Po pošti projeman:
ta
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , fietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo ieto naprej 20K. — h pol leta „ 10 , — , četrt , . 6 „ - , mesec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
M
. Jr.'" *
m.: ■
Političen list za slovenski narod.
Narofinin« in inserate »prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n«
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah 3t. 2,1.. 17.
Izhaja vsak dan. izvzemii nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev. 26.
V Ljubljani, v četrtek 31. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Pred državnim zborom.
Dunaj, 30. jan. Snovanje klubov.
Jutri torej poskusi vlada svojo srečo z novim parlamentom. Poslanci so zbirajo od vseh stranij in poprašujejo: Ali pojde? Vsi naglašajo, kar tudi volivci žele in s pravico zahtevajo, da mora avstrijski državni zbor skoraj po štiriletnem brezplodnem boju pričeti delati. In dela je v izobilju zaostalo, ogromna kopica je perečih nerešenih predlog in v bližnji bodočnosti se pomnoži gra divo z velevažnimi gospodarskimi vprašanji Vlada, parlament in davkoplačevalci torej žele, da pride parlament v pravi tir, in ven dar mori duhove svinčeni pesimizem ter ovira resno in odločno inicijativo.
Danes jo mej strankami v zbornici skoraj šc večja nejasnost in zmeda, nego ob koncu zadnjega Zasedanja. Niti posamezni klubi niso osnovani, ker je mnogo novih poslancev, ki iščejo zaveznikov in varnega zavetja v vtčji parlamentarni zvezi ali pa pričakujejo jasnega političnega vremena. Na levi in desni so življi, katere so valovi po litičnega boja vrgli na suho, ki pa si še le ogledujejo neznani otok Najhitreje so dokončali svoje delo Poljaki, češki in ustavoverni veleposestniki. V prvi vrsti pomenljiva je izjava načelnika polj skegs kluba. Vitez Javvorski je izjavil, da se Poljaki ne veŽ6jo z nobeno stranko in obdrže popolnoma proste roke. Isto mnenje prevladuje v češkem klubu, in vlada, ki hoče varovati popolno nevtralnost, skuša državno ladijo po raznih ovinkih izvleči iz vrtincev političnih, narodnih in so-cijalnih nasprotij.
liti kaos je na levici, med nemškimi strankami. Nemški radikalci stavijo zahteve, s katerimi se niti nemška ljudska stranka ne more sprijazniti. »Nemška vzajemnost« stoji na lončenih nogah in se utegne razbiti že ob volitvi novega pred sedstva v zbornici. Ustavoverni veleposestniki so včeraj skleniluzjavo, v kateri z vso odločnostjo zavračajo gibanje «Los von Rom« ter s stidom ožigosajo poskuse, ki so ne strinjajo z lojalnostjo do vladarja in države. Tako stoje danes nemške stranke pred vprašanjem, ali naj raztegnejo streho nemške vzajemnosti tudi čez nemške radi-
kalce, ali pa puste Suhoner<;r|U in \Voilu proste roke, da jezdita prusko kljuse čez drn in strn.
Večina.
Iz tega pa je že razvidno, da je danes nemogoča v zbornici večina, ki bi po ustavnih načelih in običajih parlamentarnega življenja mogla vršiti svoje dolžnosti. Tudi če se obnovi prejšnja »nemška vzajemnost«, je že po številu v znatni manjšini. Sicer pa je ta vzajemnost trdna le na zunaj kot bojna organizacija, ki se vsled političnih in soci jalnih nasprotij v svojih vrstah takoj razbije ob prvem pozitivnem delu.
Enako nemogoča je sedaj prejšnja zveza desnice, ker je preslaba po številu, dasi edina avstrijska državna stranka po svojih načelih in svoji zgodovini. Tako se torej prifne boj za novo večino. Da bi si vlada dalje časa pomagala z večinami od slučaja do slučaja, da bi narodnostno vprašanje izključila iz obravnav in osredotočila vse delo parlamenta le na gospodarska vprašanja, je popolnoma izključeno. Saj bode že adresna debata nemškim radikalcem dala prvi povod, da bodo krošnjarili s svojim nemškim državnim jezikom. Sicer pa jo par lament brez večine in manjšine po svojem bistvu in po ustavnih načelih nesmisel. Ako vlada in drugi krogi mislijo reševati vsa vprašanja le v odsekih, potem ni treba parlamenta, ker take posle morejo reševati tudi enkete in razna gospodarska društva. Politika proste roke je sicer jako zložna in lahka, a proste roke ostanejo tudi prazne. Torej trebalo bode inicijative, da se iz kaosa kristalizuje novo parlamentarno življenje.
Proč od Rima!
To gibanje bo utrdilo katoličane. Sredstva, s katerimi se vodi boj proti cerkvi, so taka, da morejo preslepiti le one, ki niso pravi katoličani, ki se ne udeležujejo cerkvenega življenja in so popolnoma zbegani od liberalnega časopisja in demoralizovani od njegove »svobode«. To gibanje je čisto internacionalno, kakor je internacijonalen odpad od Boga in hrepenenje k njemu.
Na Francoskem se hoče uvesti to gibanje v \elikem, a brez uspeha. Vse na-silstvo iramasonov v zbornici, vse preganjanje redov ne bo ljudstva kot takega odvrnilo od katoličanstva, ampak zna vzbuditi
le potrebno in koristno reakcijo. Sedaj hočejo protestanti izkoristiti verski boj na Francoskem in razširjajo tendeneijozne no vice. Vir teh novic je protestantovski «The Liverpool Courier«, kateri je prinesel veliko raco, da je v dveh poslednjih letih odpadlo 700 francoskih duhovnikov od katoliške vere. A na tem je bore malo resnice. Dasi daje francoska vlada vsakemu odpadlemu duhovniku dvojne dohodke, kakor jih imajo katoliški duhovniki, dasi je v Parizu sezidan d o m za odpadle duhovnike (pretres evad<5s), vendar se zgodi tak odpad prav redko. In če se kateri odpove, se zgodi navadno iz takega vzroka, iz katerega je odpadel znani Ferk, kateri se je tako) pokazal svetu v spremstvu ženskega krila. Vseh protestantov na Francoskem je okoli 700.000. Kje bi bilo med njimi mest za 700 pastorjev? V parlamentu bi bilo treba zanje votirati čez en milijon frankov zvišanja dohodkov, a nikjer ni sledu o taki potrebi. Te časnikarske race, ki se kolportirajo po liberalnih listih, so torej le nerodno bojno sredstvo internacijonalne gonje proti katoliški veri.
Nasprotno pa je dokazano, da prote-stantizem na Francoskem nazaduje. No le, da so protestantizem po Bvoji vsebini izgublja vedno bolj v indiferentizmu, tudi število protestantov je padlo znatno v zadnjih letih.
Ni so nam torej bati ničesar. Če kaka smet odpade — ali k protestantom ali k pravoslavnim ali k brezkonfesionalnim — ne moremo pomagati. S poukom in s požrtvovalnim delom bomo ljudstvo vodi i na poti prave omike — vkljub liberalnim racam
Politični grobokopi.
Pred nedavnim je bila otvorjena ozkotirna železnica iz Zagreba v Samobor. Zidala se je nenavadno dolgo, pa še sedaj ni tako urejena, kakor bi morala biti. Konsor-cij je bil sestavljen od domačih ljudij, a celemu podjetju je na čelu pl Francisci, veleposestnik iz Samobora, a ob enem tudi podpredsednik hrvatskega sabora. Človek bi mislil, da bode imelo vsaj to pod|etje hrvatski značaj, ker so ga izveli Hrvati in ga tudi vodijo Hrvati. In vendar ni temu tako. Ta 23 kilometrov dolga železnica je tako ma-žarska, kakor vse druge železnice na Hrvatskem.
Na tej progi je službeni jezik mažarski, kakor na vseh drugih, a ravnateljstvo se nahaja v Budimpešti, mesto v Zagrebu, ter se radi tega plača tudi ves davek le Ogerskej; Hrvatska ne dobi od tega davka niti nov-čiča. Tako so izposlovali Mažari od vseh večjih podjetij, da se njihova ravnateljstva nahajajo v Budimpešti, samo da od davka nima Hrvatsko nobene koristi. To je pa očitna prevara ter je proti takemu ravnanju posvedovala celo mažaronska regnikolarna deputacija. A kakšen vspeh morejo imeti taki usprosvedi, če sam predsednik te re-gnikolarne deputacije dopušča, da se ravnateljstvo njegovega konsorcija nahaja v Budimpešti ? Predsednik te regnikolarne deputacije je namreč p). Francisci. Kaj more taka deputacija doseči, če sam njen predsednik trpi očitno krivico, ki se godi s tem prestopkom od mažarske strani. In kako ne bi Mažari vse predrzneje širili po Hrvatskem mažarizacijo, če se Hrvati njej niti najmanje no ustavljajo.
