Glas zaveznikov Leto II - St. 252 Bniotrm&cijski d m e b m«k A. L ,S. Cena 4 lire TRST, petek 12. aprila 1946 UREDNIŠTVO l Via S. Pellico 12 • Telefon št 03354 In 94443 MARŠAL ALEXANDER PRISPEL V KANADO General Harding o nalogi zavezniških sil v Julijski krajini TRST, 12. aprila. — «Ce bi prebivalstvo, ki živi na spornem ozemlju Julijske krajine, moglo pokazati isti duh dobre volje in sodelovanja, ki je vodil v njihovih obojestranskih odno-žajih vojake raznih narodnosti, ki pripadajo 13. zboru, ne bi bilo prebivalstvu težko živeti v ozračju miru in napredka, čeprav je njegovo etnično, politično in gospodarsko vprašanje tako zapleteno*. To izjavo je podal general sir John Harding, poveljnik 13. zbora, priobčilo pa jo je glasilo britanskih čet »Elght Army News». Besedilo je sledeče: «13. zbor je bil ustanovljen 1. januarja 1941, ko je «Westem Desert Force* zamenjal ime s 13. zborom. Takrat se je v polnem teku razvijalo veliko puščavsko bojevanje, ki se je zaključilo s popolnim porazom italijanskih sil v Libiji. »Takrat Je poveljeval 13. zboru general sir Richard 0’Conner. Pod njim se je razvil tisti duh poveza-nosli, tisto tovarištvo, ki je od takrat predstavljalo glavni značaj 13. zbora. Ob zaključku pohoda leta 1940-1941 so zbor razpustili, a so ga ponovno ustanovili septembra 1941 kot enega izmed dveh zborov, ki sta sestavljala osmo armado, ki so jo malo prej ustanovili. S pravico se 13 zbor lahko ima za ustanovnega člana osme armade. OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L.-56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., SocletA per la Pubblicitš in Italia, Trst, ul. Silvio PeUico SL 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. „.......GTT / 11^ * Ki fcijk Y London, 12. aprila Včeraj se 'je v Halijaiu na Novi Škotski izkrcal sedemnajsti glavni guverner Kanade maršal Alexan-der, ki je nato vieraj v Otiami po-lolil prisego. Ko je maršal Aleiander skupaj • svojo soprogo in tremi otroki zapuščal ladjo, je godba letalonosilke *Warrion> izvajala karakteristično glasbo polka irskih straž, starega maršalovega polka, obalne baterije so izstrelile salvo 19 strelov. Na ladji, s katero je potoval novi guverner, je bilo tudi 915 angleških nevest kanadskih vojakov. SPINSKO VPRAŠANJE PRED VARNOSTNIH SVETOH New York, 12. aprila \ Iz merodajnega vira so Izvedeli, da bodo Združene države podprle poljski predlog, da bi predložili vprašanje Francovega režima Varnostnemu svetu. Pridržali pa st bodo svoje mnenje o kakršnem koli predlaganem ukrepu, dokler Poljska Svetu ne bo pc-edležile svojega poročila. Poljska zahteva Je na dnevnem redu Varnostnega sveta za prihodnji ponedeljek. Upravlčono je mnenje da je poljski predstavnik že prejel podrobne podatke, ki jih bo dal v preučitev drugim predstavnikom. Glasnik francoske vlade je včeraj naznanil, da so Izbrali za začasni kraj zasedanj organizacije ZN bivši sedež svetovne razstave v Long Islandu. Ta kraj J0 oddaljen 40 minut s Podzemsko železnico od središča New Yorka. SOVJETSKE KRITIKE ZARADI REGDNCEV London, 12. aprila V teku seje odbora za begunce organizacije Združenih narodov v Londonu, ki je bila v sredo, je beloruski odposlanec Vasilij Smoljar kritiziral delo ustanove UNRRA, ter je izjavil, da «ta organizacija pomaga osebam, ki tega niso vredne*. „ Smoljar je dejal, da pomaga UNRRA v begunskih taboriščih ne celini mnogim osebam, ki hišo resnični begunci. Na enako stališče se je postavil tudi •ovjetsk 1 odposlanec general **®tov, ki Je Izjavil, da »Sovjet-*ka zveza ve, da se po begun-®klh taboriščih Se vedno skriva fcinogo krivcev. Beloruski odposlanec je ustanovo UNRRA tudi obtožil, da ovira vrnitev v domovino 600.000 Poljakov, ki so v taboriščih ob nemško-poljski moji. vohunstvo Fkanadi Ottawa, 12. aprila Preiskovalni sodnik Jo predal za razpravo proti 25-letni ®*ni 'VVoikin, bivši uradnici urada 24 ^frlranje pri kanadskem žu-ministrstvu, ki je obtože-a Vohunstva. To je že četrta ose-a’ ki so jo izmed dvanajstih, ki so *aPletene v vohunstvo afero o a-0th3ki sili, predali sodišču. »IGY PRI STALINU Moskva, 12. aprila g rodscdnlk ministrskega sveta in V^tSke zveze generallsim Stalin m*nl3ter za zunanje zadeve So-ke zveze sta sprejela madžar-p0°8a nilnlstrskega predsednika bili Gnc*a Nagyja. Ob sprejemu so P^s°tni člani odposlanstva mad-Sovuf vlade> madžarski poslanik v vjatgjjf111 zvezl Gyula Szenfu ln so-^nškln 1,0819 n*k na Madžarskem a|®MSko POSOJILO ''ELIKI BRITANIJI Iz v. Washineton, 12. aprila hedeljek Ia&<;enlh kro*ov so v poveden , avccer v Waahlngtonu iz-»kev. °a 80 Predstavnlkl brltan-vestiu k olaXla V WashInSt°nu ob-»koraj v,ado' da J0 zd0J merišk^ 1 da bcdo odobrt11 a- rlfiko Posojilo Angliji. bo še nadalje vršil, dokler ne bo dosežena ureditev. Vsi pripadniki 13. zbora se lahko zavedajo, da so zaposleni pri nalogi, ki je življenjske va&msti za obnovo Evrope in za vzpostavitev miru v svetu. Istočasno so lahko ponosni na potrpežljivost in na vzdržljivost, e katero so izvršili naloženo naloge proti vsem težkočam in pogostim provokacijam. Ce bi prebivalstvo, ki živi na spornem ozemlju Julijske krajine, moglo pokazati isti duh dobre volje in sodelovanja, ki je vodil v njihovih obojestranskih odnošajih vojake raznih narodnosti, ki pripadajo 13. zboru, ne bi bilo zato prebivalstvu težko živeti v ozračju miru in napredka, čeprav je njegovo etnično, politično in gospodarsko vpračanje taka zapleteno. Na kratko povedano Je naloga 13. zbora, da pazi na zakon ln red ln da obdrži odprte oskrbovalne poti v enem Izmed najvažnejših prometnih področij Evrope. 13. zbor Je zaradi različnosti narodnosti vojakov mednaroden, a je večinoma sestavljen lz britanskih in ameriških elementov. Izvršil Je dano mu nalogo s potrpežljivostjo, vzdržljivostjo in dobro voljo do vseh ln kdor Je pri tem prizadet, je lahko gotov, da bo zbor nadaljeval z vršitvljo svoje dolžnosti z istim duhom prisrčnosti in prljteljskega sodelovanja, dokler ne bo njegova naloga dovršena*. PRVE VESTI 0 JAPONSKIH VOLITVAH London, 12. aprila Prve vesti o volitvah na Japonskem kažejo, da so mnogo pridobili na terenu progresisti in socialdemokrati, opozicija komunistične stranke pa je zelo slaba. Dopisniki pravijo, da je le prezgodaj, da bi lahko dokončno napovedali položaj. V Tokiu so dobili večino socialdemokrati in liberalci. Neki dopisnik omenja možnost skupne vlade socialdemokratov, liberalcev in progresistov. Tudi žene ki se prvič uveljavljajo v japonski politiki, so dobile določeno Število glasov. Doslej je znana usoda dveh tretjin poslanskih sedežev, ki so razdeljeni iakole: liberalci 103, naprednjaki 69, neodvisni 67, socialni demokrati 65, zadružniki IZ, komunisti 4, manjše stranke 15. Od teh je 25 žena. Odrekanje pooblastil perzijskemu delegatu Sovjeti se umikajo TEREHAN, 12. aprila. — Poročevalec perzijske vlade princ Muzzafar Firouz je v sredo zvečer izjavil, da je bilo pismo perzijskega odposlanca Huseina Ale, v katerem se upira sovjetski zahtevi po umiku perzijskega vprašanja z dnevnega reda Varnostnega sveta, poslano predsedniku omenjenega Sveta brez navodil perzijske vlade. 