Stev.__ Izhaja vsak dan, tudi oJ nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi »e ne vračajo. Izdajttelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Usta .Edinost*. _ Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»iškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-57. Natočnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece...................... j ~~ za nedeljsko Izdajo za cdo leto.......&3B za pol leta......................2iJ0 V Trsta, v soboto, 23. septembra 1916, m 'i \ f ___Letnik Posamezne številke .Edinosti" se piodajaja po G vinarjej«. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko ;ti ene kolonostn-tev tega vprašanja bi znala biti zvezana s škodljivimi posledicami za položaj vse monarhije. Presoja tega vprašanja se mora zato s stališča odnošajev napram Avstriji prepustiti za to pristojnim činiteljem. Ministrski predsednik je poudarjal nato, da so se že v letih pred izbruhom vojne kopičile velike nevarnosti pred monarhijo in nemško državo. Vzrok tega neugodnega preobrata je brez dvoma, da je v nazorih o moči in življenski zmožnosti monarhije nastala bistvena izprememba. To je povzročilo ohladitev na Romunskem in v Italiji, ki se je v trenutku izbruha vojne pokazala tako, da je vzbujala bojazen. Ce se s te perspektive presojajo naloge in položaj vodstva zunanjih stvari monarhije, če se upošteva, kakšen je položaj na Balkanu danes in kakšen je bil po prvi balkanski vojni, potem smemo z nekim zadovoljstvom zreti na diplomatsko kampanjo, ki leži za nami. Pri glasovanju so bili, kakor že javljeno, Andrassyjev in Apponyjev predlog in dodatni predlog mejnega grofa Pallavici-niia zavrnjeni. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Sedmograškt škof grof Majlath dobi besedo v predložitev svoje interpelacije ter izjavlja, da noče kot sedmograški nadpastir nikomur nič očitati. Ako zadevlje koga kaka krivda, se pokorava dovolj vzpričo povzročene bede. Govornik bi hotel prositi, da naj se brezdomovinski begunci sprejmejo z vsem srcem. V teh težkih časih naj se ne vzbuja videz, kakor da bi med nami vladala nesloga. Učni minister Jankovics in minister notranjih zadev, Sandor, pojasnjujeta nato odredbe, ki so se ukrenile v interesu Sedmograške. Interpelant in zbornica vzameta ministrov odgovor na znanje. Zbornica je sprejela nato več zakonskih načrtov, med njimi zakonski načrt o davku na premoženja in o pridob-mnskem davku. Ružne politične vest L Francosko-italijanska gospodarska skupnost. Agencija *Havas« poroča: Francoska ministra za trgovino in javna dela ter italijanska ministra za trgovino in promet so dokončali svoja posvetovanja o olajšanjih ki naj se dovoljujejo v bodoče pri izmenjavi blaga med obema deželama, in o bodočem razvoju obojestranskih gospv>-darskih odnošajev. Uvede se obojestranska uporaba uvoznih prepovedi in nameravajo se ukrej>i, ki morejo dovesti do gospodarskega zbližanja, nadalje različni na-črti za industrijsko organizacijo in sredstva za zboljšanje in razvoj vseh zvez med obema državama ter z Angleško in vzhodno, posebno pa z južno Rusijo. (Kor.) Bolgari in Romuni. Znano je, da je bila staroslovenščina mnogo stoletij cerkveni jezik vseli Romunov. Iz tega cerkvenega jezika je prešlo mnogo besed v romunski socijalni in literarni jezik. Poznavanje slovanskega cerkvenega jezika je bilo razlog, da so se Romuni in Bolgari dolgo časa dobro razumevali in so Bolgari bežali pred Turki "najrajše na Romunsko. Mesto Braila je bilo pravo svetišče za Bolgare in od tam se je začelo pravo delo za bolgarsko ljudsko naobrazbo. Pa ne samo bolgarska inteligenca, ampak