Političen list za slovenski narod. r« p«MI yn]«HM Ttlja: Z» oele leto predplačan 15 rld., la pol leta 8 rld., u četrt leta i r^M meiMc 1 rld. 40 kr. ▼ •^■lalatneljl preJeHan TelJi: Za eelo leto 12 rld., za pol leta < rld., za četrt leta 1 fU., za en meiec 1 rld. V Ljabljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haioinino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške nlice št. 2, O., 30. Kasnanil* (inierati) se iprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr., če se tiska enkrat; IS kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmeniš* Sokopial se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških nlicah h. št. 2, L, 17. Iiha]a VMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vi6. nri popolndne. ^tev. SOO. 7 Ljubljani, v ponedeljek 1. septembra 1890. Letnik: Irredeiita in laska vlada. Laška vlada je z dekretona z dne avgusta razpustila vse odbore, društva in kroge z imenoma „Peter Barsanti" in .Viljem Oberdank" Čitatelji naši se še spominjajo, da je Oberdank bival v Trstu, i bombo poskusil pred sedmimi leti umoriti našega cesarja Frančiška Jožefa in da je bil ta grozni zločinec in irredentovec usmrčen. Barsantijevo ime je manj znano; bil je korporal v laški armadi in bil pred dvanajstimi leti ustreljen, ker je nagovarjal vojake k uporu proti kralju za republiko. Tii dre imeni torej označita dovolj namene imenovanih društev. Mi se le čudimo, da je še-le sedaj uvidela laška vlada v teh društvih .javno pre-lomljenje državnih postav". Barsantijeva društva je vlada že pred leti razpustila, toda polagoma so se zopet oživila. Iz Rima se poroča obširneje: Dnč 28. avgusta je kvestor Santagostino povabil k sebi mnogo re-darskih nradnikov ter jim ukazal, naj preiščejo hitro stanovanja odbornikov imenovanih društev. In res, našli so štiri bombe, dve ostro nabasani. Prijeli so nekega Domenika Mancinija v hiši njegovega prijatelja Nunzija ter ga zaprli. Ta korak Crispijev je jako poparil irredentovce po vsi Italiji, kakor tudi v Trstu, kjer ravno te dni zopet vzdiguje irredenta svojo rdečo glavo. Sreča je tudi hotela, da so našli bombe, kar je mnogim zaprlo usta. Crispi je sicer pozno spoznal nevarnost teh društev; a bolje pt^zno, ko nikoli. Samo minoli teden je redarstvo razpustilo 15 društev, in sicer dve v Rimu, 6 v Raveni, 4 v An-koni, 1 v Florenciji in 2 Pizi. Vladna .Presse" jako pohvalno piše o laški vladi zaradi tega koraka, češ, da je to pričetek reakcije proti nemirnežem v deželi. Mi pa smo jako maloverni, zakaj Crispijevo ime nas ne navdaje z globocim spoštovanjem. .Opi-nione" tudi že piše, da se bodeta vsled tega raz- pusta prosteje gibah društvi .Pro Patria" in .Dante Alighieri". — Taka pisava ni ravno laskava za Avstrijo._ Katoliški shod v Kobleiicl. I. XXXVII. občni zbor katolikov Nemčije se je vršil minoli teden v Eoblenci ob Renu in Mozeli. Sešli so se najodličnejši člani katoliškega centruma, med njimi Windthorst in Schorlemer. Ker ne moremo objaviti cele vrste raznovrstnih in temeljitih govorov, hočemo iz nekaterih govorov podati le vodilne misli. V prvi javni seji je predsednik baron Buol v daljšem govora dokazoval potrebo posvetne oblasti papeževe. Nemški cesar je že pri mnogih prilikah iskal sveta v R'mu. To je delo miru, cerkev pa tega dela ne more izvrševati, če ni prosta. Škof dr. Ko rum je z iskrenimi besedami pozdravil navzočne iz vseh nemških pokrajin. Katoliški shodi so častne izjave krščanskega življenja na vseh poljih. Ti shodi kažejo, da je živ in močan katoliški duh; zasejali so lepo seme, ki je rodilo krasen sad. Na vsakem shodu sliši se beseda apostolova: .Ne sramujem se evangelja". Ohraniti hočemo nauk očetov, zato se ničesar ne boj'mo. Posebna previdnost je, da se zadnja desetletja vsako vprašanje poostri v verske. Ce se puntajo narodi, če se ma-jejo države, če