6EVIN 0 POGODBI Z ITALIJO Manchester, 12. aprila Britanski zunanji minister Be-vln Je včeraj v nekem govoru, ki ga je Imel v Manchestru, nakazal nujnost sklenitve mirovne pogodbe z Italijo. Dodal je: «Odkar Je bil podpisan sovjetsko-iranskl sporazum, ni poslala perzijska vlada Huseinu Ali nobenih navodil, ker Je bila pač mnenja, da ni potreba nikakih novih ukazov. Ala ukrepa na podlagi navodil, eprejetih pred podpisom sporazuma*. Princ Firouz je tudi zanikal vest, po kateri naj bi poizkusili državni udar v severni Perzij. Izjavil je, da Je notranji položaj povsem zadovoljiv. Dopisnik BBC poroča iz New Yorka, da se Je Husein Ala dozdaj branil komentirati izjavo princa Fi-rouza. Dopisnik podčrtuje, da so takšno pripombo dali tudi že v predhodnih primerih ln da pričakujejo nadaljnjih podrobnosti, preden bodo o njej resno razpravljali. «Reuterjev» posebni dopisnik Je včeraj objavil, da umik sovjetskih čet iz severne Perzije zelo hitro napreduje. V pričakovanju dneva, ko bodo Sovjeti popolnoma Izpraznili mesto, Je prispelo lz Teherana v Rešt znatno število orožnikov. Dopisniki lz Ncw Yorka pravijo, da Imajo Gromlkovo Imenovanje za stalnega sovjetskega delegata pri organizaciji Združenih narodov kot dober znak za bodočnost. Velika Britanija pripravljena racioniraii kruh POLJSKI VOJAKI V AMERIŠKO VOJSKO VVashington, 12. aprila Poslanska zbornica je v sredo odobrila predlog, ki dovoljuje poljskim vojakom, ki so jih demobilizirale britanske oblasti v Angliji in Italiji, da vstopijo v oborožene sile Združenih držav. Predlog predvideva, da bodo demobilizirani vojaki, ki se nočejo vrniti v domovino, lahko službovali kot prostovoljci. Po treh letih službe pri ameriških obroženih silah bodo imeli pravico zahtevati ameriško državljanstvo. Strankarska nesoglasja o francoski ustavi Vlada jo bo dala na ljudsko glasovanje LONDON, 12. aprila. — Pariška radijska postaja javlja, da se je vlada odločila izvesti referendum o novi ustavi. Referendum naj bi bil v teku prvega tedna v maju. Glasovalci bi odgovorili le na eno vprašanje: «Ali odobravate ustavo, ki jo je izdelala skupščina?* Ce »e bo večina izjavila za ustavo, bo ustava po objavi Izidov glasovanja stopila v veljavo; sicer bo potreba Izvoliti novo ustavodajno skupščino. Ustava, ki jo je predložila vlada, je zdaj predmet razpravljanja skupščine, ki je v torek prečuila poročilo Izredne komisije, ki predlaga ustavo, katera predvideva le eno suvereno narodno skupgčino. Med ljudskim republikanskim gibanjem ln ostalima dvema glavnima strankama (socialisti in komunisti), ki tvorijo sedanjb fran- Ncuspch Rommelove zaključne ofenzive 13. zbor se je udeležil drugega pohoda v puščavi v zimi leta 1941-1942, ko so prisilili Rommelovo vojsko k umiku do El Agheile; nato je vzdržal ob začetku pomladi leta 1942 težo nemške protiofenzive, ki so Jo končno zadržali pred El Alamelnu. 13. zboru, ki je sestavljal levo krivi 8. armade, gre velik del zaslug za neuspeh Rommelove o-fenzive ob koncu avgusta 1942. Oktobra meseca istega leta se je zbor udeležil težkih bojev v El Ala-meinu, po katerih so ga odtegnili iz puščave za pripravo invazije na Sicilijo. Kot prvi, ki je stopil na ev. ropsko celino, sl je 13. zbor z bojem odprl pot od Sicilije do Italije in se Je aktivno udeležil vseh važnejših bojev pohoda v Italiji. Ko so se nemške armade v Italiji predale, so vojaki 13. zbora zasedli Videm, Gorico in Trst, kjer so_ se združili z jugoslovanskimi partizani. 13. zbor v Juljiskl krajini je zdaj sestavljen iz britanskih in ameriških oddelkov in oddelka jugoslovanske armade ter nekaterih bataljonov Italijanskih obmejnih strai. Te straže nadzorujejo promet na zahodni meji pokrajine. Pod poveljstvom 13. zbora, a s sedežem izven 'meja Julijske krajine, je tudi neka poljska brigada, ki Ima nalog na področju kraja Me-stre nadzorovati zaloge ln naprave, ki oskrbujejo 13. zbor. Ima tudi naloge stražiti važne točke prometnih črt na zahodu reke Taglla-mento. Jugoslovanski oddelek je bil dodeljen 13. zbodu na podlagi dogovora med maršalom Alexandrom in maršalom Titom, zaradi podčrtanja mednarodnega zavezniškega značaja zasedbe Julijske krajine. Odprte luke in prometne poti Britanske in ameriške čete 13. zbora imajo zelo važno nalogo, da odprejo in da obdržijo odprte važne luke, kot sta Benetke in Trst, ter cestne in železniške poti, ki izhajajo iz teh dveh mest v druge dele Italije, v Avstrijo In Jugoslavijo. Skozi ta luke ln po teh poteki ne gredo samo oskrbe za vojaštvo, temveč tudi prehrana ln vsakovrsten material, ki ga dobavlja ustanova »UNRRA* narodom južne Evrope. i^a področju, ki je zasedeno po 13. zboru opažamo stalno večanje krajevne trgovine ln obalnega prometa. Julijska krajina Je s svojim lepim tržaškim pristaniščem predvsem prehodno področje med bogatimi kraji podonavskega bazena in Sredozemskim morjem. Istočasno predstavlja to področje točko, kjer se srečajo tri velike evropske narodnostne skupine, to Je slovanska, latinska ln germanska la ta narodnostna varijaclja je povzročila v mnogih stoletjih, da so bili tl kraji pozorišče ostrih narodnostnih in političnih nasprotsiev. Življenjske važnosti za pomoč južni Evropi Naloga 13. zbora in vzrok njegovega bivanja v pokrajini je ta, da obdrži odprto to prehodno pokrajino, ki Je življenjske važnosti za prehranjevanje ln za prerod prebivalstva Južne Evrope, dokler ne bodo razpravljali In ugladill političnih vprašanj. 