- OD L JUNIJA V REDAKCIJSKI STI Z *BC Tehniška pomoč OZN New York, 10. jun. (Reuter). Uprava za tehniško pomoč OZN v New Yorku je danes objavila letno poročilo, ki pravi, da je OZN lani podprla 101 državo. Leta 1955 so se znatno povečali programi tehniške pomoči in so za to pomoč izdali skupno 25,8 milijonov dolarjev. Največjo podporo so dobile azijske dežele (skupno 6,2 milijona dolarjev), nato Latinska Amerika (5,3), dežele Bližnjega vzhoda (4,8), afriške dežele (1,8) ter evropske dežele (1,8 milijone, dolarjev). Lani je kakih 1400 mednarodnih strokovnjakov sodelovalo s strokovnjaki držav, ki jim je bila podeljena ta pomoč. PREDSEDNIK TITO *NA POTOVANJU PO SOVJETSKI ZVEZI Po ravninah južne Rusije Navdušena sprejema državnikov obeh dežel v Rjazdnu in Voroneškem Grjazu Moskva, 10. jun. (Tanjug), predsednik Tito se je danes s so-®rogo In ostalo delegacijo odpe-(j6l na osemdnevno potovanje po jugu Sovjetske rveze. Na kazan-“*° železniško postajo v Moskvi :? ga spremili člani Prežidija »rhovnega sovjeta ZSSR in funk-^°narji notranjega ministrstva. /jeUka množica ljudstva je goste postajo toplo pozdravila, ko 80 Prispeli tja nekaj minut pred osmo. Skupaj s predsednikom fjtom so se odpeljali v Stalin-|rad, Krasnodar, Novorosijsk in *oči prvi sekretar CK KP SZ Ni-Kl« Hruščev, podpredsednik so- vjetske , vlade Anastas Mikojan ter člani misije, dodeljene predsedniku Titu med njegovim obiskom v ZSSR, š sekretarjem Preži d ij a Pjegovom na čelu. Posebni zeleni vlak predsednika Tita prispe v Stalingrad jutri ob 10. Zeleni vlak je krenil s postaje točno ob 8. urd proti jugovzhodu. Na vseh postajah so se zbirale množice ljudi in pozdravljale državniške goste, ko so se vozili mimo njihovih krajev. Od Moskve je speljana železnica proti jugovzhodu po nepreglednih ruskih ravninah in stepah. Mesta in naselja so zelo redka. V dopol- Konsolidacija prijateljstva našo deželo in Sovjetsko zvezo bo močno prispevala k izboljšanju mednarodnega položaja Moskva, 10. jun. (TASS). Da- | odnosov med ZSSR ki Jugoslavijo j nja »Pravda« ugotavlja v svo-1 je imela precejšen vpliv na med- komentarju, da so obisk narodne stike v celoti. Nedvom- pine mladincev, ki so se bili pre- Pfedsednika Tita v SZ ter so- j no bo konsolidacija sovjetsko- ■ rinili do njega. J®tsko-jugoslovanski razgovori. jugoslovanskega prijateljstva še' ®ttkanski mednarodni dogodek, več prispevala k izboljšanju med-sZ8°vori še niso končani, toda1 narodnega položaja. danskih1 urah se je vlak ustavil v Rjazanu, kjer so predstavniki krajevnih oblasti, s sekretarjem oblastnega komiteja Larionovom prišli pozdraVit visoke jugoslovanske in sovjetske voditelje. Okrog Tita in Hruščeva se je hitro zbrala velika množica ljudstva. in takoj navezala z njima prisrčen pomenek o vremenu in letošnji letini. Popoldne je vozil vlak skozi Mičurinsk, Mičurinov rojstni kraj, kjer pa ni dolgo stal. V Voroneškem Grjazu se je zbralo na tisoče prebivalcev, ki so več ur na pripekajočem soncu v silni vročini čakali na zeleni vlak. Skupina deklet se je prerinila do Titovega vagona, da bi pozdravila jugoslovanskega predsednika. Medteih pa je predsednik Tito s Hruščevom in Mikojanom že stal na peronu sredi kolhoznikov ter predstavnikov delavcev in skupine krajevnih voditeljev. »Pri vas je pa zelo vroče,« je pripomnil Tito, stoječ sredi skU' »Ze več dni pritiska vročina,« so mu odgovorili, »toda danes je bilo ob vodi malo kopalcev. Čakali so na vas.« Cas je hitel, še mnogo vzklikanja, še nekaj pozdravov, In vtem ko se je vlak že pomikal po peronu, je odmevalo lz tisočerih grl: »Na svidenje! Srečno poti« Nocoj bo zeleni vlak vozil skozi Srebrjakovo, jutri zjutraj pa prispe v Stalingrad. Sovjetski državniki Eisenhowerja Moskva, 10. jun. (Renter). — Sovjetski državniki Vorošilov, Bulg^nrn in Hruščev so poslali predsedniku Eisenbovrerju ob njegovi bolezni slrnpno poslanico z željo, da bi čimprej okreval. ke naSHi državnikov v Sovjetski zvezi: predsednik republi- Tito, Bulganin, Sepilov in Peg ov med kratkim odmorom v restavraciji v moskovskem parku Pogajanja z Grčijo o predvojnih terjatvah in drugih perečih gospodarskih vprašanjih n Atene, 10. jun. (Tanjug). Da-va prispela v Atene jugoslo-kom dele8acija z veleposlani-V državnem sekretariatu za ®.nte zadeve Ljubom Radova-Sršlf na ^e^u' ® predstavniki ^ *e vlade bo imela gospodarska planja o nekaterih gospodar-^Prašanjih, ki zanimajo obe drugim nekatere medsebojne predvojne terjatve, dalje vprašanje odškodnine za nacionalizirano grško imetje v Jugoslaviji, vprašanje obnove obmejnega prometa ter nekatere zadeve vodnega gospodarstva na obmejnih področjih in ' druga gospodarska vprašanja, na katerih sta zain- V pogajanjih, ki se bodo teresirani obe deželi. Ta pogajala iutri hodo nrnnčili med nia SO bila določena 7 dodatnim Jemenska napoved *a ponedeljek, 11. junija: t^a?'merno hladno, delno oblai-Poldnevu povečana oblač-rt_lerr>peratura ponoči od 6 do 11, uan pa 22 stopinj. STANJE VREMENA H^oeje visokega zračnega pri nja so bila določena z dodatnim protokolom o trgovinski menjavi med Jugoslavijo in Grčijo, podpiranim letos v začetku aprila v Beogradu. Jugoslovansko delegacijo so sprejeli na atenski železniški postaji načelnik gospodarskega oddelka v grškem zunanjem ministrstvu Kustas in drugi funkcio- Pogajanja z Italijo o obmejnem poStnem prometa Trst, 10. jun. (Tanjug). V Trstu se nadaljujejo jugoslovansko-ita-Iljanski razgovori o izboljšanju PTT službe med obema deželama. Na konferenci, ki traja že tri dni, so doslej razpravljali o tarifah za telefonske in brzojavne storitve med Trstom in nekdanjo cono B ter o izboljšanju brzojav-no-telefonskega omrežja, ki postaja spričo večjega prometa med obema deželama, nezadovoljivo. Jugoslovanski in italijanski strokovnjaki bodo v nadaljevanju konference v ponedeljek razpravljali o izboljšanju in ugodnostih za blagovni in poštni promet med obema deželama. Obisk Sepilova v Siriji Damask, 10. jun. (AFP). Uradno je bilo potrjeno, da so sovjetskemu zunanjemu ministru Sepi-lovu poslali povabilo, naj obišče Sirijo, ko bo odšel na obisk v Egipt Sovjetski minister je to povabilo sprejeL Predsednik republike Tito tn ministrski predsednik Bulganin Vstaja peronistov v Argentini Izjemno stanje v vsej deželi — uporniki gospodarji položaja v mestu Santa Rosa v Pampi — V Buenos Airesu ustreljenih 18 upornikov Buenos Airesa zavzeli skladišče Buenos Aires, 10. jun. (AFP). ■V Buenos Airesu in raznih delih ______________________________ „ Argentine je snoči izbruhnil upor kale puške, ko so nekateri 11 Buenos Aires, 10. jun. (AFP). orožja. V tem delu mesta so po- j Argentinski podpredsednik Isac g roti vladi generala Arambura. tretjega pehotnega polka napadli t adio Buenos Aires ie sporočil, ' skladišče. Na kraj spopada so ta- je vlada razglasila izjemno lic na vsem ozemlju Argentine, da bi zatrla »nerede, ki so jih j panika. izjemno | koj prispeli vladni oklopniki. Po ulicah Buenos Airesa je nastala povzročili prevratni elementi«. Dekret o izjemnem stanju je izdal podpredsednik viceadmiral Isac Rojas. Z razglasitvijo izjem-neft* stanja je začel hkrati veljati zakon, ki določa v vojni smrtno kazen za upornike. Iz dobro obveščenih virov prihaja vest, da so upor organizirali Pristaši strmoglavljenega Juana erona. Newyorški radio je poročal, da so uporniki sredi Znova vprašanje kandidature Dwighta Eisenhowerja za predsednika ZDA New York, 10. jun. (Tanjug). Bolezen predsednika ZDA Eisen-howerja je zasenčila vsa druga dogajanja v ZDA. Eisenhower-jevo zdruvstveno stanje jp sedaj v središču pozornosti tiska, politikov in javnosti. Sodijo, da bo Eisenhowerjevo zdravje vplivalo na novembrske predsedniške volitve bolj kot karkoli drugo in zato ni nič čudnega, da je vest o Eisenhowerjevi bolezni povzročila v tisku in med politiki mnogo ngibanj o morebitnih novih elementih, ki bi utegnili priti v predvolilno kampanjo. Dasiravno je »vroča želja po skorajšnjem okrevanju« splošna poteza vseh člankov in izjav o Eisenhowetjevi bolezni, je vendarle opaziti razlike med demokrati in republikanci v gledanju na Eisenhovverjevo zdravstveno stanje in posledice, ki bi jih utegnila imeti niegova bolezen. Republikanski »New York' He-rald Tribune« pravi v naslovu čez vso prvo stran, da bo Eisen-hower lahko že ta teden po malem spet delal, demokratsko usmerjeni tisk pa že bolj vztraja na resnosti bolezni, zlasti na dejstvu, da je sledila lanskemu srčnemu napadu. »New York Times« piSe v uvodniku, da so oči in srca neštetih milijonov znova ob bolniški postelji v pričakovanju no- Neka neugotovljena argentinska radijska postaja je poročala, da so uporniki zasedli nekatere vladne ustanove v mestu Santa Rosa'v Pampi. »Revolucionarni radio«, kakor se je imenovala ta postaja, je oddajal razglas, v katerem je izražena zahteva, da je treba takoj razpisati volitve in izpustiti politične jetnike iz zaporov. »Revolucionarni radio« je poročal, da je bil argentinski predsednik Arambura aretiran, podpredsednik Rojas pa da je pobegnil. Radio poroča, da je izbruhnil upor v več pokrajinah, med drugim v Mendozi in Cordobi in da so se uprle tudi garnizije v samem Buenos Airesu. Radio je omenil pehotni polk Patricios. Vstajo vodi baje general Tančo, ki je pred dobrim mesecem pobegnil. Po najnovejših vesteh so uporniki v Santa Rosi zasedli radijsko postajo. Podpredsednik Argentine pa je objavil, da so mornarica, letalstvo in vojska ukrenile vse potrebno, da bi zatrle upor na področju Buenos Airesa; I* * ki 4 v,m,r‘cK" irucncK« pi i- ouoivu m urugl IUIIKCIU- V"° zadržuje hladen zrak, ki po- j strani pa veleposlanik Miša Pavi-nevihte in plohe. I čevič s člani veleposlaništva. Tehniška New York. Uprava v New letno OZN nato žele žele (1,6 Lani vih vesti. Časnik pripominja, da »ni moč odstraniti iz človeških misli morebitne druge posledice Eisenhowerjeve bolezni«. Čeprav je, poudarja »Herald Tribune«, operacija Eisenhovrer-ja uspela, je vnovič postavila vprašanje njegove kandidature. Časnik pripominja, da republikanci vendarle sodijo, da bo Eisenhower obdržal kandidaturo. Eisenhowerjev srčni napad je pred nekaj meseci povzročil veliko ugibanj o njegovi kandida- ______________________, . j_ turi. Nedvomno se bo to zdaj Po informacijah izTiradnih virov ponovilo še v veliko bolj »dra- je štab argentinskih upornikov v matični« obliki, saj se že pri- La Plati, glavnem mestu pokra-blizuje avgust, ko bosta morali jine Buenos Airesa. Položaj v tem obe sfranki dokončno imenovati1 mestu je napet, ker so se upomi-svoje kandidate. Po operaciji sol ki utrdili sredi mesta. Radio Bue-zdravniki izjavili, da bo Eisen-, nos Aires opozarja prebivalce La hovver sposoben tudi za drugi Plate, naj zapuste mesto, zlasti n vAri I o ^k~ * — 1 1 * 11 I _ v* i** i« področje, la je v rokah upornikov, ker bo mesto bržčas bombardira- no. Sodeč po uradnem poročilu so ra, o katerem zdravniki pravijo, uporniki v defenzivi in se omeju-da bo že čez poldrugi mesec' jejo na obrambo La Plate in San-»sposoben za izpolnjevanje vseh ta Rose. V istem poročilu je re-predsedniških dolžnosti«. 1 čeno, da je v drugih krajih de- Rojas je davi po radiu izjavil, da so vladne čete zatrle upor v vojni šoli v Buenos Airesu, hkrati pa je priznal, da sta v rokah upornikov mesto Santa Rosa in vojaško oporišče Čampo de Maho. Rojas je pozneje objavil, da so v vseh mestih razen La Plate upor zadušili. Sodeč po vesteh iz vojaških krogov je Rojas prevzel poveljstvo nad posebnimi Komandosi za zadušitev upora. Te čete so sestavili iz več polkov, ki so ostali zvesti Aramburovi vladi. Predsednik Aramburi se je davi vrnil iz 370 km oddaljenega Rosaria v Buenos Aires na predsedniški jahti »Tecuari«, ki jo je spremljalo več torpiljark. Vse radijske postaje v Buenos Airesu in v drugih mestih Argentine so v vladnin rokah, razen radijske postaje v mestu Sonta Rosa. Te postaje objavljajo vladna poročila, po katerin se je položaj v vsej deželi »pomiril«. Vse pa leaže, da je mesto Santa Rosa še zmerom v celoti v rokah upornikov. Vladne čete so danes baje zavzele vojaško taborišče Čampo de Maho. V Buenos Airesu so davi ustrelil] 18 civilistov, ki so skušali zavzeti policijski komisariat v predmestju Lamusu. Ustrelili so'jih na podlagi zakona o izjemnem stanju. Položaj v La Plati Buenos Aires, 10. junija (AF). predsedniški rok, ali, kakor poudarja tisk, dokončna odločitev je odvisna samo od Eisenhovver žele mir. Letala so dobila ukaz, naj bombardirajo radijsko postajo v Santa Rosi, .ki je v rokah upornikov. Po odloku argentinskega naglega sodišča so v Buenos Airesu ustrelili že 33 ljudi, med njimi tudi podpolkovnika Valentina Iri-gujena, bivšega člana »Nacionalistične zveze«, desnega krila vojske, ki je v rokah Peronovih pristašev. Oblasti so odredile aretacijo polkovnika Cogorna, poveljnika pehotnega polka v La Plati, o katerem trdijo, da je pobegnil iz mesta. Cogorno je bil eden izmed Organizatorjev upora. Predstavniki vlade v Buenos Airesu pravijo, da je položaj v deželi že konsolidiran in »upor zatrt«. Bombardiranje La Plate in Santa Rose Buenos Aires, 10. jun. (AFP). Podpredsednik argentinske republike Isac Rojas je po radiu objavil, da so upor v Argentini zatrli in upostavili v deželi mir. Uporniške položaje v mestih La Plati in Santa Rosi so bombardirali Mnogo upornikov se je vdalo. Boji v teh mestih eo končani Sukamo v Italiji Rim, 10. jun. (AFP). Predsednik indonezijske republike Sukamo je danes prispel v Italijo na uraden obisk. Spremljajo ga zunanji minister Abdulgani, podpredsedniki indonezijskega parlamenta in petnajst drugih članov spremstva. V Italiji se bo Sukamo mudil osem dni junija 1956 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! •LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA *. OKTOBRA 1534 — IfLED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JW IZHAJALA KOT l«-DNXVNIX (M TEDNIK. OD OSVOBODITA« DO L JUL 1M1 KOT DNT». NIK. NATO PA KOT TEDNIK MU IZHAJA POVEZ AN O-» BORBO« Ljubljana, ponedeljek, 11. LETO XXII. Stev. 136 OLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev Mladina lahko mnogo prispeva k odpravljanju zaostalosti v kmetijstvu Na slavnostnem zborovanju v Murski Soboti se je včeraj zbralo 5000 mladincev in mladink Pomurja. Zbrani množici je govoril predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Kraigher Murska Sobota, 10. junija. — Za zaključek praznovanja pomurske mladine, ki se je začelo 3. junija, je bila danes v Murski Soboti velika slavnost. Dopoldne se je zbralo v mestu okoli 5000 mladincev in mladink iz vsega murskosoboškega okraja. Mnogi so se pripeljali na okrašenih vozovih, ki so ser zvrstili v povorko. Na nekaterih vozovih so mladinci prikazali posebnosti svojega kraja in dela. V povorki so sodelovali tudi traktoristi, ki imajo pomembno vlogo v borbi proti zaostalosti kmetijstva. Na obeh straneh ulice, kjer se Je pomikala povorka, se je zbralo mnogo ljudi, ki so se priključili mladincem* in odšli pred gimnazijo, kjer je bilo zborovanje in kulturna prireditev. Pred tribuno se je zbralo okoli 7000 ljudL Med gosti so bili tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Kraigher, član predsedstva LMS Rudi-Bregar, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota Miloš Ledinek, ljudski poslanci Pomurja, predstavniki JLA in drugL Zbrani množici je govoril tovariš Boris Kraigher. Ko je čestital v imenu Izvršnega sveta LRS mladini Pomurja k dosedanjim uspehom, je' poudaril, da ima mladina vse možnosti za široko udejstvovanje, ki ji med drugim omogočajo, da se osredotoči na izobraževanje in usposabljanje za bodoče naloge. V nadaljevanju je tovariš Kraigher govoril o obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi, pri čemer je poudaril velik pomen sprememb v odnosih med tika, temveč, da dobiva vedno ,večje priznanje v svetu. Spremenjeni odnosi ob zmanjšanju nevarnosti vojne pa nam omogočajo, da vlagamo vedno več svojih sil v pospešen napredek gospodarstva in gradnjo socializma. Dalje je tovariš Kraigher govoril o vlogi mladine v zadružni politiki na vasi. Dejal je, da mladina lahko mnogo pomore pri odpravljanju zaostalosti v kmetijski proizvodnji in na podeželju sploh. To je ena najvažnejših nalog, zato bo mladina dobila pomoč od političnih organizacij in od ljudske oblasti. Po govoru tovariša Kraigherja so nastopili na odru pevci iz Gornje Radgone in nižje gimnazije . v Murski Soboti ter pevski zbor in godba na pihala »Svobode« Murska Sobota. V okviru mladinskega praznika so bile proslave v Murski Soboti že ves teden. Minulo nedeljo je bil velik zlet telesno-vzgojnih društev Partizan iž vsega Pomurja, na katerem je sodelovalo več kot 2500 telovadcev in državami, ki so nastale v zadnjem telovadk. V ponedeljek Je mla-času. Obisk naših predstavnikov d inski pevski zbor gimnazije v v SZ pa ne pomeni, da se bo Murski Soboti priredil koncert, spremenila naša dosedanja poli- V torek je gostovala v okrajnem Praznik v Tolminu Na zborovanja ob zaključka kulturnega tedna je govoril predsednik okrajnega odbora SZDL tovariš Tine Remškar Tolmin, 10. junija. Ob zaključku kulturnega tedna, ki jd spominjal prebivalstvo na več raznih obletnic in zgodovinskih dogodkov, pomembnih za življenje in razvoj središča gornjega Posočja v zadnjih desetletjih, je bilo dopoldne na Trgu Maršala Titu v Tolminu veliko javno zbor rovanje. Zborovanja, na katerem je govoril predsednik Okrajnega odbora SZDL ljudski poslanec tov. Tine Remškar, se je udeležilo okrog 1500 ljudi, med njimi predstavniki krajevnih oblasti in političnih organizacij ter komandant tolminske garnizije JLA Eodpolkovnik Dušan Babinica. e prej pa je bil po mestnih ulicah slavnostni sprevod telovadcev, planincev, smučarjev, gasilcev ter pripadnikov JLA. V mimohodu ie sodelovala tudi godim na pihala cementarjev iz