delavci vstavijo delo, tedaj vsi vsta-nete in vsako leto kličete: Katoliki smo, pravo prostost hočemo cerkvi, da se ji odvzamejo okovi in se ona prosto razvija. Naj dela mati, morda spreobrne zapeljane. Ali so le sanje, da more mati vse spraviti, da ne bode po vsej Nemčiji čula jedna vera, čutila jedna ljubezen. Delajmo na to. Bojevati se hočemo kot božja armada, toda le z orožjem duha. Profesor Schniirer je potem govoril o Gregoriju Velikem, grof G a len o krščanski družini, P. \Veiss o redovništvu. Po prvem javnem shodu je bilo zborovanje delavskega odseka. Tovarnar Brandts je navajal načela katoliškega društva .Ar-beiterwohl" in pohvalno omenil cesarjevih ukazov o delavskem vprašanju. Govorili so dalje: poslanec Hitze, dr. Windthorst, škof dr. Korum in baron Schorlemer. Pri drugem zborovanju je Maller z Dunaja govoril o nalogi, časti in delovanju katoliške duhovščine v zasebnem, javnem in socijalnem živ-Ijenlu. Profesor dr. Schadler je govoril o katoliškem časnikarstvu, svaril pred liberalnimi in priporočal katoliške liste. Dober katoliški časnik je najboljši pomočnik župnikov. Ta prepoveduje jedenkrat na teden, časnik pa šestkrat resnico, pravico in prostost. Župnik Schmitz iz Trevisa je govoril o socijalni demokraciji. Vstanavljajo naj se dobra društva, stara naj se ponavljajo, mladina naj se vzgojuje v krščanskem duhu, zato treba dobrih redovnikov. Le jubezen do bližnjega bode premagala socijalno de-Imokracijo. Dr. Schmitz iz Krefelda je govoril o krščanski šoli in osmem učiteljskem shodu. Opisaval je brez-verske načrte Diesterwegove in pogubonosno delovanje Dittesovo. Vzgoja ne sme zanemarjati nadnaravnega sveta v otrokovi duši. Prej naj se razrušijo stolnice, kakor pa poneha skrb za nadzemsko svetišče otrokovo. Kdor zapre šolska vrata pred duhovnikom, ta zapre vrata pred rajem. Kaj uči brezverska šola, kaže socijalna demokracija, ki je sad preperelega hberalizma. Torej boj za versko šolo! Složni oaj bodo učitelji, stariši in duhovniki! Goethe in Schiller ne bodeta rešila naroda, marveč katoliška cerkev. Pri tretjem javnem zborovanju, katerega se je vdeležilo nad 5000 oseb, je govoril dr. P o r s c h iz Vratislave o redovništvu in njega koristi. Doktor S i b e n iz Deidesheima je govoril o državni cerkvi od 16. veka. Na Francoskem je takozvani galika-nizem duhovščini zvezal roke; nasledek je bila re- LISTEK. Marko Mesič. (Spisal 1. St.) (Konee.) Rekli smo, da je bil od kamore imenovan za upravitelja Like in Krbave baron Andrej Oberburg. Ta človek ni bil mnogo bolji od onih dveh, katera je bil razdražen narod umoril. Ni bil sicer tako okruten in samosilen, ali je slabo skrbel za dobro naroda, za red in pravico, nego je bolje gledal za sebe in za svoj žep. Zemlje je svojevoljno ljudem jemal in delil ue glede niti na pravico, niti na pravo potrebo, nego na svojo korist. On je bil kriv, da je mnogo pokrščeuih Perušičanov zapustilo Liko; ker jih ni branil, nadjaje se veče koristi za sebe, ako zemlje ostanejo puste, ter jih bode mogel novim naseljencem za denar in mito predavati. Ko je videl Marko Mesie, da je ves njegov plemeniti trud za poboljšanje žalostnega staoja tamošnjega naroda bil zastonj, ni se hotel nič več mešati v upravne poslove, nego je skrbel le za svojo cerkveno službo. Samo tedaj je kaj svetoval pri upravi, kadar ga je navlašč za to poprašal Oberburg v kakšnih važnejih zadevah. Tako je 1. 