73. Številko. v mudim • tehten. L aprila 1909. xlil leto. /Slovenski Narod* velja: Ljubljani na dom dostavljen: aaSo leto.........K 24-— ?ol leta........., 12*— iatrt leta........., fr— si mesec......... 2*— ▼ upravniihm prejeman: celo leto.........K 22-— pol leta.........u D*— četrt leta.........» 550 na mesec........• 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi s« a» vračajo, ttroantfitvai Knallovc ulice st 5, (1. nadstropje levo), taieton at. 84. izhaja vsak dan zvečer izvzemll nedelje In praznike. lr.serutl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnifttvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne v pot larve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon at. 85. „Slovenski Narod* velja po pošti: za Avatro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25-— celo leto.........K 2t> — pol leta . četrt leta na mesec. 13 — 6-50 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 86. Mir! Dne 30. marca j«' srbski ministrski svet sklrnii, da se Srbija brezpogojno podvrže zahtevana velesil in dne 31. marca je ta sklep predložila srbski narodni skupščini, tla ga odobri, s čimer je zagotovljen evropski mir. Milijonom in milijonom ljudi je ta vest odvalila težek kamen s srca. Skoro i>ol leta je Evropa trepetala v strahu, da se vname vojna, ne samo med Avstro - Madžar rjo in Srbijo ter Orno goro, nego velika evropska vojna, strašno vojskovanje, v katerem bi tekli potoki krvi, ki bi imela nedoslednih posledic za države in narode, ki M uničila stotisoče življenj in za neštete milijarde oškodovala A" dolgi dobi miru pridobljeno ljudsko blagostanje, ki l>i bila Lahko provzrocila razpad raznih držav in razbila stare krone. Pretila je naj-groznejša nesreča ta je zdaj v kolikor more to presoditi človeška previdnost, vsaj za nekaj let odvrnjena. Nihče ne more biti tega tako vesel, kakor mi Slovenci, zakaj za nas bi bila vojna, naj je njen izid ugoden ali neugoden, narodna nesreča. Ko bi zmagala Avstrija, bi mi trpeli gospodarsko in narodno, izgubili bi mnogo krvi in mnogo denarja in za vedno bi bito uničena ustanovitev močne slovanske države, na Balkanu, katera bi nam mogla biti v zaslombo tako. kakor sta [talija in Nemčija avstrijskim Nemcem in Italijanom. IV bi pa Avstrija podlegla, če bi prišlo, kakor se je pisarilo, do velike delitve te stare države, potem bi bila naša usoda odločena Vemo, da prežita tako Nemčija, kakor Italija na slovensko ozemlje in naj bi prišli v oblast ene ali druge teh držav, naša narodna smrt 'ni bila od prvega trenotka zagotovljena. Samo in edino v Avstriji jo mogoče, da obranimo Slovenci svojo narodno Individualnost, samo tu je mogoče, da si priborimo pogoje srečnemu narodnemu življenju. Ne zaradi očetovske ljubezni, s katero se nas vlada, ne zaradi tega, ker je baje Avstrija vsem narodom pravična, v Avstriji si moremo zagotoviti narodno življenje, ker imamo v zvezi z drugimi Slovani neko moč, ker nas država ne more vsled te odporne naše moči pohoditi in potlačiti, tudi če bi bolela. V vsaki drugi državi bi bili brez zaveznikov in bi izkrvaveli, v Avstriji pa moremo v dražbi z drugimi Slovani vsaj nekoliko paralizirati prizadevanja nam sovražnik vplivov. Hladni razum nam torej pravi, da je ohranitev Avstrije postulat našega narodnega interesa in bili bi samomorilci, če bi se po tem spoznanju ne ravnali. Samo kaka avstrijska ekseelenea more biti tako bornirana, da tega ne uvidi in verjame pangermanskim agentom, ki poskušajo Slovence predstaviti kot veleizdajalce, ki čakajo na razpad Avstrije. To je tudi vzrok, da smo resnično veseli zmage mirn. V minolih mesecih je bil mir torej \ največji nevarnosti. Nasprotja med velesilami rasejo že več let. Na trni strani stoje Anglija, Franciji! in Rusija, na drugi Nemčija in Avstro - Madžarska. Italija se drži v rezervi. To grupiranje je posledica nasprotujočih si političnih in gospodarskih interesov dotičnih narodov, in ker se ta nasprotja ne dajo poravnati, je brez dvoma, da pride dan, ko bodo te države trčile druga ob drugo-.; - Malo J(' manjkalo, da se to ni zgodilo že sedaj, ko je na vpliv iz Berolina Avstrija izrekla aneksijo Bosne in Hercegovine. Evropa je bila z berolinsko pogodbo poverila Avstriji samo upravo teb dežel. Avstrija pa je svojevoljno prelomila ta mednarodni kontrakt in je okupirani deželi spravila ^ žep, torej silonia nekaj vzela, kar ni bilo njeno. Vse prav, če se reče, da je imela Avstrija mandat za okupacijo, da je za okupacijo mnogo žrtvovala, da je mnogo denarja investirala v teh deželah in jih kulturno in gospodarsko povzdignila, ter da jih sploh ni mislila nikdar vrniti Turčiji — resnica ostane vendar, da je Avstrija prelomila berolinski kontrakt. Zgodilo se je to v srečno izbranem trenotku, v momentu, ko je bilo upanje, da se zaradi aneksije ne vname evropska vojna in če se vname, da bodeta Avstrija in Nemčija zmagali. Toda priznati se mora, da sla Avstrija in Nemčija vse slavili na eno samo karto. Potrebe izreči aneksijo, torej de-janjsko posest tudi ogrniti s plaščem formalne pravilnosti, ni bilo nobene. Y tem oziru ne bodo Aehrenthalovi oticijozi nikogar premotili, in kar o tem pisarijo, je zgolj pesek v oči. Aneksija je konsekvenca avstrijsko-madžarskega imperijalizma, stremečega za tem, da zavojuje vzhodni del Balkana do Soluna in da slovansko prebivalstvo teh dežel podvrže nem- škemu in madžarskemu gospodstvu. Že Andrassv se je hvalil, da je z j okupacijo Bosne in Hercegovine zabil strupen klin v zdravo meso južnega slovanstva in Wekerle je te dni o ogrskem državnem zboru razodel, da Avstro - Madžarska ne pusti, da bi nastala na Balkanu večja slovanska država. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je Avstro - Madžarska storila važen korak v smislu imperializma in je zadala Srbiji in Crni gori strahovit udarec. Vsa upanja Srbije in Orno gore so s tem uničena. Zdaj ima Avstro - Madžarska ti dve državi politično, gospodarsko in strategično popolnoma v roka. Srbija in Črna gora sta podobni posestniku, ki ne more iz svoje hiše, ker so okrog nje tuja posestva, čez katere nima nobene poti. Zavedajoč se, da morata izkrva-veti in propasti, sta se Srbija in> Črna gora uprli aneksiji in zahtevali naj se jim odpre svobodna pot do morja. Samo majhen košček zemlje sta zahtevali, pravo malenkost, toliko, da bi bili zvezani in imeli izhod do morja — a ker bi se s tem vsaj nekoliko izvili iz smrtonosnega objema Avstro - Madžarske, zato jima slučaj tega ni koncediral. Zoper aneksijo Bočne in Hercegovine se je dvignila razen Nemčije vsa Evropa, Boj je otvorila Turčija m v prizori la bojkot avstrijskega blaga. Ta bojkot je avstrijski trgovini ter industriji provzročil ogromno škodo. Avstrija je bila materijalno oškodovana in diplomatično poražena. Morala je prositi Turčijo, da prizna aneksijo in je z bakšišem tudi to izposlovala. 