Mnenje o ekonomskih stanovanjskih najemninah
Odplačevonje posojil iz stanovanjskih najeainin
Z usitvaritvijo skladov za sta-novanj3ko graditev so bide od-prte šiiroike moŽEostš za gradnjo stanovamjsikito biS v velikem števidu, a s tem tudi za hiitreyše reševamje stano.vauj3i:tih težav jjn uresniienie pravice državlja-nov do stanovanJa. Večino teh atavb gradiijo gospodarske orga-aizaciue in polit.čno teritoriatae enote ter se po 1. členu Uredbe o upravljamj-u stancva.njsikiJi po-glopii vklju&ujejo v sitaaovanj-sfce skupmasti datitnega področ-ja ter jih upravjjajo ataaovalci Po h.išn:-h svetlij in staaovamj-fikrh skupaostih.
Nastaja vprašanje Odplačila daspe.lih obveznosti za posoJMa iz sklacUjv za Svanovanjsiko gpa-ditev (a>li ie drugaii podobniifa sMadov), k-i so bč!a porabijena za grad,ajo stanovaajskih po»'o-pi(j. To vprašanje je tesao po-veaaao 2 vprašan^em stanovaaj-rtce najemnine.
Sianovanasfea aajemaina bi bila ekonama&a. če bj biia talca, da bi njera zn-Kefc zadosUn-a! za plačilo nasledajih potreb: vzdr-ževainge zgiradb, upravljanije zgradb in za sre.produikciijo« sta-nov-anjakega pr&jioira. Zadraja pnvina je v teh prob.!em;h glava; vozeil nadaljnje stanovanjske gradiitve. ker gre za odpla&ilo poeofjiil porabjjenih za graditev posiopij.
Naai veiija.vni predpisi, boij te>6no uredba o Uipravljaaju s stanorvanjsucrm; p&slopji, mso v te-m pog^edu popoinoma jaanii, eajna uredba. pa vsetouje tudi protiiLovja v tem vf>rašan.ju. Po 8. člemu uredbe s'.už: staaovan,j-ska n,aJe.mini;!na samo za plačilo stnožkav z.a upravljanje in vzdr-žt-vanje po^opija. To pomeni. da služljo sred;itva !z stamjovanjsk-iSj najeiminin za v«l:'fka tn sr^daja popraivila (amoirtiizacigsks sklad), Ta te>k.oče vz-drže.vanje postopja ali za manflSa paprav:.!a, ki 93 po-trebna zaTadi redae uparabe etanovanoa ^ skupnih prostarov ter naprav v zgrsdbi, kakor so to popraviila initalacij in po-dobno (sikiad za vzdrževaaje po-slapij) in za upravljainije zgradb, med katere spad-aJo stroSki sta-novaajske u?-rave. plača hišniku v zgradbi, strožki 6išSenja in vzdrževanaa akupnih prostoix>v, r.az..=jvetljara akupn-h pTO:*orov, odstranjevamje smeti. za-varova-nje poslo.p,ia pred poiarotn in po.d<ybn.o (3k!ad za upravlsjanje z zgraidibo).
Poi-emtakem je jasno, da se-danja najemni:na ni ekonomska, ke.r predpisuJe njeoo tarifo ob-&iinska Ijudska odtior — toda 70. 6icti te uredbe doiofa, da se pred ra/-d&li.tviiio dohodkcv od na-jemnin v oraen.jene sklade pla-čajio do?pe!e obver-nosti iz po*o-jil, fci so bif!a pcrabljena . razen druge^ga tudi za gradnjo postop-ja. Odplačifjo po=-oijii skupaj z obr&stmi pa predstavlja enega iemed bistveaih eiiementov eikro-noniske stanovanjske najemn.i-ne.
Katero merilo naj služi ob-Mnsteentu Ijudskemu odboru. ko predpiše stanovanjrfce tarife_ alj eaino 8. 61 en al.i tud; 70. t\<m uredbe. to j«, a.Vi samo abroškii v«iržt»vanJa in iiprarvljanija sta-aovanuite zgractbe aU tud^ od-
platilo posojitta za zgraditev po-^lopja? Dosleg 3o v^i Ijudski od-btori, ki so predipisailii stanovanj-ske tariie. upoštevalj (pa še to ae vedno in ne popolfloina) sa-mo atroške vzdrževanja ln upravljanja poslopja, prj čemer so šli mi.mo 70. čiena uredbe. ker bi tedaj šlo za ekonomske staiicvanjs^ke najemnine.