1704. Mesič poravnal prepir med Udbinjani in Pisačani. L. 1707. je določil s stotnikom Fr. Portnerjem in svojim sinovcem vojvodo Nikolajem Holjevcem meje Udbinjanom, Mekinjanom in Jošanom. Udbinjanom je dodelil del zemlje pri Berstranah, a ostanek je razdelil med Mekiujane in Podlapčane. Sploh pa so vprašali Marka Mesiča vselej, kako in koliko zemlje se ima dati doseljencem, ali ako je bilo treba pravično razdeliti zemlje med pojedina plemena in vasi. Stranke so se navadno njegovi odredbi podvrgle brez ugovora. Zadnja takšna poravnanja mej je izvel Mesič 26. oktobra 1711 v Glibodolu pri Brinju med Hrvati Brinjani, Stojničani in Vlahi v Dabru, in zatem 26. decembra 1712 v Mušaluku, kjer je bil Hrvatom Udbinjanom prepustil zemljo Slatino, katero so si bili prisvojili Vlasi Jošanski. Narod v Liki iu Krbavi je bil čedalje bolj nezadovoljen s slabo upravo ter je želel, da se pridruži karlovškemu generalu. Ličani so neprenehoma prosili, da bi vendar enkrat prišlo poverenstvo, ki bi razločilo, kaj je komorsko, in kaj ima pripasti generalatu. Ali te komisije ni bilo; zadrževala se je namreč več let v Ljubljani ter se dogovarjala s sta-liši kranjskimi in koroškimi, kako bi se vredile plače za nove stotnije po gorenji krajini. Zedinjenje ličke zemlje s karlovško generalijo je podpiral tudi general grof Josip Rabata. Na svojem potu v Senj je sprejel 1. 1709. v Otočcu mnoge poslance ličke in krbavske: duhovnike, častnike, občinske zastopnike, ki so ga pozdravili kot svojega bodočega generala. Med temi je bil tudi naš Mesič. Nedavno za tem se poda. poslanstvo 30 Ličanov v Ljubljano do komisije ter jej izroči v hrvatskem jeziku napisano prošnjo, v katerej popisujejo v kratkem nepravično upravo Oberburgovo ter izražajo občno željo, da sa zedinijo s karlovško generalijo. Komisija je vprašala tudi za Marka Mesiča, ki se je takrat zadržaval v Karlobagu, a kasneje v Senju, kajti znala je, da je on najuglednejši človek v Liki in Krbavi. Komisija v Ljabljani je obljubila, da bode kmalu prišla v Liko in da bode tedaj njihovim željam zadovolilo, a senjskega stotnika grofa Koronina pošlje v Kar-lovec do generala Ribate s poročilom, uaj bi Li-čane pomiril, a v komorsko pravo naj se ne meša, dokler ne pride ona tjekaj. L. 1712. je bila vsled kraljevskega pisma Lika s Krbavo odvzeta komorski upravi ter izročena generalu karlovškemu. Namesto komorskega upravitelja je bil postavljen na čelo posebni veliki stotnik Grof Karol Atems. Radi bodoče uprave v Liki iu Krbavi je odobril kralj posebne ustanove za vre-jenje vojske, mestne uprave in sodstva. Zemlja se ja morala razdeliti med prebivalce z ozirom na njihovo vojno službo in število družinskih duš. To težko volucija. Za Djim ja priiel febroniaoiiem in f Ar-atriji jozefiaiiem. Sledovi državne cericve so še ostali, posebno na Bavarskem. Cerkev pa na bode nikdar državna policija. Profesor pl. H e r 11 i n g je*govoril o Gorre«« in dr. L i e b e r o rimskem vprašanju. Zvečer ita bila dva dijaška komersa; na obeh je govoril dr W i n d t b o r s t. Politični pregled. VLjutjljani, 1. septembra. IVotranfe dežele. Volitve na G oren jem Avstrijskem. Kakor že poročano, je pri ožji volitvi v Lincu zmagal proti-liberalec dr. Beuerle s 727 glasovi proti 463, katere je dobil liberalec Beihl. Združili so se v boju konservativci z antisemiti proti liberalcem. To je znamenje propadajočega liberalizma. Upanje je, da konservativci zmagajo v veleposestvu. Ce se to uresniči, imeli bodo konservativci 33, liberalci 16, antisemitje 1 glas. Konservativci ne bodo mogli premeniti volilnega reda, ker nimajo tri četrtine glasov. Češko-nemška sjtrava. Konservativni brnski .Hlas" piše: Vlada in Nemci hočejo iz dogovorov meseca januvarija narediti Prokrustovo posteljo in v njo potisniti vse naše življenje in težnje. To pa je stvari na češkem postavilo na glavo. Češki narod uhaja v tabor opozicije. Treba je torej novih obravnav. Pred vsem pa bi se morali spraviti češki stranki. Nemci so solidarni, zato morajo biti Cehi složni na Češkem, Moravskem in v Sleziji. Tnanje držare. Srbija. Ne samo turški podložniki, temveč tudi Turčiji sosedne dežele morajo neprenehoma skušati, kaj je Turek-divjak. Tako se poroča iz Belgrada o najnovejšem turškem zločinu mej drugim to-le: Ko je nedavno