po statistiki iz leta 1910. šteje vojvodina Kranjska 529.083 prebivalcev, Trst in okolica 229.457, Goriška in Gradiška 261.721, Istra 403.261, Dalmacija 646.062 prebivalstva, skupno torej 2,069.602 prebivalca. Ravno tako izhaja iz statistike, da so v teh 2,069.602 prebivalcev dobre tri Četrtine Slovanov, to je Hrvatov in Slovencev, ter bi bilo utemeljeno, da se pri poslovanju v rečeni zavarovalnici upošteva to pretežno slovansko večino v gorenjih deželah. V ravno isti proporciji pripadajo tudi zavarovanju podvrženi obrtniki, delavci in obratni uradniki vsaj s tremi četrtinami slovanski narodnosti. Kljub tem nepobitnim statističnim podatkom jc bila pri gorenjem zavodu uvedena notranja organizacija na način, kakor da bi bil ta zavod ustanovljen za kako izključno italijansko deželo, kakor sledi iz sledečih podatkov. Glasom § 10. štatutov gorenjega zavoda vodi predstojništvo tega zavoda celo poslovanje ter zastopa zavod na zunaj. To predstojništvo obstoja iz sveta, ki ima 18 članov. 6 članov, kakor tudi 6 namestnikov volijo obrtni podjetniki, 6 članov in6 namestnikov vo- LISTEK. H. Sienkiewicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) XIV. Na njegov krik jc pritekel prvi Kali, za njim dva strelca, ki bi imela nadomestiti poprejšnjo stražo, trenotek pozneje so se pa vsi Vahimi in Samburu kričeč in tuleč zbrali na mestu zločina. Nastal je velik nemir, poln kričanja in strahu. Ljudem nista bila toliko mar ubita moža, kakor pa ostanki vode, ki je žc pronikla v sežgano zemljo džungle. Nekateri zamorci so se vrgli na zemljo, grabili s prstmi drobtinice prsti in sesali iz nje ostanke vlage. Drugi so kričali, da so ubili stražnike in razrezali mehe hudi duhovi. Toda Stanko in Kali sta vedela, kaj misliti. M'Kunje in M'Pue ni bilo med temi, ki so tulili nad kopico trave. V tem, kar se jc zgodilo, jc bilo nekaj več, kakor uboj dveh stražnikov in tatvina vode. Razrezani ostali mehi so pričali, da jc to bilo delo maščevanja in obenem smrtna obsodba čez cclo karavano. Duhovniki hudega Mzimu so se maščevali nad dobrim. Čarovniki so se maščevali nad mladim kraljem, ki je odkril njihove goljufije in bi ne bil dovolil, da dalje izrabljajo neumne Va- lijo zavarovanci, a 6 Članov imenuje ministrstvo notranjih zadev. Naloga tega predstojništva jc jako obsežna in razvidna iz § rečenega statuta. To predstojništvo bi se moralo vsaj štirikrat na leto sestaviti, kar se pa nikoli ne zgodi. Osebe, ki so izvoljene v to predstojništvo, ne poznajo z majhnimi izjemami ne slovenskega, nc hrvatskega jezika, tako sicer, da jim ni mogoče reševati vestno one posle, v katerih jc nujno potrebno znanje hrvatskega ali slovenskega jezika. Eksekutiva, to je upravni svet, ki ima reševati tekoče posle zavoda, obstojih iz predsednika, podpredsednika in štirih članov, od katerih pripada eden kategoriji obrtnih podjetnikov, eden kategoriji zavarovancev in eden je imenovan od ministrstva za notranje zadeve. V imenovanem zavodu predseduje g. Ritter von Zahouy, podpredsednika sta gg. dr. Celebrini in Ettore Corrier (italijanski podanik), dočim so tudi vsi drugi člani upravnega sveta sami Italijani. V tem upravnem svetu, ki ima nalogo, da izvršeju sklepe predsedništva, da odločuje o dolžnosti zavarovanja obratov, da odločuje, v kateri razred spada poedini obrat in katere doneske ima plačevati, nadalje pa odločuje o odškodninskih zahtevkih po § 33. zakona o zavarovanju proti nezgodam in ki mora končno reševati vse zadeve, ki mu jih izročuje predsedništvo v tem upravnem svetu, ki, z eno besedo, vodi celi zavod, ne sedi niti ena oseba slovenske ali hrvatske narodnosti. Ta upravni svet rešuje vse zadeve zavoda po navodilih ravnateljstva samega, v katerem sedi znani Italijan Colcuc. kot ravnatelj ter podravnatclja dr. Luzzato in neki dr. Mecozzi, ki sta tudi oba Italijana. Vsi trije so največji šoveni, odločni nasprotniki vsega, kar je slovansko. V zavodu in izven zavoda sc pečajo s politiko, a posebpio zunaj se poslužujejo v dosego svojih namenov potujočih nadzornikov, posebno nadzornika Bidolija ter inženirja Coena, od katerih prvi govori samo italijanski, a drugi italijanski in deloma nemški; vsi skupaj pa pre- hime. Nad celo karavano jc razprostrla sedaj svoja krila smrt, kot jastreb nad jato golobov. Prepozno sc jc spomnil Kali, da je, preobložen s skrbmi in prevzet z drugimi mislimi, pozabil zvezati oba čarovnika, kakor je od dne poskušanega bega velel narediti vsak večer. Jasno je tudi bilo, da sta sc oba strelca, ki sta stražila pri vodi, vsled vsem zamorcem lastne neskrbnosti vlegla na zemljo in zaspala. To je zločincema olajšalo delo in omogočilo, da sta zbežala brez kazni. Preden se je nemir polegel in so ljudje prišli nekoliko k sebi od strahu, je preteklo mnogo časa, toda zločinca nista mogla biti daleč, kajti zemlja pod razrezanimi mehi je bila vlažna in kri, ki je tekla iz obeh trupel, šc ni bila popolnoma strjena. Stanko je za-povedal zasledovati begunca, nc samo, da bi ju kaznoval, ampak tudi, da bi dobili nazaj ostala dva meha vode. Kali je zasedel konja, vzel s sabo nekaj strelcev in odrinil za njima. Stanku, ki je v prvem trenotku se hotel pridružiti pregajnjanju, jc prišlo na. misel, da ne more pustiti Nclkc same pri razdraženih in razburjenih zamorcih ter je ostal. Kaliju je samo naročil, naj vzame s sabo Sabo. Sam je ostal, kajti bal sc jc naravnost, upora zlasti od strani Samburov. Toda tu sc jc zmotil. Zamorci sploh lahko vzkipc in včasih iz popolnoma neznatnih vzrokov, toda kadar jih pritisne velika nesreča in zlasti kadar visi zirajo in šikanirajo na vse mogoče načine ne samo podjetnike in delavce slovanske narodnosti, podvržene zavarovanju proti nezgodam, temveč celo svoje lastne kolege-uradnike slovenske ali hrvatske narodnosti. Ob času kakih volitev se spremeni imenovani zavod v strankarski zavod za agitacijo. Na manifestu italijanske liberalne stranke za volitve, ki so se vršile leta 1900., jc bilo podpisanih nič manj kakor pet uradnikov omenjene zavarovalnice, in sicer Carlo Culcuc (ravnatelj), dr. Ferruccio Cimadori, Ci-madori Adolfo, Ivan Bidoli in Bolaffio Noerberto. Ta zadnji je šel za svoje zasluge v pokoj in uživa penzijo, dasiravno j c še mlad in zdrav, obenem pa tudi stavbni podjetnik. Predzadnji jc bil, vsaj takrat, upravitelj delavskih hišic v ulici Ponziana in jc v svoji uradni sobi na posebno odličnem mestu razobesil Garibaldijcvo sliko. V času volitev v Trstu in Istri jc isti izginjal iz urada včasih po več tednov. Kako se postopa v času izpraznjc-nja kakega mesta, naj služi v dokaz sledeči slučaj: Ko je bilo izpraznjeno mesto podravnatclja, potegoval se jc za to mesto med drugimi tudi nek mlad sodni kon-ceptni uradnik, ki pozna perfektno vse štiri deželme jezike ter se je splošno mislilo, da bode imenovan za gotovo za to mesto. Mesto njega pa je bil imenovan podravnateljem sodni avskultant dr. Luzzatto, o katerem se na vsa usta govori, da se kot c. kr. uradnik ni posebno izkazal v znanem »Bombcnprozessu« proti Suban et, cons. ter da jc bil radi tega baje tudi iz službe odpuščen. Prezrl se jc torej kompetent Slovan, ki je absolviral visoko šolo in pozna vse štiri jezike in jc že zavzemal odlično mesto med državnimi uradniki in se je protežirala oseba, ki ne pozna več kakor en jezik, oseba, ki jc mlada, neizkušena, ki je baje bila odpuščena iz državne službe! § 3. službene pragmatike izrecno zahteva med drugim tudi ono sposobnost in znanje, ki odgovarja naravi do-tičnega mesta, ki se ima popolniti. Res je siccr, da je ta ustanova jako elastič- nad njimi neizprosna roka smrti, postajajo popolnoma trpni, nc samo oni, katerih je Islam naučil, da je zaman vsak boj z usodo, ampak vsi. V takem slučaju jih niti strah niti muke zadnjih trenotkov ne morejo razbuditi iz otrpnjenosti. Tako se je zgodilo tudi sedaj. Vahimi in Samburi so sc, ko jc minila prva, razburjenost in ko se jc misel, da morajo umreti, utrdila v njihovih razumih, polegli tiho na zemljo, pričakovajc smrti, vsled česar se ni bilo bati upora, ampak veliko bolj, če bodo jutri hoteli vstati in se odpraviti na daljšo pot. Ko je Stanko to zagledal, mu jih jc postalo silno žal. Kali sc jc vrnil šc pred dnevom in jc takoj položil pred Stanka dva raztrgana meha, v katerih ni ostalo niti kaplje vode. »Veliki gospod,« rekel je, »Madi apana!