List 3. spodarske ? obrtniške Tedaj XXXI in narodne Ichajajo vsako a redo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta o 4 gold., za pol leta 2 gold četrt 1 gold poSilj gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 15. januarija 1873. Obseg: Vabilo gospodom družbenikom c. k. kmetijske Kranjske družbe v občni zbor v Ljubljani. Dokazi velikega do- bička, ako pridelujemo krompir tudi iz semena. stori gospodar, kedar mu zbolí. (Dalje.) — Kako so Čeh i pričeli novo leto? (Konec.) Poduk, kako naj se ravná z živino, da ne zbolí, in kaj naj Ozir na deželni zbor Kranjski. Slov. slovstvo. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari # v gospođom družbenikom c. k. kmetijske Kranjske družbe obcni zbor v Ljubljani Dokazi velikega dobička 9 29. januarija 1873. ako pridelujemo krompir tuđi iz semena. Po lastnih skušnjah spisal M. Brežnik, učitelj. Krompir s e j a t i, to je, iz semena, ki se naredi v cvetji krom (Zbor je v dvorani mestne hiše uri do pol dne) se začne ob To naši gospodarji ^ a uo^uuv «»^«v, ju krompir hudo gnjil y naših deželah,. se je priporočala ta setev, mislé, da s tem zataremo neznano bolezen. Ali se je to doseglo ali ne, vedó gospodarji tudi ípirjevem dani že 7 ga izrejevati, ni nič novega. vedó. Posebno takrat ko J6 Program obravnav: sami. Meni pa je bilo za drugo stvar bolj mar 7 Govor predsednikov. Opravilno poročilo centralnega odbora* Poročilo o državni subvenciji za različne vrste sej a ti? Pre" pričati se namreč tega: ali je prav ali ne, da so go- spodarji ravno pri krompirji zapustili naravno pot in začeli samo krompir saditi, in opustili seme njegovo kmetijstva. Družbeui racnn za leto 1871, proracnn za leto to ni prav bilo. Po obilnih lastnih skušnjah morem dan es reči ; da 1873, in predlog inventara. Poročilo o loteriji za zidanje posebne shrambe za kmetijsko orodje in druge podučne stvari na vrtu družbe kmetijske. Poročilo o ndeleštvu kmetijske družbe pri veliki Duuajski razstavi. Poročilo o skušnjah, iz kterih se razvidi bogati pridelek krompirja iz sejanega semena. Nasvéti družbenih podruznie ali posameznih druz- pomlad. Poslušajte tedaj, gospodarji, in potem sami sodite še bolje pa, da z menoj vred sami poskusite. Podal sem se 1870. leta na delo. Naber em si po krompirjevem zeljšču lepih zrelih krogelc in iz njih si ridobim korunovega semena. Shranim ga za drugo eto. Prihodnjega leta komaj čakaje posejem eno dobro žlico semena okoli 15. dne malega travna (aprila), m lejte, čez tri tedne potem bilo je vse zeleno mlađega koruna, mladih rastlin. Zdelo se mi je, da vidim dvojno m g benikov. Priznanje častnih diplóm posebno zasluženim sadje- in nmrborejcem. ez tednov, ko so bile te rastline že 10. Volitev odbornikov v centralni odbor namesto gospodov: Mihaela Pregel-na, viteza dr. Glit- mansthal-a, Franca Schollmajer-ja in Jo-žefa Debevc-a, ki vsled §. 