tudi bolgarski kmetje so radi iskali zavetja na Romunskem in se selili tja in še danes jiii živi tam jako mnogo, seveda poromunje-nih. Tudi sedanji romunski ministrski predsednik je bolgarskega pokoljenja. Tako tudi general Iliescu, ki se je prej imenoval Iljev. Talcih slučajev je mnogo. Nasprotstva med Romuni in Bolgari so se začela z ustanovitvijo bolgarske države, ker so bili s tem prekrižani romunski načrti, ki so šli za tem, da se Romunska razširi do Egejskega morja. Izguba Javnih oblasti, služb in praulc radi zapustitve državnega območja v vojnem času. Za časa vojne je bilo med tistimi, ki so prekršili dolžnost zvestobe do države s tern, da so zapustili državno območje, tudi oseb, ki zavzemajo javna mesta in uživajo javna pooblastila in pravice. Bati se je, da se take osebe po nastopu normalnih odnošajev povrnejo v Avstrijo, da bi zopet vršile isto javno službo in uživale iste pravice, posebno še, ker obstoječi pravni red državne uprave ne daja na sploh zadostnega pripomočka, da bi se v varovanje ugleda države in interesov požrtvovalnega,državi zvestega elementa take nezanesljive osebe izključevale od izvrševanja za državno upravo važnih javnih pooblastil in pravic. Nastala je torej potreba zakonitih odredb za uveljavJienje misli, da naj ne uživa državljanskih pravic, kdor ne izpolnjuje državljanskih dolžnosti. Temu namenu ustreza ravnokar izišla cesarska naredba o izgubi javnih pooblastil, služb in pravic radi zapustitve državnega območja v vojnem času. Avstrijski državljani, ki so pred izbruhom vojne ali med vojno brez oblastvenega dovoljenja odšli v inozemstvo in ki zavzemajo mesta javnih organov, ali nameščencev pri javnopravnih korporacijah, ali javnih zavodih, železnicah, plovbenih podjetjih, potem podjetjih, ki jih obratuje kaka javnopravna korporacija i>o kaki, od nje ustanovljeni družbi z omejeno zavezo, zavarovalnih družbah, hranilnicah, bankah, ali drugih kreditnih zavodih, podrejenih javnemu polaganju računov :— vse te osebe se morajo povrniti v Avstrijo najdalje do konca oktobra 191G, naznaniti deželni politični oblasti svoje tuzemsko bivališče in opravičiti svojo dosedanjo odsotnost. Poleg tu označenih oseb avstrijskega državljanstva, ki se^iorajo povrni- »EDINOST« Štev. 266. V TrsflJ, đde 2». septembra reje. ti brez vsakega nadaljnega poziva, morejo prvi del naj bi bil ofefektivno-zgodovin- deželne politične oblasti pozvati tudi osebe drugih poklicev, ki jih navaja cesarska naredba, naj se povrnejo v Avstrijo in opravičijo svojo odsotnost. Med te spadajo izlasti osebe, ki vrše kako javnopravno oblast — n. pr. zdravniki, živinozdrav-niki, obrtniki vseh vrst, tehnični in kon-sorcijelni ravnatelji, členi pred&tojništva, nadzorništva in upravnega srveta kake delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, pridobitne ali gospodarske zadruge itd., kakor tudi osebe, ki imajo pravico do pciizij, provizij, vzgojnih prispevkov, ali drugih tuzemskih rent iz javnih sredstev. Če obstoji proti povrnitvi kaka zapreka, ki ie dotičnik ni sam zakrivil, mora sporočiti o tem politični deželni oblasti v roku, določenem za povrnitev. Osebam, ki ne morejo pravočasno opravičiti svoje odsotnosti, more ministrstvo za notranje stvari v sporazum ljenju z udeleženimi ministrstvi odtegniti navedena pooblastila, službe in pravice, kakor tudi sposobnost, da bi za dobo 10 let mogle brez posebnega dovoljenja doseči ali izvrševati take oblasti ali siužbe. Glede oseb, ki so s posebnim oblastvenim dovolienjem — inozemski potni list ali dovoljenje za prekoračenje meje pa ne veljajo kot taka — odšle v inozemstvo, se ta cesarska