Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m L m Leto XIV. - Štev. 20 (691) Gorica - četrtek 17. maja 1962 - Trst Posamezna številka L 30 Za Bogom častimo najprej Marijo Ustoličenje Segnija Res je tako, kot pravi Marijina pesem in v mesecu maju pride to vsako leto znova do izraza. Med slovenskim ljudstvom so majniške pobožnosti izredno priljubljene. Ne samo v cerkvah, tudi po kapelicah in hišah stoje majski oltarji in ni ga vernega človeka, ki bi ga ne zajela in ganila Marijina pesem. Prav in lepo je, da Marijo tako častimo, vprašati pa se moramo, če je naše Marijino češčenje tudi dovolj globoko, dovolj pristno in zares tako, kakor si ga Marija sama želi, 'h kakršnemu nas navaja Cerkev in kakor je našim dušam v korist. Ali ni včasih nekoliko nevarnosti, da Marijino češčenje ostane preveč pri zunanjosti, ki so pač že dolgo v navadi, ki pa so bolj čustvenega značaja, kot pa res dobra duševna hrana? V čem torej obstaja zdravo in pristno Marijino češčenje? Da so majski oltarji, vedno sveže rože in čim več lučk pred Marijino podobo, ganljive Marijine pesmi in posebne majske pobožnosti nekaj lepega — kdo bo to tajil? Vse to so lepe stvari, ki jih hočemo s skrbjo in ljubeznijo gojiti. Toda te zunanjosti so bolj zunanji izraz in dokaz Pravega češčenja. Marija nima veselja Predvsem nad oltarji in oltarčki, nad cvetlicami in lučkami, nad pesmimi in Pobožnostmi, ampak nad vernimi srci, iz katerih vse to prihaja, nad pravim krščanskim življenjem, ki se kaže v tej ljubezni do nje. Kjer tega manjka, tudi zunanji dokazi in izrazi niso pristni in zato ■Oe dosti vredni. Kdor hodi rad na romanja, na Repentabor ali na Barbano, na Višarje, na Sv. Goro ali pa na Brezje, le tedaj prav časti Marijo, če romanje ni v prvi vrsti izlet, ampak res božja pot, to se pravi izraz in dokaz, da se romar resno trudi, da bi bilo vse njegovo življenje božja pot, pot k Bogu, in da Marijo iz srca prosi, da ga vodi skozi življenje. ŽIVLJENJE PO VERI Pravo Marijino češčenje obstaja torej najprej v tem, da svet vere in verskih resnic resno jemljemo v svojem življenju. Kakor omenjamo Marijino ime sredi apostolske vere, tako najdemo tudi Marijo samo v svetu vere in verskih resnic. Marija je skrivnost vere in samo v veri je mogoče priti k njej. Kdor se torej za Vero in verske resnice nič ne zmeni, komur so Bog, odrešenje, greh, milost, večno življenje le prazne besede, kdor tega v življenju nikjer resno ne jemlje, a vendar tu Pa tam prižge svečo pred Marijino Podobo ali celo nosi Marijino svetinjico ali se pridruži romarjem, ker si obeta lep ’n prijeten izlet, ta še ne more o sebi trditi, da je dober Marijin častilec. Res se lahko Marija usmili tudi takega človeka in ga pripelje na pravo pot. Toda najprej imamo mi sami dolžnost, da pri sebi in pri drugih skrbimo za pravo in zdravo Marijino češčenje. Marijo vedno bolj spoznavati Druga dolžnost je, da Marijo vedno bolj spoznavamo. Neverjetno, kakšna verska nevednost vlada včasih pri ljudeh, ki sicer trdijo, da imajo Marijo radi in to tudi na zunaj radi pokažejo. Če pa bi jih Vprašal, katere so glavne verske resnice 0 Mariji, kaj pomeni Marijino brezmadežno Spočetje, kako je treba razumeti Marijino materinstvo in devištvo, zakaj je barija v življenju toliko trpela, kako je *nogoče iz božjega razodetja . utemeljiti Marijino vnebovzetje, kako je treba odgovoriti tistim, ki se za Marijo ne zmenijo ®li jo celo nesramno preklinjajo, bi bili Najbrž precej v zadregi, ali pa bi dali °dgovore, o katerih sami niso prepričani *n zato druge še manj prepričajo. Veliko 3ih o Mariji ve le to, kar so se kot otroci ° njej naučili. Zato je njihovo razume-vanje Matere božje večkrat naravnost o-tfočje. Povsod drugod bi jih bilo sram *ake otroške zaostalosti, le v verski izobrazbi in v poznanju Matere božje se jim Zt,i to čisto naravno. Otročja zaostalost *1‘l ni isto kot otroška ljubezen do Marije, koliko ljudi moli lavretanske litanije, ne da bi vedeli, kaj pomenijo posamezni naslovi, ki jih tu dajemo Mariji! Koliko ljudi prepeva Marijine pesmi in ponavlja molitve k Mariji, ne da bi vsaj tu in tam resno premislili in razmislili, kaj pomenijo posamezne besede ali posamezni stavki! Ali ni v našem Marijinem češčenju toliko praznih besed ,ki nam nič ne povedo, ker Marijo, njeno življenje, njeno poslanstvo in njeno vlogo v božjih načrtih vse premalo poznamo in ker tako redko mislimo na to, kar govorimo? Kako lepo in veliko nalogo imajo ravno v tej smeri Marijine družbe in kolikim — tudi izobražencem — bi Marijine kongregacije dobro storile, seveda če je njihov duh zdrav. MARIJO VEDNO BOLJ POSNEMATI Tretja bistvena oblika Marijinega češčenja je posnemanje Marije. Marija je naš veliki in nedosegljivi vzor. Na Mariji vidimo, kakšen načrt ima Bog z ljudmi, kaj Bog od nas zahteva, kaj je treba v življenju storiti, da ostanemo na pravi poti. Marija je bila po posebni božji milosti že vnaprej odrešena in obvarovana vsakega greha — mi smo na drug način, a prav tako resnično odrešeni od izvirnega greha in zdaj je naša dolžnost, da se greha vedno bolj varujemo in vedno bolj v milosti živimo. Pravo Marijino češčenje obstaja v iskrenem prizadevanju za življenje in rast v milosti, v boju proti grehu, grešni priložnosti in slabim navadam in v vedno večji povezanosti z Bogom. Marija je najpopolnejše izpolnila božjo voljo in vse svoje življenje stavila popolnoma v božjo službo. Pravo Marijino češčenje obstaja v notranji pripravljenosti, da vedno in povsod izpolnimo voljo in z vsemi svojimi močmi služimo Bogu. Hočeš častiti Marijo — posnemaj jo v življenju! To je najbolj važno. Ni dovolj, prižgati lučke, pa se ne izogibati slabe družbe, slabih filmov in časopisov. Ni dovolj, zmoliti tu in tam zdra-vomarijo, pa mesece in mesece ne iti k sv. spovedi in sv. obhajilu. Ni dovolj, tu in tam skupaj z drugimi zapeti Marijino pesem, ki v svoji melodiji človeka kar s seboj potegne, pa zanemarjati sv. mašo in biti v življenju trdosrčen in nespravljiv. Ni dovolj, od časa do časa iti na božjo pot, drugače pa živeti kakor pogan. Pravo Marijino češčenje je pravo krščansko življenje! Če Marijino češčenje tako pojmujemo, je jasno, da to češčenje ni samo neka posebnost za posebno pobožne duše, za otroke in stare ženice in za izbrane čla- nice Marijinih družb. Tako Marijino češčenje je osnovna dolžnost vsakega kristjana, bodisi da se posebne notranje zveze z Marijo zaveda ali ne, da jo v lastnem življenju neguje ali ne. Brez tega pristnega Marijinega češčenja nihče ne pride do Boga. Š-ar V petek se je vršila slovesna predaja oblasti med prejšnjim predsednikom Gronchijem ter novoizvoljenim kandidatom Segni-jem. Vsa slovesnost je imela dva dela in se je odvijala med palačo Montecitorio (kjer je sedež parlamenta) ter Kvirinalom. Prvi del je obsegal prisego pred vsem zbranim parlamentom. Ko je izgovoril besede: »Prisegam zvestobo in spoštovanje republiki« so z Jani-kula izstrelili sto en topovski strel. V tistem trenutku je prof. Antonio Segni pravno nasledil Gron-chija in postal četrti predsednik italijanske republike. Takoj nato je predsednik Segni naslovil svojo poslanico na italijanski narod, v kateri je med drugim poudaril, da se morajo pridobitve prvega in drugega italijanskega preporoda ohraniti in se še bolj utrditi. Kot čuvar obveznosti, ki jih je italijanska država prevzela do drugih, je zagotovil, da bo Italija o-stala zvesta vsem pogodbam, ki jih je sprejela, bodisi v okviru prizadevanj za evropsko združitev, bodisi za svojo obrambo in pri tem izrecno omenil Atlantsko zavezništvo. Svojo poslanico je zaključil z besedami: »Naj mi Bog pomaga pri izvrševanju službe v korist italijanskega ljudstva, ki jo danes nastopam!