54 milijonov kron mora Avstrija plačati Turčiji za golo formalnost, mnogo milijonov je morala Avstrija razdeliti med turške mogotce in politike, da so priznali to forma liteto in še je bila velikanska nevarnost, da se vname evropska vojna. Dr. Kramaf je v državnem zboru opozarjal na Hardenovo »Zu-kunft«, ki tolmači misli najmerodaj-nejših nemških državnikov. Tam je bilo povedano, da se je aneksija izvršila v korist Nemčije. Naravno je torej, da je Nemčija takoj priznala aneksijo. Toda druge države tejra niso hotele storiti in poskusile so Avstrijo podvreči sodbi konference evropskih velesil. Srbija je hotela zoper aneksijo vložiti ugovor, toda Aehrenthal ga ni hotel sprejeti, češ, da Srbija ni LISTEK. Belsrod. Potopisne slike iz 1. 1905. in 1906. Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.) Tako se je vršila slava. Opazil sem tudi, da so Srbi dobri deklama torji. Znano mi je bilo že od poprej, da se srbsku zabava ne more vršiti brez deklamacije. Tudi tn v logoru so deklamovali častniki in prostaki domoljubne pesmi. Major Svetozar Radakovič je krasno deklamoval G jure Jakšiča pesem »Otačbina«. Med vojaki sem zapazil četi trinajstletnega dečka v makedonski noši. Bil jc t<> Makedonec Micko Do-nevič, krepak in čokat mladenič. Pripovedoval mi je, da je že ubil Turčina, vodil je že četo, a zdaj je I>obegnil iz domovine. Fčiti se mu ne ljubi, tudi kak obrtnik ne mara postati. Veseli ga le puška, in zato si edino želi priti v kako orožno tovarno, da bi se naučil puške popravljati. V logoru sem videl, da moštvo in častniki občujejo, kakor brat z bratom. To se je najlepše videlo, kadar so igrali kolo. Godita je zasvira-la in okolo naših miz se je kretala dolga vrsta. V tej vrsti so si držali roke dame, častniki, civilisti in moštvo. Glejte, major in prostak sta skupaj igrala kolo! Rekel sem častniku, da kaj takega še nisem videl in da pri nas ni take navade. A on mi je odgovoril, da v vsakdanjem življenju ni nikdar drugače; Srbi so vsi demokrati, seveda le na vežbali-ščtt je drugače. A da mora biti drugače, to ve srbski vojak sam. Čas je hitro minil in morali smo misliti na slovo. Poslovili smo se od vseh častnikov. Ko smo stopali v vozove, postavili so se zopet vsi častniki s podpolkovnikom na čelu v dolgo vrsto, godba je spet zaigrala: »Naprej zastava Slave!«, a častniki in vojaki so nam klicali »Živeli Slovenci!« Mi pa smo jim odzdravljali »Živeli Srbi!« Tako smo zapustili navdušeni, srečni in zadovoljni letni logor šestega polka na Banjici. Časnikarstvo. Svoboda tiska je najdragocenejša pridobitev. Po ulicah Sofije in Belgrada vidiš, da tod kraljuje svoboda. Tam je beseda svobodna, tisek je svoboden, vsak človek je svoboden. Te človeške dragocenosti, ki ne velja denarja, ne poznajemo ni v Ljubljani, ni v Zagrebu, najmanj pa v Sarajevu. Tiskovne razmere v Ljubljani in v Zagrebu so nam znane, zato ne bodem o njih govoril. Istina je, da v ustavni državi še do današnjega dne niSmo dosegli svobodne kolportaže. Po belgrajskih in sofijskih ulicah pa te letajo in beže dečki, pod pazduho debel zaboj držeč kriče neprestano: Novine, Novine, Novine, Politika, Odjek, Samouprava, Pravda, Štampa, Dnevnik, Den, Večerna štampa, itd. itd. To je letanje iz kavarne do kavarne, iz ulice v drugo ulico in ti si kupiš dnevnik za 5 par. Popoldan, ko se dotiskajo listi, usujejo se iz tiskarnic dečki, beže na ulice in kriče: Novine, novine! Tu ni cenzure, tu ni vladnega uradnika, ni državnega pravdnika, da bi list čital in cenzuriral. Cenzuro ima urednik in kadar je list tiskan, sme se takoj prodajati. Raznašalci vpijejo: Novine. Ljudje kupujejo in cenzor je vsak čitatelj. Ako ti kaj ni všeč, idi k sodniku in toži. Blažena Bolgarija, ki tudi uživaš popolno svobodo tiska in kolportaže! Ta svoboda rodi dober sad. Pospešuje se časnikarstvo in ker časnikarji res uživajo svobodo in ker smejo pisati, kar hočejo, zato je tudi njih pisava zmerna in dostojna. Urednik »Dnevnika« v Sofiji, g. Ni-kolov, rekel mi je, da Bolgari nočejo ni citati časnika, ki bi rabil grde izraze. Uveri pa se lahko vsak, kdor čita bolgarske liste, da ni v njih ti- podpisala berolinske pogodbe in je zato vseeno, če aneksijo prizna ali ne. Drugače pa je bilo z Rusijo, z Anglijo, s Francijo in z Italijo. Dne 15. oktobra je Rusija razglasila svoj program za konferenco. Ta naj bi določila pogoji', pod katerimi bi velesile priznale aneksijo in določila naj bi, kake kompenzacije naj bi dobila Srbija in Črna gora. Aehrenthal se temu seve ni uklonil, nego se je postavil na stališče, da morajo velesile priznati aneksijo še pred konferenco, o kompenzacijah za Srbijo in Črno goro pa celo ni hotel nič slišati. Ni se mu šlo za tisti košček zemlje, ki sta ga zahtevali ti dve balkanski državi, nego za to, da bi jih obdržala Avstro-Madžarska v svojih kleščah. Vsled svojih interesov, vsled narodnostnega princija sta stali Srbija in Črna gora v ospredju diplomat ič-nega boja, ki je trajal od začetka oktobra do konca marca. Avstrija in Nemčija sta bili popolnoma pripravljeni na vojno, a računali sta na to, da je ali sploh ne bo, ali pa da zmagata. Račun je bil dobro narejen. Rusija je financijal-no in politično danes tako slaba, da se ne more lotiti vojne. Da bodo francoski kapitalisti v skrbeh za svoje Rusiji posojene, milijarde in v strahu pred tem, da bi vsled alijanč-ne pogodbe z Rusijo morali iti sami v boj, vse storili, da vojno preprečijo, o tem ni nihče dvomil. Angliji je malo za Srbijo in Orno goro — njej je zadostovalo, da z diplomatičnim vojskovanjem pušča Avstriji denarno iti da tako oslabi zaveznico Nemčije. Ko sta bili Avstrija in Nemčija za vse slučaje pripravljeni, je grof Forgaeh izročil srbski vladi znano noto — nastavil je Srbiji bajonet na prsi. Srbski minister zunanjih del se je z občudovanja vredno spretnostjo ognil. Srbija je izjavila, da z Avstrijo sploh ne mara nič opraviti imeti in da izroča razsodbo o svojih zahtevah pravičnosti velesil. Aehrenthal je moral samega sebe udariti po ustih, da je mogel dalje. Tisti Aehrenthal, ki je meseca oktobra odklonil srbski ugovor zoper aneksijo, češ, da Srbija nima aneksije ne i tri poznati ne proti njej ugovarjati, tisti Aehrenthal je zdaj zahteval, da Srbija prizna aneksijo in je grozil z ultimatumom. Takrat je bil trenutek kritičen in tedaj je Nemčija priskočila Av- ste neznosne in nedostojne pisave, ki vlada v nekaterih slovenskih časopisih in ki prevladuje v nemških listih. V Bel grad u izhajajo naslednji politični listi: »Trjrovinski glasnik«, »Politika«, »Štampa«, »Odjek«, »Pravda«, »Videlo« (naprednjaki ), »Samouprava«, »Beogradske novine«, »Dnevni list«, »Večernje novosti«, »Srpska zastava« (liberalci), »Mali žurnal«, »Bratimstvo«, »Novi Pokret«, »Za otačbinu«, »Srbske novine«; (vladni organ). Posebne stroke zastopajo listi: »Učitelj«, »Nastavnik« (glasilo profesorskega drutva), »Vojska«, »Težak«, »Glasnik srpske crkve« in »Prosvetni glasnik« (izdaja ministrstvo) . Za leposlovje in znanost skrbe listi: »Delo«, »Nova Iskra« in »Književni glasnik«. »Književna zadruga« je posebno društvo, ki podpira z nagradami spise in knjige leposlovne vsebine. Belgrad