P« pošti prajeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt » , 6 „ 50 „ »esec , 2 „ 20 „ V upravništvu prajeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, „ , 6 „ - „ mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 254. V Ljubljani, v torek 6. novembra 1900. Volilno gibanje. Socijalni modrijan v . Narodovem" uredništvu, — nekateri pravijo, da se pod „ Narodovim" delavcem skriva LukaJelenec — se vsak dan bolj blamuje. Vidi se „Narodu", da je ie tisto, kar je zvoniti slišal, prav slabo razumel. Včeraj je zapisal, da vse tiste stranke, ki stavijo zahtevo splošne, jednake in direktne volilne pravice v prvo vrsto, nimajo druzega namena, kakor delavce voditi za nos. Dotični „nočejo druzega, kakor odvrniti oozornost delavcev od perečih gospodarskih prašanj". Vsak, kateremu je pamet bolj trdna, kot pa »Narodovemu" „delavcu", ve, da nam je rešitev perečih gospodarskih vprašanj pričakovati še-le takrat, kadar se razmere v parlamentu spremene toliko, da ne bodo zastopnike ljudstva majorizovale kapitalistične stranke. Zato mi odločno kličemo po splošni direktni in tajni volilni pravici, ker še le tedaj, kadar to pravico dobimo, upamo na rešitev perečih gospodarskih vprašanj. In „Narodov" delavec hoče še celo nekako hvaliti sedanje zavarovanje proti nezgodam, sedanje zavarovanje v slučaju bolezni ! Podla zloba se zrcali v naslednjih besedah »delavčevih": »V političnem bojuje le tisti močan, ki itna krepko gospodarsko podlago. Vsled tega hočejo klerikalci najprvo v političnem boju absorbirati vse moči delavcev, da bi jih potem tem ložje zasužnjili. Ne kruha, ne gospodarskih pre osnov, le volilno pravo dobiš, to je geslo klerikalcev". Tako torej — narodna stranka, ki vodi I boj proti zadružništvu, ta daje „kruh" in »gospodarske" preosnove, ta stranka, ki se je postavila celo proti „Slov. delavskemu stavbinskemu društvu", ki je pojedla besedo glede zidanja delavskih hiš. to rodov" stranko nam ,,delavec" za hoče naslikati „Na-— socialno stranko! Nikar naj ne misli, da smo delavci brez očij in brez spomina! Uprav smejati se moramo, ako »Narodov« sociolog proglasi konsumna društva za »farovška akcijonarna podjetja«. V ljubljanskem 1. delavskem konsumnem društvu je okolu 300 članov in duhovniki imajo v rokah komaj 5 deležev. Pojdite se torej solit s »farovskimi akcijonarnimi podjetji«! Ta »Na rodov« »delavec«, ki je mnenja, da se na splošno, direktno in tajno volilno pravico lahko čaka, kliče: »Mi hočemo iste politične pravice, katere uživajo drugi naši državljani.« Kdo se ne smeje tej narodno-napredni kolobociji! Pa še nekaj druzega hoče ta »delavec« — ta človek hoče, naj delavci gredo v boj za liberalnega kandidata v peti skupini, »ker hoče stranka poslati v državni zbor take može, ki imajo ne up ognje n tilnik tudi napram ministerskemu predsedniku. Kak neupognjen tilnik ima Luka Jelene, pokazal je na Viču, kjer se n i u p a 1 o b s o d i t i niti imenovanja Petra Končnika kranjskim deželnim šolskim nadzornikom In tak odvisen mož naj bi imel »neupognjen tilnik tudi napram ministerskemu predsedniku« ? »Narodov« »delavec«, ti in tvoj kandidat pojdita se solit! Protilibi-ralen delavec. Volilno gibanje na Koroškem. Iz Celovca, dne 5. nov. Prihodnjo nedeljo imajo koroški nemški nacijonalci tukaj v hotelu »Grommer« svoj nemški »p a r t e i t a g«. Na dnevni red so zapisali: »Položaj nemškega ljudstva v Avstriji in državni zbor«. Spuščali bodo znane tirade o »zatiranem« nemštvu itd. Volitve volilnih mož za V. kurijo bodo v Celovcu dne 19. novembra. Kdaj se prično v celovškem okrajnem glavarstvu po kmetskih občinah, še ni znano. — V š p i t a 1 s k e m volilnem okraju bodo prvotne volitve od 19. nov. do 14. dec. Socijalni demokratje naprav-ljajo na raznih krajih shode za svojega kan- didata E i c h a, ki pa nima posebne sreče. Zadnjič je imel shod v Volkendorfu pri Beljaku, a na shod je prišlo samo 22 moških in 3 ženske. Sodrug Eich je ob toliki udeležbi raje — molčal. Volilni shodi. Iz Trsta se nam piše: Minolo nedeljo je imelo polit, društvo »Edinost« dva javna shoda, na Opčinah in na Proseku. Na obeh shodih se je govorilo o važnosti prihodnjih volitev v obče in zlasti za nas, ki hočemo vladi dokazati, da nas je več, nego nas izkazuje ljudsko štetje. Na obeh shodih se je zasnovala tudi organizacija z osnovitvijo krajnih odborov. Prišlo pa je tudi marsikatero drugo vprašanje na dnevni red. Sploh so taki shodi prave politične šole za naš narod in ob enem ognjišča narodnega navdušenja. Na Opčinah so govorili predsednik dru štva »Edinost« prof. Mandič, dr. Rvbaf, urednik Cotič, posestnik Ražem in nekaj domačinov. Shod je bil zanimiv tudi radi tega, ker se je oglašalo nekaj »cikorijašev«, ki so napadali narodno stranko, da goni bajo ljudi v nesrečo, in zmerjali tujce ali kakor oni pravijo, »foreste«. »Forest« je tem ljudem vsakdor, ki ni iz njih vasi, razven — Italijanov, ki smejo biti tudi iz Kalabrije. No, tem prodancem so naši govorniki posvetili ; celo priprosti kmetje so navajali take argumente, da so morali najeti razgrajači obmolkniti ter so se končno z našimi vred izrekli za kandidaturo dr. Rybafa v peti kuriji. Istotako zanimiv je bil shod na Proseku, kjer so govorili: predsednik polit, društva »Edinost«, dr. Gregorin o važnosti parlamenta, o ustrojstvu V. kurije in III. kole gija ter o načinu reklamiranja. Govoril je, kakor vedno, zelo podučno, zanimivo in navduševalno. Isto velja glede druzega govornika, dr. Slavika, ki je bil poln humorističnih point. Rekel je n. pr., da je bil Mauroner na Dunaju velika uganka. Vse se je v parlamentu zanimalo, kakšen TEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. ' (Dalje.) 5. Srednji l se kajpada govori v tujkah (glej pravopisa' točko 13.). Teh tujek je nekaj vzetih iz slovanskih jezikov v novi dobi, večina pa jih je iz tujih jezikov, n. p.: d) iz slovanskih jezikov: bivol, bivolka, bivolski; bogom,1, bogomilski; glagol; glagolščak, glagolslu; pomol, pomolek; pravilni, pravilnik; razkol, razkolnik; talec talba, talnik; velmož. Beseda svila, svilen je znana samo vzhodnim Slovencem. Da je med naštetimi toliko besed na o/, prihaja | °d rd'*er,Se V hrvaščini ali srbščini končni in pred-soglasmski / za samoglasnikom o ne vokalizira rad ampak se večinoma ohrani neizpremenjen ali bolje rečeno jc iz kosih padežev na novo pristopil; od tod tudi stolni V besedi kolek, katero imamo iz češčine, je nevednost štela e drugega zloga za star e in ne za pregiben e, zato se je tudi vtihotapila izreka: kolekovati za kolkovati Podstava češki besedi je knl, slov. kol; torej nima, dasi pečat vda r j a m o na kako stvar, nič opraviti s slovenskimi besedami kolč = kolčaj (Biischel Flachs) in 'Stossel'-ko\ča 'Biischel, Schopf, Quaste'; kolčaj, ko\čast 'schopfig' koiče 'Butterfasstempel', ko\čck 'Klopfer an der Thiire: (kucek), kolčevnica 'Werg', kar jc vse nastalo iz glagola