13. zbor je z uspehom skoro eno leto Izpolnil to na- deva nobenega organa, ki bi rez- rt navadi naklonjene mednarodne* Predsednik kongresne .. _ . . - logo mednarodnega značaja ia gajpravljal 0 takem vprašanju, ki je mu razpravljanju takih vprašaji j; Mahulana Azad je v razgw$nj 2 javila socialistična stranka* je v francoski ustavodajni skupščini izjavil, da njegova stranka ustave v njeni sedanji obliki ne more podpirati. Njegova stranka zahteva okrepitev izvršne oblasti ter ustanovitev vrhovnega sodišča, ki naj bi imelo nalogo obravnavati ustavna vprašanja. Poleg tega zahteva tudi ohranitev dvodomnega sistema. Izjavil je, da bi dajala nova ustava, kakor so jo zasnovali komunisti ln socialisti, stranki, ki bi Imela v novi dobi zakonodajne skupščine večino,' le omejeno oblast. Neki komunistični poslanec Je Izjavil, da predlogi ljudskega cosko koalicijsko vlado, je nastalo I republikanskega gibanja prekora-zaradi ustave nesoglasje. Voditelj čujejo meje koncesij, ki jih j« dala ljudskega republikanskega gibanja | komunistična stranka. Poči oj: isto nar store tudi Združene države LONDON, 12. aprila. — Velika Britanija je obvestila mešani ura.l za prehrano v IVashingtonu, da je pripravljena rncionirati kruh, če bodo to storile tudi Združene države, in storiti vse druge ukrepe, ki bi jih izvedle Združene države, da bi premagali svetovno prehranjevalno krizo. Britanska vlada je to storila po posebni seji, na kateri je preučila vprašanje pomanjkanja, ki grozi Indiji in drugim deželam. V Združenem kraljestvu kruh ni bil nikoli racioniran. Ce bi se to zdaj zgodilo, bi bil to najbolj drastični ukrep, ki so ga oblasti kdaj izdale v pogledu prehrane. O predlogih za ra-cioniranje kruha niso resno razpravljali niti v najtežjih vojnih časih. Sklep britanske vlade je tudi posledica izjave ravnatelja ustanove UNRRA La Guardie, ki je naglasil težak prehranjevalni položaj Italije, Poljske, Grčije in Jugoslavije. Predlogu Velike Britanije je sledil predlog Združenih ter desetih drugih držav, ki se žele pridružiti Ameriki pri zmanjšanju po-trošnje olja ln maščob. Amerišk. kmetijski minister Anderson je brzojavil ministrstvom za prehrano Velike Britanije, Kanade, Avstralije, Novega Zelanda, Nizozemske, Belgije, Argentine, Brazila, Danske in Švedsko ter jim predlagal, naj v korist tistih držav, ki so odvisne od ustanove UNRRA, zmanjšajo potrošnjo. Pristavil Je, da bi ameriški narod pod temi pogoji prostovoljno sprejel nase novo žrtev. V pogledu britanskega predloga je minister Anderson Izjavil, da meni, da je racioniranje kruha v Združenih državah nepraktična zadeva. Pristavil Je, da tak&iega ukrepa ni mogoče Izvesti pred polovico julija alj avgusta, do takrat pa je mogoče, da bo kriza že premagana. Ravnatelj ustanove UNRRA La Guardla je označil britanski predlog kot »zelo prlvlačeh*. Odklonil pa je izjavo, ali je naklonjen racioniranju. Skoraj istočasno je prispelo poročilo ameriškega kmetijskega ministrstva o žetvi zimskega žita v Združenih državah. Zunašala bo več kot 830 milijonov korcev, kar pomeni 7 milijonov korcev več kot leni. FRANKLIN D. ROOSEVELT ...SVOBODA GOVORA, SVOBODA VERE, SVOBODA PRED POMANJKANJEM, SVOBODA PRED STRAHOM... Danes pred letom dni sem izve-1 ljudi natega (asa, ki je natančno del žalostno vest. da sem izgubil vedel, kaj mi navadni ljudje potre- prijatelja. Kakor ljudje po vsem svetu, tako se je tudi meni zdelo nemogoče, da je umrl Franklin Delano Roosevelt, Štirikratni predsednik Združenih ameriških držav. Poznal ga seveda nisem osebno, toda navzlic temu mi je bil prijatelj. Poznal sem njegov glas, vedel sem, kakšnega videza je, občutil sem toplino njegove osebnosti in njegovo ogromno poznanje ljudi. Čeprav se je rodil, da bo postal bogat in užival ugled ter spoštovanje, je bil vendar eden izmed redkih Reden pofelc grških volitev Poročilo opazovalcev ATENE, 12. aprila. — Grški regent nadškof Damaskinos je pristal na to, da ostane na položaju. Ameriški, britanski in franneoski opazovalci, ki so 31. marca prisostovovali volitvam v Grčiji, so včeraj zvečer predložili sledeče poročilo: 1) Volitve so bilo v določenem čar su. 2) Bile so popolnoma svobodne in redne ter predstavlja njih izid pravo in veljavno voljo grškega naroda. Poročilo so podpisali voditelji odposlanstev Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Podatke, na katerih je osnovano poročilo, je zbralo 240 skupin opazovalcev, ki so dovršili svojo nalogo v vseh kraj.h države. Kakor so lahko ugotovili, je bilo 71% Imen v volivnih Imenikih popolnoma veljavnih, 13% Jih ni bilo veljavnih, za 16% pa Je bila veljavnost dvomljiva. Glasovalo Je 60% oseb, ki so bile redno vpisano v imenike. Od teh je bilo nezakonitih glasov največ 2%, ker so oddali glasove v imenu pokojnih ali neznanih oseb. Končnoveljavno lahko sklepamo, dn ni glasovalo samo 11 tisoč vpl- Novi Delhi, 12. aprila Misija britanske vlade v Indiji je s posebno izjavo, ki so jo objavili včeraj, pozvala vse ihdijske stranke na predvečer najmučnejSe dobe pogajanj k sodelovanju. Izjava pravi: a V tem velikem tre-notku za zgodovino Indije je z do-* bro voljo mogoče doseči to, kar si indijski narod tako zelo želiš. Me- igVen zakonitega delokroga organi- visoki predstavniki so jasno poka- »Pakistan ali smrt* Muslimansko geslo in Gandhijev predlog dopisnikom agencije BBC izjavil, da bodo imele muslimanske pokrajine v okviru federacije popolno avtonomijo, če bodo ustanovili zvezno vlado, kot je želja njegove stranke. Izjavil je, da bodo muslimani uživali popolno varnost. Kongresna stranka bo Kitila njihove pravice in prednosti. Londonski Izvršni odbor musli- nijo, da bo britansko vladno odpo- gacj)e zn. To tem mani, če takšno zali voljo, da nudijo svojo pomoč canske zveze Panindije, ki se je v l reševanju indijskega vprašanja, ponedeljek sestal v Londonu, je raz. groinje proti mednarodnemu miru Gandhi je imel te dni več rezgo- Pravljal o razvoju položaja v Indiji •muslimanske zveze. Kot poroča- ^n varn0sti. Ce bi bila Indija v vorov, V torek popoldne se je sestal in soglasno odobril izjavo, v kateri jo iz Novih Delhov, je Gandhi uenov statuta, ki se nana- s kraljevim namestnikom Wavcl- se zahvaljuje Jinnahu za njegovo nasvetoval britanskemu vladnemu iaj0 na xaupn0 upravo, ozemlje pod lom; kesneje se je sestal z britan- odločno stališče ev najkritičnejšem odposlanstvu, naj bi vprašanje Pa- Tnandatorrii bi bila stvar drugačna; skim vladnim odposlanstvom. V trenotku zgodovine muslimanov v =, — -.. S3SS3 do bi bila vlada Združenih držav sprejelo ministrske predsednike dr- , je. predsednik Roosevelt izpremenil svojo državo v orožarno demokracije. Orožje in strelivo je začelo prihajati v o-gromnih količinah preko širnega oceana v oblegano Veliko Britanijo. Potem je bil zgodovinski sestanek dveh velikih voditeljev, ki sta sestavila osem točk Atlantske listine. Celo v najtemnejših dneh vojne sta zahodni velesili z zaupanjem gledali v bodočnost, ko bo ves svet svoboden. Načela, ki sta jih tedaj sklenila,so ostala do danatnjega dne osnova za pridobitev tega, kar želimo doseči. Poleg načel Atlantske listine, je predsednik Roosevelt postavil načelo Štirih svoboščin: svoboda govora, svoboda vere, svoboda pred pomanjkanjem, svoboda pred strahom. Na žalost nismo še teh načel povsod izpolnili, toda izpolnili jih bomo. Ko je japonska napadla Pearl Harbor, je predsednik Roosevelt u-smeril vse svoje napore, da zgradi največjo oboroženo silo, ki jo < svet kdaj koli poznal. Stedil ni z ničemer, najmanj s seboj. Gledal je na svet kot na celoto in delal ludi načrte zanj bot takega. V