« Stanko si je otrl z roko pot s čela in vprašal: »A M'Kunjo in M'Pua?« »M'Kunje in M'Pua umreti,« odvrnil jc Kali. »Si ju velel ubiti?« »Nju ubiti lev ali vobo.« In pričel jc pripovedovati, kaj sc je zgodilo. Trupli obeh zločincev so našli precej daleč od taborišča, na kraju, kjer ju je zadela smrt. Oba sta ležala drug poicg drugega, oba sta imela od zadaj razdrobljeni črepinji, raztrgane boke in obgrizena hrbta. Kali je sodil, da sta, ko se je vobo ali lev prikazal v mesečnem svitu, padla pred njim na na, toda narava in položaj službe podi ravnatelja vendar zahteva, da dotični pozna jezik dežela, za katere je zavod ustanovljen in jezik treh četrtin zavar* rovancev. Toda zavod se ni oziral na sposobnost kompetenta v jezikovnem oziru, marveč izključno le na njegovo politično prepričanje in delovanje. Kar se tiče internega jezika v imenovanem zavodu, ni o slovenščini in hrvaščini ne duha ne sluha. Kot interni jezik sc rabi nemški jezik. V novejšem času posebno se je začela upeljevati italijanščina, ker mnogo uradnikov ne pozna nemščine. Posebno se to dogaja, odkar jc imenovan podravnateljem dr. Luzzatto. S strankami bi se moralo obečevati v vseh štirih deželnih jezikih. Toda to sc ne dogaja, ker od vseh uradnikov je samo 16 takih, ki poznajo v govoru in pisavi slovenski ali hrvatski jezik. Vsi drugi uradniki, ki ne poznajo teh jezikov, občujejo s Hrvati in Slovenci v nemškem ali italijanskem jeziku. Od vseh uradnikov in slug (48 po številu), pozna nemščino in slovenščino, oziroma hrvaščino le 16 uradnikov, torej približno četrti del, dasi, kakor že omenjeno, tvorijo zavarovanju podvrženi Hrvati in Slovenci tri četrtine vseh članov zavoda. Od obeh zdravnikov (dr. Xydias in dr. Brunmer) ne pozna nobeden ne hrvatskega ne slovenskega jezika ter občujeta s strankami hrvatske ali slovenske narodnosti v italijanskem jeziku. Če stranke nc poznajo italijanščine, ob^ čujeta ž njim potom tolmača. Kake posledice ima to indirektno občevanje zdravnika s poškodovanimi člani zavoda, jc jasno kakor beli dan, če se pomisli, da ta zdravnika odloču. jeta o rentah, ki jih ima zavod plačevati bolnim ali poškodovanim članom. V imenovani zavod ugnezdilo se ј<з v zadnjem času, posebno v ravnateljstvo mnogo zagrizenih Italijanov, ki postopajo s slovenskimi in hrvatskimi delavci in z uradniki uprav tako, kakor se ravna z robovi ter se po vseh primorskih slovanskih časopisih dan na dan čita mnogo proti zavarovalnici radi njenega pristranskega postopanja na škodo slovanskih delavcev. obraza in ga začela prositi, da bi jima daroval živl jenje. Toda strašna žival je ubila oba, potem pa, ko jc nasitila prvo lakoto, jc začutila vodo in raztrgala mehova. »Bog ju jc kaznoval,« rekel je Stanko, »in Vahimi se bodo prepričali, da. hudi Mzimu ne more nikogar rešiti.« Kali jc pa ponovil: »Bog ju jc kaznoval, toda mi nimamo vode.« »Daleč pred nami sem videl na vzhodu gore. Tam mora biti voda.« »Kali jih tudi videti, toda do njih je mnogo, mnogo dni . . .« Nastal jc trenotek molčanja. »Gospod,« odzval se je Kali, »naj dobri Mzimu . . . naj hibi prosi .Velikega duha za dež ali reko.« Stanko ni odvrnil nič in je odšel. Pred šotorom je zagledal belo Nelkino postavico; kričanje in tulenje zamorccv jo jc žc davno zbudilo. »Kaj se je zgodilo, Stanko?« vprašala jc in pritekla k njemu. On ji je pa položil roko na glavico in rekel resno: »Nelka, moli k Bogu za vodo, sicer poginemo vsi.« Deklica je dvignila svoj bledi obrazek kvišku, uprla oči v srebrni ščit meseca in pričela moliti za rešitev, Njega, ki na nebu premika kroge zvezd, na zemlji pa pošilja veter, kakor jc primeren volni jagnjeta. (Dalje.) Ako hočejo priti slovanski delavci do podpore v slučaju nesreče, morajo čakati mesece in leta, dokler se jim dovoli podpora. V zgled navajajo podpisani Inter-pelanti sledeči slučaj Blaža Škrinjarja iz Pevme št. 161 pri Gorici. Ta mož je delal v Podgorski papirnici kot strojevodja. Dne 10. decembra 1893. se je tako ponesrečil, da je za vedno ostal nesposoben za delo. Mimogrede bodi povedano, da je bil oženjen, da ima dvoje otrok, ki sta bila z materjo vred bolna. In ta slovenski trpin je moral romati od Ponoija do Pilata zaradi podpore. Preiskovali so ga neštevilnokrat in kljub zdravnikovim spričevalom iz dunajske klinike, je imel veliko opravila, predno mu je zavarovalnica priznala vsaj (nekaj podpore. Po skoraj triletnem križevem potu mu je bila šele 23. septembra 1896. leta priznana podpora — 20 bornih kron na mesec, s katerimi mora rediti štiri bolnike, sebe, ženo in dvoje otrok. Naglašamo, da mu je bila določena podpora od 23. septembra 1896. naprej, a za čas od 20. decembra 1893. do go-renjega dne ni dobil niti novčiča, dasi bi se mu bila morala podpora nemudoma dovoliti. Tako postopa imenovana zavarovalnica proti slovanskim delavcem. Če pa gre za kakega delavca — italijanskega podanika — mu gre ta zavod povsod na roko; določi mu hitro rento, dovoli mu, da se vrne v Italijo ter mu pošilja na dom dotično rento, dočim so redki slučaji, da bi zavod kakemu slovenskemu ali hrvatskemu delavcu na njegovo izrecno prošnjo dovolil odpravnino mesto letne rente. Zavod ga vedno strogo nadzoruje in mu navadno vsakega pol leta dotično rento zniža. Po § 20., točka 3, uvodoma citiranega zakona, ima zavarovalnica pravico, nadzorovati osebe, katerim je bila dovoljena renta. Vprašanje pa je, ako so imozemci tako nadzorovani kakor tu-zemci. Zavod je sezidal v Trstu v ulici Ponziana nekoliko delavskih hiš, v katere namešča navadno delavce italijanske narodnosti, posebno pa italijanske podanike, dočim prepušča delavce slovanske narodnosti svoji usodi. Tudi upravitelji teh hišic so vsaj za nekaj časa bili italijanski podaniki. Do najnovejšega časa so bili upravitelji teh hiš glasoviti Bidoli in njegov prijatelj Colauscig, ki je poneveril 5000 K. Vabila, dopise, dekrete itd., določene za hrvatske ali slovenske stranke, pošilja zavod redno v italijanskem jeziku in so taki dopisi, spisani v slovenskem ali hrvatskem jeziku, bele vrane. Sam podpredsednik upravnega sveta je priznal prvopodpisanemu s pismom od 24. novembra 1909. leta, da se slovanskim strankam v jezikovnem oziru dela krivica, ker se jim pošiljajo dopisi v italijanskem ali nemškem jeziku. Po mnogih pritožbah, oziroma zahtevah od raznih strank, ki so zahtevale slovenska obvestila, je zavocl nehal pošiljati italijanske dopise i,n začenjal pošiljati nemške. Od prejšnjih treh potovalnih nadzornikov, pozna samo eden slovenski, odnosno hrvatski jezik, a ostala dvojica ne pozna niti besedice slovenščine ali hrvaščine, dasi znaša število zavarovancev iz Dalmacije, Istre, Goriške in Kranjske štiri petine vseli zavarovancev. Šele od meseca marca 1912 sta nastavljena dva nadzornika, ki poznata prilično tri deželne jezike. Pred kratkim je bilo razpisano mesto četrtega inšpektorja, ki je tudi imel potovati po vseh petih deželah, ki spadajo v delokrog zavoda, a vendar se ni zahtevalo