Anhovega pri Soči, ki je v opoldanskem odmoru priredila javni koncert Tovariš Remškar je govoril predvsem o naglem napredku našega gospodarstva v zadnjih letih in drugih velikih sadbvih naše socialistične graditve. Na koncu je poudaril uspehe naše zunanje politike, ki ima spričo svoje doslednosti in načelnosti mnogo zaslug pri sedanjem pomiri en ju na svetu. Popoldne ob 14. uri so imeli člani domačega TVD Partizan velik telovadni nastop na »Brajdi«, ob 16 je tolminsko amatersko gledališče v svoji dvorani ponovilo pravljično mladinsko igro »Princeska in pastirček«, za zaključek tedna pa so zvečer di- iaki Učiteljišča uprizorili Sha-:espearovo delo »Sen kresne noči« v režiji Srečka Tiča iz Kopra. številne dramske glasbene in druge prireditve, ki so se vrstile od prejšnje nedelje, so bile kljub delovnim dnem in neugodnemu vremenu dobro obiskane, s čimer so Tolminci ponovno dokazali svojo razvito glasbeno in gledališko kulturo. M. D. mestu mladinska dramska skupina Grada z igro »Za stanovanje gre«. Kulturna prireditev v sredo zvečer je bila posvečena spominu našega pisatelja Ivana Cankarja. V četrtek je godba na pihala »Svobode« Murska Sobota priredila koncert. Največ zanimanja pri prebivalcih Murske Sobote so vzbudili pevski zbori in folklorne skupine, ki so nastopili v petek. Pevski zbori so bili iz Ljutomera, Radencev, Tišine in Bogojine, folklorne skupine pa iz Lendave, Beltincev, Gornje Radgone in Cezanjevcev. V soboto so taborniške družine iz vsega Po- NOVA PRIDOBITEV NASE TEKSTILNE INDUSTRIJE ZAČELA JE OBRATOVATI velika tekstilna tovarna v Novem Pazaru Ob slavnostni otvoritvi je govoril predsednik Ljudske skupščine Srbije Stambolič Novi Pazar, 10. junija (Tanjug). — Predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič je danes prestrigel trak pri vhodu v novo tekstilno tovarno »Raška« v Novem Pazaru, potem pa je na komandni plošči povezal tovarno v viri električne energije, ki bo poganjala 240 avtomatskih statev in nad 12 000 vreten. Tako je začela obratovati ena najsodobnejših tekstilnih tovarn v Jugoslaviji. Predsednik Stambolič, podpredsednik Republiškega izvršnega sveta Voja Lakovič in guverner Narodne banke Vojin Guzina so si potem v spremstvu vodstva tovarne, predstavnikov ljudskega odbora ter partijskih in državnih organizacij oglodali tovarniške! Okrajnega komiteja ZKJ za no- naprave. Med ogledom jih je to- vopazarski okraj Drago Purič, tekstilij iz bombaža in umetnih vlaken. Potem so priredili v neposredni bližini tovarne miting, na katerem se je zbralo kakih 15.000 prebivalcev Novega Pazara in okolice. Miting' je začel sekretar plo pozdravilo kakih 700 za-posle- murja pripravile v Murski Soboti i nih delavcev in delavk. V tej to taborni ogenj. potem pa je spregovoril Petar Stambolič. Ko je govoril o povoj- P- i varni bodo izdelovali razne vrste I nih uspehih teh krajev je rekel, PRED OTVORITVIJO RAZSTAVE POVOJNIH IZUMOV IN TEHNIČNEGA NAPREDKA Iznajditeljska dejavnost naj temelji na potrebah gospodarstva Na Gospodarskem razstavišču bo 2?1 izumiteljev razstavilo nad 400 izumov — Kolektivno bodo razstavljali :JLA, Elektrogospodarska skupnost, Elektroindustrija in Ljudska tehnika — Poseben oddelek: »Otrok, šoja in tehnika« — I. kongres iznajditeljev Četrto Ičtošnjo razstavo, ki je na programu Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, bodo odprli v soboto, 16. junija. To bo razstava povojnih izumov in tehničnega napredka. Po vsebini in razstavljenih predmetih bo ta razstava sicer povsem nekaj drugega od dosedanjih, namen pa je zopet isti: široko javnost naj razstava seznani s problematiko, uspehi in nalogami, hkrati pa naj mobilizira aktivne delavce na tem področju ter jim da novih pobud. Razstava še bo delila na dva dela: iznajdbe in tehnični napredek. V prvem delu razstave bo sodelovalo 271 izumiteljev in nova-torjev* ki bodo razstavili nad 400 svojih iznaidh. Razen individualnih razstavljavcev bodo razstavili iznajdbe tudi kolektivi, velika podjetja, inštituti in zarrodu Vee iznajdbe so bodisi že patentirane, ali pa velja njihova prijava za razstavo kot prijava za pridobitev patenta. Zato je vse prijave skrbno odbirala posebna strokovna žirija, ki je u; je resnično izna; Do sedaj je omenjena žirijaj 54 izumiteljem odklonila 79 izumov. Po površnem pregleda za razstavo sprejetih iznajdb jef njihova značilnost v kratkem naslednja: prijavljene iznajdbe obsegajo vsa gospodarska področja, komaj desetino jih v proizvodnji že uporabljajo, ati vsaj delno, precej pa jih v naših gospodarskih pogojih niti ni moč uporabiti. Res velikih in za naš gospodarski razvoj pomembnih iznajdb je manj, večina so drobne iznajdbe, ki pomenijo ob primerjavi z že v praksi uvedenimi stroji in predmeti le delno izboljšanje. To stanje pa ni dejanski prikaz iznajditeljske dejavnosti v naši državi, ker večina vseh važnejših iznajdb v naših podjetjih ni patentiranih in jih na razstavi ne bomo videli. Mnoga podjetja pa si niti s patenti, ki so velike gospodarske vrednosti, razstave ne bodo udeležila. Vzroki za to so najrazličnejši, med njimi konkurenčni niso na zadnjem mestu, kar pa ni prav. V glavnem bo razstava prikazala množično iznajditeljsko udejstvovanje pri nas, pomembnost mnogih domačih iznajdb v državnem in celo v evropskem _ merilu, in važno dejstvo, da bi kaj ; bilo precejšnje število iznajdb Še m, in kaj ni. ' DNEVNA KRONIKA Aškerčeva domačija v Senožetih — kulturni spomenik Rimske Toplice, 10. junija. Na Senožetih pri Rimskih Toplicah je bila danes popoldne lepu svečanost ob otvoritvi preurejene domačije in spominske sobe pesnika Antona Aškerca. Svečanosti ob stoletnici njegovega rojstva se je udeležilo več sto do-moSasv in gostov, zlasti kulturnih delavcev. Ob otvoritvi je govoril prof. Ivan Kolar. Kulturno-umetniški spored pa je izvajalo prosvetno društvo »Anton Aškerc« iz Rimskih Toplic, sodelovala pa je tudi godba prosvetnega društva »Svobode« iz Rečice — Laško. Prav tako so danes dopoldne svečano odkrili spominsko ploščo Antonu Aškercu na poslopju nekdanje čitalnice v Šmarju pri Jelšah. F. K. Odkritje spominske plošče štirim ženam — mučenicam Z majhno slovesnostjo so včeraj popoldne v prisotnosti številnih domačinov, predstavnikov krajevnih oblasti, političnih organizacij ter ljudskega poslanca tovariša Bogomira Vižintina na Bukovem v Žabčah pri Cerknem odkrili spominsko ploščo štirim ženam, ki so jih nemški okupatorji pred 12 leti žive vrgli v gorečo hišo. Na včerajšnji dan leta 1944 so Nemci pripeljali v Kramnr-jevo hišo v Žabčah Rbznlijo Fel-trin, Francko Mlakar in Frančiško Golob, ki so nato skupaj z domačo gospodinjo Zorko Mavri žive zgorele v hiši. Vse štiri mučenice so bile funkcionarke krajevnega odbora AFZ. Postale so žrtve redkih domačih izdajalcev na Cerkljanskem. Ta zločin je boleče odjeknil med prebivalstvom in še bolj strnil njegove vrste. Verjetno bodo ta dan vaščani Bukovega proglasili za vaški praznik. M. D. Na Daljni vzhod bo plulo več ladij kot doslej Namesto ene bosta odslej mesečno krenili v pristanišča Srednjega in Daljnega vzhoda po dve ladji »Jugoslovanske linijske plo-vidbe«, ld je to progo vzpostavila pred dvema letoma. Proga ima dva odseka in sicer Reka—Ran-gun in Reka—Hongkong. Na tej progi bo vozilo sedem linijskih ladij cb pomoči tramperja »Bosna«. Ladje na progi Reka—Ran-gun bodo pristajale v jadranskih lukah, Karačiju, Bombaju, Co-lombu, Madrasu, Rangunu itd. V Hongkong pa bodo plule tri ladje in pristajale v Bejrutu, Colombu, Singapuru, Djakarti in Hongkongu Potovanje do Rangu-na bo trajalo štiri mesece, do Hongkonga pa tri mesece. Letalsko zveza Milano— Benetke—Beograd Beograd, 10. jun. (Tanjug). Italijansko podjetje za letalski promet »LAI« (Linee Aeree Ita S prvim letalom, ki je ob dvanajsti uri pristalo na zemunskem letališču, so prispeli predstavnik Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana Giuseppe Fratina, predstavnik generalnega konzulata FLRJ, zastopnik podjetja »LAI« ter skupina italijanskih novinarjev. bolj koristnih za našo skupnost, če bi bile v skladu s potrebami našega gospodarstva. Iz teh ugotovitev bo po zaključku razstave treba potegniti ustrezajoče zaključke. V drugem delu razstave bodo bo zajemal politehnično vzgojo mladine v šoli, izven nje v Ljudski tehniki, stanje v proizvodnji šolskih učil, tehnične igrače, šolsko delavnico itd. Pred javnost bo postavljen problem sodobnega izobraževanja mladine v šoli in izven nje. Vzgojiteljem in učiteljem naj bi razstava vzbudila zanimanje za nazorni pouk z učili in za tehnično izobrazbo, družbo pa opozorila na važnost politehnične vzgoje. V času razstave bo v Ljubljani tudi I. kongres izumiteljev, ki se ga bo udeležilo okrog 150 izumiteljev in novatorjev iz vse države ter okrog 80 gostov, priznanih strokovnjakov iz velikih proizvodnih podjetij, znanstvenih ustanov, inštitutov in zavodov. Kongres bo moral osvetliti najvažnejša vprašanja, da bodo’ v bodoče dobili iznajditelji več priznanja, njihove izhajdbe pa da bodo še bolj Pomagale 'razvoju mišcga gospodarstva. V prvi vrsti bo moral ta kongres dati predloge za pravilno pravno rešitev izumiteljstva v naši državi, ker sedanji JLA, Železnica, Elektro-gospčdar- zakon bolj ovira kot podpira izu ska skupnost in Elckt ro-industrija miteljsko dejavnost. Odslej bodo prikazali doseženi tehnični na- j morali izumitelji imoti tudi svojo predek v desetih letih' po osvoboditvi. Ta del razstave bo obsegal skoraj tretjino razstavnega prostora. Se bolj kot v iznajditelj-skem bo v tem delu razstave poudarjena velika vloga naših ra-cionalizatorjev in novatorjev, zlasti^ pa kolektivni uspehi podjetij, inštitutov in zavodov pri zboljše-vanju tehhike v proizvodnji z namenom, doseči večjo delovno storilnost, znižati proizvodne stroške, zmanjšati uporabo surovin itd. Mnogi obiskovalci razstave bodo presečeni odkrili, da so do-mača^ industrija in doma'či strokovnjaki yl lastnih sil in sredstev toliko storili za našo sedanjo tehnično stopnjo. Upravičen je očitek, da se premalo cenimo vse domače in preveč poveličujemo tuje. Tisoči novih proizvodov, ki smo jih prej uvažali iz tujine, sedaj pa jih izdelujemo sami iz domačega^ materiala, bodo na razstav^ molče povedali o tem še več. Ljudska tehnika bo imela ob svoji 10-letniei na razstavi poseben oddelek z naslovom: »Otrok, šola in tehnika«, Ta del razstave morali izumitelji imeti tudi svojo organizacijo, ki bo vsklajevala in usmerjala izumiteljsko dejavnost, hkrati pa nudila vsestransko pomoč in podporo izumiteljem in novatorjem. Jak. | da bo znašala vrednost brutto proizvodnje nove tovarne 3,5 ddr lijard din letno, vtem ko je zn®' šala vrednost dosedanje brutt® proizvodnje vsega novopazarsk®' ga okraja približno 2.240,OOO.OOOo1' nar jev. Pred vojno je bilo vi*1' dustriji Novega Pazara zaposle-nih zelo malo, zdaj pa W dela že nad 3000, od teh polovi«® v industriji. Po vojni so zgradi*1 več podjetij za obdelavo lesa j® kamna, za izdelovanje trikota# in dve manjši elektrarni, proučujejo pa načrt o kopanju premog®-Za gospodarski napredek teg® okraja so investirala, nad 5 mil*’ jard. To tovarno so zgradili v P°" sebno težavnih razmerah naše izgradnje- delovni ljudje vse n®*® dežele, ld so dali s svojimi nap®" in požrtvovalnostjo skupno®*1 sredstva za zgraditev te in drugih tovarn. V naših novih t®" vamah imamo zmogljivosti, ki s® glavna potencialna moč našeg® gospodarstva in podlaga našeff® bodočega razvoja. Samo lani i® letos je začelo obratovati v Srbi)1 13 velikih novih industrijska1 podjetij z vrednostjo kosmat* proizvodnje kakih 80 milijard e® približno 15 % vrednosti sedanj® industrijske proizvodnje v Srbiji- Nova industrija pa nalaga na®1 vsem, zlasti pa delovnim kolektivom, nalogo, da kar najbolj rad®” nalno izkoriščamo že zgrajena i*1' dusrtrijska«podjetja. Zaimteresir®' nost posameznikov, delovnih kolektivov, občin in okrajev J® glavni element v povečanju delovne storilnosti in naraščanj11 proizvodnje. Sama zainteresiranost pa še ne zadostuje, treba i zagotoviti tudi druge pogoje, up®* staviti dobro organizacijo, zagotoviti dober strokovni in tehniČ*® kader, razviti samoupravljal1]® itd. Naša haloga je. da ustvari**)® pogoje za najboljše izkoriščani® naših industrijskih podjetij, “ rekel Petar Stambolič. Potem je govoril o nalogah # povečanje delovne storilnosti k1 rekel: ^ »Biti kos proizvodnji, poveča*1 delovno storilnost, dvigniti strokovno in kulturno raven delovni® kolektivov, Izšolati strokovne kadre in jih izpopolniti, izvoliti v vodstva podjetij najsposobnop® kadre in jim pomagati, da boj® izpolnjevali svoje naloge, razvit' vsestransko delavsko upravljani® — to so velike naloge, ki čakaj® naše delovne kolektive, naše občine in okraje, naše politične k1 družbene organizacije.« Na koncu se je tovariš Stambolič zahvalil delavcem, inženir- jem tehnikom in vsem' drugim, so sodelovali pri graditvi n®vC tovarne. , Razstavo »Stanovanje za naše razmere« si je ogledalo 40000 ljudi Z OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA BABISKEGA DRUŠTVA Zaščitnica matere in otroka Ljubljana, 10. junija. V dvorani Doma sindikatov v Ljubljani so se zbrale danes babice iz vseh predelov Slovenije na občni zbor svojega društva, ki je vsako leto pomemben dogodek, saj imajo babice sicer le malo priložnosti, da se pogovorijo o problemih svojega dela. To je v povojnih letih dokaj drugačno kot pred vojno, saj se zateka sedaj vc' Čina mater na porod v porodnišnice, medtem ko jih je pred vojno rodilo doma do 90*/«. Mlajšim generacijam babic ie ie šola dala smernice za njihovo delo, ki predstavlja zlasti preventivno zaščito matere in otroka, starejše pa si izpopolnjujejo svoje znanje na vsakoletnih tečajih, ki jih prireja šola. Kljub temu ie vloga Društva izredno pomembna in tudi nh današnjem občnem zbom je prišlo do izraza to prizadevunjc, kako spremeniti oziroma dopolniti značaj dela babic za preventivno zdravstveno zaščito. Po letnem poročilu, ki ga je podnln predsednica Justi Poljanšek, je Se posebej spregovoril nekaj besed o predporodni In poporodni zaščiti matere in otroka dr. Tekavčič, ki vodi v Ljubljani Centralni dispanzer zn žene. 8 stvarnimi primeri je opisal, kolikšne važnosti jc* če babica že ob začetka nosečnosti nsme- . potem ko se žena vrne iz porodnišnice in ko je čestokrat prav od nasvetov babice odvisno zdravje matere in dojenčka. Samo v Ljubljani so babice minulo leto opravile 14.000 obiskov na domovih, hkrati pa so tudi dokaj uspele r da so napotile matere v posveto- •edn ga — ravnanje z otrokom. valnice, kjer redno dobivajo navodila za čuvanje lastnega zdravja in za pravilno Med razpravo so babfce obširno opisovale svoje delo na terenu, omenjale P n so tudi težave, ki jih imajo pri tem. ri nekaterih okrajih je opaziti, da še ne upoštevajo dovolj njihovega dela in ne računajo s tem, da je po reorganizaciji zdravstvene službe na zdravstvenem področju tudi babica važen člep zdravstvene službe, ki jo dopolnjujeta medicinska sestra in zdravnik. Neurejene so Se njihove dopolnilne plače ter nakup obleke, ki jo potrebujejo na terenu in ki jo babicam zagotavlja učed-ba. Ponovno pa so na današnjem občnem zboru sprožili tudi vprašanje pokojnin za babice, ki so v tem poklicu delale pred vojno in za katere pokojnine še niso nrejene. Drnštvo je dalo sedaj predlog, po katerem nuj bi se tem babicam podelile pokojnine, na Republiški svet Razstavo »Stanovanje za naše razmere«, ki je vzbudila v naši javnosti toliko pozornosti in zanimanja, so včeraj dokončno zaključili Komercialni del razstave nst Gospodarskem razstavišču so lahko podaljšali le za en dan in so jo zaključili prejšnji ponedeljek, poučni propagandni del razstave v Gradisovi palači na Titovi cesti pa so podaljšali še za ves teden. Tudi včeraj je bila ta razstava še deležna velikega obiska. Vsega si je razstavo ogledalo nad 40.000 ljudi. Zlasti številni so bili skupinski obiski delovnih kolektivov in raznih strokovnih šol, ki so jih našteli 76. Razstavo so obiskali številni vidni predstavniki oblasti, ogledali pa sta si jo tudi romunska sindikalna delegacija in madžarska trgovinska delegacija, ki sta se mudili v naši državi. Pomemben je bil prav tako komercialni uspeh razstave. Zlasti veliko je bilo zanimanje za sodobno kuhinjsko in stanovanjsko opremo in ža razne gospodinjske stroje, posebno še za vzorce gospodinjskih strojev, ki jih je razstavljal Zavod za napredek gospodinjstva in jih bo naša induštrija šele začela izde-lovatL Vsega je bilo na razstavi sklenjenih trgovinskih zaključkov za 457 milijonov din. Poučno propagandna razstava je imena namen, pokazati, kako lahko zagotovimo našim delov- ri bodočo mater v posvetovalnico ali P« zn zdravstvo, ki ga bo verjetno obrav- ji dd sama navodila o pravilni prehrani !„ ostali negi, ki naj zagotovi njej in liane) je danes opoldne odprlo otroko 7.HrnvJc letalsko zvezo Milano—Benetke-BeogradL zdravje po porodu. Prav tako je naglasil nujnost patronažne službe, ki jo morajo babice vršiti z obiski na domo- nnval na eni izmed bodočih sej, vsekakor pa bo treba ta problem rešiti v okviru vse države, ker so ostale brez pokojnin tudi starejše babice v ostalih republikah. M. N. Angleški župani v Beogradu Beograd, 10. jun. (Tanjug). — Danes so prispeli z letalom iz Londona v Beograd župani britanskih mest Shefielda, Birminghama, Coventryja in Limingtona, ki s tem vračajo obisk Stalni konferenci mesrt Jugoslavije, katere delegacija se je mudila lani v Veliki Britaniji. Britanski gost- nim ljudem dostojna in udob*1 stanovanja v skladu z našimi P®* goji in možnostmi, oziroma k® _ lahko ta smoter dosežemo z *** meroma majhnimi stroški ob *® cionirani graditvi, uporabi sta® dardiziranih gradbenih element® ter smotrnejši ureditvi stanovanj skega prostora. S tem je razsta^. bistveno pripomogla, da so n®-delovni ljudje globlje spoznali1 razumeli pomen sklepov P^ 0 jugoslovanskega posvetovanja w stanovanjski graditvi, ki je F*®. 