naredba ne uporablja. Kot oblastveno dovoljenje velja praviloma dovoljenje za pomorsko potovanje pomorščakov. Nadalje ne veljajo določbe te cesarske naredbe za nameščence države, za organe in nameščence verskih družb, za odvetnike in odvetniške kandidate in notarje. Za odvetnike in odvetniške kandidate ostaia namreč v veljavi cesarska naredba od 24. decembra 1915., dočim treba nameščencem države in notarjem dopusta v svrho oddaljcr.ja od uradnega sedeža in so disciplinarnim potom kaznovani radi neopravičene odsotnosti. Za te osebe zadošča torej popolnoma že veljavno pravo, da se morejo radi kršenja dolžne zvestobe do države odstraniti iz javne službe. Tudi glede organov in nameščencev verskih družb daiajo veljavni zakoni državni upravi dovolj opore za zahtevo, da jih radi prekršenja dolžne zvestobe cerkev odstrani iz službe ali prebende. Končno ne zadevlj^ cesarski! naredba vseh, ki niso pripadniki ene držav avstro - ogrske monarhije. ali Bosne in Hercegovine, ker pri inozemcih ne more biti govora o prekrse-nju dolžne zvestobe napram monarhiji v vojnem času. Urzfcl u avstrijski zgodovini. Pod tem naslovom piše neki član gosposke zbornice v dunajski »Information« : »Ob složnem nastopu narodov, ki bivajo v Avstriji drug poleg drugega in dele drug z drugim srečo in nesrečo, sta se tudi naša južnoslovanska naroda- Slovenci in Hrvatje, sijajno izkazala kot zvesti držav liani in do smrti pogumni branitelji dinastije. Pred izbruhom vojne se je le redkokedaj nudila prilika, da bi kaj na-tančnejega čuli o bitstvu in važnosti specijelno Slovencev, naseljenih po daljnih, deloma zelo rodovitnih ozemljih južne Avstrije, na jugu Štajerske, velikih delih Koroške, v vsej vojvodinii Kranjski in delih Istre. Kar se je tu pa tam doznalo, je pričalo o zdravi življenski sili nadarjenega, napredujočega naroda. Jako obžalovati je, da se doslej ni našel noben historik, ki bi nas bil zadostno poual o zgodovini in razvoju avstrijskega Slovenstva. Naša zgodov. literatura podaja le kurzorične knjige in spise, omejajoče se na razprave o lokalnih razmerah in stvareh; žal pa, da ni nobenega obsežnega dela o naših Slovencih. To je ravno v sedanjem trenutku, ko se je specijelno Slovencev — o katerih so se specijelno pri njih sovražnikih širila povsem kriva in spačena naziranja — tako sijajno obnesla v izkušnji ognja, vrzel v avstrijski zgodovinski literaturi, ki jo je (vrzel) zelo obžalovati. Kajti ne bi bilo brez vrednosti, ako bi kak korekten temeljit opis pobližje seznanil splošnost z bitstvom in važnostjo naroda Slovencev. Zdi se nam, da bi bilo to hvaležno podjetje, ako bi morda naše naučno ministrstvo, morda v sporazum ljenju s cesarsko akademijo znanosti in z v vpoštev prihajajočimi historičnimi družbami dalo pobude, da se izpolni ta vrzel v avstrijski zgodovini in ako bi v ta namen poizvedovalo v poklicanih in v to vsposobljenih krogih. Dispo: zicija za tako delo, ki bi se morda s pen delitviio kakega štipendija najbolje pospešilo, bi bila dana po dveh motriščih: D L I S U K ^ligov čas. Roman. Iz angleškega. -- Najprej sem se jezil, ko sem zagledal nošega vclbloda na obzorju in ste potem razjahala, se vsedla in se čudila. Imam »jo« rad samo sam zase. Toda ko sem vas opazoval nekaj časa, sem opazil, da niste turist kot so drugi, in da torej ne škodujete. — Res? — je dejala Tamara. Naravni človek v njej je razbral položaj, dočim pa se je »Underdown« v njej srdiJ zaradi te nedostojnosti. — Da„ — je nadaljeval popolnoma ravnodušno, — tega lica človek ne more pogledati, ne da bi imel občutek, da smo vsi tako brezpomembni, kaj ne? — Da, — je rekla Tamara. — Koliko tisoč let je že oznanjala to ljudem! Toda če vidim takele turiste, bi znorel, taJco me razjeze. Najrajši bi jih podavili • Stisnil je pesti in oči so se mu zaleske- ski, drugi pa naj bi podal razviden pregled razmer, pod katerimi žive seda} Slovenci in se razvijajo: osvetlil naj bi torej kulturelne, gospodarske in politične momente.