je politično, književno in državno središče srbskega naroda. Poleg Belgrada se duševno najbolj razvija Kragujevac, ker tu izhaja 5 političnih tednikov. Ti so: »Javnost«, »Napredak«, »Šumadija«, »Šumadijski odjek«, »Radnik« (Delavec, glasilo delavcev). Svoboda tiska pospešuje razvoj časnikarstva. V samem Belgrada stri j i na pomoč. Zagrozila je Rusiji s takojšnjo vojno in *_!4. marca je Rusija kapitulirala ter priznala aneksijo. Sledile so ji takoj druge Velesile, na zadnje 27. marca, tudi Anglija. Zdaj se je Srbija seveda morala udati, saj sama ni imela moči se vpirati. zlasti ne v trenolkn katastrofe s prestolonaslednikom Gjorg-jem in saj je bila sama svojo nsodo izročila velesilam, zanašajoč se v prvi vrsti na Rusijo. Mir je torej zagotovljen — za koliko časa, to je seveda drugo vprašanje. Avstrija je zdaj ne satno faktična nego tudi pravno veljavna lasJ-nica Bosne in Hercegovine in aer sentimentalnost v politiki ne igra nobene vloge, se seveda Evropa nič ne meni, kaka usoda čaka Srbe teh dežel. Lahko se tresejo pred prihod-njostno, zakaj spustili bodo nanje razne Rauche in Franke. Boj za pripoznanje aneksije je veljal Avstro - Madžarske? svojih 70«» milijonov kron. To je ogromna svota, ki ni v nobenem razmerju s tem, kar se je doseglo. 700 milijonov žrtvovati za golo formalnost - to je nekaj groznega. Toda la boj za pripoznanje aneksije ima še drugih posledic. Avstrija si je nakopala sovraštvo vsega sveta. Da jo sovražijo na Balkana je naposled naravno, a nakopala si je tudi sovraštvo Rusije in Anglije, Francije in Italije*. Enega samega in to skrajno sebičnega prijatelja ima — to je Nemčija. Ta uspeh, ki ga je dosegel Aehrenthal, je Avstrijo popolnoma privezal na Kemčijo. su Hirali, odslej bodo na Dunaju Doslej so v Berolinu, Ihuiaju samo komandirali, kakor v Monakovem ali v Stuttgartn. Čutili bomo to Slovani v največji meri, zakaj notranji kurs se ravna vedno po knrsu zunanje politike. Za zdaj je torej zagotovljen mir. A za kako dolgo 1 Nihče ne more te-ga reči — morda za mnogo let, morda pa ima prav Richelienjev posnemovalec Hanotaux prav, trdeč, da se šele sedaj začenja, velika kriza. Gonja proti češkim narodnim socialcem. Praga, 31. marca. Po nalogu tukajšnjega kazenskega sodišča je orožništvo v Mladi Boleslav i in Hrtt-dimu izvršilo hišne preiskave pri raznih pristaših narodno - socialne stranke. Dotičniki so obdolženi pro- izhaja IG političnih dnevnikov in da vsi izhajajo, dokaz je, da imajo potrebno število čitateljev, oziroma odjemalcev. O političnih dnevnikih pač ne moremo reči, da imajo naročnike. Naročniki so izven Belgrada. po Srbskem. Y Belgradu se ljudje ne naročajo na liste, nego kupujejo posamične številke. In zato je kol-portaža tako živa na ulici. A' kavarnah so gostom na razpolago le inozemski listi. Ako hoče gost citati domači list, mora si ga sam kupiti. Bolgari nimajo toliko časnikov. V Sofiji izhajajo: »Blgarski trgovski vestnik« (dnevnik, 14. leto), »Večerna pošta« (7. leto), »Dne>-nik« (5. leto), »Den« (3. leto«, »Mir« (12. leto), »Vestnik Blgarija« (šel Danev), »Nov vek« (vladin organ), »Narodni prava« (organ liberalne stranke), »Svobodno slovo« (organ mlade liberalne stranke), »Prepo-ree« iU. leto, organ na demokrat iče skala partija«), »Demokrat i češki pregled« (organ mladih demokratov), to je organ širokih socijalistov, ki imajo v narodnem sobranju (> poslancev. Od teh socijalistov se razlikujejo tesni socijalisti. Leposloven list je »Blgarska sbirka« (13. leto). To bi bilo malone vse. Bolgari torej nimajo mnogo časnikov, zato pa ti, ki jih imaj*), dobro uspevajo. »Dnev-nik« se n. pr. tiska v 9000 do 12.000 izvodih na dan. - tivojaške propagande. A' Hrudiinu so aretiraj i vodjo ondotnili narodnih socialeev Jiieka ter ga izročili praškemu bazenskemu sodišču. Kakor se čaje, ho kazenski sodnik odredil še več aretaeij raznih vodilnih oseb narodno - socialne stranke. Kdaj bo preiskava koneana, ni moči presoditi, ker dohaja preiskovalnemu sodniku vedno nov material. Srbska nota. D u n a j , 31. marea. Nota, ki jp je danes vročil srbski poslanik dr. SiUric baronu Achrenthnlu, se glasi: Srbija priznava, da aneksija Bosne ne Tangira njenih pravic in je pripravljena se pokoriti odredbam, ki jih bodo ukrenile velesile glede S 25. berolinske pogodbe. Pokoreč se nasvetom velesil se Srbija obvezuje, tla bo odnehala od svojeg protesta in odpora proti aneksiji, spremenila smer dosedanje svoje politike napram Avstro - Ogrski ter ž njo v bodoče živela v prijateljskih odnosa-jih. V zaupanju na miroljubne namene Avstro - Ogrske bo Srbija reducirala svojo armado na stanje v spomlad] 1. 190S, razorožila in odpustila prostovoljci1 in čete ter na svojem ozemlju preprečila snovanje vstaskih čet. 1» e 1 g r a d . 31. marca. Tajna seja narodne skupščine je trajala poltretjo uro. Ko se je seja proglasila za javno, je minister dr. Milova-novič prečita! noto, ki jo je vlada poslala na Dunaj. Skupščina je molče poslušala noto. Dr. Milovano vic je v svojem govoru omenil med drugim, da je avstro - ogrska vlada podala velesilam izjavo, da ne bo v nobenem oziru pritiskala na Srbijo in da tudi ne bo zavirala normalnega razvoja srbske armade. Obenem je zagotovila, da ne namerava nobenega napada na Srbijo in da nima namena omejevati neodvisnost in svobodni razvoj srbske države. Trgovinska pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Belgrad, 31. marca. Avstro- OgTSki poslanik grof Forgach je imel danes dolgo konferenco z ministrom zunanjih del dr. Milovanoeem o ureditvi trgovinskih odnošajev med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Ker ni bilo moči doseči sporazuma in ker jutri poteče trgovinski provizorij, nastopi jutri brezpoigodbeno stanje med obema državama. Vesti o odstopu dinastije Karagjorgjevićev. Belgrad, 31. marca. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da se odpove kralj Pete?* prestolu še tekom tega poletja Vladi prijazni listi se zavzemajo za dinastijo in naglasa jo, da bi proklamacija kake tuje dinastije povzročila nove zapletaje in nemire v državi. I) u n a j . 31. marea. V političnih krogih /utrjujejo, da je kralj Peter pripravljen se odpovedati prestolu, ako se Din zagotovi letna apanaža 250.000 din arov. Jamstvo za to apanažo bi morala prevzeli Anglija, čemur se pa le-ta protivi. Velesile so se baje za slučaj Spremembe na srbskem prestolu zedinile glede teh-le principieinih točk: Srbskega prestola ne sme z.-isesti noben čhm velikih evropskih dinastij, kakor tudi ne noben balkanski vladar. Velesile ne bodo pripustile, da bi se v Srbiji proglasila republika, priporočale psi hudo srbski vladi kot kandidate za prestol: princa Vahlemarja danskega in drugega sina sedaj vladajočega švedskega kralja princa Karla Viljema, ki je poročen z rusko veliko knjeginjo Marijo Pavlovim. Odstop Novakovićevega kabineta? H e 1 g r a d . 