Tukaj mislimo seveda službene Hrvate, ki so le po imenu Hrvati, a po duhu svojem vse kaj drugega. Kaj bi storili Mažari s svojim saborskim podpredsednikom, ko bi se drznil kaj takega storiti, kar je storil podpredsednik hrvatskega sabora? Tak podpredsednik ne bi sedel na predsedniškej sto-lioi niti minute, kajti Mažari znajo' vsi, 'turi! službeni, braniti svoje pravice ter so ne bi nikdar tako ponižali, kakor službeni Hrvati ali mažaroni.
Tem ljudem je hrvalsko • ogerska na-godba vedno na jeziku, pa jo vendar sami prezirajo, čim dopuščajo, da se na Hrvatskem gode take nepostavnosti, kakoršne so zgoraj omenjene. Seveda je pri takih okol-nostih Mažarom čisto lahko svoje osnove izvajati ter širiti svojo mažarščino v skrajne kote hrvatske. A kako predrzni so postali na Hrvatskem taki zavezniki mažarski, vidi se iz pisanja nekih časopisov, kakor židovske »Drave« v Oseku in »Agramer Zeitung«, ki očitno hvalijo vse, kar je nemškega in ma-žarskega, a hrvatstvo prezirajo in grdijo kot tuj narod, ki ni vreden, da bi so kdo nanj oziral.
Tudi to je žalostno znamenje, da morejo sploh taki časopisi med Hrvati izhajati. Tukaj čaka Hrvatov hud boj. Saborski poslanec Tuškan je zategadelj opozoril že več-
LISTEK.
Med Slovenci ob Renu.
(Piše Luka Arh.)
(Dalje.)
Žalostna zanimivost se mi je pripetila, ko sem obiskal svoje rojake v takozvani »Menaži«. To je precej veliko poslopje, kjer stanujejo le neoženjeni delavci. Hrano imajo skupno v veliki obednici. »Tjekaj le id te !« mi je dejal župnik, »tam je mnogo Avstrijcev, ki pa ne hodijo preveč radi v cerkev«.
Pozvonim. Oskrbnik mi odpre in me vpraša, česa želim. »Ali ne stanuje tukaj več Slovencev ?« ga vprašam. »Slovencev ?, ne vem. Avstrijcev je pa precej«.
»Prosim, idite k njim in recite Slovencem, da želim z njimi govoriti«.
»Prav rad. Počakajte v obednici«.
Čez nekaj časa pride v obednico mož z rjavkasto brado; zelo temno gleda in vpraša, — ne da bi odgovoril na moj pozdrav : »Kaj pa je ? Zakaj ste me dali poklicati ?«
<iu r«
■A P ti
Prijazno stopim k njemu, ga pozdravim še enkrat in mu ponudim desnico. Mož me gleda srepo in stisne prav po vojaško obe roki k sebi.
»Vaš rojak sem, Slovenec. Ker sem ravno v Hombergu, sem vas prišel obiskat. Pomeniva se kaj o domovini. Morebiti že niste dolgo bili doma, in gotovo vas bo zanimalo, če vam kaj povem o naši slovenski domovini«.
»Pri meni ne bodete nič opravili! Vsaka beseda je zastonj ! Saj vem, zakaj sto prišli v Homberg. V cerkev me ne bo. Radi mene lahko greste. Je vse zastonj! Jaz sem, kar sem, in hočem tudi ostati !«
»Saj ni tako hudo, kakor mislite«, mu pravim. »Res, semkaj som prišel zato, da ponudim svojim predragim rojakom Slovencem priložnost, slišati zopet enkrat besedo božjo v svojem jeziku in opraviti izpoved v mili materinščini. Prav lepo in prijazno povabim tudi v cerkev k pridigi in petim litanijam Matere božje. Glejte, danes je nedelja ; čas imate. Pridite, pridite, prosim vas«.
»Meno ne bo 1«
»Pa vsaj drugim Slovencem povejte, ki so v tej hiši, da jih povabim k petim litanijam danes ob petih«.
»Nikomur no bom pravil. Sicer jih pa tudi doma ni, so že šli razveseljevat se v krčme in na plesišča. Ali želite še kaj ? Hitro povejte, meni se ne ljubi tu stati«.
»Kajpada želim še marsikaj, pred vsem, da bi prišli vi v cerkev, da bi uredili svoje reči z Bogom, ker se mi zdi, da že dolgo niste bili pri spovedi. Prijatelj moj, porabite priložnost. Očistite svojo vest. Morde vas Bog zadnjikrat kliče in opominja. Kajne, da bodete prišli«.
»Ker sto že tako sitni, vam povem naravnost, da sem se leta 1891 zapisal za »konfesionslos«. Jaz nimam nobene vere. Star sem 42 let in ncoženjen. V cerkev ne hodim in molim tudi ne. Ni pa treba misliti, da sem bogve kako velik »lump«. Ne pijem niti vina niti žganja, ubil nisem še nikogar, ukradel in zažgal nisem prav nič. Sploh, prizadevam se živeti po vesti pošteno, kakor se spodobi«.
»Lepo in hvalevredno je, da živite lepo. O da bi vas tudi drugi posnemali v tem, da ne bi tako pili, jiosebno žganja ne. Ker pravite, da poslušato vest, mi povejte prav odkritosrčno, ali vam vest nikoli ne pravi, da je treba moliti, v cerkev hoditi? Zakaj pa v tej zadevi ne poslušate vesti ?«
»Z»to, ker vem, da ni B ga, da ni duše«. . . .
»Stojte, prijatelj! To so reči, ki se izgovorijo hitro, a navadno kar tje v en dan brez premisleka. To ste kje slišali ali brali«.
»Bral sem, veliko sem že bral v svojem življenju. In ravno po branju sem prišel do tega, da nimam vere«.
»Kaj ste pa brali ? Toda povejte mi, ste li soc.-dem.
»Da, to sem. Iz teh časopisov sem to vse zvedel, kar vem. In pri tem ostanem, da pri meni ne bodeto nič opravili«.
»Žal, da moram akoro oditi, ker se mi mudi v cerkev. Kaj pa ob smrtni uri ? Nesrečnež, kaj bo z vami !
»Nič. S smrtjo jc vse ven !«
(Dalje prih.)
krat Hrvate, kako nevaren živolj so židje na Hrvatskem in kako razjedajo hrvatski narod ne samo v gmotnem, nego tudi v narodnostnem pogledu. Zalibog da so ostali njegovi opomini do dandanes neuvaženi in da se židovski vpliv na Hrvatskem silno množi ter da je že skrajni čas, da se omeji. Toda dokler bodo imeli na Hrvatskem vso oblast v svojih rokah mažaroni, se ne more pričakovati nič boljega, premda je ministeri-jalni svetnik iz Budimpešte pri pojedini, ki so jo imeli v Zagrebu prigodom otvoritve zgoraj omenjene železnice, obljuboval, da se minister komunikacij zanima ravno tako za napredek Hrvatske kakor Ogerske. Službenim Hrvatom je godil ta govor službenega moža iz Budimpešte ter so mu seveda vpili živio.
Ali znano je pa tudi po celej Hrvatskej, tla ogerski minister do zdaj ni storil za Hr vatsko nič, premda je po ustavi dolžan, skr beti za Hrvatsko tako. kakor za Ogersko. Sama regnikolarna deputacija je priznala, da se za Hrvatsko ne stori v gmotnem pogledu toliko, kakor to zahteva pravičnost. Službeni ljudje hočejo le z lepimi Irazami preslepiti ljudi, da bi verovali v nekaj, kar ni bilo in kar se tudi ne bode zgodilo, dokler bodo Mažari upravljali z gmotnimi odnošaji na Hrvatskem. Pod Mažari se ne more Hrvatska razvijati niti gmotno niti duševno, kar dokazuje najbolje današnje žalostno stanje Hrvatske.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. januvarija.