ničesar drugega, nego samo poznanje italijanščine. Meseca decembra lanskega leta poslal je zavod na inšpekcijo v Dalmacijo svojega inšpektorja, ki sliši na ime Coen. Poslal ga je v deželo, v kateri tvorijo Hrvatje 99 odstotkov, dasi ne pozna niti besedice hrvatskega jezika in je uradoval v Splitu. Ker pa ni mogel direktno občevati s hrvatskimi strankami, posluževal sc jc za tolmača nekega c. kr. komisarja. Kolikor se moramo čuditi zavodu za zavarovanje delavcev, da je mogel poslati v Dalmacijo človeka, ki ne pozna niti besedice hrvatski, še bolj se moremo čuditi našim državnim oblastim, ki gredo na roko temu brezobzirnemu postopanju zavoda, ki ima glavno nalogo, da izsesava siromašne delavce, ker te državne oblasti bi bile poklicane v prvi vrsti, da pouče imenovani zavod, da je njegova dolžnost, spoštovati jezik dežele, a z druge strani bi državne oblasti bile dolžne, da to napravijo v interesu službe same, ker gotovo ni nikjer zapisamo, da mora biti državni uradnik tolmač imenovanega zavoda za zavarovanje proti nezgodam in da s tem za nekaj dni zanemarja vse svoje uradne posle. Največje čudo pa je to, da je državna oblast z imenovanjem italijanskih ultraraclikalcev nadzornikom vrata odprla v vsa podjetja, ki delajo za brambo celo države, kakor arsenal v Pulju, gradnje strategičnih železnic, mostov itd. itd. Iz poročila »Delavske zavarovalnice« v Trstu za leto 1910 posnamemo sledeče interesantne podatke glede od zavarovalnice naloženega kapitala: Vrednostnih papirjev ima zavarovalnica naloženih v Istri za 305.087 K, v Dalmaciji za 285.687 K, v Trstu za 278.400 K, a v Kranjski niti za en vinar. Posojil ima zavarovalnica v Trstu (samoposebi se razume, le pri italijanskih strankuh, zavodih in korporacijah) za 2,832.000 K, dočim ni v Dalmaciji, Istri, na Goriškem ali Kranjsem posodila strankam ali korporacijam slovanske narodnosti niti vinarja. Bavnotako je sezidala zavarovalnica v Trstu mnogo delavskih hišic za delavce italijanske narodnosti v vrednosti od 826.338 K, dočim ni sezidala niti ene delavske hišice v vseli drugih, pretežno ali izključno slovanskih deželah. Iz teh podatkov sledi, da od ukup-nega zneska ocl 4,527.612 K uživa sam Trst, odnosno tržaška italijanska stranka in korporacije ogromno svoto 3 milijone 836.738, Istra 305.187 K, Dalmacija 285.687 K, Kranjska niti vinarja, dasi so vsaj tri četrtinke omenjenega kapitala prispevki hrvatskih in slovenskih obrtnikov in delavcev! Z ozirom na vse gorenje pritožbe in z ozirom .na določbo § a 12. in 48., uvodoma navedenega zakona, glasom ko-jega ima ministrstvo notranjih zadev pravico, da razpusti predsedništvo zavoda in imenuje potem upravitelja ter cla vrši nadzorstvo nad »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam« v Trstu, dovoljujejo si podpisani vprašati njegovo ekscelenco, gospoda ministra notranjih zadev: 1. Ali so njegovi ekscelenci znane škandalozne razmere v »Delavski zavarovalnici proti nezgodam« za Trst, Pri-morje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu? 2. Ali je njegova ekscelenca pripravljena uvesti nemudoma najstrožjo preiskavo ter odpraviti vse gori navedene, v inebo vpijoče krivice, ki se gode slovenski in hrvatski narodnosti pri tem zavodu? 3. Ali je njegova ekscelenca pripravljena delovati na to, da se bodo v predsedništvo in upravni svet imenovale osebe, ki poznajo slovenski ali hrvatski jezik in posebno, ali je pripravljena delovati na to, cla se imenuje ravnateljem oseba, pripadajoča narodnosti ogromne večine zavarovancev? Državni zbor. Dunaj, 13. junija 1912. Rusinska obstrukcija. Vlada je v škripcih. Proračunski pro-vizorij poteče že v treh tednih. Ako parlament do konca meseca ne dovoli novega provizorija, je vlada primorana zasedanje parlamenta zaključiti in s § 14. podaljšati začasni proračun, ali pa bi nastopil »ex lex«. Oboje bi bilo izjemno stanje. Pa to bi vlade še ne spravilo v skrajno zadrego. Prvo in glavno vprašanje je sedaj za državo, vlado, parlament in prebivalstvo brambni zakon. Vojaški nabori se morajo vršiti, čas pa še vedno ni določen. Nad 78.000 avstrijskih nabornikov pričakuje z upom in strahom, ali bodo na jesen morali v vojašnice, ali ne, za osem tednov, za dve ali tri leta. Ogrska poslanska zbornica je dovolila brambni zakon, ki mu v soboto brez dvoma pritrdi tudi zbornica magna-tov. V avstrijskem parlamentu pa je načrt brambnega zakona še v odseku poslanske zbornice. Brambni odsek je do včeraj stvarno razpravljal. Šele sinoči so rusinski poslanci prenesli obstrukcijo iz proračunskega odseka tudi v brambni. Dr. Okuniewsky je sinoči govoril cele ure in šele danes končal svoj govor. Sedaj govori dr. Lewicky tudi že dve uri. Za njim pa pride še eden njegovih tovarišev do besede. Odsek pa je še vedno pri prvih paragrafih. Ker tudi soc. demokratje ne zavlačujejo razprave, je sicer upanje, da trem rusinskim poslancem poteče voda zgovornosti, toda ta teden odsek gotovo ne dovrši svojega dela. V torek bode morda zbornica službeno pragmatiko spravila pod — kap in v sredo bi prišla na vrsto reforma brambnega zakona. To pa je odvisno sedaj samo še od rusin-skih poslancev. Vse druge večje stranke so se že z ozirom na ogrske dogodke morale odločiti za brambni zakon. Socialni demokratje so zadnji, ki bi resno hoteli provzročiti parlamentarno krizo zaradi »militarizma«. Šesteri dalmatinski poslanci sploh niso nevarni in trije ali štirje italijanski liberalci se bodo skrili po kotih. V zadregi torej ni samo vlada, ampak tudi parlament, ki je predolgo odkladal brambni zakon. Cele mcsece je v jeseni in pozneje preganjal draginjo in mrcvaril službeno pragmatiko za uradnike. Vsaj vsporedno bi se bila mogla poslanska zbornica baviti tudi z brambnim zakonom, ki je za prebivalstvo najvažnejše, za državo pa najnujnejše vprašanje. Ako pa mora zbornica priznati »mea culpa«, velja to za vlado v še višji meri. Javna tajnost je, da so ravno avstrijski krogi hoteli videti in slišati, kaj stori ogrski parlament. In če se ti krogi hočejo oprati pred javnostjo, dobro, potem pa zvalimo vsi in vso krivdo na tiste, ki so ustvarili novo svetovno čudo, ki mu pravimo dualizem. Rusinska obstrukcija je epizoda v avstrijskem ustavnem življenju, nestvor »dualizem« pa je menda ustvarjen po Homerjevem vzorcu »himere« v večen spomin Herostratom, ki so starodavni državi izpodmaknili tla ... Naučni minister dr. Hussarek je včeraj v imenu vlade Rusinom predložil nov načrt cesarskega odloka, s katerim bi se Rusinom zagotovila univerza. Vsi trije rusinski klubi pa so v skupni seji soglasno odklonili ta načrt. Obstrukcija torej ni še ugnana. Pogajanja z Rusini pa tudi niso še pretrgana. Pripomnim še, da je sinoči večina odobrila brez premembe tri najvažnejše paragrafe brambnega zakona, ki določajo službeno dobo vojakov. Ko bode sprejeta predloga v celoti, pojasnim vse važnejše določbe. Mocbor v Novem mestu. V sredo, dne 12. t. m. zvečer je imel v novomeškem »Narodnem domu« znani verski odpadnik Lotrič »predavanje« o Macharju. Potrpežljivih poslušalcev je bilo kakih 60, med temi celih 15 dam. Pri govorniški mizi je zavzel mesto vladni zastopnik g. komisar Golia in predavatelj. Sprva je spregovoril Lotrič nekaj o razvoju »pesnika« Macharja, kar je bilo le postranska stvar; skušal ga je omiliti tudi damam. Težišče vsega »predavanja« pa je bilo napadanje katoliške cerkve, kar je bilo v ustih Lotričevih »razvoj katoliške cerkve« in pa zloglasna Macharjeva »Čitanka«, ki se je sramuje še »pesnikova« domovina. Svoje inteligentne po-slušavce je imel Lotrič za tako omejene, da jim je hotel natveziti, da Machar ni nasprotnik krščanstva. Celo predavanje