31. marca. Stališče Novakovićevega kabineta je omajano. Časopisje zahteva., naj takoj odstopi, ker se je pokazalo kot nesposobno uspešno ali vsaj dostojno braniti interese domovine. Vojni minister general Zivkovič je danes izjavil, da smatra svojo misijo za končano in da bo demisioniral. Splošno se pričakuje, da poda demisijo celokupni kabinet. Srbski častniki in sporazum z Avstrijo. B e 1 g r a d , 31. marca. Častniki 2. konjeniškega polka v Kraljevu so brzojavno naznanili vladi, da izstopijo iz armade radi sramotne kapitulacije Srbije pred Avstro - Ogrsko. Splošno se pričakuje, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi častniki. Belgrad, 31. marca. Vojni minister je premestil 64 častnikov iz Belgrada v provincialna mesta. Vsi ti častniki so se udeležili oficirskega sboda, ki je sklenil zaupnico prestolonasledniku Gjorgju. Vstaške čete. Belgrad, 31. marca. V krogih makedonskega odbora zatrjujejo, da nihče ne misli na razpust vsta- skih čet. Ce bi tudi vlada resno mislila na razorožitev teh čet, vendar bi tega ne mogla izvesti. Vstaške čete ob Drini nečejo ničesar slišati o tem, da bi se razšle. Dopisi. Z Vrhnike. V nedeljo, dne 28. marca t. 1. je priredil vrhniški »Sokol« Ogrinčevo veseloigro »V Ljubljano jo dajmo!« Igra sama na sebi ni nič posebnega, dejanje je priprosto, tehnika precej okorna. Dialog je robat, kot je bil v navadi pred štiridesetimi leti v naši literaturi (baš letos je štirideset let, ko izšla Ogrin-čeva igra) in igralci so iz svojega pripomogli mnogo k temu, da je igra izgledala še bolj robato kot je v resnici. Sploh je to popolnoma napačno mnenje, da se mora kmeta predstavljati surovega in neotesanega, kajti na ta način izgubi gledališka igia na svojem vzgojevalnem namenu in doseza baš nasprotno od tega, kar se je nameravalo doseči. Ii\ če je igra sama na sebi že robata, naj skuša igralec s svojo igro ta ne-dostatek popraviti, najboljše pa je, da se taka igra sploh ne vprizori. Jako neprijetno nas je dirnilo, da sta br. Knnavner in br. Maček skušala doseči uspeh s tem, da sta prav po rovtarsko preklinjala in pljuvala. To ne spada na oder in upamo, da bo drugič drugače. Prav dobro je igrala jezikava Srebrinovko gdč. [gličeva in dasi je bil to njen prvi nastop, je vendar prekosila vse starejše igralce in igralke. Gdč. Koren-čanova in g. Kabič sta igrala zaljubljeni parček pač nekoliko preveč mrtvo. Ženin in nevesta morata imeti malo več temperamenta. Ostali igralci so imeli manjše vloge in so jih rešili bolj ali manj dobro. — Upamo, da bodo to naše besede pripomogle k temu, da bo drugič drugače. Sploh pa se moramo odvaditi hvalisanja vsega, kar se priredi na deželi: resnica bodi geslo vsaki kritiki, ker se s tem več doseže kot z nezasluženo hvalo. - - Obisk ni bil tako povoljen kot drugikrat, kar je tudi dokaz temu, da sedanji sistem ni pravi in da bo treba ubrati drugo pot, če se bo hotelo resnično napredovati: K sklepu vprašamo še to: za-1 :ij so igralci titulirani na lepakih z »gospodi« in ne z »brati«, ko je igro priredil vendar »Sokol« in so vsi igralci njega člani? Dnevne vesti, V Ljubljani, 1. aprila. — Nadomestna deželnozbor* ska volitdV v vipavsko - idrijskem okraju mora klerikalcem delati velikih skrbi, ker bobrsajo za svojega nesrečnega kandidata, kakor bi se katoliška barka že potapljala, dasi napredna stranka sploh ni postavila kandidata. S klerikalno strahovlado io s škandalozno klerikalno pristra nesjo nezadovoljno ljudstvo se samo trudi, da bi organiziralo odpor zoper či-to nezmožnega klerikalnega kandidata Bogomira Perhavoa in še to prizadevanje je vzbudilo v klerikalnih vrstah občno zbeganje. So pač znamenja pripravljaj o čega se prevrata, ki se pojavljajo p rji tej volitvi in teh znamenj je klerikalcev strah. — Volitve v n Delavsko zavarovalnico zoper nezgode* Pri včerajšnjih volitvi sta bila izvoljena socialnodemokratska kandidata in sicer za Člana Bandl, za namestnika pa Kmet. Dobila sta 3133 glasov. Slovenska kandidata Jeriha in G o m i š č e k sta dobila 2 4 9 6 g 1 a -sov. — Slovenski poraz je zakrivila vevška papirnioa, ker je njen ravnatelj odposlal glasovnico s 641 glasovi, ne da bi jo dal podpisati od zaupnika delavcev, kakor je predpisano. — Najnovejša obsodba novo* meftkih »demonstrantov!1. Kakor smo že svoječasno poročali, je novomeško okrajno glavarstvo kaznovalo deset gospodov na občutne deaarne kazni oziroma zaporno kazen zavolj prestopka po § 11 oes. naredbe iz leta 1854. „Sodu" jih je konoeptoi praktikant, ki je imel takrat prakse par mesecev. „Sodil" je tako, da so dobili obtoženci vtisk, da ima „sodnik"-praktikant sodbo že narejeno in da se obravnava samo radi formalnosti. „Sodnik"-praktikant ni dopustil razbremenilnih prič in se je zagovorniku drju. Smoli zagrozil, da ga bode kaznoval, ko je zahteval, da se poki -čejo razbremenilne priče. „Demon-strantje" so proti razsodbi vložili priziv na o. kr. deželno vlado, ki je prizivu ugodila z motivacijo, da je bilo postopanje pomanjkljivo, ker v sled neke ministerialne odredbe kon ceptni praktikant ni opravičen soditi in razglasiti razsodbo brez nadzorstva. Z ozirom na to pa, ker je dejanski stan ostal neizpremenjen, se kazni nič ne spremene in se obsodijo „demonstrant)e" tako, kakor je raz- sodil pri prvi obravnavi praktikant Golia. — Tako se je „resila" pritožba. Obtoženci so v prizivu navedli toliko proti dokazov, da bi ae morali oprostiti, ali vsaj aasliiati predlagane pride, a to ae ni zgodilo, a ozirom na to, „ker je dejanski stan ostal neizpremenjen" kakor pravi razsodba deželne vlade. Ta sama pripoznava, da ae ni prav ravnalo, da je sodil kon-ceptni praktikant in je radi tega razveljavila razsodbo. Kako je pa prišla do tega, da je „dejanski stan ostal neizpremenjen," ko vendar prvotno v razsodbi sama pravi, da praktikant ni ravnal prav, je jako čudno. Saj se „demonstrant]e" vendar niso pritožili zavoljo tega, ker jih je sodil prakti kant, ampak ker ta „sodnik" prakti* kant ni pravilno ravnal in napačno v zapisniku sestavil dejanski stan Obtoženci so dobili pretekli teden povabilo, da pridejo na okrajao glavarstvo. Niso pa dobili nikdar nikakega obvestila, ali se je pritožbi ugodilo ali ne in kako. Na poklicu je bilo le zapisano, da se gre zavotj prestopka po § 11. Če pa še zavolj demonstracij ali zopet za kak nov prestopek, ni nobeden vedel. — Niti jurist se ne bi spoznal, kako misli okrajno glavarstvo, pa bi se naj lajiki! Ko so bili poklicani „demonstrantje" zbrani v sobi, prebere praktikant Golia že omenjeno „ugodno rešeno" razsodbo deželne vlade, pa je bilo koneo D > besede niso prišli ne obtoženoi ne njih zagovornik dr. Smola. Priglasili so pa takoj priziv. — Pri tem je treba pribiti še nekaj. Meseca decembra t. j. pri prvi obravnavi je bil kaznovan „demonstrant" g B. L in oontuma-oiam na 40 K, daš. ravno vabila niti podpisal ni in sploh ni nič vedel o nikaki obravnavi, ker je bil v bolnišnici bolan za nalezljivo boleznijo. Podpisal je pritožbo, ki je bila narejena za vse .demonstrante" in z ozirom na to, ker se g kot sluge. Celotno v letu je bilo nastavljenih 1084 certfikatistov in in sicer 492 kot