srbski trgovec iz Niša, po imenu Stojanovie, prestopil turško mejo, astrelili so ga tnrški žendarmi. Imenovani trgovec je šel v Turčijo iz zasebnih vzrokov in je imel pri sebi predpisani popotni list. Zato je pa srbska vlada poročila ta dogodek turški vladi ter jo opomnila, naj stori potrebne korake, da se ne bodo dogajali zločini med njenimi podložniki. Bolgarija. Iz Sofije sa poroča dne 30. p. m.: Na svojem popotovanji po južni Bolgariji je bil ministerski predsednik Stambulov povsod sijajno in navdušeno sprejet. Povsodi so mu bolgarski podložniki zatrjevali, da so vsekdar pripravljeni podpirati vlado. Posebno v Eski-Zagri je bil sprejem baje po vsem sijajen in vreden prvega bolgarskega državnika. Iz Cirpana se je peljalo na svojih voz^h 300 veljavnih mož ter se pridružilo tamošnji množici, ki je z največjim navdušenjem in srčnim pozdravljanjem spremljala Stambulova na voz. Vse to tako kaže, da so Bolgari s sedanjo vlado povsem zadovoljni in se ne boje prevelikih nemirov pri prihodnjih volitvah. Rusija. Kakor se peroča iz Peterburga, osnovala se bode posebna komisija za preosnovo Transkav-kazije. Transkavkazijskemu gubernatorju se bajč namerava podeliti tako mnogo obsezajočo oblast, kakor jo ima med vsemi generalnimi gabernatorji le varšavski. Imenovana preosnova bode imela namen, pred vsem olajšati pristop turškemu prebivalstvu v nižje državne službe in urediti turške naselbinske razmere v Transkavkaziji. Ruska vlada namerava s to preosnovo vsekako ugoditi želji tamošnjega prebivalstva ter si zagotoviti njegovo zvestobo. — Tudi nalogo sta imela po napotku od 23. julija 1712 izvesti poleg grofa Atemsa Marko Mesič in komisar Lebeneg. Posebno je bilo treba vrediti sodstvo, katero so komorski upravitelji zlorabili čez vsako mero. Marko Mesič se je trudil, da se narodu pravica daje, kakor je pravično in Bogu drago, pa je zatorej sam pogostoma dohajal k sodniškim sejam, kjer je s porotniki pravico krojil. Poslednje doi svojega življenja je preživel Mesič večidel v Karlobagu, kjer si je bil priredil tudi hišo. Od silnega truda je oslabel ter je zadnja leta mnogo bolehal. Spomladi I. 1711. je dolgo časa ležal bolan v dvoru svojega prijatelja, kanonika zagrebškega Jurja Resa v Zagrebu, kjer je v navzočnosti šesterih zagrebških kanonikov naredil oporoko svojo. Oo odredi, naj ga pokopljejo v župni cerkvi sv. Doha v Mušaluku, a imetek njegov naj se podeli med sinove bratranca mu Ivana ter med ostale rojake. Za odrešenje svoje duše naj se bere vsak teden ena sv. maša. Le-to poslednjo odredbo je priporočil v varstvo senjskemu Škofu grofu Adamu Batkaju. Svoje zaslužno življenje dokonča naš Marko Mesič 2. februvarija 1713 v Karlobaga. Slavnemu junaku in domoljubu Mesidu ohranil je zahvalni narod spomin v svoji pesmi, v kateri pdje: „Zlatou mašu maši, britku cordu (sabljo) paši*. se poroča iz Peterburg«. da namerava ruski vojni minister osnovati za azijsK« pokrajine ppaebno armado, katera bi se v sili labko samostojno, brez podpor* evropskih čet, bojev|la proti Peniji, AfginistBnu, Eitaju, in celo proti Tnrčiji. Italija. Laški irredentovci, kleti nasprotniki Avstriji, nečejo nehati rogoviliti proti naši državi. Zdaj na tujih, zdaj na domaČih tleh kujejo protiavstrijske uiklepe ter rušijo vezi, ki režejo našp državo z Italijo. Pač je taka zveza n« papirji nezanesljiva, dočim se goji tdko sovraštvo do Avstrije v italijanskem prebivalstvu. To nam svedočijo ne le poročil« o p^t{»r(lah v Trstu, te^ireč tudi najnovejša pocoiila iz Denetek, da je avstrijski konzulat noč in dan zavarovan od policije, zakaj pojavilo se je bilo neko gibanje proti njemu. 