JBlankini odstopi na korist La. ginji ? Glasom poročila v zadnji številki »Südena« je precej nade, da pride bivši poslanec dr. Laginja vendar le v parlament, in sicer bo zasedel sedanje Biankinijevo mesto. List namreč poroča, da je Biankini že pred državnozborsko volitvijo izjavil, da je voljan odstopiti svoj mandat Laginji, ako bi propadel v svojem volivnem okraju in bi se s tem strinjali njegovi volivci. Te svoje izjave, piše »Süden« dalje, Biankini tudi pozneje ni premenil in je ni preklical v »Nar. Listu«. /Mi smo-seveda mnenja, da bi jugoslovanska delegacija težko pogrešala posl. Biankinija, ker se je pokazal pri raznih prilikah vestnega in zmožnega zastopnika hrvatskega naroda v parlamentu. Vkljub temu bi isterski Hrvatje gotovo ne odrekli svojega priznanja in hvaležnosti požrtvovalnemu in plemenitemu namenu poslanca Biankinija. — Tako »Süden«. Mi izražamo le željo, da bi se na kakoršenkoli način posrečilo odpreti pot v parlament vrlemu in vnetemu zagovorniku bednih istrskih Slovanov.
Izjava ustavovernega velepose stva. Mej brzojavkami smo včeraj sporočili, da so oddali liberalni veleposestniki odločno izjavo proti znanemu programu Schönerer-jeve in Wolfove lrakcije. Komunikej o seji, v kateri se je soglasno vsprejela napomi-nana izjava, pravi, da je seji predsedoval grof Thun - Salm, prisostvovali so pa: grof Thun, knez Fürstenberg, knez Rohan, dr. Baernreither, baron Ludwigstorft, knez Trauttmansdorff, baron Schvvegel, grof Aiterns, dr. Grabmayr in grof Stürgkh. Izjava se deli v pet delov. Liberalni veleposestniki se izjavljajo najprej za pozitivno delo v parlamentu, v drugem se izjavljajo proti točki öchünererjevega programa glede zveze z Nemčijo, potem obžalujejo in obsojajo proti-rimsko agitacijo, »ker je naperjena naravnost proti svobodi vesti in ker se s tem občutno žalijo verska čustva širših krogov in seje le razpor v nemškem narodu in zanaša celo v rodbine«. V četrti z bolestjo, osra močenjem in ogorčenjem obsojajo Schone-rerjevo izjavo ozir lojalnostnega vprašanja, konečno pa znova zatrjujejo, da hočejo sodelovati z vsemi jednakomislečimi nemškimi strankami. Konec izjave je tako odločen, da stavi na razne nemške stranke naravnost vprašanje, ali hočejo »gemoinbürgschaft« v zvezi z veleposestvom ali pa z nem. radikale)'. Obe skupini ne moreta biti zjedinjeni. Zato pa, ker se vse večje levičarske stranko boje zameriti vplivnemu veleposestvu, izjavljajo že sedaj nemški liberalci in nacijonalci, da ne marajo nikake skupnosti s Schöne-rerjanci. Do te izjave se sicer ni lahko prišlo, ker se obe imenovani stranki vsaj na skrivnem strinjati z Wolfom in achönerer-
jem, toda nemška »gemeinbtirgschalt«, čeprav sedaj luknjičava, je premagala vse pomisleke. Vitez z Rožnova in njegovi tra-bantje bodo pa osamljeni.
Klub nemške ljudske stranke se je včeraj konštituiral. Svojim načelnikom je zopet izvolil poslanca K a i s e r j a, namestnikoma pa dr. Derschatto in dr. Beuerla. Posl. dr. Mayreder, ki je bil izvoljen s pomočjo kršč. soc. glasov, je prosil vspre-jema v klub, a prošnjo mu je večina odbila in ostane divjak. Od 47 članov so za vspre-jem glasovali le štirje. Glede predsedniškega vprašanja je klub izjavil, da se ne poteguje za nobeno mesto v predsedstvu, akoravno bi kot največja nemška stranka bil v to opravičen, vendar bo pa sprejel prvo podpredsedniško mesto, ako se mu ponudi, in kandidoval zopet poslanca Pradeja. Grozno nejevoljo je pa vzbudila v klubu izjava liberalnih veleposestnikov, ki so izjalovili tako krasen načrt nemške „gemeinburg-schaft". Z izjavo se seveda nemški nacijonalci ne strinjajo, ker jim je ljubši Wolf, kot pa katerikoli liberalnih veleposestnikov.
Češki socijalcl bodo bržkone kmalu vsi v mladočeškem klubu. Poslanca lieichs-stiidter in Sebnal sta že pri|avila svoj pristop mladočeškemu klubu, posl. Klofač, Czernv in Fressl so mu pa odposlali pismo, v katerem ga prosijo, naj se razmerje mej klubom in njimi tako uredi, da bo mogoče skupno delovanje. Ker se pa poslednja dva žo itak oficijelno prištevata mladočeškemu klubu, preostaja le še Klofač, ki pa gotovo ne bo hotel samevati kot divjak in jo bo kmalu ubral za ostalimi tovariši.
I« Vatikanu. Poročali smo že pred nekaj dnevi, da se vrši prihodnji konzistorij v prvi polovici meseca marca. Imenovanih bo po poroč lh iz Rima 12 novih kardi nalov, mej temi dunajski nuncij monsg. Ta-liani in še nekaj drugih vatikanskih zastopnikov na evropskih dvorih, ter patrijarh Nocella. Francoski cerkveni dostojanstveniki sedaj baje ne pridejo v poštev, ker še niso poravnana nasprotstva mej francosko vlado in Vatikanom. — Sedanjo razprave v iran-coskem parlamentu o kongregacijskem za konu se v Vatikanu ne boje posebno, ker s^ prepričani, da se bo posrečilo taktnemu postopanju monsg. Lorenzellija odvrniti pretečo nevarnost. Sicer se pa dt bata ne za-vrši tako kmalu. Opozicija je že sedaj stavila nad 60 preminjevalnih jiredlogov, o ka terih vseh se mora vršiti razprava. — Posebno veseli bo v Vatikanu odgovora kralja Edvarda na sožaljno brzojavko sv. očeta. V toplih besedah se kralj zahvaljuje za sožalje in izraža nado, da ostane razmerje mej Anglijo in Vatikanom kar najboljše, ter zagotavlja , da bo pustil angleškim katolikom vedno največjo Bvobodo. Sv. očeta jo ta izjava vrlo razveselila. — Pri poroki nizozemske kraljice Viljemine bo Vatikan zastopan po monsg. Tarnassiju. Pri tej priliki bo izročil tudi odzovno pismo, ker je določen za prihodnjega državnega podtajnika.
Kitchener ujet? Nekateri nemški listi so te dni presenetili svet z malo verojetno vestjo, da se je Burom blizu Balmorala posrečilo zajeti angleški vlak, v katerem se je peljal lord Kitchener, in se polastiti njegovo lastne osebe. To poročilo je pa le deloma resnično. Buri so z dinamitom razdrli dela-goaško železnico pri Balmoralu nekaj trenutkov, predno je doše.l na tisto mesto angleški vlak-oklopnik. V tem vlaku pa bržkone ni bilo Kitchenerja, a tudi ko bi bil, bi bil lahko utekel nevarnosti, ker so Angleži potem pregnali Bure. S tem napadom so Buri hoteli pretrgati železniško zvezo, kar so tudi dosegli. Da se je pa bil vroč boj za imenovani vlak, so dokaz precej številne izgube na angleški strani.
Slovstvo.
»Matica Hrvatska«. V jedni zadnjih številk našega lista smo že opisali na kratko letošnji književni dar tega izvrstnega književnega društva ter pozvali ob jednem k pristopu med hrvatsko Matičarje vse prija telje lepe hrvatske knjige. Ker bi pa utegnilo marsikoga zanimati število Matičinih članov-Slovencev, ki jih je štelo lansko leto to društvo, in bi morda ravno te pičle številke koga spodbodle k pristopu, slede naj
tu, kakor smo jih posneli po zadnjem »Iz-vještaju«.
Vseh Matičarjev-Slovencev je bilo 387! Pač nikakor ne častno število za nas, ki nam je blagoglasna hrvaščina med vsemi slovanskimi narečji najbližja, najrazumlji vejša! Od teb 387 jih je vpisanih iz Kranjske 184, iz Štajerske 116, iz Primorja 83, iz Koroške pa 5.