pa je bilo, kakor špehovka. z ocvirki, potreseno s »slovenskimi klerikalci«. Poglavitni vir vseh budalosti je bil poleg »Čitanke« nezmotljivi in vsevedni Masaryk. Temeljito, brez dokazov je dokazal Lotrič, da je bilo prvotno 54 evangelijev, čc se prav spomnim, a njih število se je skrčilo na — štiri, baš zato, ker so štirje vetrovi in pa neke vrste an-geljev so pri tem odločevale. Ubogi evangelisti, kdo vam bo še kaj verjel, ko ste tako slučajno prišli do časti, kakor Pilat v vero. Zgodovino evangelijev pa Lotrič že tako pozna, da bi poleg Masaryka briliral ina vsaki stolici! Zadnji čas je, da dobimo Slovenci vseučilišče, da ne izgine ta meteor učenosti z našega obnebja. In Kristus, kako je prišel šele ta do svojega renomeja! Pri Judih je bila velika svoboda v besedi, zato je bilo mnogo »prerokov« in več sekt. — Lotrič si stvar menda tako predstavlja, kot je to dandanes, ko si upa nastopiti on, ki je glede zgodovine evangelijev, sv. Petra, primata katoliške cerkve itd. v pravi egiptovski temi, in vendar »svobodno« o vsem tem govori! — Bile so torej razne sekte, menda tri, in eni teh je pripadal Kristus. Ker je oznanjal svobodo, po kateri so tolikanj hrepeneli Judje, bratstvo, za kar mu vsa čast, in ubo-štvo, si je pridobil mnogo pristašev. »Čudeži« njegovi so bile same prevare, kar je imela dokazati »Čitanka«, ko bi jo bil gosp. komisar dovolil čitati. Baz-ložiti vero v božanstvo Kristusovo, ob čemer so onemogli največji nasprotniki krščanstva, je juristu Lotriču za malo južino. Kristus je bil pač velik mislec, In to mu pusti z Macharjem tudi Lotrič; toda tudi v današnjih dneh imamo take, n. pr. Tolstoja; prav grdo je zato, cla je pisal »Slovenec«, da so se temu mislecu z Jasne poljane skisali možgani. In primat sv. Petra! Toda sv. Peter še v Bimu bil ni, kar je priznal sani Strofimayer, to je vse le bajka, potrebna rimski cerkvi, da si obdrži prvenstvo! V isti namen je pa rimska cerkev potlačila še druga zgodovinska dejstva. »Predavanje« o teh stvareh je naredilo na poslušalca vtis, kot bi gledal glu-mača, ki meče v možnar jajca, ure in druge stvari, vse to stolče na drobne kosce, nazadnje pa pride zopet vse celo vun. Razvoj cerkve mu je bil razvoj močne politične stranke, vera čisto individualna stvar človekova, in zato tudi kat. vera ne bo večno trpela, ker je človeško delo. Gospod Lotrič, to je žc marsikdo rekel! Toda čujmo dokaz. .Vera Katoliška peša, kar kažejo odpadi od nje (to so same suhe preklje!), med inteligenco vlada indiferentizem to pa zato gospod Lotrič, ker nekaterim izmed »inteligence« še precej manjka do inteligence), uradniki se udeležujejo n. pr. procesije sv. B. T. le bolj v skrbi za avancement in radi pritiska cerkve na vlado — tu mu je pa g. komisar pretrgal nit. Propad vere se vidi v šoli, kjer kateheti otrokom izbijejo iz glave, kar jim je mati vcepila v srce. In gimnazijec, kako naj bo veren, ko ve, da se geologija in cerkveni nauk o postanku sveta, filologija in babilonska zmešnjava tako čudno gledati?! Zakramenti so postali čisto naravnim potom, in cerkvene liturgične oprave kažejo na krščansko mitologijo. Nazadnje je hotel vso to netečno jed posladiti z nekoliko bonbončki iz »Čitanke« in si je izbral »dnevne novice« iz časa Tiberija. Vsekako se vidi Lotriču, da se je že čisto uživel v dolenjsko mišljenje in izbral je spremenjenje vode v vino v Kani, ki naj pokaže, kako je Kristus svate prekanil. Toda gospod komisar je drugače mislil in zopet je moral Lotrič nehati, toda obljubil je, da bo nadaljeval, ko se mu posreči pre« pričati gospoda vladnega zastopnika; da je »Čitanka« imunizirana. Spomnil se je še Aškerca kot nekakega slovenskega Macharja, mu zaklical slava, kar je našlo odmev v samo enega poslušalca ustih. Silno nervozen se je zdel poročevalec Pire, zavladala je smrtna tišina, poslušalci so se razšli in mnogo od njih v še trdnejšem prepričanju, kot so prišli, da kat. cerkve ne bo tako kmalu konec, če jo bodo na-padali — Lotriči. Poziv. Dne 3. junija t. 1. je nastal požar v Šenčurju, kranjskega okraja, ki je upe-pelil 14 hiš in 37 gospodarskih poslopij. Nesrečnim prebivalcem tega kraja je uničil požrešni ogenj tudi skoraj vse polje« delske stroje, oziroma orodje, več živine in mnogo drugega imetja. Skupna škoda se ceni na več kakot 140.000 K. Zavarovalnina pa znaša samo 72,860 K. Od nesreč zadeti prebivalci Šenčurje so v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje, treba jim je torej pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celi krono-vini. Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu »Laibacher Zeitung« in odkazala svojemu namenu. C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani. V L j u b 1 j a n i, dne 12. junija 1912. C. kr. deželni predsednik: Teodor Schwarz s. r. ŽENA POSLANEC ČEŠKEGA DEŽEL NEGA ZBORA. Pri nadomestnih volitvah za češki deželni zbor v Boleslavu je bila izvoljena s 475 glasovi večine pisateljica Kuneticky, Vse je radovedno, če ji bo izročil češki namestnik volivni certifikat. V včerajšnji seji proračunskega odseka je vprašalo več poslancev ministra Heinolda, če dobi Ku-neticka deželnozborski certifikat. Minister Heinold je izjavil, da ker postava statuira le moško pasivno volivno pravico, najbrže namestništvo certifikata ne bo izstavilo. Pritožba je dopustna na državno sodišče, ki bo preporno zadevo končnoveljavna razsodilo. BOJI v PALERMU. Nad sto oseb ranjenih. Več ljudi ubitih. V Palermu so ob uvedbi novega ladji-nega reda proglasili splošno stavko. Cestna železnica ne vozi. Trgovine so večinoma zaprli. Po mestu se je 12. t. m. izprehajalo več tisoč stavkujočih, ki so napadli še ne zaprte trgovine. Policija in karabinierji so napadli izgrednike. Na izgrednike je policija streljala. Nad sto oseb je bilo nevarna ranjenih, več jih je bilo ubitih. Policistov je bilo ranjenih 15. VOHUNSTVO V GALICIJI. Pri Podwolycziczki so aretirali radi vohunstva častnika ruskega generalnega štaba Vanjofa, pri katerem so dobili veliko obtežilnih spisov. ZASTRAŽENI TISZA. Ko se je odpeljal Tisza iz Budimpešte na Dunaj, kjer ga je zaslišal vladar, so budimpeštanski kolodvor zaprli orožniki. Tiszo je spremljal načelnik detektivov Krecsany s štirimi tajnimi policisti. Progo Budimpešta—Dunaj so stražili orožniki. Tudi ob Tiszovem povratku je odredila policija najobširnejše varnostne naprave, Pohvala cesarjeva je osobito vplivala na člane magnatske zbornice, ki bodo v soboto sklepali o brambnih presnovah. AVSTRIJSKO VOJNO ZRAČNO BRODOVJE. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je naročila avstrijska vojna uprava 14 aeroplanov v neki domači tvornici. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. V Egejskem morju. V Egejskem morju nameravajo Lahi, kakor poroča »Italie«, zdaj, ko so vsi Lahi izgnani iz Turčije, odločnejše nastopiti. V Afriki so po poročilih turškega vojnega ministrstva Turki dne 4. t. m. napadli pred Hom-som neko laško utrdbo in zaplenili veliko živil in vojnih kuhinjskih voz. Dne 6. t. m. so Turki in Arabci vzeli Lahom eno utrdbo. Lahi so izgubili 20 mož. Dne 7. t. m. so Lahi zopet zasedli utrdbo, a so jo morali po celodnevnem boju prepustiti Turkom in Arabcem. NEMIRI NA CIPRU. Kristjani in mohamedanci so se zopet večkrat spopadli. Več ljudi je bilo ranjenih. Angleško posadko so z enim bataljonom pomnožili. VOLITEV PREDSEDNIKA SEVERO-AMERIŠKIH ZDRUŽENIH DRŽAV. V volilnem boju za predsedstvo se-veroameriških Združenih držav je enkrat na površju Roosevelt, drugič pa Taft. Sedaj je agitacija nekoliko pojenjala, ker se bliža republikanska konvencija, na kateri bodo šele določili kandidata republikanske stranke za predsednika. Splošno so sodili, da se bo večina delegatov na tej konvenciji izrekla za Roosevelta. Sedaj se je pa pokazalo, da je za kandidaturo Tafta gotovih 492 glasov, medtem ko razpolaga Roosevelt samo s 464 glasovi. Potrebne večine 540 glasov pa nima nobeden obeh kandidatov. Da bi dosegla to število, skuša vsakdo izmed njiju pridobiti na svojo stran 76 negotovih delegatov, kakor tudi 46 pristašev senatorjev La Fo-lette in Kurminsa. Izid glasovanja v republikanskem konventu je torej popolnoma negotov. Gotovo je samo to, da bodo pristaši Roosevelta njegovo kandidaturo na vsak način proklamirali, tudi če bo v konventu podlegel. Ta spor v republikanskem taboru vzbuja seveda nade demokratov na zmago kandidata Brianda, ki se ga že lahko imenuje večnega kandidata za predsedniško mesto. „Z19I9 DoBfl." Za prvo številko, ki je izšla po dolgi pavzi in prestani krizi, sta izšli danes zopet dve številki (4. in 5.) skupaj z zelo mnogovrstno in zanimivo vsebino. »Zlata Doba« je v res niči tako zanimivo in živahno pisana, da jo je slast prebirati. Vsak slovenski inteligent imej in čitaj »Zlato Dobo«; ljudstvo pa naj jo pridno prebira po naših društvih! Nobeno društvo bi pač ne smelo biti brez tega koristnega in zanimivega lista! — In zdaj se zdi, da želi dohiteti in nadomestiti, kar je prej zamudila. Glavna novost, ki jo prinaša pričujoči zvezek, je ta, da stopa na plan nova enotna protialkoholna organizacija z imenom »Sveta vojska«. Doslej smo imeli dve paralelni organizaciji: »Družbo treznosti« i;n »Društvo Abstinent«. Obe te dve prenehata in se zlijeta v »Sveto vojsko«, ki bo združevala prednosti obeh. »Sveta vojska« je družba treznosti z novim imenom, z večjo gibčnostjo in razširjenim programom. Kjer rje le pet udov prve ali druge stopinje, je mogoče ustanoviti društvo »Sveta vojska«. — Drugo nedeljo, 23. junija — ako bi se več ne dalo razglasiti, pa 29. [n 30. junija — bodi društveni praznik vseh protialkoholnih organizacij in bojevnikov. »Zlata Doba« poziva: »Porabite ta dan, da protialkoholno organizacijo poživite ali jo nanovo zasnujete! Imejte občni, oziroma ustanovni zbor, naredite ali ponovite zavezo, preštejte ude in pošljite izkaz udov uredništvu vsaj v teku meseca julija! Na III. avstrijskem protialkoholnem kongresu, ki bo letos od 22. do 25. septembra v Solnogradu, bo tudi referat o protialkoholnem delu med Slovenci. Med Nemci uživa naše protialkoholno gibanje precejšen ugled, a mi jim moramo naše delo predstaviti v številkah. Zato prosimo, da že zaradi časti naše domovine to storite, da bomo imeli drugim narodom kaj pokazati!« Tudi v Ljubljani bo v nedeljo, dno 23. junija, dopoldne v »Ljudskem domu« občni zbor »Družbe treznosti« in »Društva Abstinent«, oziroma ustanovni zbor »Svete vojske«. Uvodni članek, ki pozivlje k »novemu življenju«, sklepa: Zdaj pa pro-Bimo, na delo! Vzbudi se novo življenje! Nova moč, nov pogum, novo življenje pridi v naš protiaikoholni boj! Kralj je umrl; živio novi kralj! »Zlata je hotela, tvoriti i živela oživ- ljena »Zlata Doba«! Vojska je hotela ponehati; živela »Sveta vojska«! Velik javni shod katoliškega ljudstvo se je vršil 9. t. m. v M o r. K r u m 1 o v i. Udeležba je bila ogromna. Zastopanih je bilo 21 občin. Bil vam je to mogočen pojav vernega češkega naroda. Shodu je predsedoval poslanec Benda. V častno pred-sedništvo so bili izvoljeni ugledni, za načela svete vere navdušeni župani in župniki. Glavni govornik je bil V. Sedlaček, za njim je govoril Brauner iz M. Kumlove. Zbrani so najstrožje obsodili grozne žalitve, katere si je dovolil Machar in tovariši proti Kristusu, cesarju in Cerkvi in so podali to-le resolucijo: »Udeleženci javnega shoda katoliškega političnega društva v M. Krumlovi, sklicanega dne 9. junija 1912. leta, ogorčeno obsojajo bogokletne izreke, ki jih je zakrivil proti Jezusu Kristusu, cesarju in Cerkvi brezverec Machar ter obsojajo zajedno hudobno pisarenje o vladajočem habsburškem rodu. Svojo nezaupnico izražajo tudi poslancema Svobodi in Stejskalu, ki sta s svojima podpisoma omogočila razširjenje sramotilne čitanke. Obenem apeliramo na poslance katoliško-narodne stranke, naj zastavijo vse svoje moči in ves svoj vpliv, da bi otrok krščanskih staršev ne vzgajali brezverski učitelji.« — Ta ponedeljek je bil enako velik shod v Brnu, na katerem je govoril prof. dr. Jan Sedlak. Predmet govora je bil: »Oseba Kristusova — in njegova dela«; vse je poslušalo govornika z napeto pozornostjo in navdušenostjo za Kristusa in njegova dela. Ko pa je nato prešel govornik na nasprotnike Kristusove in svete vere, se je polastila vseh udeležencev sveta jeza in ogorčenje proti sramotilcem vere naših očetov. Drugi del govora je bil naperjen v prvi vrsti proti Macharju in njegovim bogokletnim spisom ter končno proti poslancema, ki sta s svojima podpisoma odprla čitanki pot v javnost. Dnevne novice. '+ Vipavska liberalna trdnjava padla. — Sijajna zmaga Slovenske Ljudske Stranke. Včeraj so se vršile v Vipavi dopolnilne volitve za občinski odbor. Lansko jesen so bile prve volitve, pri katerih je bilo izvoljenih 12 pristašev Slovenske Ljudske Stranke in 12 nasprotnikov. Ker je volilna komisija vse polno naših glasov razveljavila, smo se pritožili zoper volitve in je deželna vlada prvotne volitve deloma razveljavila, in sicer glede 8 odbornikov in enega namestnika. Za teh 9 mandatov se je včeraj vršil boj. Slovenska Ljudska Stranka se je za volitev dobro pripravila: vsakega volivca smo imeli v evidenci, na vse se je pazilo, vršila sta se dva volivna shoda, tako da se je včerajšnja volitev vršila in završila brez vsake agitacije na volišču ali njega bližini. Naši možje so stali kakor skala in bi bilo vsako pregovarjanje z nasprotne strani bob v steno. Seveda so nasprotniki enako že pred volitvami napeli vse sile, da si vzdržijo vipavski trg. Spravili so na volišče vse do zadnjega. Agitirali so, kakor vedno prej, z naj-grjimi lažmi in grožnjami. Visoke dame vipavske so še zadnji večer okoli hodile in stare volivce skušale pregovoriti za liberalno stranko. Kupovale so vino, ponujale slaščic — vse ni nič izdalo. O polnoči so bili že liberalni agitatorji na Gradišču in okoliških vaseh, pa vse zastonj. Na obeh shodih se je ljudem pojasnilo, s kakšnimi zavijanji in neresnicami bodo liberalci prišli agitirat, zato se jim ni nobeden na limanice vsedel. Značilna je bila posebno laž, da dosedanji župan Petrovčič namerava pristopiti k Slovenski Ljudski Stranki, ki ga hoče voliti za župana. To so si izmislili zato, ker vedo, da je župani Petrovčič pri naših ljudeh silno nepriljubljen. Privoščimo ga liberalcem ali pa socialnim demokratom! Volitve so se vršile splošno mirno. Le dr. Pe-gana, ki je prišel v domač kraj za mater volit in poslanca Perhavca so liberalci psovali, preklinjali in jima pretili. Do hujšega ni prišlo! Udeležba je bila velikanska, kakor v Vipavi še nikoli. — Vsi možje so bili na mestu: z Goč so se pripeljali na treh vozovih, enako z Vrhpolja in od drugod. Volitev je trajala zjutraj od 7. ure do približno ene ure popoldan. Skrutinij za vse tri razrede je bil končan ob 4. uri. Ko se je izvedelo, da je izvoljenih v I. razredu pet naših odbornikov, je pet strelov iz topiča to naznanilo Vipavcem. Ko se jo pa zvedelo, da so izvoljeni tudi vsi ostali naši odborniki, je našo zmago naznanilo 30 strelov. Navdušenje med volivci je bilo velikansko; kmetje iz okolice so čakali popoldneva, da izvedo izid volitev. Popoldne je bilo tako, kakor ob velikih praznikih, samo liberalno gospodo, ki se o velikih praznikih šopiri po vipavskih ulicah, tisto smo pogrešali, ker sc je poskrila in skozi okno