22. družbenih pravil iz st o pij o. 11. Volitev castnih in dopisovalnih družbenikov. V tem zboru se razstavijo pridelki semen precej iz- rastle, se mi posreči, da jih presadim kakor željne flance. Ker pa nisem imei prostora, da bi bil mogel vse presaditi, sem jih moral poruvati in na isti prostor nazaj presaditi. Kdor je že videl drobno krompirjevo seme 7 Ul JC V 1UU1 UJ.VSI/UU AI VUiJLřlljC V V OtilXI^, mi bo če mu rečem, da ga je v eni dobri žlici čez 10 7 to raj se iz ene žlice dobi 10.000 skega krompirja pod štev. 7. naznanjeni in še nekteri drugi v Dunajsko razstavo namenjeni. Ljubljani 5. januarija 1873. verjel tisoč (10 tavžent) rastlin. Kaj mi je tedaj bilo storiti? Přesadil sem samo 200 rastlin, vse druge sem moral zavreči, kajti bilo jih ie 9800 preveč za-me. Ko neki dan mimo kraja grem, kjer so one rast- Centralni odbor c. k. družbe kmetijske. končati hotel. line bile, ki sem jih zavrgel, vidim vse zeleno. Krom-pirjeve flance so veselo rastle, akoravno sem jih po- Karol baron Wurzbach. Dr. Jan. Bleiweis Iz tega pa sledi, da krompirjeve sadike (flance) se prav rade primejo. Krompirjeve rastline, ako se presadé, dobro ople- vejo in okopavajo, rodé že prvo leto debele podze- melice, in sioer kot golobja jajca; veliko jih je pa tudi debelejih, ktere Kolikor pred se bolezen spozná řn kolikor se pa že, akoravno so le eno leto se umen živinozdravnik pokli je stare, za hrano (živež) rabijo. Najbolje bele za hrano porabijo, drobné podzemeljce pa v prihod njem letu sadé. če se de- tovo bo živina ozdravěla 7 tolike i lože bolí eJ' go Navadno se zdi kmetu živina še bedar se jej jéd popolnoma upře. Sku snj Nadalje: Drugo leto se drobné podzemljice cele je že veliko več živine poeinilo ker a o mislili il i *v ili* ________v _ • • i i rv v* • . i • i i r i ° i . . , sadé, debelejše se pa lahko prerežejo in sadé. Oprava živina samo t e d aj bolna, kedar se potem bolna, da da je pa učí leto ostane vsa taka, kakor je navadna pri krompirji. imajo namreč živinčeta dolgo bolezen «v uJlOliii , uo, JC jej jód upre. Kedar Za pojasnilo tega Vam y dragi gospodarji, izročam sledeče vrstice : Jaz sem se prepričal, da je v eni dobri že na tako stopinj r zrejo se prav rada, zlasti goveda, bolezen je pa ven&ar v njih telesu žlici 10.000 semen izraste in ako se presadi, rodi od ) da en a rastlina, ako iz semena Boluju prišla, vio. u± vcu zuravja za-nje Treba je tedaj, da gospodar na vse preméne v da ni več jajca pa tudi kot jalbelko debelih podzemeljc isto leto upati. 10 kot golobja vedenj zdravj nje ) hoj f s ta nj |djv;a ijo> mux ÛUI jaiu^irvu uuucini puuA&Luci j^ JOIU ictw, - paZl , rvcttvuCîii da rodi ena teh podzemljic prihodnje (drugo) leto 10 so nosnice in kakošna je njena ležanji svoje živme, potem na to do 80 popolnih krompirjev za rabo. gobec koža, dlaka «y xAvouiv^ iu ^uu^j dalju \x en konj je vtonil. Drugi sadni pridelek. Iz Gorice piše „Vaterl." prosijo Alaha (Boga svojega), da bi jih rešil smrti. Za- 2. dne t. m., da na vrtu nekoga tukajšnjega fabrikanta gledavši namreč v pavilonu podobě svojih zemljakov v so danes dokaj zrelih sliv odtrgali z drevesa in jih raznih pozicijah, so mislili, da jih hočejo tukaj odreti otrokom nadvojvode Karola Ludevika, _ ki čez_ zimo v in phati. Tolmač jih je komaj potolažil; menda da Gorici stanuje, kot