« To Segnijevo poslanico so italijanski politični krogi pozitivno ocenili ali je pa iz obzira niso komentirali. Le komunisti so izjavili, da jih ne zadovoljuje. Po slovesnosti v Montecitoriu je predsedniški sprevod med navdušenjem Rimljanov krenil na Kvi-rinal, kjer mu je še Gronchi predal posle. — Ves potek slovesnosti so oddajali po euroviziji. Brž naslednji dan je ministrski predsednik Fanfani odšel k novemu predsedniku na Kvirinal in mu formalno predložil ostavko vlade, kot je ob takih prilikah vljudnostna navada. Segni je prav tako iz vljudnosti ostavko zavrnil. S tem v zvezi velja omeniti še to, da posle zunanjega ministra, kar je bil prej Segni, vodi sedaj začasno Fanfani. To, dokler ne bodo imenovali novega zunanjega ministra. Poslabšanje položaja v Laosu Komunistični gverilci v Laosu so ponovno prekršili lani doseženo premirje in začeli napadati. S tem se je položaj v tem delikatnem področju jugovzhodne Azije nepričakovano zaostril. Spričo tega je ameriški predsednik Kenne-dv iz preventivnih razlogov naročil eni pomorski posadki sedmega ameriškega brodovja, naj križari ob indonezijskem polotoku ter naj bo vedno v pripravnem stanju. Za ta korak se je ameriška vlada odločila, da bi prisilila komunistične gverilce, da ponovno vzpostavijo premirje, če nočejo tvegati intervencije ameriških mornariških strelcev. Obenem pa je hotela vplivati na sedanjo vlado princa Bun Uma, da pristane na koalicijsko vlado pod predsedstvom Suvane Fume, v kateri naj bi bili predstavniki vseh struj. In končno so ZDA s to potezo hotele pomiriti svoje zaveznike iz SEATO pakta ter jim nuditi otipljivo jamstvo, da ne bodo dopustile, da bi se komunisti od zunaj z njimi igrali. Po vsem Laosu je vlada proglasila izjemno stanje. Nemiri v Španiji in na Portugalskem Val delavskih stavk, ki je zajel industrijska področja v Španiji, je ponovno spravil v ospredje vprašanje o perspektivah za razvoj političnega položaja v deželi. Kot znano so v Španiji stavke kakršnekoli vrste prepovedane. Kljub temu so pretekli teden izbruhnile obsežne stavke, med katerimi je posebno izstopala stavka 40 tisoč asturijskih rudarjev. Delavski sindikati zahtevajo povišanje mezd, katere so zelo nizke. Vlada je v začetku mislila, da se bo negodovanje že poleglo kot druge krati. Toda nezadovoljstvo med nižjimi sloji je splošno zaradi nizkega življenjskega standarda. Stavke so se širile naprej. Vlada je odobrila povišanje plač, istočasno pa dovolila povišanje cen premogu in jeklu. Podrobnejših poročil ni, kajti svoboda tiska v Španiji je zelo relativna. Vsi časopisi poročajo o dogodkih tako kot jim je naročila vlada. Še slabši je položaj na Portugalskem, kjer so bile obsežne študentovske demonstracije. Policija je celo vdrla v poslopje vseučilišča v Lisboni in aretirala več desetin, študentov. Ti dogodki bi sami posebej ne bili nič posebnega, če bi v Španiji in na Portugalskem ne bilo na vladi diktatorskih režimov. Toda pod diktatorskimi režimi vsak tak dogodek priča, da nezadovoljstvo ljudstva mora biti veliko, da tvega akcije, ki jih lahko drago stanejo. Vlade in policija nadzorujejo položaj. Toda, če do upravičenih socialnih izboljšanj ne bo prišlo, koliko časa še bo mogla policija dušiti ljudsko nezadovoljstvo? Priprave na vesoljni cerkveni zbor Centralna komisija za Vatikanski koncil je pridno na delu. V zadnjem času je imela že več sej, pri katerih so pretresali važne zadeve, ki naj bi o njih razpravljali na koncilu. Najprej so govorili o pomožnih škofih in o delu škofov v dušnem pastirstvu ter o povečanih težavah, na katere naletijo škofje prav v skrbi za dušno pastirstvo. Poudarili so potrebo, da si škofje pomagajo z izbranimi in izvež-banimi pomočniki ter da se poslužujejo sredstev, ki jih nudi moderni napredek. Potrebni so laiki, ki povsod živijo in delajo po veri in ki versko vplivajo z besedo, s spisi, z umetnostjo in z drugimi sredstvi, ki jih nudi moderna tehnika. Potrebne so nadalje organizacije vseh vrst, ki so živ izraz Cerkve v moderni družbi. Otvoritev sejma Alpe-Adria V petek 11. maja so v Ljubljani svečano otvorili sejem Alpe-Adria, na katerem sodeluje okrog 200 podjetij iz Slovenije ter iz obmejnih področij Italije in Avstrije. Na otvoritvi so bili navzoči tudi župani iz Gorice, Vidma ter mnogih avstrijskih mest. Trst zastopa na sejmu 30 podjetij. Gorica in Videm pa nastopata skupno v kolektivni razstavi z 22 podjetji. Razstava, ki bo odprta do 20. maja, je velikega pomena za okrepitev obmejnega prometa in za večji razmah trgovine med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Velesejem je goriški župan dr. Poterzio takole pozdravil: »Sejem Alpe-Adria se mi zdi zelo zanimiv in pozitiven. Na njem sem videl razstavljene tudi izdelke obrti in ostalega gospodarstva iz Gorice, hkrati z drugimi izdelki iz videmske in tržaške pokrajine, kar me zelo veseli, ker smo s tem lahko pokazali uspehe naših prizadevanj prav tu v vašem mestu, v Ljubljani. Mislim, da je to lahko samo dober začetek za nadaljnje še boljše sodelovanje in razvoj, ki bo nedvomno vplival tudi na razvoj naših siceršnjih odnosov in razumevanja med prebivalci naših dežel. Vzporedno z jugoslovanskimi predstavniki smo tu srečali tudi zastopstva avstrijskih mest, se pravi, dejansko tri narode, ki se srečujejo na polju dela in proizvodnje, kar je lahko samo dobro znamenje za živo poglabljanje odnosov med temi tremi narodi v prihodnje.« Obisk goriškega zastopstva v Ljubljani pa bo imel nekaj posledic tudi v goriškem mestnem svetu. Zgodilo se je namreč, da so jugoslovanske oblasti odrekle vizum odborniku De Simonu, ker urejuje list »Arena di Pola«. To gotovo ni bilo korektno od jugoslovanske strani, zato bodo nekateri vprašali župana, zakaj ni iz protesta odpovedal svojega obiska. Djilas spet v ječi V ponedeljek se je pričel proces proti bivšemu podpredsedniku jugoslovanske vlade Milovanu Džilasu, katerega so nedavno zaprli pod obtožbo, da je širil državne tajnosti. Džilasa so sodili na osnovi člena 320 jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki predvideva najvišjo kazen desetih let za širjenje tajnih državnih vesti. Obtožnica sloni na dejstvu, da je Džilas dal v tisk v ZDA knjigo pod naslovom: »Razgovori s Stalinom«. Knjiga še ni izšla, toda dele knjige so že objavile ameriške revije in časopisi. Ob aretaciji Džilasa, ki je bila 7. aprila, je newyorški založnik Jovanovič, ravnatelj založnice »Har-court Brace«, šel v Beograd, da bi dosegel osvoboditev pisatelja-politika in dal obljubo, da knjige ne bo objavil. Jugoslovanske oblasti niso sprejele te zamenjave in so postavile Džilasa pred sodišče. Ta pa trdi v svoje opravičilo, da njegova knjiga ne vsebuje neobjavljenih stvari in zato krivde, katero mu pripisujejo, ni. Sodišče ni upoštevalo Džilasovih trditev in ga obsodilo na pet let ječe. Posebno pozornost je komisija posvetila dušnemu pastirstvu med izseljenci in tistimi, ki jih potrebe časa vodijo iz enega kraja v drugega. To velja predvsem za begunce, za preganjance, za izgnance. Spomnili so se apostolske Konstitucije Exul familia, ki jo je izdal Pij XII. in ki ureja skrb za dušno pastirsko delo med izseljenci. Desetletnico te papeževe uredbe se bodo spomnili v juliju in avgustu, ko bo v Rim poromalo veliko izseljencev iz raznih dežel. Mimogrede omenjamo, da se bodo tega romanja v Rim udeležili tudi slovenski izseljenci, ki živijo po evropskih državah. Centralna komisija' za koncil se je v posebni seji dotaknila tudi vprašanja o poučevanju krščanskega nauka in o enotnem katekizmu. Pri razpravi je prišlo znova do poudarka, da mnogi zapuščajo Cerkev in versko življenje, ker ne poznajo verskih resnic. In prav komunizem more uspevati v deželah, ki so bile včasih katoliške, ker ne more Cerkev svobodno učiti verskih resnic. Poleg katehetike so pri seji razpravljali še o indeksu, to je o cenzuri in prepovedi knjig ter o cerkvenih kaznih. Ponovna zmaga nad gorami Tretja gora po višini na svetu je bila pretekli teden premagana. Na njen vrh, visok 7710 m, je prvič stppila človeška noga. Je to gora Yannu v himalajskem pogorju. Francoski ekspediciji 13 mož je poveljeval Lionel Terray. Vreme jim je bilo ugodno, saj je temperatura vedno nihala okrog 40 stopinj pod ničlo. To je ekspediciji dalo varnost pred plazovi, ki bi nastopili ob milejši temperaturi. V tako o-strem mrazu so napredovali po doslej nepristopnih stenah pete, šeste in sedme stopnje. Za fotografske in filmske posnetke tega junaškega podviga vlada med ljubitelji gora veliko in nestrpno zanimanje. Slavje šolskih sester v Rimu j KRŠČANSKI NAUK j Milost sv. birme Jezus je obljubil svojim učencem: »Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice in pred gosposko in pred oblasti, ne skrbite, kako bi se ali s čim zagovarjali, ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.« (Lk 12,11-12). Pri birmi nas napolni Kristus s Svetim Duhom. Pomagal nam bo, da bomo svojo vero iz notranjega prepričanja stanovitno spoznali, kakor je pisano: »Kdor bo mene priznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim j Očetom, ki je v nebesih.« (Mat 10,32-33). Sveti Duh nam bo dal moč za boj zoper sovražnike božje: hudega duha, slabo nagnjenje, ki ga nosimo v sebi, in hudobni svet (ljudi), ki Boga sovražijo. Birma je dopolnilo sv. krsta. Latinci ji rečejo: Confirmatio, kar pomeni potrditev. Birmanec postane vojak Kristusov. S svetim ponosom nosi na čelu znamenje Kristusovega križa, se ga ne sramuje in ga tudi v preizkušnjah ne zataji. Birma vtisne v dušo neizbrisno znamenje, ki nas bo še v večnosti ali krasilo, če se bomo zveličali, ali nam bo v sra-močenje, ako bi se pogubili. Kdor po lastni krivdi ne prejme sv. birme, greši, ker milost Svetega Duha premalo ceni. Za življenje: Ce se bom moral bojevati, da si obvarujem ali sveto čistost ali sveto vero, bom pomislil: maziljen sem za vojaka Kristusovega. Sveti Duh me krepi. Vzdihnil bom: Marija, pomagaj mi! — in zmagal bom. Sveti Pavel nas opominja: »Da ne bomo več kakor nedoletni otroci, omahljivi in po vsakem vetru nauka zanašam, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni rastli k njemu, ki je (naša) glava, Kristus.