« Tako torej odličen mož. Opozoril je na nedostatek, na zamudo, na katero smo mi vedno opozarjali in jo globoko obžalovali, ker smo videli v njej veliko krivico za nas, enega glavnih virov, iz katerega je prihajalo zlo, ki smo je trpeli, ki nam je donašalo tolika žaljenja in sum-ničenja, A v tem je bil — ker zlo ni delovalo le na široko med neslovensko javnostjo, ampak tudi na vzgoraj v tistih krogih, ki režejo narodom materijalni in duševni kruh — vzrok, da nismo mogli iiikoJi ne izprositi, ne izsiliti potrebnih zadostnih pogojev v zagotovitev svojega narodnega obstanka, razvoja in napredka kot narod, ki hoče živeti in napredovati po svoje, na podlagi in primerno svojemu narodnemu bitstvu. Kot železna veriga na naših rokah in svinčen podplat na naših nogah je viselo tisto surnničenje, tisto krivo in spačeno naziranje o nas, o katerem govori dopisnik v dunajskem viru. Dopisnik naglaša posebno, da je ravno v sedanjem trenutku živo obžalovati, da je ostala označena vrzel neizpolnjena, da je široka javnost prišla v sedanje čase s takim nepoznavanjem Slovencev in dosledno temu, tudi s svojimi krivimi sodbami o nas. Da — da! Poleg dejstva samega, da nas niso poznali in nam delali krivico, nam lega grenkoba in trpkost na srce spričo dejstva, da je trebalo šele sedanjega trenutka, sedanjih svetovno-zgodovinskih dogodkov, ki jih mora preživljati naša država, da ie trebalo takih dokazov, da niso poznali in da so nas krivo sodili — da je trebalo šele takih junaštev, da se je začelo opozarjati na vrzel, ki jo je obžalovati tudi v interesu države, in na potrebo, da se ta vrzel izpolni in zamuda popravi. In še posebno: da je trebalo take opozoritve tudi na naslov visokega mesta, kar vsebuje priznanje dejstva, da nas tam gori ne poznajo, oziroma, da jim doslej ni bilo do tega, da bi nas poznali. V dokaz za to nepoznavanje Slovencev in južnih Slovanov monarhije naj oživimo karakteristično remini-scenco iz dogodkov v našem parlamentu. Ko je pokojni dr. Dinko Vitezić — če se ne motimo, je bilo v letu 1873. — v parlamentu prvikrat povzdignil svoj glas za pravice istrskih Slovanov, so-gospodje v ministrskih foteljih debelo gledali kakor da so iznenada uzrli senzacijonelno razkritje. Kar presenečeni so bili, ko so čuli, da je v Istri tisočev Hrvatov in Slovencev. To je zgodovinsko dejstvo. Državniki, ki vodijo državo in določajo usodo nje narodov, niso imeli niti ideje o narodnostnih razmerah v eni kronovin, izročenih njihovi upravni sposobnosti in tisti pravičnosti, ki jim jo nalagajo državni temeljni zakoni in njihova službena prisega, da bodo vestno izvajali te zakone. Če je bilo tako na zeleni veji državnikov, se ne moremo čuditi, da na suhi veji neslovenske javnosti ni bilo drugače. Na posledicah pa smo ml kruto trpeli do — sedanjih časov. Kako bo v bodoče? Ne bomo prihajali tu z nikakimi nadami, pričakovanji, ali pozivi. Saj dogodki dovolj kriče, kako usodno zamudo je pomenialo, da ie tako dolgo ostajala vrzel, ki jo odlični dopisnik v »Information« seda> tako živo obžaluje! bolnišnico in odšel v Lmdar v Istri, da se tam popolnoma okrepi. Želimo mu skorajšnjega in popolnega ozdravljenja. Nabiranje divjega kostanja. C. k. na- mestništveni svetnik je razposlal vsem vodstvom zasebnih slovenskih ljudskih