t\či schlagen' v dobi, ko sc iz }-„ še ni pri nas razvil ol, u. Iz pozne oblike tolči je nemogoče razlagati kolči, Letnik XXVIII. glas ima ta mož, a zaman! Še danes ne ve nobeden bivši državni poslanec, ali poje Mauroner tenor, bariton ali bas, kajti ves čas ni odprl ust. Velepomembna je bila dr. Slavika karakteristika socijalnih demokratov. Ideje socijalnih demokratov so nam bližnje, ali vodstvo te stranke samo diskreditira lepa načela. Le »farje« psujejo ter zasramujejo vero, a v tem pa jih vidimo vedno na strani — močnejših. Vitez Nabergoj je toplo priporočal kandidaturo dr. Hybara. Temu se je pridružil bivši deželni poslanec Vatroslav Goriup, ki nas je presenetil z vestjo, da hočejo Italijani v prihodnjem deželnem zboru predlagati, da se spodnja okolica (Rojan, Barkov-lje, sv. Ivan) priklopi mestu. Po shodih so peli pevci-domačini: na Proseku »Ilajdrih«, na Opčinah »Zvon«. Tako družimo s politično šolo pošteno slovensko zabavo. Politični pregled. v Ljubljani, 6. novembra. Ministerska posvetovanja v Budimpešti. Sinoči so odpotovali avstrijski ministri Koerber, Wittek ter trgovinski in finančni minister v Budimpešto, kjer se danes nadaljujejo znana pogajanja v zadevi bosenskih železnic. Grol Goluhovski je že v nedeljo došel v Budimpešto. Kakor poročajo hsti, se posvetujejo najprej sami ministri, potem se pa vrši kronski svet pod cesarje vim predsedstvom. Ker bo grof Goluhovski bržkone v polnem obsegu pritrdil predlogu mažarske vlade, je prav mogoče, da prodro na celi črti Mažari, in potem je neki kriza v Avstriji neizogibna. Kakor Szell je baje tudi Koerber zapretil z demisijo, ako no obvelja želja njegove vlade. Na to baje že računajo v gotovih krogih, ker si že davno žele »potrebne« premembe. Stališče poljskega kluba v bodočem parlamentu. Povedali smo že, da je v dunajski Židinji nekdo v ime poljskega kluba priobčil obširni dopis o taktiki polj- pač pa gre to iz t\či; pred l-om se t spreminja v k: prim. na tla —- na kla, klačiti za tlačiti; krnica za tmica. Enako si imamo razlagati prekmurski kusto 'dicht, dick' iz tisto. Prehajanje M« pred /-»m v k je torej starejši pojav kakor razvoj sonantnega 1-* v ol, u. Morda nam pomore to pravilo razložiti etimologično besedo tolmun, poleg katerega se govori tudi komun. b) iz tujih jezikov: alt, barilček, bolta, bolvan, cokol, eol (colen), čol, dulda, jal (jalen, jalnost), jelce (helce), kolba, lolek, pilek, pilka, piltačice, pilpah, rusalščak, sutel (?), šolen, tolmač, tulec (Tolpcl, n. dulle) itd. itd.; dalje izpeljanke: od bula: bulnik, bulko, bulnica, bulnjak; od culo, culce; od čebula: čebulni; od mula, mulo: mulec, mulček, mulka; od šola: šolnik, šolni, šolnina, šolski, šolstvo; od kamela {gomila): kamclski (gomilski) itd. 6. Srednji l je tudi sicer slišati v nekih posameznih primerih, ki se ne dado spraviti v zgoraj omenjene točke 1.—5. ali so vsaj temni, še nerazvozlani; sploh se govori s srednjim l-om povsod beseda spol in nje izpeljanke: spolni, ospolek, rod. ospolka; dalje sc v razliko od padežev besede volk 'Wolf' govori volek 'Ochslein' rod. volka itd.; tako tudi v razliko od besede ko\k 'Hiifte' beseda kolek Tfahl', rod. kolka. Dalje imamo srednji l v v etimologično bolj ali manj nejasnih besedah: čulek, ilmovcc (najbrž je / napak za Ij, tudi poljščina in ruščina ima mehak /), polča, polčnik (morda poljičnik), ščulec, savolek. Pred končnico ski, stvo, se sedaj že govori l v besedah na la: dešelski od dežela; tudi deželni jc že v rabi. To so pa pač vsi primeri, kjer je naša narodna govorica začela rabiti srednji l za ii {w)\ kakor je raz- vidno, so ti primeri omejeni na tvorbe, narejene po nekem določenem načinu, v katerih ima veliko moč analogija, in pa na tujke; tudi so vrhu tega v pravem narodnem govoru dotične tvorbe zelo redke, in so ravno zavoljo tega lehkrt zdrsnile s poti pravilnega izrekanja. Mimo tega se pri nekaterih še sliši stara izreka, ki bije z novo boj brez upa zmage. Sicer pak se je vselej trdno ohranila stara izreka; tudi v nastavku Inica (ali redkoma Ina) v oznamenilo mesta^ kjer jc kaj, in pa v pridevnikih od samostavnikov na lo se l izgovarja še kakor u (w) izvzemši zgoraj navedene posamezne primere. Torej nam je tudi v bodoče govoriti mil kakor miu, dol kakor dou, podel kakor podeu, obil kakor obiu, obilen kakor obiuhn, nagel kakor nagi>u, zibel kakor sibeu, kopel kakor kopeu, pogibel kakor pogibeu, sokol kakor sokdu, topol kakor topou, tkalca kakor tkauca, belca kakor betica, delca kakor deuca, gostilnica kakor gostiunica, gostilen kakor go-stiuen, hranilnica kakor hraniunica, posojilnica kakor posojiunica. Namesto stolno mesto v pomenu 'Haupt-stadt' pa sploh pišimo in govorimo rajši 'glavno mesto'; Ljubljana jc glavno mesto kranjske dežele, pa ni stolno mesto 'Residenzstadt'; stolna cerkev pa jc prav, ker ima tam svoj stol škof; stolna z srednjim /-»m pa izgovarjamo zato, ker je, kakor jc zgoraj povedano, beseda v tem pomenu tujka iz hrvaščine; tudi odprti o jo izkazuje za tujko. Ravno v tem, domačemu jeziku nasprotujočem izrekanju so sc pri mnogih tujkah iz sorodnih jezikov ohranili edini znaki, ki nam kažejo pot, po kateri so one došlc k nam, in ki nam pričajo, da se še vedno niso mogle vdomačiti, dasi so vzete iz najbolj sorodnega (I)alje prih.) skega kluba v bodočem parlamentu. Poljakom, oziroma njih oficijelnim glasilom ta pojasnila niso všeč in v njih imenu sedaj odgovarja krakovski »Czas«. List pravi, da je sedaj vse prezgodaj govoriti o prihodnji taktiki, ker nihče ne ve, kake premembe nam prineso prihodnje volitve. Število članov v posamnih klubih se lahko znatno skrči in tudi celi klubi lahko zginejo s po zorišča. O premembi v kabinetu piše »Czas«, da imajo Poljaki že svojega zastopnika v kabinetu, sicer pa imenuje ministre vladar in jih ne določajo posamni klubi. — Vidi se vsemu, da je pisano za one sloje poljskega prebivalstva, ki po krivdi gotovih poljskih velmož ne ve dosti o politiki in sploh javnem delovanju. Voditelji poljskega kluba pred volitvami nočejo na dan s pravo barvo in zato tako odgovarjajo. Dobro namreč vedo, kje jih čevelj žuli. Dr. Mettal jtrotl obstrukciji. Praška »Politik« priobčuje dopis svojega dunajskega korespondenta, ki se je te oni razgovarjal s članom izvršilnega odbora češkega konservativnega veleposestva dr. Mettalom. Ta mož je izjavil, naj pomislijo češki volivci, da jim obstrukcijonistiške volitve ne bodo donesle nikakih koristij. Po daljšem opisovanju sedanjih razmer pride dr. Mettal do zaključka, da Cehi vsled svoje obstrukcije dosedaj niso imeli nikakih koristij, nemški levičarji pa prav nikake škode. Ako bi češki poslanci sedaj iznova pričeli z obstrukcijo, bi se pričel boj proti celi češki stranki, katero bi prezirala cela zbornica. Napram nemški obstrukciji bi morala nastopiti tudi vlada, ako se bo hotela ozirati na ljudske koristi in torej tudi na želje Slovanov, kar