27. in 28. maja v Ljubljani okriljem Stalne konference Začela je obratovati no^J flotacija borskega rudnih Zaječar, 10. jun. — V reko*j' nem času — dveh letih — so zg**) dili novo flotacijo borskega riJj nika z zmogljivostjo 5000 ton, je začela danes slovesno obra*4^ vati. Nova flotacija bo skupn® staro v celoti zadovoljevala 5? trebe po predelavi rude v prih®0 njih dvajsetih letih. Nova flotacija je najmodern®J te vrste v Evropi. Celotne b}v v sticije vanjo bodo izplačane dveh letih. ___ Devizni tečaji # US dolar 1.8*1, 1.850, iJ&J, I.st* 11.100, —, 10.146,15, 1.111,68; D1" 100.500, 100.010,85, 1.111,01; Birs —,(rs 4.410, 615; Ffrs —, —, 820,44. 857,18; 1,1. 72.000, 51.000 , 56.722,85, 726.70; U* ,tl, 812. 782,62, 1.510,45; Lit STT t« 165,87, 662,22; Lit Gor. 481, -, 481, Hll 68.000, —, 51.720,72, 580,57; »v. —, —, 74.162,07, 1.182,20; E*. I-9'* (<"• 1.640, 1.640, 00,17; o. dolar Avstrija •' k4 4.215,26, 4.461,04, 1.187,08; o. dolar I'""-,', 504, 615,48, 111,82; o. dolar F*"8,** 60«' 612 615, 105, o. dolar Turčija 6-L wii, ,65, 104,21; o. dolar Izrarl —. 401,11; o. dolar Argentina 010, —■ |«l, 174.86; o. dolar Brazilija —, Vl> 1.077,72, 250,24; o. dolar rara*»aj 666,18. 122,06; o. dolar ZSSR ol*' 1.296,71, 112.21; o. dolar Madžarska 1.100, 075,41, 225,14: o. dolar V«, . , . .. 1.11». —, 1.110, 116,66: o. dolar |J» je bodo med svojim 15-dnevnim 875, ooo.oo. 2oi.i2; o. dolar R°n' obiskom pri nas obiskali Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Reko in še nekatera mesta. Radi bi se 1.010 . 600, 654.67, 118,22. Opombe: Številke pomenijo: •• cd' v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, nji tečaj FLRJ, 4. žlo v •/•. Gospodarski napredek SZ Po uradnih podatkih je zdaj v SZ nad 200 milijonov prebivalcev — Četrtina jih je na srednjih in visokih šolah — Dviganje družbenega standarda Moskva, 10. junija (TASS). ‘Pravda« je objavila podrobne Podatke o prebivalstvu in gospodarstvu ZSSR iz uradne statistične publikacije »Narodno gospodarstvo ZSSR«. Statistika kaže, 'la je bila lani v ZSSR, ki šteje sedaj 200,200.000 prebivalcev, Umrljivost ljudi za 72*/o nižja kakor leta 1913, v nekaterih delih dežele celo manjša kot v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji. Prebivalstvo SZ narašča letno za 3,2 3,5 milijonov. Za Kitajsko in Indijo je Sovjetska zveza po številu prebivalstva tretja dežela na Svetu. Industrializacija je povzročila velike spremembe v odnosih med testnim in podeželskim prebivalstvom. Meatem ko je leta 1926 sivelo v mestih tri milijone prebivalcev oziroma 17,9% celotnega števila, je bilo v začetku 1956 v mestih 87 milijonov prebival-9ev oziroma 43,4°/o. V industriji ln gradbinstvu je zajetih 31 °/» zaposlenih prebivalcev, vtem jih je bilo leta 1913 samo '°/o. V kmetijstvu in gozdarstvu dela sedaj 43“/» zaposlenega prebivalstva, leta 1913 pa je bilo j teh dveh panogah zajetih 75%. “levilo delavcev in nameščencev v industriji je naraslo od osem trilijonov v letu 1932 na 17,4 mi-bjona. Kar zadeva gospodarski razsoj SZ, navaja list med drugim, ?a je bila količina vsega izdelanega blaga v letu 1955 več kot p-krat večja kakor leta 1913. froizvodnja težke industrije se Je povečala za 39-krat. Proizvod-P.Ja električne energije (5,55 mi-‘•jarde kWh v minulem letu) je malone petkrat večja od proizvodnje v letu 1940. Delovna storilnost v gospodarstvu je narasla za 44% v peti petletki, sedaj pa je za 6 in je osemkrat večja kakor leta 1928. Statistični podatki mimo tega kažejo tudi na izredno visoko stopnjo koncentracije sredstev. V kmetijstvu so se med petim petletnim planom povečale posejane površine za domala 40 milijonov ha, vštevši tudi več ko 20 milijonov ha povsem nove obdelovalne zemlje. Z žitom posejane površine so se v tem razdobju povečale za 23,5 milijona ha, dohodek kolhozov pa za 41,4 milijarde rubljev. Sovjetska zveza je v 21 letih investirala več ko 700 milijard rubljev. Od leta 1929 do 1955 so zgradili in obnovili 29.000 velikih industrijskih podjetij, več ko 89.000 km železniških prog, kakih 430 milijonov kv. m stanovanjske površine, 75.600 šol ter veliko Dolnic, ustanov za otroke itd. V šolah ZSSR je bilo lani več ko 50 milijonov dijakov in študentov. Kako si Gaitskell predstavlja rešitev ciprskega vprašanja Manchester, 10: jan. (Reuter). Laburistični vodja Hew Gaitskell je danes dejal, da bi se labko Velika Britanija obrnila za pomoč na Atlantsko zvezo, zaradi ureditve Ciprskega vprašanja, če že noče obnoviti pogajanj s pregnanim nadškofom Makariosom. Na sestanku laburistične stranke v Manchestru je Gaitskell poudaril, da je neprepričljivo in nevarno omenjanje »naših petrolejskih virov« v zvezi s Ciprom, kakor se je pred 10 dnevi izrazil Eden. »Ce je petrolej z Bližnjega vzhoda stvarno opravičilo za naše oporišče na Cipru, je pač gotovo, da to na splošno ni le naša zadeva, marveč zadeva vseh drugih dežel Atlantske zveze,« je dejal na koncu Gaitskell. Radakrišnan v Varšavi Praga, 10. jun. (AFP). Pod-1 predsednik indijske republike Ra- ; dakrišnan je danes po štiri dni trajajočem uradnem obisku v CSR odpotoval z letalom iz Prage v Varšavo, kamor je prispel opoldne. Po obisku na Poljskem bo odpotoval v SZ, zatem pa bo obiskal še nekatere afriške dežele. PRED VOLITVAMI V EGIPTU Konec galabije in melaje (Od našega stalnega dopisnika) Kairo, junija. Zadnja štiri leta so biia v življenju egiptovskega društva nedvomno zelo živahno in pomembno obdobje. Njegov začetek sega nazaj v tiste dneve, ko je skupina oficirjev z Gamal Abdel Na-serom na čelu strmoglavila kralja in prevzela oblast. Te dni pa bo zaključeno to prehodno obdobje oblasti vojaške vlade, ki bo praktično prenehala poslovati v trenutku, ko bo izvoljen nov parlament. V vsakem važnejšem obdobju državnega in narodnega življenja napravijo običajno bilance, katerih rezultati zmeraj pokažejo, kaj je bilo storjeno in kaj je še treba storiti. Tudi Naserova vlada povzema zdaj svoje uspehe. Ti uspehi so vsekakor pomembni tako na političnem kakor tudi na gospodarskem in socialnem področju. Na Asuanskem jezu grade moč-* no elektrarno, ki bo dajala deželi novo energijo, na puščavskem področju je nastala nova velika PISMO IZ ZDA »ZADRUŽNO ŠOLANJE« Cincinatski študentje porabijo prav toliko časa za učenje kakor za delo v tovarnah (Od našega stalnega dopisnika)' Ta sistem se odlikuje od dru-New York, junija gih s tem, da dobe študentje mo- Izraz »zadružno šolanje« v sto v proizvodnji že med šolskim Ameriki praznuje 50-letnico. j letom, ne da bi čakali na konec Predstavniki stoterih visokih šol študija. Z manjšim ali večjim nn- in podjetij so se sestali ob tej priložnosti v Cincinnatiju, da bi se ozrli nazaj na izkušnje in proučili perspektive zadružne ideje, v kateri so šole prvi, industrija pa drugi činitelj kombiniranega sistema teoretičnega šolanja in praktičnega dela. % Predsednik Tito v moskovski tovarni avtomobilov, kjer g» Je delavstvo sprejelo z navdušenimi ovacijami. Vznemirjenje v Veliki Britaniji zaradi trinidadske nafte, ki si jo hofiejo prisvojiti Američani » London, 10. jun. (Tanjug). Spri- ,° Političnega pritiska parlamen- ta Je biia britanska vlada prisi- ,Jena sprejeti sklep o bodočnosti titanske »Petrolejske družbe rj-nidad«, katere delnice bi rada jP^upiia finančno močna ameri-Petrolejska družba »Texas«. ■~^priški poslovni krogi so vzne-britanske politike in po-‘Sfočili živahne premike na lon-/>nski borzi. Politični krogi majate enodušno nasprotujejo temu, družba »Trinidad« prešla Pj** ameriško nadzorstvo, med-£ 01 ko londonski City, zlasti pa delničarji in družbe zahtevajo, J kupčije sklenejo. .Američani so ponudili dvojno nominalne vrednosti delnic ^žbe »Trinidad«, spričo česar w te na borzi povzpele zelo s»ko. Po intervenciji v parla-pa je vrednost delnic wičo bojazni, da bi vlada ute-Preprečiti transakcijo, čer e padla za več ko 10%. . Konservativni poslanci zahte-od vlade, naj finansira bri-(jj^ko skupino družbe »Trlni-laburisti pa, naj vlada in nnalo odkupi večino delnic j družbo nacionalizira. Tako b en°vana imperialna skupina slancov odločno zahteva, naj (j 6Prečij° sleherni kompromis z »tn+Zb° *Texas* in teko ohranijo ^teres imperija«. Q Ministrski predsednik Eden je 2adevi razpravljal s finanč-rtlTr\ ministrom M^cmiUanom, •bister za kolonije Lennox-Boyd Ca, Pripravlja poročilo o posledi-iV ameriške ponudbe in o polo-v Karibski federaciji, kjer .^Trinidada« svoje vrelce, ki i ° °krog 4 milijone ton nafte leto. Sklet), ki ga mora sprejeti vlada, ni preprost Po vojni bo tako laburisti kot konservativci spodbujali investicije ameriškega kapitala v britanskem imperiju. Po drugi strani pa bodo konservativci kot zagovorniki liberalizacije v trgovini in gospodarstvu prišli navzkriž z lastno politiko, če bodo prodajo preprečili. Ce pa ne bodo posredovali, se bodo pa izpostavili politični nepopularnosti zadovanjem je bilo »zadružno šo lanje« uveljavljeno že od začetka našega stoletja, zdaj pa je doseglo izredno visoko stopnjo. Ameriška industrija potrebuje letno po 40 tisoč inženirjev, v prihodnjih desetih letih pa jih bo končalo univerze samo po 23.000. Ze let? 1947 je imela severno-vzhodna univerza v Bostonu pogodbe z 269 družbami, ki jim je po vsakih nekaj mesecev teoretičnega šolanja pošiljala študente na enako dolgo prakso. Letošnjo pomlad sodeluje pri tem 660 družb, ponudbe mnogih pa so morali odkloniti. Blizu 40.000 bostonskih študentov je vključenih v zadružni sistem. PLAČE IN POGODBE Vseh 25.000 študentov univerze v Cincinnatiju sodeluje v »zadrugi«. Mnogi izmed njih so se vpisati v prepričanju, da se bodo morali vsekakor zaposliti, da bi se preživljali do diplomskega izpita. Zaposlitev v tovarni lastne stroke, ki jim jo nudi sistem zadružnega šolanja, je vsekakor mikavne jša od razvažanja mleka ali nočnega dežurstva na kakem gradbišču, razen tega pa nudi ta zaposlitev študentu še plačo in pogodbo, če želi, da si j>o končanih študijah zagotovi službeno mesto. Na univerzi v Cincinnatiju sc mnogi študentje sedem tednov oče,-osem tednov pa delajo v bližnjih industrijah. V obeh primerih je pogoj, da v celoti ustrezajo. Kdor izpolni pogoje, sta mu odprti dve veliki prednosti. V tovarni velja za uslužbenca in po končanih študijah mu štejejo ta leta že v staž za nadaljnje napredovanje, na drugi strani pa ima zagotovljeno tudi gmotno stran, če ne popolnoma, pa vsaj večidel. Vendar pa se ta sistem ni razširil na vso deželo. Mnoge univerze ščitijo tradicijo »akademskih let« kot boljšo pripravo bodočih inženirjev. Menijo namreč, na bi morale tovarne in šole opustiti zaposlitev študentov, dokler ne končajo študija, strokovnjaki pa te argumente večinoma zavračajo. Priznavajo sicer, da se je zadružno šolanje znova razmahnilo šele po vojni in da bo moč šele čez deset let ugotoviti, ali je boljši študent, ki se je vključil v »zadružno šolanje« ali pa študent, ki redno hodi jia predavanja. V tovarnah pa jjoudarjajo, da je čedalje bolj jasno, da se je študent v »zadrugi« naučil delati in da sodeluje z ljudmi. Med njim in delavcem v proizvodnji ni tistega akademskega prepadel, kakor ga vidijo že leta pri rednih študentih. Delniške družbe so očitno razumele. da lahko omilijo pomanjkanje inženirjev, če zaposle študente. Kako veliko je v ZDA pomanjkanje inženirjev, dokazuje primer z izdelovanjem bombnika. Leta 1940 so potrebovali inženirji 17.000 delovnih ur, da so ga izdelali, leta 1960 pa bodo potrebovali za izdelavo sodobnega lovca že dva milijona delovnih ur. Jaša Levi Lacoste o ukrepih v Hlžira Pariz, 10. jun. (AFP). Nacionalni svet Socialistične stranke je davi na tajni seji nadaljeval razpravo o splošni politiki. Minister Robert Lacoste je poldrugo uro poročal o polbžaju v Alžiru. Izrazil je prepričanje, da je sedaj v Alžiru moč vse storiti, vštevši tudi splošno ureditev vprašanj. Obširno je razložil tudi načrt gospodarskih in socialnih ukrepov v Alžiru. pokrajina El Tahrir, šola novega življenja vsega Egipta. Egipt je zgradil tudi močno vojno industrijo, položil temelje jeklarske industrije itd. Skratka, razen velikih načrtov za prihodnost je vlada že doslej investirala v izgradnjo in razvijanje proizvajalnih sil blizu 70 milijard, preračunano v naš denar. Minulo štiriletno obdobje življenja egiptovske države je značilno tudi po nekaterih posebnostih. Prvikrat je namreč ta dežela v svoji dolgi zgodovini dobila vlado, ki skrbi za potrebe in zahteve najširših množic. Čeprav je njena agrarna reforma po svojih zakonitih določbah nepopolna, ker še zmerom pušča posameznikom prevelik maksimum zemlje, vendar je treba reči, da je odločno postavila na dnevni red tudi kmečko vprašanje. Množice brezobzirno izkoriščanih kmetov nočejo več živeti po starem, zemljiška gospoda, ki je bila dolga desetletja glavna ovira slehernega napredka, pa se umika iz vasi, ker »uporni kmet ne spoštuje več svojih obveznosti«. Preskrba pitne vode za tri milijone kmetov je bil eden prvih načrtov za zboljšanje zdravstvenih in higienskih razmer v egiptovski vasi, v kateri se še zmerom kakor pred tisoč leti kopljejo, napajajo živino in pijejo vodo iz nilskih prekopov. Takšna dejavnost vlade je bila nekako v skladu s splošno razglašenimi načeli revolucije, ker se je gibala v mejah bolj ali manj temeljnih gospodarskih in političnih problemov. Zadnja leta v Egiptu mnogo govore tudi o akciji, katere cilj so globlje spremembe v osebnem življenju in običajih posameznikov in egiptovske družine. Vtem ko prej v I Egiptu nihče ni razpravljal o fesu in o tem, ali naj ga ljudje nosijo ali ne, zdaj po Kairu in v industrijskih središčih odkrito napadajo nošenje fesa kot nepraktičnega in staromodnega pokrivala. Začenja se tudi podobna, zelo široka akcija proti nošenju galabije, narodne noše, v obliki dolge, široke platnene srajce, ki jo nosijo moški. Na Mudurieh el Tahriru, kjer se vzgajajo novi rodovi egiptovskih kmetov, so že začeli nositi sodobne delavske kombinezone za moške in sodobne ženske obleke, galabije in melaje pa so strogo prepovedane. Egipt je napovedal boj gala- bijam moških in melajam žensk, ,__________________ haljam šejkov, feredžam, fesom in neodvisnosti, in turbanom, torej vsem tistim j Radio Varšava poroča, da bo oblačilnim predmetom, ki izra- kamboška delegacija pod vod-žajo nekakšno orientalsko pote- stvom Sihanuka danes odpotova-zo. Boj se je začel tiho in ne-: la v Francijo. opaženo, brez javnih razglasov in zakonitih ukrepov vlade. Sele nedavno je dobil prvo uradno obliko v odloku ministrstva za prosveto, po katerem morajo vsi šolski otroci nositi uniforme. Ugledni egiptovski publicist Ali Amin trdi, da bodo čez pet let galabije izginile iz Kaira, morda pa tudi iz egiptovske vasi. Pred desetimi leti je princ Mohamed Ali, takrat predsednik _ regentskega sveta, ukazal, naj ' izženo iz egiptovskih univerz mlada dekleta, češ da je to »sramota za deželo«. Zdaj študira na egiptovskih univerzah in raznih šolah na tisoče mladih Egipčank. Nedavno so prve ženske sprejeli v službo zunanjega ministrstva. Razvoj te dežele gre svojo neubranljivo pot in minulo štiriletno obdobje je nedvomno eno najuspešnejših in najbolj intenzivnih v preobrazbi človeka in običajev ljudstva v dolini Nila. Zdravko Pečar Konferenca evropskih jedrskih strokovnjakov Ženeva, 10. Jun. (Reuter). — Jutri se tu začne konferenca o fiziki visokih energij, na kateri se bo zbralo kakih 300 jedrskih strokovnjakov iz 20 dežel, med njimi tudi znanstveniki iz SZ, ZDA, Francije in Velike Britanije. Konferenco je organizirala Evropska organizacija za jedrske raziskave, ki je v njej 12 evropskih dežel, med njimi tudi Jugoslavija. Po predlanski konferenci OZN o miroljubni uporabi jedrske energije bo to najpomembnejše zborovanje znanstvenikov — strokovnjakov za jedrsko liziko. Na konferenci bodo obravnavali zgraditev pospeševalnikov, nove metode določanja in merjenja brzine jeder in nedavno odkritje antiprotona. Poljsko-komboški stiki Varšava, 10. jim. (AFP). Ob zaključku razgovorov med poljskimi državniki in nekdanjim predsednikom kamboške vlade Norodomom Sihanukom, ki je na obisku na Poljskem, je bil objavljen komunike, v katerem je rečeno, da sta predsednik poljskega državnega sveta Aleksander Zavodski in Norodom Siha-nuk podpisala deklaracijo, ki pravi, da odnosi med obema deželama slone in da bodo tudi v prihodnje sloneli na načelih koeksistence. Obe deželi sodita, da imajo vsi narodi pravico do svobode Z VSEH STRANI SVETA EGIPT VABILO HABIBU BURGIBI Taniš, 10. jon. (AFP). — Predsednik egipfcske vlade Naser je povabil tuniškega predsednika Habiba Rurgibo, naj v Kaira 20. janija prisostvuje proslavi ob odhoda brit«nskih čet s področja Sueškega prekopa. TRGOVINSKI STIKI Z VELJKO BRITANIJO Kairo, 10. jun. (AP). — Vlada bo * ila v Veliko Britanijo trgovinsko jacijo, ki naj bi se z britansko vlado pogajala o trgovini med obema deželama. O tem se je dogovoril finančni minister Monejm Kajsnni s predstavniki britanskega veleposlaništva v Kairu. ALŽIR BOJI OB OBALI BLIZU MAROŠKE MEJE Alžir, 16. jun. (Reuter). — V bojih proti alžirskim opornikom v bližini alžirsko-maroške meje je francosko poveljstvo vzdolž obale uporabilo 10 bojnih ladij. V jugovzhodnem Alžiru so poslala deleg; bile sinoči končane operacije, ki te jih je udeležilo 6000 francoskih vojakov. Trajale so i dni. Zdaj je spet vzpostavljeno francosko nadzorstvo nad tem področjem. Kakih 200 Alžircev je bilo izgnanih zaradi sodelovanja z uporniki. Aretiranih jih je bilo več kot 60. NOVE FRANCOSKE VOJAŠKE FORMACIJE Alitr, M. lun. (Reuter). Francoske oblasti so objavile, da bodo v Alžiru ustanovili posebne teritorialne čete za varovanje mest ln vasi pred morebitnimi napadi upornikov. Te čet«, ki bodo Stele skupno 25 enot z 12.000 možmi, bodo pomagale rednim četam pri varovanju naselij pred napadi alžirskih upornikov. ŠPANIJA NESREČA V NEKI MADRIDSKI RESTAVRACIJI Madrid, 10. Jun. (AFP). V neki madridski restavraciji se je sinoči udrl strop. V lokalu je bilo polno gostov. Smrtno se jo ponesrečilo 16, ranjenih pa je bilo okrog 30 ljudi. AVSTRIJA SNEG V DOLINAH ALP Dunaj. 