redko prikazen poklonili. To drevo bi jim strah ne škodil, so jim dati potem prav dobro je neki čudapolno drevo, kajti od cvetja počenši do južino Ko sem zrelega sadii kaže spomlad, poletje in jesen na sebi. gledoval jihov pavilon f so Ali vprašanje polno strahu je prava spomlad? kaj pa bode kazala mirno, pa tudi hembrano dolgočasno delaU lepo Naši dopisi. Rusije v decembru 1872. Med slavjanskimi eksponenti so se Cehi posebno odlikovali v manufakturnem in tehniČnem oddelu, se vé da s fabriôno robo. Česko tkanje, posebno razna sukna, jbolj dopadala. Sè. steklenimi predmeti pa so se mi V (Dal.) so Čehi vse prekosili, tudi Nemce in Francoze Glavne obiskovalci so tako sodili žal stvari, ki sem jih hotel v Moskvi videti, so bile: narodno gledišce, slavjanski bazar in pa razstava. národnem gledišči se mi je posrećilo videti igrokaz, kterega sem naj bolj želei, namreč: Gogol je razsodbe nisem čital ? ..V8aJ mi je, da komisijske ki laiiOl/UUVy JUL lOv UL& U1LVJC1 V Avstrijski nadvojvoda, & je razstavo obiskal, je pa ruske zlatarje najbolj poča stil y nakupil si je pri njih vec stvari Rokodelskih predmetov, kakor da, tudi v ega „Revizorja", ruskému narodu najbolj priljubljeno so največ razstavil sami sploh, nekterih rokodelstvih komično satiro, kakoršne se člověk nikdar ne naveliča so veči mojstri, kakor sem pred mislil, posebno gledati, ako jo igraj o dobri igralci. G o gol j šiba pod- čarskem. Med Vélikoi klj se ahajajo va9Í, veče kakor kupljivost uradov, prihuljnost kupčev in druge napake naša města, ki živé od edinega rokodelstva s takim humorjem in ostroto, da zadeti, kakar Demo- primer y Ivanovo in Pavlovo y tako y na stenov Filip, sami sebe obsojujejo. Vže tjotka v va- 10.000 prebivalcev y med • ft y njimi gonu mi je priporočala, ,,posmotretj na Revizorja, ibo kto hočet videtj ostroumnija šutki, dolžen videtj Revizorja". PÍ8al sem Vam uže zadnjič, da se nadjajo z in kalcih 40 trgovcev, vsi drugi živé od kljucarstva poslednja vas ima cea okoli sto poljedelcev* . a fabrike imata samo dva sekire y samovarj itd drugi delaj nože vilice, pile z rokami, in so pri vsej prid 7 narodnim glediščem oživiti svobodno gledišče, konku- nosti prav revni. Njihove revščine krive so nespametne priliko, rokedelec sam svojih izdelkov renco nada se ni vresničila in tako o le-tem mrt- postave tako veću, posebno ker je živel samo nekaj mesecev, je naj- ne sme prodajati^kakor bi hotel, ampak prodati jih boljše molčati. m Slavjanski bazar je velikánsko poslopje, mat- ? ivavu^uu io luu^^ nina družstva, zidano na akcije, pomeščeno v notranjem ostane, da komaj sebe in delavno družinico preživi mestu blizo Kremlja (Grada). Ne na Dunaji ne v Pe- Tako, na primer, rokodelec ne sme samovarja nikomur last- mora trgovcem. Trg kupujejo po taki ceni, da rokodelcu le toliko za trud so pa med seboj zmenj trogradu nisem videl ničesa podobnega temu bazaru, prodati, kakor ^ «.uťou, m n> Glavna veža in glavne stopnice se blišcé v mramorji in ga ne more v kovačnici kupiti kup in kdor samovarja potřebuj i VA i a v uč* v cia ni ^iavuc otupuiw oc unouo v uji