« (Ef 4, 14-15). Marija, pomočnica kristjanov Praznik »Marije pomočnice kristjanov« je vpeljal papež Pij VII. v zahvalo, ker se je 24. maja leta 1814 vrnil iz francoskega ujetništva. Leta 1802 je sklenil papež Pij VII. z Napoleonom pogodbo z namenom, da bi priboril Cerkvi v novi francoski državi vsaj del njenih pravic. Papež je pri pogajanjih popustil, kar je mogel. V zahvalo za to je žel krivico. Napoleon je namreč z vedno novimi odloki jasno pokazal, da si hoče Cerkev popolnoma zasužnjiti. Dne 2. februarja leta 1808 je Napoleonov general Miollis zasedel Rim in del papeževe države. Naslednje leto je pa Napoleon razglasil, da papeževe države ni več. Pij VII. je Napoleona izobčil iz Cerkve, Napoleon pa je vojakom ukazal, naj vde-rejo v Vatikan in naj papeža odpeljejo v Savano. Ko je Napoleon odšel z armadami v Rusijo, so papeža odpeljali v Fontaine-bleau pri Parizu, kjer se mu je zelo slabo Misijonska okrožnica Tretjega maja je sveti oče izdal posebno misijonsko okrožnico, v kateri poudarja velik pomen, ko je papež Pij XI. pred štiridesetimi leti združil vse misijonske družbe in jih stavil pod vodstvo Kongregacije za širjenje vere. Prav takrat je bil sedanji sv. oče imenovan za prvega predsednika misijonskih družb v Italiji. Šesto zasedanje centralne komisije za koncil V četrtek 3. maja se je začelo šesto zasedanje centralne komisije za pripravo na koncil. Prisotnih je bilo 67 članov in 17 svetovalcev. Prisoten je bil tudi zagrebški nadškof Franjo Šeper. Pri prvi seji so razpravljali o nalogah pomožnih škofov in o nalogah škofov v dušnem pastirstvu. Krst korejskega profesorja V kapeli zavoda za širjenje vere v Rimu je prejel sveti krst profesor Park Sun-Jae, ki poučuje korejski jezik na neapeljski univerzi. Pri krstu si je izbral ime Pavel. Pomenljivega obreda se je udeležila večja skupina Korejcev, ki bivajo v Rimu. Kardinal Bea je obiskal vzhodni Berlin Kardinal Bea, ki vodi tajništvo za zedinjenje kristjanov, je obiskal vzhodni Berlin. Udeležil se je sklepnega zasedanja škofov, ki imajo svoje sedeže v Vzhodni Nemčiji. Govoril je tudi duhovnikom. Pridigal je v eni največjih cerkva vzhodnega Berlina. Nudila se mu je tudi prilika, da se je srečal z odgovornimi krogi neka-toličanov. Več predavanj je imel v raznih drugih centrih Zahodne Nemčije. godilo. Odvzeli so mu namreč vse, tako da je ostal brez služabnika, spovednika, brevirja, knjig in pisalnih sredstev. Trpel je glad in pomanjkanje. Toda ko je po porazu na Ruskem Napoleon spoznal bridkost ponižanja, je prišel k papežu in se Z njim dogovarjal, ali tako zahrbtno, da je dobrega, onemoglega starčka v več rečeh brezvestno opeharil. Še istega leta 1813 so Napoleona premagali in ga pregnali na otok Elbo. S tem je bil papež prost in se je 24. maja teta 1814 po petletnem ujetništvu slovesno vrnil v Rim. Dve leti pozneje je v zahvalo Materi božji odločil, naj 24. maja, na dan njegovega povratka iz ujetništva v Rim, ves krščanski svet praznuje »Marijo, pomočnico kristjanov«. Za širjenje Marijinega češčenja pod tem naslovom si je zelo prizadeval sveti Janez Bosco. Zato je dandanes češčenje Marije, kot pomočnice kristjanov, posebnost salezijanske družbe. Novi svetnik Preteklo nedeljo 6. maja je sveti oče v baziliki sv. Petra slovesno razglasil za svetnika dominikanskega brata Martina de Porres. Svetnik je bil nezakonski sin indijske sužnje in guvernerja iz Paname. Rodil se je leta 1579 pri mestu Lima v državi Peru. Postal bi lahko duhovnik, posvetil bi se lahko znanosti, a ostal je preprost in ponižen samostanski brat, ki si je z vsakdanjim trdim delom in z ljubeznijo do bližnjega zaslužil svetniško čast. Sveti oče je določil, naj se njegov praznik praznuje 3. novembra. Mednarodni misijonski kongres Te dni se vrši v Lionu v Franciji mednarodni misijonski kongres. Udeleženci kongresa proučujejo vprašanje, kako bi med katoličani vedno bolj razširili zanimanje in delo za misijone. Duhovniki v Italiji V Italiji je sedaj 272 škofiji. 104 škofije imajo lastno bogoslovje, 168 škofij pa ima svoje bogoslovce v pokrajinskih semeniščih, ki jih je 16. Leta 1955 je bilo v Italiji 45 tisoč škofijskih duhovnikov, danes jih je 43 tisoč. Leta 1955 je prišlo na vsakega duhovnika 1060 prebivalcev, danes pa že 1161. Zanimivo je vedeti, da v Rimu in v bližnjih škofijah pride sedaj na vsakega duhovnika skoraj 4000 prebivalcev. Leta 1955 je prišlo 2700. Sv. oče je sprejel može KA V nedeljo 13. maja je sv. oče sprejel v baziliki sv. Petra okrog 15.000 voditeljev organizacij moške katoliške akcije, ki so prišli v Rim ob priliki 40 letnice ustanovitve KA. Bila sta navzoča tudi predsed- »V četrtek dne 3. maja se je vršila v glavni hiši šolskih sester na Farnezini v Rimu pomembna slovesnost. Ob petih popoldne je prispel tja novi pokrovitelj kongregacije šolskih sester, kardinal Marella. Po kratkem pozdravu so se vsi navzoči podali v novo kapelo. Nato je v posebni dvorani sledil pozdrav, ki ga je izrekel novemu pokrovitelju predsednik papeške Marijanske akademije p. Balič. V imenu sester je pozdravila preč. g. kardinala sestra Hiacinta. Sledile so deklamacije in pevske točke. P. Balič je v svojem lepem in iskrenem govoru prikazal ustanovitev kongregacije pod škofom Antonom Martinom Slomškom in njen razvoj do začetka druge svetovne vojne. Od prvih začetkov v Mariboru se je kongregacija razširila po vsej Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, kjer je povsod izredno plodonosno delovala. Ob pričetku druge svetovne vojne se je takratna generalna prednica č. m. Hanželič z nekaterimi sestrami umaknila v Rim. Tu je brez sredstev, brez zvez, brez poznanja razmer pričela znova graditi, kar je bilo porušenega. Z neizrekljivimi težavami je v zaupanju v božjo pomoč ustanovila v Rimu glavno hišo reda in pričela znova z noviciatom. Razni dobrotniki so ji priskočili na pomoč. Vse razumevanje in podporo je imela v takratnem pokrovitelju reda kardinalu Fu-masoni-Biondiju, katerega sedaj nasleduje kardinal Marella. P. Balič je nato prikazal delo, ki je bilo izvršeno pod novo glavno prednico č. m. Terezijo Vidan, ki je prestavila sedež glavnega predstojništva iz Via Dei Colli v Rimu na Farnezino, kjer je poslopje povsem obnovila, razširila kapelo in uvedla noviciat. Tudi ona se mora boriti z neštetimi težavami. P. Balič je zaključil svoj lepi govor s prošnjo na novega pokrovitelja, naj se zavzame za šolske sestre sv. Frančiška in jih zaščiti s svojim plaščem, da bodo lahko tudi v bodoče delovale v zvestobi Bogu in svetemu Frančišku. 1300 jih je; raztresene so po vsem svetu. Povsod se trudijo v izpolnjevanju svojih dolžnosti na vseh mogo-lllllllllllllllllllllillltllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIlilllllllll nika KA iz Trsta in Benetk. Sv. oče je v svojem govoru povabil voditelje k večji duhovni poglobitvi in gorečnosti, ki nima nič opravka z »nepreračunljivo aktivnostjo«. Podlaga vsake organizacije pa je zdrava in krščanska zgrajenost mladine, zato naj mladini posvetijo posebno pozornost. Socialni nauk Cerkve mora postati načelo vseh in se mora tudi v praktičnem življenju izvajati. Mons. Kjuder, apostolski administrator koprske škofije Predsednik izvršnega sveta slovenske republike Boris Kraiger je sprejel na vljudnostni obisk msgr. Albina Kjudra, novega apostolskega administratorja onega dela tržaške škofije, ki je na podlagi italijansko-jugoslovanskega sporazuma o soglasju leta 1954 pod jugoslovansko upravo. Jurisdikcija se raztega na mesto Koper in njegovo okolico in na slovenski del reške škofije. Kot poročajo uradni jugoslovanski viri, je bil razgovor prisrčen in je trajal kake pol ure. Msgr. Kjudra je nato še sprejel predsednik slovenske verske komisije Boris Kocijančič, s katerim je razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo versko življenje na področju njegove kompetence. Mednarodni kongres za duhovniške poklice Veliko zaskrbljenost povzroča marsikje skrb za duhovniški naraščaj. Kako in kje najti novih poklicev? Kaj je treba narediti, da se bo povečalo število kandidatov za duhovniški poklic? Ta in podobna vprašanja bodo na dnevnem redu pri prvem mednarodnem zasedanju za duhovniške poklice, ki bo v Rimu od 22. do 27. maja. Istemu namenu bo služil poseben teden tudi v tržaški škofiji, ki se bo 27. maja zaključil z nedeljo za duhovniške poklice. Novi prefekt vatikanske knjižnice Za novega prefekta Vatikanske knjižnice je sveti oče imenoval jezuitskega patra Raesa, ki je bil do sedaj rektor Vzhodnega instituta v Rimu. Novi prefekt je po rodu Flamec, ki dobro pozna probleme vzhodnih slovanskih cerkva in govori več jezikov. Oratoriji v milanski nadškofiji V milanski nadškofiji, ki šteje 3 milijone in pol prebivalcev in ima 949 župnij, je 600 oratorijev za moško mladino. V te župnijske oratorije zahaja 145 tisoč dečkov in fantov. čih področjih. Njihovo bogato delo zasluži najvišje priznanje. Novi pokrovitelj kongregacije, kardinal