10. jun. (AFP). — Po prodoru hladnega vala v Zahodno Evropo je včeraj v gorskih področjih Avstrije močno snežilo, tako na je ponekod na Tirolskem zapadlo več kot 70 cm snega, nekatera tirolska mesta pa so dobila pravo zimsko podobo. V gornjih alpskih dolinah ie snežna odeja debela 10 cm, tako da je že sedaj občutna Skoda na posevkih in sadikah. V železniškem prometu so nastale zamude. Kakor poročajo, je hladni val zajel tudi Veliko Britanijo, kjer v gorah prav tako sneži. V Londonu je živo srebro padlo na 10 stopinj Celzija. JAPONSKA GOSPODARSKI STIKI S KITAJSKO Tokio, 10. jun. (AP). — Minister nio trgovino Išibaši je izjavil, utegnili jeseni izmenjati stalni za zunanjo da bi utegn trgovinski delegaciji med Japonsko in Kitajsko. Dejal pa vinski misiji ne e, da kitajski trgo-bi priznali uradneg položaja, pač pa razne druge ugodnost £ Rio de Janeiro, janija Pravega, živega Indijanca je Riu težko videti. Ce pride kak Indijanec po dolgem napornem potovanju po rekah, skoz pragozdove in čez gorske planote v velemesto, se brž z bero okrog njega radovedneži, reporterji pa ga takoj pospremijo ▼ najbližje ured-ištvo, da zvedo od njega, kako je prišel k »belemu očetu«, predsedniku republike potožit krivice, ki se gode njegovemu plemenu. In vendar bodo ljudje, ki se morajo zadovoljiti s tem, da vidijo brazilske Indijance in njihovo življenje samo v dokumentarnih filmih in »Indijanskem muzeju«, čutili njihove sledove in nevidno navzočnost v mnogih posebnostih in načinu življenja sodobnih Brazilcev, v imenih ulic in trgov, sadja, rastlin, živali in še v marsičem drugem. Vtem ko slutiš v Riu nekdanje bivanje Indijancev na brazilski obali samo v nekaterih pojavih, so preostali brazilski Indijanci daleč. Nekoč jih je bilo poldrugi milijon, zdaj pa jih je satao še 150.000. Požrlo jih je suženjstvo, ki jim ga je naprtil belec, umirali so od bolezni, prinesenih na njihov kontinent, proti katerim niso bili odporni. Kar jih je Se ostalo, IZ NOVINARSKE BELEŽNICE SPOPAD DVEH SVETOV Po sledovih Indi jancev v Riu — Vrline plemena Tembiri — Meje, ki se pomikajo naprej pra- rek. žive večidel v amazonskih gozdovih in vzdolž velikih Meje njihovega področja pa se krčijo. Tu se ponavlja tragedija spopada med avema nasprotnima svetoma, ki sta za zdaj še nezdružljiva in v katerem podleže tisti, čigar sinovi imajo čisto in plemenito srce v prsih, v desnici pa samo kamnito sekiro. Življenje Indijancev je zelo zanimivo. Pleme Tembiri živi v prakomunistični skupnosti, ki mu edino lahko zagotovi obstoj v boju z naravo. Zato sprejemajo v tej skupnosti vse sklepe sporazumno, izpolnjujejo jih prostovoljno in enotno. Niti »svet starcev«, ki odloča o zadevah skupnosti, nima pravice, da bi kogarkoli silil ali kaznoval. Vse spore poravnavajo po mirni poti in sporazumno. Pritisk staršev na otroke ali starejših na mlajše velja za nekaj grdega. Starši ravnajo s otroki lepo in spoštujejo njihovo mnenje. Mlada dekleta iz plemena Tembira opozarjajo svoje matere, če kdo grooo ravna z njimi. Starši tudi ne prigovarjajo hčeram, naj se omože s fanti, ki jim niso všeč. Grobosti, sporov in prepirov to pleme ne pozna. Tudi v najhujšin primerih tako ali drugače dosežejo sporazum. Vse predmete v naravi dele Indijanci tega plemena v dva dela, prvi pripada soncu in se imenuje »Ka« drugi pa lnni in se imenuje »Atuk«. Vtem ko obsega sonce vse, kar je dobrega, je svet lune povezan z vsem, kar je temnega in slabega. Dobremu soncu pripisujejo vse tiste človeške lastnosti, ki jih cenijo in negujejo, hudobnemu mesecu pa vse slabe. Po veri tega indijanskega plemena sta sonce in luna ustvarila ljudi. Šla sta se skupaj kopat. Sonce se je pogreznilo v vodo in priplavalo iz nje s krasnim dečkom v roki. Luna je skušala storiti enako pa je priplavala iz vode z grdim fantičem. Tedaj se je sonce znova potopilo v reko in prineslo iz nje lepo deklico. Luna je sonce posnemala, toda iz vode je prinesla ženski spaček. Tako sta se še dolgo potapljala in posledica tega je, da so na svetu lepi in grdi ljudje. Vzdolž meje, kjer se stikata dva svetova, svoje stražarnice vladne službe za zaščito Indijancev, ki jih je postavil legendarni 90-letni maršal brazilske vojske Candido Mariano da Silva Ron-don. Ta se- je s skupino mladih idealnih oficirjev pred 50 leti lo til naloge, da bi volčji zakon svojega sveta zamenjal z načelom: »ne ubijaj Indijancev, čeprav bi moral sam pasti«. Na desetine mladih oficirjev je žrtvovalo življenje, da bi navezali miroljubne stike z nezaupljivimi indijanskimi plemeni, ki so imela za seboj že bridke izkušnje z belci. Letala vladne službe za zaščito Indijancev vozijo zdaj mednje zdravnike, agronome, učitelje in jim prinašajo orodje in obleko. Tu pa tam jim zgradi vlada tudi kako šolo. Toda življenje v brazilski vasi je težavno in prave zaščite Indijancev si človek ne more misliti. Ko sem nekoč nekega mladeniča iz Rondonove službe po dolgem razgovoru vprašal, kakšni so pravzaprav sledovi vseh dosedanjih naporov in žrtev, je zmajal z glavo in namesto odgovora vprašal: »Kako pa ste vi v Jugoslaviji urediti vprašanje zemlje?« Spomnil sem se. Pomislil sem na uresničenje tistega velikega načela, da naj pripada zemlja tistemu, ki na njej živi in jo obdeluje. »Z agrarno reformo.« Fant me je pogledal z očmi, iz katerih je odseval žarek upanja, da ne bo zaman stvar, za katero je toliko brazilskih oficirjev in civilistov žrtvovalo mlada leta svojega življenja, ko so ščitili Indijance na daljni meji med dvema svetovoma. Jaša Almofi žfr&d&e s kozjanskih kžancav 9 Kmetov iz krajev ob Sotli si ne morete misliti brez pletenk. Na vsakem postajališču, kjer se ustavi avtobus, v Bistrici, Polju in Podčetrtku, se zdrenjajo na sedeže s pletenimi steklenicami. Na gričevnatem svetu ob Sotli ne zrase kdove kaj prida vino. Toda Kozjanci ga imajo rodi in najbrž tudi tisti, ki jim ie namenjeno v Celju, Mariboru, Štorah in kdove kje še. Njihovo vino pripoveduje o skopi zemlji. Pa je kljub temu zemlja ob Sotli morala nekoč preživljati tisoče kmetov in še grajsko gospodo povrhu. denar na kakih izletih in ekskurzijah, namesto da bi ga dale študentom, ki bi se potem vrnili k nam.« Nekako tako so se zadnjič izrekli kozjunski komunisti, ko so se zbrali na letni konferenci. Se to so primaknili, da se bodo morale zadruge bolj ukvarjati s pospeševalnim delom in manj s trgovino, če bodo hotele pritegniti vse kmete. Zlasti v Bistrici sc kmetje nekako muhajo in nočejo včlaniti; komaj tretjina jih je na spisku tamkajšnje zadruge. To je od sile nerodna reč, saj je vsem Motiv s Kozjanskega si mislijo pomagati, če ne s pomočjo zadruge? Morda pa prav zato, ker se rim za zdaj še ne godi tako slabo, ne potrebujejo Q Malokje se je ohranilo toliko lepih gradov, kot ob Sotli. Grajske stavbe pripovedujejo, da so v gradovih šc do nedavnih dni živeli nasledniki mogočnih celjskih grofov, razni Erdodvji, Ke-gleviči, Tahiji, Draškovici, Win-dischgraetzi in Odeschalchiji. Zdaj jih ni več. Kolikor jih niso zbrisali s površja puntarji Ilije Gregoriča m Matije Gubca, so jih za vselej pregnali kozjanski partizani. Gradovi sredi pomladnega zelenja so samo, še priče minulih dni, kozjanski svet že dolgo diha pod svobodnim soncem. <9 Povprašajte Kozjanca, kako in kaj je z njihovim kmetijstvom. Brž vam bo postregel z odgovorom. »Pri naa se moramo vreči na živinorejo in sadjarstvo. Druge _______________ izbire ni.« Na vsem kozjanskem j *trnn in premalo v področju ni nobene tovarne. Kruh korist. ponaša s slovitimi spomeniki preteklosti in mnogimi naravnimi lepotami. Beis je, da to ni dovoli. Dokler ne bodo imeli boljših gostiln in dokler bodo po cestah ropotali upokojeni avtobusi, bo res bolj malo turistov in izletnikov prihajalo k Sotli. Seveda Kozjanci nimajo tako velikih žepov, da bi lahko sami plačevali stroške za turizem. Nckai pa bi le lahko naredili sami. Na primer: koko planinsko postojanko! Če pa že nič drugega, bivsnj morali bolj zavzeto ligniti lepote Kozjanskega. Včarih so prihajali semkaj letoviščarii. Zakaj ne bi še danes? Malo dobre vol je bi bilo treba in — pametnih cen, in ni spak, da se ne bi našli ljudje, ki bi se radi sprehodili ob Sotli, si ogledali razvaline Kun-šperka, gradove v Podsredi in Podčetrtku, in sloviti Kumrovec na drugi strani Sotle. Človek bi dejal, da bi lahko celo v teh gradovih nastalo kaj koristnega /a turizem. -vd Nedeljski popoldan v mestu K spodnjemu članku: Levo: Med nebom in zemljo. — Desno: V zaklonu za O petam IGRE NA ASFALTU Mestno vrvenje nikoli ne nre- i jc. Beseda, dve o napisani do-nelia. _V.eseJo je noč in dan. i’cs- mači nalogi, potem pa zadoni po- mi asfaltnih cest ni nikoli konca To je mogočen zbor, ki čez dan poje na ves glas, ponočni mrmrajoči spev pa le narahlo odmeva pod neonske luči. Vendar mi niso všeč samo te pesmi, bolj so mi všeč otroške igre; smeh, ki se razlega v popoldanskih urah na gladkem asfaltu. Otroški svet, ki ne pozna odprtem morju. 1’rav na vrhu je mivke in predorov ter poti v 1 Bojan. On je signalist, na bal njej, ne zelenega grmičevju, konu pod njim je Tonček na po Kozjancem znano, da imajo prav otroški svet, kateremu je asfalt veljniškem mostu s svojim po- UI e i •• i n n i nn ilonJu nnl m in ilnučn ,1 .. .. .. ................ I. — * * * • * “ velje: »Na svoja mesta!« Kot bi priletel kamen med vrabce, se družba razprši po stopnicah visoke hiše v središču mesta. Nekaj trenutkov mine in prazni balkoni mahoma oživijo. Odslej dalje so ti balkoni — vojna ladja. Križarka, ki plove na Bistričani najlepša polja, najlepše dvorišče, opozori opazovalca na sadovnjake in travnike. Kako pa zadruge? Ze, že, navsezadnje bodo morali le malo bolj misliti na to, da nas je veliko po svetu, ki potrebujemo kruha. Tudi gospodje nn Kunšpcrku so nekoč hoteli več od njih. Pa po krivici. Se vprašali niso, ali ti bo ostalo kaj za dom In družino, ali pa boš vse leto lačen, medtem ko se bo gospoda kopala v modu In mleku. Danes Bistričane lepo prosimo. In bi bilo prav, da bi razumeli našo željo, drugače sc bodo čez. čas spomnili, da je bilo napak, ker so toliko vlekli vsak no svojo zadružno si je treba poiskati v celjskih to- j v a mah, v Štorah, rudnikih in po podjetjih širom po državi. Stopite na poštne urade in poglejte, kam romajo pisma kozjanskih deklet. »Najboljši fantje odhajajo,« vam bodo potožile. »Za dekleta je premalo dela drugod, doma moramo >J »i ni krik. i« ton in velemost- mocnikom, eno nadstropje niže so topovi, tu sta Jože in Peter, spodaj, tri nadstropja od signa- »detektiva«, Plešejo okoli avto-1 obriše potne roke v hlače in ^ mobilov kot okoli vrele kaše.' veselo nasmeje. Metka je preo«' »Gungsterja« čakata, sklonjena hala glodati nohte, za siv Chevrolet. Detektiva ma- # Nikar misliti, da so Kozjanci zaradi tega. ker so tako odmak- i Med kva<3rati na njeni v svojem kotu, kulturno zaostali ljudje. Slabo jih pozna, kdor tako misli. Res ie, da bodo zdaj na poletje nekoliko prenehali z nastopi in prireditvami, ostati.« Tudi mnogi fantje osta- zato pa bodo jeseni spet krepkeje jajo doma, nekdo mora ostati in! poprijeli. Cisto prenehali tudi iztisniti iz borne zemlje, kar se j niso. Kozj “ko - - • • ■ _ ,io _____________ __ - , Veliko veselja in zanimanja_ ka- krajih. Bistričani so pa izvrstni i| jpL . . zjanci so se že nekajkrat pač da. Tako se zdaj pri zadru-' predstavili s komedijo »Draga gah sestajajo mladi zadružniki. I Ruth« v Kozjem in tudi v drugih tr i • 1 I i _ 1 lrn ' Ir »n T I ll Tl • O 4 O 1 . žejo za stroje in nove agrotehnjč ne ukrepe. Povprašajte tovariša Božička iz Kozjega, kako je z Cevci; zdaj že lep čas čakajo, da i prišel kdo k njim in jih po- _______ snel na trak. Presneto radi bi vi- njegovimi fanti in dekleti; pove-' deli, da bi jih še drugod slišali. ' se lahko z njimi Morda jih bodo le uslišali, saj dal vam bo, da . , - ... kosajo samo še v Lesičnem in si to zaslužijo, I olju ob Sotli. | ^ Spreliodi po kozjanskih hribih (S> Kmetijskih strokovnjakov na so prijetni. Pravijo sicer, da na pločniku mmm '■ ■ -3: I Kozjanskem nimajo. | Kozjanskem nimajo pogojev za »Nihče noče k nam. Naše za-: turizem. Pa bo to najbrž velika druge pa tudi včasih zavržejo1 laž. Kozjansko je dežela, ki sc Igre na asfaltu niso puste, j lista Bojana pa je strojni odde- niso dolgočasne in sive kot rob-j lek: krmilar, pripravljena pa so niki pločnikov, tudi na ta svet sije sonce, otroški smeh pa je tu prav takšen kot tisti na tratah pod zelenim grmičevjem. Vsak dan, če le ni dežnikov na cesti, imajo sestanek. Tonček jc njihov vodja: komandant lad- tudi torpeda. Vsi so na svojih mestih. »Križarka« plove. Teduj z vrha razburjen glas sporoča: »Desno pred nami podmornica!« nevrirata, Miha pomoli rovolver, nameri na Lojzka in vzklikne: »Puuuf! Lojze, zadet si.« Lojze omahne in se vsede na stopnico starega Forda. Disciplina igre je stroga in poštena. Vlado jo dobil zaklon za rumenim Opel-Rckordoin. Potegnil je revolver i/.za pasa in zuvpil: »Roke kvišku Al Caponel« Al Cuponc i pajdaš« Lojze počepneta. Tudi v njunih rokah se sveti orožje. Potem se je začelo. Puf, puf, puf, okoli avtomobilov. Pešci na pločniku hitijo po svojih opravkin, avtomobili drvijo po ulici, tramvaj cvili nekje pred nebotičnikom. Puf, puf, puf. puf, »Miha zadet si«, vpije »detektiv« Vlado. Mihova cev so povesi. Nasproti si stojita le še Al Capone — Janez in »detektiv« 'Vlado. Puf, puf, od avtomobila do avtomobila po razgretem asfaltu. Streli odmevajo se nekaj minut, potem pa vlado zavpije: »Al Capone, mrtev sile Igra je končana. Tako kot v filmih, podobne vsebine, pravica vedno zmaga. Štirje enajstletni mladeniči pa radi zahajajo v kino. Akrobati na gugalnicah Beseda bo pravzaprav o malem cirkusu. Malo je nastopajočih, veliko gledalcev. Spretnost »akrobatov« je velika, pogum brez primere. Cimveč je gledalcev, tem večje je tvognnje. Brez vstopnine in aplavza, j Prostor imajo v tihi ulici sredi mesta. Nekaj metrov stran od kainnitegu pločnika. .Prazna gugalnica niha. Franček si je zavihal rokave, sezul sandale in vprašal prijatelja: »Ali je naše kuhinjsko okno zaprto?« »Je, zakaj pa je to zdaj važno?« »Veš, mama me no sme videti. Bolela hi jo glava, če bi me videla med nebom in zemljo.« Franček skoči' na gugalnico. Krog gledalcev se sklepe okoli Fotem se je zavrtel Tine. . Ti »akrobati« so v tihi ulicl sredi mesta, nekaj metrov stra<> od kamnitega pločnika. Samo po eni nogi Po tej ulici dalje, potem P* na levo, je mala Alenčica-s k** ščkom opeke v rokah narisal8 , nn pločniku osem kvadratoV’ Janez in njegov niso i>ilc preveč ravne, vcP" dar polje za igro »ristanc« r. bilo gotovo. Večinoma so v i(?rl Noč pod uličnimi svetilkami Obisk pri »Javni razsvetljavi« Nad Ljubljano se počasi spušča mrak. Prometni miličnik jc ustavil kolesarja brez luči in mu zaračunal kazen. 20.19, je ugotovil stikalnik Mestne elektrarne in obrnil stikalo. Po cestah tja daleč ven iz mesta, po ulicah in uličicah je v tem nipu zagorelo vseh 3400 cestnih svetilk. Nad mestom se veličastno dviguje barvito osvetljeni Grad, z reflektorsko lučjo so obsijana tudi pročelja drugih znamenitih stavb, med njimi velika nova Gradisova palača. Kmalu se je množica sprehajalcev razšla s promenade, mesto sc počasi pogreza v spanje. Po ulicah ni potrebno več toliko luči, zato se del svetilk — polnočna razsvetljava — ugasne. Sele štiri leta je, odkar so ustanovili mestni zavod Javna razsvetljava. Mladi kolektiv pa se lahko pohvali, da je ta čas razsvetljavo močno izboljšal. Prizadevajo si, da bi Ljubljana šla vštric z ostalimi mesti tudi v jav ni razsvetljavi. Seveda so tudi predeli, kjer vlada ponoči mrak. to predvsem okoli novih litostrojskih in šišen-tkik blokov ter v okolici inštitu- pako. Pregorela je varovalka. V slabem vremenu često zazvoni telefon, kajti takrat je največ prekinitev. Prebivalci javljajo okvare, preden jih opazijo kontrolorji, ki križarijo po mestu na kolesih. Za najbolj požrtvovalne so predvidene tudi denarne nagrade. Mnogo žarnic pa morajo izmenjati v okolici internatov, ker jih pobalini razbijejo s fračami-Na mesec izmenjajo okoli 600 pregorelih žarnic. — Komaj pol enih! — se jc slavnostnih priložnostih bi se da- nekdo začudil, stoječ pod javno lo vključiti tako razsvetljavo llro_ ura pa jc bjia v resnici že na zaželenem objektu, odpadli pa rnnogo več. V mamljivi zmoti jc bi tako vsi novi stroški. I človek nadaljeval pot. , . Z obema načrtoma bi postala j yscl1 devet ljubl janskih javnih Ljubljana za turiste mnogo mi- ne ,nore vcj fcazllti pravega kavnejsa. 1 - - ■ ........ V se zd tov. Investitorji so nekoliko pozabili na javno razsvetljavo. Podjetje s svojim proračunom pa ne more samo kriti vseh potreb. Dru-gače so se izkazala nekatera podjetja, kot EC2, Uprava za ceste in Elektro Ljubljana, ki so precej prispevala za ureditev razsvetljave. S sredstvi, ki so jih v minulih letih porabili za začasne slavnostne iluminacije (samo lani jih je bilo 39!) bi se dalo napeljati stalno slavnostno razsvetljavo. Ob Komandant Tonček pogleda *“>* papagajček Koko, skozi daljnogled, katerega vzame 8? *a_kratek čas giiga v svoji - fi. - mamica v gledališče, in zapove: »Topovi, torpeda, pripravljeni!