bi se pa v nasprotnem slučaju gotovo ne zgodilo. Pomniti treba, končuje dr. Mettal, daje še vedno v veljavi izrek: Si duo faciunt idem, non est idem. Prememba volivnega *istema v Švici. V nedeljo se je potom glasovanja po celi republiki izvojeval mnogoletni boj mej ondotnima strankama. Najprej je šlo za to, ali se pritrdi inicijativnemu predlogu, da se za volitve v narodni svet (zastopstvo ljudstva, podobno naši poslanski zbornici) uvede proporcionalni zistem, kakoršen je sedaj v veljavi v Belgiji. Ta predlog je v nedeljo ljudstvo odklonilo z 242.484 proti 165.976 glasovom. Drugi predlog je pa meril na to, naj se direktno volijo člani zveznega sveta ali švicarske osrednje vlade. Tudi ta predlog je padel z veliko večino. Proti predlogu je glasovalo namreč 265.323 ljudij, zanj pa le 141.430. S tem glasovanjem se je torej odločilo, da ostane i nadalje vse pri dosedanjem redu. Volitev predsednika v Ameriki. Trije dolgi meseci nas še ločijo od trenutka, ko bodo šli ameriški volivci na razna volišča in si izbrali novega predsednika za bodočo štiriletno dobo, in vendar je že vse v največjem ognju. Voli se, kakor znano, glasom zakona z dne 23. jan. 1845, prvi torek po prvem ponedeljku meseca januvarija vsakega četrtega leta po izvolitvi predsednika. Ustava predpisuje volitev volivnih mož, katerih izvoli vsaka državica določeno število. Volivni možje ne smejo biti uradniki , senatorji ali reprezentantje zveznih držav. V volivni dohi so na delu vsi mogoči aparati. Fonografi z govori posamnih kandidatov, njih slike igrajo v tem času glavno ulogo v krajih, kamor ne more osebno predlagani kandidat. Na tisoč milij. brošuric in gumbov z začetnimi črkami kandidatovega imena preplavlja deželo. Republikanski centralni odbor je za sedanjo borbo najel 5500 govornikov za Kinleya in ako se pomisli, da ima vsak tak »politik« 110 dolarjev plače na teden, je umljivo, da bodo stale sedanje volitve nad 25 mil. dol. A tudi kandidat sam mora imeti dovolj fizične sposobnosti za kandidaturo. O Bryanu poročajo, da je imel v letu 1896 neki dan mej 24 urno vožnjo mej Chicago in Novim Torkom 19 govorov na volivce. Hiteti mora od mesta do mesta, ako hoče počasti s svojo navzočnostjo vsaj vse večje kraje. Z južno-afriškega bojišča dohajajo zopet za Angleže skrajno neugodna poročila. »Daily Express« namreč javlja iz najboljšega vira, da smatrajo angleška oblastva položaj v Južni Afriki zelo ro .im in že sedaj računajo, da bo treba nadaljevati celih šest meseccv. Velik del je bil že odločen za (dbnd v domovino, toda sedaj so razveljavljena vsa dotična povelja in razun nerabnih invalidov še vse ostane na afriških tleh. Buri so se po teh poročilih preskrbeli z velikimi zalogami živil in streljiva in tudi njih bojne vrste so se jele znova polniti s krepkimi močmi. Vse pričakuje nove ustaje v kapski koloniji. Najslabše pa je za Angleže to, da se je pričel upor celo mej angleškimi vojaki in so morali zbog tega že razpustiti več polkov, ker se je bilo sicer bati, da Angleži sami ne vstopijo v burske vrste. V takih razmerah tudi lord Roberts nima dosti nade, da bi prve dni v decembru stopil na domača tla. Dopisi. Iz Sodražice. Od 24. oktobra do 1. novembra se je pri nas vršil sveti misijon. Prečastiti gospod župnik je v sredo dopolu dne na kolodvoru v Ribnici sprejel misijonarje frančiškane čč. oo. Efrema, Sigismunda in Matevža in jih spremil v svojo župnijo. Tu so osem dni prav požrtvovalno delovali in žetev je bila obilna, vsa župnita se je prerodila. Obhajaneev je bilo do 3000. Na vseh svetnikov dan ob sklepu misijona je sprejel preč. gospod dekan ribniški v Marijino družbo 105 mladeničev in 140 deklet. Cvet sodraške župnije je dobro ohranjen in obeta bogatega sadu. Ganljivo je bilo videti, kako samozavestno in neustrašeno so mladeniči kazali svoje živo versko prepričanje pri sklepnem sprevodu. Po sklepu misijona so se zahvalili gospodom misijonarjem za njih požrtvovalen trud v imenu župnije deželni poslanec gospod Pakiž, župan z odborniki in cerkveni ključarji. Ob jednem je pa tudi sodraška župnija srčno hvaležna svojemu ljubljenemu župniku, da nam je omislil izredno dobroto svetega misijona, preč gospodu dekanu za njegovo ljubeznjivo požrtvovalnost in vsem gg. sosedom za njihov trud. Bog daj dobrim sklepom svoj blagoslov! Dnevne novice. V Ljubljani, 6. novembra. Osebne vesti. Dež. predsednik baron Hein se je včeraj s svojo soprogo vrnil iz Planine v Ljubljano. — Imenovan je pristav tržaškega deželnega sodišča St. P a c h o r sodnim tajnikom istotam. — Ravnatelj Jos. Marx v Borovljah je odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovega reda. Javno predavanje. Jutri točno ob '/j8. uri zvečer predava v veliki dvorani »Katol. Doma« gosp. dr. K r e k. Dobrodošli prijatelji in neprijatelji I — Odbor »Slov. kršč.-soc. zveze«. Presvetli knez in škof lavantinski Mihael Napotnik, se je odpeljal dne 5. nov. k škofovskim konferencam na Dunaj. — Preč. g. stolni dekan Lavrencij Herg je imenovan stolnim proštom iavan-tinske vladikovine. Čestitamo! V Dobrepoljah se pripravljamo za državnozborske volitve in za občinske. Včeraj so razglasili, da so volilni imeniki za V. in IV. kurijo razgrnjeni in istotako imeniki za občinske volitve. Dandanes je že tako, da hoče vsak svoj nos vtakniti v tak volilni imenik. Sli smo gledat, da bi našli svoja imena v volilnih imenikih kot upravičeni volilci, toda jerum! — zapisani nismo bili. V občini Podgora v V. kuriji manjka 83 vo-licev, v občini Videm pa še več. Seveda so se vložile reklamacije. — To nas uči, da moramo biti pozorni, da ne smemo zaupati nikomur in da pregledamo nemudoma volilne imenike povsod, prav povsod ! — Čudno pa je, da volilnih imenikov za občinske volitve ni nikjer, prav nikjer. — Potegnili so nas enkrat za nos, toda naj gledajo, da jih mi drugič ne bomo. Sicer je pa škandal, da razpostavijo na ogled take imenike, kakor-šnih nimajo. Proti temu javno protestujemo. Najboljši odgovor. Z najostudnejšimi lažmi in hujskanjami napada zadnje dni „Narod" gosp. Ferjančič-a, kurata na Gočah; v svoji predrznosti je „Narod" tudi zahteval v imenu ogromne večine Gočanov, da pristojna oblast mora odstraniti gospoda kurata Ferjančiča z Goč. To je bilo pa Go-čanom preveč. Zato so pristojni oblasti res naznanili željo, toda ne, da se odstrani gosp. l kurat, marveč željo, r1™ ^tane. In sicer je na tej prošnji podpisana ogromna večina Gočanov. To je prvi odgovor popolno stvaren, ki so ga Gočani dali na »Narodove" huj-skarije, drugi odgovor bodo dale sodne preiskave, ki bodo pojasnile, kedo da res hujska na Gočah in tretji ter zadnji odgovor bodo dali Gočani, pri volitvah, tam se bo pokazalo, kje je pretežna veČina Gočanov in kako malo se brigajo za »Narodove" hujskarije Iz Maribora nam pišejo: Dne 4. novembra se je uprizorila v našem »Narodnem domu« znana ljudska žaloigra Raupachova »Mlinar in njegova hči«. Igra