Marella se je zahvalil vsem navzočim zlasti p. Baliou za pozdrave in vdanostne izraze in obljubil sestram vso možno pomoč. Nato so se mu vse sestre šle poklonit. Vsako je vprašal, od kod je in se z vsako ljubeznivo razgovarjal. V kapeli je sledila nato zahvalna pesem in blagoslov. Med zakusko je sledil družabni razgovor, v teku katerega se je kardinal razgovarjal z navzočimi. Posebej se je zanimal za msgr. Beleja, ki je prav tako minutant v kongregaciji za širjenje vere, kot je bil nekoč on sam. V ponedeljek 14. maja sta se poročila v Atenah hči grškega kralja, Zofija, in španski princ Juan Carlos: najprej v katoliški katedrali in nato še v pravoslavni. Kako je to mogoče? Ali ni tak postopek proti cerkvenim predpisom? Princ Juan je katoliške vere, princezi-nja Zofija pa pravoslavne. Zato bo kdo mislil, da sta šla k poroki v obe cerkvi Z namenom, da se nobenemu ne »zamerita« ali pa da tako zadovoljita katoliške Špance in pravoslavne Grke. Zadeva je malo drugačna. Katoliška Cerkev prepoveduje svojim članom, da bi se poročali s člani drugih veroizpovedi. In to zaradi nevarnosti za vero katoliškega zakonca in za vero otrok. Tako poroko dovoli (spregleda zadržek mešane veroizpovedi ali različne vere), če silijo k temu upravičeni in važni razlogi, če nekatoliški zakonec da poroštvo, da bo za katoliškega zakonca odpravil nevarnost odpada od vere in če oba zakonca dasta poroštvo, da bosta dala vse otroke samo katoliško krstiti in jih bosta katoliško vzgajala (Kan. 1061). Cerkveni zakonik še izrecno dostavlja, da zakonca, ki sta dobila od Cerkve spregled, ne moreta k poroki v kako cerkev, ki ni katoliška. Če to naredita, zapadeta cerkvenim kaznim. Juan Carlos in Zofija sta dobila spregled od mešane veroizpovedi, ker sta — kakor javlja VOsservatore Romano — dala potrebno poroštvo ali zagotovilo. In na podlagi tega sta se poročila v katol. cerkvi in tako sklenila pravi katoliški zakon, ki ima pred Bogom in Cerkvijo popolno veljavnost. Čemu sta šla še v pravoslavno cerkev, ko sta bila že veljavno cerkveno poročena? Potrebno je, da je vsaka zakonska zveza pravilno sklenjena in da jo državna oblast kot tako tudi prizna. V Grčiji pa je priznana samo pravoslavna poroka, ker grška ustava civilne poroke ne pozna, če bi torej ne šla še v pravoslavno, bi bila pred grškimi državnimi oblastmi še vedno neporočena. Ta postopek torej ni bil proti cerkvenim predpisom, ker cerkveni zakonik (Kan. 1063) izrecno pravi: »Ni pa prepovedano, da bi šla zakonca, če državni zakon tako ukazuje, tudi k nekatoliškemu služabniku, ki posluje le kot državni uradnik, in to samo zato, da izpolnita državljansko dejanje zaradi državljanskih učinkov zakona.« Šk. Zadnja pridiga misijonarja Perettonija Milanske misijonarje je pretekli teden zadel težak udarec. 53 letni misijonar Giuseppe Perettoni je med zaključnim govorom, ki ga je imel ob priliki misijonskega dneva v župniji Svete Marije žalostne v Milanu, nenadoma začutil silne bolečine v glavi. Oprostil se je vernikom in odšel v zakristijo, kjer je čez nekaj minut umrl zadet od možganske kapi. Ze kot novomašnik je leta 1933 odšel na Kitajsko, kjer se je uveljavil ne samo kot goreč in sposoben misijonar, temveč tudi kot organizator in zdravnik. Specializiral se je kot zdravnik za očesne bolezni in ta postranski poklic mu je služil kot prvovrstno sredstvo apostolata. Med 150 misijonarji družbe P.I.M.E. je bil prav Perettoni prvi, ki je okusil komunistične ječe. Po treh mesecih je zbežal iz ječe in se vrnil na svojo prejšnjo postojanko. Ko je škof odredil, naj vsi misijonarji, vsaj začasno, odidejo na varnejša mesta, je Perettoni kljub svoji »preteklosti« prosil škofa, da bi smel ostati. Ganljive in iskrene slovesnosti so se udeležili zelo številni hrvaški frančiškani, prav tako slovenski duhovniki, med katerimi smo opazili: msgr. Jezernika, msgr. Beleja, msgr. Bavdaža, dr. Šegulo, p. Cirila Recka, č. g. Iskro, č. g. Makovca in druge. Med odličnimi gosti sta bila tudi zagrebški nadškof in skopljanski škof. Poleg teh je bilo precej zastopnikov italijanske narodnosti in laikov, ki so s svojo navzočnostjo hoteli poudariti čislanje in spoštovanje šolskih sester. Ko šolskim sestram častitamo k temu lepemu slavju, tudi mi želimo, da bi jim Bog naklonil še mnogo blagoslova pri njihovem bogatem delu. Ko je mesto Chag-te padlo v komunistične roke, so tudi misijonarja Perettonija ponovno prijeli in ga podvrgli hudemu telesnemu in še bolj duševnemu mučenju. Po osmih mesecih takega trpljenja so ga leta 1951 izgnali iz dežele. Vrnil se je v Milan, kjer je z nezmanjšano gorečnostjo nadaljeval svoje delo v korist misijonom. Zlasti se je žrtvoval za misijonski naraščaj in zbiral okrog sebe mlade fante, ki so čutili v sebi misijonski poklic. Sredi dela ga je Bog poklical po plačilo in brez dvoma bo tudi njegova smrt plodovita za nove poklice na misijonskem polju. Preimenovanje škofije Nedavno je bil s posebnim odlokom svete Stolice spremenjen naslov škofije v Mariboru. Poslej se ne imenuje več »lavantinska«, ampak »mariborska škofija«. Skupno romanje v Assisi Vpisovanje za skupno romanje v Assisi se zaključi 31. maja. Iz dosedanjih prijav se vidi, da ne bomo dosegli posebneZO. vlaka, zato smo se odločili, da bomo potovali z dobrimi avtobusi. Ta spremeba nam prinese razne ugodnosti. Spotoma bomo lahko obiskali nekatere kraje, ki jih z vlakom ne bi mogli. Spored bo postal bogatejši. V program je vključena Ravenna, Perugia, Siena, ne da bi se povečali stroški. Ne bo skrbi za prevoz na postajah. Tudi za ogled mest se bomo poslužili lastnih avtobusov. CIT nam bo poskrbel nove avtobuse za dolge proge, s čimer nam je zagotovljena prijetna vožnja. Vsi tisti, ki še dvomijo, ali bi se vpisali ali ne, naj se do konca meseca odločijo. Ne moremo vam zagotoviti, če se bomo mogli ozirati na poznejše prijave. Vsota naj bo plačana do 15. junija. Romarski odbor Spominčica na grob prof. Rudolfa Hvala Vam g. profesor za zgled, ki ste nam ga dali v Vaši težki bolezni. To je bil zgled junaškega prenašanja trpljenja in zavestnega pripravljanja na zadnji korak. Pri Vas je bilo vse to logično. V trpljenju ste hoteli biti enaki mnogim sotrpinom. Skušali ste prodreti v skrivnosti božje Previdnosti. Govorili ste: »Če bi vedel, da je moje trpljenje komu v korist, rad trpim!« Sedaj že veste, da je bilo iti še bo mnogim v korist. Vaši najtjubši pogovori so bili o domovini, o slovenskih ljudeh, o slovenskih krajih, o naši mladini. Ob tem ste pozabili na nasvete zdravnikov, da se ne trudite Z govorjenjem. V svoji ljubezni do domovine ste bili verjetno mnogokrat prevarani, a v Vašem srcu ni ta ljubezen ugasnila nikdar. Še v trenutku, ko ste polagali zemske račune z Bogom, je bila Vaša prošnja: »Gospod, daj srečo in mir moji družini in moji domovini, ki sem jo tako ljubil!« To je Vaša duhovna oporoka. Ne vem, koliko političnih uspehov ste imeli v življenju, čeprav ste se vedno nesebično trudili za koristi svojega ljudstva-Toda, g. profesor, Vaša naloga še ni koti' čana. Prišli ste k tistemu Vladarju, ki drli v rokah vse niti svetovne politike. Bodite pri Njem zagovornik svojega ljudstva• Spomnite se pa tudi na nas, da bi ostab zvesti svojim dolžnostim, zvesti Bogu t*1 narodu. Eden izmed Vaših obiskovalcev v bolezni Iz življenja Ccrkye • '-r^TWiy irrnllFiFI Mešana poroka v Atenah V Buenos Airesu je vedno živahno O filmu »NE UBIJAJ« (Od našega dopisnika) PRAZNOVANJE VELIKE NOCI Ker je bila letošnja velika noč pozna, se je prihod jeseni že kar dobro poznal. Dnevi se očitno krajšajo, odpadlo listje Polni ceste in vrtove in na noč se je treba kar toplo obleči. Vreme ima sploh v zadnjih treh dneh velikega tedna pri praznovanju slovenske velike noči važno vlogo. Slovenska ka-Pela brezjanske Matere božje v Slovenski kiši je namreč daleč premajhna, da bi Vase sprejela več sto rpjakov, ki navadno 2a te dneve pridejo z namenom, da bodo Prisostvovali čudovitemu bogoslužju postavitve sv. Rešnjega Telesa, Jezusovemu trpljenju in smrti na križu ter Zveličar-Jevemu vstajenju iz groba. Zaradi velike udeležbe se postavi oltar med vrata ka-Pele, verniki pa ostanejo na prostranem dvorišču pred kapelo. Seveda, če dežuje a'i pritisne mraz, je potem vse praznovanje pokvarjeno in prazniki zgubijo na svoji učinkovitosti. Letos je bil Bog z vremenom zelo naklonjen. Vreme na veliki četrtek in petek te t>il0 spomladansko prijetno; na veliko soboto pa je malo grozilo, da bo padalo, do česar pa ni prišlo. Le ozračje se je ttočno ohladilo in sama velika noč je Zasijala v sončnih žarkih, ki pa kar že Uiso mogli več dneva prav ogreti. Izreden užitek nudi na veliki petek vsako leto vsem .navzočim petje slovenskega Pasijona v Kimovčevi prireditvi. Kronist, Kristus, Pilat, Peter in množica (ki jo Predstavlja znani pevski zbor «Gallus») se vrstijo v peti besedi in približajo vernim Srcem pretresljivo zgodbo našega odrešenja. Na veliko soboto so naši dušni