uradniki in 592 kot sluge. Otrpnienie tilnika je strašna, silno nevarna bolezen, ki jo poznajo sele kaci h 15 let. Prvi slučaj te bolezni se je primeril sedaj v Ljubljani. Neki vojak domobranskega polka je stal na Gradu pri zalogi smodnika na straži — tam so ga nalli brez zavesti na tleh. Prenesli so ga v gar-nizijsko bolnico. Ker niso imeli zdravil za to izredno bolezen, so jih brzojavno naročili z Dunaja. Zdaj se je bolnemu vojaku že na bolje obrnilo in je upati, da bo okreval. Zvišanje cen živilom. Od 15 t. m. stane 100 kg krompirja K 8 40 preje 5 K, 1 kg moke (prima) 30 v preje 42 v. Pod oskrbstvo je prišla radi sodno dognane blaznosti Frančiška Leveč iz Loke št 10 Skrbnik ji je J. Laveo, posestnik v Mengša. Častni naslov ravnatelja zom Iji&ke knjige je dobi- povodom vpo aojenja zemljiškoknjižni vodja v Nobeni mestu g. A. Sabatv Sadjarski tečaj na Ormu, Kmetijska Šola na Grmu priredi na veliki Četrtek dne 8 aprila t. 1. praktični sadjarski tečaj o izgoji, režnji in saditvi drevja. Vabimo na ta tečaj gg. ljudske učitelje, gospodarje in kmets&e mladeniče. PriČetek tečaju ob 9 dopoldne. V -Razglasu" na nedeljo, dne 4 aprila t. 1. sklicanega občnega zbora ^Posojilnice na Bledu" se je iz 1 dnevnega reda pomotoma izpustila točka: „Revizijsko poročilo", katero tudi spada na dnevni red občnega zbora. Železniška nosreča mm Javor« niku. Od poučene strani ae nam poroča: Dne 27. marca ae je vsled neprestanega dežja pri km 40*0 biiau Javornika aemlja v daljavi desetih metrov znatno posedla. Ko je prišel vlak št 1721 zjutraj ob 5 uri 16 mi nut z Jesenic, je na tem mestu skočil s tira in tako nadaljeval svojo pot kakih 30 metrov daleč, dokler se ni slednjič stroj prevrnil. Službeni in poštni voz sta se skoro popolnoma razbila, tako da nista za nobeno rabo več. Veliko srečo sta imela strojevodja Fr Bodner in kurjač Anton Kramar, da sta prišla nepoškodovana izpred preobrnjenega stroja. Isto tako je srečno prišel iz službenega voza vlakovodja Noč. Tudi drugim železničarjem, kakor tudi potnikom se ni nič zalega zgodilo. Pri preiskovanju vzroka tej nezgodi, so končno zasledili tri močne stu denčne sile v zemlji. Te so vzrok nezgodi. Stari delavci, ki že dolgo poznajo to progo, niso doslej še nikdar zapazili takih sil; ni torej dvomiti, da se je vsled dolgega dežja nabralo v zemlji toliko vode. Ta prej ni mogla odteči, a je udarila ven, ko je vlak peljal čez dotični del pruge Železniški mojster Gregor Prosen in inžener N Do!vak o. kr. železniškega odseka v Ljubijani sta s kakimi sto delavci tir z velikim naporom popravila tako, da se je vlak št 1718 ob 11. zvečer mogel pripeljati. G po-stajenačelnik H ebeo pa je skrbel, da je ohranil red na kolodvoru Seveda je bilo koj od želez, ravnateljstva in od žel. ministrstva polno gospodov poslanih na lice mesta. Menda bi bili radi tudi to nezgodo obesili na vrat vlakovodji, ali žel. mojstru ali kakemu uradniku Za to so gespodje vedno vneti, a da bi žel. mojstrom in vlakosodjem izboljšali plače to jim ne pride na misel. Pred porotnim so dt&čem v Mariboru je bil obsojen v tajni obravnavi 33letni trgovski sluga M Le-vičnik v Ptuju radi zlorabe ne-doletne deklice, katera mu je odnašala in donašala perilo, na 15 mesecev težke ježe. Saomine davaominolih dni je poslala gor ška davkarija nekemu on dotnemu veleposestniku v podobi pla-Rlnih opominov za zemljiški davek zemljišč v raznih občinah, katerih sploh nikoli ni posedoval, ali pa Že davno pred več leti prodal. Mož se je pač čudil iu naslajal ob spominih, ki mu jih je vzbudila res vzorna davkarija s svojimi opomini. Ab sol vi rane filozofe opozarjamo, da je na goriški nemški realki začetkom šol. leta 1909—10 razpisano pravo učiteljsko mesto za naravoslovje kot g'avni predmet, za matematiko in fiziko kot stranski predmet. Prošnje do 8. aprila na goriški dež. šolski svet v Ti stu. Smrt v gostilni. Sedeč v družbi znancev v gostilni v Gorioi pri polnih kczaroib, zgrudil se je, že nekoliko vinjen, L. C. nenadoma na tla. Njegovi znanci, misleč, da je pijan, so se poČetkoma šalili, toda spoznali so v kratkem, da je mrtev, zadet od srčne kapi. Društvo ,Z*ezdau na Dnniju priredi v nedeljo dne 4. aprila v dvorani „ Lehrerbausvereina" v VIII. okraju, Langeg. 20 (Josefsg. 12), zabavni večer. Konknrz je napovedal Božidar Gavrilović, trgovec v Sisku. Prvi „Kinematograf Pathć" prej »Edison*1 na Dunajski cesti nasproti kavarne »Evropo" ima od srede 31. marca do petka 2 aprila 1909 sledeči spored: Skopuh (Drama v 17. sikah ) Lov na kite v Južaem morju. (Zanimiv naravni posnetek) Legenda o Pevohi. (Krasna, dolga, fantastična projekcija) Dr. Fliegerja iznajdba. (Komično.) Med današnjim sporedom slik v kinematografu opozarjamo na posebno krasno božanstveno bajko, v kateri se nam predoči, kako Psvohe (Človeška duša), pregaujana od Venere, s svojo lepoto zapelje Amorja (boga ljubezni), da ji vdahne s poljubom ljubezen, odpelje v zbor bogov, pomiri z njimi in se v končni sliki prerojena v božanstveni ljubezni naslaja v njegovem objemu vnovem življenju Tujski promet meseca marca V Ljubljani Z duji mesec je prišlo v Ljubljano 4392 tujcev, torej 415 več kakor prejšnji mesec in 488 več nego lani meseca marca. Nastanilo pa se je v hotelu „Union" 1095, „Slonu 703, „LIcyd" 318 „Ilirija" 211, „Cesar a/strijski" 197. „Južni kolodvor" 188, „Malič" 169, „Strukelj" 126, „Bavarski dvor" 103 in v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 1282 tujcev. Henrik Preraru aretovan na Danaju Henrika Premruva, ki je v družbi s svojima, v Novem mestu zaprtima bratrancema, izvršil več vlomov, tako v Postojni, Novem mestu in drugod, so prijeli te dni na Da naju. Preje se je klatil po Celovcu, Gradou, Monakovem in po drugih mestih. Premruva izroČe okrožnemu " sodišču v Novem mestu. » Vlom v cerkev. Od 20. na 21. maroa so dosedaj še neznani tatovi vlomili pri župni cerkvi v Špitalicu. Odtrgali so pri oknu mreže in šli potem v cerkev, kjer so s silo vlomili v nabiralnik. Tudi drugega so izkušali odpreti a se jim ni posrečilo. Koliko da so, in Če so sploh kaj odnesli, ni znano. Oblasti jih zasledujejo, a je dosedaj ostalo delo še brezuspešno. le iel pao nerad, n tel Je lo. Ko je včeraj na poljanskem predmestju v neki gostilni v jedi neki gost našel žveplenko, je postal sitno razburjen. Začel je razbijati po mizi in vpiti in zmarjati goste in domaČe. Ker je bil upravičen sum, da je možak vrgel v jed žvepljenko v svoji pijanosti sam, so poklioali stražnika, da ga je o d vedel se prespat Rotil se je sicer, da peš ne gre in da se ga mora peljati z izvoŠČkom, a je slednjič moral to misel opustiti in odkorakati proti namenjenemu cilju. Pobegnil Je 28 m. m. iz blaz-nioe-hiralnice 56 letni železolivar Štefan Jagodic rodom iz Cerkelj. Možje blazen ter si domisjuje, da je grof jvskega rodu večkratni milijonar, a da ga ovirata neki zdravnik in neki duhovnik, da ne doseže svojih pravic. Ker ni izključeno, da v svoji domišljiji koma kaj zalaga stori, naj se ga k«m>r pride, pridrži, ter