sama, pa go tovo tudi rodoljubni namen, da se čisti dobiček pokloni za slovensko mariborsko šolo, privabila je toliko občinstva v slavnostno dvorano našega Kremlja, kakor še ga dosedaj nismo našteli pri nobeni taki priložnosti. Vršila pa se je predstava gladko, igralci so nastopali sgurno ter podajali uloge, kakor da bi imeli večletno rutino za seboj. Občinstvo je bilo hvaležno, ploskalo je, se smejalo, pa tudi plakalo. — Prihodnja za bava v „Nar. domu" se vrši v nedeljo dne 11. nov. Predstavljali bodo diletantje delavskega društva „Maribor" dve burki. — Slom-šekova slavnost je sedaj določena, kakor slišimo, na dan 25. nov. Uprizorili se bodo Lendovšekovi dramatični prizori „c5lomše-kovo rojstvo". Delajo se vse priprave, da bo ta Slomšekova slavnost najfinejša, kar se jih je letos obhajalo na Slovenskem, rodoljubi po deželi pa naj skrbijo, da bo tudi najbolj številno obiskana. Kako se je »Nsrodovcem" sapa zaprla. »Narod« je o Jelenčevem shodu podal poročilo, v katerem popolnoma zamolči, da je shod burno pritrjeval govorniku, ki je zahteval, naj Luka Jelenec pokaže svojo neodvisnost in narodno načelo narodnonapredne stranke, da kot njen kandidat obsodi imenovanje Petra Končnika deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem. — Kandidat narodno - napredne stranke, katera je po »Narodu« vzdigovala proti Končniku papirno vojsko, si tega ni upal storiti. S tem je pokazal Luka Jelenec, d a je popolnoma odvisen mož, za takega moža pa volilci pete skupine ne mo rejo biti. »Narod« svojim čitateljem seve to hoče prikriti, da bi tudi njegovi somišljeniki tega ne uvideli. Naši somišljeniki bodo že ljudstvu kljub temu razjasnili Luka Jelenčevo odvisnost in njegov pogum ! V svojem poročilu pa »Narod« priobčuje tudi neke klice, katere so baje narodni naprednjaki klicali socijalnim demokratom, katerih klicev pa nihče ni slišal. Mislil si jih je morda iurist Marn, pa jih povedati ni znal. Ker se na shodu ni verjelo Je-lenčevemu zagotovilu, da je za splošno, direktno in tajno volilno pravico, zdihuje »Na rod« : »N a m o š U o b e s e d o ti ljudje ne dajo nič«. Gospoda! Kdo bode pa dal kaj na moško besedo liberalcev? Kaj vseste socijalnim demokratom obljubili v »Narodnem Dom u«, da so glasovali pri občinskih volitvah za vas, kaj vse je obljubil župan Hribar pred leti na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva«. Storili niste nič, pozabili ste na svoje obljube. Zato nikar ne pričakujte, da Vam bo ravno pred volitvami brez takojšnjega dejanja še kdo verjel na Vaše sladke, »moške besede«, tem manj, ker nista izdali samo delavstvo, ampak izdali ste tudi obrtnike s tem, da ste na zadnjem shodu zaupnih mož narodne stranke sprejeli načelo svobodne konkurence. Deželni kul turni svet, kateri naj bi bil last kmetov, iz dali Bte nemškim liberalnim veleposestnikom. Vi, liberalna gospoda, nimate več ni moških besed, ni moških dejanj, zato ste postavili za kandidata v peti skupini popolnoma odvisnega človeka, zato nikar ne pričakujte, da bodo zavedni volilci pete skupine glasovali zanj. Kaj je kaplan? To vprašanje šc ni bilo jasno narodno-napredni inteligenci. Čuli so večkrat, da se predrzne časih kak kaplan biti agitator za krščansko misel in prepričanje ter — krščansko življenje, katero ka kemu Malovrhu ni nič po volji, vendar kaj je prav za prav kaplan, to pa dosedaj ni bilo jasno. V soboto jo inteligenca tudi to izvedela iz lista, ki vse ve, iz »Sl. Naroda«. Ondi je zapisano črno na belem, da je kaplan agitator »podoben znani i n d i š k i p o d • g a n i, ki na dvajset korakov okrog sebe s svojim smradom vse onečedi, ki okuži s svojo navzočnostjo zrak in vse, kar za živ-ljenje potrebuje«. Toda »Narodovo« uredništvo naj nam dovoli, da ga opozorimo, da mora biti v tej razlagi neka pomota, ali pa je naravoslovno znanje dotičnega preiskovalca malo prepidlo. V »Narodu« se bere v istem članku, da je kaplan »prav za prav služabnik hudiča« »politični vlačugar« in »kamor bo stopil s svojo široko, krakovskemu čolnu podobno nogo, po-znalo se bo temno in črno sovraštvo«. Kakor je nam znano, noge indijskih podgan niti približno niso podobne »krakovskemu čolnu«, torej mora biti v sobotni razlagi, ki se blišči kot uvodni članek za slovenskointeligenco, mala pomota, ali je pa dr. Tavčar, ko je razlago deval na papir, že par steklenic konjaka — preveč popil. Prepisavati ne znajo. Sobotni »Slo venski Narod« je prepisal iz »Slovenskega Lista« tele stavke: «Še hudič bi se naveličal »Narodovih« svinjarij, liberalci se jih ne; požirajo s slastjo kakor pujski svojo pičo s korita«. «Take prismodarije pošilja med svet glasilo naše inteligence, in verni liberalna čreda zadovoljno miga z ušesi. »Kar čveka »Narod«, se samo po sebi označuje kot impertinentna laž, kot navadna lopovščina«. Pozabil pa je »Narod« prepisati stavek, da si je Malovrh pridobil talen-v Celju mej ljudmi, ki so za podobne reči izSolani, in da mu je njegovo pisarjenje tako mala umetnost kakor kakemu restantu zlagati se desetkrat na dan. Zakaj je pač »Narod« to pozabil povedati svojim čitateljem ? Umetniško društvo. Dne 9. oktobra je pisal »Narod«, da bi moralo umetniško društvo samo sebe ponižati, če bi se še kedaj obrnilo do klerikalcev, tako, da brani društvu samospoštovanje, klerikalce še kedaj vabiti na sodelovanje. Na to izjavo zahtevali smo od umetniškega društva pojasnilo, ker imamo pravico zahtevati pojasnilo od društva, čegar umetnostne namene podpira naša stranka v znatni meri s tem, da daje njegovim članom dela. Čakali smo skoro jeden mesec, no da bi dobili od društvenega odbora pojasnilo, ako je res njegovo stališče tako, kakeršnega je naslikal »Narod«. Odbor m o 1 č i. Iz tega bi lahko izvajali, da odbor pritrjuje »Narodovi« izjavi, in nihče bi nam ne mogel zameriti, ako bi izvajali najskrajnejše konsekvence. Ker pa bi bili s tem v prvi vrsti zadeti umetniki, ki se morda ne strinjajo ni z izjavo »Narodovo«, ni s čudnim postopanjem odbora, zahtevamo torej so jedenkrat od odbora pojasnilo v nadi, da nam prihrani nadaljnje postopanje. Ako se odbor niti do »pojasnila« noče po-vspeti, potem vemo, kaj nam je storiti. Psovk za podpiranje slovenskih umetnikov ne bodemo več plačevali z molčanjem ! S Koroškega. Peta skupina na Koroškem je dobila novega kandidata v osebi krščanskega socijalca dunajskega odvetnika dr. Pupovaca, ki nastopi proti sedanjemu poslancu pete skupine dr. Lemišu. Ako dr. Pupovac v peti skupini propade, kandiduje v kmetskih občinah milstatskih. — Koroški nemški nacijonalci imajo prihodnjo nedeljo shod zaupnikov v (Jelovcu. — Za mestno skupino Št. Vid Volšberk bode kandidoval nemški nacijonalec Gratzhofer. Iz Kozjega. Gospod dr. Peitler, c. kr. sodni pristav, brani se v »Slov. Narodu«, da ni jiodpisal svojega imena pod izjavo, poslano društvu »Naprej« v Celje. Tudi davčni praktikant gospod Zvonimir Dobrave trdi, da ni podpisal, ker