Casablanci, Kairu, Teheranu in Jalti je s Churchillom in maršalom Stalinom ustvaril strategijo, ki je korak za korakom privedla do uničenja skupnih sovražnikov. Ali se spominjate fotografije z Jalte? Kakšnega slabega videza jr bil tedaj predsednik Roosevelt-Ogenj je v njem gorel še z vso močjo, toda telesni napor je bil oči-viden. Ce se spominjamo te slike, se nam danes zdi čudno, da rti nihče že tedaj uganil, da bo konec prišel tako kmalu. Morebiti se nam je zdelo nemogoče zamisliti Ame riko brez Roosevelta^ Potem smo iznenada izvedeli, da je umrl. Padel je v službi svoje domovine, prav kakor je padel kateri koli vojak na bojišču. Čeprav ni živel dovolj dolgo, da bi doživel končni poraz Nemčije in Japonske, je vendar še dočakal čai, ko je bil ta poraz jasen že vsakomur. Vedel je, da bo njegovo delo uspešno zaključen* Zapustil nam je bogato dediščino, ki je ne bomo pozabili ali zanemarili. Ze samo ime ((Združeni narodi!) je prvi izrekel pokojni predsednik Roosevelt. Kakor je dejal njegov prijatelj Churchill: vsi smo lahko ponosni, da zrno živeli v njegovem času. (Gornji članek — priznanje velikemu Američanu — je napisal Anglež). f KUL TU R A 1 SHAKESPEAROV FESTIVAL Predvidevajo, da bo leio&nja o- tvoritev tradicionalne sezone Shar kespearovih dram, ki Jo na čast in spomin enega izmed največjih predstavnikov svetovne dramatične u-metnosii prirejajo vsako leto v Strctfordu-on-Avon, zelo svečana in bogata; letos 4x> sezona trajala od aprila do septembra meseca. Stratford-on-Avon je mesto, ki je kot ustvarjeno za sprejem množice ljubiteljev Shakespeara in Velike Britanije. S svojo pravljično. okolico, kjer se lepota narave razgrinja v mavričnih barvah, s svojo modro rtko, ki se med senčnim obrežjem vije po zeleni. dolini, Je Stratford-on-Avon značilno anglelko podeželsko mesto. Obiskati Stratford v lasu Shakespearovega festivala pomeni spoznati Pesnika v naravnem okviru, kjer se je rodil. Shakespeare je prav tako kot vsi veliki geniji ob-čl, toda njegovo ozadje predstavljata Stratford in njegovo zasebno življenje, podobno kot je za Cervantesa predstavljala isto Mancha, ki je bil njegov najbolj znani in najpriljub-Ijenejli del Španije. S tem, da bodo prav v Stratfordu priredili predstave Shakespearovih dram, so že vnaprej zagotovili uspeh festivala. Ni mogoče z lepilmi besedami opisati čudovitosti, tega kraja, kot so one. s katerimi Shakespeare sam v tragediji »Rihard II* pofe o lepoti svoje zemlje: «Ta blagoslovljena zemlja, to kraljestvo, ta Anglija*. Dejstvo, da je trdno navezan na svoj rojstni kraj preživel ves svoj čas — kar se ne more trditi o vseh drugih velikih umetnikih — In da njegov duh ni bil nikoli ločen od priljubljenega kraja, nam je zapustilo mnogo njegovih spominov, med katerimi je tudi hiSa, v kateri se je rodil Tisti del hlle, kjer je njegov oče prodajal volno, so zdaj spremenili v muzej. *Ncw Plače*, ki jo je dal zgraditi Sir Hugh Clepton in ki jo je Shakespeare kupil 1597, stoji tik ob muzeju, ki so ga ustanovili, kjer je bival Thomas Nash, soprog Shakespearove nečakinje Elizabete Hall. Verjetno je, da je Shakespeare hodil v osnovno Solo v Church Streetu. Njegova žena, Ana Hatha-way, se je rodila v Shotterju — ro- si zahodno od Stratforda — v majhnem dvorcu, ki stoji ie danes. Shakespearov oče in njegov stric sta živela v Shitterficldu, v bližini Stratforda. Obiskati Stratford pomeni torej dati duhu možnost,,da spozna Pesnika in kraje, kjer je umetnik živel. Pokopali so ga z ženo v cerkvi sv. Trojice. Nagrobni napis, ki ga je v bojazni, da se ne bi kosti porazgubile, kot so se porazgubile kosti Cervantesa, sestavil previdni 'človek, pravi: sNe izkopavajte prahu, ki je tukaj pokopan». Spomini in ostanki Shakespeara In njegovega časa v Stratfordu in v okolici mesta, bi lahko sami po sebi priklicali ljubitelje gledališča in poezije iz vsega sveta. Toda gledališka Shakespearova sezona je spominom in stratfordskemu muzeju dala Se večji pomen in zato privablja veliko ljubiteljev tega sve-tovnoznanega pisatelja. Prisostvovati Shakespearovim predstavam v Stratfordu-on-Avonu, ki jih bo igrala ena izmed najboljših angleških dramatskih družb, predstavlja za vsakogar, ki ljubi umetnost, silno velik umetniški užitek. Festival je imel doslej popolnoma angleški značaj, toda letos so sklenili, da bodo z angleškimi umetniki in pisatelji sodelovali tudi tuji umetniki ifi pisatelji. S tem so pri-poznali, da je Shakespeare last vsega sveta in prispevek tujih u-metnikov bo zelo pomemben za predvajanje njegovih dram. Z denarjem, ki ga bodo imeli na razpolago, bodo lahko stalno nehali in izpopolnjevali izvedbo Shakespearovih dram. Sir Barry Jackson, znani ravnatelj Shakespearovega gledališča, je pred kratkim objavil program za letoSnjo sezono. Med drugim bodo predvajali sVlhar*, sdmbelina», slzgubljeni trudi ljubezni*, tMacbeth*, «Kar hočete*, tHenrtk V n, sMerllo za merilo*. Predvidevajo tudi, da bo družba po končani sezoni odpotovala na gostovanje » Združene države in v Kanado; tudi druge države, kot n. pr. Južna Afrika, Avstralija in SSSR so naprosile družbo, na) bi jih posetila po gostovanju v Zdru lenih državah. Mlekarstvo v Angliji NajnovejH hladilnik za mleko, ki preprečuje, da. bi prišlo v stik zrakom v času med molžo in proizvodnjo masla. IZ SLOVENIJE 1 TRŽAŠKA KRONIKA Popis tujcev Civilna policija Julijske krajine opozarja vse zasebnike, ki nimajo italijanskega državljanstva aii so brez državljanstva in bivajo na ozemlju Julijske krajine pod nadzorstvom Zavezniške vojaško uprave, na obveznost prijave pri tujskem uradu policije Julijske krajine (ulica 30. oktobra 2-III, soba St. 51). To velja tudi za tiste, ki so že v preteklosti prijavili svoje bivanje na bivši kvesturi v Trstu, kakor tudi za tiste, ki so se prijavili pri italijanskih policijskih oblasteh, a so prišli, tudi 6o samo začasno, na to področje. Polog tega pripominjajo, da velja ta obveznost tudi za tujce, rojene ali kadar koli bivajoče v Julijski krajini (področje A), ki imajo normalno osebno Izkaznico. Vsi, ki se še iz kakršnega koli vzroka ali ovire niso prijavili, naj to opravijo čjmprej. Rok za prijavo poteče 25. a-prila t. 1. PREHRANA Testenine In riž. Scpral obvešča vse potrošnike, da poteče z Jutrišnjim dnem rek za nabavo 500 gr riža ln 500 gr testenin. Mnoge angleške medvojne iznajdbe, ki so pripomogle k zmagi, bodo v mirni bodočnoetl Imel« važno vlogo. Za med vojno eo priznali, da so angleški metalci ognja bili boljši, kot tleti, ki eo Jih uporabljali sovražniki. Proizvodnja teh vojnih strojev je bila odvisna od vojnega ministrstva za petrolej, kateremu je uspelo proizvajati posebno izredno gorivo. S tem gorivom so angleški metalci ognja dosegli dvakrat