pastirji Lot prejšnja leta obiskali družine po raz-krajih Vel. Buenos Airesa in blago-slovili velikonočna jedila; pirhe, preka-Jeno meso, potico, sadje in hren. Ta blagoslov velikonočnih jedi je med rojaki mio priljubljen, saj jih spominja na »že-8en« jz domovine. Argentinci se našim Ravadam zelo čudijo, saj so jim pirhi, Pisanice, potica in hren popolnoma ne-ŽRane stvari. „ Argentinci veliko noč čisto drugače do-Kot mi. Zanje je največji dan ve-)ki petek. Tedaj nihče ne dela in ogromna Večina ne pokusi mesnih jedi. Ljudje trumoma hodijo lepo oblečeni od cerkve do cerkve, zvečer pa se udeležujejo procesij, kjer se zlasti obhaja spomin Žalostne Matere božje. Na veliko noč pa vzamejo Argentinci kot dan spovedi. Takrat je opaziti v cerkvah tudi moške v obilnejšem številu. Hudo je videti, da duhovnikov-spovednikov skoro povsod manjka in ve-o ljudi ostane brez spovedi, kar po-teeni: do drugega leta jih spet ne bo v cerkev. Našega tipa velikonočne procesije Argentinci ne poznajo. Tudi mi Slovenci smo se ji morali zaradi novih obredov Odpovedati. Prej smo jo imeli vedno na 'eliko soboto popoldne. Bilo je to izredno doživetje, ko je trikrat od oltarja zadonela »aleluja« in se je nato med pozvanjanjem zvončkov, vihranju bander in Petju velikonočnih pesmi razvila vstajenj-Ska Procesija, Sedaj je nanjo le še spomin ln nartl odraslim je še vedno hudo, da ?aradi polnočnih obredov ne moremo več njej sodelovati. SLOVENSKI DAN La dan je vedno povezan z belo nedeljo. °stal je že tradicionalen, saj se je letos že sedmič vršil. Njegova zamisel je zelo lepa: poveže naj vse Slovence v Vel. Buenos Airesu. Je to kakor veličasten tabor, kjer se najdejo rojaki z vseh strani in se na njem utrjujejo v zvestobi slovenstvu in krščanskim izročilom naših prednikov. Letošnji slovenski dan je imel kot geslo »Slovenk: Slovenca vabi«, ki ga je po škofu Slomšku prevzelo Društvo Slovencev, ki se sedaj imenuje »Zedinjena Slovenija«. Prireditev je bila na Slovenski pristavi v Moronu in je bila razdeljena v dva dela: dopoldanskega in popoldanskega. Jedro dopoldanske prireditve je bila sv. maša, ki jo je opravil g. direktor Anton Orehar. V pridigi je poudaril zlasti misel, da smo pred leti domovino zapustili kot krščanski Slovenci. Zato ne smemo nasedati tistim, ki trdijo, da so razmere doma sedaj drugačne kot pa tedaj, ko smo odšli po svetu. Kar se je spremenilo, je taktika, sistem je pa ostal, in to je brezbožni komunizem. Nespametno je poveličevati tehnični napredek, saj smo temu priča tudi v svobodnem svetu in je ta neprimerno večji kot pa v komunističnih deželah. V tem oziru je treba ohraniti jasna načela, ki ne dopuščajo, da bi slepomišili s komunizmom. Popoldanski del prireditve je obsegal zborno recitacijo pesnika Severina Šalija »Spev rodni zemlji«, prenos božičnega govora pok. škofa dr. Gregorija Rožmana 1. 1958. v Clevelandu in nastop slovenske folklorne skupine. Sledila je družabna prireditev, ki se je zategnila do večernih ur. Jesenski hlad je udeležence povabil, naj se razidejo in v vsakdanjem življenju uresničujejo to, kar so slišali lepega ob priliki slovenskega dne. O ..PREPOVEDANEM PREDAVANJU« Z ozirom na Pismo iz Trsta in na notico Prepovedano predavanje, ki smo jih objavili dne 3. 5. 1.1., nam g. dr. B. Agne-letto pošilja pismo s pojasnili s prošnjo za objavo. Pismo rade volje objavljamo po pregovoru: Da resnica se spozna, čuj oba zvona. * * * Trst, 7. 8. 1962 »Ni res da bi bilo predavanje dr. Sfiligoja od kogarkoli prepovedano. Res je da sta bila dr. Sfiligoj, ter predsednik Slov. prosvetne matice, že v petek, 27 aprila obveščena, da SDZ — ki je najemnica prostorov — ne bo dala istih na raspolago ker jo nihče ni vprašal enostavno za tozadevno dovoljenje. Osnovno pravilo olike namreč zahteva da se vsaj vpraša predno se vstopi v tujo hišo. Ravno tako ni res da bi bil tržaški radio napovedal predavanje: to napoved smo namreč pravočasno preklicali da ne bi ljudje zaman hodili na prireditev ki je ni bilo. V soboto zjutraj je bil govornik v Trstu. To je bilo potem ko so on in prireditelji že dobili pismo od SDZ. Kljub temu ni nihče smatral za potrebno, da se pozanima in intervenira pri vodstvu SDZ da bi se zadevo uredilo. Nasprotno nadaljevalo se je z raspošiljanjem vabil! V nedeljo zjutraj so se govornik in prireditelj predstavili v ul. Machiavelli in so seveda našli vrata zaprta. Toda to sta vedela že od petka zvečer ali najkasneje od sobote zjutraj, a kljub temu sta prišla. Vstrajanje da bi brez privoljenja lastnika stopila v tujo hišo dokazuje da se je želelo izzvati incident. Zakaj se je to želelo, je vprašanje za sebe: tu želimo samo popraviti netočno poročanje o stvari, ki daje misliti da so bila vrata zaključena brez predhodnega obvestila. Ni res da bi SDZ imela »dvojen obraz«. Nasprotno je res da je bil ukrep ki sem ga predvzel, storjen v soglasju z VSEMI člani ožjega odbora. Prav tako se v SDZ ni nikoli nič ukrenilo, ki ne bi bilo odobreno od Širšega odbora, ki šteje 24 članov. Zanimivo je da je ravno sklicatelj sestanka bil edini ki se ni strinjal. Ni res da bi po srečanju z prof. Sancinom »rdeč in osramočen« odšel. Res je, da sem prišel tisto jutro na naš sedež in da sem srečal prof. Sancin, kateri me je vprašal zakaj so vrata zaprta. Odgovoril sem mu, da ima pojasnilo v pismu, ki sem mu ga pisal že v petek. Kar Se »Narodno zavedne Slovenke« tiče vprašuje zakaj sem nastopil »protidemo- 20 ^ERRE L’ ERMITTE oJIajtoljša izbica H, POVEST DOBRIH UUDI 11111 innii 11111111111 in 1111111111 Mi jo se je ustavil in sedel k pisalni .^tei. z rokami je podprl glavo, težko od Ncrbi. “Žrtev bo zame velika in težka: sprejetem jo, Gospod, ker jo je treba sprejeti, Ti sledim... A žrtev nekega drugega llja? Dekle, ki me ljubi, ki ljubi samo ne in od vedno...? Njena žrtev, ki ra-.. aa name, da ustvariva družino, da vzgo- !'a otroke... Njeno življenje teži k mo-^teu, ha se zhjeta obe življenji v eno... akšen udarec bo za Lenko, ko ji povem b«dko Mi resnico?« bo iJ° je gledal predse. V lunini svetlobi, te vedno bolj napolnjevala njegovo so-■ Je videl v duhu Lenčko vso v solzah. ki ne razume božjega klica, ga je Aje'3” na'* *c ne zapusti, nai se vrne k " Zdelo se mu je, da sliši, kako vpije: ^'.teogoče...!« Lenka, verna katoličanka, Zgubila vero, ker ji je prav ona ubila 0 in obstoj. Mijo je gledal kot zamak- njen to njeno prikazen v svoji domišljiji in njegovi sklepi so zopet popuščali. »Ne morem, ne smem, nimam pravice... Po tolikih letih prijateljstva sem se nekako moralno obvezal do nje, ker sem pustil, da njeno upanje in zaupanje vame ’ raste z dneva v dan... Bog ve za vse to in je kljub tej obveznosti mojo dušo napolnil s tem klicem... On lahko to naredi... In jaz, ubogi črviček, ali naj se mu upiram? Da bi bil bolj močan v svoji odločitvi, si je priklical v spomin besede iz evangelija, ki jih je bral v misalu. »Kdor ljubi očeta ali mater, ženo ali o-troke bolj kot mene, ni mene vreden.« Lenka ni bila še niti njegova zaročenka... Treba se je bilo odločiti. Tako ne more in ne sme naprej. Odločno je sklenil: »Jutri pojdem k sv. obhajilu in prosil bom pomoči tam, kjer, je moč in pomoč.« Vzel je v roke Lenkino fotografijo, ki jo je napravil ob zadnjem izletu na deželo. Nosila je belo obleko z živordečim pasom. Ljubko jo je gledal. Z žalostnim nasmehom jo je odložil: »Uboga Lenka, zate je Mijo že mrtev.« (Se nadaljuje) kratično proti človeku demokratu«, odgovarjam da sem v pismu, ki sem ga pisal 24. 4. 1.1. dr Sfiligoju izrecno povdaril: »Prosim Vas, da razumete ta naš ukrep, ki absolutno ni proti Vam naperjen in ki hoče samo preprečiti, da samozvanci na lastno pest in brez odobrenja kogarkoli se obnašajo neodgovorno. Vodstvo SDZ Vam bo hvaležno, če se bodete v bodoče v naprej blagovolili informirati, če je to vodstvo dalo svoj pristanek za politične prireditve, ki naj bi se vršile v njenih prostorih.«. V vsem ni torej prav nič »protidemokratičnega«. Hoteli smo le preprečiti, da bi samovolja prevladala nad najosnovnejšimi principi olike. Skušati v tej zadevi podtikavati da smo »dovolili« da v naših prostorih govori dr. Dekleva in nismo tega dovolili dr. Sfiligoju, je namerno zavijanje resnice: predavanje dr. Dekleve je bilo drugo v vrsti predavanj z isto tematiko, ki jih je priredil AK Jadran in na katerih so in bodo govorili vsi predstavniki slov. političnih strank v Trstu. Dogovorjeno je bilo da bodo predavatelji govorili v ul. Geppa na sedežu SKGZ ter v ul. Machiavelli. SDZ je bila naprošena da da prostore v ta namen na raspolago AK Jadranu in ne dr. Deklevi. Gre toraj enostavno za politično anketo v okviru katere je prav SDZ s svojim nastopom žela zadovoljiv uspeh.« Sprejmite cen. gospod urednik izraze mojega spoštovanja dr. Branko Agneletto * * * Všeč nam je, da se je v tej zadevi oglasil g. dr. Agneletto, da se zadeva na demokratičen način od vseh strani osvetli. Tudi naš dopisnik je zapisal v Kat. glasu 3. maja tako-le: »Slov dem. zveza je morda imela za ta ukrep, ki je bil nekoliko nenavaden, kak resen razlog. Nihče se ne bo vtikal v njene notranje zadeve.