še ni 24 let star in itak voliti ne more. Radojca Vivod, glavni kolovodja, pa je prestavljen v Murau na Zgornjem Štajerskem. Kdo še tedaj ostane podpisan na oni izjavi? Emil Spitzer, ki je vsled odloka c. kr. sodišča Kozjo z dne 13. aprila 1899, št. IV. 275/92 pod kurate-lom. Drugi je usmiljenja vredni Boheim, trgovski pomočnik (ne nadučitelj, kakor ste Vi poročali) pri Druškoviču. Prej bil je sam trgovec, potem kavarnar v Mariboru, pa povsod grozen neizprosen konkurz. Spomin na prejšnje dni si briše z alkoholom. Ostanejo le trije jekleni liberalci, ona trojica v kozjanski kapelaniji vodja, dr. Piki in pisarja Ci-lenšek ter Gorisek. Nastane vprašanje, kdo je pa one gospode podpisal, kateri se zdaj branijo? Najbrže oni, ki se je nad načelnikom okrajnega zastopa in političnega društva kozjanskega, ko je ta v imenu teh kor-poracij brzojavil katoliškemu shodu v Ljubljano, strašansko jezil in to jezo hladil v »Slov. Narodu«. Obdolžil ga je, da je odposlal one brzojave brez vednosti dotičnih korporacij, kar je debela laž. Zato pometajte raje pred svojim pragom. V Gradcu so si nemški liberalci in nemški nacijonalci za prihodnje občinske volitve že v laseh. Glavni boj tvori ljubosumnost mej liberalno »Tagespošto« in nemško-nacijonalnim »Grazer Tagblattom«. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je v povzdigo mlekarstva na Kranjskem dovolilo naslednje podpore : društvom v Srednji vasi, Starem trgu in Poljanah po 600 K, z naročilom, da se mlekarnica loči popolno od ostalih društvenih panog, potem mlekarnicam v Planini, Žirih in Hruševju po 800, v Kočah 1000 in Trebelnem 800 K. Ljubljanske novice. Električna železnica. C. kr. železniško ministerstvo je tvrdki Siemens & Halske odobrilo detajlni projekt za lopo vozov in delavnico. — Zimsko postajo imata 3. in 4. vojaški oddelek za mapiranje v Ljubljani. — Mučenje živine. Franc Pfeifer, hlapec v Selenburgovih ulicah štev. 4, je včeraj tako pretepaval v hlevu konja, da se je konj odtrgal in ušel. Konja so ujeli še-le na Val-vazorjevem trgu, Pfeiferja pa aretovali radi mučenja živine. — Pretep je bil včeraj v Koslerjevi pivnici. Nt k C o t m an je težko ranjen. Prepeljali so ga v dež. bolnico. — Petnajst vojakov v beg zapodilo je v nedeljo v Šiški 6 kmetov iz Mednega. Jednega kmeta je orožništvo aretovalo. Novo šolsko poslopje bodo zidali v Toplicah-Zagorju. V poslopju bode prostora za štirirazredno deško in za štirirazredno dekliško ljudsko šolo, pa tudi za obrtno nadaljevalno šolo. Poslopje bode veljalo sto-tisoč kron. Hitra smrt. Na kolodvoru v Št. Petru na Krasu je 3. t. m. nagloma umrl nek 60 letni mož, ki je imel zunanjost kakega delavca. Pri sebi je imel potni list, glaseč se na Valentina Canciga od Sv. Lenarta pri Vidmu, sam se je pa imenoval Ant Suvar. — Utonila je 31etna Rezika Klepec iz Boršta, občina Podzemelj v neki luži. — Vol je pohodil 8Ietnega Ant. Ogrizka iz Matenje vasi s toliko silo, da je Ogrizek vsled poškodb umrl v ljubljanski bolnici. Objava. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada v morskem kopališču Sistjana se bode zaključila s 7. novembrom t. 1. Požar. Dne 2. novembra je gorelo pri Antonu Be j a, po domače pri Cesarju v Koških hribih, okraj Litija. Začelo je goreti okrog dveh popoludne. Gospodarja in gospodinje ni bilo doma, ker sta bila ravno tisti čas v Zagorju na sejmu. Prišla sta še le zvečer domu in sta videla, kakošno nesrečo je provzročil neusmiljeni požar. Zgorela je hiša z vsem žitom, gorenjo pohišno opravo in 600 K denarja. Pogoreli so tudi svinjaki. Požar je nastal, kakor govore, naj brže po nesreči v kuhinji. Posestnik je bil zavarovan za malo svoto. Z vlaka padla je včeraj na kolodvoru v Rimskih toplicah 701etna Mar. Blatnik. Odprla je samovoljno vrata železn. voza. Kolesa so ji šla preko nog. Pripeljali so jo v celjsko bolnico. Otrok Zgorel je v Slovenji vasi na Štajerskem posestniku Palu. Otroci so si naredili na njivi ogenj, ob katerem si je 51etna Palova Lojzika zažgala obleko. V strašnih bolečinah je umrla. Pogreša se od 15. pr. m. 601etni ma-šinist cementno tovarne Prašnikarjeve Va lentin Golob, ki je rojen baje na Vrhniki. Prijet požigalec. Dne 31. pr. m. je gorelo pri Matiji Bukovecu v Blatniku, občina Crmošnjice. Ker je tisto noč hotel ulo-miti pri Bukovcu tudi nek tat, sumili so, da je požigalec znani tat Fr. Brinskelc, katerega so zaprli. Brinskelc je dejanje že pri-poznal. Razpisana učiteljska služba. Na jednorazrednici v Planini pri Vipavi je do 16. t. m. razpisano i _ato učitelja. Prošnje jo poslati okrajnemu šolskemu p Btojini. j Kako se pospeši rast las Nekdo nasvetujo, da sa rast las najbolj pospeSi s tem, da se glavo vsak večer, predno se gre spat, polije večkrat z mlačno vodo. Voda naj bo toliko gorka, da ni neprijetno glavi. S tem se prepreči baje tudi izpadanje las. Svilene robce se |pere s krompirjevo vodo. Surov krompir naj se zdrobi in se ga izpreša. S pridobljeno vodo se svileni robci najlepše opero. Nameravani atentat proti? dvema kraljema. Sodišče v Bukareštu je, kakor smo že poročali, dvignilo obtožbo proti bolgarskim morilcem Fitkowskega in prof. Mi-haileana in proti zarotnikom, ki so hoteli umoriti rumunskega kralja Karola in srbskega kralja Aleksandra. Obtožnica obsega 82 stranij. Obtožba pravi, da se vstaja na Bolgarskem pripravlja za 1. 1900 ali za 1. 1901 z namenom, da se Bolgari polaste Macedonije. Dotični odbor je hotel prepre čiti, da bi Rumunska in Srbija se koj v to zadevo vtaknili, ter je v ta namen nameraval pripraviti nemire v imenovanih deželah s tem, da bi se umorila rumunski in srbski kralj. Bosneakowu so naročili umoriti rumunskega kralja. Le ta bi čakal kralja, ki hodi rad okolu brez .stražo, z bodalom ; Pop Arso\v z revolverjem, Bogdanov pa bi ju čakal z obleko, katero bi rabila, da se hitro spremenita. Dne 18. in 19. decembra preteklega leta so zarotniki zaman čakali na kralja. Potem so napad preložili v novo leto ter določili, da bodo na kralja vrgli bombo. Zarotniki so se ujeli z umorom prof. Mihai-leana ter tako prišli v roke oblasti. Sleparije na pariški razstavi. Po poročilu „U. D. T." je razstavni komisarijat iznašel poseben način, s katerim pokrije del deficita. Marsikateri razstavljavec je bil namreč odlikovan z zlato ali srebrno svetinjo, a je prejel mesto te le papirnato izkaznico, na kateri se pove, da mora plačati za zlato 500, za srebrno pa 50 frankov. Ako pa tega ne stori pošljejo mu zlato ali srebrno svetinjo iz — brona. Ženo vrgel skozi okno je v Havru kovač Gilles. Z ženo sta se sprla. V prepiru je pograbil ženo in jo vrgel na ulico, kjer se je ubila. Prenaravno igral je nekaj dnij pred začetkom ustajo nek igralec na cesarskem dvoru v Pekinu. Igralec je igral tako, da se jo cesar groze tresel. Igralec je namestu pohvale dobil znatno množico udarcev s palico, ker je cesarja prestrašil. 