auiui j l 111 ^i* w » t mvuiv* n-uj^iti, ampak ic |ji i u^yyuu pozlaceni medi; glavni dvor je velikansko-orjašk, vkusno Samo na sejmih smejo mojstri svojo robo sami proda pri trgovcu in strojno vbran salon sè stekleno streho; tlak in stene večidel iz mramorja , stebri, balkoni, krilca , oder godbo in take stvari iz jekla in pozlaćene medi. za Prekrasnih prodajalnic z raznim blagom 72, gostilnica s 75stanovanji za popotne s ceno od l1/, jati govcu ali kedaj si bo tak revež, ki material pri tr skop kupuj — ».wt/vi* xv^tijc, toliko přidělal, uč* m muge* sè svojimi izdelki po sejmih hoditi! Če pa komu to po v* * r • « ^ . .1 . ^ « .k da bo mogel je v tem poslopji sreči gre, postane sam trgovec in oderuh svojih prejšnjih tovarŠev. Post • ^uoiiiui^a o • kj obcaiii/ v c*iij i nat o v^nv/ v1.1 i y 0 m\j ▼ čau o» . o u t* y ^ , p do 25 rubljev na dan za stanovanje; restavracija po rajo delavnemu narodu post pravične in modre mo lišpu in prostoru primerna všemu druzemu. Glavni del pa je „Ruskaja palata", sobana staroruske stavbě, vkusno na noge pomagati ! (Jorici 12. jan Malo kteremu dop (Dal. prih.) isu se izkaže okinčana in prisposobljena za muzikalj no - znanstvene kedaj taka čast, kakor mojemu od 29. dec. 1872. leta predstave, ktere so tu vsak večer; s koncerti se vrsté v št. 1. „Novic" t. 1. Ne le popisovalci „Prešernove besede v „Gorici' yy 1 db naučni govori o zgodovinskih, prirodoznanskih in druzih redmetih. Vstopnina je vselej en rubelj. Gledé na to, več ves ar člověk v tej palači vidi in sliši, je ta V3topnina v je moj dopis „z grškim ognjem" obširnega pojasnila vrla gospôda Ne so se me ljubeznjivo spominjali, tem omenjene besede primeru z gledišči jako nizka. Muzična kapela je se- posvetiti blagovolil. „Tropp stavljena iz godcev vseh slavjanskih plemen. Slovenca onore so imeli iz začetka enega med seboj. hvala Vam ! Lahko pa bi si bili trud prihranili bi bilo, da bi bili rekli: Osnovalni odbor smo dovolj m Za razstavo Moskvičani niso zidali enega po- ti in ti; vsak bi si bil podp > gledal, nektere enkrat slopja, ampak razdelili so jo na 22 oddelov in za vsaki nektere dvakrat, pa bi si bil mislil: zadosti! že razu- 111 » »1 • 1 • 1 1. i •! • v 1 1 /~M • • ^ . . ' • . -v - « • 1 > mem, ze vem odděl postavili posebne pavilone, ktere so pomestili po Kremljevskih vrtovih, po bregu Moske-reke in deloma ne imel drug y v samem Kremlj i ter imenovali jih po predmetih, kakor: morski, manufakturni, železnodorožni itd. kako alog Gorici řečí stoj In ko to da bi s Preš jaz danea čem eči m y ^M. "«i^o , xw tu, Uč* Ui o ..........y prosto z Vodnikom zapěl „.....dovolj, da Vas ULI U 1 O JV i , UJ A U U 1 čt IX b U i 11 X , iOlCiUUUUi UůUI IbUi, * UI U U « poj O . - JLVCfcj 1X11 JC JJ<* ZiUčlJ biu nu r O ež 111114 uuuAijcua uc^ciai uuuc ^luuuuwoua wao, uc in koristna okrajina za državo, kedar se bo naseljenje molčal „osnovalni odbor Pr. b." je povedal v „Národu" zgodovino te besede, tike držal yy Sočí m je pa t tak da je nekatere pri nas obče znane okoliščine za- čina za državo, kedar se bo naseljenje molčal, m to daja stvari vso