šol in vodstvu šole pravoslavne občine v Trstu nastopno okrožnico: Osrednji urad za krmila na Dunaju opozarja poklicane činitelje na veliko krmilno vrednost divjih kostanjev in vabi dopisom štev. 10741, dne 21. avgusta 1916 občini, da bi se nabiranje tega krmida po možnosti podpiralo potom šol in zasebnikov. V to svrho se naprosijo občine kakor tudi zasebniki, da dovolijo nabiranje po drevoredih, vrtih in parkih. Divji kostanji slove kot posebni dobro krmilo za pitanje in debelitev prašičev. Gorenji urad kupuje divje kostanje; za odpošiljanje tega krmila na Dunaju naj se stranke obračajo do gospoda Antona Muha, okrajnega nadzornika za krmila v Lokvi na Krasu, kjer dobe vsa tozadevna pojasnila. Slovenska gimnazija goriška. Zaposlo-valni tečaji v Trstu za slovenske gimnazijce, kateri bi v normalnih razmerah obiskovali c. k. slovensko gimnazijo v Gorici, se otvorijo 2. oktobra t. 1. Tega dne bo od 10. do 12. predpoldne vpisovanje v ulici S. Giorgio št. 3 I. (v bližrm nemške gimnazije in ribje tržnice). Učenci, kateri vstopijo v I. tečaj, ki bo odgovarjal I. gimnazijskemu razredu, bodo morali delati poprej sprejemni izpit. Zopetna vzpostava normalnega časa. Ker stopi za letošnje poletje uvedeni »po- ljani visoki znesek 1000 K za svoie soro-jake. Ne najdemo besedi, da bi se blagemu darovalcu na dostojen način zahvalili za to sočutje in naklonjenost. Sam trpin begunec, preganjan po kruti usodi, tako izdatno podpira svoje sotrpine ter se drži pregovora: Naj ne ve desnica, kaj dela levica! Blagemu dobrotniku pa kličemo le s skromnimi besedami: Bog povrni tisočkrat! Izredna državna loterija za namene vojne oskrbe. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij je priredilo sedaj izredno državno loterijo za namene vojne oskrbe in se bo žrebanje vršilo dne 5. oktobra 1916. Ta bogato opremljena loterija nudi udeležnikom zelo ugodne šanse. Svota dobitkov iznaša 625.000 K, število zadetkov je 21.146, med temi glavni dobitek 200.000 K, potem dobitki 50.000 K, 30.000, 20.000 itd. Srečke po 4 K se dobivajo pri c. kr. generalni direkciji državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije) na Dunaju, III., vordere Zollamtstrasse 5, po toba-karnah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, poštnih uradih, davčnih uradih itd. 461efen gospod, posestnik in trgoree z _ _ mešanim blagom na de- želi, pn industriji" in železnici pod Ljubljano, želi, radi vstopa 10. prihod, m. t vojaško službo, znanje radi ženit ve z priprosto in vljudno gospodično ali vdovo okrog 25—36 let staro, trgovko, ki bi hotela svojo trgovino premestiti v njegovo, katero Se v zmanjšanem prometu vodi njegova mati. Ponudbe s sliko (ki se v kratkem povrne) na los. odd. Edinosti pod š fro »Srečno št. 150 do 15. 10 u Bombaž L^r6''-vo,na K 6_72°- žaklje itd. kupujem sukno, pokrivala, pletenino, pap r, . Janof, ul. Belvedere 1». 642 Volno, bombaž, baker, med in druge kovine kupuje Hirscb v Trstu, ulica S. Gio-vanni štev. 10. gag Sadike bele čebule in druge vrtne zelenjadi, 100 kosov 70 stot,, dobi se pri Sv. Ivanu, Brandežija št. 94-. — Najboljši čas za sa jenje. ' 634 Sobo in Kuhinja popolnoma opremljena, če mogoče tudi kopalna soba z električno o/.ir. plinovo razsvetljavo išče c. kr. profe-o\ Ponu ibe pod „C kr. profesor" na ln-». odd. Edinosti. 