Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 80. v LMaol v soboto, i aprila no. l8i0 XLV. & Velja po poŠti o s oelo leto uaprej.. K 26'— M ea moseo „ .. „ 2*20 m Nemčijo oeloletno. „ P.9-— ■a ostalo Inozemstvo. „ 38'— V Ljubljani na dom o Za oelo leto naprej.. K 24'— za ea meseo „ .. E 2'— V opravi prtleitan metefino „ 1-80 s Sobotna izdaja:.=s Za oelo leto.....K 7 — za Nemčijo oeloletno. „ 9*— n ostalo tnosemstvo. „ 12 — Enostolpna petitvrsta (71 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) ra enkrat . . . . po 30» sa dva- ln večkrat . „ St „ pri večjih naročilih primera popust po dogovora. j_:,-■, Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60» Izhaja vsak dan lsvisemil ne-delje ln praznike, ob 9. nri pop. Bedna letna priloga vozni rad. „ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/111. Rouoplai se ne vračajo; neiranklrana pisras se ne sa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol St I. — Račun poStne hranilnioe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.611, bosn.-bero. St. 7563. — Cpravnilkega teleiona it. 188. Ob tretji uri popoldne je zagrnila zemljo in ozračje na Golgati gosta črna tema. Na križu je visel med zemljo in nebom Sin človekov v največjih bolečinah, po težki križevi poti. Kaifffenjan in opljuvan od lastnega ljudstva, izdan od enega izmed izvoljenih, da dovrši svoje poslanstvo, razklene zaslepljenemu človeštvu verige pekla in mu prinese odrešenje. Žejne okrvavljene ustnice so šepetale molitev za Strvnike: »O Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Kelih trpljenja je bil izpit do,dna. Dopolnjeno je bilo. Sin človekov je nagnil glavo in umrl. In tedaj so se začeli odpirati grobovi, skale so pokale, mrtveci so vstajali in zagrinjalo v templju se je raztrgalo na dvoje. Rimski stotnik se je trkal na prsa: »V resnici, bil je Sin Božji, katerega so križali.« In ko je prebodel vojak s sulico Kristusovo stran, so mrtvo truplo sneli, s križa in ga položili v grob. Grob so zapečatili in pred njim postavili stražo. Toda tretji dan je Jezus Odrešenik odmaknil težki kamen, zmagovalec groba je vstal v vsem svojem veličastvu. Smrt je bila premagana, po Kalvariji je prišlo Vstajenje Sinu človekovega, odrešenje sveta. In rimsko državo, rimski dvor jc objela blagovest, nov nepoznani nauk o ljubezni do sovražnika in brata. Padlo jc poglavje v kodeksu rimskega prava, ki govori, da bi suženj ne bil enak gospodu, da bi ne imela žena enakih pravic kot mož. In čudil se je rimski župan, ko je slišal, da naj bi imel iste pravice in dolžnosti kot najmlajši sin zadnjega zasužnjenega naroda. Kristus, zavetnik zatiranih in trpečih, je zmagal in postavil svojo cerkev na trdno skalo in vsi viharji in valovi stoletij je niso mogli premagati. Že tretjo Veliko noč praznujemo med grmenjem topov obletnico največjega zgodovinskega dogodka, spomin trpljenja in vstajenja potom trpljenja, spomin odrešenja in prerojenja sveta. A vemo, da obhajamo ta spomin trpljenja in vstajenja zadnjič v tej strašni, težki vojni narodov. In med zvonenjem velikonočnih zvonov slutimo in čutimo na obzorju novo zarjo, zarjo, ki bo prinesla težko preizkušanemu človeštvu skorajšen, trajen mir med narodi, vstajenje iz trpljenja in težke zmote onemoglega človeštva. Vemo, da konec te strašne vojne, te preizkušnje človeštvu, ni več daleč. Pot do vstajenja in odrešenja je bila težka in je vodila mimo Oljske gore in Kal-varije. Brez Kalvarije bi ne bilo vstajenja, brez trpljenja bi ne bilo odrešenja. Kalva-rijo ima sedaj človeški rod, koliko solz, trpljenja in bridkosti. Dal Bog, da bi ljudstvo, ki se je v imenu »kulture« obrnilo od Kristusa, spregledalo, kako brez moči je človek brez Boga, da bi spoznalo Kristusov nauk, razumelo trpljenje in vstajenje, vstalo iz dolge, težke teme zmot in se vrnilo zopet h Kristusu, k svojemu Bogu, ki je iz ljubezni do nas trpel na križu in nas odrešil, da bi se vrnilo v naročje matere cerkve. Le v poglobitvi in prenovitvi v pravem, resničnem krščanstvu, v razumevanju in spoznanju pota pokore in preizkušnje je tudi mogoč pravi in trajen mir, resnična sprava med narodi. Judje so stali ob križu in zrli v obraz največjemu čudežu sveta, mnogi so sledili klicu Vstajenja, r. večina je ostala gluha, njihova srca so bila hladna in mrzla. Eden razbojnikov je spoznal v Jezusu iz Naza-reje Sina Božjeg?., se kesal svojih grehov in ga molil, drugi pa proklinjal. Veliki pi-rnarji in farizeji ga niso hoteli poznati, bili no zaslepljeni, videli so luč, toda sledili so temi. Da bi bilo malo med človeštvom velikih pismarjev in farizejev! Doba velike preizkušnje jc prišla tudi za naš slovenski narod v tej strašni svetovni vojni. Težak križ. nam je bil naložen na rame in trpljenja je bila polna naša pot na Kalvarijo. Koliko svojih najboljših ljudi smo izgubili na daljnih bojnih poljanah. Bojevali smo r,e neustrašeno kot levi, z zaničevanjem smrti, za cesarja, Avstrijo in domovino. Zgodovina bo morala priznati, da je maloštevilen slovenski narod poslal na bojišče sorazmerno največ mož in da je storil v polni meri svojo dolžnost. In to svojo dolžnost ne samo na bojišču, ampak povsod. Težke co bile žrtve naših goriških izgnancev, katerim je vojna razbila in porušila domove, jim opustošila polja in jih razgnala v daljni svet. Od turških navalov sem ni prišla nad naše ljudi večja nesreča. A naš narod na težkem križevem potu na Kalvariji zaupa in veruje ob zadnji vojni Veliki noči na Kristusa, zaščitnika preganjanih in trpečih. Tudi za naš narod, za naše trpeče izgnance mora priti po Kalvariji dan narodnega prerojenja, dan vstajenja. Veliko je to naše zaupanje v vstajenje, velika naša zavest, da mora priti po tem težkem viharju za nas zlato solnce. Verujemo v lastno narodovo notranjo silo in v božjo pomoč, in ta z&vest nam daje upanja, nas navdaja z veseljem. In ker vemo, da smo bili med narodi Avstrije Slovenci med prvimi, ki srno ob vsaki priliki doprinesli najtežje žrtve v tej svetovni vojni, zato zaupamo, da nam bo ta Avstrija narodov mati, ki ljubi vse svoje sinove z enako ljubeznijo. Upamo, da je bilo in je vse, kar nam govorijo in pišejo o nemškem državnem jeziku in podobno, le prazen, težak sen, ki izgine z jutranjo zarjo. Verujemo v pomlajenje in vstajenje Av- V veliKoiciii lil®. Spisal Iv. Baloh. Uradnikova soproga je sedela pri štedilniku, Bil je mrzel, ognja ni bilo v njem. Pošle so gospodinji zadnje zaloge drv in premoga. Otroka sta bila v šoli, soprog v pisarni, ona je bila sama doma, Pripraviti je imela kosilo za vse štiri domače osebe, Bilo je mrzlo v kuhinji in v sosednih dveh sobah. Na oknih so bile še ledene rože, četudi je; bilo že začetkom pomladi. Gospa je krpala stare nogavice ter dihala v okno, da so se topile na njem ledene rože. Neštetokrat je že pogledala skozi okno, da bi videla, ali že prihaja postrežnica ter prinese drv in živil. Bližala se je že deseta ura, a postrežnice še ni bilo od nikoder. Odložila je delo in se zamislila... Pogledala je po kuhinji, V kotu pri štedilniku je na kupu starih časopisov sedela mucika, ki je bila že dolgo let pri hiši kot stara prijateljica otrok. Dremala jc in semtertja zami.javkala, kakor bi bolela mleka. Pa skledica poleg nje je bila prazna. »Uboga žival,« je rekla polglasno gospa, »še ti moraš trpeti.« V klslki poieg okna je pridno skakljal od ene palice do druge zeleni grilček ter drobil svojo pesem. Samo on je dal nekaj življenja med te puste domače stene. Njegove zaloge zrna niso bile velike, a bil je z malim zadovoljen. Po kuhinjskih stenah so bile pribite najbolj različne posode za pripravo vseh vrst jedi j. Bila je posoda za umetni sneg, različne pločevine za močnatc jedi, šarteljne in torte, vseh vrst kožice za razne pečenke. Gospa je pogledala po steni — in otožen je bi! njen obraz. Dolgo, dolgo časa že ni rabila teh stvari. Ko bi ne bila sproti brisala prahu, bi se ga nabralo kar na prste na njih. Kmalu po vojni je rabila le par stvari, ker so bile jedi skoraj vsak dan vedno iste. Zjutraj in zvečer kava, opoldne meso in ena ali dve prikuhi. Soprog je godrnjal, da je vedno eno namizi, pa je končno spoznal, da ima prav soproga, da ne gre več tako, kakor prej. Ko so postala živila dražja, je gospa odpovedala kuharici. Že veliko mescev jc morala sama kuhati. Ko so bili otroci še majhni, je največ časa preživela z njimi na sprehodih. Pozno zjutraj je vstala ter dala potrebnih navodil služkinji, ki je šla na trg nnkupovat. Popoldan jc porabila za izlete, obiske in zabave. Zvečer je šla s soprogom ali v gledališče ali v restavracijo. Otroci so morali ostati doma. Razmere so se spremenile. Letna plača soprogova sicer ni bila majhna, a bila je vedno ista, brez doklad, izdatki pa trikrat večji. Najprej so odpovedali prejšnje stanovanje štirih sob ter najeli strije narodov, verujemo v vstajenje in lep-"šo bodočnost našega vedno cesarju zve-stcgi slovenskega naroda. Velika noč! Vstajenje! Ob Kalvariji nam naznanjajo velikonočni zvonovi nove lepše dni. In trdna je naša vera v Vstajenje! t Nemške stranke zahtevajo in pričakujejo, da se Avstrija prenovi v njihovem smislu. Nemški državni jezik, osamosvojitev Galicije in preuredba deželne ustave na Češkem — to so poglavitne programne točke. Za nameček bi pa še radi, da bi se deželna avtonomija povsodi tam do skrajnosti omejila, koder je nimajo Nemci v rokah, Z eno besedo: nemške stranke žele, da postane Avstrija razen Galicije, nemška država. In vse to naj bi sc, po nemških željah, izvršilo brez državnega zbora, v obliki »cesarskih patentov«. Tudi mi smo mnenja, da je v Avstriji treba lupatam marsikaj preurediti, ker smo za močno, mogočno Avstrijo. Toda pot, ki jo pripravljajo nemške stranke, pelje naravnost do oslabljenja Avstrije, ker jc istovetna z razdiranjem temeljev, na katerih sloni Avstrija in ker oškoduje narodno pozicijo vseh nenemških narodov,, izvzemši Poljakov. Tako »prenavljanje« bi bilo pokvarjarije Avstrije. Država je podobna mogočnemu drevesu; korenine so srca narodov. Nemški »prcnavljavci« bi pa radi okovali srca celih državi zvestih narodov v železne spone. Kdor iskreno ljubi svojo avstrijsko domovino, bodi Nemec ali Slovan, in ima le količkaj razuma za državne potrebe, mora sprevideti, da bi tako početje državi zadalo najtežje rane. Vsi narodi Avstrije imajo med črnožoltimi mejniki svojo domovino in imajo enako pravico do nje. To je velika domača hiša, v kateri se moramo čutiti vsi enako domači. V tem smislu naj se popravi, kar je poprave potrebno. Vsi narodi voljno priznavajo vladarstvo svojega cesarja, ki ga ljubijo in so mu iz srca. udani do smrti. Noben narod pa noče, da bi mu gospodoval drug narod. Vsak državi rad da, kar država res potrebuje. Nobeden pa noče biti podložen drugorodnemu življu. Avstrija je pokazala v tej vojni veliko moč in jc s tem presenetila vse sovražnike. Pokazala se jc moč njenih narodov, kojih ima vsak svoje posebne vrline in vse te vrline so se združile v ogromno odporno silo v fronti in za fronto. Ta nauk svetovne vojske se mora upoštevati. Avstrija je in bode enako ljubljena domovina vseh svojih narodov, nikdar pa samo politična delavnica nemško-nacijo* nalnih strank. Avstrija narodov bo vsikdar mogočna in trdna; zavzemala bo najodličneje mesto med državami Evrope. - Pismo izpred fisiaga. Na cvetno nedeljo 1917. Danes je cvetna, nedelja, danes osem clni pa Velika noč. V naših domačih krajih smo imeli navadno vsako leto ob cvetni nedelji cvetoča sadna drevesa, mandeljni in breskve so cvetele. Tu v neskončnem italijanskem gorovju pa so drevesa bela namesto od cvetja — od snega. Cvetna nedelja, nedelja slave in miru! Slovesno je pred 1884 leti vkorakal Kristus, kralj miru in tolažbe na današnji dan v judovsko mesto Jeruzalem, in množica je klicala: »Slava Sinu Davidovemu!« Oljke in palme so tisti dan kraljevale v Jeruzalemu in tisočera množica je klicala: »Ho-sana!« — Palma je znamenje miru, znamenje medsebojne človeške ljubezni, medsebojnega spoštovanja. Sedanji svet pa ne pozna palme, ne pozna miru. — Da bi že zavladala palma miru! Da bi že kmalv nastopila cvetna nedelja! Velika noč! Veličasten praznik! Dan vstajenja našega Zveličarja! Naš Zvcličar je trpel in umrl za. nas na svetem križu. Po trpljenju in smrti je na tretji dan iz groba vstal. To je bila slava, to je bila zmaga nad hudobo sveta, nad smrtjo! Baš lepi spomini. — Za nas vojake tudi letošnja, že tretja Velikanoč — ne bo še dan vstajenja! Prvo Velikonoč nas je večina vojakov Slovencev praznovala v strašnih ogrskih Karpatih, drugo Velikonoč smo praznovali ob vznožju mogočnih avstrijsko-italijanskih Tirol, tretjo bomo praznovali tu v Italiji pred Asiagom. To so leta trpljenja, Največje napore pa smo prestali tu v neskončnem hribovju in skalovju 2000 metrov nad morjem, v večnem snegu, v večni zimi. Le spreten romanopisec bi znal spraviti na papir, kar smo mi tu doživeli in preživeli. Naravni in človeški sovražniki so se in se še vrste. Groze polni dnevi. Človeku se lasje ježč ob misli, kaj je tu na teh strmih in skalnatih pečinah doživel. Legende iz romana »Tisoč in ena noč« bi se dale spisati o naših resničnih doživljajih, katere bomo smeli pripovedovali šele potem, ako nas srečna usoda privede še žive iz teh nesrečnih krajev. Da nc poznamo še spomladi, sem ž« spredaj omenil. Snega imamo ponekod še 2—3 metre. Sneži pa žc nekaj dni vsak dan. Vsaka najmanjša meglica strese snežene manjše lc z dvema sobama. Tudi poslrež-nico so odslovili in plačevali le eno staro osebo, da je zjutraj pospravila in šla s kartami po potrebna živila. Pa tudi la je že trikrat odpovedala, da za tako sramotno plačilo ne bo stala na mrazu cele dre. Toliko skrbi in toliko dolgočasnih ur še nikdar ni imela gospa kot zadnje tedne. Tudi se ji še nikdar ni zgodilo od poroke sem, da bi ji po pošti posijali opomine za neplačane račune in ji grozili s tožbo. Ona, ki je imela strica bogatina, ki ji jc napravil krasno, dragoceno balo, ona naj bi hodila po sod-nija.il zaradi par kron! Stric je umrl, pa umrl brez testamenta, in ona ni dobila ničesar. Mesci za časa vojske so bili silno dolgi, in preden je prišel prvi, so bile že izčrpane vse zaloge. Skrivaj in natihem jc poslala po postreščku v zastavljalnico svoje zlate uhane z briljanti, darilo svojega strica, ter dobila zanje par sto kron. Zamolčala jc to svojemu soprogu. Treba jc bilo plačati obutev otrokoma. Ona ni hotela biti umazana — plačala jc črevljarja takoj, a zastavila jc zopet težko kožuho-vino svojega moža. Tudi tega ni vedel soprog, A ko jc nastopila mrzla jesen in sc jc hotel soprog rdeti v gorko obleko — tedaj mu jc povedala vse, da ni mogla plačati tega in onega, da je potrpela, kolikor je mogla — a da tc sramote vendar ni mogla prevzeti, da bi njeni otroci hodili bosi ali raztrgani v šolo, ali da bi njo, uradnikovo soprogo, tirali pred sodnika ter jo zarubili. Soprog jc bil hud, pa je spoznal, da se ne da nič pomagati. Ko je slišal svoje kolege, kako so tožili eden bolj kot