potem ukrene, tla pride zopet nazaj v hiralnic >. Aretovana Jo bila včeraj slabo-g'asna Marija Pjžmohtova, rodom iz Trbovelj, ker se že dlje Časa potika okoli, ne da bi se mogla izkazati s čim se preživlja, poleg tega jo pa še sodišče preganja v policijski tiralnioi zaradi prestopka goljufije Zanimiva najdba. Včeraj so na hlevu v mrvi na * odmatskein trgu št. 6 našli razen hlač in Čepioe celo vojaško obleko, kakor tudi bodalo nekega prostaka o. kr. 17. pešpolka. Vse so oddali v Šentpetrsko vojaš- nico Izgubljeno in najdeno. Gdč. Roža KnafČeva je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela 11 kron denarja. — Kojigovodkinja g Marija Novakova je izgubila srebrno žensko žepno uro. — Šolski učenec Jožef Gorjanoje našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Zidar Albin ŠneJder je našel srebrno uro. — Najdena je denarnica brez denarja, pač so pa v nji zaznamki neke tvrdke. Lastnik jo dobi pri policiji nazaj. — Neki gospod je izgubil kratko verižico z obeskom v obliki psička. — Brivski pomočnik Blaž Šolar je izgubil denarnico z dvema zastavnima listkoma. — Ga. Marija Domalipova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in neko sliko. Uradne vesti. Pri deželnem sodišču v Gradcu ali pri drugem sodišču sta razpisani dve mesti sodnih slug Prošnjo je vložiti do 30. malega travna na deželno sod do predsedstvo v Gradcu. — Razpisano je mesto stavbnega praktikanta pri deželnem stavbnem uradu za Kranjsko z letno podporo 1000 K. Prošnjo je vložiti do 4. m a i. travna deželni vladi za Kranjsko. Drobne novice. — Urednik — minister. Danski kralj je imenoval za islandskega ministra urednika Bj o rna Jonsona v Rey-kjaviku. — Upor turških vojakov. Sirski bataljon Turban, ki je imel službo v sultanovi palači v Jildtz Kiosku se je uprl. Ko so vojašnico obkolili trije polki, so se uporniki vdali. Istočasno se je uprlo pet drugih polkov 54 kolovodij tega upora so poslali v pro-gnanstvo v Tripolis. — Revolucionarno gibanje na Ruskem- V Petro gradu so odkrili obsežno revolucionarno organizacijo. V skladišču so našli mnogo pušk in 10 000 patron. Zaprli so 70 oseb, med njimi mnogo častnikov. — Glasoviti ftpiritist dr. E. Mii'ler, bivši tajnik policijskega predsedstva, ki se je že čez 30 let intenzivno bavil s špiritizmom in spisal več tozadevnih knjig in člankov, je v Berolinu umrl. — Nova obravnav Moltke Har-don se vrši dne 20. t. m. Kneza Euien-burga bodo zaslišali na njegovi graščini v Liebenbergu. — Žaloigra na železniškem tiru. Predvčerajšnjim je povozil dunajski obmestni vlak krojaškega pomočnika I. Samahila. Obležal je hudo ranjen na tiru, in se ni mogel dvigniti. V strahu, da ga ne povozi še drugi vlak, je potegnil v obupu nož in si zadal 12 vbodljajev v prsi, kateri pa so bili vsled njegove oslab-Ijenosti jako slabi. Slednjič se mu je vendar posrečilo preobrniti se s tira na stran, kjer so nezavestnega dobili čuvaji in ga odpeljali v bolnico. — Stavka delavcev gumbov. V Meru na Francoskem in v vaseh v okolici, kjer izdelujejo najrazličnejše gumbe je začelo radi preslabe plače 10.000 delavcev stavko. Med zborovanji spoprijeli so se večkrat a orožniki, ter oplenili in zažgali vilo naj- bogatejšega tovarnarja. V obrambo delodajalcev je doilo 100 orožnikov in 300 dragoncev. — V Hamburgu je umrl ravnatelj severonemškega L1oyda g. dr. Wiegand. — Umrl Jo v Pragi nestor Čeških slikarjev K. Javurka v starosti 94 let. — Tvrdka Schleslnger & drug. na Dunaju, katera se peča z nabavo in prodajo konj v večjem Številu je zgub la naslov „dvoma dobavitelj i ca" ker je do zadnjega nabirala in prodajala konje za srbsko armado. Morilec Fidronjperi pred porotniki. Obtoženec Jo priznat svoj zločin. Kakor že javljeno, pričela se je včeraj ob 9. uri zjutraj razprava proti morilcu šansonetke Lioienue Fabiy 48ietnemu Juliju pl. Foiranepergu. — Toženec, ki se je že od ranega jutra nahajal v poslopju deželnega sodišča, je bil priveden ob 9. uri in nekaj minut v porotno dvorano. Oblečen je v Črno salonsko obleko in gleda plaho okoli sebe. Razpravi prisostvuje 12 Časnikar jev, na galeriji je le malo ljudi, ker vstop ni dovoljen. Ko so porotniki podali prisego, je bila preČitana zelo obširna obtožnica, v kateri c. kr državno pravd-ništvo v Trstu obdolžuje Julija pl. Folransperga pok. K/al d a in Marije roj. Dolnac iz Kamnika na Kranjskem, 48 let starega, pristojnega v Kostanje vioo v krškem okraju, vdovca, očeta dveh otrok, že kaznovanega: I. za vratnega roparskega umora Lucienoe Fabry, z namenom, da se polasti njenega denarja in dragocenih predmetov in II. radi zločina poskuŠane goljufije, ker se je dva dni pred groznim zločinom predstavil pri ravnatelju pisarne Škofijskega ordinarijata mons. Fiego, predstavivši se mu za kabinetnega kurirja avstrijskega poslaništva pri Vatikanu in zahteval 50 kroa za nadaljno potovanje.. Morilec je med Čitanjem cbtož niča plakal. Sploh je bil okrajno razburjen. Po preČitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtoženca. Predsednik je pozval toženca, naj se približa in ga vprašal, če je slišal, Česa ga dolži obtožnica, na kar mu stavi vprašanje: „Se li priznavate krivega umora na osebi pokojne Fabry ?" Toženec odgovori tresoč se po vsem životu in jokaj e: „D a, gospod predsednik!" „Torej se priznavate krivega?" „Da, ali jaz tega nisem hotel storiti Umoril sem jo, ali jo nisem hotel umoriti." Predsednik je nato vprašal toženca, se li priznava krivim tudi glede poskusa sleparije v Škofijskem ordinarijatu? Obtoženec odgovori z „Ne!" „Pa ste vendar bili pri mons. Flego in skušali dobiti od njega denar." „Da, to je res, ampak hotel sem si denar le izposoditi, ne pa prigo-ljufati" Nato je predsednik pozval to-ženoa, naj natanko po^re, kako se je zvršila vsa stvar nit d njim in njegovo žrtvijo. Toženec je nato začel pripovedovati, da je spoznal pokojno Fabry kakih 8 dai pred dog tdkom v restavraciji „Gambrinus", kam^r je bil šel na predstavo. Po predsta/i sta šla skupaj v kavarno. O a, da je čutil do nje posebno nagnenje in jo je celo ljubil (ironično mrmranje med občinstvom) Predlagal jej je tudi, da bi se poročila. Ona mu je posedala, da ima v Tunisu sina, a on jej je rekel, da vzame tudi sina k sebi in da gresta skupaj ponj v Tunis. Dva dni pozneje je prišla Fabry k njemu v stanovanje, kjer sta bila skupaj. Dan pred dogodkom je prišla k njemu vdova Čelič in ga ozmerjala, ker je zvedela, da ima v hiši tujo žensko. Onega osodepolnega jutra okoli sedme ure je Luoienne Fabrv odšla od doma. dočim je bil on še ostal v postelji, ker se mu tako rano ni ljubilo kam iti. Dobro uro pozneje je Čul trikat na vrata^in šel je odpret. Bila je ona, a imela je nekam Čuden obraz, a ž njo je bila neka deklica Takoj, ko je prišla v stanovanje, se je začela pripravljati, da odpotuje, dočim je prej nameravala odpotovati šele 5 avgusta. On jo je vprašal, Čemu da hoče že odpotovati, a ona je nato zahtevala od njega denar, namreč 250 frankov. On jej je rekel, da jih v onem hipu nima, a ona je pri svoji zahtevi