Te borne številke pač nikakor ne epri-čujejo tisto intenzivne težnje po slovensko-hrvatski vzajemnosti, ki se tolikrat s ponosom in največjim ognjem povdarja ob naj-raznovrstnejših prilikah, zlasti v onih slovenskih krogih, ki naj bi bili posebno častno zastopani med hrvatskimi Matičarji.
Ne zamudimo torej prilike, pa vstopimo res mnogoštevilno med Matičine člane! Skrbimo, da pred vsem svojo društveno knjiž nico jamemo bogatiti z izbornimi Matičinimi knjigami Zlasti izmed učiteljskih okrajnih in krajnih knjižnic naj se odslej vsaka potrudi. da obogati leto za letom za neznatno svoto 6 kron na tolino res krasnih knjigah! Sploh pokažimo posamezniki, posebno pa naše čitalnice in bralna društva, da nas res veseli napredek bratske književnosti, ter da mu skušamo tudi mi gmotno po skromnih svojih močeh pripomoči do še lepšega, si-ajnejšega procvita!	»Matičar«.
Jan. Leciejevvski je napisal v poljskem jeziku životopis: Franciszek Presjern, poeta slowienski. Med opisom Prešernovega življenja so jako navdušena razmotrivanja o njegovih pesmih, in podaje Poljakom tudi splošno sliko takratnih slovstvenih in kulturnih razmer med Slovenci. Primerja ga tudi z Mickievviczem, pri katerem vidi močnejša in globlja čustva.	A.
Dopisi
Od nekod! 30. jan. (Kmetje o poslancih.) Slišali smo, da hoče dr. Tavčar spraviti v en klub vse poslance. Mraz nas je stresel, kaj tacega še misliti ne moremo. Ali se Tavčarju meša? Ali se norčuje iz vseh? Koliko smo pretrpeli kmetje zabavljic, koliko sumoičenja, ker smo se trudili, da smo poštene poslance volili na Dunaj! Poslance smo volili kmetje za to, da bi za kmetiški stan, kateri tako hira, kaj storili na Dunaju !
Kmetje odločno zahtevamo od poslancev, da se morajo za nas potruditi; kajti noben stan ni tako zapuščen in noben stan tako stiskan, kakor kmetiški. Zdaj naj pa naši poslanci stopijo v klub z liberalnimi poslanci, kateri so se udeležili grdega boja proti kmetiskim interesom, ki za kmeta nobenega smisia nimajo, in ki so tudi sokrivi pri lažeh, ki so se med nas kmete trosile zoper katoličko-narodno stranko, našo edino prijateljico ! Ne, z 1 i b e r a 1 c i ne! To si naj zapomnijo poslanci in se po tem ravnajo. Mi, ki smo trpeli v volivnem boju, pač imamo pravico, da to rečemo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. januvarija.
Slovanski centrum osnovan! Da
našnja brzojavka nam naznanja, da se naši poslanci na Dunaju značajno drže svojega programa. Tavčarjev kveder na Dunaju nima tiste veljave, kakor v Ljubljani. Ta mož, ki v Ljubljani vse terorizira, pokuša sedaj sad svoje divje gonje. Uničiti hoče vse, kar ne gre ž njim. Sedaj pa naj mož vidi, da se njegovemu terorizmu ne bo vse uklonilo. Čestitamo svojim poslancem in jih prosimo, naj krepko zastopajo svoje volivce na podlagi programa, na katerem so izvoljeni.
Dež. predsednik baron Hein se je z gospo soprogo sinoči povrnil z Dunaja.
Predsedstvo trgovinske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je potrdil izvolitev Jos. K u š a r j a predsednikom in Ant. Klein a podpredsednikom kranj. trg. zbornice za letošnje leto.
Duhovniške vesti s Štajerskega Prestavljen je č. g. Gašper Z e r n k o, kaplan v St. Lenartu v Slovenskih Goricah kot kaplan v Marnberg, č. g. Maksimilijan O c v i r k, provizor v Podsredi, je zopet nastavljen kot kaplan pri sV. Lenartu v Slovenskih goricah.
Obč. volitve v Št. Bupertu. V Št. Rupertu je pri občinskih volitvah dne 28. in 29. jan. v III. in II. razredu zmagala naša
stranka s 16 odborniki. Nasprotniki pa v I razredu z 8 odborniki.
Nov slovenski list nam je danes prišel v roke. List je glasilo kmetijske družbe za Trst in okolico. Novi list je „Vinarski in vrtnarski lis t", vinogradnikom, sadjarjem in vrtnarjem v pouk. Uredništvo je v spretnih rokah g. Antona Štreklja. Izhajal bode list 15. dan vsakega meseca in stal na leto 1 K. Naročnina naj se pošilja na naslov „Slovenska kmetijska družba v Trstu via Geppa štev. 14." Prva številka „Vinarskega in vrtnarskega lista'' ima naslednjo vsebino: „V pozdrav", „Naš list", „Obdelovanje vinogradov s plugom" „Pridelujmo špargelj", „Obrezovanje sadnega drevja", „Gospodarske drobtinice".
Dela pri predoru bohinjske železnice bodo potrebovala znatno več časa nego se je prvotno mislilo. Ondi, kjer so mislili, da bodo dobili trdno skalovje, dobe drobeče se kamenje. Ako se pri nadaljnih delih ne dobi drug rezultat, bodo stroški znatno večji.
Umrl je v Ribnici urar gosp. Andrej K e z e 1 e. Pokojni bil je ustanovitelj tam-buraskega zbora in je bil njega vodja skoraj do zadnjega. V glasbi je bil popolnoma samouk ter je žel povsod priznanje kot dober glasbenik. Bil je tudi med ustanovitelji kluba slovenskih biciklistov »Ribniška dolina«, pri katerem je bil tudi vodja. Zapustil je štiri nedoraslo otroke, kateri so sedaj 8:rote brez očeta in matere, katera jim je tudi pred kratkim umrla. Pogreb je bil 29. t. m. Pogreba so se udje kolesarskega kluba v obilnem številu udeležili in mu zapeli ganljive nagrobnice. Rajnega priporo-ročamo v blag spomin in molitev.
Večer slovenskih planincev. Na včerajšnji večer slovenskega planinskega društva je prihitelo kakih 50 slovenskih planincev in njihovih prijateljev. Predavanje gospoda dr. Vlad. Foersterja je bilo velezani-mivo, poučno in zabavno. Gospod Foerster bode na prihodnjem večeru, ki bo spojen z razstavo slik, nadaljeval svoje predavanje. Večer so zaključile narodne pesmi.
Iz Leskovice. (Škarlatica.) V Lesko-vici razsaja že kaka dva meseca bolezon-škarlatica, in jih je umrlo že 17 otrok; kakor kaže, ne bo še smrt i temi žrtvami zadovoljna. Zdravnik iz Škofje Loke nas obišče in se trudi, da bi bolezen omejil. — Pri ljudskem štetju letos se je tu kakih 100 oseb manj naštelo kakor pa pred 10 leti; revščina jih žene na tuje. — Bolj vesela je lovska vest: Neki lovec je tu tako izvrstno pomeril na zajca, da je z enim strelom enemu zajcu osem nog odbil.
Efektno tombolo je dovolilo mini-sterstvo gasilnemu društvu v Mokronogu.