drugi, tedaj je molčal, pa si mislil: vsi sie reveži; jaz, vaš predstojnik, pa še največji. Vi lahko poveste in potožite, jaz pa moram molčati, ker me je sram . . . Gospa jc vstala, odprla vrata ter šla po sobah gtr in dol. Vse jc bilo nekam tiho, pusto in prazno. Okna so bila zastrta z lepimi zagrinjali, parket pokrit za dragoceno preprogo, sobna oprava elegantna, vse so je lesketalo v ogledalih. Čuden čut jo je prevzel. Ni se mogla videti več v t'_>h prostorih in bala sc je v ogledalu svojega iaslnega obraza. Zdelo se ji je, da jc shujšala in da se je postarala . . . Šla jc nazaj k štedilniku. Štedilnik je bil še vedno mrzel. Ura je hitela naprej, postrežnice ni bilo s trga z živili. Gospa je vstala, vzela s seboj skledico mleka in nekaj krompirja ter šla k svoji sosedi — trgovčevi soprogi. Žc dolgo sta se poznali, odkar sta se znašli na raznih narodnih vesclicah, a nikdar si nista bili pravi prijateljici. Ona jc bila preprosto kmečko dekle, ki sc ic \ mesto priženila k bogatemu trgovcu, la pa visoko izobražena dama, ki ni rada občevala z nižjimi sloji. A prišlo jc drugače. V vojski sla si postali prijateljici. Prijazno jo je soseda pozdravil* muhe. Potem se nebo zjasni in solnce spušča svoje žarke na bliščeči se sneg tako, da človeku vid jemlje. Tako je vsak dan. — Celi polki vojakov so na cestah, ki kopljejo ledeno skorjo, ki se polagoma otaia. Smu-kači po cestah se polagoma Izgubljajo in tudi sani pospravljajo in jih oddajajo na določena zbirališča. — In tako se počasi bližamo lepšim dnevom, ki bodo nastopili pa šele v mesecu maju. Boji so se pri nas v zadnjem času poživili. Živahno streljanje odmeva s hriba v hrib, in smrtonosno železo frči in žvižga po zraku. Posebno naši topovi so se vzdramili in pošiljajo Lahom dovolj železnih pozdravov, katerih najbrže niso veseli. Glavne operacije se vrše sedaj s šrapneli, ki se že v zraku razpočijo in se železo razleti na vse stranj. Granate so sedaj bolj »kunštne«. Zarijejo se v sneg in tam obleže. Takim granatam pravimo, da so ostale »nevtralne«. Lahi so nam poslali že mnogo takih »nevtralnih« granat. Pehota tudi neumorno dela noč in dan. Patrulj« se gibljejo in tipajo na raznih krajih po sovražnih postojankah. Noži in ročne granate igrajo ob takih prilikah važno vlogo. Naj navedem slučaj. Skupina Tirolcev in Čehov se je neki večer zbrala pod poveljstvom častniškega namestnika. Ta častniški namestnik je imel dosedaj izvanredno srečo. Z drznimi patruljnimi podjetji si je pridobil ž« vsa mogoča odlikovanja, zlata in srebrna. Vsak mož gre ž njim rad patrulji-rat. — Potem ko so se okrepčali z jedačo in pijačo in ko so vzeli v steklenice še nekaj — »korajže«, so jo z golimi noži in ročnimi granatami mahnili ponoči preko sovražnih žičnih ovir naravnost v sovražne strelne jarke. Oprezno so se vanje skobacali, in sedaj se je začelo lovljenje, streljanje in zbadanje. Tirolci in Čehi so se kakor zbesneli vrgli na Lahe, ki so obupno vpili in klicali na pomoč. Seveda niso klici nič pomagali. Naši so Lahe pobili in le par so živih privedli v naše postojanke. Naše izgube: 1 ranjen; sovražnikove; okoli 50 mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Drugi slučaj: Četovodja Dalmatinec, ki se je z lastnim polkom bfl na Kalvariji pri Gorici več mesecev, a je bil polk potem premeščen semkaj,-mi je te dni pripovedoval: Udrli smo pred dnevi v italijanske postojanke. Imel sem 20 mož. Reči moram: sam sem bil kakor zbesnel, jaz in moji smo se vrgli na Lahe kakor obsedeni. Ko sem pometal proti Lahom vse ročne granate, sem ostal praznih rok. Kar z rokami sem se lotil Lahov. Dvema sem že tilnika zlomil, ko sem se vrgel na tretjega. Zadnji trenutek, ko je Lah videl, da ga imam v oblasti ,me je prosil, naj mu podarim življenje. »Nemam časa, Boga mi!« sem odgovoril in že je zaškripal Italijanu vrat. Štirim Italijanom sem sam vrat zavil. — Tako mi je pravil Dalmatinec, in njegove orlove črne oči so se iskrile. Na prsih je imel obe srebrni hrabrostni svetinji. — To so junaki, sem si mislil, dokler branijo avstrijsko zemljo taki bojni heroji, se naši domovini ni bati. Te dni so Lahi v strelnih jarkih klicali: »Hoch Osterreich!« Kaj je to pomenjalo, ne vem. Vsekakor značilno. Navadno so klicali: »Abbasso 1'Austria!« — Da bi že Lahi enkrat izpregledali in spoznali svojo črno nehvaležnost, katero so pokazali proti Avstriji. Saj je Avstrija mizerni Italiji redila na stotisoče njenih lačnih pohamhamcev. Avstrija po pravici zasluži, da bi v Italiji klicali: »Živio Avstrija!« Mogoče se bo to še zgodilo. — Nesramni laški državniki, ki nam povračajo za kruh — bunke, ne bodo imeli sreče. — »... In lastna ljudstva se bodo vzdignila in vrgla s prestola pokonče-valca nedolžnega ljudstva ...« — Lahi, Lahi, ali vam vest nič ne očita? Zakrknjena srca — vrag vodi! Kdor se pa vragu vda, je -r izgubljen! * Vam, gosp. urednik, kakor tudi vsem nesrečnim goriškim begunjskim rojakom veselo alelujol —ič. V sneženih kalakomuoh. (Izvirne^ poročilo »Slovencu«.) Prijatelj Ivan je pripomnil, da je sicer z zanimanjem bral o »življenju pod snegom«, pa vendar se mu zdi malo preveč »okrašeno«. Je pač doli iz ravnin doma. Kravogoj Fronc iz Sore kot pristen Gor-janc pa nas črnovojnike občuduje, s pripombo, da »nismo več mladi« in da bi on več ne prenesel teh »štrapacov«. Franci, pridi med nas, ki se gremo z vsakim mladcem poskusit in vsak početek marazma v kali vdušimo. — Gledajoč trpljenje naših mož in fantov, prenesem vse napore z veseljem. Začetkom svečana so me poklicali iz snežnih žametov in s fronte doli v nižave k višji komandi, kjer sem nadomestoval svojega predstojnika. Ni slabo pri višji komandi. Bival sem v lepi zidani hiši, spal na mehki postelji. Toda ko sem sredi marca zopet prišel k našim črnovojnikom v snežne žamete in spal prvo noč v svoji koči na trdi postelji — 20 korakov za strelskimi jarki — imel sem prijeten občutek »d a sem d o m a«. V nižavah že rožce cvet6, tu gori pa še na metre snega! Ko sem s polnim parom »omavžal« naše v taboru za veliko noč, sem se podal k naši tretji v snežne katakombe, kjer junaki že dva meseca niso imeli — praznika. Bilo je še vse tako kot meseca prosinca, samo snega še nekaj več. Prijatelja nad-poročnika Francelna je prevzel sneg, da se je šel za nekaj časa gret in krepčat v bolnico. Tam~pa se mu gotovo zdeha po dobrem kiaškem slivovčku, katerega je, bivajoč v moji odsotnosti par dni v moji koči, zavohal skritega v globoki skrivni kaverni. Ker pozdravlja sovražnik naše od časa do časa z malo predebelimi granatami, so si med tem časom zgradili varno kaverno (brlog v živo skalo), ki -krije čez sto mož. Tu v tej duplini, v tej pravi podzemski ka-takombi sem dvakrat maševal in krepčal junake-trpine z besedo božjo in s kruhom angelskim. Ker se je tretji dan vreme pomirilo, sem plezal prav na naše desno krilo (četovodja Jazbec), na 1900 metrov visoko postojanko, v skalnatem kotlu, sedaj popolnoma zasneženem. Zaradi zraka, dima in svetlobe je nekaj navpičnih predorov (sneženih dimnikov). Od vrha do tal znese višina 10 metrov 80 centimetrov! Kdaj se bo ta množina snega stajala? Moji nemški farani, s katerimi se naši ljudje dobro razumejo, so me naprosili, da naj jim »življenje v katakombah« še v njihovem jeziku opišem. Narednik Kopačin pa mi pri odhodu važno izroči kos papirja s podpisi in prošnjo tovarišev, naj njim tako ljub prijatelj »Slovenec« prejme prijazne velikonočne pozdrave in jih izroči še njihovim družinam, prijateljem in znancem. Temu jaz in, upam, tudi »Slovenec« rad ustreže. — Narednik Kopačin Fr. iz Kopra; četovodja Jazbec Alojzij, Komen; četovodja Gorjanc Mat., SI. Bistrica; desetnik Kragelj Mat., Polubin; poddesetnik Mrak Iv., Tribuša; črnpvojnilci: Krese Adolf, Gor. Sušica; Kuhar Jak., Zaboršt; Stipan-čič Fr., Renče; Logar Luka, Vrh. Rovte; Biban Iv., Altura, Istr.j Slavec Andr,, Čer-notič; Štrekelj Iv., St. Dvor; Mladenič Ant., Sv. Matej, Kastav; Baiič Jos., Sabonje, Istr.; Kinkela Andr., Zvoneče, Istr.; Čiko-vič Ant., Matulje, Istr.j Lazar Vene., Loka-vec; Doplikar Al., Domberg; Dolinar Mat., Dobrava; Samec Jot., Loga-Kanal; Bižalj Tom., Grand; četovodja Žlindra Ant., Za-dolje pri Ribnici; desetnik Grabar Iv., iz Trsta; poddesetnik Rudin Iv„ Iga vas; poddesetnik Gruden Fr., Medvode; poddesetnik Maver Jos., Boljunc pri Trstu; Zakelj Fr., Dole nad Idrijo; Subert Jern., Ponavas; Karnar Iv., Jelše; Kazmus Iv., Jurklošter; Osredkar Iv„ Šutne; Pernat Jos., Sp. Gorica; desetniki: Stipič Jos., Gradnje; Just Jak., Ptuj; Arnoš Iv., Dornava; Gombač Jos., Verdela, Trst; poddesetnik Mladenič Jos., Blažiči; Makovec Dom-, Komen; Božič Gregor, Slum; Škerjanec M. s Prema, Predvsem pa zahvalimo višjega pastirja g. kneza in škofa ljubljanskega za pozdrav in blagoslov in lepo število »Slovencev«, z izrazom svfoje udanosti. Pristavfk: Ko sem se po srečni vrnitvi dobro odpočil, hitel sem precej drugi dan na »postni lov« v veliki tabor v dolini. Med potom sem naletel ravno na žrtve plazu. Blagega starejšega in krepkega mlajšega tovariša so ravno mrtva izkopali izpod snega. Moj duhovni tovariš in sosed jo je tudi dobro skupil. Malo je manjkalo, da ni prišla cela »komanda« pod sneg in — pod zemljo. Priredil sem veličasten pogreb z godbo iz naše spominske cerkvice. Ko danes, na veliko sredo, to pišem, dobim depešo: »Četovodja Jazbeca z enim tovarišem plaz odnesel. Trupla še ne našli.« — Bil si preveč junak! Solzo mi zadržuje v očeh edino misel, da si dva dni pred smrtjo tako lepo na čelu svojih mož prejel Gospoda vojnih trum, ki je tebi in tovarišem plačilo za trpljenje in zvestobo. Trobentač Božič. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Vsaka stotnija in malone vsak vod ima svojega šaljivca in navihanca, ki skrbi za to, da ljudem ne zmanjka dobre volje in gradiva za smeh. Takega navihanca je imel moj oddelek v osebi trobentača Franceta Božiča, ki ga sedaj že krije srbska zemlja. Padel je v naskoku dne 9. novembra 1915, ko sem bil ranjeln tudi jaz. Trobentač Božič je bil prava gorenjska korenina, neustrašen in pogumen, vedno vesel, glasan, bahav in robat, prijatelj božje kapljice, zraven pa dober in zvest tovariš. Rad je videl, če smo bili dobre volje in ni zameril, če smo se šalili ž njim. Dobro vem, da mi tudi naslednjih vrstic, v katerih nameravam opisati nekaj njegovih junaških činov, ne bi štel v zlo. Bil je srednje, čokate postave, rdečega obraza, močnih rujavih brk in velikih oči — prav, zastaven vojak. Služil je ves čas pri mojem vodu. Bili smo na odpočitku v neki garni-ziji. Imeli smo pouk o inšpekcijski službi. Službujoči častnik je bil šele pred par dnevi prišel k stotniji in še ni poznal mo-, štva. Ko razloži vse potrebno, se obrne na našega Božiča in ga vpraša, kako se bo obnašal v inšpekcijski službi in zlasti kako se bo javil višjemu častniku, ki pri« de pregledovat stanovanja? Naš junak, ki ga je ravno zopet imel nekoliko pod kapo, je preje malo poslušal in sedaj ni vedel, za kaj pravzaprav gre. Zato je modro molčal. Častnik misleč, da se vojak ne more spomniti dotičnih besedi, mu hoče pomagati: »No: In—fan—te-—rist...« Božič ga pa gleda debelo in pravil »Ne infanterist — hornist!« Častnik je nekoliko začuden in ponov} iznova: »In-»-fan—te—rist...« Božič je naravnost užaljen — vzeti mil hočejo čast trobentača. Ne boš! Glasno pravi: »Niks Infanterist — Hornist!« Videl sem, da ta dva ne prideta zlepa! skupaj, zato sem pojasnil častniku, da f«} mož trobentač. Častnik se je veselo zarf smejal in rekel: ( »Torej dobro, pa se javite kot,trotfeti4 tač. Kako boste torej rekli?« ] Božiču se še vedno ni zjasnilo v glavi, Zato jc zopet molčal. »No: Hor—nist...« \ Tedaj se naš korenjak ojunači, salu* tira, da se mu potrese polno lice in celd telo, izbuli oči in zavpije: »Ger Oberlajtman, melde gehorzam«^ de sm jest hornist Božič Franc!« Cela stotnija je prasnila v smeli, čaisft nik pa je rekel: »lilo, tak pa ostanite hornist!« 7 * * * v>; Ob naskokih jc bil trobentač Boži^ kakor riba v vodi. Ves jc oživel in navdu-i ševal sebe in tovariše z besedami, ki jiH tu ne morem ponavljati. Vsekakor bi v ciA vilnem življenju vsak tožil radi razžalj«* nja časti, ako bi ga kdo pital s takimi slovi. A vojaki so poznali svojega dobrega trobentača in mu niso zamerili, seveda nm pa tudi niso prizanašali ter mu vračali mi<| lo za drago. A to ga jc le še bolj razvnelo^ Božič je dobro vedel, kdaj treba za4 staviti. Izpočetka, ko je stotnija stopala ^ boj in Srbi še niso streljali, je bil še prh meroma miren. Le bolj zase je ponavljali »Čakajte, čakajte, kmalu bomo skupaj!* Ko je pa zažvižgala prva srbska krogU mimo naših ušes ter so se jeli ljudje pripO-gibati in iskati kritja, tedaj jc prišel pravi trenotek za Božiča, Psovk je letelo na tc^t variše, da se je vse bliskalo. j »Cagovci! Ali vam nisem ves čas ptfa» vil, da ste d----Či?« Ja, če bi bil jaz rad višji, bi vam že pomagal.« In zopet so se vsule psovke kakotr h vreče. Nato jfe pa skočil Božič naprej & kričal: »No, če nočete vi, pa mene poglejte in gospoda štabsfeldbebla, kako midva) »forikava«! Vi ste pa cagovci, potem s0 boste pa zopet hvalili, kako ste »fori« kali«!« !j Ko se mi je zdelo Božičevega navdu-ševanja zadosti, sem mu resno ukazal, na) molči. Nato je začel navadno mrmrati* »No, bom pa tiho; potem naj nas pa Srbi le postreljajo, če se jih tako bojimo,« Tako nam je Božič tudi v najresnejšilj trenotkih skrbel za smeh in zabavo, * * Začetkom novembra 1915 smo po Em dem boju zasedli višine južno čačka. Srbi so se umaknili. Dobil sem povelje, da' pošljem v bližnjo vas patruljo. t, i ter dovolila, da sme skuhati na njenem štedilniku, ker je razumela, da služkinje v teh razmerah ne morejo prinesti v pravem času ne drv, ne živil. Med prijaznim pogovorom je bilo kosilo obeh skuhano. V zvoniku je poldan odbilo. Prišl' so iz šole otroci in čez nekaj časa tudi soprog, Gospa je zakurila v svoji kuhinji za silo z ostanki drv in časniškim papirjem. Bilo je nekaj časa prijetno toplo. Postavila je na mizo osoljen krompir in mleko. »Mama, ali danes ni juhe?« vpraša najmlajša hčerka. »Ne — je petek,« odgovori mati. Vsi so sedli k mizi poleg štedilnika ter zaužili kosilo. Soprog ni spregovoril cel čas niti besede. Hitro je vstal, vzel iz žepa časopis ter odšel v sobo sedet na divan. Med tem je prišla postrežnica vsa pre-mrznjena in jezna rekoč, da ne bo nikoli več šla stat s kartami, da ni nič dobila in da odpove službo . . . V kuhinji je bilo tiho. Na mizi so ostali krožniki prazniki in nepomiti. Pod štedilnikom je stari muc hlastno jedel nezabeljen krompir, • * • V podstrešju tretjega nadstropja stare visoke hiše je pri mali železni pečici čepel tovarniški dclavec ter gledal nepremično s svojimi velikimi očmi v tla. Soba jc bila majhna in je r.bcncm služila celi družini za vse: za spalnico, obednico in kuhinjo. Pečica je bila razbita in kadilo se je iz nje. Na steni so visele stare, zaprašene slikp, in pajčevine so delale pri oknu zastor. V kotu je slonela lesena postelj in na njej so bile razmetane umazane cunje. Sredi sobe je sedela na tleh najmlajša hčerka ter se igrala z raztrgano punčiko, Deklicami je pela venomer aja-tu-tu, aja-tu-tu, in stara budilka gori na. polici ji je otožno-počasnq odgovarjala: tik-tak, tik-tak. Mož je naenkrat udaril ob mizo z močno pestjo, da so zaropotale vse sklede in krožniki na mizi. »Pro —« se mu je izvilo, hotel je nadaljevati, pa glas n u je zastal. Dete se je prestrašilo in je na glas za-plakalo. Zasmililo se mu je in vzdihnil je polglasno: »Ubogi otrok!