2(emčija. Vprašanja orazoroženji se je zadnje dni dotaknila tudi „Kreuzzeitung" ter pri tej priliki opomnila, da je sporazumenje med Nemčijo iu Busijo odvisno le od jednakopravnosti obeh držav, Zaradi tega je nesposobno zahtevati od Rusije, da naj se ona prva razoroži, dokler ima vzrok biti nezadovoljna s politiko nasprotstva v bolgarskem vprašanji in ne bode ui na Dunaji ni v Peterburgu nasprotujočih si politiških krogov, mogoče bode razoroženje ter Rusija iu Nemčija si gotovo ne bote obotavljali, storiti prvega koraka v ta namen. — Povodom shoda nemškega cesarja in ruskega carja seje oglasila „ Presse" ter dostavlja mej drugim: „Toliko je gotovo, da je osebno občevanje obth vladarjev ukrepilo zaupanje v mirovno politiko nemškega in ruskega vladarja. Francija. Kakor se je že poročalo listom, nameravajo se združiti desničarji in levičarji v francoski zbornici, da osnujejo trdno zmerno večino, s katero si bodo omislili novo ministerstvo, ki bode ugajalo njihovim načelom. Razven levičarja Flou-rensa in desničarja Piona prideta v novo ministerstvo tudi Rouvier in Guyot, ki sta v sedanji fran-Q0ski vladi. To gibanje ima svoj izvor v radikalcih, ki bi radi odstranili sedanjega ministerskega predsednika Frejcineta ter ga nadomestili z možmi njihovih načel, kakor Floquetom. Belgija. Ne da se tajiti, da se je socijalizem močno ukoreninil v družabno življenje belgijskih podložnikov, To se razvidi lahko iz sklepa, katerega so sklenili delavski zastopniki na svojem glavnem shodu v Litihu. Sklep se blizu tako-le glasi: „Z ozirom na to, da so bila vsa sredstva za splošno volilno pravico brezvspešna in glede na važnost, da še enkrat opomnimo vladajoče kroge, izjavljamo delavski zastopniki svojo željo, da se vsa demokratska in delavska društva zjedinijo ter določijo dan, ko naj ustavijo vsi delavci delo. S tem bomo pokazali na eni strani svojo zložnost, katera veže belgijske delavce, na drugi strani pa, da smo pripravljeni na vse mogoče načine, tudi s silo, doseči svoje namene". Turčija. Kakor zagotavljajo csrjigradska poročila, podal je tamošnji ruski zastopnik koncem preteklega tedna tnrški vladi pojasnilo, s katerim je zahteval v imenu carja in ruskega naroda, da naj se ne kratijo pravice pravoslavne cerkve v Turčiji. Izvirni dopisi. z Jesenic, 26. avgusta. .Zatrobimo na glas Pa povejmo en ipas!" Vroče solnce zelo pripeka posebno sedaj v času muh. Naši tujci, katerih je letos mnogo v naši prijazni dolini, se radi skrivajo in hlade po raznih senčnatih krajih. Tudi jaz storim rad večkrat tako. Nelfo dopoldni se sprehajam ob veliki cesti proti svojemu domu. Bilo je prijetno, ker je veter prijazno pihljal in razna drevesa so mi sem ter tja senca delala. Za sabo čujem peketanje konjskih kopit in drdranje elegantne kočije. Zopet bo nekaj na ogled, mislim si. Postojim nekoliko ozrši se nazaj, in nisem se varal. V odprti kočiji se je peljalo mimo več poraščenih moških obrazov, pa tudi nekaj gladkih drugega spola. Ako bi jih hotel našteti po številu, tedaj bi jo na poljanski način nekako tako-le zakrožil: „Dra več', dva manjš', dva širji, dva ožji, dva taka kot jaz, pa dve punc'!" Ne znam, jih je li bilo ravno toliko v hitro mimo dr-drajoči kočiji, ali ne, a bilo jih je mnogo. Po svoji priprosti (gorenjski navadi snamem klobuček z glave ter s prijaznim poklonom pozdravim mimo se vozeče. Pa, o čuda, kak odzdrav I čujte in strmite! Zakrohočejo se z jeduim glasom vsi meni v obraz, kakor se zarohljajo sami zelenci, kadar se jim posreči duri zaloputniti za kako dušo, ki pride v posest črnega kralja. Nisem ravno radovednež, a stvar me vendar zanima. Več dni torej pozvedujem, v katerem koncn presrečne Pafltgonije prebivajo tako blaženo slikani otroci 19. veka. In glej! „Hevreka" — našel sem! Vsi so bili zvesti otročiči premile matere Germanije! O srečna mati! Vendar nisi zabila naše mirne doline, marveč razprostrla si blagodejno čez nas svoja nežna knla! Glej, še naš .Milanov log" te je i razprostrtima rojt^^^a ^sprijll Ifoje stvo! Z^ala si, kako hu(}» s« godi na S|Ti tvojim sinovom iz „rajha" in p« posinovljeniD| ^Ujčkraj-nerjem" na Javorniku pri nas, se jih j» bilo treba usmiliti in s podv»j|f|D pridnostjo jih čuvati, ()a ne hj jih naši rovtarsU foli^ki kp^ .