Ljubljanske novice. Poročil se je danes v stolnici g. K. Gallo, koncipist pri finančni prokuraturi, z gdč. Valerijo Maurer. — Tavčarjevo slovo od Ljubljane je bilo še ganljivejši, nego smo ga mi popisali. V gostilni pri trgovcu s prašiči je sedel v družbi mož, kakeršni so znani sluga veteranskega društva Goršič, čevljar Kranjc, dolgi postrešček, ki bo v kratkem zopet stal pred sodiščem, Šturm itd. Ob šampanjcu so se ti ljudje s Tavčarjem prav napredno zabavali. Obč. svetnik Turk je bil govornik. Dr. Trilier je baje obljubil članek, v katerem bode na podlagi teb dogodkov dokazoval, kako je stopil vodja napredne stranko mej nižje sloje. Za večjo zabavo je skrbela harmonika. Včeraj opoludne se je Tavčar v družbi svoje Franje odpeljal na Dunaj. Menil je, da se mu bo v Ljubljani pridružil goriški Oskar Gaber-š č e k , toda ta mu je brzojavil, da se je v R o n k a h prigodila železniška nesreča in da ne more naprej. Franja je imela velik »pušelc«, in prav vesela je bila, da je Tavčarja prišel spremit lekarnar Levstek. Za vsak slučaj dal je baje ta Tavčarjev prijatelj Tavčarju v voz nekaj steklenic zdravilnih »kapljic«, ki se morajo vzeti na »teš želodec«. Turk je prišel po slovo v cilindru! — Otrok zgorel. V bližini tovarne za lep se je vnela obleka otroku Binderjeve dekle. Otrok se je igral s tlečo cunjo, ki je bila na peči, ter je cunjo potegnil k sebi, na kar se jo unela otrokova posteljna oprava ter se je otrok tako opekel, da jo umrl. — Nezgoda pri zgradbi novega Franc Jožefo\ega mostu se je pri«
petiia danes zjutraj. Oder sredi Ljubljanice se je podrl in okolu 20 delavcev je padlo v Ljubljanico. 1 delavec se je poškodoval, ostalim pa mrzla kopel menda tudi ni posebno dobro dela. — Znati so mora! pravijo na ljubljanskem magistratu, zato večkrat kaj narede pod roko. Poroča se nam, da so Irs starega mesarskega mostu prodali pod roko. Zakaj to? Ali bi ne imela občina več od tega, ako bi se dražba razpisala? Razume se, da je bil obč. svetnik Türk pri tej prodaji «pod roko« navzoč. — Ravnik zopet skušal uiti. Širijo se vesti, daje Ravnik v Gradiški po nekem kanalu zopet hotel uiti. — Prostosti naveličal se je iz cirkniškega zapora ubegli Jožef Tur 6ič vulgo Draščev. Javil se je sam na ljubljanskem Žabjaku. — Huda godila se je včeraj zvečer na Bregu nekemu pijančku. Hudo so se mu mešale nogu in kolobocija pod nogami je bila tem hujša, ker mu je bilo vedno več snega pod nogami, čimdalje je ril. Skoro je imel mož vse polno malih paglavcev okolu sebe, ki so s krohotom spremljali mož«vo gibanje. »Ala, dejma ga kepat«, zaupil je najporednejši in pijanček, ki ni mogel leteti za paglavci, bil je v hipu bel od glave do peta. Usmiljeni ljudje rešili so pijančka, da ga niso paglavci s sneženimi bombami zisuli.
Slovensko trgovsko društvo »Mer kur" ima v nedeljo 3. febr. I. redni občni zbor ob 3. uri popoludne v »Nar. domu«, pritličje na levo v društvenih prostorih.
Nove ljudske knjižnice se ustanove na Štajerskem v Šmarju pri Jelšah, na Sladki gori in v Št. Vidu. Ljudska knjižnica na Ponikvi šteje že nad 800 knjig.
Konkurenca nemškemu gledališču v Mariboru. Mestnemu gledališču v Mariboru se slaba godi vsled občutne konkurence. Na treh drugih odrih se v Mariboru sedaj pridno igra in občinstvo gleda igre v „Narodnem Domu", v „Katol. delavskem društvu" in v „Katol. rok. društvu", prav lahko pogreša „umetnike" mariborskega mestnega gledališča, ki je radi tega prišlo letos že v tako slabe denarne razmere, da mu je moral dati obč. svet 4440 K podpore, ker sicer bi njegova „umetnost" ne mogla naprej. Sedaj je izposloval ravnatelj mestnega gledališča, da se smejo „Čitalnične" predstave vršiti le „za ude in za svojce". No, storilo se je potrebno, da bode pristop k „Čitalnici" širjim krogom olajšan. Nikakor se ne strinjamo z „Südst. Presse", ki pravi, da galerijsko občinstvo rado prepušča mestnemu gledališču. Uprav to občinstvo najbolj potrebuje vzgoje in slovenske zavesti.
Nemški listi. Rivno zdaj se po naših krajih zopet usiljivo ponuja nemški list »Gartenlaube«. Svarimo naše družine pred tem listom, ker jo pisan v protiverskem smislu. Naše družine imajo sedaj na razpolago dovolj dobrih domačih listov. Za majhne otroke naj naroče »Angelčka«, za večje »Vrtec«, za odrasla imamo »Dom in Svet«. Izmed hrvaških listov je odraslim primerna »P r o s v j e t a«. Koder želč nem ških listov, se lahko priporočata »Alte und Neue Welt« ali »Iluusschatz«. Vsi ti listi so lepo ilustrovani ter skrbe za pouk in zabavo.
Novo Tumovo društvo v Gorici. Dr. Turna je sklical v Gorici osnovalni občni zbor »Pevskega in glasbenega društvu v Gorici«.
Nov most na Goriškem Most čez Sočo pri Barki so pričeli sedaj graditi. Delo vodi inženir Haas.
Kneippovo kopališče v Gorici. Naš
rojak gospod Okič, ki sedaj v Wörishof-fenu urejuje »Kneippblätter«, bode v Gorici ustanovil Kneippovo kopališče in ondi pričel izdajati slovenski Kneippov list.
Izid državnozborske volitve v vseh 5 Bkupinah v letu 1901 kakor tudi volitev v dobi od 1873 do 1901 nam prav dobro predočuje najnovejša v G. Frey tag et B e r n d t - o v i zalogi na Dunaju VII/1 izšla dvojna karta, ki bo vsakemu, ki se kaj za nima za politično življenje, vrlo dobro došla. Za ceno 2 kron se dobi na teh dveh kartah vse, kar pride pri volitvah Bploh v poštev : ime, strankarstvo, volivni okraj in število glasov za vsakega poslanca, razmerje strank drž. zbora od 1873—1901, število volivcev, udeležencev, davčna moč prebivalstva itd Ker se bomo s posamcznostimi tega parla
mentarnega leksikona bavili obširneje v po-znejih številkah, zato s tem svoje čitatelje samo opozarjamo na to pregledno Freyta-govo delo.
Odličen češki pisatelj umrl. Iz
Prage prihaja vest, da je ondi umrl v šestdesetem letu svoje dobe češki pisatelj in pesnik Julij Zeyer.
Oh, te žlice! Žlice igrajo važno ulogo v narodno-napredni polit ki. Veljaven, pri „inteligenc." upliven možak je hotel v Kranju poslati neki „Sokol", zato so se v kavarni na čuden način žliee prijemale njegovih prstov. Revež je pa visoko letal in nizko je padel. Pri tem delu je bil a retira n! To je druga aretacija, ki je presenetila čile „Sokole". Tolažijo naj se, da njihov tovariš v nekaj letih lahko postane še - liberalen časnikar.
Nemški nacijonalci proti našemu domačemu polku. Napetost mej vojaštvom in nemškimi nacijonalci v Celovcu narašča. Častniki ne dobe več od nemških društev vabil na zabave. Proti vojaški godbi se je ustanovila celovška mestna godba. Sedaj bi radi nekateri Nemci vender udeležbo čast nikov pri prireditvi celovške podružnice nemškega plan. društva. Da se pošlje vabila častnikom, sklenilo se je z 8 proti 7 glaBovi, častniki pa so z ozirom na hujskanje nemških nacijonalcev, vabilo odklonili. Nemci groza, da sedaj ne bodo pustili več častnikom in njihovim družinam izposojati tnjigo iz »Südmarkine« »Volksbücherei«.
Vsprejem v topničarsko kadetno ¡«olo. V to kadetno šolo se sprejmo mladeniči v dobi od 14. do 17. leta, ki so dovršiti vsaj štiri razrede kake srednje šole s po-voljnim vspehom. Na rede iz grščine in latinščine se ne ozira. Šolnina znaSa za navadne gojence 300, za sinove častnikov in uradnikov 160 in za one iz moštva stalne armado 24 kron na leto. Prošnje za vspre-em je doposlati do 15. avgusta poveljništvu topničarske kadetno šole I »unaj X/2., kjer se izvedo tudi natančneji pogoji.
Razpisana učiteljska služba. Na jednorazrednici na Robu je popolniti mesto učitelja vodje z normalnimi dohodki. Prošnje sprejema do 28. februv. okr. šolski svet v Kočevju.
Karol May — pesnik. Znani pripovedovalec Karol May, katerega žive do-godbe in popise mladina tako slastno požira, je izdal zbirko pesmij in rekov z naslovom »Himmelsgedanken«. Pesmi so jako lepe in vseskozi nabožne.