drugo podobo. Al za t< koliko omikalo. Turkestanske pšenice ni meni mar, kakor tudi ne za p r e d zgodovino Prešer pomnožilo m ne stvari vso drugo podobo. Al za to in ječmeni so posebno lepi. teli pokazati, kako Turkestanci předej o tem pavilonu so ho- nove besede, ktero z osnovalnim odborom vred tudi vajo itd. tkaj o 81- drugi popisovalci večkrat omenjene slavnosti menda na zato so pripeljali nekaj Turkestancev z nji- vlašc prezirajo. In vendar so učenjaki med njimi, kate pred hovim orodjem vred v Moskvo. Ko pridejo ti rokodeíci rim ne more biti neznano, da so dandanes prav pred pavilon, se spusté s krikom in jokom v beg; ko zgodovinske preiskave" na dnevnem pa najdejo vrtna vrata vže zaprta, se vržejo na tla ter hočem jaz samo nekaj maleg redu Omeniti ) čemur mi ponujajow povod neke črtice ▼ pojasnila «pošt. „osn. odb. za P. svojim tovaršem kot svojo prihodnjo nevesto. In kmalu in b« ▼ Gorici"; napravili so jo Pres. častitelji v popisih te besede. Beseda se kliče „Prešernova } v da bi Je bila njegova žena. Od dr. Kljuna v Ljubljano go- po- spodom na rotovžu priporočan, postane učitelj Ijubljan kazali napredek slovenske umetnosti v Gorici". Prav! ske mestne sole in zdaj pod Pirkerjevim krilom Dovolite mi pa samo to-le vprašanje: Koliko goriških okrajni nadzornik. — Vidite, tako se po lestvicah spleza moči je sodelovalo pri besedi? Jaz cenim po vrednosti počasi naprej, in še pisatelj slovensk postane, če more Č6. imena osnovalnih odbornikov, a Goričana ne na- iz stareje druge knjige stvariti si svojo novo. hajam med njimi nijednega. Izmed pevcev se hvalita Vide telovadba! in to po pravici ainger m Nolli. dva gosta iz Ljubljane gg Ra- Nolranjskega 5. jan. M. K. Neki „intelligen T Edina domača oseba, katero berem ten" učitelj je v neki kavarni gorenske učitelje zani- ~ čeval in jih silnoboječe razglasil, rekši, da gorenski popisih, je gospodičina Dolijakova iz Solkana! Pre- ÍU / / Q------— ^ „ o . o ^ u , ike boječnosti pred duhovščino prec od Čitalnic; iz Goriškega samo trije, eden med lahko spozná, daje iz Gorenskega. Temu rečem tremi iz — Podmelca. Sicer pa imajo „nudobni" ljudjé svoj« posebne misli y) o telegramih za take prilike. S temi toliko, da, ako bi on gorenske učitelje in njih okoliščine bolj poznal, bi ne govoril tako nespametno. Gorenski opazbami nisem hotel reči, da ni bila beseda 29. dec. učitelji so prijazni z duhovščino in želijo vzájemnosti 1Q72. \ „sijajna", reči sem hotel samo to, da nikar je njo za blagor in napredek ljudstva delati. Ako pa go- ~~ renski učitelj vidi, da duhovnik njemu pri šolstvu na- ne razglašajte za goriško. To veljá gledamo na nazoče, poslušalce, ki ožjem poraenu. Kako gré razumeti većemu , če so bili res „Goričani" T sprotuje, se pa zná ravno tako kakor učitelj na No- odboru jasnil« zadevajočem preziranje delà l ni h točko v osn. tranjskem vesti in se za svoje pravice potegniti. moči pri volitvah čit. odbora, kaže dopis iz Gorice tudi da je kak učitelj y a ne Res na Gorenskem, temuč na yy SI. Nar." od 5. t. m., kateri pravi, da Notranjskem, ki yy ima ▼ štev. goriska