vztrajala. Odprla je vsa jezna njegovo omaro in začela metati iz nje vse, kar je bilo notri in mu rekla, da mu razbije vse pohištvo, če jej ne da denarja. Kar ji on ni mogel ustreči, ga je začela v francoskem jeziku psovati. Ozmerjala ga je z „malopridnežem" in mu pljuvala v obraz Kričala da je nanj tako, da ga je bilo sram pred sosedi, če ženska nanj tako kriči. Ko je pa ona skočila proti njemu in ga začela z dolgimi nehti praskati po obrazu, ni vedel on več, kaj bi počel. Na mizi j je ležalo boda o, katero je pograbil io ž njim dregnil Fabrv, ali ne z namenom, da bi jo umoril, ampak zato, da bi jo odpodil od sebe. Od tega hipa dalje da se ne spominja več, kaj je vse storil. Ve, da je šel pozneje na prag hiše in rekel enemu delavcu na vrtu, naj mu prinese vode, da se je umil, ker je bil opraskan, nakar je pestil vse skupaj in odšel. Povedal je. da je bil pri vdovi čeličevi in v Bole tovi gostimi v Rojanu, kjer je obedoval, „da pa ni imel nič kaj pravega apetita". Zatem je povedal kako se je vrnil okoli 2 ure domov in kako je razsekal truplo umorjene Fa-bry Ponoči pa, v soboto io nedeljo, da ni mogel spati, temveč je hodil gor in dol po sobi in po vrtu — Razprava se nadaljuje. — Zanimanje v Trstu za to razpravo je zelo veliko. Listi so izšli v posebnih izdajah o poročilu in nekateri s slikami obtoženca in umorjenke. Telefonsko In brzojavno poročila. Obravnava proti Sičmskemu zopet odgođena. L rov, 1. aprila. Danes se je pričela druga obravnava proti Viadimirju Sičiaskemu, morilcu gališkega namestnika greta Andreja Potookega. Sičin-skega zagovornik državni poslanec dr. Leviokij je takoj začetkoma razprave stavil predlog, naj se prooes odgodi, ker so bili porotniki izžrebani za mesec marec ne pa za april. Državni pravdoik je protestiral proti temu predloga. Vkljub temu je sodišče zagovornikov! zahtevi ugodilo ter odgodilo obravnavo na nedoločen čas. Domen i vesti o abdikaciji kralja Petra. Belgrad, 1. aprila. (Poseb. brz. „Slov. Nar") Vesti inozemskih, zlasti dunajskih listov, da se kralj Peter namerava zase in svoje naslednike odpovedati prestolu in da se vrŠe že tozadevna pogajanja, so gola izmišljotina. Novakovićev kabinet. Belgrad 1- aprila. Nikola Pašić je izjavil, da je padec sedanjega kabineta neizogiben. Novi kabinet sestavijo izključno samo staroradikaloi in samostaloi. Eden glavnih vzrokov padca koncentracijskega ministrstva je ta, da kralj Peter ne zaupa ministrskemu predsedniku NovakoviČu in pravosodnemu ministru Ribarcu, ker jih ima na sumu, da sta udeležena pri protidinastični agitaciji. Kralj Peter se ne odpove prestolu. Belgrad, 1. aprila. Vest, da bi bil srbski kralj Peter napram ruskemu poslaniku Sergejevu izrazil namen, se odpovedati prestolu, je docela izmišljena. London, 1. aprila. Ministrstvo zunanjih del razglaša uradno, da je izmišljena vest, da bi bil kralj Peter obvestil angleškega poslanika, da ima namen, odpovedati se prestolu. Kraljevič Gjorgje pri ruskem poslaniku. Belgrad, 1. aprila. Kraljevič Grjorgje je danes posetil ruskega poslanika Sergejeva, kateremu je izrazil željo, da bi bil sprejet v rusko armado in prideljen onim polkom, ki stoje na perzijski meji. — Kakor se čuje, bo kraljevič pač sprejet v rusko armado, ne bodo pa ustregli njegovi želji, da bi ga poslali na perzijsko mejo. Intervenoija velevlasti na Cetinju. Berolin, 1. aprila. „Vossisohe Zei-tung" javlja, da bodo velevlasti te dni intervenirale na Cetinju v prilog sporazumu Črne gore z Avstro- Ogrsko. Obljubile bodo Orni gori razveljav-ljenje § 29 berolinske pogodbe io razne gospodarske koncesije. Gospodarstvo. — Posredovanje pri nakupu in prodali plemenskih bikov. Deželni odbor priredi posredovalnico za nakup in prodajo plemenskih bikov. Oni, ki imajo na prodaj lepe čistokrvna bike pinogavskega, simental-skega ali murioodolskega plemena, naj to naznanijo deželnemu odboru. Bike bo potem ob priliki pregledal deželni živinorejski nadzornik. One osebe ali korporacije pa, ki žele kupiti lepih bikov, naj se istotako obrnejo na deželni odbor. Pri deželnem odboru se bode vodil poseben zaznamek o takih plemenskih živalih. Kdor na znanj eno žival proda, naj to takoj sporoči deželnemu odboru, da se prodana žival iz zaznamka izbriše. Tudi za oddajo po znižani ceni se bodo lepe plemenske živali kupovale v deželi in le tedaj, ako jih doma ne bo dobiti, se bodo nakupovale izven dežele. m ~" s* m m m m m a/erravaBo železnafo Kina Vino j »nič na razstava na, Dunaju 19 OB z avno odlikovanje in čutni diplom M k slati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = = in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet, last>ojrr-kl olcua, Voekrat odlikovano. N"acL 6000 zdravniških, spričeval. J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dohiteli • - THST-BarkovJj«. - IVodovodi inženir-hidrotekt 653 8 m m m m m m m m Kunnlizncijo, hopollike naprave Konrad £achnik, £jubljana JJeethovcnove ulice štev. 4. Brzojavi: fachnik-Cjubljana. A. LuKtč preJ škofijo 19 Mpovote avo|o v»oi»olamoaaaaa a?w*»dzo najmodernejšo konfekcijo obleke = za gospode, dame, dečke, deklice in otroke 1 95-9 m Knjigovodja-karespo&dent večletno prakso v raznovrstnih & večjih podjetjih, 11 pr omeniti _iK staibo. i 84-5 »^^]@®®«^*®®^®fK«r Ponudbe pod »knjigovodja V. * I Ustna voda EUODIN" kadile-. I » • Specijalite za I 4813 Glavna zaloga lekarna 15 L Dli. pl. Trnkoczy v Ljubljani. ^ Proti praliajem, iuskiaaB in izpadanja las deluj« najbolji« priznan« Taaao-cbiam tinta okrepe nje lastiva, odstranjni* tanka in preprečuje Izpadu!a las. i str kleni?«* z navodon 1 kren« Ssspoiilja m b obratno pošto no manj kot dy« atekleoici Zaloga vssh preizkušenih zdravil, medic, mil. medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglških obvez, »vs&ih mineralni* vod 1.1, d. l Ljubljani, Rešljiva eash it, I »•log neveagraj enega Fr*B Jo£sf©v**r-»•bil mest* 19 13 Žitne cone v Budlmpoitt One 1. aprila 1909. T»>-rfnin Pšenica za april 1909 Pšenica za oktober 19o9 Rž za april , Koruza za maj „ Oves za april , za 50 kg K 14 0i za 60 kg K li S3 za 50 kg K 10 12 za 5C kg K 760 za 50 kg K 8 60 Efehtlv. 5-50 vin. višje aeteoroiotftno p«oei& Visina nsd morjem 306 9 Sredo ji zračni tlak 786 0 mm. «1 c« H j OUJESO-g i vicja Stado biro-mstru 46 a s O " Vetrovi Nebo 1 31.29. 735 7 , 6 6 si s vzhod oblačno 1.1 7. zj. 7-5-7 25 sr. sever megla > 2. Pop. ■ 732*9 14*7 ar. jug j jasno Srednja včerajšnja temperatura 85, norm. 6-6-. Padavina v 24 urah 2 7 mm. Zahvala* 13 0 Ob prebridki izgubi dne 7. ma- ca t. 1. po kratki in mučni bolezni preminule naše iskreno ljubljene tete, oziroma sestre, sestrične in svakinje, gospodične itoze Jiinis učiteljica izraža podpisana najsrčnejšo zahvalo vsem. ki so pokojnici ob bolezni in pri pogrebu izkazali svoje sočutje in ljubezen. Iskrena hvala zlasti si. učiteljskemu osobju topliške in zagorske šole ter ki a j. šol. svetoma teh šol, g c. kr. okr. šol. nadzorniku, slav. obč. tdboru, si. rud. in stekl. uradništvu, gg. učiteljem in gdč. učitelj cam iz Trbovelj, Trbo-velj-Vode, Hrastnika, Radeč, Save, Litje, Šmartna, Št Lamberta, Izlak, kakor tudi vsem ljubeznivim darovalcem prekrasnih vencev. Posebna zahvala gospodom učiteljem, ki je pokojnici zapelo srce tolažilno in ganljivo zadnje slovo. Iskrena hvala vsem ! Toplice-Zagorje, 91. marca 19C9 Žalujoča nečakinja Pavla lorger. Osak da« ohusne, sveže prebujene mesnine kakor: 1271-3 Velikonočne šunke s kožo kg K Z'30 Velike gorenjske klobase komad „ -'44 Velike pristne kranjske klobase komad........