Naj navedemo primeir. Stano-ˇanuako poslopj« s šesfcknd sta-novaintjl, tei je b-iio na novo zgiraJeno, stane 18 milijo-nov. Če j« billo posojiilo za gradnj0 tega poslopja stolesijeno za dobo 30 ]«t. tedaj bi l«tno odplačillo zna-šalo 600.000 dloarj&v (zarada enoTS.tavno.sti ne upoštevajmo ob-resti) aili masečno 50.000 dinar-j«v. To bi pameoilo, da zeaša de4 stanovanaske najem.ndine, do-ločen za od.pla&iAo posodiila nad 8.000 dinanj&vr na piosaineziiega staaovan.jskega najemmika. Da-našoja stanovamjska najemmina b; za taiko stanovan.1e zinašala po stain.ovanjski ta,rifi povpreč-no 2.000 dinarjev na mesec. Skupna e.koinomaka stanovaajska rvajemniaa bi v tem priraeru znaša^a za ^no stanovanje nad 10.000 dimarjev.
Seveda naijamatfc: stanovaaj v današnjih razmeirah ne moreijo plačaitd taike stanovaiajske na-jecp.nine. Zalio misliimo, da 70. člana uredbe, lci se tiče odp^a-čeva.nja posojiila za gradnyo po-stopja, H€ bi uporablliall (v praksi se tako n« uporabllja), v teh predpisih pa bi bt!o treba to bolJ jaiao določilti.
Mne-nja smo, da bi odplačMa posojiil za gradnjo stancvanjskih pastopij ¦ morala Je v napreij itl v brerae i.nveatitorja — organi-zadje, ki je najela posojilo. ker gre za stanovanja, ki bodo ko-ristila njeaim delavcem in usluibencem. Za ta odp!ač»Xa bi bitto treba naraivno omogi^čiti gospodarsk:m in drugi.m organi-zacijam f ormiirajiij e potrebnlh aredstev. Zastaivlja se vpraša-nje. al; ne bi posameznl delav-ci in uslužbenci priišli t priville-gi'raa-; poJožaij, ker vma logi-čno ekionomsko mofnejša gospodair-ska organizacija večjo možnost uporabljati lcredite za stano-va-ajslDO gradiiteiv. Mnenja smo, da tafea bojazem ni pravMoa, ker so ti kreditni skladi preceij ve-l'ukd, pravico na uiporablijano« kreditov pa Imaijio tudi poHiitrtno teritorialno omote (občine iin okraji), stanovanjsike zadruge in druge družbe<ne organlzaciije.
K10 go\roriimo o tem, da za se-daij tii pogojeiv za uvedbo eko-iM>msfeih staaoivanoakiih na3«tm-aiin, aukakor ne misliimo. da se-danjih stanovanJsdcih ta^rif sploh ne hi bilo tr&ba rev:.dhrati. Po-vedali smo že, da mora stsmo-vanjaka najeimrairoa obsegati vse sbroske vzdrževamja ln uprav-ljanja poslopja. To bi moralo bhti merVo za občimske Ijudske od.bor©. ko določajo stanovanj-ske ta-rife. Samo tako je tudi mogoče to'.Tna6uti pooblasitilo lijudakiTH odborom. da te tarife predp*swjejo. Prea predtožiitvijo lliiidiakefmu odfoaru bj moiral upraivni organ podrobno amaK-ziiirabi vse sbraške vzdržcvanja iia  uf>ravljaala  zg.rad.be ia. šele
na temelju tega ses>ta<vit: tarifnl predlog. Če ljudskj odborj tega n« bi dovolj upoštavaM, bi ne imeie uprave njrnavih stano-vamjiskiih skuipnostj dovoij sred-at&v za vzdrževatnje zgradb. Na-sprotoo bi dosegl-i s pla&iJom vs€li stroškov pri vzdraevainju in Uipnavljanju zgradb Iz. doliod-kov od sUiaovanjskih naiieimn.ia, da bi organ; družbenega uiprav-ljanja praviJno upraivJoaili po-slopja, na drugi stranj pa bi s-e podaljšal r»k traJanja zgradbe. V sedanjih razmerah je odveč poudarjaiti pomem teh ukrepov. Povdšajijs sj.ano>vaniiakih najem-ain ne bi bllo veliko, v mnogih priimerih pa bi j'iih sploh ne po-višali, ker gre samo za popraiv-ke že veljavnih stanoivanjjfcih najeiiinin in to tam, kjer so stpošloi za vzdrževanje in uprav-Ijanje veijd kaloor dohodiki iz načemnm.
Tafco bi pri nas še Re uvedli ekianomake stajiovanjake naJena-nine v pravem pcmenu besede, taka stanovan.jska najemnima pa bi iuneila oivaje ekonomsiko opra- : vdiilo za d»k>čeine svrhe.
Vasko Misajlovski