šviga-šv^gf** pobo4|| jn ul^onieli r V to svrho je treba osnovati tako) »ortigruppe" za „sadmark-o«, koje vžgana iskra ie tli nad leto dnij. In da se blažena germanska slika hitreje širi, twb» je tudi ,|i}lf«reia''-ske šole, za kojo kar gorimo?! Za vse to smo nabrali že nad 50 udov vsake baže. Da dosežemo še več, ni dvojbe, kajti na pomoč nam je nova tovarna na Savi. V njej se odslej ne bodo več trgali prsti, drobile roke in žgali razni drugi udje ubogih naših gorenjskih trpinov sužnjev-delavcev, kakor do zdaj, marveč pekli se bodo in stvarjali iz njih v Martinji peči kar pristni Germani. Da je to istina, pričajo nam razni germanski urad> niki in njihova deminutiva na Savi, ko po raznih naših hotelih in drugod nas Slovence pitajo s takimi priimki, kakeršne zapisati se mi brani pero, ko vedno in povsod trobijo svojo staro pesem: da slovenski Kranjec ne bi mogel živeti brez Germanov itd., ko že ugajajo take reči, da je neki izobraženi mož na počitnicah tu pri nas rekel, da se čudi, da kaka oblast ne stopi na prste tem oholim tujcem iz ^rajha". Smilijo se mi naši ljudje, ko morajo vživati toliko surovosti od olikanih (??) sinov Germanije! Nekega večera se bil bi dvema zvestima sinovoma matere Germanije v zelenih kamižolah in želodih za klobukom kmalu žolč zlil v nekem hdtelu, ko zaslišita naše fante prepevati slovenske pesmi, da ju niso prijeli in s kolofonijo namazali, tolika je bila njuna navdušenost za nemško stvar. Še več. Nekemu „tajčkrajnerju", ki ima tu pri nas veliko besedo, se nekega jutra sanja celo, da v kratkem dojde z Dunaja ukaz, vsled kojega pride naš radovljiški okraj pod Celovec itd. Risum teneatis amici! In s takimi bedarijami begajo potem naše ljudstvo. Kako in koliko časa deluje se pri naši tovarni za „sQdmark"-o, naznanim pri prvi priložnosti. Za sedaj rečem le: Jeseničani pozor! Bodimo zvesti sinovi, majke Slave in ne vdajmo se! Koliko nam pomagajo priliznjene besede oholih tujcev, britko skušamo vsak dan. Pomagajmo si sami, dokler je čas I Pokažimo, da smo tudi v tej stvari trdi Gorenjci, ki ne gremo na limanice nobenemu zvijačnežu! Z Dolenjskega, meseca avgusta. (O koledarji družbe sv. Mohorja tretji glas.) V št. 183. ^Slovenca" daje ,večletni ud družbe sv. Muhora" vsem društvenikom na premislek, ali bi ne bilo umestno, koledarju dati drugo obliko. On misli si in želi koledar v čisto prosti obliki, kakor navadno pratiko. Toda, ako bi imelo tako biti, potem je bolje, da družba sploh nima koledarja. Saj pratik imamo že itak zadosti, v kojih najdemo i sumnje, naznanila, imena svetnikov itd. Svoj oglasnik, pravila, dosmrtne ude itd. pritaknila bi lahko „Večernicam". Povsem dosleden bi bil le takov nasvet. Kajti ni razvidno, zakaj bi poleg dtuzih pratik morala izdajati še družba svojo posebno. Mislimo pa vendar, da družbeni odbor, kakor tudi družbeniki sami vedo koledar bolje ceniti. Ovi ima biti ne samo natančna statistika stanja družbe, kakor nekaki termometer njenega življenja, nego biti ima ob jednem za vse ude zabavna, p o-u č i I n a , in po svojem različnem obsegu povsem zanimiva knjiga, kojo vsakdo radi mnogovrstnosti sestavkov kot dobrega svetovalca, vsak čas z veseljem vzame v roko. Zatorej naj se koledar raje razširi z mnogoterimi zanimivimi sestavki, nego da bi se skrajšal. Tak koledar bode ogromni Mohorjevi družbi v čast ter večini udov koristen in priljubljen. ,Večletni ud" pa se obrača posebno zoper imenik, t. j. tiskanje imen družbenikov, češ, nepotrebno je, in zavrženi novci. Ali po mojem mnenji pa ima ravno imenik mnogo zanimivosti, vsaj za mene, in skušnja me uči, da i za druge. Kadarkoli sem imel priti na novo