« Prvikrat je v svojem življenju občutil v srcu nekaj tistega, kar ima v sebi beseda: oče. Bil je delavec v tovarni mnogo let. Njegovi otroci.so ga komaj poznali. Podnevi je bil v tovarni, ponoči je prišel domov ter se vlegel k počitku, zjutfaj je zgodaj odšel. Dokler je bila rajnka živa, ga dom ni posebno skrbel. Kar je zaslužil, jc večinoma oddal ženi, da je preživljala sebe in otroke. Posebne ljubezni med njima ni bilo. Ona je njemu očitala, da premalo skrbi za dom, da se vedno potika po tistih društvih, da je premalo pobožen itd., on pa njej, da je s kmetov doma in da ni za mestno življenje. Rad pa jo je imel zato, ker je bila dobra gospodinja in je ljubila otroke. Vojska pa jo je vzela. Zbolela je na pljučnici in umrla v bolnišnici. Od tedaj je bil oče razdvojen. S telesom je bil pri svojem delu, a v duhu doma. Gospodinjila je odslej dvanajstletna njegova hčerka. Dobro mu je bilo pri srcu, da je vsaj ta zdrava in da kuha vsem trem — sebi in dvema sestricama. Razmere v tovarni so se poslabšale in on je izgubil službo. Bil je vržen na cesto. Od tedaj je vedno ali čepel doma ter mglčal ali pa se je potikal po ulicah ter iskal službe. Sto- in stokrat se je že jezil na vojsko in žal mu je bilo, da ni bil sam vojak, da bi vsaj družina dobivala podporo. Bil je za vojaščino nesposoben, ker je imel pokvarjeno nogo. Rajnka mu je zapustila 300 kron dote in od teh je živela družina zadnje mesce. Težko je šlo. Eno veliko vprašanje je vedno stalo pred njim: kaj bo? Vdal se je žganjepitju. Žganje je bilo skoraj njegova edina hrana in pijača cel dan. Pil je iz obupa. Pred njim je stala izpraznjena steklenica. Poslal je že zgodaj zjutraj svojo najstarejšo hčerko p in bila je prazna. Težko hropenje mu je prihajalo iz prsij. Zaspal je. • Ana je prišla — čez dolgo časa. Ko zagleda malo sestrico, jo liitrO vpraša: »Kje je ata?« »Ata — aja.« Pristopila je k postelji i|i odgrnila odejo. Oče je imel odprte oči in odprta usta. Ni dihal več. Bil je mrzel, mrtev. »Moj Bog, o Marija!« je vskliknila Ana ter se zgrudila na tla. Budilka na polici je nehala iti. Obstala je, ker se je iztekla. * • « Pri ognjišču jc bila zbrana domača družina. Sredi nad ognjem je visel velik kotel. Vojaki so se ob ognju greli; pogovarjali so se z domačini, a razumeli so se težko. Hišni gospodar je bil ujet in že dve leti ni bilo od njega glasu. Gospodinjila je pri hiši stara teta in skrbela za otroke. Že od nekdaj, tudi pred vojno, se je v hišnem kotlu kuhalo vedno isto. Noben« « »Kdo se javi prostovoljne?« vprašam svoje ljudi. Prvi se je oglasil trobentač Božič in za njim še nekaj drugih. Ukazal sem jim, naj preiščejo spodaj ležečo vas in se čez dobro uro vrnejo. Minilo je že tričetrt ure, ko javj opazovalna straža, da nekdo v dolini zelo na pomoč vpije. Hitim na razgledno mesto in slišim, kako nekdo kriči: »Na pomoč! Na pomoč! Pomagajte, pomagajte! < Hitro dam štirim možem povelje, naj kolikor mogoče brzo teko po jarku v dolino, ker je mogoče, da je kdo ranjen. Po bližnjih hribih se je namreč še sliš.nlo streljanje in ni bilo izključeno, da so bile tudi v vasi pod hribom šc srbske straže. Poln pozornosti zrem v dolino. Naenkrat zapazim nekoga, kako na njivi pod hribom z nasajenim bajonetom podi svinjo, ki divje beži pred njim. Zasledovalcu so se vidno zapletale noge in ko je hotel preko ograje, se je prekopicnil na glavo, bajonet se je zapičil globoko v zemljo in debele noge so lopile po tleh. Svinja je ta -^odmor svojega zasledovalca seveda dobro izkoristila. Ko se je možak pobral in videl razdaljo med seboj in svinjo, jc v strahu, da bi mu utegnila mastna pečenka nazadnje res uiti. še bolj divje klical na pomoč. Spoznal sem ga: bil je trobentač Božič. Začel sem piskati na piščalko, a to mojega trobentača v njegovem lovu ni prav nič motilo. Šele, ko je zaslišal moj glas, se je ozrl na hrib in ko je videl, da mu žugam, jc ustavil svojo gonjo in se skril za plot. kajti vedel je, da v takih stvareh nc poznam šale. Čez kake po! ure mi javi straža, da žene trobentač nekega Srba na hrib. Kmalu zagledam, kako Božič starega Srba z bajonetom priganja naprej. Ko ga prižene do mene, postavi puško k nogam, se strumno vzravna in javi: Gospod štabsfeldbebel, pokorno javljam. da sem prignal tega špijona. — Zakaj pa mi ni pihče na pomoč prišel, ko sem tako klical?« Ostro ga pogledam in mu velim: Izgubi se mi izpred oči! Dobro vem, zakaj si na pomoč klical in zakaj si potem tega starega Srba prijel in ga k meni prignal!- Poznalo se mu je, da je bil prišel nekje z dobro srbsko rakijo precej v dotiko. Zavedajoč se krivde, je pobesil glavo in sc odstranil. Vendar mu jezik ni dal miru in odhajaje je mrmral- »Tako je. to imam sedaj zato, ker sem mislil, da bom pohvaljen, ko sem špijona prignal; sedaj sem pa zmerjan. Drugipot naj gredo pa drugi cagovci »frejbilih« na " pat rolo!« Tovariši ga smeje se obkolijo. On jih divje ošvrkne s pogledom, si začne brisati pot s čela in jih oštevati: ■Da, lc glejte me, kakšen sem, ves premočen. To ste »kumarati<, na vas se more človek kaj zanesti; tako sem kričal, na pomoč, pa ni nobeden prišel, sam sem moral po vasi špijona loviti. Potem pa še hočete, da bi vam kaj prinesel za piti in jesti. ■ Tedaj pa vsi naenkrat; »Ali imaš kaj, ali si kaj prinesel?« izpremembe ni bilo skoro celo leto. Na stenah ni bilo nobenih posod pribitih; nad ognjem gori so se sušila polena. Bili so časj, ko so se v dimu gori nad ognjem sušile gnjati. Ti časi so minuli. Teta je kuhal? od vojske sem leto in dan vedno isto. Nedoletria Tinca je sedela pri ognjišču in sc grela. Bila je rejenka. Mati njena je pred vojno za jetiko umrla, očeta je pa vojska vzela. Dete je komaj odrastlo — ampak rekli .so domači, da je zelo nadarjeno. Pri svojih letih je zelo rado in pametno govorilo. »Teta, kedaj bomo klali?« je vprašala Tinca. »Letos ne!« »Zakaj ne? Saj so pri sosedovih. »So, ker so imeli posevke,- »Zakaj jih mi nismo imeli?« »Vzela jih je vojska!« »Ali boste skuhali kaj pirhov, teta?« »Ne, letos ne.« »Zakaj ne?« »Vzela jih je vojska! Ne bo jih letos ne pirhov, ne bo pogače.« »Pa jih prinese ata, ki je šel na vojsko.« »Tinca, nikoli ne bo ateja nazaj,« se je oglasila sosedova šolarica, »Tvoj ata je padel pri Grodeku in ga ne bo več nazaj.« »Tiho bodi, saj nič nc veš,« je rekla teta. Sirota je pogledala na vse strani okoli sebe in ni videla prijaznega obraza. Teta je dela krompir v skledo. Pomolili so, pojedli in odmolili zahvalno molitev. Oče naš ... Tiha zadovoljnost je plavala nad slamnato kočo. Zunaj na orehu so ščinkovci prvikrat zapeli svoj pomladni pozdrav: čintararara. In že mu eden potegne iz torbe polno čutaro. On pa dobrodušen in radodaren kakor vedno: >Le pijte, le pijte! Saj za piti ste vedno dobri, drugače ste pa cagovci, ker nič skupaj ne držite,« Obrnem se li Srbu in ga vprašam, če ve, zakaj ga je naš vojak prignal k meni? »Ne znam, gospodine.« Seveda ni vedel, ker ni poznal muh našega trobentača. »Idi kuči in nc boj se ništa, pravim starcu. Ves vesel sname čepico, sc zahvali in odide. Komaj pa je la dobro odšel, že javi straža, da žene vojak druge patrole pravega srbskega vojaka k nam. Tu se je šala nehala, kajti videli smo, da je bil naš vojak ves krvav po obrazu in obleki, pa tudi Srb, ki je bil gologlav, je bil močno okrvavljen. Aha, si mislimo, dobro so se kle-stfl! v dolini! Ko dospela do mene, takoj vprašam: »Kaj pr. je bilo, da sta oba tako krvava? Ali ste ranjeni in kje so ostal'?« Naš vojak je bil nekam plašen in mi ni takoj odgovoril; pač pa se oglasi Srb: Nista nije. gospodine. Znaš, jučer smo ovde bojevali, pa je jedna vaša kugla ubila kravu moje kumšije. I jer su naši odstu-piii, sam ja zaostao u selu, da se vam predam, jer sam bolestan in neču više da ra-tujem. Kunišija me nato zamolila, da joj oaerem kravu i kad sam oderao kravu, dodje vaša patrulja i ja sam se predao i jim kazao, nek si uzniu mesa.« Vsa reč je bila torej zelo nedolžna. Srba sem s spremstvom poslal na poveljstvo. To je pa dalo trobentaču nov povod za godrnjanje; »Stari, katerega sem bil ja:: prignal, je pa smel domov. Je že prav, le izpuščajte . špijone, potem nas bodo pa vse izdali. Jaz jih že ne pojdem več »frejbilih« lovit.« • Vod je pa imel ta dan pravo gostijo, kajti tudi drugi vojaki, kater" sem bil poslal na patruljo, so kupili od ženske mesa, saj je bila kmetica vesela, da ga je mogla spraviti v denar. Kuhalo se je na vseh straneh, bolj spretni so tudi pekli. In ker se je dobilo za potrebo tudi vakije, je bilo vse židane volje. Samo trobentač je imel ta dan dovoli opravka s tovariši, ki so ga neznansko dražili, da je z bajonetom na svinjo »štur-mal«, samo trobentača ni bilo, da bi bil k naskoku trobil. Fr. A. Vojsko z lialllo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. aprila. Uradno: Položaj se ni izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H6f?r, fml. Uspešen napad naših letalcev. Dunaj, 6. aprila, Uradno se poroča: Več skupin naših pomorskih letal je v noči 4. aprila z uspehom zmetalo vel:ko najtežjih in težkih bomb na vojaške naprave in posebno na letalske lope v Gra-dežu in Gorgo. Lope so bile večkrat v polno zadete. Eno letalo se ni vrnilo. Ostala so se vrnila nepoškodovana. Mornariško poveljstvo. Kakor izvemo, sta bila v doslej pogrešanem letalu fregatni poročnik Franc Kri-vanec in pomorski kadet Pavel Geduldiger. Strah pred avstrijsko ofenzivo v Italiji, Curih, 6. aprila. Kako se v Italiji boje avstrijske ofenzive, priča članek v listu »Popolo d'Italia«, ki izjavlja, da italijansko ljudstvo ne bo zaostalo za ruskim, če se bodo v Italiji našli ljudje Protopopovega kopita. List s tem grozi vladi, ki baje kaže isto slabost kot prejšnja petrograjska vlada. List svari pred notranjim sovražnikom in pred posledicami notranjepolitične slabosti vlade. »Tribuna« izjavlja, da je enotnost fronte Italiji doslej le malo ali nič koristila. Štirisporazum ni oproščen dolžnosti, da Italijo krepko podpira, če se sovražnih na ostalih frontah omeji na defenzivo, da poišče v Italiji odločitev. Odgoditev interparlamentarne konierence v Rimu. Haag, 6. aprila. Interparlamentarna trgovska konferenca, ki bi se morala sredi aprila vršiti v Rimu, je na željo italijanske vlade in z ozirom na notranji položaj Italije preložena na sredi majnika. Konference se bodo udeležili zastopniki parlamentarnih trgovskih odsekov vseh zavezniških dežel všlevši Rumunijo in Japonsko. Generalni polkovnik Svelozar Boroevič pl. Bojna o soški armadi. »Osterreichisch-ungarischc Kricgskor-respondenz« priobčuie velikonočne pozdrave avstro-ogrskin poveljnikov. Med drugimi je poslal poveljnik soške armade generalni polkovnik Svetozar Boroevič pl. Bojna naslednje poročilo: Povodom velikonočnih praznikov morem le naiboliše ooročati o soški armadi- Po deveti soški bitki sovražnih ni tvegal nobeneg a pehotnega napada, da, od novega leta sem se je skušal izogniti celo manjšim spopadom, da bi mogel s tem večjo vnemo pospeševati svoje mogočne priprave za prihodnjo bitko. Samo njegova artiljerija skuša uveljaviti svoje mogočno število in obilo municijo, kar je za naše neprimerljive čete tudi ob »mirnih« dneh trda preizkušnja. Kar se je sicer storilo ob Soči izza novega leta, pripada našim bojnikom; tudi oni so se iz vseh moči pripravljali na pomlad. Mimogrede so pa umeli oživljati t moreči pozicijski boj z drzno napadalno j delavnostjo; naglašam le boje v drugi po- i lovici januarja pri Kostanjevici, na Fajtem hribu-in pri Vertojbi, v katerih je nasprotnik izgubil 500 ujetnikov in 8 strojnih pušk. dalje podjetja napadalnih čet dne 10. in 11. februarja v Vipavski dolini,- v J katerih smo uplenili 1100 ujetnikov in 15 strojnih pušk, akcijo dne 26. marca južno Bilj, ko smo ujeli nad 500 sovražnikov. K temu pa treba računati šc močne krvave izgube. , Naj pride dedni sovražnik danes ali jutri ali pa naj se obotavlja, dokler ne za-doni za nas odrešilni »Naprej!« — nam je prav. Deseto bitko bomo bili s skalno- I trdnim zaupanjem na deseto zmago. Z njo j Z njo se pokloniti svojemu cesarju in kralju in monarhiji osvoboditi pot v mogočno bodočnost, to je najiskrenejša želja soške armade! Ob Sod. L. Adelt poroča Berlin. Tageblattu«: Doli na Trst sije solnce, na Krasu pa brije burja s snegom in dežjem. Kmalu prežene megle, ki so zatirale pogled. V ravnini, kjer ni vetra, se nemudoma dvignejo v zrak italijanski letalci, da polete na poizvedovanje in pomagajo svoji artiljeriji doseči željene cilje. Dvokrovniki francoskih tipov -Farman«, »Voisin« in »Cau-dron« se združijo z velikimi italijanskimi j bojnimi letali »Caproni« in novimi dvo-krovnimi »Farm&novimi« aparati. Vkljub j burji, ki grozi jih vreči proti skalnatim j stenam kotline, se vržejo proti njim mali j avstro-ogrski dvokrovniki in spremljajo j kot varstvo poizvedovalne aparate z dvema sedežema. Iz višine 5000 m sc vržejo s hitrostjo kopja '»Neuport« letala z enim sedežem na sovražna letala. Cela brodov-ja so zamotana v zračnem boju in drdranje njih strojnih pušk preglasi delovanje motorjev in zamolkli bobneči ogenj topov velikanov. »Farman« je sestreljen. »Caproni«, prisiljen spustiti se na tla pri Štandrežu, je uničen od topovskega ognja. Med tem ko je nasprotnik navezan tja do svojega tipa »Caproni« še vedno popolnoma na inozemski dovoz, si je ustvarila Avstro-Ogrska v sredi svetovne vojne veliko industrijo za izdelavo zrakoplovov. Vsi aparati na soški bojni črti so izdelek avstrijskih tovarn. Nad Trstom samo 1200 m visoko krožijo z 200 km lastne hitrosti novovrstna »Nieuport« letala z dvema sedežema. Beli šrapnelski oblački obrambnih topov označujejo njihovo pot. Ladijsl« poročnik Banfield, ki je komaj ozdravel, in njegovi tovariši so pripravljeni na svojih pomorskih zrakoplovih, da jih zasledujejo. Avstro-ogrska mornarica in letalci patruljirajo nad Dolom in zažgo z bombami celo sovražno taborišče. Predrzni letalski par se spusti navpično proti italijanskemu zavezanemu zrakoplovu, kakor orel na zajca, in ga. obstreljuje z zažigalni-mi palroni. Ponoči padajo italijanske bombe letalcev na Trst, Milje, Piran, Sveti Rok, Sv. Sabba in Izolo. Sto metrov dolgo, napol trdo svileno telo nekega novega italijanskega zrakoplova se skuša izogniti čez Opčino in Rihemberk metalcem svetlobe. Ali ta zračni boj, ki se obnovi vsakega solnčnega dne in zvezdnate noči, je le spremljajoči pojav silovite bitke s topovi, vsled katere žvenketajo okna celo v Trstu. Domišljija slikarja, ki