čitalnice ојрШФШ', kdkšniK ofi- razov so naši. Zmaga je bila sijajna: čeravno je volilna komisija neopravičeno več pooblastil v I. razredu razveljavila in čeravno je neopravičeno tri prepozno došle liberalce pustila voliti, smo dobili t prvem razredu 16 do 18 glasov večine, v II. razredu povprečno 60, v III. razredu povprečno 70 glasov. Pri zadnjih volitvah v jeseni se je šlo za razloček enega glasu. Tu se vidi velikanski napredek naše stranke v Vipavi. V občinskem odboru bo sedelo 19 naših in 5 liberalnih odbornikov. Če bi bile včeraj splošne volitve, bi liberalci ne imeli niti enega odbornika več. Po Vipavi pa se danes glasi klic: Živela zmagujoča Slovenska Ljudska Stranka! + Franjo Šubelj. Kamnik: V zadnjih letih je Kamnik izgubil radi smrti več zavednih katoliških mož. Dne 13. junija je zopet smrt prestrigla nit življenja možu v najlepši dobi življenja. Pokojni Šubelj, ki je bil jasnih in trdnih nazorov, je stal kot skala za S. L. S. Kot inteligentnemu in uglednemu možu so se mu poverila razna odborniška mesta v društvih in zastopih. Kruta bolezen ga je dolgo mučila in ni se mu moglo pomoči. Bil je svoj čas med prvimi delavci, ko so se v mestu snovala razna društva. Pomagal je povsod. Pogrešali ga bomo zelo, Bog mu bodi obilen plačnik! Vsem sorodnikom, zlasti pokojnikovemu bratu g, dr. Ivanu Šubelj, c. kr. min. svetniku, odkrito sožalje! + Propaganda dejanja na delu. Pristaši propagande dejanja so včeraj priobčili v »Slov. Narodu« nečuveno hujskarijo. V »Slovenskem Narodu« je z ozirom na kamen, ki je priletel v sredo popoldne v gorenjski vlak, priobčena včeraj s hujska-jočim namenom naslednja podla laž: »Ko je vlak pripeljal tik do škofovih zavodov v Št. Vidu, je nekdo vrgel z vrta teh zavodov v mimo vozeči vlak debel kamen, ki je razbil okno, da je steklo odletelo na vse strani v kupeju. Čisto gotovo je, da je kamen, ki je razbil šipo na vlaku, priletel z vrta škofovih zavodov in da ga je vrgel eden izmed vzornih gojencev tega zavoda. Tako se vzgojujejo v škofovih gimnazijskih zavodih katoliški junaki. Fanatični popje, ki vzgajajo dečke v škofovih zavodih, jih pač uče, da je vse, prav vse dovoljeno v borbi proti liberalcem.« — To nečuveno laž je mogla spraviti v list najpodlejša duša, ki ji je dnevno opravilo samo laž in ki se preveč zanaša na ljubljansko poroto. Z zgorajšnjo lažjo je pa »Slovenski Narod« samega sebe v svojih lažeh prekosili Podlim lažnikom ni bilo dovolj, da so se lagali, da so kamen vrgli Orli, napad so podtaknili celo škofovim zavodom. V času, ko je »Slovenski Narod« razširjal nečuveno laž, je pa bil prijet pravi napadalec. Tisti, ki je kamen vrgel, je Jožef Ovijač iz Pirnič, ni Orel, ne gojenec škofovih zavodov, ampak zidarski delavec ter je slaboumen. Liberalce pa naj bo sram podlih laži liberalnega časopisja! + Aretacije v Zagrebu. Doslej je bilo v Zagrebu aretiranih 140 oseb. Preiskava se vodi baje na temelju nekega statuta, katerega da je izdelala radikalna napredna mladina. — Korespon-dent berolinske »Vossische Zeitung«, kateri ima notorično z krogi avstrijske diplomacije jako ozke stike, pa pošilja z Dunaja svojemu listu naslednjo informacijo: Tukajšnji izvrstno poučeni krogi zasledujejo postopanje zagrebške policije z veliko skepso. Poskus gotovih krogov konstruirati jugoslovansko zaroto, smatrajo že vnaprej za brezuspešen in tudi za nevaren. Zlasti se zdi popolnoma neverjetna tem krogom vest o nekakem dijaškem komplotu. Jukić gotovo ni imel sokrivcev in je iz lastnega nagiba izvršil svoj čin. Iz dejstva, da je Jukič pred svojimi kolegi odkril svojo namero, morda nepremišljeno, se ne sme tvoriti takih čudnih skiepov. + Za povzdigo čebelarstva je naklonil deželni odbor »Slovenskemu čebelarskemu društvu« v Ljubljani 500 K. + Podeljena je župnija Podkraj v vipavski dekaniji č. g. Martinu Pečarič, kaplanu na Krki. — Najlepšega župana na Kranjskem ima sedaj Spodnja Šiška. Včeraj je namreč bil izvoljen za župana v Spodnji Šiški J a s i p Seidl. Bilo bi prav, da »Narod-.-priobči podroben in natančen životopis tega gospoda, da bodo ljudje vedeli, kak mora biti človek v svojem razvoju, da postane na »Narodovem« papirju »zavedno narodnonaprede n«. Pravijo, da bodo 7. julija Seidla izvolili tudi za predsednika shoda zaupnikov narodno-napredne stranke. — Ogenj v Sodražici. V trgu je danes ob pol eni uri nastal ogenj pod streho hiše št. 75. Vneli so se že strešni tramovi, vendar se je marljivosti naših ljudi posrečilo ogenj udušiti. — Toča je napravila za 30.000 kron škode v občini Brdovec, okraj Zagreb. — Zločin ali nesreča? Na Blejski Dobravi se je 9. t. m. vršila veselica povodom blagoslovijenja gasilnega doma, ki se je je udeležil tudi 34 letni Janez Rabič, tovar- fušlci delavec ž Jesenic, Ker je vlak' zamudil, je odšel z veselice s tremi fanti proti Jesenicam. 11. t. m. pa so ga našli mrtvega v Savi pod Sotesko. Oblečen je jil v veteransko uniformo, ki jo je imel na veselici. Truplo so prenesli na Koroško 3elo v mrtvašnico. Rabič je oče šestih nepreskrbljenih otrok. Vrši se preiskava, če se je Rabič ponesrečil, oziroma če je bil izvršen zločin. — Umrl ie v graški bolnici nadoficijal okrajnega sodišča v Kamniku gosp. Franc L o r b e r, star 50 let. — Ogenj v Tominju pri Ilirski Bistrici. Dne 10. t. m. dopoldne je pogorela s slamo krita Logarjeva bajta v Tominju pri Ilirski Bistrici. Ogenj, ki se je jako hitro razširjal, je upepelil tudi hlev. Vzrok požara še ni pojasnjen; najbrž je bilo zažgano. — Vič. Častivcem sv. Antona se naznanja, da se bo prihodnjo, t. j. Antonovo nedeljo vršila pobožnost v istem redu kakor lansko leto. Svete maše bo-do: ob 5. uri s kratkim nagovoi-om, ob 6. uri s pridigo, ob 7. in ob 9. uri bo najprvo pridiga in nato slovesna sveta maša. Popoldne se bo vršilo sv. opravilo šele ob 6. uri zvečer, da se bo s tem ustreglo zlasti Ljubljančanom. In siccr bo najprvo ob šestih govor in nato pete litanije z blagoslovom. Ob 6. in 9. urj zjutraj in ob 6. uri popoldne bo darovanje za cerkvene potrebe, zlasti za nove orgije, ki bodo, kakor je upati, postavljene Jetos na Veliki Šmarin. Delo pri g. Milavcu lepo napreduje. Stale bodo okrog 13.000 kron. Prijatelji glasbe in častivci sv. Antona ste uljudno vabljeni, da bi se blagovolili udeležiti cerkvenega darovanja v pokritje nemalib stroškov za nove orgije. — ,V nedeljo teden, t. j. 23. junija, vabimo pa somišljenike na vrtni koncert, katerega bo priredilo tukajšnje Katol. slov. izobra-ževalno društvo. Svirala bo tukajšnja društvena godba, ki je pri procesiji sv( Rešnjega Telesa s svojimi točnimi pro. izvajanji pokazala, kaj vse se da doseči v enem letu z vztrajnostjo in marlji vostjo. — Sin bivšega hrvaškega podbana po« nesrečil z avtomobilom. Pri Korneuburgt na Nižjem Avstrijskem se je ponesrečil : avtomobilom sin bivšega hrvaškega podbana, Fedor pl. Nikolič. Na. cesti so bili nastavljeni od zlobne roke veliki kamni) vsled česar je avtomobil odletel v obcestni jarek. Nikolič in šofer sta padla pod avto« mobil in se onesvestila. Šofer je težko ranjen, Nikolič pa lahko, Oba so odpeljali t bolnišnico. Primorske vesli. p Avtomobil se zaletel v zid. Sinoči se je v Trstu zaletel pred predorom Mon-tuzza avtomobil s 5 izletniki v zid. K sreči se je poškodoval le šofer Bazzanella, in še ta lahko, dočim se je avtomobil, ki je last tržaške taksameterske družbe, domalega popolnoma razbil. Škode je 6000 K. Komaj 50 korakov od kraja nesreče stoji krčma »Al Troforo«, pred katero so na trotoarju postavljene mize, okrog kojih je sedelo polno gostov. Ako bi se bil avtomobil pe-Ijal le še teh par korakov, bi se bila pripetila lahko grozna nesreča. p Nenadna smrt. Evgen Ilič, 411etni kurjač pri Lloydu v Trstu, se je vlegel v delavnici spat v kot poleg peči. Ko ga je prišel budit njegov tovariš Vatovec, je bil že mrtev. Prepeljali so ga v bolnico. p Ljudska hranilnica v Trstu je kupila lastno hišo v ulici Torre bianca 21, kamor se preseli dne 24. avgusta. p Poizkušen samoumor. 