večjo daJJavo, kot so jo mogli doseči Nemci. Pravkar so cbjavili, da eo bile s pomočjo teh metalcev ognja »angleške izgube posebno majhne*. Zdaj bodo angleški strokovnjaki praktično uporabljali tajno gorivo za mirnodobno Industrijo. S pomočijo brezžične telegrafije bo mogoče poslati v nekaj minutah prstne odtis o zločincev Iz Scotland Tarda — centra londonske, policije __ v Avtralljo. Istočasno so tudi objavili drUg mojstrski primer angleško tehnične znanosti: iz Londona so po radiu, nedavno poslali modno sliko v barvah neki lenski reviji v Avstralijo. Od začetka meseca februarja so v Angliji znižali ceno tarif za fototelegrame, ki jih pošllijajo v Kanado, Južno Afriko, Avstralijo, Indijo, na Cey-lon, v Egipt in v Argentino za 25 do 70 odstotkov. V začetku tega leta je potovanje z zrakoplovom iz Anglije v Južno Afriko trajalo na Južni progi 70 ur, a na severni progi 00 ur. Zrakoplovi BO.A.C. ao l>ill opremljeni samo za dnevne polete, kar je zahtevalo med potovanjem dva odmora- Toda zdaj traja Isto potovanje samo 31 ur. Kratki odmori so v Kairu, v Khar-tumu in v Nalroblju, da preskrbijo motorje z bencinom. Skupaj z odmori traja torej polet 39 ur ln 30 m:nut. Zrakoplovi so opremljeni tudi za nočna potovanja, Imajo •udobna ležišča, posebne sobice za moško in žensko toaleto. V kraljevski zvezdami v Greenwichu (London) so pred kratkim postavili oaem novl£ ur, izdelanih iz kremenjaka. Green-wlch na ta način javlja vsemu svetu točno uro. Iz Greenwlcha oddajajo znak, ki ga ponovno oddaja britanski radio. Točnost, ki jo bodo zdaj dosegli z urami iz kremenjaka, bodo zv'šali do tisočinke sekunde. J. A. Rank, klnomatografsk^ velika® in eden izmed najpomembnejših zagovornikov svetovno trgovine angleških Mmov, Je v Londonu pred kratkim izjavil, da bo po njegovem mnenju angleška filmska Industrija imela velik vpliv na ves svet. Računajo — jo dejal Rank — da je na vsem svetu 90.000 kinematografov; mnogi od teh bodo morali I ostati »Izložbena okna za Veliko Britanijo*. Angleška industrija Ima namen, da porazdeljevanje angleških filmov ln prodajo klnomatografsklh naprav stalno povečuje, in to ne ismo v Evropi, ampak z velikim uspehom tudi v Indiji in na Kitajskem. Meseca februarja je angleško delavsko ministrstvo objavilo poročilo o Izboljšanju turistično službe v času počitnic angleških delavcev. Služko bodo čim-prej Izboljšali, da bodo mogli istočasno sprejeti veliko število obiskovalcev lz tujine, ki jih pričakujejo v Angliji, SOC. POLITIKA Želje angleških delavcev »Angleški zavod za Javno mnenje* Je pred kratkim objavil referendum, s katerim Je postavil angleškim delavcem naslednje vprašanje: »Ali imate rajši Cim večje plače, ali pa zagotovilo za delo pri nizkih plačah*? Dobili ao skoraj neverjetni odgovor: tri osebe med štirimi Imajo rajši zagotovljeno delo kot visoke plače. V odstotkih eo bili odgovori sledeči: 73% je odgovorilo, da imajo rajši gotovost; 4% so odgovorili, da ne vedo, kaj bi rajši Imeli. Možje in žene so dali skoraj vedno enake odgovore. Drugo vprašanje Je bilo; «Ne glede na plače in gotovost dela, kaj mislite, da Je potrebno za prijetnost dela?* 26% Je odgovorilo, da so zato potrebni posebni pogoji, kakor n. pr. menze, okrevališča in pcostori za počitek; 24% Je odgovorilo, da je za delo potrebno najprej prijazno ozračje;. 10% je odgovorilo, da bi radi imeli razumnega delodajalca; 16% je odgovorilo, da bi bilo treba skrajšati delovni čas in imeti daljše in dobro plačane počitnice; 16% Pa Je odgovorilo, da bi radi Imeli delo, ,ki bi jih zadovoljilo. Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev ln nameščencev za Slovenijo, je s posebno okrožnico pozval delavstvo, naj v okviru prvomajskega tekmovanja podari ves zaslužek prostovoljnega dela v času med 1. ln 20. aprilom za gradnjo proge Tuzla-Brcko, ki Jo bodo prostovoljno grad.li delavcl-mladlncl iz vse Jugoslavije. V članku »O metodah množičnega dele* beremo v »Ljudski pravici* da od vsepovsod prihajajo pritožbe o številnih nezdravih pojavih v delovnih metodah ln nepravilnem postopku pri vodstvu ln opravljanju javnih funkcij. Največja napaka leži v značilnostih osebnega značaj«, ljudskih voditeljev ln aktivistov. Iitnpgl aktivisti, ki so se prehitro znašli na odgovornih položajih družbene organizacije, se še niso utegnili prevzgojiti v šoli ljudskega gibanja ter rad; kažejo lastnosti malomeščanstva in ostanke vzgoje stare družbe. Zelo radi se ravnajo tako, kot so videli pri tistih, ki so vladali v stari Jugoslaviji. Pogost pejav je bolestna ambicija. Mnogi, ki ne čutijo dovolj sposobnosti za upravljanje poverjenih funkcij, vidijo pogosto v svojih sodelavcih svojo konkurente, ki po njihovem mišljenju ogrožajo njihov položaj, Jtoogl zbirajo okrog sebe svojo simpatizerje,, s katerimi so vzajemno podpirajo jn protežirajo. Tako rastaja posebna vrsta klika rstva, ki Je naperjeno proti vsem izven njihovega najožjega kroga, rone-kod so aktivisti poslužujejo vojaškega In komandnega načina dela in ne trpe n kakih ugovorov. Vsi takšni pojavi škodujejo poletu In cbnovl ljudskih množic ln koristijo sovražnikom ljudstva, katerim takšno ravnanje omogoča, da se skrivajo za demokratičnimi frazami. Aktivisti OF Ljubljana-okollca ao sklicali okrajno konferenco v Ljubljani. Razpravljali so o dobrih siraneh, kot tudi o napakah, ki jih je opažati med ljudstvom. Ena izmed vidnih napak je slovenska ozkost, ki se kaže v tem, da odbori lu aktivisti postavljajo težišče dela samo na svojo vas In na njone potrebe, ne ozirajo se pa na potrebe Slovenije in celotne Jugoslavije. Aktivisti izgubljajo pravo politično in gospodarsko perspektivo. Aktivist z Vrzdenca se Je pritožil, da nu sestankih OF razpravljajo o tem, komu naj dajo gostilno ln po- dobno. Posebno je troba paziti na sprejem noviji elanov v OF. Napačno Jo mišljenje, da so vsi tisti, ki še niso vključeni v OF, sami reakcionarji. Med njimi je mnogo dobrih in poštenih ljudi. Poučen je primer iz Polhovega gradca. Predsednik odbora OF je bil sam največji reakcionar in da jo to prikril, je kričal na vse druge in jih zmerjal z reakcionarji. Aktivisti morajo dokazati, da so vredni ljudskega zaupanja. Njihovo prepričevanje ne sme biti le predavanje o ziatd svobodi, ampak prepričevati morajo vedno, kadar govorijo o težavah, kadar postavljajo nove davke, dolžnostne odkupe ln podobno, Pritegniti morajo k delu za obnovo In v sklop polifonega »n gospodarskega dela tudi ga-s.lce ter morajo predvsem paziti, da ne bodo gasilske vrste postale zbirališče tistih ljudi, ki jih je OF zaradi njihovega škodljivega dela morala izključiti lz svojih vrst. Mnogo težav je bilo tudi od priliki prisilnih oddaj krompirja. Nekateri so menili, da bi bilo napačno