Srečna rešitev jezikovnega vpra šanja C. kr. loterijski urad v Pragi je po sial hrtidimski korporaciji sledeči dopis: «Z. 96. Von dem k. k. Lottoamte v Praze. Slavne konferenci sv. Salvatora spolsku sv. Vincence z Paula v Chrudimi. D.e ange suchte Bewilligung zur Ausspielung der losu auf den 1. Ruf. Jeden malovany obraz, prcdatavujici kvetiny, der k. k. Lottoziehung v Praze dne 16. ledna 1901 gegen Ausgabe von 90 einfachen Losen im Preise von dvc K, wird hiemit ertheilt. nachdem die Taxe mit osmnâet K entrichtet worden ist. Die erlegte Taxe wird lür keinen Fall zurück bezahlt. Von dem k. k. Lottoamte v Praze dne 20. prosince 1900«. To je vendar enakopravnost!
Les bodo topili. Možnost, da se topi les, je iznašel gozdni nadzornik v Lt-nnur, monsieur de Gall. To je pač velika pridobitev za industrijo!
Pošten volilec. Dr. H r u b a n je kandidiral za Ostravo in bil tudi izvoljen. Volili so ga, ker so se na njega zanesli, vsaj je večkrat dejal: Če bom izvoljen, bom za ljudstvo vestno delal, in če ne bom izvoljen, bom delal tudi. V prvem slučaju bo imelo dobiček ljudstvo, če padem, bom imel dobiček jaz in moja družina. Vse drugače je govoril njegov nasprotnik liberalec dr. Pal-kovsky, ki je dejal, da bo delal, pa zato mora dobiti poslanski sedež. Po volitvi se je izrazil: Ostravo branite zdaj sami, ali drugače: maščeval se bom. To so dobro ovaževali volilci. Priprostega vol ilea dr. Hrubanovega je neki odličen gospod iz Freustata nagovarjal, naj voli dr. Palkovskega, da ga bo za to sijajno plačal. Tudi za tisočak ne, je odgovoril kmet, ter volil po svoji vesti. Volilec L i c h n o v s k y je šel raje tri ure peš, da prihrani 60 h za železnico. Ko bi bil volil Palkovskega, bi bil
dobil plačano železnico in še povrh dober „bakšiš", kakor sc je zgodilo drugim. Pa ni hotel! Slava takim volilcem!
Praga šteje sedaj 196.166 prebivalcev. L. 1890 jih je imela 175 751. Pri teh številkah niso ušteta predmestja.
Influenca v Zagrebu. Iz Zagreba se poroča, da jo ondi na influenci bolnih 3600 ljudij
Židje v Galiciji love poslaniški mandat Virganijevo glasilo piše naslednjo zanimivo novico iz Galicije: Židje v starosti 30—35 let fo si na vso moč prizadevali vjeti kak mandat. Bili so slučaji, ko je nekateri židovski kandidat ponujal volilcem za mandat do 35.000 gld. To pa radi tega, ker židje, ki so dovršili vseučiliščne nauke, gredo v Rusijo iskat med ondotniirii bogatimi Židi neveste. Če je doktor, dobi nevesto z doto 20 do 30.000 rubljev, če je povrh tega še poslanec, zna dobiti nevesto 8 300.000 rublji. Kupč ja ni ravno napačna.
Častnik — tat. V preiskovalnem za poru budimpeštanBke garnizije sedi sedaj nadporočnik Diossy, ki je ukral blagajno svojega polka, v kateri je bilo okolu 10.000 goldinarjev.
Kako se urednikom godi. »Podvi-socke L'sty« poročajo, da en člen uredništva »Radikälnych Listu«, ki so morali nehati izhajati, vsled tožba prišel ob vso doto svoje žene in je vsled tega postal bolan na duhu.
Pruska vlada in socijalisti. Pruska vlada odslovi vsakega državnega uradnika, učitelja, uslužbenca pri državnih železnicah, o katerem bi se zvedelo, da |e pristaš soc. demokratov. Železniško ravnateljstvo v De-vinu je pred kratkim odslovilo 37 delavcev in uslužbencev, ker so se vdeležili agitacije soc. žel. društva. Pruski »Reichsanzeiger« kaže na veliko nevarnost, ako bi uslužbenci ubogali vodstvo rudeče internacijona'e za časa vojske. Tako sodi nemška vlada. Na Dunaju so druzega mnenja, tu jih božajo in povzdigujejo za c. kr. vladne soc. demokrate. Enkrat se bo že maščevalo.
Ruski maršal Gurko je umrl, kakor smo včeraj naznanili, na svojem posestvu Satarovo Žnjim leže v grob jeden največjih vojakov iz rusko-turške vojne. On je bil, ki je zasedel vse prehode preko Balkana in varoval pot ruskim četam. Zapovedoval jo v tridnevni bitki pri Plovdivu in dosegel celo vrsto drugih vspehov. Leta 1883. je postal vojaški poveljnik v Varšavi in pozneje generalni guverner. Poljakom ni zaupal in je bil jako strog proti njim. Njegova pretirana strogost jo bila menda vzrok, da so ga leta 1895 odstavili. Na njegovo mesto jo prišel mileji grof Šuvalov. Gurko jo dosegel starost 73 let
SrbBki sodniki. Srbska skupščina je sprejela zakonski načrt, po katerih sodniki ne morejo biti niti odstavljeni niti prestavljeni. Kaj pa ako bodo preveč ljubili denar? Sodnike bode volil odbor, v katerem bodo najodličnejši srbski sodniki, potrdil jih bode pa kralj.
Konec Angleške? Po raznih listih se bere o bližajočem se koncu mogočne Angleške. Da ta konec še ni tako blizu, dokazuje »Münchner Allg. Zeitung« s — številkami. Narodno premoženje Angleške jo znašalo pred sto leti kaki dve milijardi funtov šterlingov, sedaj se ga ceni na 12 milijard funtov šterlingov. Pred Bto leti je brojilo prebivalstvo 15 milijonov, sedaj je prebivalstva 40 milijonov, angleških podložnikov pa je vseh 400 milijonov. Ko je kraljica Viktorija zasedla prestol, imela je država dohodkov 52*/a milijona funtov šterlingov, sedaj jih ima 133'/» milijona, dočim jo narodni dolg zman|šal se za 150 milijonov funtov šterlingov. Uvoz se je zvišal od 42 na 291'/« milijonov funtov. Dolžina angleških železnic se je pomnožila od 111.000 na 22.000 angleških milj. Mornarica Angleške je najmočnejša, trgovska mornarica največja sveta. Vse to je res. Ali pa so tudi podlage tolikega' razvoja trdne ?
Vožnja z osli napreduje posebno na Nemškem. V Berolinu se jo osnovala »Prva berolinska družba za vožnjo z osli«.
M a j d i č , za namestnika g. Fr. R u č i g a i, za blagajnika g. Fr. O 8 r e d k a r itd Bivši g. načelnik Ivan Gregore bil ju izvoljen za čantnoga uda, ter se mu je izrekla topla zahvala za večletni trud, katerega je imel z društvom.
Društva.
(Gasilno društvo v Mengšu) imelo je dne 20. t. m. občni zbor in volitev odbora. Za načelnika jo bil izvoljen g. Vinko
(Predpustno veselico) priredili. Bistriško Trnovsko gasilno društvo v nedeljo, dno 3 februvarija 1901 v hotelu »Ilirija« v Ilir. Bistrici. — Vspored: 1 Tamburanje, petje in loterija. 2 Prosta zabava. Iz prijaznosti sodelujeta pri veselici tamburaški zbor »Ilir. Vila« in tukajšnji pevski zbor. — Za-čet- k ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za iz vršujoče člane 40 h, za druge 1 K, z družino 1 K 60 h. - K udeležbi uljudno vabi
odbor.
(Čitalnica v Brežicah) vabi najuljudneje na koncert m plesni venček v nedeljo 3. febr. v prostorih »Narod. doma«. Gidba c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 kron.
(P e v s k o društvo „Zarja" v R o-j a n u) vabi na veselico katero priredi v soboto dne 2. febr. (Svečnica) v dvorani »Narodnega doma» v Barkovljah. Vspored: 1. Vogrič: „Nazdar", orkester. 2. Ziehner: „Preložiti", valček, orkester 3. II. Sattner : „Perice", narodna, nušani zbor. 4. B. Ipa-vic: „V mraku", pesem, orkester. 5. Anton Foerster : „Domovini", mešani zbor s tenor solo spremijevanjem orkestra. 6. D. Jenko: „Nek dušman vidi", orkester. 7. A. Foerster: „Ljubazen do domovine", mešani zbor. 8.
I.	pl. Zaje : „Zbor iz opere Zrinsky". orkester. 9. Zapirajte vrata, veseloigra v jednem dejanju 10 Ivan: „Sluga", mazurka, orkester.