17letna hišina Marjeta Čik, v službi pri g. Frankfurterju, se je zastrupila zaradi ljubezni. Ko ji je zdravnik izpral želodec, so jo prepeljali v bolnišnico, ker je njeno stanje zelo nevarno. p Konzorcij gostilničarjev v Trstu je imel 12. t. m. svoj občni zbor. Volitev odbora je bila to pot jako burna, ker se je šlo italijanašem za kožo. V boj so stopili složno vsi slovanski gostilničarji proti italijanskim kamorističnim oštirjem. Prejšnjega predsednika Caldarija, proti kate-remu so že poprej nastopali vsi gostilničarji radi njegovih nečednih denarnih manipulacij, niso pri teh volitvah niti stavili v listo kandidatov, vsled česar ga ni niti v odboru. Izvoljen je predsednikom Rudolf Baschiera. Med vsemi 12 odborniki je en sam Slovan, Hrvat Markičevič. Volitve so izpadle: Italijani 264 do 273 glasov, Slovani 181 glasov. — Po razglasitvi rezultata tisočeri množici, ki ga je nestrpno pričakovala, so italijanaši plesali po ulicah' in kakor besni kričali svojo staro, preko-lužno »Viva Trieste italiana!« p Grozna nesreča. Dva naša delav« ca-rojaka ponesrečila. — V Pedračah v komnolomu na Tirolskem je počila mina, ki je vrgla od sebe v globino dva delavca, enega 15 m globoko, drugega 40 m globoko. Strašno sta bila razbita. Nesrečna delavca sta Franc Savli, 25 let star in Ignacij Erjavec, 21 let star, oba iz Lokovca. p Beneški Slovenec — vohun?! —t pretekli petefe so zaprli vojaki v Deve< takovi gostilni v Kob"dH n. „ 13 1). zveč. 726-4 15-8 sl. svzh. oblačno 14 7. zjutr. 727-1 13-7 sl. svzli. dež 10-? 2. pop. 729-2 19-5 sl. jzah. oblačno Srednja včerajšnja temp. 16-3°, norm. 17-5". Slajerske novice. š Sin mater ukoval v verige. Iz Cmu-reka: Franc in Marija Fritz sta prevzela po materi Franca Fritza posestvo. 76letna mati si je izgovorila samo običajni prevži-tek. Tema dvema pa je mati očividno že predolgo živela. Zato sta jo z železno verigo, kakor se rabi za živino v hlevih, pripela za drevo in pustila v tem položaju starko skozi osem dni dan in noč pod milim nebom. Povrhu sta jo še pretepala, Končno so vendar zvedeli za ta čin orožniki, ki so oba Fritzova zaprli. Marija Fritz je stara 48, Franc Fritz pa 49 let. š Dijaki rešili potapljajočega se tova« riša. V Mariboru se je v mestnem takozva-nem »Kristijanovem« kopališču kopalo par dijakov. Neki učiteljiščnik drugega letnika je preplaval varnostno ograjo in plaval proti sredini Drave. Ko se je vračal, ga je približno poldrugi meter pred rešilno vrvjo prijel krč, da si ni mogel več pomagati. Drava ga je potegnila seboj in da ni bilo navzočih par pogumnih gimnazijcev, ki so plavali takoj za njim, bi bil prišel potapljajoči se pod kolesa Lierzerjevega mlina. Gimnazijci osmošolci Osojnik, Korošec in Dcrnovšek so ga šc v zadnjem trenutku prestregli in spravili na varno. š Strela je udarila blizu Eisenerza na Zgornjem Štajerskem v 4 osebe, v neko rudarico in 3 dekleta. Stanje desetletne Marije Salzer jc zelo nevarno. Ostale jc IZGREDI V OGRSKEM PARLAMENTU. 1. Opozicionalni poslanci gredo pod vodstvom grofa Apponyija ,(1), stranki- nega voditelja Julija Justha 2) in grofa Mihaela Karolyija (3) v parlament. II. Predsednik X grof Tisza gre s policijskim spremstvom v parlament. strela le omamila in vrgla na tla. Vse štiri osebe so šle ob času nevihte preko travnika brez drevja. š Prepir med šolarjema sc je končal s smrtjo. Iz Rogatca: Te dni sla se med seboj sprla šolarja Fran Drofenik in Fran Čouč pri Sv. Trojici. V prepiru jc Čouč svojemu součencu večkrat pokazal figo. To je Drofenika tako razjezilo, da jc pobral na ccsti velik kamen ter ga z močjo vrgel Čouču v glavo, da jc isti vsled tega dobil precejšnjo rano. Starši se za dečkovo rano niso dalje brigali. Rana pa se je poslabšala in deček je par dni nato umrl. V koliko jc smrt v zvezi s tem dogodkom, bo dognala preiskava. Izpred mariborske porote. Pred tukajšnjo poroto sc je imel zagovarjati vsled težke telesne poškodbe 32letni, oženjeni mesarski pomočnik Franc Steinbauer. Obtožen je, da je v neki gostilni nekemu Martinu Windischu med pretepom pokvaril oko, da je Windisch vsled tega oslepel. Sodni dvor je stavil na porotnike vprašanje glede težke telesne poškodbe, katero so porotniki potrdili. Steinbauer jc bil nato obsojen na štiri mcsece ječe in v povrnitev stroškov. š Ponesrečen drvar. Jurij Pahernik, drvar pri neki lesni tvrdki pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, jc pred nekaj dnevi spravljal plohe na žago. Pri tem mu je pa neki ploh padel na nogo in mu jo težko poškodoval. Pahernika so morali spraviti v mariborsko bolnišnico. š Deželna kmetijska šola v št. Juriju ob južni železnici je izdala letno poročilo za leto 1911. Iz tega je razvidno, da je v letu 1911. (od 7. novembra 1910 do konca avgusta 1911) na zavodu 24 slovenskih kmečkih fantov dovršilo desetmesečni kmetijski tečaj. Na šoli se jc vršil od 11. septembra do 21. oktobra 1911 gospodinjski tečaj, katerega se je udeležilo 14 kmečkih hčera. (Za sprejem jih jc prosilo 41.) Dalje sta se vršila: tečaj za sadjarstvo in travništvo in kmetijsko-knjigovodstveni tečaj. š Umrl je v Gradcu profesor na tehniški visoki šoli dvorni svetnik dr. Kari S t e 1 z c 1. Koroške novice. k Sanacija »Centralne blagajne« v Cclovcu je uspela že tako daleč, da se jo sme smatrati kot sigurno. Gre menda samo še za okroglo 300.000 K, vračunjen pri tem pa ni premogovnik v Treibachu, ki ima tudi precejšnjo vrednost. S tem bo tudi konec raznim hujskarijam nemških rcacionalcev in nemškutarjev, ki so pripovedovali ljudem cele bajke, češ, da bodo kmetje vse izgubili; zlobni, kakor so že te vrste ljudje, so lagali, da so zapletene v polomu vse slovenske posojilnice in da torej denar v slovenskih hranilnicah ni varen. Ta laž se je nekaterim ljudem zdela tem verjetnejša, ker vsled splošne denarne krize, ki so jo pa čutile nemške posojilnice še bolj kakor naše, v trenotni zadregi ta ali ona posojilnica visokih odpovedanih vlog ni mogla takoj izplačati. k Deželno delegacijsko zborovanje koroških nemških požarnih bramb se vrši dne 16. t. m. pri Grommerju v Celovcu, Nas Slovence le zanima, da bo predlagala požarna bramba v Šmohoru, naj se napravi deželni zakon, po katerem bi lahko požarne brambe prisilile posestnike, da vstopijo v požarno brambo. Že sedaj izjavljamo, da sc zavarujemo proti zakonu, po katerem bi naši slovenski kmetje bili prisiljeni biti člani nemških požarnih bramb. Kakor v vseh panogah, tako se moramo tudi pri tej instituciji popolnoma osamosvojiti, da ne bodo koroški slovenski požarniki služili nehote kot člani požarnih bramb, ki imajo poleg humanitarnega značaja nemškonacionalno lice, nemški politiki. k V pokoj jc stopil deželne sodnije svetnik dr. Josip Мауег v Celovcu. Dobil je naslov velikega deželnega svetnika. k Iz odvetniške službe. S 1. junijem je vstopil v pisarno dr. Brejca g. dr. Boštjan Schaubach, doma iz Ziljske doline, ki je dovršil sodnijsko prakso v Gorici. k Od beljaškega državnoželezniškega ravnateljstva. Prestavljena sta: postajni mojster Šim. A n t o n i t s c h iz Št. Vida v Borovlje, Henrik Ra t e j iz Borovelj kot telegrafist v Kleinreifling. k V konkurz je prišel trgovec Franc Brczovnik v Lipi nad Vrbo. k V Beljaku pogrešajo že nad osem dni ključavničarja Sternata. Policija je preiskala »olšje« (jelševje) od Dravi, a našla samo