hoditi z milico po kleteh. Ljudi je treba prepričati, da bodo sami radi dajali. O vseh teh in še mnogih drugih vprašanjih so razpravljali na konferenci aktivistov. TD Storžič Iz Kranja je priredil na Krvavcu veliko smučarsko pri. reditev v veleslalomu. Proga z vi-stasko razlllčfi 400 m je b la dolga 1 km 500 m. Med meškimi so prva mesta zasedli Lukane Matevž, Praček Ciril ln Bertoncelj Jožo, med ženskami pa Kotnik Vida, Praček Lojzka in Torkar Pavlina. Umrli so: Leopold Levstik, učitelj v pok., Klara Polcnčič, uradnica, Jožica Kavec-Cirman, ing. Vladimir Hribar, upravitelj boksitnlh rudnikov, Viktorija Dolenc, tajnica ekonomata vlado LRS, Anton Kožar, profesor, Karol Tekavčič, Jernej Kopač, svečar ln posestnik, Neža GriJ, žena strojevodje v pok., vsi v Ljubljani; Pavla Simnic na Vrlinlki, Marija Sepec-Pustoslcm-šek z 7,Irovnici, Justika Glažer v Velenju, Bohinc-Varl Marija v Kamni gorici, Josip Steklasa, orožniški narednik v pok, v Grosupljem, Fabjančič Marjan, sodni uradnik v Dobrovi pri Ljubljani, Ernest Kos, trgovec v Podsredi, Feliks Novšak v Cerkljah pri Kranju, Janko Loh, dijak v Mariboru, Joško Konstantin, železničar v Viimarjih. OBTOŽEN UMORA IZPUŠČEN NA SVOBODO NA PODLAGI AMNESTIJE Včeraj dopoldne so pred Izrednim porotnim sodiščem nadaljevali 5. t. ra. prekinjeno razpravo zaradi zaslišanja nadaljnjih prič proti bivšemu poročniku milice Brunu Be-nedettlju, obtoženemu kolaboracio-nizma lil dvojnega umora. Zaslišali so še sedem prič, ki so izpovedale podrobnost o žalostnem krvavem dogodku, ki se je odigral 8. decembra 1944 v neki gostilni v Ronchl del Legionar!, kjer sta našla smrt neki partizan ln neki civilist za posledicami strelov iz samokresa, ki jih je oddal Benedetti, ki jr? bil žrtev oboroženega napada. Javni tožilec je po ugotovitvah ki jih je dobil med razpravo, zaključil svoj govor ter oprostil Benodot-tija zaradi koleboracionlzma vključno z dejstvom soudeležbe pri umnr tltvl petih Slovencev ter mu priznal, da je ubil partizana Pacorja, Imenovanega »mali Amerlkanec* v samoobrambi, medtem ko ga je spoznal za krivega za premišljen uboj Jacumlns. Za zadnji zločin, ki spada med navadne zločine ln za katerega je predvidena pomilostitev, je javni toliiloe zahteval 5 let ječe. Sodišče je oprostilo obtoženca za zločin kolaboraclonizma; ker dejanje ne predstavlja zločina ln od obtožbe, da je bil udeležen pri usmrtitvi slovenskih protifašistov, zaradi nezadostnih dokazov. Spoznalo pa ga Je za krivega zaradi premišljenega uboja, toda Je izj-avllo, da spada ta zločin pod amnestijo. JUL. KRAJINA Razprava proti Fortlču Danes zaključni obrambni ln obtožllnl govori Trst, 12. eprila Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju razpravo proti Dušanu Fortlču, enemu Izmed urednikov »Primorske borbe*, ki Je obtožen, da je sokriv ugrabitve dr. Albina fcmajda, je branilec odvetnik Kukanj« zaključil zasliševanje fcrambnlk prič. Na koncu dopoldanskega zasedanja je vprašal predsednik sodišča stotnik F. H. Leaning odvet-n ka Kukanje ln javnega tožilca poročnika D. G, Jenningsa, koliko časa bi rabila, da bi pripravila svoja zaključna govora. Oba sta Izjavila, da bi govora pripravila do danes popoldne. Ob 18. url eo razpravo zaključili; sodišče se znova sestane danes ob 14.30 url. Demonstrant obsojen na eno leto zapora Zavezniško vojaško sodišč« Je obsodilo včeraj na eno leto zapora nekega moža lz Milj, ki je med neko demonstracijo po tržaških ulicah povzročal nerede med drugimi civilisti ten- Je imel pri sebi železno lopato. Ob razglasitvi razsodbe proti obtožencu Albinu Vcscovu, je predsednik sodišča major F. C. S. Bay-liss izjavil, da je bila njegova dolžnost uporabiti zakon tako, da bodo lahko tržaški meščani varno hodili po ulicah. Predsednik je tudi omenil dogodek, ki se je pripetil en dan prej na hodniku sodn« palače, ko je pripornik stopil iz čakalnico ter nagovoril nekega narednika policije, katerega so poklicali na sodišče kot pričo, da bi izpovedal, če spozna v Vescovu pripornika, fti ga je videl na dan demonstra cije. Cepcav je odvetnik Tončič Imel že pred včerajšnjim svoj obrambni govor, je včeraj prosil za dovoljenje, da bi poklical še neko drugo pričo, na kar je predsednik pristal. Priča je bil Pietro Fontano lz Milj, ki so ga aretirali isti dan kot Vescova in je izjavil, da je videl Vescova 5 minut, preden so ga aretirali. Nato je predsednik Izjavil, da Izpoved Fontana ni spremenila njegovega mnenja, temveč ga je še okrepila. Predsednik je nato prečltal obtožbe proti Vescovu in preučil podrobnosti pričevanj. «Vsaka priča, ki jo Je zaslišalo to sodišče med tednom — Je izjavil predsednik — se je sklicevala na pomoto pri Identifikaciji in tudi policisti, ki »o blU zaBilšanl kot priče, so priznali, da so Imeli težave pri spoznavanju obtožencev, Zaradi tega je sedišče priznalo olajševalno okoliščino dvema obtožencema, V primeru Vescova Je obramba skušala dokazati, da so aretirali obtoženca ob drugem času ln iz drugačnih vzrokov, kot Jih navaja obtožnica. Vsekakor stražnik, ki je pričal pri razpravi ni dvomil v dejansko stanje in to verjetno zato, ker je Imel v mnogih letih svojega službovanja izkušnje. Ce bi bile navedbe obrambe resnične, bi lahko pričakovali, da bodo razbremenilne priče izpovedale Isto. Predsednik so Je nato skliceval na nasprotujoče Izpovedi. Medtem ko Je Vescova vztrajal, da ga je aretiral stražnik civilne policije, je njegova svakinja, ki Je bila z njim na trgu Ulita izjavila, da ga Je aretiral stražnik, ki Jo Imel uniformo, elično ti^tl od predsednika (britanska vojaška uniforma). Obtoženec je naglasil dejstvo, da so ga peljali pred nekega narednika na prefekturo. Predsednik je nato poklical narednika na sodišče, ne da bi mu povedal zakaj so ga poklicali. Ko so poslali ponj, narednik ni bil v uradu in medtem ko so ga na sodišču pričakovali, so odpeljali obtoženca v čakalnico za pripornike. Ko je narednik prišel in hodil po hodniku pred sodno dvorano, je prišel obtoženec ip 60be in ga nagovoril. Po Izjavi neke druge priče je Vescovo rekel naredniku: «V1' me posnate narednik, ni res? Pripeljali so me na prefekturo. Obtožen sem tega ln tega prestopka«. Ta priča je izjavila, da se narednik ni mogel takoj spomniti, toda ko mu je Vescovo patančnejše razložil, je narednik odgovoril: «Mi. slim, da se spo:r’njam». Narednik Je kot priča na sodišču Izpovedal sledeče: «Ne morem trditi, če sem spoznal obtoženca. Tisti dan Je prišlo v urad mnogo ljudi. Možjio je, da sem ga res videl*. Na neko vprašanje Je narednik Izjavil, da se mu je n« hodniku približal obtoženec ln mu 'rekel; «Na-redn‘k. vi me poznate*. Po svoji Izpovedi je narednik odgovoril: «Jaz vas ne poznam*. Toda pozneje je rekel: «Ko vas gledam