1 >i"i.i^tva. (Slovensko planinsko društvo) priredi prvi zabavni večer dne 7. t. mes. v restavraciji Narodnega doma ob 8. uri zvečer, na katerem bo predaval društveni načelnik Kospod profesor Orožen o »Potovanji na severno slovensko jezikovno mejo«. Odbor vabi p. n člane k obilni udeležbi; vpeljani gosti dobro došli. |Rokovdelsko društvo v Št. Vidu.) Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča sledeče: Malokje je ljudstvo tako vneto za petje kakor pri nas, in to je prav, petje blaži srce človeka, tam, kjer se lepe in postane pesmi pojejo, tam vsakdo, kateri ima blago srce, rad^ biva. Vsakdo, ki je imel že kdaj priliko v Št. Vidu biti, bodi si v cerkvi in poslušati cerkveno petje, ali pa v društvenem domu pri veselicah in tam petje poslušati, je imel gotovo velik užitek ter rekel: Št. Vidci imajo čista grla za petje. To smo zlasti opazili pri zadnji čitalnični veselici; peli so te pesmi: Domovini, mešan zbor F. Š. Vilhar, Srca človaška stvar, m. zb. A. Bur-gar in Pobratimija možki zbor D. Fajgelj. Vse tri pesmi so se pod vodstvom g. Navinšeka iz vrstno pele. Gospod dopisnik od srede je, kar ni prav, preveč preziral pevske točke v svoji kritiki; naš mešan zbor, kar je tako znano je izborno pel, posebno pa je ugajal moški zbor Pobratimija D. Fajgelj. Mi pa mislimo, dokler bodo Št. Vidci tako lepe in poštene pesmi peli, bodo vedno našli priznanje pravih veščakov umetnega petja. — Kakor čujemo, se pevci zopet pripravljajo za prihodno rokodelsko veselico, jednako nas bedo iznenadili tudi igralci z novo in krasno igro »sanje«, (Društvo organ isto v.) v Po preteku treh let se je posrečilo g. S. Šentjurcu min. organistu v Ptuju, da so se pravila podpornega društva organistov pri višji oblasti vendar enkrat potrdila. Torej gg. tovariši, oziroma nase in sosednih vladikovin, pridite dne 8. t. m. v Celje, da se ob tej priliki prične za zat,v—• stan skrbeti za boljšo prihodnost. Na svidenje 8. novembra. Karol Bervar, vodja org. šole in mestni or-ganist v Celju. (Bralno in pevsko društvo»Ma-ribor«) vabi na Martinov večer, kateri so priredi v nedeljo dne 11. novembra 1900 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« I. Uskok. Šaloigra v enem dejanju. Poslovenil Davorin Bole. II. Bob iz Kranja. Vesela igra s petjem v enem dejanju. V odmorih svira slavna veteranska godba. Po dramatičnih predstavah bode so v restavraciji »Narodnega doma« dražbala Martinova gos in udarjal društveni tambu-raški zbor. — Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—5, vrste po 60 kr., od 6.—10. vrste po 50 kr. in od 11.—15. vrste po 40 kr., stojišče v dvorani 30 kr., za dijake po 20 kr, sedeži na galeriji po 25 kr., stojišče na galeriji 15 kr. — Vstopnice se dobč dne 11. novembra od 2.—4. ure popoldne in od 7.—8. ure zvečer pri blagajni v »Narodnem domu«. — Udje, ki se kot taki s pristopnico izkažejo, dobe popoldne od 2.—4. ure prosto vstopnice za stojišče v dvorani ali sedež na galeriji. — K mnogobrojni vdo-ležbi vabi najuljudneje odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 6. novembra. Starejši sin nadvojvode Otona, nadvojvoda Karol, ki je sedaj 13 let star in o katerem se govori, da bo avstrijski prestolonaslednik, je ustopil v javno gimnazijo. Gorioa, 6. nov. Na socijalnodemo-kraškein volilnem shodu je tržaški Uče-kar priporočal za kandidata Kristana, češ, da ni no Italijan, ne Slovenec, ampak internaoijonalec. Zagreb, (5. nov. Včeraj se je sošlo nad 80 meščanov, da se dogovore o pripravah za bakljado na čast nadvojvodi Leop. Sdvatorju. Izvolil se je poseben odbor. v Praga, 6. nov. Češki listi zahtevajo, naj Koerber v bosenskem vprašanju vztraja na dosedanjem stališču. Geslo naj mu bo: raje detnisija nego submi-sija. Przemysl, 6. novembra. Poljski „Sokolski dom" je pogorel. Trije ognje-gasci so pri gašenju zgubili življenje. Bolzan, 6. nov. Na polnoštevilno obiskanem volilnem shodu liberalnega veleposestva se je sprejel volilni kompromis s konservativnimi veleposestniki z 31 proti 7 glasovom. Pizek, 6. nov. (Hilsner pred porotniki.) llilsnerjev zagovornik dr. Au-redničelc skuša dokazati, da je pričo Pešak podkupil dr. Baxa in da je Pe-šak izjavil: Le pomirite se, bom že tako izpovedal, kakor ste me naučili. Sodišče je vsled tega odredilo preiskave po orožnikih, ki naj doženejo, ali je bil dr. Baxa 28. okt. v Taboru. Tekom včerajšnje obravnave je stavil dr. Au-redniček nebroj novih predlogov, mej temi: naj se odkoplje truplo Klimove, dokaz, da je bila Hruza umorjena z mesarskim nožem, dokaz, more li normalen človek izvršiti takozvani ,,Lust-mord" in d.uge. Večino predlogov je sodišče zavrnilo. — V današnji razpravi pride na vrsto Salomon VVasser-mann in 14 drugih prič. — Obravnava bo po sedanjih dispozicijah završena šele 15. novembra, ker bo zaslišanih mnogo novih prič. Budimpešta, 6. nov. Tekom včerajšnje razprave v zbornici je izjavil posl. Polonyi, da ne bi zahteval noben član ogerskega parlamenta, naj nadvojvoda Fran Ferdinand izpolni svojo obljubo. Budimpešta, 6. novembra. (0. B.) Ministri Kallay, Koerber, Wittek, Call iu Bohm-Bawerk so danes zjutraj došli z Dunaja. Skupne rninisterske konference so se pričelo danes popoldne. Rim, G. nov. V Vatikanu so prišli na sled novi tatvini. V blagajni pa k sreči ni bilo večjih svot. Bremen, 6. novembra. Tu je umrl za kugo mornar Kunze. Došel je na parniku „Marienburg" iz Rosarijo. Lizabona, 6. novembra. Kraljica portugalska je rešila življenje dvema človekoma, ki sta padla z ladjice v morje. Kraljica je skočila v morje in rešila ponesrečenca. Ageu (Franc.), 6. nov. Minulo noč so se splašili konji generala Bo3Tssona, ki je padel z voza in obležal mrtev na mestu. Pariz, 6. nov. Francoska vlada je naznanila transvalskemu poslaništvu, da vsprejme Krugerja s častmi ineognito potujočega vladarja. London, 6. nov. „Times" javlja il Bruslja, da je bolezen Kriigerjeva resna. Javljajo se nasledki prenapornega dela. v»im'ca ii h Kitajskem. Petrograd, 6. novembra. (C. B.) „Invalid" objavlja odgovor ruske vlade na netnško angleško pogodbo. Vlada pritrjuje vsem točkam pogodbe, izjavljajoč, da je integriteta Kine temeljno načelo njene kitajske politike. Za slučaj pa. da se to načelo kakorkoli prekrši, bo tudi Rusija prisiljena spremeniti svojo politiko, kakor ji bo najbolj kazalo. London, (). nov. (0. B.) Listi poročajo iz Pekina: Cesarski dvor se ne more pred spomladjo vrniti v Pekin. Blizu Singanfu preti izbruhniti vstaja mohamedanov, vsled česar preti velika nevarnost prometu na reki. London 6. nov. Po poročilih iz Tientsina je zapovedal cesar Kwangsu, da Pekina v bodoče ni več smatrati za kitajsko glavno mesto. London, 6. nov. (C. B.) „Times" poročajo iz Pekina: Admiral Aleksejev je pisal Li-Hung-Oangu o namenu Kitajcev glede Mandžurije ter ga poživljal, naj Kina zopet prevzame upravo te dežele pod varstvom Rusije. Hongkong, 6. novembra. Po poročilih iz Kantona so se obrnili vstaši proti vzhodu. Sploh je opaziti, da upor pojemlje. Vstaši priznavajo, da so se uprli prezgodaj in da so preslabo oboroženi (?). Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Časi se je k takemu ležišču pripognil ta ali oni, ki je šel mimo, ker ga je premagalo usmiljenje. Sem ter tja je prišla tudi izdatnejša pomoč s previdno skrbljivostjo, katera izhaja od bogate in darežljivosti navajene roke, od roke dobrega Federigo. Izbral je šest duhovnikov, katerim ni bila prirojena samo usmiljenost, ampak ki so bili tudi čvrstega telesa. Razdelil jih je na tri pare in vsakemu odkazal jeden del mesta, koder sta morala po dva hoditi s služabniki, ki so nosili za njima jedi, druga boljša krepila in obleko. Vsako jutro so se odpravili na razne strani, pristopili so, če so koga videli na tleh omagovati, in so mu pomagali. Kdor je že izdihoval in ni mogel ničesar zavžiti, prejel je samo poslednjo tolažbo vere. Sestradanim so dajali juhe, jajec, kruha, vina. Kdor je že delj časa omagoval, okrepčali so ga z močnimi juhami, kapljicami, boljšimi vini; če je bilo treba, dali so mu tudi opojnih pijač. Pohujšljivo nagoto so pokrivali z obleko proti mrazu. A s tem ni bilo konec njih pomoči. Dobri pastir je želel, da bi njegova pomoč res kaj izdala. Kogar je prva pomoč toliko okrepčala, da jc mogel hoditi, dobil je nekoliko denarja, da bi zopet nc padel v prejšnji položaj, če bi moral zopet trpeti pomanjkanje. Drugim so poiskali hrane in zavetja v kaki bližnji hiši. V premožnih hišah vsprejeli so jih iz usmiljenja na priporočilo kardinalovo. Kjer radi revščine niso mogli ljudje izkazovati teh dobrot, preskrbeli so duhovniki revežem hrano proti odškodnini in so vselej dali nekaj na račun. Nato so sporočili župnikom, da jih tolažijo, a tudi sami so večkrat k njim prišli pogledat. Federigo ni skrbel samci za te trpine; tudi ni čakal na to skrajno bedo. Njegova goreča usmiljenost je za vse poskrbela, povsod pomagala, kjer ni mogla bede uže preje preprečiti; kjer je bila beda, tam se je pokazala tudi njegova pomoč. Zbral je vse svoje imetje, štedil je šc bolj, posegel jc na ono, kar je prihranil za druge dobre namene, ki so se sedaj morali umakniti, povsod jc iskal denar, da bi ga porabil za gladne trpine. Nakupil je mnogo žita in ga poslal v vse kraje svoje škofije, kjer ga ni bilo. Ker je to bilo še premalo, poslal je tudi soli, da bi ljudje lahko ,zelišče s travnikov in drevesne skorje spremenili v kruh', kakor pravi Ripamonti.1) Žito in denar je razdelil tudi mej mestne župnike. Sam je hodil po vseh kotih in delil miloščinjo; skrivaj je pomagal mnogim revnim družinam. Njegov sodobnik, zdravnik Alessandro Tadino zatrjuje v svojih poročilih,2) da se je v njegovi palači vsak dan razdelilo dva tisoč skledic rižove juhe. Ta usmiljenost je res velikanska, če pomislimo, da je izhajala samo iz imetja jednega človeka. Federigo ni hotel namreč na drugih troške izkazovati dobrot. Šlo mu je na roko tudi sto in sto drugih darežljivih rok. Tudi svet dekurijonov je zapovedal tribunalu za oskrbljevanje, da naj pomaga dobrotnikom. A vse zaman! Mej tem ko je kardinalova dobrotljivost nekaterim podaljšala življenje, umirali so drugi. Nekateri so precej po prvi pomoči zopet zašli v staro bedo. Drugod so ljudje gledali smrt pred očmi, četudi dotične kraje niso pozabili, ampak so samo odlašali s pomočjo, češ da še niso v taki stiski. Od vseh stranij ljudje vrd v mesto. Dva tisoč sestra-dancev je na primer premagalo vse težave in se prerilo v mesto, kjer so se nekoliko pokrepčali, da še isti dan niso umrli. Več tisoč pa jih je ostalo zadaj in ti so zavidali one, bolj srečne, mej katerimi so bili njih možje, otroci, očetje. V tem ko so na nekaterih krajih mesta ti nesrečniki dobili pomoč, da so se oživili in preskrbeli za nekoliko časa, cepali so po drugod ljudje kot muhe na tla, medleli in umirali brez pomoči in brez okrepčanja. Cel dan so se slišale po ulicah prošnje in mrmranje in godrnjanje; po noči pa vzdihovanje, katero je časi pretrgalo glasno nenavadno kričanje, tuljenje in moledovanje, ki se je končavalo v čudno vriščanje. Čudno je, da se v ti bedi in revščini ni nikdar količkaj slišalo o uporu aH vstanku, ker na to nihče ni niti mislil. Mej onimi, ki so umirali te počasne smrti, bilo je mnogo tacih, ki niso bili za trpLjenje vzgojeni. Tisoč in tisoč jih je bilo, ki so na Martinov dan kričali na vse grlo. Ne moremo si misliti, da bi jih brzdal vzgled onih štirih, ki so se za vse pokorili. Kako naj upliva na podivjano množico spomin na smrtno kazen, na katero so bili vsi tako rekoč obsojeni. A ljudje smo uže taki. Proti srednjim nadlogam se borimo besno in nejevoljno, skrajni bedi pa se molče uklo-nemo in prenašamo ne udano, a začudeno vrhunec nesreče, katera se nam je izprva zdela neznosna. Vsak dan je bolj izumirala nesrečna množica, a ni se zmanjšala. Od vseh stranij so drli ljudje, izprva od bližnjih vasij, potem iz cele okolice, potem iz drugih, mest celo iz drugih dežel. Iz Milana pa so bežali stari stanovalci, da bi se odtegnili groznim pri- ') Historiac Patriae, Dccadis V. Lib. VIJ Pag. 386. ,') Ragguaglio deli' origine c giornali successi della gran peste contagiosa, venefica e malcfica, seguita nella citta di Milano etc. Milano, 1648. pag. 10. zorom, pa tudi zato, ker so jih jeli izpodrivati vedno novi reveži. Bežali so iz mesta, da bi drugod poiskali pomoči, kjer bi ne bilo toli nadležne in lačne množice. Ti romarji so se srečavali — žalosten prizor za vse, tužno znamenje in neprijeten dokaz, kako daleč so uže prišli na poti nesreče. Vsakdo je šel svojo pot, če ne radi tega, da bi premenil svojo osodo, pa vsaj radi tega, da bi mu ne bilo treba več vrniti se pod črteno nebo, da bi ne gledal več krajev, kjer je obupal. Marsikomu so pošle moči; zgrudil se je na cesti in mrtev obležal — tužen prizor za njegove sotrpine, grozen in mogoče očitanja poln pogled za druge potnike. Ripamonti piše: „Na cesti ob zidu sem videl, kako je padla neka žena. Iz ust ji je mahalo na pol prežvečeno zelišče, ustnice so se ji še krčevito stiskale. Na hrbtu je nosila culo, na prsih pa je imela v cunjah zavitega otroka, ki je jokajoč stegal ročici po prsih. Prišli so usmiljeni ljudje, pobrali' so revčka s tal in so mu mesto matere postregli." (Dalje sledi.) Cena žita na dunajski borzi dn<5 5. oktobra 1900. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7*97 do K 7-98 Rž za pomlad . . » 7-68 » » 7*69 Turšica zama) junij/01 » 5 32 » » 5 38 Oves za pomlad . . » 5 86 » » 5 87 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736-Omm. Ons opa-zov&Dja Stanje barometra T PITO. Tempe- ; ratnra po ( OUiju Nebo II 6 5 | si. szah. jpol oblač.j 3*3 | si. s zah. i oblač. ~ I 00 2. popol. | 73811 9-2 j si. jzah. j . | Srednja včerajšnja temperatura 7 5 normale: 6 1*. 