Splošno o največji potresni nesreči. Največji potres, ki se je sploh kedaj zgodil na zemlji, ki je bil najbolj strašen in je zahteval največ smrtnih žrtev, je bil v glavnem mestu Portu-talske, v Lisaboni dne 1. novembra 1755. Dvo tretjini mesta sta bili razdejani popolnoma, 30.000 oseb je bilo ob živIjenje. Ne prej in ne pozneje ni bilo kake večje potresne nesret-e v Evropi, nego je bila omenjena. Niti izbrub. Vozuva, ki je v rimskih časih zasul tri mesta: Pompeji, Herkulanum in Stabije, se ne da primerjati z lisabonsko nezgodo, ker so bila tri rimska mesta manjša ter podeželska, med tem ko je bila Lisabona eno največjih ter najbolj cvetočih mest s pol milijona pre- blvalcev. Llsabon ]e bil do potresa dru go najbolj imenitno pristaniško mesto, a po nesreči nikakor ni več. Ni si opomogel od potresa do danes. Lisabonsko nesrečo imamo opisano v pismu, katerega je naslovll neznanec na imenitnega trgovca v Strassburgu v Nemčiji in ki je bil o5ividec potresnega obiska. Pismo se glasi: »Bilo Je prvega v tem meseceu, ko sem zjutraj izpisaval račune v naši pisarni in sem bil oblečen le v hlače, nogovace ter copate; a v žepu nisem imel nobenega cvenka. Naenkrat sem čul strašno prasketanje. Tekel sem iz pisarne, da bi videl, kaj se godi. Srečno sem dosegel z drugimi dvorišče, odkoder smo videli celo mesto. Lisabona j» pozidana ob morski obali v terasah, kl se raznrostirajo ena nad drugo. O večni Bog! Kako grozen je bil ta pogled! Zemlja se je dvigala po več komolcev visoko, pa zopet padala. Na vseh koncih in krajih so se podirale z nepopisnim truščem hiše ena nad drugo. Karmeličani, ki so stanovali na hribu nad nami, cerkev ter samostan, ki sta velika, sta se gugala semintja, da smo trepetali, vsak trenutek se bosta porušila na nas, ali jih bo pa požrla zemlja z redovniki vred. Solnce je zatemnelo, da nismo videli eden drugega. Verjeli smo, da, bili smo prepričani, da je napočil sodni dan. To strašno gibanje je trajalo nad eno osminko ure; nato se je vse nekoliko pomirilo. Bežali smo, vsak v ponočni obleki, ne daleč od nas na prostoren trg, kamor smo dospeli preko porušenih hiš in mrtvih trupel. Ostali smo na trgu kro? trl ure in se je tam nabralo do 40000 ljudi, nekateri samo v srajcah, drugi zopet Čisto nagi; z vseli obrazov je odsevala smrt. Nešteto je bilo ranjencev, kl so klicali na pomoč božje usmiljenje in ta krik je bil nad vse prctrosljiv. Prihitelo je nekoliko duhovnikov, ki so nas tolažili in nam podelili vesoljno odvezo. Vsakdo se je poslužil odveze z vnemo in z vernim srcem. Sledil je zopet potres, ki je trajal eno osminko ure. Nato je zavladal eno uro mir, dokler se ni razširila z morja vest, da je voda silno narasla in če se ne bomo odstranili, bo po nas. Pomislite, ekscelenca, kako nam je1 tu bilo pri srcih! Vse ulice so bile zadelane s porušenimi hišami; vendar sem tvegal vse z nekaterimi prijatelji. Plezali smo preko kamenja, preko ubitih, dokler nismo dosegli, bodi zahvaljen Bog, odprtega polja. Prestal sem smrtni strah. Hvala Bogu, da me je rešil! Prvi večer po potresu krog 11. ure so izbrnhnili povsod požari. Kar je preostalo od potresa, so požrli plameni. Vsa poslopja in zide, ki so še ostali, morajo razrušiti s topovi, da se ne podere preostalo na ljudi, ki razgrebajo razvaline. Tako je postalo najlepše, veliko mesto, najbolj bogato v Evropi s 500.000 prebivalci — kup kamenja« Bog se usmili te velike bede, ker smo jo zaslužili in smo kaznovani! Palača, v kateri je bilo toliko dragocenosti, Je pogorela. Naša carinarna, kjer je bilo nakopičenega za milijone raznega bla-f ga iz raznih delov sveta, je deloma pogorela, deloma Izginila z velikim trgom v morju. Vse ladje, katerih je bilo 800 v naši lukl, so zgubile sidra, nekatere bo se potopile, druge so poškodovane. Holandsko ladjo, koje kapitan !e Peter Rodos, je pognalo v mesto in e obstala ladja na suhi zemlji; prihrumelo je valovje, ki je ladjo zopet brez nesreče odplavilo na morje. Ladje so tehtale 18—20.000 centov. Ladijski kapitani, ki so nas po potresu obiskali od vseh strani, pripovedujejo, da jih je ragrabil potres ae 60 milj od našega mesta in so ostale njihove ladje nekako čudežno nepoškodovane. Kralj sam, ki nam nudi pomoč in tolažbo, prebiva na prostem pod šotorom. Naše krasne cerkve, kakoršnih lepših ter večjih ne poseda niti Rim, so s samostani vred porušene. Vseh duhovnikov v mestu je bilo 20.000, a od teh jih je obležala polovica pod razvalinami. Koliko tisoč ljudi smo slišali klicati na pomoč izpod podrtin, ne da bi jim mogli priBkočiti n apomoč. Vsi še živi in pokopani ponesrečenci so zgoreli. Moj Bog, beda je velika in vzbuja sočutje med vsemi kristjani. Kdor ne kaže usmiljenja pri pogledu na nas, ni kristjan, ni človek! — Iz mesta Cadix imam poročilo, da je bilo tamkaj enako nego pri nas. Ekscelenca lahko uvidite, da bosta privedli ti dve mesti splošno zmedo v trgovino Evrope. Iz Gibraltarja poročajo, da so se podrli utrdbe. Lissabon, dne 18. novembra 1755.« Dodatek. K zgorajnemu poročilu bi šc bilo dostaviti, da so izbrulmile po lisabonskem potresu vsakojake kužne bolezni, ki so pokosilc na tisoče preostalih. — Zgorajni opis omenja tudi preplavljenje morja,'ki je povzročilo novo grozno škodo. Sreca, da se dviga Lissabona na terasah, le radi tcga se je valovje zopet umaknilo. Enak naval in porast valov so opazovali tudi ob priliki velikcga potresa, ki je zadel leta 1908 šicilijansko mesto Messina. Pri lisabonskcm potresu je bilo razdejanje trojno: Kar je pustil potres, je uničilo morje, kar je še preostalo od valov, je upcpolil požar, ki se je širil z neugnano naglico, saj je bil velik del hiš v LLissaboni, possbno v revneiših okrajih, lesen.