« S svojim pismom pa nam je g. dr. Agneletto napravil uslugo in pojasnil nekaj podrobnosti. Na ta način nam da možnost, da opozorimo še na nekaj okolnosti. G. dr. Sfiligoj je imel govoriti na vabilo Slov. prosvetne matice. Ta organizacija se je rodila, je zrasla in se razvija v skupnih prostorih s Slov. dem. zvezo. Torej ni silila v »tujo hišo«. Če more ondi gostovati SAK »Jadran« s svojim dr. Deklevom & CO., bi bilo pričakovati, da sme tudi Slov. prosv. matica povabiti dr. Sfiligoja, ki je član in voditelj SDZ v Gorici in da v ta namen ne bo potrebno kako izredno dovoljenje, ki ga nikoli prej vodstvo DZ ni zahtevalo. Kot kaže izvleček »Prim. dnevnika«, je bilo predavanje g. dr. Dekleve političnega značaja in ne brez propagandnih misli. Zakaj ne bi smel g. dr. Sfiligoj govoriti istotam o politiki? Ali je bila nevarnost, da bi moglo to predavanje škodovati gibanju g. dr. Dekleve? Ali je bilo sploh mogoče domnevati, o čem bo govoril dr. Sfiligoj, preden je imel možnost usta odpreti? — Vsekakor ima po vsem tem ostane človeku vtis, da je prepoved dvorane SPM in dr. Sfiligoju dokaj čudna zadeva. Za nas je novost, da so ali bodo v omenjeni »enostavni politični anketi« govorili vsi predstavniki slov. političnih organizacij. Neodv. soc. zveza ni pravzaprav slovenska politična organizacija. Tudi Ital. soc. stranka ne. Ali je to Slov. kat. skupnost? Njeni predstavniki doslej menda niso govorili. Upamo, da ne bodo. Morebiti komu ni všeč zaključek dopisa, ki smo ga objavili 3. maja. Dopisnik je namreč mnenja, da smo katoliško usmerjeni Slovenci na razpotju. Znano je res našemu listu, da so naši prijatelji v Trstu postali oprezni. To posebno, odkar je neki dopisnik londonskega lističa »Klic Triglava« napadel Slov. kat. skupnost, da je nesposobna in da bi bolje storila, če Mnogo se je govorilo in se govori o estetskih in moralnih vrednotah filma »Ne ubijaj«, ki ga v teh dneh predvajajo po vseh italijanskih kino dvoranah. Takoj drugi dan, ko so film prikazali na zadnjem beneškem festivalu, je delo zbudilo ostre kritike in polemike. Od tedaj pa do danes je bilo napisanih nešteto strani, slišalo se je nešteto različnih sodb. Vse to je nedvomno napravilo filmu veliko reklamo, ki je res ni vreden. Sam Claude Autant - Lara je priznal, da njegov film ni umetniško delo, temveč neke vrste polemika. Ta režiser ima brez dvoma razne zasluge na filmskem polju. Ne more se zanikati, da so nekateri posnetki v njegovem zadnjem filmu lepi. Vendar ni naš namen, da vrednotimo umetniške vrline tega filma, pač • pa da pogledamo, zakaj je z moralnega stališča nesprejemljiv, zakaj ga je C.C.C. ocenil kot prepovedanega. ZMOTNA TEZA Glavna teza filma je ta: kristjanu ni dovoljeno, da se posredno ali neposredno udeležuje vojne. Autant - Lara zagovarja to svojo idejo na dva načina: na eni strani je Cordier, ki absolutno odklanja, da se na kakršenkoli način udeleži vojne in noče niti obleči vojaške uniforme; na drugi strani je nemški bogoslovec Adler, ki mora na povelje svojega nacističnega predstojnika ubiti odporniškega mladeniča. Adler bi lahko samega sebe žrtvoval (s tem pa ne bi mogel rešiti mladeniča), vendar tega ni storil, pač pa se je pokoril povelju, čeprav je bilo to v nasprotju z njegovo vestjo. To je dovolj, da postane Cordier še trdnejši v svojem prepričanju in da na koncu javno zataji krščanstvo. Ta teza ne drži in psihološki prehod, ki privede Cordiera do zatajitve, ni opravičen. Med obema slučajema ni enakosti in je zgrešeno, da Autant - Lara primerja drugega drugemu in da ju skupaj preučuje. Da obsodi neko splošno stanje, se režiser zateče k temu, da združi skupaj dva slučaja, ki sta čisto individualna. Po čudnem naključju se namreč Cordier in Adler srečata v zaporu, še več: sodilo ju bo isto sodišče pri istem zasliševanju, kar je s sodnijskega stališča popolnoma nesmiselno, čeprav dosega morda kinematografsko svoj učinek. UPOR VESTI JE NESMISEL Autant - Lara gre še naprej: enači namreč upor vesti z obrambo miru in obsodbo vojne. 2e upor vesti je sam na sebi nesmisel, ker smatra vojaško službo samo v zvezi z vojno in ne — kot je logično — tudi kot zagotovilo za skupno obrambo m javni red. Dejstvo je, da ne sme noben kristjan gojiti sovraštva in ne samo v vojni, ampak v vsakem drugem oziru. Toda dejstvo je tudi, da stavlja vojna težko odgovornost državnim voditeljem, da pa ne pomeni sovraštva s strani vojakov. Zato je upor vesti bolj podoben ravnanju tistega, ki se že vnaprej odpove vsaki pravici in dolžnosti skupne in lastne obrambe. Režiser napravi veliko zmešnjavo med »ljubeznijo do bližnjega« in »uporom vesti«, med »sovraštvom« in med »vojaško pokorščino«. UDAREC PO CERKVI Film zasmehuje vse to,kar je krščanskega: samo če se človek odpove krščanstvu, se reši individualno prepričanje miru. Režiser sistematično ruši Cerkev, ne toliko v liku Adlerja kot duhovnika in kot vojaka, temveč v likih bogoslovcev. Adler je tragična figura, ki nosi v sebi veliko dramo. Toda režiser se niti ne skuša poglobiti v njegov notranji konflikt, temveč posveča svojo pozornost skupini bogoslovcev, ki jih prikaže v slabi luči. Neki sodobni pisatelj je rekel režiserju: »Hotel si udariti Cerkev. Ali misliš, da je zares taka, kakršno si jo ti prikazal? Ali ne poznaš Cerkve sv. Avguština, sv. Tomaža, sv. Frančiška, sv.-Tereze, Pascala?... Ona ima revno in čisto obličje tvojega kaplana; njega si udaril s tem, da si udaril Cerkev. O prijatelj, kdo smo mi, da tako postopamo s Cerkvijo?« SUBJEKTIVNA MORALA Autant - Lara se poslužuje svojega filma ne zato, da doseže z njim logično razpravo, temveč zato, da napravi zmešnjavo v dialektiki in da vsiljuje svoje predsodke, ki jih pobarva z lažno reto- bi pustila politiko na miru. Naši prijatelji bodo dobro premislili, kateri politični po-kret bodo podprli. Nekateri svetujejo katoliškim ljudem, naj bi pustili politiko in se raje posvetili molitvi. Toda to bi nič ne koristilo. Bog ne -podpira lenuhov. Molimo in delajmo! Nekaj uspeha bo že. riko. Poslužuje se subjektivne morale in se zateka k individualnemu in izrednemu slučaju,da obsoja neko splošno stanje. Njegova tematika je sledeča: vsak človek ima pravico, da ima svoje osebno mišljenje; dolžnost, da sledi temu osebnemu mišljenju, se mora predpostavljati vsaki drugi socialni dolžnosti, celo dolžnosti pokoravati se zakonu. Ako se zanika ta individualna dolžnost, ne preostane drugega kot podvreči se lažni družbi, ki oprošča morilca in obsoja nedolžnega. To je ideja filma in zaključek to idejo samo potrjuje. Vsakdo lahko spozna, kako zgrešeno tematiko uporablja Autant - Lara. Na tej etiki ne bo mogla nikdar biti zgrajena nobena družba, še manj pa ljubezen, ki ji hoče režiser zapeti visok slavospev. FILM JE MORALNO DOCELA NEGATIVEN Režiserjev namen očrniti Cerkev, je viden predvsem v retrospektivnem prizoru, ko mora Adler z brzostrelko ubiti francoskega mladeniča. Zato da še bolje pokaže velik kontrast med Kristusovo vero, ki jo bogoslovec predstavlja in pridiguje, in med klanjem, ki ga bo napravil, se Autant - Lara zateka še k eni skrajnosti: skupaj s svojo žrtvijo bo Adler izmolil cel očenaš, nakar jo bo pokončal s številnimi streli in z udarci po glavi. Ta prizor je še toliko krutejši, ker se vsega tega Adler spominja, medtem ko pobožno streže pri maši. Če se zdi film v začetku samo moralno dvoumen, se potem, po pazljivem gledanju spozna, da ni samo dvoumen, temveč docela negativen. Avtorja filma malo zanima objektivna resnica. Njegov namen je bil predvsem napasti katoliško Cerkev in v tem so tudi uspeli. Toda to še ni dovolj. Ne samo, da so rekli, da je cerkvena oblast poznala snov, preden so začeli snemati film, da jo je odobrila in je svetovala realizacijo filma, temveč da so to delo celo predlagali za nagrado O. C.I.C.! Igralci so lepo podali svoje vloge. Film je prepm’edan. Mira RAZNO Gospodarska kriza na Češkoslovaškem Že itak nizki poljedelski proizvodnji se sedaj pridružuje še tudi zastoj v industriji, razen v vojni. Spričo gospodarske krize so praški uradni komunistični viri bili končno prisiljeni, da priznajo izredne težave. Češkoslovaški poročevalski viri govore o hudih nedostatkih pri transportih, pri ži-vežni preskrbi ter preskrbi goriva. Poudarjajo pa, da je industrijska proizvodnja nižja kot je programsko določena tudi kar zadeva težko industrijo. Strankini organi poudarjajo tudi, da je huda tudi kriza kmetijstva, kjer je opaziti veliko pomanjkanje živeža, zlasti pa žive živine, mleka in jajc, ki so produkti, katere smejo kolektivne kmetijske zadruge svobodno prodajati, potem ko so državi oddale po načrtu določeno količino. Ta težak položaj, o katerem poročajo jugoslovanski viri, kakor tudi komunistični italijanski, pa se kaže tudi v negativnih posledicah na dejanske