5| 9. nv9 18 _ » III. » > — 96 Ajdova » i > 35'50 Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . # . _ 16 Prašičje > sveže » 1 40 Grah, » . _ 20 » » prek. » 1 40 Leča, » . _ 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . # _ 22 Maslo . . . . » 2h Ričet, > . _ 22 Surovo maslo . . > 1 >90 Pšenica . . 100 kg 16 Mast prašičja . . > 1 [40 Rž . . . > » 14 Slanina sveža » 1136 Ječmen . . » > 13 40 » prekajena » 1!44 Oves . . . > » 14 Salo..... » 1 20 Ajda . . . » > 15 60 Jajce, jedno . . _ 8 Proso, belo, > > 18 _ Mleko, liter . . 16 ., navadno > > 14 _ Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » » 14 _ » kisla . < — 80 Ktomoii > > 4 40 Med..... kg — — Drva, trda , m3 7 50 Piščanec . . . 1 30 » mehka > 6 Golob . , . . — 45 Seno, 100 kg _ ___ 1 70 Slama, > » _ Zajec .... — — Stelja, » » — — Patenti! iznajdbe! Da gg. iznajdnikom dam priliko, se osebno dogovoriti zastran pridobitve patentov v katerikoli državi sveta, pridem v četrtek dne 15. novembra v Ljubljano ter ostanem „prl Slonu". Vabim na obilen obisk za čas od 9. do 12. ure dopoldne. Inženir M. &elbh»ug, oblastveno potrjen in zaprisežen oskrbnik za patente na Dunaji, I., Graben 29 a. 987 3-1 .Narodna kavarna'. Jutri v sredo 7. nov. t. I. Koncert meščanske goe. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem Fran Krapez. 989 1-1 Učenca za pozlatarski in podobarski obrt vsprejme Franc Tomaii v Ljubljani, Valvazorjev trg št. i. 931 12 8 I lekarnarja Piccoli-ja v LJubljani so prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pua U Je torej najbolj 6ist izdelek nepre- nf^6 ka*ov°«« t" naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji LdriV, Xh.» UmMn° .prireien- iroajoč v sebi zdravju škodljive snovi iu baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo- vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v ple- tem h steklenicah po 10, 20 iu 40 klgr ter »e i kilo zaračunl s K 1 10, 100 kilogr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 18 priporoča raznovrstne vizitniee ""^f po nizki ceni. (llirintp hnvfii v kositarnih škatljicah za \jljnuie MM/ VV razprodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBEM. v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 d 11_6 Vnanja naročila proti povzetju. Kranjske klobase velike po 18 kr., čisto prešicevo meso, šunke hvez kosti po 90 kr. klg., suho meso ln slanina po 70 kr. perenka iz prešičevega mesa. kilogram 80 kr., frišna ieva prešičdva nasoljena 17 kr. komad - pošilja po poštnem povzetju 980 e-3 Janko Ev. Sire v Kranju. Nc. I. 283/00 Razglas. 988 1-1 C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem naznanja, da se bode na prošnjo gospe Amalije M a j d i č iz Logaca, dne 13 novembra 1900 ob 10. uri dopoldne na lici mesta vršila prostovoljna dražba nekdaj RuBovih vinogradov v Hmelčiču in Plešivcu uložna štev. 400, 401, 402, 403, 404, 405 in 40t> katastralne občine Hmelčič in v poslopjih se nahajajočih pritiklin, s pristavkom, da se bodo isti le za cenilo ali nad cenilom oddali, ter da vknjižemm upnikom ostanejo zastavne pravice ne oziraje se na prodajalno ceno neprikrajšane. Dražbene pogoje smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri tem sodišču med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek I., dne 2. novembra 1900. Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične jg v soboto cLne 3. olvtobi-a 1900 y Prešernovih ulicah štev. 1 V F^iš-oVi palači velika prodaja blaga in sicer pride na prodaj: Velika partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za baveloke. Velika partija raznega volnenega blaga za dame 111 barvanega b a r h e n t a od 15 kr. meter naprej. Velika partija Smyrna - preprog (tepihov) vsake velikosti, kakor preproge za pred posteljo in za na stene. Preproge, 2 metra široke in 3 metre dolge, po gld. 5-90 Velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši uzorci Taft-svile, po 95 kr. meter. Velika partija moderoev. približno 500 komadov, iz neke konkurzne mase, od 30 kr. višje. Vrh tega še nekaj izvanredno cenib partij raznega blaga. Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah proda alo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugr dno priliko uporabiti, pravočasno z nakupom preskrbi. 976 4 D 11 11 ajska i i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 134 rezvinktiliranje obligacij. v Zivnostenska banka na Dnnvifii, I., Herreng-asse 12. Glavnice v akcij it h 20.000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardubicato, Taboru, Berittsavi (glavi. Moravski Ostravi. m m a J m li a borz a. 6. novembra. Skupui državni dolg v notal 97-b0 Skupni državni dolg v srebru . . . . 97 15 Avstrijska zlata renta 4°/0 .......114 65 Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 k con . . 98'50 Ogerska zlata renta 4"/„..... . . il4-75 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....90 35 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1692'— Kreditne delnice, 160 gld. . .... 663 -- London vista ....................240-55 Nemčki drž. bankovci ta 100 m. nem.dri velj 117 65 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci....... . C. kr. cekini........... Dne 5. novembra. 3*2°/0 državne srečke 1. 186-1. 250 gid.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-51 1910 90-85 11-38 170 — 160--202 — 94 — 253 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106- - Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 93-75 Prijoritetne obveznice državue železnice . , 410-— > » južne Železnice 3°/0 32 2 50 i > južne železnice 5°/„ 119'50 » » dolenjskih železnici0/,, , 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.......391 — 4°/0 srečke dunav, parobr. družbe. 100 gid. . 35:J-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 50 Ogerskega » „ » 5 » , 20 — Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-40 Rudolfove srečke, 10 gld......60- — Salmove srečke, 40 gid........174-— St. (iendis srečke, 40 gld........198 - Waldsteinove srečke, 20 gld. ..,.•• — ■•— Ljubljanske srečke....................50 — Akcije anglo-avstrijske bante, 200 gl!. • . 273 Akcije Ferdinandove sev, želez., 1000 gl. st. v . 6165- — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....791 - Akcije južue železnice, 200 gld. sr.....112 50 Splošna avstrijska st.avbinska družba . . . 149.— Montanska družba avstr. plan. . . . 424-50 Trboveljska premogarska družba, 70 gid. 465,— Papirnih rubljev 100 ..................25125 ■ftdT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja zn zguhe pri žrebanjih, pri izžreban ju naimanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. K u I a n f n a izvršitev narodll na borzi. Menjamična delniška družba „±«t je m c u I, iollzeile 10 in 13, Duns^j,i. te* ^SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in lln*tiftnih »tvarok, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednost*!!! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocosga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "SjKS