II.	Prosta zabava. Pri veselici svira popolen orkester pod vodstvom g. Ant. Wagnerja. Začetek veselice točno ob 5. uri zvečer. — Vstopnina k veselici 25 kr,, sedeži 10 kr., vstopnina k plesu za gospode 50 kr., za gospice 20 kr. Na obilno udeležbo najuljudneje vabi	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 31. jan. K a t o 1 i š k o n a-
rodni poslanci kranjski s o s e danes provizorično konstituirali kot slovanski centrum iii so provizorično vodstvo izročili dr. Šusieršiču. On ima nalogo z drugimi slovanskimi poslanci se pogajati o vstopu. Dozdaj so pristopili: Dva katoliška Moravmia dr. Stoja n in dr. Hm ban in od izven-kranjskih dr. Gregorčič, vitez Berks in Žic k ar. Vsprejem liberalnih Slovencev je izključen. Dalmatinski Hrvati se bodo jutri posvetovali, kako se bodo ravnali v teh razmerah. Liberalni Slovenci beračijo sedaj pri drugih slovanskih poslancih, naj jim pomagajo priti v zvezo, a v o č i g 1 e d krepkih in stanovitnih izjav kf to 1 i šk o-na rod n i h posla no e v se zdi i z ključe n o, da bi mogli biti sprejeti.
Dunaj, HI. jan. (C. B.) (Poslanska zbornica.) Kmalu po 11. uri otvori ministerski predsednik K o e r b e r zborovanje in prvo sejo ter predstavi starostnega predsednika posl. VVeigela. Takoj navstane velik v r i š č mej vrstami čeških r a d i k a 1 c e v . ki v češkem jeziku protestujejo proti določitvi Weigela starostnim predsednikom mej burnimi „hamba"-klici. Vriše je navstal radi tega, ker je Weigel izjavil, da pred konstituvacijo zbornice ne dopusti Cehom oddati pravne izjave. — Ko se je nemir polegel, pozdravi Weigel zbornico ter jo z ozirom na dolgo brezdel-nost poziva, naj prične z resnim delom (Dobro-kliei, ugovori pri čeških-radi-kalcih.) Weigel opozarja na vzvišen vzgled cesarjev in zakliče trikratni ,hoch' cesarju. Zbornica se navdušeno odzove. — Starostni predsednik se spominja potem smrti kraljice Viktorije s toplimi besedami. Tu navstane nepopisen v r i š č mej nemškimi r a d i-k a 1 c i , ki kličejo „heil" Barom in „Proč z Anglijo". Konca Weigelovega govora ni bilo mogoče razumeti. — Nato se je vršila obljuba in se rešile nekatere formalnosti. Starostni predsednik določi prihodnjo sejo na 5. februvarija ob 11. uri dopoludne, ter naznani j da se državni zbor slovesno otvori 4. februvarija s cesarjevim prestolnim govorom. — Opoludne je bila prva seja zaključena.
Dunaj, 31. jan. Prva seja danes je bila jako dobro obiskana. Mini-sterski predsednik je s kratkimi besedami otvoril zasedanje in pozval poslanca Wei gel a kot najstarejšega, da prevzame predsedstvo. V tem hipu so začeli češki narodni soeijalisti glasno npiti, ter očitati ministerskemu predsedniku, da so se godile pri ljudskem štetju nepravilnosti in škandali, ter so klicali: Fej Korber! Napovedo vali so najhujši odpor, če bo v prestolnetn govoru le besedica, ki bi žalila Čehe. Zbornica se je pri tem splošno zadržala mirno, le Schone-rerjanci in soeijalisti so zapustili dvo.ano. Predsednik je na to pozdravil zbornico in prosil, naj se omogoči koristno delo v državnem zboru. Mnogo dela je treba zvršiti, saj zbornica že 4 leta ni prišla do tega, da bi razpravljala o proračunu. Najboljše se bo pospešilo to delo, ako Vsemogočni še dolgo ohrani čilega in zdravega presvetlega vladarja, in pri teh besedah je pozval zbornico, naj zakliče trikrat: Hoc h! Ta trenutek so prišli Scho-nererjanci in soeijalisti hrupno v dvorano nazaj. Ko je poživljal predsednik tudi, naj se izrazi sožalje vsled smrti angleške kraljice, so vpili nemški radikalci: Živeli Buri, doli z Angleži! Na to so delali poslanci obljubo, vsak je odgovoril v svojem materinem jeziku. Predsednik je naznanil, da bo p r e s t o 1 n i govor v ponedeljek, prihodnja meritorična seja pa v torek. Pri sklepu seje so nemški radikalci vpili: Heil die Buren!, Cehi na : Dol' s K o r b e r j e m !
Dunaj, 31. jan. Vseh 21 nemško-radikalnih poslancev pristopi vsenemški zvezi.
Dunaj, 31. jan. Dr. Sleinwenderja in od dunajskih kršč. soc. izvoljenega dr. JVlayrederj.t ne marajo sprejeti v klub nemške ljudske stranke. Klub šteje sedaj 47 mož, mnogi poslanci še pristopijo. Oraš je gost.
Dunaj, 31. jan. Rumunski poslanci so si osnovali svoj klub. Predsednik je L upu I, njegov namestnik Wassilko.
Dunaj, 31. jan. Različne češke frakcije hočejo podati državnopravne izjave. Pričakuje se pet takih izjav.
Dunaj, 31. jan. Grof Attems se je izrazil, da noče postati predsednik drž. zbora. Ako bode izvoljen proti svoji volji, odložil bode takoj svoj državno-zborski mandat (?).
Dunaj, 31. jan. Ako bodo Cehi sploh izročili predsedstvu nameravane državnopravne izjave, tedaj hoče nemška ljudska stranka predlagati, naj ugasnejo mandati onih poslancev, ki se pridružijo taki izjavi.
Dunaj, 31. januv. Na univerzi je včeraj profesor dr. Toldt pri skušnji vrgel nekega židovskega dijaka. Židovski dijaki so zato naredili profesorju strahovit škandal pri predavanju ter so ga hoteli napasti tudi v auli.
Dunaj, 31. jan. Vsenemška zveza v državnem zboru se je konstituirala in
zahteva za predsednika državnega zbora Nemca.
Dunaj, 31. januvarija. Podpredsednikom poljskega kluba je izvoljen grof Dzied us zve k i.
Dunaj, 31. januvarija. Predsednikoma socijalnodemokraškega kluba v državnem zboru sta izvoliena poslanca Per nerstorfe r in Daszynski, tajnik je Hybesch.
Dunaj, 31. januvarija. Bivši minister, član gospodske zbornice baron P r a ž a k je včeraj umrl.
Dunaj, 31. jan. Drž. finančni minister pi. KalUy je obolel.
Dunaj, 31. jan. Nek tukajšnji list poroča, da bode nemški cesar prevzel mirovno posredovanje mej Angleško in Buri ter bode v kratkem radi tega sprejel Krugerja v avdijenci.
Belgrad, 31. jan. Bolgarski knez Ferdinand je v Nišu obiskal srbsko kraljevsko dvojico. Gre se za zvezo Srbije. Bolgarije in Orne Gore pod vodstvom kralja Aleksandra proti Avstriji.
Pariz, 31. jan. Vodje Karlistov so dobili pretilna pisma, v katerih se jim grozi s smrtjo, ako bi poskušali uprizoriti kak upor.
Berolin, 31. jan. Tekom tega leta bode Nemčija dobila devet novih bojnih ladij.
Neapel, 31. jan. Soc.-dem. posl. Kondaniia so v San Severo soc. delavci napadli in ga z bodali težko ranili.
London, 31. jan. Zatrjuje se, da lord Salisbury po smrti kraljice ne ostane več dolgo časa na svojem mestu.
Zurich, 31. jan. Tu se snuje odbor, katerega naloga bode spraviti burske žene in otroke v Evropo, v prvi vrsti v Švico in jih do konca vojne preskrbeti. Prostovoljnih doneskov v ta namen so v Švici nabrali že, 200.uOu frankov.
London, 31. jan. Iz Carnarvona poročajo: Buri so zasedli Vrandsley. V bližini je velika burska zaloga za posadke v Fraserburgu, Galviniji in Kett-hartu.
London, 31. januvarija. 0 napadu na rudnik pri Kleinfonteinu poročajo iz Kapstadta: Napadeni kraj je bil brez straže. 200 do 300 Burov je po načrtu razdrlo stroje. Sodi se, da so jih pri tem podpirali malo poprej odslovljeni delavci.