« Skozi ograje na balkonu se kletki. Potem se z vso silo požene. Gugalnica cvili. Njena pot je vedno daljša. Gledalcem zastaja dih. Franček je visoko, z prikažejo ročaji metel - topov- obrnjen proti zemlji. Gu: ske cev., v Pavlovih rokah pa Ralmca cvili »Akrobatovi sunki so vedno močnejši. Naposled premaga najvišjo točko in začne se sodelovale deklice. Vendar, kJef je veliko deklic, se tudi kakše0 fant najde. Alenčica je bila prv8 na vrsti. Vrgla je majhen p*®” ščat kamen v drugi kvadrat ,1® zatancala proti njemu. Dolgo * jc pripravljala. Bila je kot mla^ da štorklja. Stala je na eni nofP in dvakrat poskočila. Poskakova* la je kot žogu. Prijateljice so j0 napeto opazovale. Krilce se ji jc pri vsakem poskoku dvignilo >n mali Marko, ki je od daleč opa* r.oval igro, je zavpil: »Alenčici sc pa hlačke vidijo'* Kot eden, so se vso deklic® zagnale proti njemu. Če jim nlj bi' ušel, bi gotovo om Puskas. No, kazalci na so prav gotovo odmerili desc' krat po šestdeset sekund, da J bila reprezentanca sestavljen8! Zoga je skakala po asfaltu žaba v mlako. Za njo se je P®] dila reprezentanca. »Daj na kr.'' lo«, je vpil Vukus, Puskas inu J_ nesebično podal, Mitič je nap® dal, Čajkovski streljal. Avtomobili so trobili na ^ pretege, ker žoga je skakala, '"'."j tič, Vukas, Čajkovski in osta^ pa so bili tudi sredi promet® ulice in hoteli zabijati gole. pa je poskakovala. Igralci so P' že upehani. Gola ni bilo. Pa sploh ni bilo tisto popoldne, je igro prekinil miličnik in r. vedal reprezentantom, da je za na travo. eiS“i j- y i ! časa, kajti v zadnjih dvajsetih Jiarku sedi parček, katerem |e^jli <)(|kar tečejo, so se popol-dl kar preveč svetlo, zato j nnmn čenrnv iih urav- noma obrabile. Čeprav jih urav- dobro namerjeni kamen žarnico | V|ak teden; ]e ’ne grt.H„ za vedno ugasi. Ta zgodba sl prav> tre])a jj], i}j]0 nadomestiti prečesto ponavlja. .J z novimi. Telefon 30-419 zvoni na mizi Uslužbenec Mestne elektrarne dežurnega. _ ,. . I je pogledal skozi okno. V zori se Ulica ,,e_v temj;_- javljajo Jie 'lnelr,eno 6vetlika! novi dan. s postaje Ljudske milice. Stari Ford, avto z lestvijo, sestavljen iz delov, nabranih v Železarni Jesenice, je takoj odpeljal monterja, ki je kmalu odkril na- je megleno svetlikal novi Cestne luči je izklopil. Čez pol ure bo vzšlo sonce; prvi delavci že hite na delo. BP 1 P' pripravljen čaka iztepač, ki bo z udarci ob zid posnemal strojnico. Komandant Tonček »e nevarno nagne čez balkon in zapove: »Ogenj!« V tem trenutku, če je kdo v tej visoki hiši spal, se je prav gotovo prebudil. Bum, bum, buum. Udarci po vrteti okoli droga kot vetrnica v vetru. Mala Metka grize nohte. Franček je njen bratec. Boji se zanj. Franček pa se vrti kot vijak. Pot gugalnice se kraj-ša. Zaustavlja se. Franček skoči z nje, To je otroški svet, ki ne P^ zna mivke in predorov ter P® v njej, ne zelenega grmičeXJ|J otroški svet, kateremu je ?s dvorišče, pa vendar je njeS smeh takšen kot tisti na trataf- Miran Sattlcr Foto: Lojze Jur nega oddelka pa švigajo torpeda; stare pločevinaste škatle. Ta oglušujoč ropot traja dolgo. Boj je oster. Ko je na tleh že za pol voza škatel, rezek Tončkov glas prekine salvo: »Podmornica potopljena!« Topovske cevi obnemijo, križarka plove dalje. To popoldne so potopili 5e dve podmornici. »Asfaltna džungla« Na pločniku stoji eestno-pro-metni znak; Parkiranje dovoljeno! Vrsta modernih avtomobilov. Okoli njih štirje enajstletni mladeniči. Boke jim tičijo globoko v žepih. Janez in Miha, skuštrana kratkohlačnika, sta »gangsterja«, Lojzek im Vlado s, c „ »Reprezentanca« ulice • / GOZDARSTVO MARIBORSKEGA OKRAJA Načrt sečnje gozdov je še zmeraj visok .Letošnji načrt sečnje v gozdo- papirju, glavno torišče poslovanja IJ111 mariborskega okraja je prvi- ' pa jim pomeni lesna trgovina. Le-7rat postavljen na bolj gospo- tošnje zmanjšanje sečnje v žalsko osnovo. To velja za obe ) sebnih gozdovih, pri katerem tudi Področji lastništva, za državne in v prihodnje ne bo mogoče obstati, psebne gozdove. Medtem ko je naj bi bilo kmetijskim zadrugam adnja leta bil posek v državnih ! dovolj resno opozorilo, da posta-“Qzdovih nasproti prirastku dokaj vijo pospeševalno delo in razvoj rpk gospodarjenje v zaseb- J** gozdovih močno presegalo do-Oljene možnosti. V minulem letu j® bil izračunan prirastek v ržavnem sektorju na 154.072 m3, Posek pa je znašal 138.322 m3. Nasitno so v zasebnem sektorju Posekali 239.867 m3 lesa, prirastek Pa je znašal samo 229.2G3 m3. Se eletos ostalih odsekov pred lesno trgovino. Plan sečnje v mariborskem okraju je glede na zmogljivost gozdov letos še precej visok in ga bo naslednje leto potrebno še zmanjšati. Nič manj pomembno od pravilnega določanja načrtov za posek pa je tudi pravilno izkorišea- ® letos bo posek v obeh sektorjih j nje gozdov. Odstotek odpadnega astniStva manjši od predvidene- j lesa je še zelo velik in gre v «a prirastka. Kljub temu pa . glavnem na račun slahih komuni-jhanjšanje sečnje, ki je predvidno za 5 odstotkov, ne pomeni naJboljše rešitve. Povprečni prirastek v gozdo- vih mariborskega okraja je izra- kacij v planinskih gozdovih. Gozdnih cest je premalo zlasti v tistih krajih, kjer dejanski prirastek in gozdni fond presegata količino posekanega lesa. Letos predvidevajo začetek del na dograditvi 29 km kamionskih cest, za kar bodo porabili 145 milijonov dinarjev. Med njimi bo najdaljša cesta Dolič-Ponikva (8 km), zatem pa še ceste iz Močnika na Pevec (5,4 km), od Suhega travnika na Belo peč (5,4 km), iz Činžata na Klopni vrh (3,2 km), cesta na Šumik (3 km), na Osankarico (2 km) in do Javoriča (2 km). Dokaj sredstev je predvidenih tudi za novogradnjo in preureditev lo-garnic. Za gojitvena dela v gozdovih obeh sektorjev bodo letos porabili 117 milijonov dinarjev. Od tega odpade na drevesništvo in semensko službo 8 milijonov, na obnovo 36 milijonov, melioracije 2 milijona, na nego gozdov 46 milijonov in na varstvo 22 milijonov v ,Cu,.|u , dinarjev. Zlasti veliko skrbe pri ®{ii meri podpirajo tudi kmetij-! pogozdovanju za zasajevnnje to-*e zadruge, ki v mnogih prime- ; polov, ki izredno naglo rasto. V ta . h niso pokazale nobene vneme; namen je okrajna uprava za go-n Pripravljenosti, da bi se za- zdarstvo pripravila podroben na-j^-rie Za napredek ostalih panog.! črt, po katerem bodo pogozdili s to jriian na 158 m3 na hektar, kar ~ Vedno ni v skladu z normalnim rinjem. Povprečni prirastek bi znašati vsaj 250 m3, da bi ahko bili zadovoljni. Medtem ko državnem sbktorju že dalj časa °volj skrbno določajo posek, pa Zasebnih gozdovih tega ni bilo. Jezdni posestniki pogosto mimo *£avilne računice pritiskajo na #"£al, da bi jim dovolil večji po-r**- Ne samo. da prošnjo, za seč--j!0 niso v skladu z zmogljivostjo tli * °v, tudi ostale panoge kmetstva trpijo prav zaradi konser-ativne navezanosti planinskih ™sestnikov na gozd. Razpravljali6 o tem, da je kmetijstvo samo °Polnilo gozdnemu posestniku, v ?*PPgth primerih neupravičeno »v^Piva zanemarjenost in zapu-'■*no*t ostalih panog, zlasti živi-> °re]e, To nezdravo težnjo v naj- Iz Prekmurja DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN NOVOGORIŠKE OBČINE Sredstva za nadaljnjo rast Nove Gorice Povečanje proizvodnje oziroma uslug v industriji, kmetijstvu, prometu, trgovini, gostinstvu in obrti Nova Gorica, 10. junija Na včerajšnji seji je ljudski odbor novogoriške občine razpravljal in z manjšimi dopolnitvami in spremembami sprejel družbeni plan in proračun za tekoče leto. Načrt gospodarske aktivnosti te največje občine v gori-škem okraju predvideva porast družbenega proizvoda za 6*/o ter ustrezno povečanje proizvodnje v vseh panogah, razen v gradbeništvu in grosistični trgovini. Sodijo, da bo proizvodnjo moč povečati predvsem z dvigom storilnosti, boljšo organizacijo dela ter tehnološkimi zboljšavaini v podjetjih. Največji porast bo dosegla lesna industrija, kjer bodo povečali proizvodnjo sobnega in pisarniškega pohištva in ju tudi pocenili. Predvidevajo tudi povečunje kmetijske proizvodnje za 3°/o ter nadaljnje povečanje števila goveje živine. Število te živine so ukrepi povečali za 4•/• v primerjavi z letom 1934. Družbeni plan določa tudi razne zboljšave v vinogradništvu in sadjarstvu ter sredstva za- melioracijo vaških in planinskih pašnikov. V Novi Gorici, ki nima najosnovnejših lokalov in . javnili zgradb, bodo zgradili nekaj novih prostorov za trgovine in obrtne delavnice. Podjetje »Pecivo« pa gradi novo moderno pekarn«!. Ki bo s svojo zmogljivostjo zadoščala za potrebe vsega mesta. S sredstvi iz občinskega investicijskega sklada bodo bržčas usposobili tudi novo gostišče ob Erjavčevem drevoredu, ker sedanje v stari opekarni ne ustreza. Letos bodo končali arlaptacijo začasne gledališke hiše s prostorno «lvorano na Soški cesti št. 1, kjer bodo za potrebe prebivalstva v starem delu mesta ustanovili novo kino podjetje. Investicijski sklad (22 milijonov 476 tisoč din) bodo porabili lani z raznimi pospeševalnimi predvsem za gradnjo novih hjka- SEJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA MURSKA SOBOTA Sveti in komisije bi morali bolj pomagati ljudskim odborom ‘maj °ge zadruge v gozdnih krajih vrsto drevja obsežne komplekse ° ostale odseke večidel na I v nižinskih krajih. -v d. Manevri predvojaške vzgoje v Mariboru , Okrajni odbor'ZB v Mariboru Organiziral manevre izven ar-arez primanjkljajev. Nobena šola in ne gimnazija nima plani- da si je nemofti ključili to leto n ranih izdatkov za raznu učila, ki jim tako manjkajo. Tudi za popravilo šol- skih poslopij ni določenih nobenih zneskov. £ole so pa nujno potrebne popravil, predvsem šola v žilcah, Uncu, Begunjah, Grahovem in v Otavi. S. F. • V Črnomlju je pred dnevi glasbena šola priredila kratko produkcijo. Izvajalci so pokazali solidno tehnično znanje. T. P. Na kraju seje je OLO Mur. Sobota imenoval §e člane svojih svetov, nekatere vodilne uslužbence v okrajnem aparatu in okrajnih ustanovah ter nekatere organe družbenega upravljanja. -ko | y ^ Je (a dn( ^ Potrošniški sveti v Kočevju imajo že lepe izkušnje čeravno so io lani julija iz.Sli pred- pisi o ustanavljanj u potrošniških svetov v trgovini, so kljub temu v nekaterih krajih kočevskega okraja te šele pred Časom ustanovili. V Kočevju, Hudniku, Salki vasi in drugod so bili ustanovljeni Je mnogo prej. Je pa še nekaj krajev, kjer jih sploh niso ustanovili. Na primer v Velikih Laščah, Ortneku, Dobrepolju in še v nekaterih krajih pa menilo, da niso potrebni in prav iz tega razloga jih niso ustunovili. Gotovo se ne zavedajo kakšnega pomena so sveti. Sedaj je kritike na račun trgovskih SO občinski ljudski odbori največ poslovalnic prodajalnlc kruh« in n« uuvuioa* j j,, , , splošno o trgovini mnogo, seveda le na razpravljali o gospodarski proble- cestah. In ker teh pronlemov nihče ne matiki V SVOjlfr okoliših. 5^ani- obravnava na pravem mostu, se stanje mivo pa je, da'so bile razprave na *udi. ne i'bo*i*’lr L hj; ...in... K„lt P0kt),£rinlkI 7. Kočevju in v tistih občinskih sejah veliko bolj živahne in se odborniki pogosteje oglašajo. So pa tudi primeri, da se posamezni odborniki včasih znajdejo tudi na repu dogodkov in ob važnejših ukrepih celo povzročajo nezadovoljstvo med svojimi volivci. Pogostokrat so dnevni redi sej ObLO preveč natrpani, zato se odborniki ne morejo k ra. kazale, da so potrošniški sveti precej pripomogli k iabc’‘” slovanja. jih ustanovili, so potrošniški sveti precej oljlanju trgovskega po- je izmene. ■ P. •, —„—--dlnei z območij Obč. LO Dravogrud m Slovenj Gradec, v drugi iz Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem in Podvelke. Druga Izmena šo traja. V tretji pa bodo Člani centrov predvojaške vzgoje iz dela občine Podvelka in Ruše. J. r. e Pred nedavnim so v Lendavi zborovali komunisti Proizvodne nafte. Pogovorili ao se o uspehih in pomanjkljivostih v svojem delu. Predvsem so razpravljali o tem, koliko so napredovali pri razvlianlu delavskega družbenega upravljanja in kako delujelo mnotične organizacije in društva na njihovem področju ter kako delajo komunisti v teh društvih in organizacijah. J. L ln tamburašk! ;ega gospodarstva * v petek zvečer v Zadružnem'domu v Gronji Radgoni dobro uspel koncert. Sindikalni pevski zbor vinogradnUjMgi _ -Gornja Radgona je priredil IZPRED SODISCA V LJUBLJANI Drzen roparski napad Po pojasnilu, da )c manjkanja, dobrega upravnega temelijto pogovoriti o bistvenih kadra, ki bi v mejah zakonov do- vprašanjih. Za svete in komisije ponoči brea luči. „ . ............... .............. ......... le ni nabavila, je neznanec zahteval, nju, je prišla dne 3. februarja letos da mu plača 100 din kazni. Ker je bila okrog osme zvečer vsa zbegana na ! napadenka prepričana, da ima opra- Mesarska pomočnico, zaposlena v Mestni klavnici v Stražišču pri Kra- sledno in pravočasno uresničeval pri občinah pa je tov. Rogi dejal, postajo Ljudske milice v Kranju. Se Viti z varnostnim prometnim organom, sklepe ljudskih odborov in gamo- da so §e ponekod premalo odlo- vs* pI^Piafjna J® aačela prlpovedo- I J« »egla v cekar po denar. V tem tre-upravnih organov; ponekod je tu- [ čujoči činitelji in pomočniki ljud- tv«f£ Sft gTatnl1*^? Kr£,7-di premalo jasno določena razme-! skih odborov; večkrat to rado Škofja Loka v stratisisu nek neznanec jitev pristojnosti med oblastnimi zgodi, da tik pred sejo ljudskega “,dv*e', ®ntll°odCn™,arAi^ organi in državno upravo. Delo- odbora samo formalno pristanejo risltih dolarjev, razne dokumente in vanje OLO je bilo v osmih mese- na sprejetje določenega sklepa. 6e nekaj drugih stvari. Tega v e te ra cih, odkar obstaja v sedanji sc- JOTO d. bi zadostili zakonskim igrala V medici ^^ranl^enirIt je'nVzn.nec "začel najprej zatrjevati, stavi, še dokaj uspešno, vendar , predpisom. V občinah se najpo- ■ vila v papir in »pravila v cekar? nato da ima v cekarju ponarejen denar in nutku pa Je neznanec zagrabil že za ročko cekarja ■ in eekar potegnil » krmila kolesa. Oškodovanka Je zahtevala, da Ji cekar vrne, toda neznanec ■e je začel zadensko umikati, z modno baterijo pa ji ves čas svetil naravnost v obraz, da ga ni mogla prepoznati. Na ponoven poziv, naj Ji vrne denar. pa so odborniki premalo aktivno gosteje sestajajo gospodarski sve posegali v razprave; ustavljali so, ti, ki so domala povsod že našli se večinoma pri njim znanih in svoje delovno področje. Lahko bi bilo še huje Cej.^jJdnJe čase Je na naSlh Javnih vedno več dvokoles s pomožnim Uličnem. Res Je prijetna vožnja z *čt ,>iVeJ;a,et£1 v„mot2.rl,sta,' ?.rl i kemu počitku ustavljale brigade. ^ Ooškodbe! Sr J I Noben partizan ne bo pozabil bataljonov na njihovih skednjih, tasi so se umirili, Pohorcev ne vznemirjajo več kolone policistov, vermanšufterjev in nemškutarjev, s tistim večno istim, zn-dircnim vprašanjem: »VVo sind Bnnditen?« ‘Na Jesenkovem so pogosto imeli tuke obiske. Nad veliko kmečko hišo, ki ponosno stoji na no i višji točki pod Kremžarjevim vrhom, so se pogosto zgrnili temni oblaki. Spominska plošča, ki je vzidana na pročelju hiše, pove dovolj s svojim rtapisoin: Tu pri Jesenku je paillo 3. IV. 1944 devet borcev Pohorsko brigade Izdani smo padli vam v opomin: Ljutlstvu svojemu zvesti bodite! Pcčolarjev Fridl, ki je tu gospodar, mi je pokazal v prostor-1 ni veži luknjo, kamor je treščila mina. Zadnji del veže je raztrgalo in odneslo. Nihče od Pe-1 čolarjevega rodu, ki že nad tri sto let živi tod, ni doživel tako burnih časov. Niti tisti prapraded, za katerega meni Fridl, da je bil hajduk, ki je napadal bogatine in razdeljeval naplenjeno blago revnim kmetom. Težko so no vojni zacelili rano na Jesenkovi domačiji. Ni treba dolgo ngibati, da je mladi Pečolar na- nedavnim je »potegnil« k hiši iz oddaljene trbonjsko grupe elektriko. S posebnim zadovoljstvom vam bo pokazal »električnega pastirja« za živino. Na vseh koncili je videti, da w> nn Jesenkovimi spet izorane globoke brazde. Seme je pudlo vanje, ki klije in zori. V hiši dorasčajo trije otroci, ki ne vedo za grozoto vojne. Spoznali jih bodo, ko bodo dorasli. Nanje jih bo spominjala plošča na hiši. Tudi po tri sto Je pobesnll, Je napadenka povedala svojo Ko tudi lzsledovalne-sa. V~*afetku Je tudi psa motila Jo je ka. S se la. končno Ea P sled, končno pa _ _ karnl Stražišče. Vsi tamkajšnji pre- ubral proti ope- letih Peeolarjov rod ni izumrl, j.godbo do krSja. so se "organi Ljudske čeprav je okrog iuse dolgo m milice takoL napotili na kraj dogod-grozeče tulila smrt. ka. s seb PONEDELJEK, 11. JUNIJA ^ SE ENKRAT ZVEZNA NOGOMETNA LIGA V luči številk Zadnje koto nogometnega prvenstva Jugoslavije ni bilo prevet zanimivo. Vse je bilo namreč že prej rešeno. Zanimivo pa je bilo za zveznega kapetana, ki je pregledal formo kandidatov za državne reprezentance. Po poročilih Je bilo najboljše moštvo te nedelje tole: Prvulovlč, Belin, Radovič, Krstič, Zebec, ltistič Ognja-nov, Rajkov, Zelenika, Novo, Branisavljcvič. Torej le štirje kandidati za A reprezentanco. Tlrnanič Je v Beogradu videl na delu — igrali so Partizan : »Sarajevo« in Crvena zvezda : Radnički — kar 22 kandidatov. Ni bil preveč zadovoljen. Vendar pa Je v svojih spiskih napravil le majhno spremembo: uvrstil je med kandidate še vratarja Crvenc zvezde Bearo ln levega krilca Radnlčkcga Rističa. Najbolj borbeno Igro so gledali vsekakor zagrebški prijatelji nogometa med Veležem in Dinamom. Z zmago se Je Dinamo vendarle uvrstil na častno četrto mesto, ki hi v nasprotnem primeru pripadlo gostom. Čudež v Splitu se ni zgodil: Hajduk Je zmagal prepričljivo. Zato ni čuden niti rezultat v Sarajevu, kjer sta se BSK in Železničar razšla vsak s po eno točko. Sploh Je presenetljivo visoko število neodločenih rezultatov: kar štirje. Tudi golov ni bilo mnogo v tem kolu: 20. Skratka: igralci večine moštev so bili precej miroljubno razpoloženi. Kljub temu pa je treba priznati strelcem naših nogometnih moštev pomemben rekord. Dosegli so najvišje število golov v prvenstvih po v<^nl: Prejšnji rekord Je imelo leto 1955: 639. Desno krilo »Sarajeva« Živkov je torej v 15. minuti tekme v Beogradu presegel rekordno mejo. Zanimiv Je vrstni red posameznih