čitalnica samo en ega pevca, in še ta samo se ne upa za pravico potezati, a ne zavoljo boječnosti, ampak zavoljo materijalnega }y v koru" stanja Tak učitelj y dobro vé, ko bi pri gosp. župniku poje Će hoćete ta moj dopis pripisovati prijaznost zgubil s surovim obnašanjem, bi utegnil po- slepi strasti in zeleni zavisti o nepričakovanem vspehu tem tudi cerkvenikove dohodke zgubiti. On tudi dobro Pres. besede", bodi Vam to dano na voljo , a da ste vé, da bi potem od zraka živeti ne mogel. Toraj naj mojemu prejšnjemu pred začetkom besede pisanemu bi učitelj, ki je tako nespametno o boječnosti gorenskin miroljubnemu sestavku v tacih nagibih izvirka iskali, to učiteljev govoril, poprej učiteljske okoliščine sploh malo kaže, da Vi jako „debele plahte" potřebujete, da svojo premislil, in gotovo ne bo potem zaničeval svojih so- »trast itd. pokrijete. Na kakošni tanki niti pa je visel bratov učiteljev na Gorenskem. tik pred J)esedo nje vspeh, veste Vi, gospoda ko jaz J^QVUW J r y } V/» J-J VJ VA c* y L Ce je bilo kaj zaprek, katere trdijo Vaši bolje y y to šteni resnici na ljubo. y •o se delale PreŠernovi besedi od neke stranke aša stranka sama. Vse pa brez zamere ; da bila je po- Gofotana jan ( Učitelj Zima.) Ćud ne reči Moravske doline 11. prosenca. F. B. — Naj naše „Novice" Častiti m bralcem tudi iz naše doline povedó, da tudi tu je zima lepa in topla, kakorsne najstareji ljudje nico žarete kakor o krešu, in přetekli mesec so češplje ne pomnijo; 15. grudna zjutraj sem videi kres in hruske .vvetele, kakor spomladi. Kako bomo v jeseni se pozvedajo iz Ljubljane. Ako je bila kedaj res bela, sadili o tem zimskem cvetji dreves, sam Bog vedi! morala bi vsaj sedaj sramote zarudeti. Renegat za Osebne zadeve sicer spadajo v vrsto dopisov, vendar renegatom prihaja na beli dan, kakor mavrohi ob de- naj mi dovoli č. vredništvo, da onemu hudobnemu ob- • đa ki rekovalcu, ki napada moje poštenje, očitno povem ževnem vremenu. Tako ste tudi gosp. Zimo dobili vam z drugim importom vred pripomaga narodno slogo je grda laž, ktero vsacemu lahko dokažem, komur je razdirati; kajti njegova častihlepnost ne pripušča mu mar izvedeti resnico. Clovek se ne more vsigdar varo- drugače; on hoče sloveti bodi-si kakor koli. vice Zima bil je tukaj na Koroškem dopisnik v C ri /\ r» rJ il « a í> A mi rv\ i ii vi m* I t? mn i n rvn 1 i yy Ta No- y volio. se ve da jako primitiven vsaj kazal je dobro vrsticami očitno. vati roparjev, ki ga zavratno napadejo; varovati si pa svoje poštenje, je dolžnost njegovo. In to storim s temi v^ ▼ ua jarvv/ pí lun ti v vu^ cv& r ouj ivuuui j v uvvi v Sicer pa je bil pri nas vsake barve, kakor ga vvjju. yr<% je un un na» vaaivc; učiivc, ivčiivui il BíKIíIÍIJ li. jan. Z. — ,,iva,uj. ju jo uaoa i^aro&a je kdo hotel, liberalen in klerikalen, Slovenec in nemčur, burja potegnila?" — tako prašamo letos drug druzega, kakor je ravno drušinja nanesla. Nekoliko časa je bil ker smo se res mogli burji kaj zameriti, da letos kar tudi orglavec, akoravno ga iz šole poznamo Kam Ipavska da ima prav medvedov sluh in glas, in se na orgije malo več