je mogoče, da sera vas že prej videl*. Predsednik se je nato ponovno skliceval na pričo iz Milj. «kl so jo pripeljali na sodišče na dramatičen način* ln Je dodal, da je prepričan, da je bila stvar dogovorje- na med obtožencem, njegovim bratom in med pričo iz Milj. Predsednik Je Izjavil, da je s svojega sedeža, v dvorani videl moškega v prostoru za občinstvo, ki je govoril z bratom Vescova In kako se je brat približal odvetniku Tončiču. «S tem nočem predpostaviti — je dodal predsednik — da je odvet-nik-branilec zapleten v to zadevo, toda videti je, da je odvetniku Tončiču sojeno braniti takrat, ko imam opravka z dramatičnim pričevanjem*. «Mislim — Je rekel predsednik — da so obtoženec, njegova svakinja, njegov brat in priča lz Milj premišljeno skušali speljati sodišče v zmoto s tem, da so skušali postaviti policijo v slabo luč, toda njihove izpovedi o dogodku sl tako nasprotujejo, da so si pokvarili svoj načrt. Predsednik je pripomnil, da nima namena postopati proti pričam', da jih pa mora posvariti, da je laž pri tem sodišču velik zločin. Spoznal je Vescova krivega za obe obtožbi. Nato so vprašal odvetnika Tončiča, če zeli že kaj pripomniti. Odvetnik se je skliceval na dogodek na hodniku pred sodno dvorano, ko se Je Vescovo približal naredniku. Odvetnik je poudaril, da je bil na sedišču ves čas, ko se je odigral dogodek in da je stopil Iz dvorane, ko so ga obvestili. Predsednik: «Iz tega razloga gospod odvetnik, sem izjavil, da ne predpostavljam, da ste se vi udeležil zarote*. Predsednik je odgovoril, da jb že odločil na podlagi pričevanj. Ce od. vctnlk želi lahko ugovarja proti odloku. «Dolžnost tega sodišča — je izjavil predsednik — je izvajati zakon tako, da morejo hoditi meščani Trsta varno po ulicah. Moja dolžnost je kaznovati tiste, ki se na ta način pregrešijo proti zakonu. V zvezi s prvo obtožbo, in. sicer Za povzročitev neredov na ulici z železno lopato, so Vescova obsodili na 6 mesecev zapora od dneva aretacije. Za drugo obtožbo, da Je Imel železno lopato med javno demonstracijo, katere se je udeležila veli- ka množica In ki je bila dovoljena, so obsodili Vescova skupno na eno leto Ječe. Predsednik Je izjavil, da Ima Vescovo pravico vložiti priziv proti razsodbi v teku prihodnjih 30 dni. Enajst obtožencev, ln sicer: Al berio Zuliani, Guido Zuliani, Car-mclo Koclancich, Umborto Orlandi, Giovanni Melina, Ferdinando Danieli, Brano Fcrluga, Antonio Vcrnari, GIgvanni Kante, Luigi Calzi in Mario Gnezda, je včeraj zjutraj sodnik poročnik Miller oprostil brez raziprftve. Čeprav so našli pri obtoženih ob priliki zadnjih demonstracij razne za napad pripravne predmete, vendar je policija dvomila o njihovi krivdi. Nato je prišel pred sodišče težak Giuseppe Jug, obtožen, da so našli pr! njem palico, ovito s svincem. To je bilo 26. marca. Medtem ko je policist, ki so ga zaslišali kot pričo Izjavil, da so ga aretirali pri hotelu »Albergo della Cittžl* ob 18.30, je obtoženec Izjavil, da ni imel nikdar take palice in da so ga aretirali v ulici Rossini ob 9.30. Odvetnik Agneletto Je opomnil, da je Jasno, da gre za ponloto. Sodnik sl je pridržal pravico do preučitve zadeve, preden bo Izrekel obsodbo. Ivana Busana, ki so ga aretirali 23. marca, so p-oglaslll za nekrivega zaradi nezadostnih dokazov. Popoldne so prišli pred sodnika Augusto Gruden, Edoardo Adamič, Ivan Mocole la Luciano VI-sir.tin, vsi lz Nabrežine, ki so Jih aretirali 26. marca na tržaški glavu ni postaji, kmalu po izstopu iz vlaka. Vsi so bili obtoženi, da, so Imeli pri sebi majhne žepne krivce. Poročnik Milleb je po preučitvi okoliščin in po govorih branilcev proglasil obtožence, ki so zanikali, da bi Imel pri sebi žepne krivce, za nekrive. Gledališče Fenlce 7.a Welfare Entertalnments prireja danes zvečer ob 20. url revijsko predstavo Igralske skup'ne »Renato Maddalena*. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Seja obč nskega sveta V sredo je bila seja občinskega sveta, na kateri je prečltal stotnik R. C. Bentley, M. C., novi častnik za civilne zadeve ZVU v Gorici, proglas generala Morgana, v katerem zagotavlja prebivalstvu mir in rtd v tem področju. V odgovoru je odv. Stecchina poudaril, da je proglas generala Morgana, za katerega so prebivalci izvedeli iz časopisov, pomirjevalno vplival na razpoloženje. Pozdravil je tudi novega častnika za civilne zadeve in izrazil upanje, da bo posvetil svojo pozornost koristim gorijae občirie.. Razdeljevanje semenske koruze Okrožno kmetijsko nadzora.ijvo javlja, da jo na razpolago določena količina semenske koruze. Vsi kmetovalci, ki bi koruzo rabili, nej pridejo na obamske urade U. C. S. E. A., kjer bedo prejeli nakazila. Cena koruzi je določena: 4000, 3000 ln 3100 Ur za stot po kvarteti. Nakazila je treba prevzeti do 20. aprila. Msnifestantl pred sediščem Včeraj je stala pred zavezniškim sodiščem spet neka skupina demonstrantov, ki so Jih aretirali ob priliki obiska med zavezniške razmejitvene komisije. Na dopoldanski razpravi so zaslišali Alojzija Tomažin č.ča, Ljubico Suligojcvo iz C epe-vana in Josiplno Cotarjevo z Dornbcrga. Za vso tri obtožence bodo izrekli obsodbo na eni izmed prihodnjih razprav. Popoldansko razpravo so zaključili šele pozno zvečer. Na zatezni klopi so sedeli Josip Kavčič iz Dornbcrga, Dušan Brajnik lz Sv. Andreja pri Gorici in Milan Markovič lz Istega kraja. Tudi za te obtožence bodo izrekli sodbo na eni izmed prihodnjih razprav, Uk nitcv avtobusnih prog Glode na to, da bodo spet vzpostavljeni nedeljski vlaki, bo ukinjena nedeljska avtobusna služba, ln sicer na progi Oorlca-Trst ln Gorlca-Vidcm. Oddala košnja v nagem Goriška mestna uprava oddajo v najem za leto 1943 košnjo trave ra bivšem pokopališču v ulici San Gabriele. Kdor bj želel prevzeti omenjeno košnjo, naj vloži svojo ponudbo, v odprtem pismu, na občinski eko-nomat (ul. Mazzini h.' št. 19, notranja palača). Označiti pa mora tudi znesek, ki ga je pripravljen za to plačati. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 url. Ital, vesti: 7.30, 13, _ 20.15, 23. uri Petek, 12. aprila 17 prenos lz Vidma; 17.30 operna glasba; 18 obvestila svojcem; 18.20 predavanje v Ital.; 18,30 vesela glasba; 18.40 angleška lekcija; 19 komorni zbor pod vodstvom Ubal-da Vrabca; 19.30 obvestila svojcem; 13.45 klasična glasba (ploščo). 