plače češkoslovaških delavcev, katere so znižali, ker je produktivna delavnost nižja, kot pa jo predvideva načrt. Tako je nastala velika napetost, ki je dosegla svoj višek v stavki, katero priznavajo tudi sami uradni viri. Otvoritev največje hidrocentrale v Jugoslaviji V nedeljo 6. maja so na Cetini pri Omišu otvorili največjo električno centralo v Jugoslaviji »Split«. Proizvajala bo letno eno milijardo in pol kWh. -Na otvoriti je bil navzoč tudi predsednik Tito, ki je imel ob tej priliki govor in je odlikoval 314 o-seb, ki so sodelovale pri gradnji hidrocentrale. Hidroelektrarna »Split« je s tem prekosila »Jablanico«, ki je bila doslej največja elektrarna Jugoslavije. Potres v Mehiki Pretekli petek 11. maja je hud potres zajel južno področje mehiške države od Acapulca do države Pueblas. Več hiš se je zrušilo, še več pa jih je poškodovanih. Potres je zahteval tudi tri smrtne žrtve. Romarji v Lurdu leta 1961 Preteklo leto je poromalo v Lurd dva milijona 672.000 ljudi. Približno polovica romarjev je prišla v Lurd z vlakom, ostali z avtobusi, avtomobili, vozovi in letali. □ RIŠKE NOVICE Priprave za sprejem g. nadškofa V nedeljo 20. maja bo dekliški krožek v PODGORI priredil igro iz prvih časov krščanstva VESTALKA Igra bo v župnijski dvorani v Podgori. Začetek ob 16. uri. Vabljeni! Premisli tudi ti ... Radio Trst A Novi nadškof pri sv. očetu Novi goriški nadškof msgr. Andrej Pan-grazio je bil sprejet v posebni avdienci pri sv. očetu Janezu XXIII. dne 9. maja. Prihod novega nadškofa Kot smo poročali zadnjič, bo novi nadškof imel slovesen vhod v nadškofijo v nedeljo 27. maja popoldne. Spored bo naslednji : ob 15.30: Nadškof A. Pangrazio prispe v Oglej, kjer se ustavi v baziliki, da počasti Najsvetejše in relikvije svetnikov; ob 15.45: Odhod iz Ogleja v spremstvu avtov in motorjev. Sprevod bo šel iz Ogleja skozi Terzo di Aquileia, Cervignan, Rudo, Villesse, Gradiško, Faro, soški most v Gorico do nadškofijske palače; ob 16.45: Prihod v Gorico. Od soškega mostu bo sprevod šel po korzu, ul. Ober-dan, Travnik, nadškofijska palača; ob 17. uri: Sprevod se iz nadškofijskega dvorca razvije v stolno cerkev čez Travnik, po ul. Roma, Crispi; ob 17.15: V stolnici bodo najprej prebrali papeško bulo, s katero papež imenuje novega nadškofa, sledi poklon duhovščine, pozdrav zastopnika nadškofijske duhovščine, pozdrav nadškofa, Tedeum, blagoslov z Najsvetejšim. V dvorani občinskih sej v ul. Crispi bo goriški občinski svet pozdravil novega nadškofa v osebi župana dr. Poterzia. Duhovščina naj se v nedeljo 27. popol. zbere na dvorišču nadškofijskega dvorca KULTURNI VEČER SKPD V petek 18. maja ob 21.15 bo č. g. Oskar Simčič imel v dvorani Katoliškega doma v drevoredu XX. Sept. predavanje z diapozitivami: Izkopanine in grob sv. Petra pod baziliko sv. Petra prodajo ali zamenjajo. Občinski svet je izdal resolucijo, s katero naproša jugoslovansko vlado, da bi prišlo do pogajanj med obema državama in bi se preprečila razlastitev zemlje goriškim kmetovalcem, ki so že itak hudo prizadeti z novo mejo. Proti koncu seje so odborniki začeli proučevati pravilnik o poslovanju doma onemoglih v Ločniku. Nove hiše na posestvu Tre Venezie Ustanova Tre Venezie je začela z izvajanjem načrta, ki je bil izdelan pred letom dni in po katerem se bo sedanje posestvo razdelilo kolonom. Ob cesti, ki pelje v Št. Maver, so začeli z gradnjo prvih štirih hiš. Tem bosta sledili še dve. Hiše bodo oddaljene druga od druge kakšnih 150 do 200 metrov. Poleg stanovanjske hiše bodo sezidali še potrebne pritikline, hleve, shrambe in podobno. Za vselitev bodo prišle v poštev dovolj številne in dela zmožne družine. Računajo, da bodo ti novi koloni predvsem pridelovali povrtnino za goriški trg. Tako dela Ente; najprej vzame domačim kmetom zemljo, potem jo pa vrača. Nesreča goriškega krčmarja V soboto je na Kornu povozil neki avto znanega gostilničarja Karla Figlja. Mož je šel iz svoje hiše na drugo stran ceste pred muzejem, ko je iz Gosposke ulice privozil avto. Drug drugemu sta se hotela izogniti, pa sta prav zato skupaj zadela. Nesrečni Figelj je prišel pod avto in si pretresel možgane ter zadobil še druge poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer še vedno niha med življenjem in smrtjo. Neprostovoljni pobeg iz Jugoslavije V ponedeljek, v prvih jutranjih urah se je na Soči pri Solkanu prevrnil čoln, v katerem je bil elektricist Felker Rupnik. Posrečilo se mu je, da se je oprijel nekega hloda, ki je priplaval mimo. Soča je bila zelo narasla in deroča in ga je zanesla čez mejo v Italijo. Njegove klice na pomoč so zaslišali šele na pevmskem mostu. Takoj so obvestili goriške ognjegasce, ki so prihiteli z vrvmi in pnevmatičnimi čolni ter nesrečnega mladeniča, ki je preplaval že 8 km poti in bil v vodi poldrugo uro, končno rešili pri zapornici SELVEGa. Takoj so mu nudili prvo pomoč in ga nato odpeljali v goriško bolnišnico. Rupnik je izven nevarnosti, vendar bo moral ostati v bolnišnici še nekaj dni, nakar ga bodo izročili spet Jugoslaviji. RZASKE NOVICE v roketu; župniki naj prinesejo s seboj tudi belo štolo. V sprevodu v stolnico naj zavzamejo mesto katol. organizacije, zavodi, malo semenišče, duhovniki in za njimi obiasti. Pripravljalni odbor Izvršni pripravljalni odbor za sprejem nadškofa Pangrazia tvorijo: nadškof H. Ambrosi.dr. A. Poterzio, župan, msgr. J. Soranzo, msgr. A. Ristits, msgr. R. Klinec, M. Zambonardi, d. Tarcisio Nardin, dr. M. Cassetti, d. M. Pini, Camfflo Medeot, predsednik KA. Letošnji srebrnomašniki Leto 1937. je bilo za goriško nadškofijo res bogato blagoslovljeno leto. Imeli smo novih maš kot že dolgo ne prej ne kasneje. Vsi ti tedanji novi mašniki obhajajo letos 25 let mašništva. Omenjamo jih nekaj: 27. marca so bili posvečeni v cerkvi sv. Karla: Štefan Gimona iz Gradeža, Štefan Gnjezda iz Spodnje Idrije, Slavko Podobnik iz šebrelj, Stanko šarf iz Kobarida; 22. maja sta bila v isti cerkvi posvečena: Mirko Filej iz Medane in Bernard Špacapan iz Mirna; 23. maja pa sta bila posvečena v Idriji: Franc Bizjak in Jože Kušman, oba doma iz Idrije; 19. junija: Srebrnič Herman iz Medane. 29. junija: Angelo Magrini in Teobaldo Modotti; 8. avgusta: dr. Alfonz Čuk iz Bilj; 18. decembra: dr. Rudi Klinec iz Vipolž. Tem in ostalim srebrnomašnikom naše čestitke in voščila za še dolgo let blagoslovljenega dela v vinogradu Gospodovem. Občinska seja Na seji goriškega občinskega sveta pretekli ponedeljek so razpravljali tudi o zemljiščih italijanskih državljanov v Jugoslaviji, ki jih hoče sedaj jugoslovanska vlada razlastiti. Prizadetih je okrog 800 neposrednih obdelovavcev, ki razpolagajo z okoli 2100 ha zemlje. Dr. Batello je zavrnil trditev, da bi bilo prizadetih 800 kme-tovavcev. Po podatkih, ki so jih zbrali sindikati, je pri tej razlastitvi prizadetih samo 47 kmetov. Od teh jih je 18 podpisalo pogodbo za oddajo zemlje za dobo-30 let, 15 jih je pristalo na zamenjavo in ostalih 14, ki imajo skupno 7 ha zemlje, se ni še odločilo, ali naj zemljo dajo v najem, jo SLOVENSKI TRŽAŠKI SKAVTI prirejajo ob obletnici ustanovitve svoje organizacije SKAVTSKI VEČER v Avditoriju v nedeljo, dne 20. maja, ob 18. uri Nastopajo skavti v enodejanki - Legenda o sv. Juriju skioptičnih slikah - življenje v taboru šaljivih točkah - med odmori novoustanovljenem zboru (šest pesmi) Vabljeni vsi prijatelji, dobrotniki, znanci in ljubitelji mladine Dr. Mazza za univerzo Generalni vladni komisar je z novim dekretom znatno povišal državni prispevek tržaški univerzi. Odslej bo znašal 210 milijonov lir. Ivan Regent na Tržaškem Predstavnik komunistične partije L R Slovenije Ivan Regent je prišel na obisk k avtonomni federaciji Komunistične partije Italije in Neodvisni socialistični zvezi. Ob svojem obisku se je ustavil tudi na Repentabru, v Zgoniku in Proseku. Ta o-bisk predstavlja popolno kapitulacijo Vi-dalija in Bernetičeve, ki sta pred Regentom zmolila svoj »confiteor«, potem ko sta ga pred leti izobčila kot »prekletega ti-tovca«. Razstave V galeriji Novega gledališča je odprta razstava sindikata umetnikov. Na razstavi CUSA na univerzi je dobil prvo nagrado Klavdij Palčič. Prizadevanje za deželo Predstavniki strank parlamentarne večine (KD, PSI, PSDI in PRI) so se sešli in so na skupnem zasedanju, ki se je vršilo na sedežu Krščanske demokracije, sklenili, da bodo posredovali pri svojih državnih tajništvih, da bi pospešili v parlamentu predložitev ustavnega zakona za deželo s posebnim statutom Furlanijo-Julijsko Benečijo. Štiri stranke stoje na stališču, da bodo posredovale, da bi naša dežela bila ustanovljena še v času te zakonodajne skupščine. Obmejni promet V kratkem času, ko je bila napovedana prepoved uvoza avtomobilov v Jugoslavijo, je šlo v Jugoslavijo preko italijansko-jugo-slovanske in avstrijsko-jugoslovanske me- 17. MAJA - ... prijemši deklico za roko, ji veli: »Talita kumi« — kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5, 41) Tako ponavlja Jezus v zakramentu sv. spovedi duši, ki je padla pod težo greha, da se zopet dvigne k nadnaravnemu življenju. 