635 tla debelo samo za preprodajalce. brogio Ralli št. 4, vogal ulice „Conimer-ciale. Pazite na črnifne svinčnike! Sedaj se ti svinčniki mnogo rabijo. A ne rabijo jih samo odrastli, ampak tudi otroci. Treba pa vedeti^ da so ti svinčniki zastrupljevalni in nevarni. Ako pride — kar je pri rezanju jako mogoče — kak prašek v oko, ni iz- letni čas« z dnem 30. t. m. zopet iz velja- ključeno, da človek oslepi. O tem je napisal Z dnem, ko se objavi ta razglas, se prepoveduje \ kavarnah, gostilnah in v vseh drugih javnih lokalih mesta Trst do na-daljne odredbe prodaja cigar, cigaret in tobaka sploh in vse »določbe« glede take prodaje, ki so dosedaj veljale izgubijo pravo moč. Pri tej priliki se opozarja, da je zlasti prodaja doma narejenih cigaret (ki je itak bila že dosedai zabranjena) prepovedana. Proti takim, ki se pregreše proti tej določbi, se bo postopalo z vso strogostjo po dohodarstvenem kazenskem zakoniku. Opravilni oddelek c. kr. finančnega ravnateljstva za Primorje v Trstu. C. kr. finančni nadsvetnik: Pederzolli, m. p. Dofflji? m\L Osebna vest. Deželni poslanec istrski, g. Josip Stihovič, ki je bil nevarno obolel in se zdravil v tržaški bolnišnici, je zapustil tale. Tamara se je skrivaj ozrla vanj. Gledal ni nje, temveč sfingo. Videla je, da je njegova vnanjost zelo privlačna, dasiravno njegova obleka oči-vidno ni bila delana v delavnici kakega angleškega krojača in je tudi ni znal prav nositi. Nosil je sivo flanelasto obleko nepoznanega kroja in črevlje, ki bi bili njenemu bratu Tomu izvabili glasan krohot. »Underdown« v njej ji je pošepetal vprašanje, ali more ta človek biti »gospod«. Toda ko je v mesečini obrnil svoje lice k njej, je takoj popolnoma izginil ta dvom. Zazdelo se ji je, da bi mogel biti celo zelo imeniten goe^iod. — Ali bi rada videla kaj iz »Tisoč in ene noči?« — je vprašal. Tamara je vstala — ta pogovor bi se ne smel nadaljevati — in vendar — — Da, zelo rada, — je dejala. . — Ker je sfingm čar izginil, — je nadaljeval, — zaupati mi ne more ničesar, če ste navzoča vi, in vam ne, če sem navzoč jaz, — je bolje, da odideva in si skupno ogledava kako drugo zanimivost. — Kaj? — je vprašala Tamara. — Šejkovo vas tamle doli. Polovica ve, se v noči od 30. septembra na 1. oktober vse javne ure temu primemo ore-maknejo za eno uro nazaj. Rodoljubie v dejanju. Pokojni Martin Kerže, trgovec v Trstu, je volil podpornemu skladu slovenske trgovske šole v Trstu K 300. Naj bi ta plemeniti čin našel v krogih slovenskih imoviinikov obilo posnemovalcev v podporo ubožnega slovenskega dijaštva, ki se hoče posvetiti za narodni razvoj prevažnemu trgovskemu stanu in ki je v sedanjih časih podpore še posebno potrebno! Blagoslovljen bodi spomin jmkojriega narodnega dobrotnika! S šole v Skednju. Prejeli smo: Na naši komunalni šoli so bile nekdaj razmere, ki so provzročaJe veliko nezadovoljstvo staršev. Razmere, ki niso govorile o posebni ljubezni vodilnih faktorjev do uboge dece. Minol je včasih po cel mesec, ne da bi bili otroci preskrbljeni z vsem onim, česar treba neizogibno za reden pouk. Kako vse drugače je letos! Izprememba na vodstvu je prinesla izpremembo v razmerah, ki jo mi starši pozdravljamo z zadoščenjem in hvaležnostjo in ki opravičuje nado, da bo pouk prinašal najboljih uspehov. Hvala prisrčna tistim, ki jo zaslužujejo. — Mati. Patrijotično delo slovenskega učiteljstva. Kakor čitamo v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša«, doseže zbirka slovenskega učiteljstva za Rdeči križ, voijna posojila in druge vojnopomožne svrhe v do-glednem času tri milijone kron. Podlago tej zbirki, ki dela čast slovenskemu uči-teljstvu, so dale učiteljske organizacije, združene v »Zavezi avstrijskega južno-slovanskega učiteljstva«, ki so takoj ob izbruhu vojne položile prvi tisočak na žrtvenik domovine ter ga izročile predsedniku »Rdečega križa<. Mrsel za to zbirko je izprožil in vodi vso akcijo vele-zaslužni učitelj, mladinski pisatelj in urednik »Zvončka«, g. dež. poslanec Engelbert Gangl. Danes zre lahko s ponosno samo-svetjo in zadovoljstvom na tretji milijon te zbirke slovenskega učiteljstva. Pisemske znamke po 3. 