službo v drugi kraj, pogledal sem vselej rad tudi v koledar, koji mi je kolikortoliko pokazal, s kakovimi ljudmi mi bode opraviti. Stari znanec iz dijaških let živi daleč od domovine, v drugi deželi, toda kje neki, — kako je z njim? Vse ti razjasni velikrat pogled v koledar. Imel sem poizvedeti gotove stvari v neznanem kraju in o neznani osebi. Na kcga obrniti se, komu pisati? Svetovalec mi je bil koledar, in sicer vspeštu. Le temen spomin imaš še na kojega rojaka, so-Čolca itd., misliš si: ni ga več med živimi. Ali glej! Najdeš ga po naključji r družbinem imeniku t veliko veselje, češ, to je dobro znamenje, ki mi pov4 Kadosti. — Pri neki priložnosti pogovarjala sva se C nekim zdravnikom, znancem ii mladih let, in vedel je povedati večinoma, kje biva ta ali oni sošolec, govoreč mi: .čital sem ga t koledarji". Zanimiv in zabaven je imenik pa tudi pripro-stim ljudem. Komu ni znano, kako pogostni so mej drugimi pogovori v narodu i oni o nekdanjih dušnih pastirjih? Prilika mi je bila biti nedavno v družbi, T koji se je vpraševalo veliko, kje so sedaj oni in ta, ki so nekdaj službovali pri nas itd. In neki mož je vedel vse čudovito dobro povedati, rekoč: .čital sem v koledarji". Imenik pa ni samo zanimiv in zabaven, nego je v prospeh družbe in jako koristen. Ne redko kedaj sliši se pri vpisovanji: .Res je trda za denar, a vidim zapisane druge, kojim je še trje." Eiempla trahunt, — pa saj to spoznava tudi .večletni ud". Dalje nasvetuje pri naberanji udov v polo zapisati: .Želi", ali pa: .ne želi" v imeniku tiskan biti, — češ, da tako bi se pokazalo, koliko udov je z a imenik, iu koliko proti njemu. Velika večina bi skoraj gotovo bila v rubriki: .ne želi m". Toda iz tega oe gre sklepati, da bi bila ista večina tudi proti imeniku. Vsaj kar se mene tiče, odgovoril bi: .ne želim", — kajti na tisku mojega imena mi ni ležeče. Ali dostavil bi pa: .Protestujem pa zoper izpuščenje i m e n d r u z i h u d o v , k e r ista ravno so mi zanimiva. Kajti ne želim samo vedeti, k o-1 i k o udov je, nego tudi to, kateri so. Imena: Matija, Janez, Marija itd. mi niso abstraktna, nego vodijo mi osebe pred oči, o kojih rad kaj slišim in zvem. Ime človekovo je zgodba njegova. Torej kolikor znanih imen, toliko krajših ali daljših zgodeb! Zgodilo se mi je že tudi, ko nisem našel rodovinca ali znanca med udi, da sem opomnil ga pri prvi priložnosti, — in dal se je vpisati. Meni, ki živim mej narodom, in mi je vsak, na videz še tako neznaten pomoček .dobro došel" v spodbudo ter povzdigo naroda, — služi koledar dobro še posebej z i m e n i k o m. Ali služi tudi drugim jednako, ne v^m. Blagovoljni čitatelj naj mi oprosti, ako sem samo jaz tak posebnež in čudak. Ne avidim iftlje, Jtakova .nečimernost" ali .otročarija" bi bila v zapisanji pojedinih udov. Menda nismo toliko priprosti! Tudi država pri ljudskem štetji piše imena, in ne zadošču-jejo ji et^e številke. Sploh pa zapis ali podpis imena zaznamova veliko bolj neko možatost, ki se ne jnoji javnosti, jiego pa nečimurnost. Ako bi naposled pa vendar koji družbenik mislil tako n i-Sčetno in priprosto, da bi iskal v tiskanena imenu kake nečimnrnosti, — no, naj mu bode! Mislim, da bi baš zavoljo take priprostosti njegove bila ova njegova .nečimurnost" med vsemi odpust-Ijivimi njemu še nf^bolj odpustljiv greh. Tako tudi ni imeti imenika družbenikov za .otročarijo", nego za neki narodni seznam ali šematizem. Toliko sine ira et studio, — sicer pa čast tudi onim, ki so nasprotnega mnenja in prepričanja! B. S Štajerskega, 28. avg. (Popotna črtica.) Podčetrtek, ali ponemčurjeno: .VVindisch-Lands-berg", ni tako velik trg, da bi se kakemu geografu T .greh štelo, če ne bi mogel povedati, kje je. Tan|i ob Sotli je, in če imaš močna pljuča, ali pa celo cev ljubljanskih hidrantov, dosežeš Hrvatsko. Toda .Windisch - Laudsberg" mora