18. MAJA - Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti. (Mr 6, 2) Tudi danes nas uči Jezus po naših- cerkvah, posebno ob nedeljah, ko nam govori o Njem duhovnik. Poslušajmo -ta glas! 19. MAJA - »Odkod ima on vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana?« (Mr 6, 2) Kristjan, ki živi v milosti, govori po navdihu Sv. Duha. 20. MAJA - »Zakaj, če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam.« (Jan 16, 5-14) Jezus nadaljuje tudi po Vnebohodu svoje rešilno poslanstvo med nami s pomočjo Sv. Duha. 21. MAJA - Ali ni to tesar? (Mr 6, 3) Jezus je želel, da so ga tako imenovali. Med nami je pa toliko častihlepja! 22. MAJA - Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju.« (Mr 6, 4) Tudi današnjemu človeštvu ponavlja Jezus ta izrek; posebno takrat, ko smo do njega brezbrižni. 23. MAJA - In čudil se je zaradi njih nevere. (Mr 6, 6) Še bolj se čudi Gospod naši neveri, potem, ko se nam je tolikokrat razodel. je okoli štiri tisoč avtomobilov, katere so naročili zasebniki. Obmejni bloki med Italijo in Avstrijo so zabeležili prehod okoli dva tisoč avtomobilov za izvoz, prav toliko pa jih je bilo prepeljanih po železnici. Jugoslovanska carina je bila prisiljena, da je morala povečati obmejno službo z desetinami carinikov, ki so prišli, da so pospešili birokratične formalnosti zaradi dolgih vrst avtomobilov, ki so čakali pred zapornicami. Omejevalni ukrep, ki so ga javili 25. aprila, namreč prepoveduje, od 2. maja dalje za nedoločen čas, uvoz iz tujine kakršnegakoli vrste avtcfniobila, razen za najožjo vrsto invalidov in onih, ki so imeli kako uradno nalogo zunaj. Novi zakon se uvršča v okvir moraliza-cije javnega življenja, katero sta napovedala na zadnji parlamentarni seji podpredsednik Kardelj in Todorovič ter predvsem odgovarja ukrepom ilegalnega prometa z jugoslovansko valuto proti inozemstvu. Promocija Znani istrski kulturni delavec, msgr. Božo Milanovič, rektor semenišča v Pazinu in profesor filozofije istotam, je bil promoviran na zagrebški teološki fakulteti za častnega doktorja bogoslovja dne 25. aprila. Čestitamo! Spisal je osem knjig filozofije. Sedaj piše zgodovino Istre. Izšla je prva knjiga. Za Matico Hrvatsko v Zagrebu, v Zborniku hrvatskega preporoda je spisal razpravo o hrvatskem istrskem preporodu, to je o dobi škofa Dobrile. Ta škof je spisal molitvenik Oče budi volja tvoja, kateri molitvenik je zelo razširjen v Istri. Milanovič je priredil več izdaj tega molitvenika. Dobrilino dobo je opisal Ivan Pregelj v povesti Oče bodi volja tvoja. To povest je pred drugo svetovno vojno izdala tukajšnja Mohorjeva družba. HolIywood ni več svetovna filmska meka Nobenega dvoma ni več o tem, da ameriški filmi vedno bolj nazadujejo, bodisi številčno, bodisi trgovsko. Zavzeli so tretje mesto, za frameosko-italijanskimi produkcijami in za italijanskimi filmi. Od lanskega leta je Hollywood v Evropi zgubil prvenstvo, ki ga je imel od vedno, to se pravi od takrat, ko je kino postal ljudska zabava. »Spartacus«, »Ben Hur« in drugi zgodovinski filmi so res še na čelu, toda trije filmi ne morejo napolniti finančnih praznin desetine drugih. Na prvi pogled bi se zdelo, da je ameriški film zavzel evropsko tržišče, posebno italijansko: ameriški režiserji režirajo italijanske filme, ameriški igralci nastopajo v italijanskih filmih, ameriški tehniki so vedno ob strani italijanskim. Ameriški zvezdniki, ki letujejo ali stalno živijo v Rimu, postajajo vedno številnejši. Pripeljali so s seboj svoje družine, tajnike, agente, najeli so vile, stanovanja, hotelske sobe. Njihova največja želja v družbeni poziciji je ta, da jih rimsko plemstvo povabi na svoje sprejeme. Jasno je, da ni ta njihova selitev z onstran oceana le slučajna, temveč da je nek razlog v tem, da so raztrgali vezi s Hol-lywoodom. Ta razlog ne obstaja samo v pretirano visokih davkih, ki jih morajo v Ameriki plačevati filmski igralci in sploh tisti, ki ogromno zaslužijo. K tej selitvi jih žene predvsem občutek, da je zlata doba ameriškega filma neizogibno končana; žene jih želja seznaniti se z novimi šalami in slogi. Ko je pred leti Ingrid Bergman nenadoma zapustila Hollywood in prišla v. Italijo snemat film »Stromboli« z Rosselli-nijem, je to povzročilo velik škandal. Vendar ni nastal ta škandal samo zaradi mo* ralnih razlogov. Tedaj se je zdelo namreč nepojmljivo, skoro blazno, da igralka, ki si je pridobila svetovni sloves v Ameriki, nenadoma zapušča svojo bleščečo kariero in nastopa v filmu neznanega italijanskega režiserja, ki je povrhu še snemal brez vsakega soenarja. Danes je znano, da je največja želja vsakega ameriškega igralca nastopati v filmu, ki ga režira De Sica, Visconti, Fellini, Rossellini, Antoniom. Igralci so namreč spoznali, da čudoviti filmski stroj — Ho!lvwood — nima danes več tiste moči, ki jo je imel nekdaj, da izdeluje filme, ki ne ugajajo več, da se poslužuje del, ki niso več primerna današnji dobi. Spoznali so, da se okus evropskih gledalcev vedno bolj oddaljuje od ameriškega. Zato se selijo v Rim, ki vedno bolj postaja nova filmska Meka: desetine produkcijskih hiš, prvovrstna tehnična sredstva, številni režiserji in pisatelji, občinstvo v vedno naraščajočem številu. Hollywood je postal danes ime, ki ga vedno manj slišimo. Ko ne bi bil nastal pred meseoi tisti velikanski požar, bi filmske kronike o njem že dolgo ničesar ne poročale. Mira Teden od 20. do 26. maja Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kalamon, zavezovalec vetrov«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj,’ zakaj Odmevi tedna v naši deželi. — 14.45 Sestanek z Vaškim kvintetom. — 18.30 Obisk v naši diskoteki. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: (17) »Lepi mesec majnik«. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu — 28. lekcija. — 18.30 Glasba iz 18. stoletja: Marcello - Galuppi. — 19.00 Znanost ta tehnika: »Kaj je polimerizacija«. — 20.3® Hans VVemer Henze: »Kralj Jelen«, opera v treh dej. - Prvo in drugo dejanje. Torek: 18.00 Radijska univerza: (5) »Mendlovi zakoni preneseni na človeka«' — 18.30 »Glasbeno življenje v Milanu v 17. stoletju« - 5. oddaja. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. " 20.30 Hans Werner Henze: »Kralj Jelen«-* opera v trehdej. - Tretje dejanje. — 21J Drame in epopeje našega stoletja: (8) »Španski capriccio«. — 22.00 Koncert sopranistke M. Pertot. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. " 18.30 Italijanski operni pevci: (21) »Tito Gobbi«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. " 20.30 »Glas iz daljave«, radijska drama, četrtek: 18.00 Radijska univerza: »Ekonomska geografija Zahodne Evrope« - (5^ »Francija«. — 18.30 Mladi solisti: pianisti Giuliana Faccanoni: Bach - Preludij i® Fuga v a-molu; Beethoven - Sonata v E" duru, št. 30 op. 109. — 19.00 širimo obzorja: »Izumi, ki so zbližali ljudi« - 6. oddaja- — 20.30 Simfonični koncert: Ravel - D'? bussy - Satie - Milhaud. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu - 28-lekcija. — 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev. — 19.00 Šola in vzgoja1 »Vzgojni nauk Charlesa Gustava Junga*- — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22$ Novele 19. stoletja: Caterina Percoto »Brigida II.«. Sobota: 14.40 Jugoslovanske ritmične P0' pevke. — 15.30 »Veliki mož«, igra v treh dej. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa - 28. spev. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Slovaške filharmonije. — 21.00 Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester, op. 80- ZA DOBRO VOLJ? »Nezaželeni« Dve lepi dekleti sta se sprehajali P° obrežju. Stalno jima je bil za petami nek1 vojak mornarice. Končno jima je bilo dovolj in ena izmed njiju se obrne in reč®: »Poslušajte, gospod Dongiovanni, ali Pre" nehate nama slediti ali pa nama poiščite drugega mornarja!« * Dva igralca, ki sta zašla v ekonomsK6 težave, sta se nekoč našla v nekem za' kotnem restavrantu. »Sveta nebesa,« vzklikne prvi, »kaj ® delaš v tem lokalu?« »Delam že,« odgovori dostojanstven drugi, »na hrani sem pa drugod.« * Zajetna gospa prav tako zajetni sosed*' »Shujševalna kura našega kluba je reS sijajna. Izgubili smo že 67 kilogramov, 8 žal ne eden ni bil moj.« * Uradnik potovalne agencije skuša . Pr? pričati svojo klijentko. »Poznam več & klet, ki so se na naših potovanjih zaročil' Ostale obroke potovanja je plačal njih W doči mož.« I OBVESTIL > GORIŠKA NADŠKOFIJA obvešča, da f nadaljnjega obvestila ne bo običajne me ob sobotah. SLOV. VINCENCIJEV A KONFERENC1 sporoča, da je zaradi skupnega tržaške^j romanja na Barbano preložila svoje manje na Monte Berico in v Padovo 11 nedeljo 17. junija. — Vpisovanje se ljuje pri Slov. Vinc. konferenci v Trs^ v ulici S. Nicolo, 31-11. vsak delavnik 14. do 18. ure, razen ob sobotah, do 30. t. ^ ji\