poskuša naslikati preddobni živalski svet, se more težko domisliti kaj bolj fantastičnega, kakor so ognjeni velikani iz topov, ki neprenehoma menjajo svojo obliko in velikost. Silovite granate kopljejo kakor hiše globoke udrtine in razmetavajo na stote težko kraško kamenje. Dante, ki je ustvaril iz tega mrtvega Krasa pekel, bi se moral nemo skriti pred strašnim uresničenjem svojih pesniških sanj. In kljub temu vztrajajo zveste soške straže v svojih kavernah, podzemeljskih luknjah in dolinah in ko čestokrat v prvih jarkih odpihnejo granate ali mine straže kakor kak prah, tedaj sc postavijo na njih mesto njihovi tovariši. Nič ne polaga večjih zahtev na moralno moč vojakov v bojni črti kakor gluha vztrajnost v bobnečem ognju. Vsak patruljni pohod, pa naj že bo to pohod na življenje in smrt, ; najde vedno več prostovoljcev, kakor jc I potrebno. i -—_____- lZJ O CZJ 1=3 CD! C=3 CU C=3 Spominjajte se goriških beguncev! I ociai_II II—31—II—i Miljukov. Ruska revolucija je spravila na krmilo sposobne in popularne može. Zlasti se sme to trditi o dveh najbolj odločilnih ministrih, namreč o zunanjem ministru Miliukovu in 0 vojnem ministru Gučkovu. Ukrajinski politik M. Lozinskij piše v Ivovskem »Dilu« o vtisku, ki ga je nanj napravil Miljukov, ko se jc z njim pogovar-ial (junija 1914 v Petrogradu). Miljukov je star okoli 60 let, je večji* kot srednje postave, bolj vitke rasti, energičnih in živih kretenj, polnih las, brke so popolnoma sive, bistre oči sive. Njegova zunanjost in niegov nastop razodeva popolno harmonijo ter napravlja velik in najboljši vtisk. V svo-lem političnem delovanju je načelen in dosleden. Leta 1914. je neki poslanec v dumi niegovi stranki očital podkupljivost; Miljukov mu jc zaklical psovko: podlež. Predsedstvo dume je zaradi te psovke predlagalo izključitev od ene seje. Miljukov je prosil besede ter je svoji stranki priporočal, naj v imenu parlamentarne dostojnosti glasuje za njegovo izključitev. Kakor s svojim prikupnim nastopom, tako si je pridobil ugled tudi s svojim znanstvenim ' in političnim delom. Po svojem znanstvenem poklicu je zgodovinar. Kot vseučiliški docent (1892—1895) v Moskvi se je udeležil liberalnega gibanja ob nastopu carja Nikolaja II. (1894) ter bil zato izgnan iz Moskve in Petrograda. Na mor skovskem vseučilišču je predaval o ruski kulturni zgodovini ter spisal knjigo »Črtice (očerki) iz ruske kulturne zgodovine« v treh zvezkih. Bistroumno in duhovito delo je prevedeno na nemški in češki jezik. Bolgarska vlada jc mladega učenjaka poklicala, za profesorja na vseučilišče v Sofiji, kjer je uspešno deloval več let. V tej dobi se je seznanil z najvažnejšimi balkanskimi vprašanji. Prepotoval je Bolgarijo, Macedonijo in Srbijo; enkrat je preiskal Macedonijo po naročilu petrograjske akademije, dvakrat po naročilu carigrajskega ruskega arheo-logičnega društva, nekolikokrat pa v zasebne znanstvene namene. Pod pritiskom ruske vlade je bolgarska vlada pretrgala službeno pogodbo z Miljukovom. Leta 1904. se je vrnil v Rusijo ter nastopil kot voditelj konstitucionalno demokratične stranke (K. D., zalo »k a-d e t i«). V prvi dumi je bila njegova stranka najštevilnejša. V drugi in tretji dumi se jfe njegova stranka pod pritiskom reakcije zelo skrčila, a Miljukov si je s svojim talentom ohranil še vedno velik vpliv. Njegova zasluga je, da rusko meščanstvo ni bilo potisnjeno v pasivno politiko. V strankarsko-politični borbi so se njegovi nazori sicer nekoliko obrusili in preminjali, a omahljivost ali neznačajnost se mu ne more očitati. Vedno se je boril za svobodo in resnico. Kot izvrsten poznavalec balkanskih razmer jc igral zadnja leta veliko vlogo v ruski politiki. Leta 1912. do 1914. je energično posegal v srbsko-bolgar-sko vprašanje. Odločno je zagovarjal bolgarski značaj Macedonije. Po lastnem pre-iskavanju se je prepričal, da so srbske zahteve pretirane in nevarne. Zato si je nakopal besno sovraštvo srbskih šovinistov. Obžaloval je srbsko-bolgarsko vojsko. Rusko vlado je svaril, naj nikar ne nastopa kruto proti Bolgariji. Ko je Bolgarija končno stopila na. stran osrednjih velesil, se je uresničilo, kar je Miljukov napovedoval, da bo namreč Rusija Bolgarijo odbila od sebe ter s tem škodila svojim koristim. Ugled Miljukova je bil odslej še večji. Kot ruski politik je sicer sedaj odločno na srbski strani, a gotovo ni pozabil velikih srbskih napak. Ob izbruhu svetovne vojske se jc postavil na odločno domoljubno stališče v duhu ruskega imperializma. V dumi je glasno izrekel, da mora Rusija dobiti Carigrad in da je Anglija s tem zadovoljna. Kot prijatelj demokratične ustave je prijatelj angleškega parlamentarizma. Napačno pa bi bilo, če bi ga 'smatrali za angleškega agenta. Po svoji znani odločnosti in načelnosti bo gotovo zna! tudi nasproti Angliji braniti ruske koristi. Ako bo imel zadosti sreče in spretnosti, da se vzdrži na krmilu, potem je upanje, da bo poslušal klic Rusije in Evrope po miru in da bo zastopal zmerno in spravljivo stališče. Velik uspeli oh SioMv. — 9630 Rusov uleiih. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. aprila. Uradno: Predvčerajšnjim se je poročalo, da so osvojili naši mostišče Tobol pri Stohodu; 1 ob tej priliki smo ujeli 130 častnikov in j 9500 mož; zaplenili pa 15 topov, do 150 j strojnih pušk in metalcev min in veliko voj-j nega blaga. Včeraj so na več mestih živa-| hno streljali s topovi, tudi letalci so zelo ; delovali. Neki naš letalec je sestrelil na vzhodnogališki meji sovražno letalo. V kali smo zadušili pri Narajovki napadalni poizkus Rusov, ki so ga pričeli, ko so razstrelili mine. \ St. 80. •KiaMKiu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. aprila. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ruski topničarji ao uporabljajoč znatne množine streliva obstreljevali naše postojanke južno Rige, pri Ilukstu, Tobolu, ob Zloti Lipi in Narajovki kakor tudi južno Sianislavova. Izjalovil s« je napad Rusov na višino Popielicha (jugozahodno Brzezanov), katerega so izvedli, ko so razstrelili podkop. Ko smo vzeli ruski ključ do Tobolega ob Stohodu, bilo je to 3. aprila, smo ujeli 130 častnikov, nad 9500 mož, 15 topov, približno 150 strojnih pušk ln metalcev min, kakor tudi razno vojno blago. Bojna črta ganeralnoga polkovnika nadvojvoda Jožefa. Nič novega. Bojna skupina maršala pL Mackensena. Položaj •• ni izpremenil. Prvi generalni kvartirni mojster: k pL Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. SoBfa, 6. aprila. Uradno: Vzhodno !Ng» m slabo streljali s topovi. fc, Rasko uradno poročilo. I. aprila. Dne 3. aprila ob 4. uri zjutraj f« sovražnik otvoril močan topovski ogenj na naš tabor na levem bregu Stohoda pri kolodvoru Tahervište-Geleni, kakor tudi na prehode čez reko. Streljal je deloma tudi s kemičnimi bombami. Istočasno je sovražnik pri Geleni-Borovino spustil do 13 pllnovih valov. Pod varstvom topovskega ognja so prešli Nemci na fronti Toboly-Ge-leni k napadu in vrgli naše čete nazaj. Del Nemcev je prodrl do prehodov čez Stohod severaovzhodno od Gelenov in spravil s tem naše čete levega krila, ki so branile tabor, v težaven položaj. Z ozirom na ta položaj smo naše od sovražnika ogrožene čete umaknili na levi breg Stohoda. Več naših oddelkov je imelo velike izgube. Ruska armada pripravljena. Kodanj, 6. aprila. General Brusilov je sporočil vojnemu ministru, da so čete jugo-zapadne armade pripravljene za boj. Na severovzhodni fronti je nastalo južno vreme. Cela dežela bo sedaj en mesec pod vodo, zato so vse operacije izključene. Roška armada sledi angleškemu vzorcu. Amsterdam, 6. aprila. Angleški listi poročajo: Rusko armado nameravajo pre-osnovati po angleškem vzorcu. General Lesicki je imenovan poveljnikom rumunske bojne črte. Poročilo iz Rosile. Reforma pravoslavne cerkve v Rusiji Kakor poroča glasilo sv. sinode »Ko-lokol«, se bo vršilo še tekom tega mesca splošno zborovanje pravoslavne duhovščine v Rusiji. Namen postevovanj bo, kako je treba izvesti v pravoslavni cerekvi reforme in sicer še z&časa vojske. Nameravane izpremembe imajo pred vsem namen izročiti demokratizacijo v pravoslavni cerkvi in da se dovoli pred vsem nižji duhovščini večji delokrog. Vodilni duhov-ski krogi so mnenja, da ne smejo zaostati za civilno in vojno upravo. Če se izvršujejo reforme na civilnem in vojnem polju, se ne sme izogniti tudi pravoslavna duhovščina uvedbi splošnih reform. Lepši dnevi za nerusko časopisje v Rusiji. Kakor poroča radikalni organ »Den«, nastopijo za nerusko časopisje v Rusiji lepši in boljši časi. Posebno poljsko, litavsko in ukrajinsko časopisje se bo razcvelo. Miljukov zaveznikom. Petrograd, 6. aprila. (K. u.) Agentura: Diplomatski zastopniki Japonske, Belgije, Portugalske in Rumunije so naznanili novi vladi, da jo njih vlade priznavajo. Zunanji minister se jim je zahvalil in izjavil: Nova vlada je z zavezniki vred trdno odločena, da zopet obnovi neodvisnost Belgije, Srbije in Rumunije. Več sto ruskih častnikov ustreljenih potom nagle sodbe. Berlin, 7. aprila. »Berliner Tageblatt« javlja iz Stockholma: Bivši zasebni carjev poročnik Vojejkov, ki je trdil, da je nameraval prejšnji car odpreti Nemcem bojno črto, nadaljuje svoja odkritja. Več sto ruskih častnikov so po nagli sodbi vsled podatkov generala Vojejkova že ustrelili. General Kuropatkin je bil, kakor poroča »Denj«, z drugimi vojskovodji o puntu že več časa poučen. Pridobil je zanj vojake v Turkestanu in v Sibiriji. Nove žrtve ruske revolucije. Berlin, 7. aprila. »Voss. Ztg.« javlja iz Stockholma: Med zaprtimi ruskimi državniki so zopnet nove žrtve. Dvorni minister Frederiks je zblaznil. Sivolasi admiral Kar-cov se je opizkuša! usmrtiti. Vrgel se je v bajonete vojakov, ki so 4a stražili. Ker se mu je bil ta poizkus izjalovil, je iztrgal straži puško in si pognal kroglo v prsa. Zblaznela sta gubernatorja v Tveru in v Samari. Sodni predsednik mornarice Matvejeko se je v zaporu usmrtil. Za demokratično republiko. Stockholm, 6. aprila. V Moskvi so po Eoročilih petrograjskih listov priredili veli-anske demonstracije za demokratično republiko. Vsa gledališča in gostilne so med demonstracijami zaprli. Bern« 5, aprila. »Temps« poroča iz Petrograda: Skoraj vsi veliki listi, ki izhajajo, odkar je bila revolucija, nastopajo za republiko. Več znanih časnikarjev, ki so bili prej anarhisti, se je izjavilo za demokratično republiko. Monarhisti se še boje in so pobiti, vsled če«ar ne nastopajo. Asquith bo nadomestil Buchanana. Kodanj, 6. aprila. Angleškega veleposlanika v Petrogradu sira Buchanana bodo te dni odpoklicali, ker so njegove razmere s petrograjsko vlado vsak dan bolj napete. Za veleposlanika v Petrogradu bo imenovan bivši angleški ministrski predsednik Asquith. Nevarnost protirevolucije še vedno obstoja. Stockholm, 6. aprila. Nevarnost protirevolucije še vedno obstoja. Zastopniki delavskega sveta so zahtevali, naj nova vlada takoj izda odlok, ki razveljavi postavo glede na vojaške poveljnike, če bi dvignili orožje proti ruski svobodi in vojake pregovarjali, naj more lasten narod. Sklicevali so se na zaroto v Mohilevu, češ da jo organizira vojaško poveljstvo. »Denj« zahteva, naj na bojni črti odstranijo vse ostanke stare vlade. Žrtve punta. Stockholm, 6. aprila. Mrtve puntarje so včeraj slovesno pokopali. Vse krste so bile pokrite z rdečim baržunom. S topom so vselej ustrelili, ko so spustili puntarja v jamo. Odredili so obsežne varnostne odredbe. Vse hišne duri so zaprli. Povsod so stražili vojaki. Rekruti plenili. Stockholm, 6. aprila. V voroneški posadki so oplenili rekruti vse trgovine z jest-vinami in železniške vozove, ki so bili namenjeni za bojno črto. Poveljnik ni mogel vojaških novincev pomiriti. Posredovati so morali zato zastopniki vojaškega in delavskega sveta. Moskovski metropolit proti Angležem. Stockholm, 6. aprila, »Sozialdemokra-ten« poroča: V Rusiji so širili sledeči letak, ki ga je bil podpisal moskovski metropolit. Slove: Državljani! Angleži zaplenju-jejo naš denar. Dvignite zato takoj svoje denarne vloge iz bank in hranilnic. Nemec je sicer odšel, a zato je prišel Anglež. Proč s to kanaljo! S svojim zlatom mori naše nedolžne brate v vojski, ker jo je on povzročil. Dosedanji ministri izdajalci so skriti v angleškem veleposlaništvu. Tudi vse carjevo zlato je tam skrito. Izdajalci naj se takoj izroče ljudskemu sodišču, zlato naj se razdeli med ljudstvo. Prokleti Angleži so našo Rusijo uničili. Z zlatom pitajo naše podkupljive ministre, ki so povzročili vse zlo narodu. Ruske borze. Petrograd, 6. aprila. Finančni minister je obvestil banke, da bodo borze 10. aprila zopet odprte. ZiMe in ruska revolucija. Rusija je bila edina država, ki je zares strogo zatirala Žide. Židje, ki so v tako obilnem Številu naseljeni v pokrajinah nekdanjega poljskega kraljestva, se niso smeli naseljevati v Rusiji onstran strogo določenih mej njih zgodovinske »posesti«* To je povzročalo, da je število Židov v mejah nekdanje Poljske neprimerno naraščalo v veliko škodo sebi in krščanskemu prebivalstvu. V mnogih mestih so imeli židje nadpolovično večino. Tako kopičenje židovstva je imelo za posledico na eni strani veliko bedo, na drugi strani pa tudi moralni smrad in gnilobo. Umevno je, da so se zatirani židje udeleževali vsake ruske revolucije. Tudi pri sedanji revoluciji so bili udeleženi. Nova ruska vlada obeta svobodo vsem narodnostim in veram, zlasti pa Židom, To svobodo bodo židje gotovo vsaj deloma dosegli. Z Židi namreč niso simpatizirali samo revolucionarji, ampak tudi med plemenitejšimi boritelji za ustavno svobodo so se vedno oglašali glasovi, ki so iz človekoljubnih ozirov zahtevali odpravo ali omejitev protižidovskih postav. Odprava protižidovskih zakonov bo imela za Rusijo gotovo tudi velike gospodarske posledice. Na eni strani se bodo zapadnoruske pokrajine deloma rešile preobilnega židovskega proletarijata, na drugi strani pa se bodo židje naseljevali v mestih ostale Rusije ter bodo tam tekmovali s krščanskimi trgovci. Ni verjetno, da bi mogli židje v obširni Rusiji imeti tako velik vpliv, kakor so ga imeli v pokrajinah nekdanje Poljske, ker gotovo ne bodo nikjer tako tiosto naselieni in ker imaio v velikoruskem, zlasti moskovskem »kupcu« nevarnega tekmeca. Vendar lahko postane židovski ejement za Rusijo kdaj še nevaren v gospodarskem in socialnem oziru. No lažnem Balkone. NEMŠKO URADNO POROČILO. Na vzhodni polovici ovinka Črne so od časa do časa močnejše streljali s topovi. V Vardarski dolini so naši letalci zažgali z bombami obsežna municijska skladišča. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 6. aprila. Uradno: V vzhodni polovici ovinka reke Črna in zahodno Doj-ranskega jezera je sovražnik streljal živahnejše s topovi. V drugih odsekih bojne črte so s topovi le malo streljali. Pri vasi Katonovo med Vardarjem in Dojranskim jezerom smo prisilili sovražno letalo, da se je moralo izkrcati. Bolgarsko sobranje. Sofija, 6. aprila. (Kor. ur.) Sobranje jc sprejelo zakon, ki prepoveduje vse posredne in neposredne trgovske zveze s pripadniki sovražnih držav, razveljavlja vse sklenjene kupčije in odreja sekvestiranje premoženja sovražnih inozemcev. — Dalje je sobranje sprejelo zakon glede preskrbe armade in civilnega prebivalstva, ki bo poverjena za to določenemu ravnatelju mesto dosedanjemu parlamentarnemu odseku. Novi ravnatelj bo imenovan iz vojaških krogov, prideljenih mu bo pet tehničnih svetovalcev. — Nato je bilo redno zasedanje sobranja zaključeno. Turčija v vojski. Turško uradno poročilo. Carigrad, 5. apr. Glavni stan poroča: Bojjišče Dijala. Angleži se umikajo proti Bakubi. V zračnem boju je naše letalo (poveljnik stotnik Schiitz) sestrelilo sovražno letalo. Včeraj dopoldne so priletela tri sovražna letala, spremljana od nekaterih križark in rušilcev, pred Bospor, Sovražni letalci so metali bombe na Kilios in na vhod v Bospor. Naši letalci so jih z bombami pregnali. Ena sovražna ladja je bila zadeta. Rusi so 28. marca poročali, da so ruski letalci 26. marca porušili carigrajski vodovod. Ta trditev je napačna. Bombe so padle na odprto ozemlje, ne da bi napravile kaj škode. Plen v bojih pri Gazi je sledeč: Ujetih je pet častnikov in 231 vojakov, zaplenjenih je 12 mitraljez, 16 strojnih pušk, 5 motornih koles, 300 pušk in bajonetov, več municijskih voz in velika množina ženij-skega materijala in municije. Podmorsko vojsko. 130.000 ton potopljenih. Berlin, 6. aprila. Uradno: Od 30. marca, ko smo poročali o uspehih podmorske vojske, so naši podmorski čolni zopet potopili 130.000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Število oboroženih sovražnih ladij se množi. Berlin, 6. aprila. Wolff javlja z mero-dajne strani: Število oboroženih sovražnih ladij se množi, a uspehi podmorskih čolnov zato niso nič zaostali. voisko z Ho. V svoji izjavi na kongres je predsednik Wilson zahteval, da se ožje sodeluje z drugimi vladami, ki se bore proti Nemčiji, da se popolnoma oboroži brodovje in pomnoži armada za najmanj 500.000 mož. Teh 500.000 mož bo morala Amerika, če se hoče tudi na suhem aktivno udeležiti vojske, prepeljati v Evropo. Za tako armado je pa treba tudi obilo vojnega materijala in živil. Pri'sedanjih razmerah se ceni, da je treba za prevoz 50.000 mož z materijalom ladij za 200.000 ton. Iz tega sledi, da bi bilo za enkratni prevoz polmiljonske armade 2 miljona ton. K temu pa pride še dovoz. Ta igra še važnejšo vlogo. Po angleških podatkih se porabi dnevno 4000 ton razstre-livnih snovi, drugega materijala je treba približno še enkrat toliko. Dovoz živil za ljudi in živino se računa na 6000 ton, dovoz ljudi, živine na 7000 ton, tako da bi potrebovali vsak dan ladij za 23.000 ton. To je na leto skoro 8 in pol miljona ton, skupno bi tedaj potrebovali za poimiljonsko armado na leto 11 in opl miljona ton. Ker more ena ladja napraviti 8 voženj na leto med Evropo in Ameriko, bi moralo biti za ameriško armado v Evropi poldrug miljon ton stalno v službi. Trgovsko brodovje Združenih držav razpolago s približno 1,200.000 tonam za inozemsko službo. Okoli 400.000 ton znašajo nemške zaplenjene ladje. Tako ima Amerika le 200.000 ton več, kot potrebuje za prevoz in vzdržavanje polmiljonske armade v Evropi, Doslej je za preskrbo entente direktno ali indirektno služilo najmanj 600.000—800.000 ton severoameriških ladij. Po prevozu armade v Evropo bo odpadlo okoli pol miljona ton. Čeprav se sodelovanje ameriških čet na evropskem bojišču ceni zelo visoko, vendar pomeni težko žrtev za entento. Ta ima dovolj ljudi,, manjka ji pa ladij. Washignton, 6. aprila. (K. u.) Reuter: Reprezentantna zbornica je pritrdila vojni napovedi. Zbornica reprezentantov sklenila vojsko. Washington, 5. aprila. (K. u.) Reuter: V reprezentantni zbornici je predsednik odbora za zunanje stvari Flood utemeljeval vojno napoved tako-le: Odločno zavzemi-mo svoj prostor na strani sporazuma, ki se vojskuje za človeštvo. Svojo silo bomo tako izrabili, da bo venčala napore popolna zmaga. Pruski militarizem se mora zrušiti. Washington, 5. aprila. (K. u.) Reuter: Vlada je naprosila kongres, naj za armado in mornarico dovoli takoj 680 milijoncfv, funtov šterlingov. Za armado je od te vsote določenih 586 milijonov funtov. Priprave Amerike na vojsko. Rotterdam, 6. aprila. (K. u.) Po »Ni-euwe Rotterdamsche Courant« poroča »Daily Telegraph« 4. t. m.: Mornariški urad je naznanil, da bodo takoj postopali skupno z Anglijo in Francijo, kakor hitro bo kongres potrdil vojni resoluciji. To poročilo so objavili po posvetih s francoskim in z angleškim poslanikom. Washingtonskj dopisnik »Newyork Worlda« poroča: Ameriška vlada namerava poslati na bodoči posvet sporazuma zastopnike, med nimi bol mogoče tudi polkovnik House. Ameriški ladjini inženirji, ki so preiskali tiste par-nike, katere so njih posadke poškodovale, so se prepričali, da bodo stroje lahko kmalu zopet popravili. Če bo to položaj zahteval, bodo te ladje zaplenili. »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka, da se Američani na nemške Američane ne bodo veliko ozirali, če ne bodo zadovoljni z vojno politiko Združenih držav. Najbrže jih bodo internirali. Novačenje v Ameriki. Rotterdam, 6. apr. »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka: Nabrati nameravajo 700.000 mož za obrambo Amerike in njenih naselbin. Z zakonskim načrtom senatorja Chamberlaina, ki zahteva, naj se vojaško izurijo možje od 20. do 23. leta, bo dobila Amerika 1% milijona mož močno rezervno armado. . Navdušenost za vojsko v Ameriki. Amsterdam, 6. aprila. Iz Newyorka: Prebivalci v mestih so prirejali navdušene manifestacije za vojsko. Nosili so zastave in deske z napisi proti osrednjima velesilama. Rotterdam, 6. aprila. Več bankirjev in* velikih trgovcev v Newyorku je naznanilo Wilsonu, da bodo oborožili na lasten račun ekspedicijski zbor 10.000 mož, če ameriška vlada izjavi, da ga bo prej ko mogoč« poslala na Francosko. Splošna brambna dolžnost v Združenih državah. Rotterdam, 6. aprila. »Daily Chroni-cle« poroča iz Washingtona: Wilson bo predlagal, naj v vseh državah uvedejo splošno brambno dolžnost. Američani zahtevajo, naj izženejo avstrijske diplomate. Frankobrod, 6. aprila. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Newyorka: Več listov je zahtevalo, naj izženejo avstrijske diplomate. Ljudje so splošno mirni, a množe se napadi na miroljubneže. Razdelitev ameriške vojne mornarice. Rotterdam, 6. aprila, »Daily News« poroča: Mobilizirano ameriško bojno mornarico so razdelili na Tiho in na Atlantsko morje. »Sun« poroča, da je poslal Wilson važno posebno poslanico ameriškim nevtralnim državam. Amerika odstopi podmorske čolne Angliji. Haag, 6. aprila. »Daily Mail« poroča iz Newyorka: V newyorškem pristanišču leži 8 ameriških podmorskih čolnov, ki jih nameravajo prepustiti Angliji. Združene države s« zapore ne udeleže. Haag. »Daily Chronicle« poroča iz Newyorka: Amerika se s svojimi ladjami ne bo udeleževala zapore, ki je prepuščena Angliji. Mehikanska nevarnost. Haag, 6. aprila. »Central News« javlja iz Washingtona: Vlada sodi, da s strani Mehike ne grozi nobena nevarnost, a ukrenila je kljub temu obsežne varnostne odredbe, V državah, ki meje z Mehiko, zbirajo že konjenico in topove. Brazilija ostane nevtralna. Curih, 6. aprila. Švicarska brzojavna informacija obvešča: Sklep washingtonske-ga kongresa ne bo vplival na bodočo politiko brazilske vlade. Uradni krogi v Rio de Janeiro ne žele preloma z osrednjima velesilama. Stališče bi se šele izpremenilo, ko bi nemški podmorski čolni potapljali brazilske ladje. Brazilska vlada nc želi nobenega stika s tisto stranko v deželi, ki dela na prelom z osrednjima velesilama. Koliko ladij je v Ameriki interniranih. Berlin, 7. aprila. »Berliner Tageblatt« javlja iz Rotterdama: »Daily Chronicle« poroča, da bo sporazum z nastopom Amerike v vojski pridobil 2,000.000 ton prostora ladij, ker je interniranih v Združenih državah 720.000, v južnoameriških pristaniščih pa 813.000 ton. »Manchester Guardian« pravi: Združene države bodo zagotovile našo zmago. Armade pa prej ne bodo poslale čez morje, dokler ne bodo znali, da ni več nevarnosti s strani opdmorskih čolnov. Ruski punt je pospešil moralno zmago sporazuma. Če bi se ne bili v Rusiji spunlali, bi bil Wilson prej napade! Rusijo, kakor Nemčijo. List konča: »Zmagali bomo in sicer kmalu.« Prej Nemčiji prijazno časopisje podpira zdaj Wilsona. Lipsko, 6. aprila. Iz Haaga poročajo »Leipziger Neueste Nachrichten«; Ne le v Washingtonu in v Newyorku, marveč v vseh delih Združenih držav so zelo navdušeni za vojsko. Nemško ameriško časopisje zdaj tudi podpira Wilsonovo politiko. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. aprila. Veliki glavni stan: Topovski boj na bojni črti Artois se je zadnje dni močno pomnožil. Posebno od Angresa do južnega brega Scarpe so včeraj od časa do časa streljali močno s topovi vseh vrst. Naše posadke v jarkih so večkrat odbile angleške poizvedovalne oddelke, ko so napadali. Živahen boj z ognjem se je unel tudi na Aisne bojni črti po popolnoma posrečenem podjetju pri Sapigneulu (severno Reimsa), o katerem smo poročali včeraj. Tam smo ujeli 15 častnikov in 827 mož, zaplenili pa 4 strojne puške in 10 metalcev min in veliko streliva. Odbili smo protinapad Francozov med Sapigneulom in La Neuville. Na zahodnem bregu Moze so s topovi opoldne nekaj časa živahno streljali, Ker je bilo jasno, so letalci poizvedovalci in napadalci zelo živahno nastopali; zračnih bojev je bilo veliko. Angleško skupino 4 letal, ki je bila prodrla nad Douai, so naši lstalci napadli in uničili za našimi črtami. Nadporočnik baron pl. Richthoien je sestrelil 2 letali: svojega 35. in 36. sovražnika. Sovražnik je poleg tega izgubil še 8 letal v zračnem boju, 2 sta bili sestreljeni z zemlje; mi pogrešamo 3 letala. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 6. aprila zvečer. Uradno: Ob Artoisu in v več odsekih bojne Črte Aisne se je močno streljalo s topovi. NaSi so dobro zadevali baterije in utrjeval-na dela in prometno vrvenje v Reimsu. Na vzhodu so Rusi živahno streljali. Francosko uradno poročilo. 4. aprila ob 3. pop. Vzhodno in zahod-dO od Somme smo na celi včeraj od nas napadeni fronti prodrli dalje. Naši poizvedovalni oddelki so vdrli čez Dallon v jugo-zapadna predmestja St. Quentina. Severovzhodno od Castresa so naše čete dosegle iužni rob Grugiesa, Na naši desni smo popolnoma osvojili vas Noy-sur-Oise. Južno od Ailette so se boji nadaljevali ob vasi Lassaux in v vasi sami, v katero smo kljub srditemu odporu sovražnika, ki brani v-;a-ko ped zemlje, vdrli. Ob 11. ponoči. Tekom dneva so naše čete kljub silnim snežnim metežem in omehčanem ozemlju potiskale sovražnika na celi fronti od Somme do Oise nazaj. Vrgle so ga za važno postojanko pri vaseh Grug:ey, Urviller in Noy. Francosko uradno poročilo. 5. aprila ob 3. pop. Od Somme do Oise sovražnik ni poskušal nobenega napada na od nas osvojeno novo fronto. Ponoči so naši poizvedovalni oddelki vdrli severno od Cauchy in severno od Noy do sovražnih črt, ki so močno zasedene. LfnDUansKa mestno oprovizocijo. lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 6. aprila 1917. Zadnji čas se prepogosto dogaja, da se zglasujejo stranke pri osrednji komisiji na mestnem magistratu, češ, da so izgubili krušne karte, in prosijo za nove. Dognana stvar je, da se v 90% stranke poslužujejo tega izgovora le za to, da dobe na ta način dvakrat krušne karte. Take manipulacije s krušnimi kartami so iz splošnih aprovizačnih ozirov vsega obsojanja vredne in se odslej ne bode dajalo novih kart, čc jih stranke zahtevajo z ničvrednim izgovorom, da je krušne karte izgubila. Dolžnost vsakega jc, da pazi na krušne karte kot na denar. — Mestna aprovizacija je dobila toliko a j -dove moke, da je omogočena razdelitev onim okrajem, ki še do danes niso bili deležni ajdove moke. Razdelitev sc prične s prihodnjim krušnim tednom. — M o-k e za k ti h o (ječmenove moke) je vsled uspešne intervencije predsedstva mestne ftprovizacije osem vagonov v zalogi. Moko se bo razdeljevalo lahko dva krušna tedna. — Meseca marca je razdelila mestna aprovizacija občinstvu 160.000 jajc. V zalogi je še čez 100.000 kosov jajc, ki se raz-dele prihodnji teden po vseh okrajih v vojnih prodajalnah. Natančni razdelitveni načrt je objavljen na drugem mestu. — Preskrba ljubljanskega mesta s klavno živino no je vedno težja. Kontingent govedi-n e je vse prenizko odmerjen, kar je posebno čutiti sedaj, ko je mnogo lažja živina. Mestna aprovizacija je bila vsled tega primorana, gostilniškim obratom znatno omejiti porabo govejega mesa. — Telečjega mesa tudi primanjkuje in je povpraševanje vedno večje od razpožljivh zalog. Tržno nadzorstvo je odredilo, da je mesarski trg v Šolskem drevoredu za stranke odprt šele od 8. ure dalje. Do imenovane ure morajo mesarji pripraviti meso in je mesarjem strogo naročeno, da se mora vse telečjemesoprodatilenadrob-n o. Gostilničarjem se toliko časa ne bode oddajalo telečje meso, dokler bo sedanje veliko pomanjkanje teletine. Gostilnčar-jem se oddaja proti posebnim nakazilom mesto teletine prašičje meso v aprovizač-ni mesnici. — Pomanjkanje mleka > Vse tozadevne deželnovladne odredbe ostajajo brez uspeha, ker se poklicani faktorji še danes ne zavedajo, da je potrebna nujna pomoč in uspešna rešitev mlečnega vprašanja. Mestna aprovizacija je vsled tega primorana pritrditi nasilni rekviziciji tržnega nadzorstva, katero bo danes zaseglo v korist dojencev del večjih dobav mleka, ki se pripeljejo v mesto predvsem zavodom in kavarnam, kjer porabijo mleko večinoma odrasli ljudje. S tem se hoče od-pomoči za nekaj dni vsaj najhujši potrebi in naj zalo oni, ki bodo prikrajšani, po-trpc, ker je namen pomagati otrokom-dojencem, to je onim najpotrebnejšim, ki so izključno navezani na mlečno prehrano. — Mestna aprovizacija je v dneh 2,, 3., 4. in 5. aprila oddala 1100 ubožnim rodbinam po izdatno znižanih cenah večjo množino živil, in sicer 1609 kg kaše, 1640 kg fižola, 7000 kosov jajc, 367 kg masti, 345 kg loja, 487 kg prekajenega mesa in 468 kg telečjega mesa, v skupni vrednosti 20.403 K 40 vin. Stranke so plačale za prevzeto blago znesek 6577 K 55 vin., tako, da je potrebno doplačilo iz fonda za prehrano revnih slojev v znesku 13.825 K 91 vin. Mestna aprovizacija je s to izdatno podporo v blagu v veliki meri pripomogla najubožnejšim rodbinam k izboljšanju njihovega težkega gmotnega položaja. lj Prodaja kaše.»Od torka, 11. t. mes., dalje se bode v vojni prodajalni, Gosposka ulica, oddajala kaša, in sicer na izkaznice za kašo, katero imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Št. 3000 do 3500 dne 11. aprila; št. 3500 do 4000 dne 12. aprila; št. 4000 do 4500 dne, 13. aprila; št. 4500 do 5000 dne 14. aprila; št. 5000 do 5500 dne 16. aprila; št. 5500 do 6000 dne 17. aprila; št. 6000 do 6500 dne 18. aprila; št. 6500 do 7000 dne 19. aprila; št. 7000 do 7500 dne 20. aprila; št. 7500 do 8000 dne 21. aprila; št. 8000 do 8500 dne 23. aprila; št. 8500 dalje dne 24. aprila. lj Pcpis mleka na Barju. Pretekle dni je nekdo hodil po Barju, popisoval mleko pri posestnikih in pripovedoval, da bode od Velikonočnega ponedeljka Mlekarska zveza v Ljubljani pobirala mleko in ga posestnikom ni treba več donašati svojfm strankam v mesto. Mestna aprovizacija je preiskala predmetni slučaj in dognala, da je ves popis mleka na Barju nerodna po-njpta, ki jo je zakrivil nepoučen organ Mlekarske zveze. Nihče ne misli na rekvizi-cijo mleko na ljubljanskem Barju in naj za to posestniki mleko brez vsakega zadržka še nadalje dovažajo v Ljubljano strankam na dom. lj Razdelitveni načrt za jajca. Mestna aprovizacja ljubljanska bode prihodnji teden prodajala v vojnih prodajalnah jajca. Strankam se bode pri nakupu izkazati z močnimi izkaznicami in odpade na osebo po pet kosov. Cena jajc je 32 vin. kos. Poudarja se pa, da imajo pravico do nakupa jajc izključno le v Ljubljani stanujoče družine. I, okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Šolskem drevoredu, Mahrova hiša. V torek, dne 10. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št, 1, popoldne izkaznice št. 2. in 3. — II. okraj dobi jajca v vojni prodajalni na Starem trgu. V torek, dne 10. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 4, popoldne izkaznice št. 5. V sredo, dne 11. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 6, popoldne izkaznice št. 7. V četrtek, dne 12. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 8. — III. okraj dobi jajca v vojni prodajalni Rimska cesta št. 5. V torek, dne 10. aprila pridejo na vrsto dopoldne zkazn!ce št. 9, popoldne št. 10. V sredo, dne 11. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznico št. 11, popoldne izkaznice št. 12. V četrtek, dne 12. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 13. — IV. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Gosposki ulici. V torek, dne 10, aorila pridejo na vrsto donoldne izkaz- nice št, 14, popoldne izkaznice št. 15. V sredo, dne 11. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 16, popoldne izkaznice št. 17. V četrtek, dne 12. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 18. —. V. okraj dobi jajca v voini prodajalni na Marije Terezje cest!. V torek, dne 10. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 19, popoldne izkaznice št. 20. V sredo, dne 11. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 21, popoldne izkaznice št. 22 in 23. — VI. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Prešernovi ulic!'. V torek, dne 10. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 24, popoldne izkaznice št. 25. V sredo, dne 11. aprila pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 26, popoldne izkaznice št. 27 in 28. — VIL okraj dobi iajca v vojn" proda Peto avstrijsko vojno posojilo. Skupna svota. podpisanega petega vojnega posojila znaša 6.234,610.000. lj Ilirska banka v Ljubljani ima v sredo, dne 11. t. m., ob 3. uri popoldne svoj izredni občni zbor, na kar se opozarjajo p. n. delničarji. lj Zadružna centrala v Ljubljani ima svoj prvi občni zbor 30. aprila t. 1. lj Prvo ljubljansko delavsko koninm-no društvo nam poroča, da nekateri člani šc niso dvignili dividende. Vsi, ki jo še niso prejeli, se imajo oglasiti v četrtek, dne 12. t. m., med 3. in 5. uro popoldne v glavni prodajalni, Kongresni trg št, 2. Kdor zamudi, zgubi pravico do aividende. Prinesti je seboj nakupovalno in deležno knjižico. Denarni promet tega društva je znašal pre-tečeno leto nekaj manj kot 2 milijona kron. Društvo jc tekom zadnjih let silno napredovalo., Vprašanje prehrane. Kakor poročajo v dobro poučenih krogih, se peča urad za ljudsko prehrano z vprašanjem razmerja cen. Cene bodo morale biti tako urejene, da ne bodo nudile v nobenem oziru kmečkemu prebivalstvu posebnih ugodnosti in da bodo ovirale vporabo živil za prekrm-ljenje. Posebno moramo paziti, da bodo cene živini in mesu urejene sorazmerno s cenami žita. Zato bo treba pogajanj z Ogrsko. Urad za ljudsko prehrano pa ne razpravlja samo o vprašanju preskrbe z živili, ampak tudi o tem, da ugotovi, kako bo izpadla prihodnja žetev in odstrani tež-koče, ki se pojavljajo vsled pomanjkanja semenskega žita, gnojil in pa delavskih moči. Ravnotako je potrebna boljša in natančnejša statistika, da vsaj približno določimo uspeh nove žetve. Borzne vesti. Razburljive vesti, ki so krožile o Rusiji, so potihnile in borza je zopet mirna in tečaji so zopet v starem tiru. Zanimivo je samo dejstvo, da na našem denarnem trgu so poskočili v prostem prometu srbski dinarji ter se njihov tečaj kreče izmed 107 in 109. Posestnikom konj v znanje. Vsled iz-premembe določil za mladoletne oproščene konje se opozarjajo vsi posestniki takih, da iste vse pripeljejo na dan klasifikacije h komisiji. Meso namesto kruha. V Zislenzigu na Pruskem so znižali količino kruha na osebo, zato pa dobi vsak prebivalec vsak teden pol funta mesa za 20 fenigov. Dražilci pod orožjem. Na Ogrskem bodo morali vsi, ki so bili obsojeni radi draženja živil takoj pod orožje. Značajna izjava predsednika nemške državne banke. Na sednici trgovske zbornice govoril je med drugimi tudi Haven-stein, predsednik državne banke ter je rekel sledeče: Dolžnost nam je, a tudi sveto pravo, da v vojski podpiramo državo z novci ter da jej tako pomoremo na potu do zmage, koja. nam bo donesla vojno odškodnino. Nemško bo cesarstvo po vojski v popolni meri zadovoljilo svojim prevzetim denarnim obveznostim. Ne more biti govora o znižanju obrestne mere pred letom 1924. in ako bi se to dogodilo, lastniki vojnega posojila bodo imeli pravico, da zamene svoje papirje v nominalni vrednosti. Ne prezrite današnjega oglasa »Srelkovnega zastopstva"! Povodom nenadne smrti našega iskrenoljubljenega, predobrega soproga oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Naj tedaj tem potom izrazim vsem, ki so nam na ta ali na oni način tešili našo prebridko in nepopisno bol, ter vsem, ki so v tako nepričakovanem, mnogobrojnem številu spremili ljubega pokojnika k prezgodnjemu grobu, svojo najprisrčnejšo, globoko čutečo zahvalo. 856 Senožeče. 1. aprila 1917. RozI Hr^s. /.'lruvi trfJSiTlje rev m o !;50 ilSCit«i*aS i"c.....-uiln in prospekti zastonj. TOFf.flftHI A24 a &!. i. Ji a* ^fllo??!*«??] Trgovina z vinom v Dalmaciji je v zadnjem času zopet malo oživela. Poprečna cena more se računati od 25 do 27 K po gradu alkohola. Male partije dobrih, črnih vin prodale so se po 350—400 K hektoliter. Gotovo je, da bodo tudi vinske cene, ako traja vojska še dalje, vedno bolj rastlc, ker tudi druge stvari vedno dražč. Pridelovanje krompirja. Vsled pičlega pridelka lansko leto je treba posebno pozornost obračati pridelovanju krompirja in je zlasti s semenskim krompirjem postopati skrajno previdno. Za pridelovanje krompirja v vrtnarskih obratih se priporoča naslednji način: Krompir se pusti v pesku ali šoti, da vzkali; nato se gomolj previdno razreže, da se odganjki ne pokvarijo in ti koščki s kalicami se vsade (pogrubajo) in zagrnejo. Kakor rečeno, je ta način priporočljiv za sadenje krompirja po vrteh, dočim bi morda za kmetijska podjetja bil manj prikladen. — Prizadetim krogom se opisani način pridelovanja krompirja posebno priporoča. Deželno m,Elza-fluid'<, odlikovan na več razstavah z zlatimi kolajnami. Iz zahvalnih pisem, katerih je že čez 100.000, je razbrati, kolikokrat je že pomagal, odstraniti često zastarele bolečine po udih. Predvojne cene. 12 steklenic pošlje za f) kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska). — Istotam se pa naročajo tudi Fellerjevc lagodno odvajajoče rabar-barske kroglice z znamko Elza-kroglice«. 6 škatlic poštnine prosto samo 4 K 40 vin., ki ne dražijo čreves, so docela neškodljive in jako priljubljene. Odličen je Fellerjev črtnik zoper migreno (»Elzn-menlolov črtnik«), ki hitro prežene bolečine (en karton t krono. (—ec_) Pri odebelelosti, trganju in sladkorni bolezni, motenju v prebavi vsake vrste, čisti naravna >Pranz-Josef«-grenčica črevo ravnotako naglo kot milo, zboijšuje delavnost želodca in jeter in zelo ugodno pospešuje prebavo. Tajni svetnik prof. Gcr- hardt, leta 1888 89. rektor Kralj. Friderik-Viljcmovega vseučilišča v Berlinu, je uporabljal »Franz-.Tosef« vodo v medicinski kliniki mnogostransko in vselej z goto-> im in zadovoljivim uspehom. Fr, Omerza: Homerjeva lliada. I.-—VI, spev. Slovenski prevod krasnih pesnitev starogrškega pesnika Homerja.v verzih ne bo samo dober pripomoček dijakom, ki morajo prestavljati Homerjeve pesnitve iz grškega originala v slovenščino ali nemščino, ampak bo dobrodošel vsem prijateljem stare grške literature, posebno onim, ki so svoj čas že čitali Homerja, v originalu. Knjižica, ki obsega prvih šest spevov Ili-jade, se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino vred le 1 K 80 vin. KT2 ... -.vrv ■ rs-.^.-TpgtiTra— z zastopstvom tvrdk raznih dobro-idočih branž. Pojasnila daje Univer-sal V 87, Dunaj II. Schiittelstrallc 93. Proda se iz proste roke pritlična m s primerno šolsko naobrflzbo .sproji.no takoj A. Sušnik. Ljubljana, Zaloška cesta 21. Ženiina ponudba. Državni uradnik se. želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo, 23 do 30 let staro, prijetne zunanjosti, ter s premoženjem, j Cenjene ponudbe pod 'VOJNA IN MIR 852« na upravništvo »Slovenca«. Za vso tolažilno sočutje povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga oziroma dobrotnega očeta, gospoda ležeča ob Savi v bližini mestnega župnišča. Hiša obstoji iz dveli sob in kuhinje ter ima prosti uvoz. Poleg hiše je manjša Stavba s stanovanjem. Pri hiši je vrt za sočivje. Najnižja cena je 7000 K. Pojasnila v pisarni g. c. kr. notarja dtr. Jurija Pucko v Krškem. 858 predvsem preč. duhovščini iu mrio-gobrojnim znancem in prijateljem za mnoge tolažilne obisko, dalje za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, osobito velecenjenemu osobju »Katoliške tiskarno", za mnoge darovane vence izrekajo vsem in vsakemu posebej najiskrenejšo, najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali. Ljubljana, 7. aprila 1917. vajena mešane stroke, izurjena nekoliko knjigovodstva, vešča slovenščine in nemščine, pridna in zanesljiva, želi službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod št. 85G. 4 registrirne blagajne 1 velika omara za so naprodaj. — Natančneje se poizve pri Mlekarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33. Sprejme se takoj utenee ki se je že učil mizarstva. Hrana in stanovanje oskrbljeno. krepak, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini z mešanim blagom R. RUT NE R, NA VRHNIKI. 862 Zaradi starosti prodam fz proste roke ||B8?" P° primerni ceni pri zgradbi nove okrajne ceste Lesično—Prevorje se sprejmo. Živila na razpolago po režijski ceni. Pri ave z navedbo zahtevano plače sprejema 848 Gradbeno vodstvo ¥ Psišfajim* Spod. Štaj. SiMHg.saBB JgTCTTffSgR* ti. < katera je dolp;a 36 metrov, široka pa 10'/^ metra. Stoji na precej močni vodi, katere padec znaša 4 metre. Poslopje je enonadstropno. V pritličju in v prvem nadstropju je železna transmisija. Okrog tovarne je 5 oralov zemljišča. Tovarna je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi električna moč, bodisi kot gonilna moč ali za razsvetljavo. V poslopju se nahaja tudi vodovod 853 v. dobro pitno vodo. Oglase sprejema: Jernej Grilc, posestnik, Zgoša, pošta Begunje pri Lescah, Gorenjsko. Ogrske znamke povodom kronanja v rabi le eden dan. — Spomin na dobo junakov! Cena za nerabljene, 1 stavek K 3'50, 5 stavkov K 11V50, 10 stavkov K SO1—. Ogrske znamke vojn. pom. II. stavek (lfi vrednot) K 15-—. — K6meny, Ka-schau, I. Poštn, predal 12,/T 135. Ogrsko. Najboljši in najpopolnejši so le povsod SSjB«£jE £!!!«.<» iln*n to&mffkmsi povsod hvaljeni in W G «\fi |ff JSllSB hvaljeni in priljubljeni ti JRMbI «93 W I.MEsS 3*5 priljubljeni enako Puchova vozna kolesa s prirna pneumatiko, enaki kot pred vojno. mr ign. VOE -m SPT specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spadajočimi deli Ljubljana, Sodna ul?r.a 7, poieg justične paiače, : ŠiSM^JSSrajISraaffSSKKJK! &M i V ponedeljek, 16. aprila 1.1. ob 9, uri dopoldne in eventualno prihodnje dni. se bo vršila na Marije Terezije cesti št. 18, I. nadstropje prostovoljna dražba različnih iovs' ih predmetov, sobne oprave, par vozov, konjske oprave, obleke in raznih drugih stvari. Kupci se k tej prodaji vabijo. 857 Sprejme ss krepak za kovaško obrt, najraje begunec, pri J. Flander, kovaški mojster, Železniki, Gorenjsko. 833 Mihael Černe, doma iz Gradiškute pri Gorici i Me sveto mater HUUZIIO CMM bivšo posestnico istotam. Komur je o irenem bivališču kaj znano, so vljudno prosi, da blagovoli to naznaniti na naslov: !v(l hael Ccaic, Ver Res. Spita", !!. St., TU. fliirnerstr 05, GracJcc. sžsiis m mm1 m«w II® VE- emm I Priporočam cenj. občinstvu svojo zalogo r* F.i aa wm A Slovenski mm poživilo floiovioo. Podpisani slovenski fantje se v imenu II. stotnije najiskrenejše zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubnost, ki sino jo ves čas uživali v ugledni hiši Mejačevi in Po-gačarjevi v Kaplji vasi in Klancu ter pošiljamo z bojišča najsrčnejše pozdrave: E. Frančeškin, četov. Fran Klopčič, četov. Jož. Blazine, desetnika Janez Kerč in Janez Mule; inf. Anton Kremžar, Jožef Li-povš, Fran Zupančič, Martin Malešič. — Najlepše pozdrave iz strelskih jarkov pošiljajo vsem prijateljem in čitateljem »Slovenca«: štabni narednik Tomo Grašič; narednik Mihael Budija; narednik Anton Puklavec; četovodja Jožef Jelen; Ciril Zelič, Blaž Petan, Evgen Korošec, Mihael Pavlic, desetnik Fran Cenko, Jožef Gren-kuš, Anton Rogel, Ignacij Urbane, Lud. Verdnik, Fran Štahl, Jožef Drev, Mihael Krušič, Mih. Žagar, Avg. Zabavnik, deset. Ivan Lubej, Jož. Draksler, poddes. Andrej Volaj, Karel Korošec, poddes. Karel Kajt-ner, Rudolf Vežin, Ciril Lečnik, Martin Kaker, Fran Kostanjevec, Martin Pod-koritnik, Dom. Šmid, Jož. Lesničar, Fran Marinič, Lud. Medved, čast. sluga Ivan Bizjak, Mih. Jurgec, Aloj. Pisanec, Fran Studenčnik, trobentač Fran Frass. — Slovenski fantje najtežje avtomobilne baterije pošiljajo vsem domačim, prijateljem in znancem iskrene pozdrave: Štefan Novak, Ignacij Mežek, desetnika; Lud. Zakrajšek, predmojster; topničarji: Srečko Žumer, Anton Adamič, Ferkal Mihael, Avšič Anton, Cerk Ivan, Klofutar Franc, Štrajner Ignacij, Žgajnar Ivan, Cetina Ivan, Pri-tekelj Matija, Petrovčič Viktor, Ilovar Tinko, Markež Simon, Arčon Franc, Doš-ler Alojzij, Kocjančič Mihael, Belič Zoltan, Rumac Anton, Jaromel Franc, Perič Avgust. — Slovenski planinci pošiljajo z visokih planin najlepše pozdrave mamicam in dedom za pečjo ter vsem »Slovenče-vim« bralcem: Četov. Čuk Avgust, Pristava pri Gorici; des. Ivan Rozman, Nem. Rovt; Primož Peterman, Gorje; poddes. Janko Ažman, Št. Peter; Matevž Noč, Lipnica; inf. Janko Olifčič, Boh. Bela; Leop. Matičič, Ivanje selo; Viktor Zaman, Št. Štefan; Janko Lunder, Moravče; Janko Leban, Ljubin; Joško Bobič, Kostanjevica; Anton Marušič, Nova vas; Janez Kejžar, Davče; Franc Katern, Planina. — Slovenski prostovoljni strelci pošiljajo najlepše pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem in poštenim slovenskim dekletom: Desetnik Angel Zuzzi, Kastav; poddesetnik Vinko Kinkela, Rukavac; Mirko Šker-lavaj, Opčine; Ivan Gombač, Podgrad; Jož. Širola, Sardoči; Ivan Pucer star, in ml., oče in sin, Novavas v Istri. — Najlepše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo: Četovodja Edvard Ažnoh iz Ljubljane; četovodja Jožef Petje iz Litije; narednik Fran Bugolin, Drnovo pri Krškem; desetnik Fran Kepic, Raka; poddes. Ivan Bregar, Trbovlje; Alojzij Kastelic, Št. Vid. — Poddesetnik Stanislav Sršen, Kranj; Fr, Vrhunec, Ivan Čurk, Fr. Kern, Aloj. Klančar, M; Jcsenko — vsi iz Ljubljane. — Četovodja Iv. Štrukelj, deset, Ant. Dimnik, deset. Aloj. Vene, des. Iv. Švalj, poddes. Vinko Orešek, podd. Fran Potočar, poddes. Aloj. Centa, poddes. Fr. Tomažič, podd. Fr. Udvanc, Ant. Kodr-man, Iv. Keršič, Ivan Jeras, Ig. Brulc, Ed. Novak, Jak, Pristavec, Fr. Gradišek, Iv, Lavrič. — Fran Kristan, Aloj. Vinšek, A. Zajec. — Narednik Fr, Potočnik, des. Fr. Blaž, D. M. v Polju; des. Adolf Večaj, Ljubljana; poddes. Ciril Križaj, Kra'nj; Fr. Rojšek, D. M, v Polju; Ant. Ozimek, Selo-Šumberg; Fr. Pajk, Višnjagora; Fr. Dežman, Kranj; des. Fr. Škerbec, Vipava; Fr. Škerl, Črnuče. — Narednik Fr. Malešič, četovodja Joško Fircik in Joško Novšak, desetnika Ant. Govže in Iv, Schaffer, poddes. Joško Malešič, enol. prost, poddes, Joško Peternclj, Jakob Pogačar. — Desetniki: Fr, Bertoncelj, Železniki; Fr. Oster-man, Mala bučnavas; Ant. Dimnik; poddesetniki: Fran Jerman, Zapoge; Andrej Cundrič, Polšica; Jos. Trapičar, O. Štup-nikar, Slavina; Mih. Koškak, Rudolf Kovač, Jož. Brajkovič, Jož. Petrovčič, Mih. Heinbring, Martin Novak; Iv. Kostrevc, Jos. Blažič, — Jakob Battelino, Glince; Ivan Koščak, Ribnica; Jožef Težak, Metlika; Franc Tomšič, Grosuplje; Alojz Maver, Št. Lovrenc; Avgust Porenta, Kranj. — Henrik Goropevšek, Ivan Poplotnik, Anton Iskra, Ivan Povž, Ivan Kraljič. — Desetnik Jernej Aleš. — Jož. Miklavič in Anton Berginc iz Iderskega pri Kobaridu. — Jurij Kogoj iz Bilj. — Kristjan Šinigoj. — Četovodja Aloj. Žorž iz Slapa pri Vi- ?