biti nemčnrski, brez tega ni. To kaži ta-le dogodbica, j ki je vredna, da se ne pozabi. Povedal jo bpdem prav ob kratkem. Jai, popotnik, pridem v ta trg in krenem v gostilnico .pri Starpvercu". Krčmar je Hrvat, celo starovercc; ogovorim ga slovenski. On mi dd odgovor slovensko-hrvatski, a plašno gleda na dve mizi, kjer je sedelo več možakarjev, ki so lomili tdko nemščino, da bije na uho huje, nego cepec, stope, kovačevo kladivo in jednaka butala. Kdor tega ni vajen, zbeži, bodisi Slovenec ali pravi Nemec. Gostilničar prinese naročeno in jaz ga vprašam: „Je-li ste Vi Hrvat?" A mesto iz njegovih ust zabuči mi glas z druge mize: .0 nein, er ist von einer edieren Race." (Je plemenitejšega roda.) Se vč, da je to meni kar sapo zaprlo, gostilničar pa se je zgubil. Ko jčm in pijem, oglasi se lopet drugi: .Sie sind wohl kein Deutscher?" (Vi pač niste Nemec?), in to zopet v cepčsvski nemščini. Meni p» zraste greben, da tudi iz vsega grla jabučim: .Nein, ich bin von einer viel edieren Race." (Ne, sem veliko plemenitejšega roda.) Nato molk, a ne dolgo. Mignejo krčmarju, šepetanje, potem pa začne jeden, — občinski tajnik, — kakor sem zvedel, torej največja oblast, — tako besedovati: „Ljubljana za časa slovenskega gospodarstva silno nazaduje. Vsako mesto napreduje, tam bode pa zdaj že polovico prebivalcev manj, kakor jih je bilo pred desetimi leti." Tako je šlo naprej zabavljanje, da mi je presedalo, potem pa se oglasim: „Jaz bi ničesar ne rekel, ali ker vse to besedičenje je pikanje moje osebt, Ljubljančana, vpra- j šam Vas, kje zvonec nosite: Kdaj ste bili zadnji j pot v Ljubljani?" \ .0, jaz, — jaz, — sem se jedenkrat — mimo peljal." .In Vi, ki temu gospodu pritrkujete?", — obrnem se do druzega. .E, kaj me Ljubljana briga! Jaz berem .Ta-gespošto" in .Wacht", pa vse vem. .Ce je tako," — rečem, — .bi Vas lahko podučil, pa Vi mojega poduka ne bodete sprejeli. Za koliko se je Ljubljana ravno pod slovenskim vodstvom pomnožila v prebivalstvu in v hišah, bodi Vam povedano, da vsaj za tri Vaše trge, in da v novo vojašnico spravimo vse Vaše prebivalce, pa bode še pol prazne. O vodovodu ne govorim, ker j če bi tukaj odprli le nekaj cevi, ste brž vsi pod vodo. Kar se pa tiče prebivalcev, jih bode zdaj okoli 30.000." 1 i .To ni mogoče," — oglasi se tajnik, — .saj šteje vsa Kranjska le 120.000 prebivalcev." 1 No, to mi je bilo pa preveč; ne vem prav, j kaj sem mu odgovoril; zdi se mi pa, da sem mu za inštruktorja v geografiji nasvetoval učenca druzega normalnega razreda. .E, kaj se bodemo menili s tem .bindišar-jem". — bil je odmev na to. .Windjšarji ste Vi, ne jaz." .Zakaj?" — zagrome. .Saj imenujete svoj trg „Windisch Lands-berg." To je bil konec; jaz sem šel brž spat; pa se je menda tudi mudilo, ker sem za seboj slišal še ropot. Dodati tem vrsticam ni treba ničesar; vsak si lahko nit o štajerskih nemčurjih sam dalje prede. J. A., popotnik. Dnevne noviima)Hka borza. (Telegralično poročilo.) 1. septembra. Papirna renta h% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. Srebrna , 5", , 100 , „ 16* . 89 „ •5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 105 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ Akcije avstr -ogerske banke...... 964 , Kreditne akcije .......... 308 . London.............111 „ Srebro ............._ , Francoski napoleond.........8 „ Cesarski cekini...........5 . Nemške marke .... .... 54 . 15 kr. •^0 „ 55 . 50 „ •65 „ n 86 , 33 , 57>„ učarskega ali seilraega obrta učil bi se rad 14 let at&r, sdrav in krepak deček. — Ponudbe pošljejo naj se Valentinu Zoru v Kamnik it. 19. (3-3) z vso postrežbo vsprejmeta se na hrano ViLjubljani. Frančiškanske ulice 6, dvorišče, I. nadstropje, na levo. (3-2) ^^ 31]e^»a Iiajeeiieje tovarna oljnatili barv, laka in firneža ,84) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Udaiatelj: M«