Shanghai, 30. jan. Li-Hung Gang je nevarno obolel za mrzlico. Pravijo, da oo težko okreval. — Cuang in Yu-sien sta bila v nedeljo obglavljena.
Frankobrod, 30. j>n. Jz Tientsina se javlja: Okolu 2000 roparjev mej njimi deserterji raznih narodnostij. nadlegujejo zveze mednarodnih čet. Nemški vojaki so šli v boj proti njim.
Umrli no:
29. januvarija Rozalija Kralj, šivilja, 26 let. Sv. Petra cesta 71, jetika.
V bolnišnici:
27.	januvarija. Uršula Pucelj. gostija, 61 let, jetika. — Neža Majhen, gostija, 80 let, insufficienzia cordis. — Jakob Šobar, kajžar, 57 let, srčna hiba.
28.	januvarija. Mihael Wittmann, podobar, 30 let, nephritis acuta paralysis cordis.
29.	januvarija. Hugoti Kronabethvogel, odvetniški uradnik, S3 let.
Cana žitu na dunajski borzi
diič 30. januvarija 1901 Za 60 kilogramov
Pšenica za pomlad . K 7"8ft do K	7 81
Rž za pomlad . » 7'76 »	»	7'77
iuršica za ma| junij/01 » 5 40 »	»	5 41
Oves za pomlad . . • ti 45 »	»	6 4G
Meteorologidno porodilo. KiSira nad morjem '06 2 ni sre.ln;i zračni tlak 738-0 m«		
| .-taiiiu ; IOMi|rt-, ! ''»« ¡>(ni- 1 taro- ! rutura 1 ; 1 :0Tama | metra i-o verrorl t mm. | Cilniju	Nebo	25 •p 3 t (4 t Ti ta 0% k k
30| 9. tv-ii T26"6 1 -0 9 i sl sever	sneg	
9.l 7 ijuti ¡730 5 1 —3-5 1 si. jzah |2. popol. | 730 3 | —1 1 1 brezv. S-ednja včerajSuiu temyeritura - 0 4	oblač. sneg normale	111 - 1 8
Izjava.
Podpisani gospodarji podoboine rakovske izjavljamo naslednje: Že dalje časa se govori po Rakeku, da bodo „rakovski samci" napravili predpustni ples v rakovski šoli; tudi vabila so že razposlali, s katerimi vabijo na ples v šolske prostore. Ker nas ni nihče vprašal, ali smo Rakovei s tem zadovoljni ali ne; in ker bi bila sramota za Rakek, da bi se naša šola rabila v take namene, zato podpisani javno protestiramo proti taki zlorabi naše šole. Kdo pa je kupil šolo? Ali ne podobčina? Kdo pa vzdržuje našo šolo? Kdo ima dolžnost skrbeti zanjo? Ali ne občina? Ako pa skrbi občina za šolo, naj tudi občina govori besedo pri tem, v kakšne namene naj se šola rabi! Dotičnik, ki dovoljuje take stvari v šoli, kakor so bali, pa naj poprej nekoliko povpraša po mnenju davkoplačujočega ljudstva! Najmanj pravice do take zlorabe rakovske šole pa imajo takoimenovani „rakovski samci"; če ne morejo dobiti drugega prostora za svoj predpustni ples, naj plešejo po „Srnjaku".z brinjevkami med brinjevim grmičevjem! Šola pa ostani šola! Zato še enkrat: Protestiramo!
Na Rakeku, 30. jan. 1901.
A. Modic, m. p.
župan.
Anton Stražišar, m. p. lanez Bombač, m. p.
odbornik.	odbornik.
Oklopjn sliČna barva za
^"irlni' in ka,Pre boia ie nespremenljiva, sta-SllV(J VJU. novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjelmknm. zidarskim mo strom, hišnim posestnikom ild. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jnega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju 228 10 11—8
^ Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega ?al' žnika Nj. Svetosti papeža
■ima v seoi QQkratyeč železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča cliina-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	4—12 Vslod lega največje jamstvo za izdatnost te^a vina pri malokrvnih, nervoznih ah vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 690 50-31 Dobi/a se v steklenicah pn pol litra
Nabirajte že rabljene
ntktttiidi vii'iml*p vsoh tiežtil in vrst' tudi
|H»MiH	najnavadnejše. S tem po-
magate"^ bogim dečkom pri vzgoji za dutiovski stan. Lepe nabožne spom nke, zlasti križevmške rožne vence,, svelinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobile za mavke. — Pisati in poslati je pisarni »Uetlehem< v Bregencu (Predarlsko).	1113 25—6-
Pekarija
_____čez 20 let,
odda se pod prav ugor
obstoječa čez 20 k t, z vsemi pritiklinami. odda se pod prav ugodnimi pogoji takoj ali po dogovoru pozneje. — Pojasnila daje 1 Razboršek, Šmartno pri L t ii. 73 (3-3)
Takoj se sprejme	79 (J- 2)
cerli reiiik in organiit
Več pove župni urad Zaplano p. Vihnika.
72
(3-3)
s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, hlevom, kletjo, sadnim vrtom in nekaj njive, v Hudem na glavni cesti, 10 m. od postaje Zatičina, se pod ugodnimi pogoji in nizki ceni proda. — Posestvo leži na lepem kraju tik glavne ceste in je pripravno za v.-ako obrt. V hiši je bila veliko let gostilna, katero je pa sedanji lastnik hiše radi svoje službe opustil. Gostilna bi b la tem bolj na mestu, ker sc je c. kr. okr. sodoija iz ZaUčine v Višnjo goro preselila in greilo stranke 11 Zatičiue, Št Vida in okolice vse tam mimo — Pojasnila daje iz. prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
^ lVužinska pratika f


Dobiva se komad po 12 kr. — 21 vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na, deželi.
(ilaviia zaloga pri H. Ničmanu v Ljubljani, i
_ __= Ceniki za razprodajalce pošiljajo se zastonj.	=	ft^»
Dunajska i i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4"/0.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 13 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilermiffassc 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardutiicah Taboru, Beriesavi Iglavi. Moravski Ostravi.
I> u n a j § k a borza.
Oni 31. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....98-35
Skupni državni dolg v «rebru......98-25
Avstrijska zlata renta 4%.......117 60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 35
Ogerska zlata renta 4°/0 ........117-40
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........92 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	17C6 —
Kreditne delnice, 160 gld..............666 50
London vista ......... 240 67'/»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri vel)	117 55
20 mark.............23-53
20 frankov (napoleondor).......19-15
Italijanski bankovci.........90-45
C. kr. cekini............11-32
Dn6 30. januvarija.
3-2"/0 državne srečke i. 185-1, 26U gld.. .	182 —
6°/„ državne srečko 1. 1860, 100 gld. . .	167-25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . .	198" -
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	95 50
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140--
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	258-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	1C6- —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke l°/0 .	94- —
Frijoritetne obveznice državne železnice . .	42H-50
>	» južne železnice 3°/0 .	341-—
>	» južne železnice 5°/0 .	121-50
>	» dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Krei lre srečk- 100 gld..............387-25
i"j0 sr. ..ke dunav. pat jor. družbe, 100 gld. .	370 —
Avstrijskega rude' .-ga križa srečke, 10 gld. .	47-75
Ogerskega » „ » 6 »	23'—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....14 10
Rudoltove srečke, 10 gld..........60--
Salmove srečke, 40 gld. . . ,	180 —
St. Gendis srečke, 40 gld..............19 1 -
Waldsteinove srejke, 20 gld............3J0 —
Ljubljanske srečke....................68 —
Akcije anjlo avslnisRe banes, 200 gld. . ,	268 25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	6205
Akcije tr-iaškega Lloyda 600 gld. .	821 —
Akcije jdine železnice, 200 gld ar. . . .	108 -
Splošna avstrijska Jtavbinska driuba . . ,	116.—
Montanska družba avstr. plan............429 —
Trboveljska premogarska družba, 70 glti.	445' —
Papirnih rubljev 100 ..................251175
mS' Nakup in prodaja «akovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgobe pri irehanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi,
Menjarnicna delniška družna
,91 £ tt € U St"
I., Nollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
MJC" Pojasnila "fett v vseh gospodarskih in flntndnih «tvarclt, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vrednostalk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga obrestovanja pri popolni varnosti MJC naloženih (j- i a t u i e.