moštev, če računamo le tekme v pomladanskem delu. Medtem ko je večidel takšen kot na končni lestvici, naletimo tudi na nekaj presenetljivih nepravilnosti: »Zagreb« Je tako drugo najboljše moštvo v pomladanskem delu, medtem ko Je beograjski Radnički na tej lestvici šele deveti. Le slabosti ostalih in pa kapitalu, nabranem v jeseni, sc imajo Beograjčani zahvaliti za tretje mesto. Seveda pa tudi odlični igri v zadnjih kolih. Lestvica bi lzgledala takole (v oklepaju mesto v skupni lestvici): Crvena zvezda 13 9 2 2 38:20 20 (1) »Zagreb« 13 6 4 3 21:14 16 (8) Partizan 13 5 5 3 31:19 15 (2) »Vojvodina« 13 6 3 4 29:19 15 (5) Dinamo 13 7 1 S 21:24 15 (4) Spartak 13 5 4 4 25:17 14 (9) BSK 13 5 4 4 20:20 14 (10) »Sarajevo« 13 6 1 6 25:24 13 (6) Radnički 13 S 2 6 19:26 12 (3) Hajduk 13 4 3 6 27:1« 11 (12) Velež 13 3 5 5 18:20 11 (7) Budučnost 13 5 1 7 23:32 11 (11) Železničar 13 4 3 6 16:31 10 (13) Proleter 13 2 0 11 11:44 4 (14) Največ uspeha v vseh dosedanjih povojnih prvenstvih so imeli štirje naši najboljši klubi: Crvena zvezda, Partizan, Hajduk in Dinamo. Le-tl so osvojili vsa prvenstva. Crvena zvezda ln Hajduk po trikrat, Partizan In Dinamo pa po dvakrat. Cc bi ocenjevali mesta s točkami od 1 do 10, bi dobili takole razvrstitev: Crvena zveza 86, Partizan 80, Hajduk 79, Dinamo 78. Splitski Hajduk jc Izpadel iz takšnega tekmovanja za najboljšo jugoslovansko nogometno enaj-storico prav zaradi letošnjega izredno slabega plasmaja, ki Je najslabši, kar so Jih dosegli omenjeni štirje klubi. ATLETIKA Spet svetovni rekord New York, 10. jun. (AP). Včeraj so ameriški atleti dosegli nekaj izvrstnih rezultatov, med njimi nov svetovni rekord. Nov svetovni rekord je dosegel 19-let-ni David Sime, ki je pretekel 220 yardov v času 20,0 sekunde. Uradni svetovni rekord v tej disciplini brani Američan Mcll Patton s časom 20,2. Letos sta bolje od uradnega rekorda tekla Sime in Ago-stini (Trinidad) 20,1 sck. Ob sinočnjem teku, v katerem je bil dosežen nov svetovni rekord, je bil Agostini drugi v času 20,4 sekunde. Na isti prireditvi je David Sime izenačil svetovni rekord v teku na 100 yar-dov s časom 9,3. Rekord v tej disciplini branijo Patton, King (ZDA), Hoggan (Avstralija) in Agostini. Drugi svetovni rekord je bil izenačen v teku na 120 yardov — ovire. Novi rekorder je Jack David (ZDA) s časom 13,5. Uradni svetovni rekord brani že od leta 1910 Attlesev (ZDA). Glenn Davis (ZDA) je pretekel 400 m — ovire v času 50,8 in postavil doslej peti najboljffi čas na svetu. KVALIFIKACIJE ZA ZVEZNO LIGO Dober začetek Lokomotive Na stadionu Dinama v Zagreba je pred 6000 gledalci Lokomotiva v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno ligo premagala Lovčen s 6:1 (2:0). Lokomotiva je zaigrala tako dobro, da take »gre ze dlje časa ni bilo videti na zagrebških igriščih, če bi imeli malo več sreče, bi lahko zmagali še z višjim rezultatom. Za to je dovolj omeniti, da so napadalci Lokomotive petkrat zadeli vratnico in da je vratar gostov Radovič ubranil enajstmetrovko. Lovčen je borbeno moštvo) ki bo na svojem igrišču | točke — 79:77, 80:79, 81:79 in nanosled za marsikoga trd oreh. Gole so dosegli I je Schweiger zgrešil prosti met. V pro-Meznk in Gereš po dva ter Drožina in tinapadu je Olimpija dvakrat uspešna Medle za Ix>komotivo, za Lovčen pa Kn- | izenačenje 81:81. To je že zadnja mi-kovac. Sodnik Erlich je sodil s precej j nuta. Petdeset sekund pred koncem je napakami. L M. I Zupančič za Us zgrešil koš, zato pa MEDNARODNO AVTOMOTO TEKMOVANJE V OPATIJI »Nagrada Jadrana« ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA NAJPRAVIČNEJE Po razburljivem derbyju neodločeno: »Ljubljana« : Olimpija 83:83 (43:40) —* Rekordno število gledalcev Ljubljana, 10. junija. — V igri tako velikih nasprotnikov, kot sta bila sinoči »Ljubljana« in Olimpija, je neodločen rezultat nedvomno naj-pravičnejši. Oboji so sicer zado-. voljni in hkrati nezadovoljni. Kajti oboji so imeli priložnost zmagati, pa tudi* izgubiti. Tako pa je »volk sit in koza cela«, čez 3000 gledalcev pa je imelo priložnost videti tekmo, kakršne ne pomnijo zlepa: tehnično dovršena, prav tako taktično, razburljiva pa tako, da se igrišče »Ljubljane« v šiški še dolgo v noč ni izpraznilo, ker so prisotni še dolgo razpravljali o številnih nepozabnih trenutkih s tekme. # Kako so bili razburljivi samo zadnji trenutki derbyja. V zadnje tri minute je prišla »Ljubljanac $ štirimi točkami naskoka — 76:72. Olimpija ie takoj zmanjšala na 74:76 in 75:76. »Ljubljana« pa je s prostimi meti popovno vzpostavila prejšnje stanje 77:75, 78:75. Danes so bili res nenadkriljivi v izvajanju osebnih napak. V drugem polčasu so zgrešili le dve^ v vsej tekmi pa 11 od 50 metanih, tako da se je njin odstotek izkoriščenih metov približal kar 80*/«. V devetnajsti minuti je Muller fie enkrat znižal: 77:78. Nato jo sledil kritičen trenutek za Olimpijo: »Ljubljana« je zvišala svoje vodstvo na 4 Opatija, 10. jun. — Danes so bile končane avtomoto dirke na opatijski progi. Drugi dan so bili v vseh kategorijah izboljšani rekordi na tej progi, če bi želeli izločiti kakega tekmovalca in reči, da je bil najboljši na tej dva dni trajajoči dirki, tedaj moramo pripisati realiziral obe prisojeni osebni napaki. Minuta odmora Olimpije. Debevc 83:83. Minuta odmora »Ljubljane«: še 12 sekund. Čas teče po polževo. In naposled končni sodnikov žvižp, v istem hipu pa že meče Zupančič na koš. Brez uspeha. Vzdih obžalovanja na eni in olajšanja na drugi strani. V zapisnik je bilo potfr izid tekme zabeleženo: ne- odločeno. # Najpravičneje. »Ljubljana« je vodila večidel igre, Olimpija pa je imela priložnost zmagati v 10. minuti drugega riolčasa, ko je že pet igralcev »Ljub-jane« /opustilo igrišče s petimi osebnimi napakami. Vendar pa so le-ti tudi brez Brumna, Vraniča, Kaplja, Kumerja in Pogačnika obdržali vodstvo do zadnjih sekund. # To je bil dvoboj dveh sijajnih Igalcev: Župančiča in Miillerja. Prvi je dosegel 37, drugi pa 36 košev za svoje barve. Skoraj polovico. Miiller je star- čretiitt k ranic ttu|>clj i* . mer 2, Šerbec 10, Schweifccr 8, Bo*1 »Ljubljana«: Brumen 15, Zupančič 37, Vranič 3, Kapelj | tal odlično, neverjetno mnogo žog je pridobil s svojo odločnostjo pod ico&i. Župančič je začel skromno, kot bi hotel MEDNARODNI TROBOJ DVIGALCEV UTEZl PARIZ : KOROŠKA : SLOVENIJA Najlažji - najuspešnejši Parižani zmagali pred Slovenijo in Koroško — štirje jugoslovanski rekordi Ljubljana, 10. junija. Težkoatiet-ska zveza Slovenije je priredila sinoči na Gospodarskem razstavišču mednarodni troboj v dviganju uteži med reprezentancami Pariza, Koroške in Slovenije. Zmagala je reprezentanca Pariza z rezultatom 1657 kg pred Slovenijo 1568 kg in Koroško 124? kg. Na tem tekmovanju, ki si ga je ogledalo okrog 1200 gledalcev, so bili doseženi tudi novi državni rekordi, in sicer: Tine Rozman (srednja kategorija) v dviganju sunkoma 132,5 kg in v olimpijskem triatlonu 880 kg, Jože Colarič (poltežka kategorija) v dviganju s potegom 108 kg ter reprezentanca Slovenije 1568 kg. FANTJE IZ PARIZA NAJLAŽJI Vsako reprezentanco je sestavljalo po 7 tekmovalcev, od katerih je vsak moral nastopiti v olimpijskem triatlonu (dviganje tezno, s potegom in s sunkom). V končno oceno moštva so šteli dvignjeno težo, od katere so odšteli telesno težo vseh reprezentantov. Tako se je zgodilo, da je zmagala reprezentanca Pariza, dasiravno so njeni člani dvignili le 2087,5 kg, medtem ko so slovenski tekmovalci dvignili 2105,5 kg. Toda reprezentanca Pariza je tehtala skupno le 430.5 kff, reprezentanca Slovenije pa 102 kg več. Najmanj pa je dvignila reprezentanca Koroške, in sicer 1760 kg, čeprav je bila težja od pariške za 92,5 kg. V vseh treh reprezentancah je nastopilo tudi več državnih prvakov, in sicer v reprezentanci Pariza 4, Koroške 3 in Slovenije 3. ZAČEL JE, KO SO DRUGI KONČALI V dviganju tezno, najtežji disciplini tega tekmovanja, so prvi nastopili tekmovalci Koroške, ki so bili precej slabši od ostalih. Prvi je bil na vrsti Weldner z dvigom 60 kg, za njim pa sta se vrstila Hinderlassing in Wadsek ter 9stali. Pri 72.5 kg pa je nastopil prvi Francoz Han-ry. Le-ta je bil najlažji tekmovalec tega tekmovanja, saj je tehtal .le 58 kg, kljub I temu pa je brez posebnih tefcav dvignil i ročico, ki je bila šele pri teži 80 kg zanj REZULTATI: PARIZ — 1657 kg Hanry 247,5, Dubois 265 kg, Nogues 317,5, Lani-bert 300, Gerber 310, Soleilhac 345, Leens 302,5); SLOVENIJA — 1568 kg (Jamšek 265, Hočevar 277,5, Pestator 272,5, Rozman 335, Perge 310, Colarič 335,5, Dolenc 305 kg); KOROŠKA - 1247 kg (VVadsek 257,5, Oblussnig 240, Hindcrles-sing 247,5, Eitschwald 252,5, Wald-ner 240, Ilorwath 275, Tscherne 247,5). 640,5 kg, Pariz pa le 627,5. Soleilhac nas jc tokrat razočaral, saj ie začel z dviganjem že pri 95 kg in končal pri 100, medtem ko sta za prijetno presenečenje poskrbela Slovenca Rozman in Colarič. P je izenačil . svoj državni jnkord z rezultatom 102,5 kg, Colarič pa dosegel novega v polte/.ki kategoriji z dvigom 108 kg. NAJBOLJ ZANIMIVA DISCIPLINA Zadrga točka je bilo dviganje s sunkom. To^je bil« vsekakor najbolj zanimiva disciplina, saj je večina tekmovalcev dvignila več kot 100 kg. Pri Korošcih jc bil. spet najboljši Ilorwnth nr.t„.-i,n p • t* 1,. i j • *• (107,5 kg), pri naših Colarič in Rozman šefe prvi “in'^^‘peluKj! I »k .pri Francozih_paSo.ei.hac ta uspeh čehoslovakn Stasnvju radi njegove izvrstne vožnje. Naši tekmovalci so zastavili sile, kakor pa so napovedovali, niso enakopravno sodelovali v boju s tujimi tekmovalci, ker nimajo vozil enake kakovosti. V tekmovanju motornih koles 350 ccm je čchoslovak Stasny šele v tretji rundi izboljšal rekord proge. Dosegel je povprečno hitrost 121,1 km na uro. S tem je izboljšal lanski rekord Avstrijca Fasla, ki je znašal 117,7 km na uro. Zmaga Stasnyja ni bila vprašanje. Pozornost občinstva v dirkah Športnih avtomobilov 1300 ccm je bila sosre-dena na dve stvari: na »ares lepo vožnjo zmagovalca Zellerja in negotovost, aki bo Malerič ohranil tretje mesto pred bratoma Bozatti. Oba sta žela uspeh. Zelleriu so plookali zaradi izvrstne vožnje, Malerič pa je bil v solidni kon- vsi k/;- “ ■*“ , -pefa tem končali dviganje, rezultatom dosegel nov državni rekord kurenci tretji. V dirki motornih koles 500 ccm ie Stasny zaznamoval zmago. V tej dirki je padel Nemec Huber, ki pa se ni poškodoval. Naša tekmovalca Barbarič in Salet-nik sta se spustila v ostro borbo, toda brez večjega uspeha. Slavko Barbarič je bil četrti, Saletniku pa se je posrečilo uvrstiti se na šesto mesto. S to kategorijo je bilo končano tndi moštveno tekmovanje za »Nagrado Jadrana«. Že drugič so si trofejo priborili ČebosLovaki. Drugo je bilo' naše mo- štvo. Le»tošnje dirke so imelo Se eno zanimivost: po 18 letih smo znova gledali na naših progah posebne dirkalne avtomobile. To je bila demonstracija . ,___________ hitrosti, akrobacije v' tehnični vožnji in Posebno po- lepa borba. Zmagal je Cortese (Italija). pustiti svojim soigralcem, da pridejo do sape. Nato skorajda ni več zgrešil koša. V najbolj odločilnih trenutkih je vedno znova povedel svoje moštvo v vodstvo. # To je bil tudi dvoboj dveh taktičnih zamisli. Olimpija je začela silovito. Do desete minute je vodila s 5:1, 9:3, 13:7, 16:12 in 18:14. Neprestano so napadalci Olimpije s hitrimi napadi in nepričakovanimi prodori prisiMli obrambo »Ljubljane« k predaji. Brumen je v 11. minuti s tremi lepimi koši od daleč vrnil zaupanje svojemu moštvu, ki je tako prišlo v vodstvo in ga ni izpustilo do konca. Po nekaj nezmotljivih metih od daleč je prišel Zupančičev čas. Odslej so igrali 1« preko njega in za njega. Ko so v drugem polčasu že spet prišli na rob prepada, so spremenili obrambo iz posamične v consko in začeli že v 10. minuti drugega polčasa zadrževati igro. Le tako • so se uprli premoči v višini Olimpijinih velikanov Miillerja in Dermastie. # Skratka: tako točne in lepe igre še nismo videli v Ljubljani, število košev na obeh straneh je tako visoko, da je I na zapisniku ostalo le še za osem košev I prostora. Jugoslovanska košarka se ne- I nehno dviga. Učinkovitost napadalcev ie skoraj neverjetna. Lahko pa tudi trdimo, da po današnji tekmi sodeč, spadata* oba ljubljanska kluba t vrh naše košarke. # Na današnji tekmi gre posebna beseda tudi sojenju. Munčan iz Maribora je sodil zares odlično. P, Kavčič slabše, negotovo. Nekajkrat je grobo oškodoval Olimpijo. Najbolj mn zamerimo, da je na prigovarjanj« igralcev »Ljubljane« dosodil peto osebno napako Kristančiču v začetku drugega polčasa. To je v štirinajstih dnevih že drugi njegov sodniški neuspeh. Menimo, da so za tega mladega in vsekakor nadarjenega sodnika tekme zvezne lige vseeno še pretrd oreh. >sti meti 50:39). * Olimpija: Kristančič 8, lovič 7, škrjanc 11, Dermastia 9, Deve 12, (prosti meti 63:30). S. Fug*«* Mladost — Crvena zvez^8 59:59 (27:33) Radnički — Proleter (Z) 66:70 (34:29) Partizan — Montažno 68:59 (32:21) Proleter (K) — Lokonioti'8 57:46 LETVICA Proleter (Z) Partizan Montažno Ljubljana Olimpija Crvena zvezda Mladost Proleter (K) Lokomotiva Radnički 538:43« JJ 582:421 1 580:441 482:430 461:415 468:451 434:482 313:394 424:59« 422:53» vigani mimo njih pa še po 3 Francozi in Sli venci. Ko so že vsi tekmovalci imeli po tri poskuse te z n ega dviganja, so ročko obremenili s 110 kg. Sele sedaj je nastopil francoski prvak Soleilhac. Ročko je dvignil brez posebnih težav, prav tako tudi potem, ko je bila 5 kg težja, medtem ko naprej ni šlo. Tako so v teznem dviganju dvignili reprezentanti Pariza 647 kg, Slovenije 632 in Koroške 517,5. NOV IN IZENAČEN DRŽAVNI REKORD Na vrsti je bilo nato dviganje s potegom. Spet so prvi izpadli tekmovalci Koroške, saj jc lc Horwath dvignil 85 kg. Pri Francozih jc prvi končal z dviganjem Hanry (75 kg), pri Slovencih pa Jamšek (77,5 kg). V te! disciplini je Slovenija zmanjšala razliko, saj je dvignila v dviganju s sunkom in v olimipijskim triatlonu za srednjo kategorijo. Sploh moramo priznati, da je bil Rozman najboljši tekmovalec tega troboja, za njim pa se je v naši reprezentanci odlikoval še Colarič, mertiem loo nas je Dolenc precej razočaral. Od Francozov sta nam poleg Soleil-hoca ugajala Lambert in Nogues, predvsem zaradi izrednega sloga dviganja. Lambert je dvigal v tako imenovanem hokejskem slogu, ki jc *r veljavit,pred-vsem pri ruskih dvigalcih nteži. Koroški reprezentanti niso bili dorasli ostalim, najboljši pa je bil vsekakor TTorvvnth. Organizacija prireditve je bila dobra. Poudariti pa moranio, da je bil spored preobširen, saj je trajal nad štiri ure. E. Glavič Motorji do 350 ccm: Stas4ny (ČSR) na »Jawi« 119,330 km/h — rekord kategorije, naj hitrejši krog 121,100 km/h — 3,5 km hitreje od sedanjega rekorda, Mandolini (Italija), Baltisbcrger (Nemčija), Camathias (Švica) itd.; športni avtomobili do 1300 ccm: Zeli er (Nemčija) na »Alfa Romeo« 108,950 km/h, Giin-ter (Nemčija) na »Porscheu«,' Malerič (Jugoslavija) na »Por-scheu«; motorji do 500 ccm: Stast-ny (ČSR) na >Jawi« 122,720 km/h (najhitrejši krog 125,150 km/h), Berkman (ČSR) na »Jawi«, Ba11 is— berger (Nemčija), Slavko Barbarič (Jugoslav.), Wiinsche (Nemčija), Baletnik (Jugoslavija) itd. SMUČANJE Slalom za Akom Jesenice, 10. junija. — Danes so bile za Akom poletne tekme v slalomu na 420 m dolgi progi, ki je imela 38 vratc in 80 m višinske razlike. Članice, mladinci in člani so tekmovali za prehodni pokal Železarne Jesenice, ki ga je lani osvojilo moštvo »Jesenic«. Rezultati članice (9): Zupančič (Triglav) 1:33,7, Praček (»Jesenice«) 1:45,1, Rutar (Triglav) 1:47,0; mladinci (9): Svetih (Ljubelj) 1:42,1, Kvačnik (ASKO) 1:46,0, Jemec (Enotnost) 1:50,0; člani (28): Wellmann (Bischofshofen) 1:32,5, Vercher (ASKft) 1:36,7, Nograšek (Enotnost, Lj.) 1:38,5. Prehodni pokal Železarne Jesenice je osvojila Enotnost. V okviru tega tekmovanja je bil tudi dvoboj Enotnosti in Bischofshofena (Avstrija). Zmagali so Avstrijci. NOGOMET Mladinci Ljubljane boljši EVROPSKO KOSARKAR8KO PRVENSTVO Jugoslavija deveta Praga, 10. jun. (Tanjug). karska tekma med reprezentanci Jugoslavije in Romunije je bil« * ^ čana z rezultatom 44:32 (21:14) ^ Jugoslavijo. Za našo reprezent*^ so dosegle koše: Radenkovič 3». a raga 3, Radovanovič 17, Zokovic Gec 1, Prelevič 1, Cipruš 5, vič 1. Sodnika Pinto (Italija) in 1 ral (ČSR). Naša vrsta je z mirno igro Ijivo premagala borbeno romunsko j prezentanco. Med našimi igralkam* j, sc •najbolj odlikovali Radovanoviče**jj, Zokovičeva. S to tekmo jc JugosUjJ, dosegla deveto mesto na prvenstvu- r današnji tekmi so Radenkovičeva, j gova in Prelevičeva odigrale petind seto tekmo za državno reprezenta® Reprezentanca se bo vrnila v Bcot v torek zjutraj. ji V tekmovanju za petnajsto Nemčija premagala Škotsko z 49:30 (30: ROKOMET Trešnjevka — novi čla® zvezne lige Zagreb, 10. junija. Na kval!