5, 10, 20 in 35 v (vojne znamke), ki so bile izdane z naredbo trgovinskega ministrstva z dne 21. aprila 1915., drž. zak. štev. 104., in jubilejne dopisnice, ki s.o bile na novo izdane z naredbo trgovinskega ministrstva z dne 17. novembra 1914, drž. zak. št. 320, se vzamejo s 30. septembrom 1916 iz prometa. Izrecno se opozarja da se je prodaja teh vrednotnic ustavila že 20. septembra in iinajo torej stranke v času od 20. do 30. septembra priliko, da porabijo te vred-notnice, ki se ne smejo niti zamenjati niti odkupiti. Vojaški pogreb. V tukajšnji civilni bolnici je včeraj umrl nadporočnik Julij Klar pp. št. 30. na posJedicah pred sovražnikom zadobljenih ran. Pogreb se vrši danes ob 4 jK>poldne iz mrtvašnice gori omenjene bolnice na vojaško pokopališče. Begunec, dobrotnik beguncev. — VoJec. gospod Andrej JakU, tovarnar, veletrzec itd. v Mirnu pri Gorici, sedaj v Karlovcu na Hrvatskem, je velikodušno naklonil posredovalnici za goriške begunce v Ljub- ncki profesor važen Članek v nekem medicinskem listu. Pazite torej! Gledališče »Fenice«. Danes poseben program. Čisti dobiček je namenjen za oslepljene vojake. Enodejanka. Petje. Plesi. Druge varijetne točke. Orkester iz gledališča »Eden'-, kapelnik Bemporat. Vstopnina K 1'40. Volkovi v Dalmaciji. V nekaterih krajih Dalmacije se pojavljajo volkovi v vedno večjem številu. V Strinici so poklali do sedaj do 200 glav rogate živine. Kdo ve kaj? Kari Vuk, L. E. S. Komp., vojna pošta 614, bi rad izvedel, kje se nahaja družina Ivana Vuk iz Dolnje Vrtojbe, ki se nahaja med begunci. Kdor kaj ve, naj sporoči na gornji naslov. krem« za brado, žlica, razna rezila, robci, mrežico za brkf, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent lviiopfe-4 in drugo prodaja JAJkOB LKVI. ulica 3. Niflolo *tev. 19 ga Novi dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Conforti, Trst, 0. Campanile 21 ZDRAVNIK M. Dr. Karal Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in oftroSke bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) |BBMMBMBlHBBBWSMlaBlWBB !3 S PPOSIMO RABLJENEGA PERILA IN i KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — i S ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. DAUPVL Vilko Maroli daruje z ozirom na to, da je njegova nepozabljena pokojna edinka Vilka, kot hčerka hrvatskega očeta našla tako ljubeznivo zavetišče v slovenskem otroškem vrtcu CMD pri Sv. Ivanu, moški podružnici CMD, kot zastopnici slovenskega šolstva v Trstu, K 50. Denar hrani uprava. Darovi, došli c. kr. nam. predsedništvu. V počastitev spomina pok. Antona Delle-sa pomorski nadinšpektor M. Niseteo K 50, dr. Ambrož baron Ralli K 200 in Lud- | vik Nagelschn-ied K 30 za okrepčevalnice I na Krasu. Trst - Oin Stadion 10 - Trst i Odprt od 8* 2 mm naprej Cena: I. vrste K Z. U. vrste KI. BBBB9BBBHBBBRnS«??!aHlBegflBBBaSBI99 ljudi, kr prihajajo semkaj, niti ne vedo zanjo, druga polovica pa se bi jih balo ponoči jahati skozi vas; toda mene poznajo — in vi ste pod mojim varstvom. Ne da bi čakal kaj, je poklical Hafisa z velblodom, izpregovoril nekaj besedi žnjim po arabsko in nato pomagal Tamari v sedlo. Ko je sedela visoko tam gori, se ji je zdelo, kot da je hipnotizirana. Bilo ji je jasno, da naj bi šla s tujcem v popolnoma ji neznane kraje, toda da bi se vrnila, na to ni niti pomislila. — Kako boste pa jahal vi? — je vprašala. — Pazite, — je dejal in je nalahno zažvižgal. Na žvižg se je takoj začulo konjsko rezgetanje, in čudovito lep arabec, ki ga je vodil majhen rujav dečko, se je pojavil iz sence. — Vzamem ga s seboj, — je dejal. Prejšnji teden sem ga kupil, pa me vže pozna. Z lahnim skokom se je vzpel v sedlo, in Tamara, ki je vedno občudovala svojega brata kot jahača, si je morala priznati, da še ni vidila nikogar, ki bi se zdel tako zrastel s konjem kot ta čudni tujec. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!?cf delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. „ ZOBOZDRAVNIK ( Dr.J.Čermak se /e preselil (n ordinira v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. luknje zMroz bolmi Miruj? ^ UMETNI ZOBJE. 1 :: MALI OGLASI:: □□ □□ □□ besede se rada se raeuaajo po Mastno tiskane naj o enkrat ■— Najmanjša j : pristojbina anasa 40 »to ti tik. Kupujem izpadle nebarvane ženske lase. —■ Via Belvedere 4. Brivec. 646 Holflll begunka, išče službe za lah t a dela pri UlmltSf pošteni d užini. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 648 Mnnlfnkturno blago vsake vrste, sukno, ___________________ podloge itd. kupuje vojaško opremališče na lJunaju (tudi na deželi). Nasloviti ponudbe na : Heeresausriistung, Wien I. Backerstrasse 9. . 471 da;e poduk dijakom nižjib razredov. Ponudbe pod „Poduk štev. 047 na Ins. odd. Edinosti. 647 Gimnazijec Dvafflll fO ^ ® popolnoma dobrih vinskih sodov FrUOO Jb iz hrastovega lesa, ogrskega izvira in ki obsegajo 1, 2, 3 in 7 hI. — L. Stern, Gra> Grieskai 60. 500 žaklje ▼sake vrste kupuje prva slovenska trgovina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mest'i bolnišnici.) 613 Hllltnfom volno' toombaž. viv, žaklje. staro IVU|IIIJtZIII železo in majhen voz na 4 kolesa. Drihajam tudi na dom. Ul. Barriera vecchia 27. Pellizzuro. 030 fflff y za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Auslriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*75 /0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Blagajna ie odprta od 9-12 in od 3-5 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. laif—l ■—i ■■^■■■ibihii ii m i ur—ii Perite perilo — Umivajte si roke ^m s higijenlcnim razkuževalnim patentnim ~ I .Pralnim praškom' (.Patent tMpuluer')! I m I i i b tovarne kemitnlh proizvodo v Hrastniku. Edini nadomestek navadnega mila. Bla-o Velikega aktualnemu in gospodarnega pomena. I porabljanje toga praška je jako enostavno ; nizka cena ; v zavitkih od 1/t kg do kg, kakor tudi v zab. jih od tO, 100 in 3 0 kg. Analizno spričevalo na zahtevo Ces. in kr. vojno ministrstvo je naroč lo pri tovarni ft vagonov. Preprodajalcem veliki popusti. Debi se na prodaj pri : Cooperativa CitLadina di Consumo Via S. Franc eseo 10 Cooperativa di Consumo degli I. R. Impiegati delo Sta.o, Vin Coroneo 3. Llovdov oddelek zaloge jestvin Via La/.zaretto št. 40 \n v sledečih prodajalnah jestvin : Gregor Zidar (Rocol) Mol no a Vento 48 P, Jakob Kosmerlj V. S Martiri 3t 11, Anton Mac-cari Via Gavana 13, Herik Gortan Via delle Poste 6, .Leopold Strekelj, Piazza tmrriera ti, Ivan Is ancich, Via Kaffineria 5, Iran Kosmerlj, Via Belvedere 12 in v slede ■ h mi-rodilnicah : Ludovik Na^relschmied Via S. Sebastiano 5, Ivan Camauli. Sv. Ivan (Vrde a) 703, Vitjem Brachetti, Via Setto Fontane :0, Josip Pettorich, Via Acquedotto 19, V a Lazzaretto vecchio 3'J. Via Apiari 4 P, Via M mtorsino 11. Ida Lavagna Via Barriera vecchia 38, Ivan Wuhrer VLi Maria Terasa 3+, Franc Glinscheg Via Fontanone 27, Marcello Cociancich Via Foscolo 15, Silvio Schussaig Via S- Lazzara 16. 1/k jučna zaloga za Trst, Istro in Dalmacjo ■■ ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ul. Chiozza 30J