>avi in tovariši. — Andrej Ternovcc. — van Žagar. — Fr. Kavčič, Dornberg; Ivan Lavrenčič, Vrhpolje; Herman Štikler, Treb-če pri Trstu; Jos. Kepič, Grad pri Kranju; Ignac Kremžar, Dole pri Litiji. — Mart. Anzelj, Mart. Povšič, Fran Judež, Jož. Grlica — Trebelno; Jož. Čučnik, Fran Božič, Sv, Križ pri Kost. in vsi tovariši. — Četov. Cerar, Moravče; Val. Pistotnik, Sv. Helena; Fr. Aljaž, Polje pri Vodicah;' Mih. Zorman, Lahovče; Janko Štrukelj, Blagovica. — Alojzij Kasesnik, — Desetnik Jož, Bpšk£n, Gorica; Alojzij Dergan«, Kal— Semič; Fran Brumec, Jož. Brane, Jož. Čer-menšek. — Ivan Križaj, i no mm Kardinal dr. Piffl vabi dunajske vernike k slovesni prošnji procesiji, ki pojde na belo nedeljo s častitljivo podobo »Matere božje z nagnjeno glavo« iz volivne cerkve v stolnico sv. Štefana. V stolnici bosta cesar in cesarica slovesno obljubila, da hočeta na Dunaju zgraditi mirovno cerkev, če nam Bog v svoji dobroti in usmiljenosti skoro podeli časten mir. Vsi katoliški Avstrijci se v tej misli in pobožnosti zbirajo okoli ljubljene, globoko versko in ljudsko čuteče cesarske dvojice. Razgovor i ;elili pt očeli Froil-viiezsi reda M e merite". (Izvirno poročilo »Slovencu«,) Znani nemški letalni poročnik Franki se je mudil te dni j.a Dunaju. Med dru^mi svojimi doživljaji, katero je opisal, je izjavil tudi tole: Preteklo je že dalj časa, odkar sem bil zadnjič na Dunaju. To jc bilo še pred vojno in takrat sem bil še mlad. Zelo me veseli, da mi je dano videti zopet vaše cesarsko mesto Dunaj. Vi želite vedeti, kako sem postal pilot. — O tem bi vam pravzaprav ne vedel mnogo povedati, nasprotno pa zopet jako veliko. Bil sem se še pred vojno najintenzivnejše zanimal za aviatiko ter sem se učil iste pri znanem pilotu Melli Beze in napravil po skoro enoletnem študiju avgusta 1913 pilotsko izkušnjo. Pripravljal sem se bil še v istem letu za trajni nemški rekord, seveda brez uspeha. — Ob nastopu vojne sem se javil kot vojni prostovoljec k letalni stotniji I. v Doberitzu ter sem napravil ondi drugo in tretjo izkušnjo, nakar sem postal letalni mojster. V oktobru 1914 sem moral v vojno. Prve dni sem prebil v Gentu ter sem napravil ondi svoje prve polete. Konec maja 1915 — bil sem še častniški namestnik — - sem bil odlikovan z želfiznim križcem prvega ra-reda. To se je zgodilo povodom obstreljevanja Dunkirchna z mornariškimi topovi od naše strani. Moj opazovalec je sestrelil r> r.trojno puško neko angleško letalo. V juniju istega leta sem videl prvič nemški enokrovnik, oborožen s strojno puško, takoimenovani Fokker in sem prejel v avgustu tudi jaz enako letalo. Dne 9. januarja sem imel ostrejši zračni boj z malim francoskim lovilcem. V poteku boja je padel moj nasprotnik vertikalno navzdol. Pozneje sem dognal, da je bil bojujoči se nasprotnik znani francoski letalec Simon. Nato je določil francoski general, kar smo pozneje izvedeli, da imata naslednji dan dve francoski letali, oboroženi s topovi, sestreliti moj Fokker, kateri je bil tedaj še edini tega tipa. Dne 10. januarja 1916, ko sem krožil v zraku, se pojavita nenadoma dve mogočni letali v višini. 2000 metrov. Takoj sem se pripravil za boj ter sem skušal prelete ti enega nasprotnika in ga prijeti od zgeraj. Izstrelivši dobro merjene serije sem letel levo mimo njegovega aparata, da bi videl, ako sovražnik slika. Tu zapazim približno dva metra dolgo cev namerjeno proti, meni. Bil je to eden izmed znanih mornariških topov 3.3 cm. V naslednjem trenutku sledi močna detonacija in približno komolec od mene je še! izstrelek skozi peroti in k sreči v napetem platnu ni eksplodiral. Jaz sem pa oddal še dve seriji od zadaj, nakar sem zasledoval nasprotnika, dokler se ni spustil na zemljo. Dva francoska letalca: podporočnika Parent in topničarja Boniet sem izstopivši iz aparata neranjena vjel. Stroj, Poisin, Avion Canon, je bil cel, le motor je bil težko zadet; danes stoji v vojni razstavi v Berlinu. Imel sem še več uspešnih zračnih bojev ter sem postal potem, ko sem premagal svojega četrtega nasprotnika, poročnik ter sem bil prvič omenjen v poročilu nemškega generalnega štaba, Tedaj sem bil premeščen na črto Somme ter sem se udeležil velikih bojev. Tu sem premagal svojega šestega nasprotnika, nakar sem prejel od cesarja vitežki križec domačega reda Hohenzollern s krono in meči, Nekai dni pozneje sem izvojeval zmago nad sedmim in osmim .nasprotnikom ter sem bil zato počeščen od cesarja z redom »Pour le merite«. Ostal sem še nekaj časa ob Sommi, a sem bil malo posneje vporabljen južno dalje ter sem žel mnogo uspehov. Hočem vam še podati sliko zelo in-teresantnega zračnega boja, kateri se je odigral 1. julija 1916 ob Sommi. Došel sem ravno od paruljiranja ter sem se zabaval z ndkim stotnikom. Nenadno javlja straža: Letalo nepoznane narodnosti neob-streljevano, smer proti vzhodu. Da jc prihajal letalcc od sovražne fronte, je pome-njalo, da je bil sovražnik najbrže prepodil pilota, kljub temu je pa preletel neobstre-ljcvan naše in nasprotne črte in to je na-pravljalo. stvar negotovo. Poskusimo tedaj, rečem mojemu stotniku, ter se prijavim k poletu, da pojasnim provcnijenco letala. Po parminutnem letu sem dosegel stroj. Vsckako sem bil jaz še vedno 1500 m nižje ko on, a vendar sem dobro razločil modro-belo-rdečo kokardo ter sem skoro zavriskal veselja, da sem našel končno nasprotnika tako globoko na našem ozemlju. Sovražno letalo je letelo proti večjemu mestu ter obkroževalo ondotni kolodvor. Mahoma zagledam, da je vrgel sovražnik veliko bombo, katere učinek sem pričakoval jaz kot nasprotnik z napetostjo. Ko se mahoma vzdigne od spodaj črn oblak, je sovražni letalec obrnil svoj aparat, cla poleti nazaj proti svoji fronti. Moj stroj, ki je bodisi na hitrosti ali na vztrajnosti daleč prekašal nasprotnika, je dosegel višino istega ter ga kmalu nadkriljeval. Kakih 1600 m za njim in 200 m nad njim sem tiščal stroj, da dobi isti večjo hitrost, ter da s tem v najkrajšem času odpravim razdaljo, katera me je ločila od nasprotnika. Tedaj me je sovražnik opazil. Opazil sem, da tedaj kurs sovražnpga aparata ni bil več rrv-rt, v čemur me je utrjevalo opazovanje nasprotnika na levo in desno iz stroja. Pri zadnjih 80—100 m sem stavil moj stroj popolnoma navpično nad sovražnikom, viziral strojno puško, tiščal z vso silo na odvod —--- tu so mi odpovedali obe strojni puški vsled slabe defekcijc. Mojc razočaran je in srditost je bila tako velika, da sem se odločil nadaljevati boj do skrajnosti. Ostajal sem nasprotniku tesno za petami, ter mu nisem puščal niti trenotek časa, da bi mislil name. Bila sva daleč na našem ozemlju, ter se mi ni bilo bati še druzega sovražnika radi tega mi je stvar napravljala vedno več zabave. Krožila sva gori in doli v zraku, nakar sem prisilil nasprotnika, da je umaknil svoj napad ter letel takoimenovani »Mordsflug«. Jaz sem sledil mojemu viši-nomeru z napeto pazljivostjo, ter sem vži-val na vsakih 100 m, za katere smo bili bližji materi zemlji, takorekoč smrtno veselje. Po 20ih minutah je bil sovražnik že pri tleh in sem videl njegovo senco spodaj vedno manjšo, vedno temnejšo, nakar se je gladko izkrcal. Obletaval sem še nekaj časa njegov stroj, ker njegov propeler se je še vedno vrtil. Kar zagledam nemške vojake, ki so obstopili motor, iz katerega je stopil Anglež ter šel s privzdignjenimi rokami proti naši.n vojakom. Jaz odstavim urno plin, in ni preteklo 10 minut, ko sem bil pri Angležu. Bil sem presenečen. Bil je mlad nežen fantič srčne in simpatične zunanjosti, trokrajno čepico ponosno potisnjeno na levo uho, po videzu častnik. Obraz mu je bil |e močno žarel in nekatera solza mu jc polzela radi izgubljene prostosti po lepem licu. Predstavil sem se mu: Franki. On me je gledal z nekim intenzivno radovednim pogledom napravil nekoliko otroško srčen poklon ter izpre-govoril: Wingfield. Stisnila sva si krepko in prisrčno roki. — Po malem praznovanju v kazini sem moral odpeljati ujetnika na vojnoujetniško postajo, kjer sem ga pozneje še večkrat obiskal. Poročnik Franki je pripovedoval v tako priprostem skromnem načinu o svojih doživljajih, umljivo za njega. On se vzdigne v zrak ter pušča za sabo zemljo kot nežno profiliran relief. Naravno je tudi, cla gledaš vsak trenutek smrti v oči, ako se gori spuščaš s sovražnikom v boj. Kot človeški dokument za »nemške barbare« bodi tu dostavljena še prestava pisma za Frankla na angleško kraljevsko letalno poveljstvo: »Ako pade poročnik Franki v roke kralj, letalnega poveljstva, prosimo, cla se z njim lepo ravna in se mu izkaže vse najboljše. On je poročnika Akeda in mene sam vjel in postopa zelo dobro z mano. Ob vrnitvi se mu iz-kažem hvaležnega. E. E. Hilton, kapitan. R. F. C, Lawrieus Wingfield, Friderik Bo-wyer, Sergent.« Naročajte nabitke iz usnja,- s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K ISO, za dame K P50, za otroke K V20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več Diirov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Ant. Rud. Legažovo zasebno učilišče za stenografijo, strojepisje, pravopisje, računstvo, zemljepisje in lepopisjeV Mariboru, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. Veliko, moderno in odlično učilišče z državno potrjenim učnim programom in državno preizkušenimi močmi. Pričetek prihodnjih tečajev 12. aprila 1917. Prospekte pošilja ravnateljstvo zavoda brezplačno. Govoriti se more vsak dan, tudi če je nedelja in praznik, od 11. do 12, ure. Nov jc nemški jezikovni tečaj. Fran Marolt, Ljnbljana, 800 menske vojaške narodne pesmi za K 1 50 ali K 1-80 no še dobo. Po pošti 20 v več. i»sW Najlepše daiilol Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vr.iti svoj list v Novem mestu (iiiiiiMii:initi:i:miiiii!i!ii!iiiiiiii!i)uiiiiiiMiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiii tajsie novice iiiiiiinmuii!:fRHiniiit!iiuRir:::ii!iiiiiiimuiiM>iK«uiiiiiiiti vsi dolenjski rojaki, tiaturti živite Izven Dolenjskega po vsem Slovanskem, Naprej plačana letna naročnina 3 krone. — 60liiii iilrov tior.iace pijače obvoz . slastno m zo|o^ust)6atfiJat)Uovi»ak sam naplavi z mitih n trosi; i. v .alu^i (.ot Iimuitt:.. jut>olčS\I;,gronaiiinoc. naalmovoc, muškatni brw;oVdr poprovi nietoveo, po- !marnn6evoc. pvvem'*tivoo, višn.oveo. JNe-ubpch izid Tu uom pijača to JuliKo pije poloti titn.ina p07.mil tudi vroča meiito i-uina uli zganja. Sostaviro 4 nut. navou. Staneio li tranko po povzotiu Za ekonomijo, tvornice, večja gospod., delavnico Itd., ooprocon. vrodn., kor tp delavca sveži m 110 upijam in njegova dolazm 1116 no trpi. Jan, CrGlirti, Engol-Drogorio, Brnu C41, Moravsko UradnJca išče lepo meblovano, če mogoče 840 v bližini cerkve Srca Jezusa ali Sv. Petra. Ponudbe pod šifro Alceo na upravo lista. f.«!,,SiaiiliHtJ (pres y Gorici) vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, (iKamoionov, žeputl} elclstr. svetilk, kompl. žo od K 2-—. V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. Pismena naročila so takoj izvrše. 450 Odc!a se ta^o) v najem dobro itloCa s tuiskimi sobami in vso opravo v Toplicah tia Velenjskem. Več se poizve v trgovini Vodnikov trg 2. 832 Vsakovrstna I g® i i a M m i i-. ® m il iw 108 priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizko, postrežba, kakor je v takem času najbolje inogoča. Ffl. CERAR. tov.slamnikov v S3obu, pošta in žel. post. Domžale orl LJ. in tudi v odvetniških poslih popolnoma Izurjena #3P3§?'«*'?}")>33 se sPre'ma- ~ Odvetnl-SHjg^Kižs&a liSuiSa Ska pisarna dr. Frana Po- ček, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 11. 836 Sprejme so 3£ E? „ ™ B P iS¥ll|a' za bluzo za kostume (jope) in eua__ng „ a iiler^ka pri g. ŠLEHAN, Stari trg 21, L'nadstropje desno. z dobrimi izpričevali, katera ima vso oskrba doma, se pod ugod nimi pogoji takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista pod šifro »LJUBLJANA 1017«. 811 pleskarski in likarski mojster m^ls^es, Rimske?) cesta 36 so priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna ln točna postrežba. 804 izurjena mešane stroke 803 v mestu ali na deželi. — Naslov pri upravi ..Slovenca" pod Prodajalka 803. Znamka za odgovor. Skoro raov arsierSkasiski * Vi W tf a, H^fPlHf fffil pMIP! MlPi 843 se proda. LfuMjana, SS f. Sevo. m Stili M*» proti gotovemu plačilu. Kavarna Brandt, Spod. Šiška št. 70. \ iflfp kateri je že služboval v kaki trgovini, se takoj sprejme vdrogeriji Anton Kane Zidnvska ul. 1. I Pri Prizn ano najnižje cene! dfiodni salon= JSjuBljana, SidovsRa uliea št. 2 = vtzi odprto skladišče nasproti št. 7. priporoča cen/enim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. eliRct iz Sar a svifanifi RloBuRov, v ŠZalni RloBuRi vedno v zalogi. □J 0 1QJ 0 □J Fil ld E In) JJJ P 10 P Popravila ($0 Zunanja naročila obratom pošte. po želji. f lj "J^Vb^^L^^"" Razpisale se služba 835 v občini Cerklje pri Krškem. Zahteva se izurjena, zanesljiva moč. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe sprejema župan Josip Aj-ster. p. Krškavas pri Brežicah. Slav. občinstvu ln gosp. trgovcem priporočam slamnate čevlje (Solne) in slamnate podplata za v čevlje katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sjbah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CBRAB, tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale pri Ljubljani. 170 se kupi 805 v vsaki množini. Plača se dobro. — Ponudbe na Ivan Ogrfn, Laverca pri Ljublfani. Večje kmečko posestvo na dolenjskem, nad 100 oralov njiv, travnikov, pašnika in gozda, ležeče ob deželni cesti blizu železnice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Pismena vprašanja naj se naslovijo pod šifro »Posestvo nad 100 oralov« štev. 824 na upravništvo tega lista. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji • DAVORIN ROVSEK prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska nllca 34a. Ustan. 1910. Henrik Weisz JSKffi, dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-, , skih čevljev K 35.—, K zakon, protokol K '15.-, in K 50. K 55. Par čevljev za strapac (bakancl) K 50.-, K 60.—, in K 70.-. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Čevlji, za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za čevlje K 1, - v zelo prometnem kraju se odda prosto izurjenemu kovaču, ki bi bil vajen tudi lahkega dela. — Sprejme se tudi event. vajenec. Prednost ima tak, ki se je že učil obrta. Ivan Zaje, Vir, p. Dob pri Domžalah. 93 (Jltambilije ^IF^Tlk. vsejj vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev Ljubljana, Dvorni trg št. 1. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. IPojg^čnikp ~40' Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. W i Prodaja dokler je zaloga: 9 755 Zaloge v Ljubljani: fl. Sarabon. in dulius Elbetft. Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po pošt-, nem povzetju tvrdka S. Kušlan Ljubljana, Kariovska cesta 15. vglaSavalBC glasoviriev ln irgovec glasbil „, . , i-jii&ljaiifl, Wo!!ava ulica št. 12. Zaloga ter izposojevalnica gla- sovlrjev, planin in harnion'Jov. Ugodna za-mona in desetletno jamstvo, špoefolnt zavod za vplačevanja tor popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih. Nalstareiša slovenska Ma le stroke. Obstoji že nad 40 let 8 vinarjev (za 1 dopisnico) Vas stano moj glavni cenik, ki so Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. — Prva tovarna ur JAN KONRAD, c. ln kr. dvor. založnik Brtix št. 1552 (Češko.) Nikel ali jeklene ur« na sidro K J-—, 7-—, »•—. Vojno-spominske nikeln. aU jekltne nro K 11'—, K a-—; armadne radij, ure is niklja aU jekla K 18'—. Msivno srebrne Roskopt remont, ure s Bidrom K19. -J£S.'0'— Budilke, stenske ln ure na stojalo v veliki iiberi po nizkih cenah. Sletno pismeno jamstvo. Pošilja po povzotju. Zamena dovoljena ali denar nainj. m^mmmic imejiieljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulica 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-lilne, plni.Ce, kazule, pluvijale, dalma-tlke, velume, albe, korctlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotovljajoč hitro In najpoštanejšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domača tvrdko. 887 l^e^tanjeu do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje Ho Mi velelriee, lihe, Mioiiijersli Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobavo naj so vpošljejol Točno plačilo. — Kulantno poslovanje! Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov los, okrogel in žagan. Tehnična pisarna 2780 za izvrSitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov ln posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na xgori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorcivanje. Tajnost zajamčena. / S Svetilke Baterije Vido ^valovi Gjubtjana, Stari trg št. 4 Ma debelo. t % iamice Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. žlvlj. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1911.............................K 175,490.838*— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232'66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za BOjnii) ZŽIUftrO&ailiE, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln poStnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12. SELENBURGO.VA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJA1E NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN fZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU. CsiBiag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni robi pomade, ki sem jo Iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslšča, pri moških krepko pospešuje rasi Urade, in io po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Lonček po 6, 10 in 15 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila Ana Csillag, I, Kohlmarkt 11. .2 "3 -»-» o JZ o. c/) ta 2 BRATA EBERL Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. nnaannaaai D M innnaaannnnnnnnaaannanaDa QC3C3C3CaciJC3C3C3C3C3C3C3C3CaC3C3C3Da V zalogi not>i žalni klobuki. o jj [] Cenjenim damam priporočam srojo zalogo o j , najnovejših slamnik. [] U OSprfo tu3i u opoldanskih urah- 1 V^^1 i UUC1C □ D Gene priznano nizi*«. Rimska cesta št. 6 nu u U naaananaaannnnannannnnnannannannan D D 0 0 o n □ 0 D a d Q 0 D D n o D U D 0 Najnovejša, nepogorliiva asbestsia sledilna Bu£ prekaša ose ooščene In druga nočne štedfSne soečaue, gori osakokraf, ka Je Ssila napolnjena s petrolejem, SQ do ?2 ur suetle, mirna in enako-merno. „Carbono" traja, ako se uporabila osak dan, priblSZno daie leti. Posebno priporočIHoo CasSašI dahaoSEini zn razsaažlilagffi cečne 8iaž8, prš božjem grobu in pri okinčanjju^^iii^aitarieu.' j&gr Cena brez stekla 60 vinarjev. -^Bi Preprodajalci popust. Edina zaloga prS Dostavltev ! takol! Brez pomisleka so 'o . ^ . SloaSni strogi najlepSe In Času najprimerneje • Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najboljši sedaniosti šivaio vezejo (stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo 10 otno latan. cijo, Urogljlcen, brezšumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi pri p roste n lusus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem ^OovsOd brrp0laTen"eZenje' krpani° P°rila ŠiVaDje Z "K ^Tin 2978 Cim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v sv. Petra nasip 7, blizu Srančišfcanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri nimi^pogoji' prodaja " °b * ^ ** ™ HcU ™3ta ^ako «*>* Zraven spada 25 oralov gozda, 6 oralov vinogradov in približno B oralov vrtov in travnikov. Prodajali se bodo posamezni objekti po parcelah tudi gospodarska poslopja z deli vrta na zahtevo posebej, sprejmejo se pa tudi ponudbe za po- -V? P°sestvo- Pr°da se tudi stavbeni materijal, opeka (strešnik) stresni stol itd. iz nekaterih poslopij, ako se kupci oglasijo. Prodalo se bode tudi nekaj rastočih smrek. Natančni pogoji se izvedo na licu mjesta. Pismene ponudbe naj nasloT-ljajo na: g. Ivan Modic, Nova vas pri Rakeku do 10. aprila t. i. 776 (3) M __________ Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče jantarsko milo 4 K. Izdeluje Siiiisr, Mmrmr, Magy Miiros it. 31. m 1...........'HMH—MuniMiiumTH, »miHMTi/inif kupi vsako množino franko vagon mu«uO f »Hi. Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. je zagotovljena novim srečkam avstr. rudečega križa in turškim srečkam ! Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju w@liko Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez milijona krmni M Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajto brezplačno pojasnilo! Sreskovno zastopstvo m, L£ubSjjana. Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. Snlošna prometna priv. Telefon št. 41. riizmca , Breji. [. Mayer Centrala na Dunaja.- Ustanovljena 1364. -33 potimznic, Uogal Marijin — So. Petra cesta. Delniški kapital 60,200.000 K Reserve 17,000.000 K Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koreut z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar so lahko d »riga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih lcurznih poročil. — Shra njevante in unrnvljunje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanjo. 15 Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozomskih tnes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovauje in prodaja-njo deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev.'listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranko. — Brezplačna revizija izžrebanih vrdtinostnih papirjev. — Promese za vsn žrebanja jrezp lačno. Staulc denarnih vloa na hranilne knjižice dne 30 novetnljra 1310 K 143,241,140.' Ofr 39 CvKM .111 Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo ha razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Ustanovljeno i. 1893 ® Ustanovljeno 1.1393. U7SHI v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuj s hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz .svojega, cs^ces Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja ua razpo-\m H lago brezplačno položni j44* niče poštne hranilnice Zadruga dovoljftje posojila v odsekih na 7 v* 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti, poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plača in zavarovalni polici ali poroštvu. ■•C?,, A £ ospekti na razpolago Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1935 K 510.848-40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.815 deleži, ki repre-zeniujejo iainstveize glavnice za 8,933.853 Kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej iialan, prelat in stol. kanpnik v Ljubljani. 1. podpredsednik: II. podpredsednik: Bogomil Remec, c. kr, profesor Karo* Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. v Ljubljani. Člani: Ivan Bclenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficral v Ljubljani; Anion Kiuij, tajnik Zadružno zveze v Ljubljani; Or. Meril ar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljubljani: dr. Jakob itiehorič, odvetniški kandidat v Ljubljani - sir. Fran Papež., odvetnik v Ljubljani; Ivan /iušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sušnlk, c. ki. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Scbvveitzer, odvetnik v Ljubljani: Ur. Aleš Ušeničnik, prolesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljublj ani; Ignacij Zapiotnikj katehet v l^jubljnui. Nadzorstvo: Predsednik: Anion Kržič. c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anion Čadež. katebet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. rač. oHcijal v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. m m m is 'M m ii M BM rSflo M m 3K cvfi »V iS « Ui LVJ C'. J S I,* ■« m m Naročila in popravila ločno in ceno. priporoča svojo zalogo domskih © svilenih klobukov in slamnikov najnovejših oblik ter raznega nakita. rao razpisuje službo f{L ki ima opra vljati kletarski posel v zadružni kleti v Ljubljani, in službo „ n w KsSa m m BS3 za vinsko točilnico zadruge v kleti hotela nUnion". Službo kletarja in natečaja je nastopiti s 1. majem 1917. Prošnje z dokazili strokovne usposobljenosti oziroma dosedanje uporabljivosti je vložitito mm® It. aprila 1917 v pisarni deželne vinarske zadruge, Ljubljana, Poljanski nasip 52. (Prisilna delavnica). Tam je poizvedeti nadaljne pogoje službenega razmerja in prejemkov. Prositelji se imajo ravnotam tudi osebno predstaviti. Za saagglsfiio barske zadruge Ljubljana, dne 6. aprila 1917. Dr. VI. Pegan t. C. predsednik. »"»Eimei "gr« K&S J*. i Enoinšestdeseti redni občni zbor delničarjev c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt se vrši v petek, dne 4. map a. mi zvečer v ve!SM slavnostni dvorani društva avstrijskih inženirjev in arhitektov na Dunaju (I. Eschentoaehgasse 5)), Predi L Letno poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo revizijskega odseka o računskem zaključku leta 1910 in sklepanje o tem poročilu. ra Za glasovanje upravičeni delničarji, ki se želo udeležiti občnega zbora, ... x_________ ._„....... ....„_, zadnji rok določen v pravilih, vlože svoje delnice s kuponi vred ali mesto njib. zadevne položne liste in sicer: na Bunaju pri likvidaturi zavodi)vi (I. Ain Hof (i.) ob dolavnikih od 0. 12. ure: v Bolcanu, Brejencu, Brnu, Feldkrcau. Gauloncl, G-or.ci, laoraosiu, Karlovih varih, Celovcu, Ljubljani, Lublinu, Lvovu, lVIor. Osirovi, Oiomucu, Pulju, Pragi, Liaereia, Tonlioali. Trstu, Opavi in Warnsdariu pri zavodovih podružnicah v Budimpešti pri Ogrski splošni kreditni banki, v BeroUnu pri ravnateljstvu diskontne družbe, aH pri banki za trgovino in industrijo, ali pri s. Bleichrodcrju ali pa pri Mendelssohnu &, Co., v Vratlslavl pri Slezijsliem bančnem društvu ali pri banki za trgovino in industrijo, podružnica Vratisiava, prej Vratisiuvska diskontna banka, ali pri E. Heimannu, v Draidanib pvi splošnem nemškem kreditnem zavodu, oddelek Draždani, v Frankobrodu ob M. pri ravnateljstvu Diskontne družbo ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo, ° razprave s© s 3. Sklepanje o porabi čistega dobička 1916 leta. 4. Sklepanje o volitvah v upravni svet. 5. Volitev revizijskega odseka za leto 1917. se tem potom vljudno vabijo, da najpozneje do 20. aprila t. I. ki je kot ?n n! i■ P^i severonemSki banki v Hamburgu ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo, ali L Bchrcns & Sobne ali pri M. M. Warburg & Co., Ilollnn ob R. pri Sal. Oppenheim jr. i: Co 6 UinSind^istr1iijoSPl°ŽUem krcditue"1 »vodu ali pri podružnici banke za trgovino DUNAJ, dne 4. aprila 1911 C. IiT. DMV- v Monakovom pri bavarski hipotečni in menjalni banki ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo, ali pri Mercli, Fink & Co. Delnice ali založni listi naj se aritmetično urejeni vložo pri podpisanem zavodu potom enojne, pri zunanjih zatožnih mestih potom dvojno konsignacije. Vložnik pa prejme pobotnico, proti kateri sc vrnejo po dovršenem občnem zboru delnico ali založni listi. Na vsakih petindvajset delnic pripade pravica onega glasu. Več imojiteljov manj kot petindvajset delnic, zamore iz svoje srede imenovati skupnega pooblaščenca, kateri se luhko udeleži občnega zborovanja, uto znaša število po njem zastopanih delnic najmanj 25. Ce želi delničar izvrševati svojo volilno jiravico po kakšnem drugem glasovanju upravičenem delničarju, tedaj mora dotični izstaviti na ime izvoljenega zastopnika glaseče pooblastilo na zadnji strani legitimacije in lastnoročno podpisati. Dotični gospodje delničarji, kateri so prišli v posest potom pooblastila prenesenih glasov, morajo na nje preneseno legitimacijo (pooblastilne listine) vsaj en dan pred občnim zborovanjem izročiti direkciji. Isti so vsled tega vabijo, svoje kakor tudi na nje preneseno legitimacije oddati od 27. aprila do vštetega I). maja t. L v likvidaturi zavoda mecl gori označenimi urami, nakar se jim izroče na skupno število po njih zastopanih glasov glaseče se legitimacije, i|sM kreditni zavod za trgovino in ©lir!.