*1*!; oljskem turnirju za vstop v zvei: rokometno ligo Je zavzela prvo Trešnjevka lz Zagreba, ki sl Je priborila vstop v zvezno ligo. I"“ti ljanskl Odred Je bil tretji. Rezulj" ijansKi uuieu je un vi ulji. . Trešnjevka : Odred 18:14, RadnlCJV Odred 7:5, Trešnjevka : Radnički lj* J** REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LlG* Uspeh Fužinarja Ravne, 10. jun. — V pred zadnj1 kolu republiškega odbojkarske l>6fl danes moštvo domačega Fužinarja Pj0. magalo glavnega kandidata za n**,, republiškega prvaka moštvo »Partl* iz Novega mesta. Fužinar je zma?9 rezultatom 3:0 (15:13, 15:8, 15:11). Igralci Fužinarja so predvsem^ drugem in tretjem nizu zaigrali izr,eoTi dobro. S to zmago je Fužinar zanesljivo osvojil naslov repubu®* prvaka. > r| -Brzojavke Bcnussl v 47 minuti za Reko. Koko se je ponesrečil Mariborčan Ludvik Mažera Opatija, 10. jun. — Sele ko je bila končana včerajšnja dirka dneva — dirka vozačev na motornih kolesih 250 ccm — se Je zvedelo, da Je ta dirka terjala še eno hudo nesrečo. V njej Je Izgubil življenje mariborski tekmovalec Ludvik M a i e r a. Opatijska proga, ki ji v žargonu pravijo — hitra, dopušča velike brzine, ker nima mnogo nevarnih ovinkov, pravzaprav njeni ovinki so takšni, da jih lahko tekmovalci v zelo hitrem tempu premagajo. En ovinek pa ima obliko črke S, In sicer približno 1000 m pred ciljem ter Je sila težaven ln so se vse dosedanje nesreče, ki Jih Je bilo zelo malo (v desetih letih le tri) glede na brzino in konkurenco po navadi dogajale tu. Ludvik Mažera pa se ni smrtno ponesrečil na tem mestu. prevozil Je že najbolj nevaren ovinek, kakih 500 m pred tribuno pa je, še preden Je zašel na veliki ovinek, hotel obiti dva dirkača. Pri tem ni dobro ocenil svojih možnosti, inercija ga je potegnila ter je udaril z ramo in glavo v steber. Poškodovanega so nemudoma prepeljali z ambulantnim vozilom v bolnišnico, vendar je že spotoma podlegel poškodbam. Mažera Je bil član avtomoto društva Tovarne avtomobilov v Teznem, kjer Je bil tudi zaposlen. Bil Je že star dirkač ln Je bil večkrat prvak Slovenije v cestni vožnji. • STOCKHOLM, 10. Jun. (BeU V okviru XVI. olimpijskih iger SCV ... ..... . .. danes na stadionu v Stockholmu^ . , bljana, 10. Junija. Stadion vesno začela tekmovanja v konJs*iii »Ljubljane« v Šiški. Prijateljska športu. Ob zvokih fanfar in nogometna tekma mladinskih re- olimpijske himne so dvignili zaS.,,tf! prezentanc Ljubljane in Reke. — 29 dežel, ki bodo njih moštva od J «1 Zmagala je Ljubljana s 4:1 (2:0). dalje sodelovala v tekmovanju. Sodnik Kičan, gledalcev 500. izpustili tisoč golobov, ki so Pr i,v Strelci: Valjevee v 10. in 25. min. stadion, Je švedski športnik kap^ lz enajstmetrovke, Popovič v 57. min., Hans Winke prinesel na stadion °[ef Vavpotič vj8_min. za Ljubljano, in pijski ogenj in ga prižgal na P°,ct' nem odru. V imenu 200 tekmovanj je Izrekel olimpijsko prisego . , Henry Saint Cyr, zmagovalec tcK'|p vanja v dresuri na XV. olimpUSi Igrah, ki so bile leta 1952 v Helstf*\( • TRST, 10. jun. (Tanjug). -T $ plavalnem tekmovanju v Trstu J®y)t Jugoslovanka Vinka Jeric! $ a nov državni rekord na s časom 1:22,2 (prejšnji "J-it državni rekord je bil 1:22,8). Jugoslovanske plavalke so dosegi® V Ze od nekdaj smo navajeni v nik, ki Je pripravljal Igrišče za po- i rila za vstop v finale klubskega tur- ie nreenal naliv stonlll »mn nnd bil*- vpreCne rezultate: Mežnarova J® v ubljanl ob nedeljah na pester I poldansko tekmo mladinskih reDre- nlrta Ollmnil« K„h,r i„ a” ni i. i.e. f?1?.?0.100 m prosto prišla na cilj treU^c dOdtem fefco&em. po &u££jani i * " 1112 OSl Ljubljani ob nedeljah na pester poldansko tekmo mladinskih repre- nirja Olimpije Suhar in Škulj. Dež Je , njo lipo. Tudi fantje so se tja zatekli, športni spored. Ce že ni nogometa, , zentanc Keke in Ljubljane, toda na prekinil to srečanje pri stanju 1:1 v Navezali smo noeovor na sn tokmovanin atletov knlpuar- kninrkarEknin i. Klin l« n.n .. . ______________________________ sinu pogovor. pa so tekmovanja atletov, kolesar- košarkarskem igrišču je bilo živahno. Jev in drugih športnikov. Skratka: i Igrali sta ženski vrsti »Ljubljane« in večkrat smo lahko napisali, da Je »Jesenic«. Kar ugajalo nam je. »Jc-bilo vsega za vse. Za razliko od i senice« so pred kratkim premagale ostalih nedelj pa smo bili včeraj I ljubljansko Olimpijo in nas tadi to-naravnost razočarani. Sicer so ne- j krat prepričale, da ta uspeh ni bil kateri ljubljanski ljubitelji športa slučajen. Le na koš so včeraj slabo lahko prišli na račun v soboto metale. Zato je zmaga »Ljubljane« zvečer, ko sta bfll tekmovanji ! (27:19) popolnoma zaslužena, košarkarjev ln težkoatletov, toda | Živahno pa ni bilo le na Igrišču, TIVOLI Mimo kopališča Ilirije, kjer je sameval blagajnik in zaman čakal na »Ali ste člani športnega društva?« Jeger Je zmagal na 400 m — pr°5Vfe- času 1:22,1, stapičeva na loo m šele sedma v času 1:22,1. Jugoslo v ' - - -05«“rf nizih in 2:2 v tretjem nizu. I ■ —jr'-'* '••■“0“ -•* —— - ■ — ■ • " >'0''» j»- biuogai na iuu m — ^“ -.j smo jih vprašali. — »Ne, smo pri ,Par- času 4:49,2. v vaterpolu je Italija v tizanu*. Toda kljuTi temu igramo od- magala Romunijo s 3:1 (2:0). ^ —. „.*8H.n,K in zaman čakal na b°Jk°’ k(>Sarko ,n osta,c Sp°rtne lgre-‘ • MILANO, 10. Jun. (Reuter)^- kopalce, smo se napo\m do letneei ,KaJ va* veseli?« Odgovori Triindvajsetletni kolesar iz LuKsV telovadišča v WvoHjS Cep£v nl bUo 80 btu "“H*01- burga Carly Gaul je bil prvi <*> tu v tem času nobenegarSstopa in ‘ošnJ‘ ?lrkl ‘Giro d-Italia«, ki )e tekmovanj, pa Je bilo na telovadišču j V MOSTAH ct?F! 3520 km do,igi,Ttal>»1; včeraj pa bi bila res prava »suha ampak tudi ‘na tribunah, kjer”se Je pcHal? niThovi°'sta.rS?Clšok«eSO|praiiPna Naliv je prenehal. Odšli smo še v^osebnl — dvajseti* etap?— J® nedelja«, če ne bi dež od časa do zbralo - imeli smo čas. pa smo Jih z,,lonl trJatti na so vad?H naPreJ. Ignišče Slovana na Kodelje- gal Italijan Donato Piazza, ki J®^je- časa namakal redke športnike in prešteli — m gledalcev. Tu so bili j telovadci MlmoirinVi c« vem je bilo prazno. Pa pravzaprav vozli 113 km dolgo progo od ^ gledalce na ljubSJanskih Igriščih, vsi igralci prvega moštva »Ljubljane«, ob o r J1’ ter ODUMvmli niti ne' NckaJ Pionirjev v nedeljskih grina do Milana v času 3,13:20. Naša »profesionalna žilica« nam ni Junaki sinočnje tekme med Olimpijo , ter »Psovali ene in druge. obiekah se Je podn„ p0 igrišču z žogo, m dala miru in smo obredli vrsto in »Ljubljano«. Razgovor je bil seve- I ki Je že nevarno razkazovala svojo J igrišč, po katerih smo nedeljo za da o tekmi: »Sojenje Jc bilo odlično,« v LIKOZARJEVI ULICI I »dušo«. In to Je bilo vse. Rezultat ie , II,tan.ca nedeljo posedali na raznih prven- jc pripomnil Brumen. »Preostro!« mn Pot proti mestu nas Je peljala b11 takrat 2:2, Igra pa sc Jc še nada- prf£!a*:a‘a "J0"1'(&■% stvenlh ln prijateljskih tekmova- Je odgovarjal tehnični vodja Feguš, del je po Likozarjevi ulici, kjer Je se- Hevala. verletno do kosila. gvajsko reprezentanco z 91.68 njih. Lahko smo ga razumeli, saj Je bil , dež naših športnih zvez in Zveze včeraj zelo na trnih, ko Je moralo i »Partizan« Slovenije. V poslopje, ki BE2IGRAD' zaradi osebnih napak zapustiti igro ima številko 12, večkrat zahajamo. V zgodnjem dopoldnevu smo odšli Pct njegovih Igralcev. I Posebno ob delavnikih Je tu pravi na stadion Odreda. Vrata odprta, notri Tekma je bila kmalu končana, ne | živžav. Popolnoma razumljivo, saj se nikogar. Vse pusto in tiho, le rahle P® nedeljsko dopoldne. Kaj smo še od tu vodi vsa telesnovzgojna dejav-megliče so se vlekle po igrišču, kjer videli? Glej, glej, mladina res ne drži nost pri nas. Pa tudi ob nedeljah so so sc še pred kratkim borili nogo- križem rok! Tu pred stadionom Je tu po navadi številni sestanki, skup-metašl, atleti in rokometaši. Oprosti- delovna mladinska brigada poprav- Bčine in treningi. In včeraj? Pri vho- — ' rti[ ZAGREB, 10. junija. NA BAKOVNIKU - ZADNJA ETAPA $ Čakala nas Je še zadnja etapa na- pričakovati. Dobri rezultati so šega krožnega potovanja po Ljubija- doseženi samo v teku na 5000 J' ni. Relacija etape: Kodeljevo—Rakov- 400 m- Murat (Dinamo) Je dosege* ^ nlk v dolžini nekaj kilometrov. hrvatskl rekord na 500 metrov v Ze precej utrujeni, zato seveda , 14:9!i8’TOKIn .. 9*1®J? z »fin ša«, smo prišli na strelišče ob ’ „sK8 K brez : te, tu Jc vendarle bil nekdo. Neu- y,aIa dohod k lepo urejenemu sta- du smo srečali vratarja, ki nas je kar Dolenjski cesti. Tam se je v petek s _ JI. j. n J .1 _ v t n Al S.. flinnil : Ciulnn nmrl«rl,.l I __ X _ l — _ 1__ 11..LH- . v mornT atlet Odreda Janko Svetina je dlonu. i čudno pogledal. vztrajno meril krog za krogom. Pra- — Je kdo tu? smo m vnrašali ______ vljo, da Je to eden tistih atletov, ki POD CEKINOVIM GRADOM | Kralj v sobi 9, se Je glVl odgovor, trenirajo tudi dvakrat dnevno. Od Šiške pod »Cekinov grad« ni Kralj? Vstopili smo v sobo ». Za mizo Ta prizor ni bil tako privlačen, daleč. Napotili smo se tja, ker nas ie sedel priletni možakar, redkih las ko- In skozi »pomožne oči« gledal v kopl- zato smo krenili na sosednji stadion je zanimalo, kaj pravijo v taboru v Šiški. Med potjo se nam Je pridružil šarkarjev Olimpije. Našli smo jih na co papirjev. BU Je to knjigovodja Športne zveze Slovenije tov. Kralj, k* Je urejal proračune, obračune ln še eden izmed igralcev nogometnega njihovem igriščti. Gledali so odboj kluba Odreda, ki se Je zjutraj s svo- karsko tekmo Olimpija : »Jesenice«, . ».»»»v«..« ... Jim moštvom vrnil iz Zagreba. V Za- Bližal so Je konec, zato smo sc po- bilance. Seveda ima precej dela. De- grebu Je namreč Odred igral na kva- zanimali za rezultat. 3:0 v korist olim- narja Je malo, izdatkov pa veliko. Ufikacljskem tekmovanju za vstop v pije. Pa ni bilo tako gladko. Pre-zvezno ligo. Niso Imeli sreče: Slove- sodite po nizih 15:3, 19:17, ll>:13. Od nija bo ostala brez predstavnika v košarkarjev Olimpije pa nismo mno- . go zvedeli. Vsi so bili zaprti vase, zvezni ligi. SISKA Pričakovali smo, da na stadionu »Ljubljane« ne bomo našli nikogar. Pa ni bilo povsem tako. Na nogometnem igrišču Je bil resda samo oskrb- začelo prvenstvo ljubljanskega okraja v streljanju na ljudsko ln Titovo tarčo. Zaradi slabega vremena se Je Sele včeraj končalo streljanje na ljudsko tarčo. Prav takrat, ko smo prišli na strelišče, se Je začelo tekmovanje v naslednji disciplini, to Je v streljanju na Titovo tarčo. Nastopili so tisti, ki 90 si po prvi disciplini pridobili pravico do nadaljnjega tekmovanja. Presenečeni smo bili nad -velikim številom str.elcev, ki jih Je bilo okoli 200 Iz 27 družin. In tako veliko tekmovanje bi kmalu šlo neopazno mimo nas. NA TABORU j — . . _ , I IT1* " ' 1I1KAIIVF 11(19. 1 . *JJubUano so se zgrinjali teip- Sele danes pa bodo znani zmagovalci »Imeli smo srečo ...« je dejal Mttller, omaki. Pohiteli smo proti vzhodni tega tekmovanja, ki Je zaradi slabega »... ali pa nesrečo,« Je nadaljeval stran* mesta. »-•- Kristančič. Pri Taboru smo se ustavili. Telo- Na drugi strani, to je na teniških vadnica Je bila zaprta, na telovadišču igriščih, Je bilo polno belo oblečenih pa so mladi fantje igrali odbojko. Ne-lgralcev. Na prvem Igrišču sta se bo- kaj časa so Se vztrajali, nato pa jih vremena ostalo skoraj maratonsko. Kam sedaj? V prepričanju, da smo obiskali vsa pomembna športna Igrišča v Ljubljani, smo se vrnili na »start«. SDE metu kocke se je danes japons^* al* gometna reprezentanca kvall«?-fV* za olimpijski nogometni turnir. tekmi Je Japonska premagala J j*-Korejo z 2:1, drugo tekmo P® gublla z enakim Izidom. DatlJjS11 tretja tekma je bila v rednem ySl» neodločena 1:1. Igra se je nadaiJ*=tc|ii dvakrat 15 minut, kar pa tudi ni prišlo do določitve, so vrgli , • HELSINKI, 10. Jun. (Tanjug jn V nogometni tekmi med Fins* .5). Švedsko Je Finska izgubila z l-3 * v • FALUN, 10. jun. (AFP)-metna tekma med B reprezen«, n« ma Švedske ln Finske Je bila k on z rezultatom 10:1 (4:1) za Sveass ^ • LIZBONA, 10. jun. (AFP). kongresu Mednarodne nogometne \,o racije (FIFA) so delegati sklenil1. ^ svetovno nogometno prvenstvo l«1* v čile«. Ponedeljek, ji. junija 1956 »LJUDSKA PRAVICA« 7 Šahovski I . ^ed desctorico članov sovjetskega ten koga mo^vn> ki bo igralo z našo • rUziin tunco dvoboj v Beogradu, sta Sini i >^r*u,,lv*rata svetovnih prvakov«, 2J ov in Bronstcin. Oba sta dosegla ^lofcen rezultat v dvoboju s svetovnim LVQkoin Botvinnikom. Izredno nevaren v Judi »večni d rugi« Keres. Zadnji gi ,Jo v moštvu SZ velemojster Bi , apski, katerega je Bronstcin po delitvi no ole- *Yetovi mesta na turnirju kandidatov za - • nerga prvaku v Budimpešti leta j?® komaj premagal v podaljšku z in yv ^ mo^^vu so zmagovalec XXI. 2r» prvenstva SZ Averbach in r j^ovalec v dvoboju proti Smislovu ThH- tcr *zrcdno nevarni Pctrosjan. ®Ui Tajinanov je velemojster, ki zna r espnetfti, čeprav je bil na Turnirju andidatov v svici leta 1953 >lc« deveti. RUSI DRŽIJO TET SVETOVNIH PRVENSTEV j , Sovjetska zveza je dežela, kjer jc . resnična ljudska igra. Smislov pravi, tal j0 v ^ blizu milijon orguniziranih fiz fu0v “‘i*110 drugega milijona v mno-organizacijah. To neltaj. pomeni. >vJel8ko štiričlansko moštvo je zrna-“l 0 nn olimpiuduh v Ilelsinkiju in Am-v®rdamu. Prvič sino igrali z njim 2:2, » Amsterdamu pa smo izgubili 1,5>2,5. jjf .. s« sovjetski študentje ponovno v°jili moštveno študentsko svetovno ir ,?• vo“ Aljehinom imajo v svoji vi novega svetovnega prvaka Bot- ■ Qnika. Bikova je svetovna prvakinja, ®*cri se jc lani pridružil še mladinski etovni prvak Spaski. Med 43 velc-°Jstri F1DE jc 16 sovjetskih. Torej ** šahovska velesila. Dr n 0 j° bilo mnogo ugibanja in ^odlogov naših reprezentantov in or-P^nizatorjcv, na koliko deskah in na ho s9n način naj naši šahisti dvoboj z Uht1 otli&rai°* Naposled so se zedinili, ^mko smo ponosni, da je naša šahov-!r.a organizacija v 11 letih vzgojila *tno številnih višje in nižje kvalifici-a jth Šahistov in šahistk tudi vrsto štev iz Maribora, Ljubljane in Celja, po dve moštvi iz Kočevja, Kranja in Trbovelj ter zmagovito moštvo lanskega prvenstva, Direkcija PTT iz Ljubljane. III. MEDNARODNI MOŠTVENI ŠAHOVSKI TURNIR V PORTOROŽU V kolikor bo finančna stran v kratkem ugodno rešena, bo III. mednarodni moštveni šahovski turnir v Portorožu od 17. do 22. septembra. Morda bodo vključeni v program turnirji posameznikov po skrnjšovalncm načinu. Znano je, da je na I. turnirju sodelovalo 36, na drugem pa 60 moštev, zato bi bilo spričo zanimanja zanj ined jugoslovanskimi in tujimi šahisti potrebno turnir izvesti tudi letos. Zraven koristi šahovske organizacije ima od te vsakoletne šahovsko prireditve nesporne koristi tudi naš turizem ob slovenski obali. UČVRSTITEV ŠAHOVSKE ORGANIZACIJE NA GORIŠKEM Nedavno je bil v Solkanu izvoljen Okrajni šahovski odbor Nova Gorica, kateremu predseduje dosedanji predsednik OŠO Tolmin Danilo Sever iz Idrije. Novi desetčlanski odbor je sprejel ustrezajočo sklepe za učvrstitev šahovske organizacije na Goriškem, ki je zadnje *čase kazala znake razpadanja. 2e iniciativni odbor jo izvedel Okrajno moštveno prvenstvo, scdanjji odbor pa bo s pomočjo OK LMS priredil od 10.* do 25. junija mladinsko okrajno prvenstvo, na katerega bodo povabljeni najboljši mladinci vseh 13 občin. Šahovsko društvo Čaven (Ajdovščina) bo izvedlo vsakoletni moštveni brzoturnir v spomin priključitve Primorske k Jugoslaviji, mednarodni mojster Puc pa bo odigral več simultank. Storjenih ' mladih mojstrov, ki so sc-„4 J že zmožni, brez »uvoženih« moj-Pn T» ^ot n- Pr* Argentinci (Najdorf, ŠaK * EUskases) dostojno zastopati naš tudi v borbi z nespornimi svetov-"ln>‘ Prvaki. KiM^vjetska reprezentanca je v zad-treh letih odigrala na različne na-oscin dvobojev in vse odločila sebi I prid — 1954: SZ—ZDA 20:12, SZ— ajBentina 20,5:11,5, SZ—Anglija 19,5:1,5, ij-Svedska 13:3, SZ—Francija 15:1, SZ— »»Vaj 19,5:0,5. — 1955: SŽ-ZDA 25:7, ^Madžarska 20:12. it j našo šahovsko reprezentanco je i r®uno težka in odgovorna naloga, do-in V*' 8,no Boljši od Aracrikancev dv , r£cntinccv, ki so, nam n« zadnjih točite °*imPlQ(lfth vedno »ušli« zu pol 8aHOVSKO prvenstvo sindikalnih podružnic si.ovenije i. večmesečnih predtekmovanjih, na ®r*h je sodelovalo 124 šestčlanskih Li »T? h moštev sindikalnih podružnic JUbljane Maribora. Celja, Žalca, Šein-n: r® v Savinjski dolini, Kranja, Jese-1q ’ Radovljice. Kočevja in Trbovelj bo t»L 'n 24. junija v Portorožn zaključno DrvIUOVaDje letošnjega VIII. republiškega aa katero Je povabljenih 22 Tako bo aodclovalo po pet mo- DNEVNE NOVICE ta teden na ljubljanskem sodišču i. V torek bo »topila pred sodnike o.'Najstkrat kaznovana M. Oberfikal, bra lz Ljubljane. Kakor kaže njena klost, sc razume prav dobro na s'5°e tatvine in bo odgovarjala tudi a®®?! za dve enaki dejanji. Dne 11. 0PFlla letos Je vzela, kakor jo dolži ,2‘oinica, neki gospodinji v buffetu ni.0® gradom« iz žepa Jopiča denarno z 2070 din, čez devet dni za tem t. Jeki učiteljici v pokoju, prav tako K‘ ,*epa suknjiča pred trgovino »Bi-«enarnico 8 din in doku- ta.v torek se bo nadaljevala tudi ob-latJlava Pr°tl F- P", ki Je obtožen treh Ra, n» od katerih ena Je tudi vlomna. tlvan tega pa ima F. P. na vesti Se Goljufiji, ko Je natvezli uslužbenko® K* Podtabor, da ga pošilja oče rahP,redujem za les in je od njih iz-‘‘ »kupno 20.000 din. Petizarttn Lukež, ki bo v sredo že ie » dajal odgovor zaradi tatvin, se UivcP Pot spravil nad lastnino svojo kratvi3ene> 8 katero se Je šele pred ritimi razvezal. Iz spalnice ji Je od-la. na skrivaj glavo šivalnega stro-metino 17.000 din. tert. akor vedno, bo obravnavalo ta teiirt s°dlšče tudi več primerov kršl-v prometnih predpisov, v.,,' četrtek in petek pridejo m •h.nrt1 d- Z, kmetijski tehnik iz Ko-MlrnES’ ln M' P- gospodinja, ki sta se b|i. L s kolesi s tako silo, da Je do-Pa ... • P- pretres možganov, J. Z. |*om lične kosti. "čev ključavničar M. M. lz Ko- p«. nijutitiutviu ui. --- Vini. Ra Pk je lani 19. junija vozil v »n,, kem stanju, brez vozniškega do-R,0}enJa in brez luči neregistrirano trčil k°l° tako neprevidno, da je b ‘ v obcestno zaporo, kar Jc imelo žl0£?,sledico, da sl Je njegov sopotnik V”! lobanjsko dno. 8Voi. Bassa Aldo lz Kopra pa Je s neprevidno vožnjo v večernih Uliti 15, maja letos zakrivil smrt Va-V l? potofnika. Tega večera Jc vozil I? (JkJenem stanju po Celovški cesti i, Šentvida proti Ljubljani s pretisni h,trostjo in pred pivovarno n0 V°n« treščil v Potočnikovo motor1 P0SKoj,0' Potočnik Jc zaradi doblj/snih "Odb naslednjega dne umrl. hii ,elo malomaren in nepreviden Je 'Jan. 31 upokojenec L. V. iz Ljub-1,."