• -'40 Krakovsko letna salamo kg . ,. 240 se raspoiiljaj6 od 5 kg naprej proti povzetju s jamstvom za fino blago. JL Novak, Ljubljana, Kollzej. na uprav. „Slov. Naroda4 V najem so spre jas o dobro idoča trgovina v kakšnem prometnem kraju. Več pove upravništvo B Slovenskega Naroda". i28i—2 50.000 parov čevljev!! 4 pari čevljev samo 7*50 K. Zaradi ustav-ljenja plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih, čevljev na trakova, usnje rjavo ali črno, galoširano z močno zbitimi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika. Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 760 K. 1303 S. URBACH Ietoz Čevljev, Krakov ste v. f69* Zamena dovoljena ali denar nazaj. Se ne kal 693 24 vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri--marni ceni tvrdka —— M. Rosner in drug vele žgan jama sadja v Ljnbljanl poleg Kos.erjeve pivovarno. Strojnik izročen strojni ključavničar, ve&č kovačije kakor tudi montiranja vsake vrste, tel! premeniU sedanjo službo. Ponndbe pod »strojnik" na uprav. „Slov. Naroda". i308 Lapa prilika za peke! Is proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event. odda v/ nalem nova hiša s opeko krita, lepim stanovanjem, moderno ure|eno pekarijo. vodovodom v hiši, v blizini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence. Nastop takoj. 12 7—5 Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na Bledn. Stecbenpferd Bny-Rum Nojboltia voda za glavo zlasti proti prhljaju In Izpadao n las I 964 Dobiva se povsod. SUKNAI in modno 749 20 1 blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico za sukno v Humpolcu ns Češkem. TvornUks csns. Vzorci franko Za šport in promet. Eupim ali vzamem v nalem dobro obiskovano gostilno nojrfeje v bližini mesta ali rudniks. Ponudbe n a naslov Viljem SllkOj posestnik v Krškem. 1307 i Zaloga koles puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Jzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila . 360 SO solidno in ceno. Karel Čamernik tjnbljana, Dunajska cesta It. 9. z gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom ter 3 orali zemlje za obdelovanje, 80 takoj proda. Pripravna je za gostilno in za prodajalno. Plačevalo se bode lahko na obroke ter se lahko takoj prevzame. 1306—1 Več pove Andrej Trika n, Ceg-narjeve ulice št 4 v Ljubljani Proda ao lepa, se ne rabljena oprava za špecorifsko prodajalno. Proda se tudi približno 100 mtr. sto to v dobrega sena. Cena po dogovoru. i279—2 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda". Gostilna z lepim vrtom v Šmartnem ob Savi a o odda ta kol v nalem ali na račun 9 .". gostilničarki .*. ki mora biti dobra kuharica. Poizve se pri lastniku Mat* Dol-ničsrjnf vinotržcu istotam. 1304-1 Zahvala. Moja soproga, Marija Nolda je bila težžko bolna ter so že vsi zdravniki obupali nad njo. Zatekla se je k gosp. dr- Gala tis v LJubljani, ki jo je po treh srečnih operacijah rešil muČDe bolezni. Čutim se hvaležno primoranega, sn mu s tem javno zahvaliti, V Ljubljani, 31. marca 1909. 7(iRdtdiis Jfolda 1305 nadsprevodnik JV(odna trgovina ja dame modna trgovina $a gospode ! modni salon ja damske klobuke se nahaja sedaj SP. fflaadić, £jabljana se nahaja sedaj L v hotelu pri „Jrfatiču", nasproti glavne pošte ■VVV vw wv vs*1^'" vs^v Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). Za pomladanski čas lSče postranskega Opravila (tudi kot risar) mlad uradnik. Kdo, pove upravništvo v S! o venske ga Naroda". 1302— i Radi renoviranja nekaterih sob, se proda že rabljeno £3 fe pohištvo skupno ali posamezno v botoltt pri „MaltčnMr 11926 V notarsko pisarno v Kostanjevici se sprejme takoj kandidat z nekoliko prakse, osirema popolnoma izvežban SOliCilatSr. 1313—1 Pismene ponudoe na notarsko pisarno v Kostanjevici PesojiinJca za Loški potok, Drago, Travo in vse sosedstvo v Travniku pri Bakeku„išče uradnika. ProŠnjiki, ki morajo imeti dokazila, da so izvršili trgovsko šolo, naj vložijo prošnje do 8, aprila t. 1. na ravnateljstvo posojilnice. i3C9 Kompanjon (obenem ravnatelj) za lukrativno podjetje v Ljubljani, so Išče. Ponudbe pod „Lahko delo" na uprav. „Slov. Naroda". 1312-1 Vinske ;ode nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600, 700, 1500 do 2000 1 proda po nizki ceni 218 14 FRAN CASCIO So»lenbiiraTO¥e ullee st. O. Prodajalka katera je popolnoma izvežbana v pa pirnatl in galanterijski stroki se proti dobri plači takoj sprejme. Sprejmem tudi vajenca Pismene ponudbe na i27o 3 Fr. Iglic, Ljubljana. Gostilna blizn Ljubljane, dobro idoča. a krasnimi prostori, aoetilensko razsvetljavo, popolnoma na novo urejena, 80 Odda radi nenadnega odpoklica najemnika v vojaško službovanje takoj ali a 1 aprilom 11 oziroma pozneje. 1212-5 Naslov pove upravništvo „Siov. Naroda". Milijon visokostebelnih io polstebelnih m »ti fi 11» oljrivoMi jablane od 6 j vin. naprej, hruške, orehi, breskve, domači kostanji, čreš-nje, češplje, marelice itd. kos po K 1 , ko kosov visokostebelnih Jablan vrste po naši izOiri K 50 . 2i0.0o0 komadov prav lepih lepotnih in drevorednlh dreves, kos po 80 vin. naprej. 2 milijona različnih lepotnih grmov, 100 kosov K 15—. 20 milijonov akacije vin sidlk, 1000 kosov od K 2— do K 65—. »5 milijonov gozdni* sadik, smrek, borovcev, mecesnov, hrastov itd, 10OO kosov K 3-— do K 15 —. 2 milijona 1 in 2letnih divjakov Jablan in hrušk, P 00 kosov K 10— do K 50 . Najbiljša rastlina za plotove je gledicija (Kristusov trn) I, 2 in 31etne sadike looo kosov od K 6-— do K 66—. Na zahtevo ilustrovani cenovniki gratis. Grola lige Batthyanyj» graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. Sprejema zavarovanja "Slovaškega življenji po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena .druga MvarovalnJea. Zlasti J« ■godno »»varovanje na doživeti« In imrt a manj Sijočimi M vpiaSilL Vsak Slan mm pa protoka potik lat pnvioo as iividaoda. •a SLHVUfl" !-37 . . . . vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - -Rs*, fondi: 41,836.041-01 K. Izpla6sn* odškodnina In kapitalije 97,814.430-97 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ TMoko.1 olovaBoka-naradno opravo. Vn 1 Bjesni e|t: uitap v Ljnkljanl« iigar piiaroe 10 t laatucj baninej kili K. Zavaruje poslopja in premičnina proti požarnim Škodam po najnižjih osnah Škode cen j uje takoj in najknlantnejo. Uitva najboljši sloovoljujo is čistega dobička isdatn« podporo ▼ narodno in obonokorista* namene. Islajatsll ia aiteverai sretnik ■atis r aitsilf vlek. Lastnin* ia tisk »Narodne tiikarat*.