klobuk ponesrečenega. Sumijo, da se je izvršil zločin. k Elektrika ga je ubila. V tvornici za celulozo v Reberci so snažili delavci Matija Tomažič, Andrej Grilc ter Jan. Šker-janc kotel in so se pri tem delu posluževali električne svetilke, ki je ne bi smeli rabiti. Električni tok je ubil Škerjanca, Grilca ja onesvestil. k Pred celovškim porotnim sodiščem se je moral 12. t. m. zagovarjati mizar Alojzij de Pra, ki je dne 21. majnika v pre- piru s tesarjem Ludovikom Kogkim v Pfaffenbcrgu slednjega obdelal po glavi z vrčem tako hudo, da je Roglu počila glava in mu je kri tekla v glavo, kar jc povzročilo smrt. Obtoženec sc jc zagovarjal, da se jc branil v sili. Priča Katarina Rogl izpove, da jc Rogl res dvakrat vrgel ob tla Alozjija dc Pra, ta jc pa Rogla potem začel biti po glavi, nc da bi bil Rogl silil še nadalje v njega. Porotniki so glavno vprašanje, ali jc Alojzij dc Pra kriv ubojstva, zanikali in jc bil obtoženec oproščen. k O izžrebanih porotnikih za drugo letošnjo dobo porotnega zasedanja v Celovcu, ki se jc začelo 10. t. m., jc poročal »Mir«, da so po velikem številu skrajno zagrizeni, notorični nemški nacionalci in je tudi navedel imena nekaterih. Slovencc jc samo eden. K temu jc pristavil: Recimo, da bi se vršila pred to poroto politična pravda med slovensko in nemškonarodno stranko. Kakšen bi bil izid take porote, jc jasno vsakemu. Opozarjamo slovenske državne poslance na te razmere. — Ta kratka notica je »Freie Stimmen« strašno razburila in navajajo nasproti temu en slučaj, da neka slovenska občina že dolgo vrsto let nekega poštenega in slovenščine zmožnega ter edino akademično izobraženega moža ne sprejema v listo porotnikov. En sam slučaj, pa še v tem slučaju se ne upajo »Freie Stimmen« navesti niti do-tične občine, da nc bi jih mogli — ujeti! KNJIGOTRŠTVO. F. S. F i n ž g a r : »Naša kri«. Založila »Katoliška Bukvarna«. Cena 1 K 40 vin., vezano 2 K 50 vin. — »Novi čas« piše: Burni Napoleonovi časi niso ostali brez posledic tudi na Slovenskem. Ljudstvo je bilo sicer mirno, a pod pepelom je tlela žerjavica odpora, ki je naenkrat bruhnila na dan. V te čase je posegel Finžgar in napisal »Našo kri«. Tu se vrši boj med Francozom in gorenjskim kmetom, navidezno za Jerico, v rcsnici za našo kri, našo moč in naš ponos. V drami kipi življenje, kipi ljubezen do prostosti in do rodne grude, do zmage naše krvi. Finžgarjeva beseda, trda kot jeklo, a zveneča kot bron, polna moči in tolažbe, polna zaupanja v našo moč in našo kri, bo pustila povsod neizbrisno sled za seboj. Zlate so Borštnikove besede ob koncu igre zaročencema: »Ljubita to grudo, kakor smo jo mi, vaši očetje! In ko bodo vaše kosti že trikrat prekopane, naj še zvedo pozni vnuki o teh težkih dneh in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!« Takih besed smo večkrat potrebni. — Dejanje se razvija naravno, neprisiljeno, značaji izklesani. To so res naši možje, naša dekleta in fantje. V tem smislu je »Naša kri« najboljša slovenska ljudska igra. Modni salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31 priporoča 1020 slamnike vseh vrst Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi. takoj sprejme Ivan Burkeljc, kovaški mojster, Spod. Zadobrova, pošta Dev. Mar. Polje. 1824 Na prodaj imam Z lepi kravi domačega bohinjskega plemena, dobri mlekarici. Cena po dogovoru. — Ivan Korošec, župan, Bohinjska Češnjica, pošta Srednja vas v Bohinju. 1844 Vpokojeni orožniški postalevodja tiče stalne službe najraje v kaki opekarni, ker ima tozadevno večletno prakso. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava „Slovenca" pod „Stalna služba 1829", oziroma sprejema ponudbe. 1829 Knjigovodja se sprejme pri nekem večjem trgovskem podjetju. Zmožen naj bi bil pisarno samostojno voditi. Zeli se znanja laškega jezika. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod naslovom: »Samostojna služba 1845«. 1845 z zelo dobro idočo gostilno in mesarijo lepo in udobno opremljena s približno 8 oralov zemljišča, sredi prav lepega mesta Spod. Štajerja, se proda z zemljiščem ali tudi posebej. Prometa letno dokazano 240.000 K. Potrebnega kapitala 30—40000 K. Naslov pove uprava lista pod št. 1849. (Znamka za odgovor). 1850 K X X Posestnik, trgovec in gostilničar na zelo prometnem kraju na Gorenjskem, se želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti 7. go-spico od 22 do 30 let staro in z 10.000 K premoženja. — Oziralo se bode samo na resne ponudbe s sliko s polnim imenom, katere naj se blagovolijo vposlati na naslov „Sreča 1912—1850" na upravo „Slovenca". Tajnost zajamčena, v neugodnem slučaju se vrne priporočeno. 1850 z boljšo šolsko izobrazbo se sprejme takoj v večjo modno trgovino. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: „Pridna 1000", poštno ležeče, Ljubljana. 1861 v Novem Vodmatu je oddati v najem. Pogoje sc poizve v pisarni odvetnika dr. Danila Majarona v Ljubljani. 1840 Pošteno kmečko dekle išče službo v kakem žup-nišču kot kuharica Zna tudi šivati in vsa druga gospodinjska in ročna dela. - Naslov pove uprava pod 1830. (Znamka za odgovor.) Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki Ш, 6rašHa cesta štela 22. Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečnstitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tiidi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, flžolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam V zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v cent od 9.- do 15— Kron 100 kg. 2973 Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto. Št. 18.755. Razpis ustanove 1864 Letos se bosta oddali dve mesti iroie i Pravico do te ustanove imajo od rojstva pa do 14. leta življenja revni otroci brez starišev, ki so bili rojeni v frančiškanski, šentpeterski ali šentjakobski fari v Ljubljani. Prošnje je vlagati pri mestnem magistratu ljubljanskem do vštetega 16. avgusta tega leta in jim je priložiti rojstni in krstni list; prošnjo ima otrokov varuh podpisati in so v njej navesti vse rodbinske in gmotne razmere prosilca, ozir. prosilke. Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. junija 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. A VIH314/12/5 Sklep in oklic. 1853 V zapuščinski zadevi po dne 13. maja 1912 zamrli Marjani Marn iz To-mačevega št. 19 se bodo dala v najem zemljišča, ki spadajo v zapuščino s hišo in letošnjimi pridelki vred po posameznih parcelah. ZaRugdaja se vrši dne 17. junija 1012, ob 3. uri popoldne na lici mesta v Tomačem 29. Zakupni pogoji se zamorejo vpogledati v času od 15. junija do 17. junija t.l. pri tem sodišču, soba št. 33. C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek VIII, dne 3. junija 1912. Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Selcih pri Crkvcnici, Hrvaško primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončariča novo sezidani hotel „Rokan" v svojo upravo in da otvarja hotel, kateri leži v neposredni bližini morske obali, dno 26. maja t. 1. Pred hotelom se nahaja krasno kopališče z 80 kabinami in nudi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivša lastnica pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. Pension s celo oskrbo, s sobo in postrežbo od 7 do 9 K dnevno. V Selcih se nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in (lam na tozadevna vprašanja takojšnjo odgovore. Postrežba slovenska, hrvaška in nemška. Slovenski časopisi na razpolago. Vclcspoštovanjem I ^IfH® iiiBiaiHiiBiiiBiiitG^^^nuns^anruK MIHIIIIIIIIMIM mm Dragica pl. Sfriga. izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk; »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni ur.cdruk: MIha Moškerc.