®’ ker Je zakrivil v bližini svoje ,9**irllh*Še °Bcnt’ kl sc J® aaradt vetra 'Po khialu na seno, ki jc bilo zlo- °kr. v Podstrešju. Sltode je bilo le "vvn din, čeprav Je bilo v oi-jjrhosti premoženje v vrednosti Pf.,.8 5 milijonov din. Obravnava L. v. bo v četrtek. ____ V,lud! nekaj pretepačev bo prejelo „■ ■■ ®dcn plačilo za svoje »Junaštvo«. (».J^ torek bo priveden pred sodnike == Vj-k Krajccr, ki Je doma iz okolice *'ckh ’ 8edkJ se pa nahaja v Na- FLEX preparat za čiščenje madc- | žev se zopet dobi. Nekaj časa ga ni bilo na trgu, ker ni bilo surovin. — Zahtevajte FLEX. ROŽNO MLEKO Telnt Bell, Je nepogrešljivo pri negi vsake žene. Prvovrstni materiali za ROŽNO MLEKO Teint Bell so zagotovljeni. PREDAVANJA 1 Pododbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije terena »24 talcev« vabi vse rezervne oficirje in podoficirje svojega področja na predavanje s filmom: 'ttloga pešadije v dobi atomskih orožij. Predavanje bo v sredo, dne 13. Junija ob 17 V dvorani v Zarnikovi ulici 3. Predaval bo major Ivo Vukadln. — Odbor. KONCERTI Na koncertnem večeru Akademije za glasbo, kl bo danes zvečer v veliki dvorani Slov. filharmonije, bodo slušatelji izvajali skladbe za solopetje, klavir, violončelo in klarinet. Sporedi kot vstopnice v pisarni AG, Gosposka 8. — Vabljeni! Akademija za glasbo priredi v torek, dne 12. junija, ob 20 v velikj dvorani Slov. filharmonije kompozicijski večer, na katerem bodo izvajana komorna in simfonična dela absolventov kompozicijskega oddelka: S. Vremša-ka, A. Weingcrla ln M. Žigona. Poleg solistov sodeluje tudi orkester Slov. filharmonije. Sporedi kot vstopnice v pisarni 'AG, Gosposka 8. Vljudno vabljeni. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČI DRAMA Ponedeljek, 11. junija ob 20: Olrau-doux: »Norica iz Challlota«. Abonma E. Torek, 11. junija ob 20: Gtraudour: »Norica lz Challlota«. Abonma F. Sreda, 13. junija: Zaprto. Četrtek, 14. junija: Zaprto. Petek, 15. Junija ob 15.30: Giraudotuc: »Norica iz Challlota«. Abonma Petek popoldanski. , r Sobota, 16. Junija ob 20: GiraudOux: »Norica lz Challlota«. Abonma A. Nedelja, 17. junija ob 20: Hudnik: »Kult mrtvih«. Bralno gledališče. Krstna predstava. Izven in za podeželje. OPERA Ponedeljek, tl. junija: Zaprto. Torek, 12. junija ob 20: Švara: »Kleopatra«. Abonma U. Zadnja abonentska predstava sezone 1056-56. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Ponedeljek, 11. junija ob 20: Salacrou: »Življenje ni resno«. Abonma Vajenci. Torek, 12. junija ob 20: F. O. Lorca: »Mariana Plneda«. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 13. junija ob 20: A. Salacrou: »Življenje ni resno«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaJL Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Ponedeljek, 11. junija ob 20: Podor: »Uspavanka«, veseloigra, gostovanje v Sežani. Predprodaja vstopnic v trafiki Jerina Zore ln 2 url pred predstavo pri gledališki blagajni. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 12. junija ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnlk«. Predstava na Pungartu, ob slabem vremenu v gledališču. Sreda, 13. junija ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnik«. Predstava na prostem, ob * slabem vremenu v gledališču. Četrtek, 14. Junija ob 16: Carlo Goldoni: »Lažnlk«. Zaključena predstava v gledališču za tovarno Iskra. Petek, 15. Junija ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnlk«. Predstava na prostem, ob slabem vremenu v gledališču. Sobota, 16. junija ob 20: Carlp Goldoni: »Lažnik«. Predstava na prostem, ob slabem vremenu v gledališču. Nedelja, 17. Junija ob -16: Carlo Goldoni: »Lažnik« — v gledališču. Izven in za podeželje; ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnik«. Izv. Predstava na Pungartu, ob slabem vremenu v gledališču. KINO »STORZlC«: Ameriški barvni film: »Dvoriščno okno«. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. LETNI KINO »PARTIZAN«: Angl. film: »Razdvojeno srce«. Predstava ob 20.30. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Ponedeljek, dne 11. junija: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Torek, dne 12. junija: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Človek lz Alana«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »poslednji Apač«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 11. junija ob 20: Giordano: »Andrč Chenier«. Red LMS-2. Torek, 12. junija ob 20: Hofman: »Svetloba velike samote«. Red C. Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. Umetnostna galerija. Pomladanska razstava mariborskih likovnih umetnikov Je zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšana za teden dni do 16. junija in Je odprta dnevno od 10—18. Zadnji dan razstave, dne 16. Junija, ob 11 priredi Zveza kulturnih delavcev vodstvo po razstavi. Vodil bo kustos Pokrajinskega muzeja tov. Sergej Vrišer. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 11. Junija ob 20: Denis Fonvizln: »Brigadir«. Gostovanje v Žalcu. IZ PTUJA MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Torek, 12. Junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Kopru (Gledališče Slov. Primorja.) Abonma red A (premierski). Sreda, 13. junija ob 15: Patrick: Vroča kri«. Gostovanje v Kopru. Abonma red C (dijaški). Sredg, 13. Junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Kopru. Abonma red B (sindikalni). Četrtek, 14. junija ob 20; Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Izoli. (Dvorana DPD »Svoboda«.) Izven. Petek, 15. Junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje ▼ Piranu (gledališče). Izven. Nedelja, 17. junija ob 15: Dobrlčanln: »Skupno stanovanje«. Gostovanje v Juršincih (Prosvetna dvorana), izven. — Predprodaja vstopnic v , kmetijski zadrugi Juršlnd. VESTI IZ TRBOVELJ % KINO »SVOBODA-CSNTER« Ruski barvni film: »Zvesti prijatelji«. »SVOBODA-TRBOVLJE IL«; Ameriški barvni film: »Vojna svetov«. »SVOBODA - DOBRNA«: Ameriški Ulm: »Tri korake do vešal«. Predstavi ob 17 ln 19. z jesene: in okolice Zdravniško dežurne službo na Jesenicah ima dr. Alojz Jenko. KINO »RADIO«:' Madžarski barvni film: »Llliomfl«. Predstavi ob n tal 20. »PLAV2«: Zaprto. Z BLEDA KINO Ameriški barvni film: »Karneval v Texasu«. Predstavi ob 18 ln 20.30. RADIO LJUBLJANA Spored za ponedeljek, 11. junija Poročila: 6.06, 8.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 6.25 Naš Jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Opoldanski koncertni spored — 11.50 Za dom ln žene — 12.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in domačih poskočnih — 12.30 Za kmečke gospodinje: Dr. Metka Hren: Nosečnost in ..osebna higiena — 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel — 13.15 Zabavna glasba — 13.35 Za prl-Jetno-razvedrilo — 14.30 Radijski leksikon — 14.40 Želeli ste — poslušaj tel — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.35 Hector Berlioz: Benvenuto Cel-linl, uvertura: Edvard Lalo: Kralj iz Ysa, uvertura — 16.00 Utrinki iz literature: Norman Mailer: Mrtvi domačin — I. — 16.20 V svetu opernih melodij — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Kronika lz naših mest — 18.15 Pester spored solistične glasbe — 18.45 Kulturni obzornik — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana — 22.25 Glasba ne pozna meja — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanja srečk 96. kola ki je bilo včeraj v Koprivnici Sretke, ki sc končujejo « spodaj označenimi številkami se zadele dobitek dinarjev 58610 80.000 54790 80.000 057390 100.000 050060 200.000 151 2.000 501 2.000 111 4.000 70861 60.000 274381 100.000 674401 800.000 472 2.000 28822 60.000 ‘ 25502 80.000 277772 100.000 285372 100.000 026172 100.000 588272 100.000 102762 100.000 83 600 53913 60.000 260793 100.000 7414 20.000 6365 10.000 9825 10.000 16905 60.000 194175 100.000 423825 500.000 836 2.000 616 6.000 556 8.000 5636 20.000 3096 20.000 2956 40.000 81806 80.000 211196 100.000 551866 100.000 052226 100.000 163866 100.000 7 200 27 1.000 277 4.200 8217 10.200 103027 101.000 277807 100.200 8 200 68 1.200 268 3.200 8078 10.200 549998 100.200 414208 300.200 455698 600.200 071658 1,000.200 69 400 79 400 6649 10.000 96099 60.000 76919 80.000 294949 100.000 325589 100.000 208829 400:000 Skupno je bilo Izžrebanih 182.018 dobitkov in 7 premij v KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »V I e« Premiera mehiškega film* Mehika v pesmi Predstave ob 16, 18 ln 20-30. V glavni vlogi Elsa Agulrre ln Raul Martine*. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 daljo. KINO »SLOGA« Ameriški film KINO »UNION«: Nemški barvni film: »Kamnito srce«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.30. V glavni vlogi Lutz Molk ln Paul Blldt. KINO »KOMUNA«: Švedski film: »Samo mati«. Tednik: Filmske novosti št. 23. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Eva Dahlbeck. — Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«: Premiera meh. filma: »Mehika v pesmi«. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KIH0 »TRIGLAV« »V koloradskih kanjonih« Tednik. Predstave ob 17. 19 ln SL ,Ob 10 matineja Istega filma. — V glavni vlogi Richard Basehart. — Prodaja vstopnic od 9JO—U in od 14 dalje, za matinejo pa od t dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Amer*kl film: »V koloradskih kanjonih«. — Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino angleški film: »Mala balerina«. Predstave vsak torek, četrtek ln nedeljo ob 10, ob 15 pa vsak dan, razen nedelje. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški fUro: »Komur sonce sije«. Tednik: Filmske novosti 20. Predstava ob 2«. — Prodaja vstopnic uro pred prtO*« kom predstave. Ameriški fOm skupni vrednosti 93,800.000 dinarjev. V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že sešteti. 1 Dobitke izplačujejo samo po uradni žrebni listi, in sicer: Zastopniki Jugoslovanske loterije (do 50.000 dinarjev), vse-pošte (do 100.000 dinarjev), Glavna direkcija, Republiške direkcije in filiala Jugoslovanske loterije (dobitke nad 50.000 in vse premije). Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: 100.000 dinarjev štev. 294949 v Muti pri Dravogradu, po 80.000 dinarjev na štev. 225502 v Ma-■rlboru, štev. 454790 v Ljubljani in 154790 v Murski Soboti; po 60.000 dinarjev na štev. 153913 v Murski Soboti, štev. 453913 v Kopru, štev. 228822 v Krškem, štev. 316905 v Solkanu, štev. 570861 v Mariboru in štev. 170861 v Kranju. Srečni dobitniki naj svoje srečke predlože v izplačilo Jugoslovanski loteriji. Direkciji za LRS v Ljubljani, Beethovnova 10. Prihodnie žrebanje ho v ponedeljek. 25. junija v Tolminu DROBNI OGLASI SEDEMSEDEŽNO LIMUZINO V odličnem stanju ugodno prodamo. — Naslov v upravi. 719 Z vragom so trije V glavni vlogi: Gene Kelly in Pler Angeli. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 16 dalja. KINO »SISKA« Nemški barvi film »Zgodba malega Mnkca« V glavni vlogi Thomas Schmidt ln Johannes Maus. Predstave ob 16, 18 tal 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. V Oglašajte v »Ljudski pravici!« ih, Marca lani se Je poslužil za ar«* "*01 Iti IM DU JC puaiui.il ca *Voi p boksarja in hudo poškodoval J®Ka sorojaka. etnl tosar j, n. se Je nekaj Hg= kitni? nekim sodelavcem. Ta Je po- «= "csti nož> J- N- Pa Je udaril s == *»tni.s tabo silo po glavi, da Je na- BS "»bil °blcžal v nezavesti, ker Jc = ’ Pretres možganov. *bit.i,nak noža Jože Glavič iz Pod-*>«n prl Ljubljani se Jc spravil na s,tsiHa Gregorko iz KozariJ kar z me-bo »h nožem in ga pošteno porezal = Zaradi tega sc bo moral _V;'rjatl pred sodniki v petek. ? dohro Je uspevala goljufija ' *asa Rudolfu Kantušerju. kl Je == bov,,* svojo roko zbiral naročila za tar ?n'e fotografij in nabral tudi == :°dn "no vsoto akontacij, čeprav £3 ) da izgine zadnjega in raztrgajo čez pol, da niso več p^] centa v topilni peči. Medtem uporabni. Njihova pot je pot vse- pa že prjdejo iz državnih kovnic pa že pridejo in tiskarn novi novčiči in bankovci, da se obtok znova začne. Drobne ZANIMIVOSTI SAMO DVA RAZREDA NA ŽELEZNICAH Mednarodna železniška zve** je sklenila, da bodo odslej vozili v mednarodnem prometn samo Taloni z dvema razredom«* Temn sklepu so se pridružil* Belgija, Bolgarija, Danska. Nemčija, Finska. Francija, Velik* Britanija, Jugoslavija, Italija* Luksemburška, Nizozemska, Norveška, Avstrija, Poljska, švedska, Švica, Češkoslovaška in Madžarska. Za zdaj ne velja ta sklep samo za Španijo in Portugalsko. Grčija in Turčija bi se sicer pridružili temu sistemu, na domačih železnicah pa bi obdržali vagone treh razredov. ENOTNI KITAJSKI JEZIK Radio Peking je nedavno P°~ ročal, da se šola na Kitajskem na tisoče učiteljev v uradno priznanem enotnem jeziku, tako imenovani mandarinski kitajsč*-ni, ki bo veljala v prihodnje z* enotni uradni iezik za vseh *00 milijonov Kitajcev. Zdaj govore na Kitajskem več sto narečij, tako da se prebivalci dveh sednjih pokrajin večkrat sploh ne razumejo. Mandarinsko kitajščino govore v okolici Pekinga. Učitelji bodo začeli poučevati nov državni jezik na jese* 1957. Pouk bo po vseh osnovnih šolah trikrat tedensko. Kitajski minister za prosveto Vel CuČ j* rekel, da je velika razlika v po-go.vornem jeziku ovira r delu ** socialistično izgradnjo. SPOPAD MED ZALJUBLJENIMA LEVOMA Vpričo 2500 obiskovalcev nekega cirkusa v Rimu se je odigrala ondan ljubezenska tragedija med dvema levoma. Med predstavo je lev »Tobruk« napadel in raztrgal svojega tekmec* »Tarzana«, dve leti starejšega i* »zaljubljenega« v levinjo »Žaro«. Leva sta nastopala skupno, d asi sta bila iz raznih skupin. »Tobruk« in »Zara« sta nekaj tednov pred spopadom tekmecev praznovala poroko. Potem je začel dvoriti leVinji tndi »Tarzan«« Tedaj je postal »Tobruk« ljubosumen in že prej je med predstavo zasadil svojemu tekmecu zobe v bok, pa ga je le-ta pobil na tla. Medtem ko se je zdravil« se je pa levinja zagledala * njegovega teknjeca. Ko šo »Tobruka« pognali z mlajšim levom na areno, je »Tarzan« plaitfl nanj. Vnel se ie srdit dvoboj. Krotilec je moral paziti na druge zveri in tako ni mogel preprečiti usodnega spopada. Ko j* »Tobruk« obležal mrtev, ga “ potisnil z nogo v stran in prisil drnge zveri, da so svoj nastop nadaljevale. Tudi levinja je sa-mo mimogrede povohala nirtveg* izvoljenca« M tori. Poskuse s takimi vagoni so delali že več let. Zdaj jih je v prometu že 200. V vsakem vagonu ie majhno stanovanje s 6 posteljami. Vsako stanovanje ima še posebno sobico in kuhinjo. Vsaka družina ali vsaka skupina turistov ima tako na razpolago hotelček na kolesih, v katerem je Ereskrbljena z vsem, kar potre-uje. Ustavi se lahko, kjer hoče ter odpotuje naprej, kadar jo je volja. Petelinček ali jarčka Ameriška država New Yersey zelo trpežni bankovci za 5000 dolarjev. Njihova življenjska doba je malone neomejena in še nobenega ni bilo treba sežgati. Ti bankovci namreč mirno počivajo v t‘eklenih blagajnah in nobena ro-:a se jih ne dotakne. Američani ravnajo s svojim papirnatim denarjem dokaj malomarno. Zato imajo banke vsak mesec velike svežnje starih bankovcev. Star papirnat denar pa ohrani svojo vrednost, čeprav ga podružnice državne banke preluknjajo in bankovec za bankovcem prestrižejo čez jk)1. Zato odpoši-I Ijajo podružnice najprej gornje, Parada ameriški! čet v Frankfurt! v Zahodni Nemčiji se zrcali m zloščeni čeladi tegale ameriškega vojaka. Pač dobra fotorepor terska domislica! 3? daia nedavno znanstveniku dr.1 potem^pV ^^spodnje^lovice. ^i Willlamu Seltzeru iz Hawthorna komur naj ne |,j prišlo na misel, patent za novo metodo, po kateri r]a j,j jz starili bankovcev sestav-lahko z nego jajc poljubno spre- ,jal nove tako da bi obe po]oviej minja spol piščancev. Njegova z]epjj jn napravil iz luknjic s ci-metoda je kaj preprosta. Ce Želi, gareto večje, kakor da so banda se zležejo jarčke, položi jajca kovci prežgani. Pa tudi to se je v raztopino, v kateri je ženski hormon ostrogen, in jih pusti v ^\\\\\\\\\\\\\\v”''\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ njej nekaj sekund. Ce pa želi, da!j se zležejo petelinčki, položi jajca v raztopino z moškim androge- ' nom. Potem položi jajca v inkubator. Tako je že v več tisoč pri-,; merih dosegel svoj cilj, da so se j zlegli petelinčki ali jarčke, kakor} je želel. MIRAN SATTLER — FRANC MAVEC Salkovo cepivo v SZ Tudi v Sovjetski zvezi so sklenili, da bodo izdelovali Salkovo cepivo proti otroški paralizi. — Upravnik sovjetskega inštituta za proučevanje te bolezni profesor Šumakov Je izjavil, da je Salkovo cepivo naj večji uspeh Amerike na področju proučevanja in zdravljenja otroške paralize. Stroj za sortiranje limon V nekem podjetju v mestu Oxnardu v Kaliforniji sortirajo dnevno po barvi 1,200.000 limon. To velikansko delo opravi 6 strojev, opremljenih z elektronskimi očmi, ki sortirajo limone v 5 kategorij. od temnozelene do svetlo-rumene barve. Tovarna, ki je izdelala te stroje, izdeluje tudi stroje za sortiranje fižola, graha, semena, kave in orehov. i m Gfc> C/Vv' Ime so mn dali Trik. Všeč mu je _ bilo. Da bi si ime kar najbolj zapomnil, je vpil: »Trik, Trak, Trik!« Prvo noč je prespal v postelji pri sinku Dinku.^ Toplo mu je bilo in srečen je biL Sanjalo se mn ni nič. Bil je utrujen. Zjutraj ga ie navsezadnje poklical sinko Dinko. Se vsega zaspanega je posadil kraj okna in mu začel pripovedovati: »Trik, ali vidiš (istele tam zdolajf To so največji poredneži v naši ulici. Jaz jih nimam prav nič rad. Pa tndi ti ne boš prav nič moj, če se boš družil z njimi.« Trik je gledal skozi steklo in poslušal. »Tisti maček je črni Fifi. Poleg sedi Cibo Debeloglavec. Ta, ki pa govori, je Rifo Potepin.« Triku je skoraj srce padlo v hlače, ko je gledal svoje sosede. Popoldne je šel sinko Dinko v šolo, * .j,, pa se je sprehajal po vrtu. Ker so D poti posute z ostrim kamenjem, ie. „r>' na mehko gredo. To se mu je zdelo PV jetno. Poteptal jo je po čez in p°vpr Postal je lačen. Na sosedovi njivi je gledal jagode in si jih privoščil P°s jo mero. .Potem pa je zlezel v toplo SJ in nastavil svoj gobček toplim soncu žarkom-