20.30 pestra glasba; 20.40 predavanje o Danteju; 21 plesna glasba; 21.15 simfonični koncert; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. K P. G. VVODEHOUSE 2. IVltMIMR PSM1TH Zaposlitev v Angliji Angleška vlada Je pred kratkim prvič po končani vojol objavila podatke o gospodarskem Jn Industrijskem položaju v državi. Osrednji statistični urad je objavil prve primerjalne številke o delavcih, ki so blU zaposleni pri različnih industrijah v letih 1939, 1943 in 1945. V Industrijskih podjetjih za izdelovanje oblek Je bilo meseca Junija 1939 zaposlenih 631.000 delavcev; junija 1943, lota 410.700; novembra 1945, * leta 430.300. V kovinskih Industrijskih podjetjih Je bilo Junija meseca 1939 zaposlenih 2.716.700 delavcev; junija 1943. leta 4.586.000; novembra 1945. leta 8.272.000. Ravno tako pomembno ln stalno narašča proizvodnja in število delavcev, ki so zaposleni v industrijskih podjetjih, ki so jih že spremenili. Co bi to bilo vse, bi »e gospod VVilborflcss še nekako potolažil. Na svetu so še slabel kraji, kakor so ameriški hrihi, kjpr lahko preživite, poletne počitr.ics, kadar sonce ne pritiska več z vso silo in komarji ne nadlegujejo več človeštva. Toda to še ni bilo vse. v£dravn!k jo bil dalfkcvidcn človek in je rad preiskal stvari do dno. Zato je odločno prepovedal gospodu Wilbec-flosau, da bi ostal v zvezi s svojim j listom v času, ki mu ga je zdravnik | predpisal za počitnice. Zdravnik Je videl dve ali tri številke »Lagodnih trepotkov* ln Je zaradi tega najodročnejšo prepovedal ravnatelju, de bi ostal v zvezi s poglavjem^ ki ga Je pisala gospa Luell GcanviHe Waterman ell pa humorist. Zdravnik je bil učen mož od glave do peta. Zmagal Je. »Deset tednov ne smete videti nit: glave vašega lista*, je dejal. »Nisem še prepričan, čo ne boste morali vašega dopusta še podaljša*!. Skratka, gospod IVilbrrflosBi pozabiti morate na vaš Ust. Preže- nite že samo spomine nanj iz vaših misli; živite na prostem, telovadite in se krepite!*. Za gospoda WilberfIossa je bil ta stavek približno takšne vrednosti, kakor če bi ga obsodili na zapor. S solzami v očeh je dal zadnja navodila podravnatriju, kateremu je predal skrbi za Ust v času odsotnosti. Teda do tega ni prišlo hitro. Ubogi gospod Wilbcrfloss se je kot senca dva dni vlačil po uredništvu, v ne majhno nadlego uslužbencev ln Se posebno gospoda BlUyja Windsorja podravnatclja. ki je s komaj prikritim nezadovoljstvom poslušal navodila. BUly W!ndsor Je bil visok mladenič, suh, vedno razčesan ln videza, ki je bil zelo podoben orlu v kletki. Ce ste ga gledali, ste si ga lahko zamislili na konju, kako pase živino, ali pa kako sl pripravlja večerjo na taboriščnem ognju. Na vsak način: ni bil videti primeren za okolje »Lagodnih tranolUov*. »Mislim torej, da vam nimam kaj več povedati*, je končal gospod Wilberfloss. Bil je možic z dolgim vratom tor velikim ščlpal- »...Navajena je, kakor pravim, prepozno napisati čianck za svoje poglavje »Mladenke v popju*. Ce nikom na nosu. Vedno je govoril bi se to zgodilo za časa moje odsot- nosti, ji brez nadaljnjega pišite pismo. Pisemce naj bo prijazno, se priporočam, in v njem ji obzirno sporočite nujno potrebo, da je točna. Stavni stroji ne morejo delati ves teden za tednik, zato naj uredniki pravočasno napišejo svoje članke. Gospa je zelo občutljiva ln s m prepričan, da bo razumela, če ji pravilno objasnite položaj*. podravnatelj Je prikimal ln dejal, da bo tako storil. »ge zadnja stvar, želel bi, da popravite rahlo tendenco gospoda Asherja, katero sem v zadnjem času opazil, da Je nekoliko, le malce, ne rečem tvegan, toda recimo, malo svodobnejši v svojem humorju*. «V njegovem humorju?* je vprašal Billy Windsor, »Gospod Asher Je zelo občutjiv človek ln prvi bo priznal, da ga jo njegov humor privedel nekoliko razburjeno, «All sta razumeli navodila, ki jih po mojem mnenju mora Ust Izpolnjevati?*. Podravnatelj je prikimal z glavo. Gospod Wilberfloss ga Je vedno moril, toda včasi bolj kot drugače. V/tem trenotku mu je dajal vtis neznosnega dolgočasja. Ravnateljeve namere so bile dobre ln gospo/l Wilberfloes je bil poln vneme; toda Imel je slabo navado, da Je o vsaki stvari vtdno znova začel govoriti. Bil je umetnik v tem, da Je o najravadnejšl atvarl znal pripovedovati na neskončno število načinov. To Je delal tako pogoatoma, kakor Je običajno »a. mo pri politikih. Ce bi gospod Wllberfloss bil politik, bi poatal trgovec s sijajnimi ln splošnimi besedami, ki so bile takrat v modi v ameriški politiki. »ge ono stvar vam moram povedati. Gospa Julija Burdett Fnr-low jo navajena... morebiti sem vam že go\-orll o stvari...*. »Ste mi že povedali*, je suho odvrnil podravnatelj. Toda gospod Wilberfloas Je 81-vp’mo n-rial jr ve1,'' "e da H se pustil zmotiti: Na vratih se Je gospod Wdberflo33 še za tronotek ustavil. Obrnil se je ln znova pogledal v sobo; obcaz mu je bil kot obličje Izgnanca, kt pravi za vedno »Zbogom!* svoji domovini. Vzdihnil je in odšel. Bll’.y Windsor je et:gnil noge, s katerimi se je oprl na mizo. Samozavestno se jo lotil naloge, ki je bila v tem trcno! ku čitanje poglavja gospo Lu.ll Granvillo IVatcr-manove »Za otroke*. II BILLY 1VIND30R Billy VVindaor jo prišel na svet pred petindvajsetimi leti, v Wy°‘ mingu, na ranču, ki je bil v last-1 njegovega očeta. Od tam je Se* na delo k nekemu krajevnemu c?sn' ku tiste yr3te, pri katerih F- °J° v poglavju »Družabne vest* takšnih zndtVah: »Indijance a nee Jim tVilllams je včeraj pr>5e‘ v naše mesto z več člani 8V°^|=a plemena. Poslužujemo 1 divščinnmi, bi življenje na njegov numor privedel nekonao pm.***«.****. * **.■**—*•»------------- , . čez meje dostojnosti. AH razumete? k*, da znova povemo • 1 ’ . lažnivec In propaUca*. Ra 1 'J takšnega lista piSe članke ter ima Dob o, to Je vsa, kakor se ml zdt. Zdaj pa zares moram Iti, drugače bom zamudil vlak. Na svidenje, gospod Windsor». »Nasvidenje!* mu je bdgovoril podravnatelj, vesel, da se ga Je znebil. samokres na mizi, drugega pa za pasom. Pozneje je Bllly dobil službo krajevnega poročevalca za dnevnik v dr;!avl Kcntucky. Ta Hat so ja bavil predvsem s band n drugimi vojaškimi dogo-oanu in urag ^ p_.cprc5cvaiei da jugu postalo preveč dolgočasno. Teda ves čas ga je privlačeval New Jork Vsi krajevni dopisniki namreč sanjajo o N<^ Yorku Potem ko je pisal štiri leta za list’v Kentuckyju, Je Bllly odšel na Vzhod. Manjkalo mu Jo P°' ušesa, večjo pa je imel brazgotino, k‘ se mu je vlekla počez levega ramona; zadržal a« b:cz posebnega uspeha kot priložnostni vojak. Bil je pripravljen, da stori vs«. samo da bi prišel lz mraka, v katerim je živel; toda to zavisl v veliki meri od sreče. Res je: takše° zakotni krajevni dopisnik sl le 0 težavo pridobi slavno Ime, če se S9 no posluži Izredna sreča. Stvari pa so se slabo razvijale z® Biliyja Windso.'ja. Vprav narobe, kakor sl j€ sam želel. Njegovo de> jo bilo omejeno na poročanje požarih ln majhnih cestnih nezgodah. Listi, z-, katere je B.Uy dcla^ ne poročajo o teh zadevah pievc el-šlrno- Billy ni Imel več sreče niti takra ko je postal podravnatelj «LaS° nlh trenotkov*. Iz vsega srca sovražil to delo, (Nadaljevanje prihodnjič)