brila in česala, spozná, noće priti k nam. Druga leta o tem letos pa tako miruje y času, kako ! nas je Vidimo in sku- nego zajec na boben. Kakor se je kedaj du- samo pa si letos y da bi za nas dobro ne bilo, ako bi preveč v miru pustila. To čutimo po petah hoditi. Najbolj naivno pa letos posebno tukaj v Budanjah. Huda vročinska bole-je to, kako je ta mož, sedaj vre d n i k šolskega moniteur ja zen (tifus) se nam je vgnjezdila in več ljudi že po hovskemu nadzorstvu lizal in vklanjal, tako petelinsko nas oštra sapa jel je v liberalni A • eri v vitez Gariboldijevem pla^ču in v poznejši dobi celó brala, in podobaje, da nas še noče zapustiti. Nena-okrajni šolski nadzornik, splazil se v vašo Ljub- vadno deževni in megleni dnevi v adventu pa so še Da ga bodo njegovi naročniki , mnogobrojni no je to, da je ravno nas ljano. kakor zvezde na nebu in pesek ob morji, in vzlasti učitelji pod njegovim nadzorništvom bolje spoznali, ▼em naj jim to-le zanimivo historiço, k kteri mi s svojim dělali ; a to je dobro, kar ga je, ter ima tudi primerno Po 16 in 17 gold, smo prodali kvinč; ne- nam prinese po- pospeševali kužno bolezen. Naši sosedje menda ne bolehajo za to boleznijo. Čud Budanjce poiskala. Vina preteklo leto nismo dokaj pri- „moniteurjem" sam daje povod. Čujte! — Bilo je pred visoko ceno malo leti ko Je v se dr. Klun „Slovenec" bil s svojo kteri se draže. Sam Bog pa vedi kaj letošnje leto! Bojimo se, da ne bi sadnemu drevju Ško- soprugo in neko hišino iz Vošperga v Beljaških toplicah. Ugodna sapa tudi g. Zimo tje zanese. Okoliščine na- dováli o tem času nenavadno topli dnevi. To bi bilo nesó. da se ondi z dr. Kljunom, Se bolj pa z njegovo za našo dolino grenko, kajti marsikteri tisučak priroma • 111 • # i • . • • r / • I 1 1 • n 1 • v 1 • 1 li vou, ua no WHU1 Ct UI. XV ij u 11 u ill , BC uuij ua ib ujcj;uvu hiiino seznáni. Odslé je prijaznost intimna in g. Zima ▼so svoje zaupanje stavi na dr. Kljuna, da mu bode nam za prodano sadje. zega, da se zve, Sedaj pa se nekaj dru kako nemila je àe vedno osoda ljud-▼isoki službi pripomogel. Ta hišina pride ga le-setn par- ^im učiteljem, ali vsaj nekterim! — Od naslednika ▼ ^ imam namreč že od 1869. 1. tirjati 60 gold. 72 kr. krat obiskat, in g. Zima jo vodi s èlarom in razkazuje za biro, kar na me spada. Moj následník je pobral jeseni 1869. 1. biro v Z. Ker mi ne odrajta, kar na-tne pride, se oglasim pri c. k. okrajnem glavarstvu. C. k. okrajno glavarstvo določi, naj mi naslednik odrajta 38 mernikov žita ali pa 60 gold. 12 kr. Naslednik pa se le brani odrajtati moj delež, češ, da birno leto se šteje od sv. Jurija do sv. J. nasproti izreku c. k. okrajnega glavarstva, da se birno leto šteje po solnčnem letu. V tej zadregi se obrnem že 11. oktobra 1872. leta na de-želni si. šolski svèt, naj bi blagovolil on to reč dognati, pa žalibog! do danes nisem prejel še nikakoršnega odgovora! Prosim toraj si. „Novice",*) blagovolite mi svetovati, kam naj se obrnem, da dobim zaslužene solde. Saj veste, da del o je plačila vredno. Iz Sodražice 10. jan. St. — Kakor blisk je přišel od solnčnega izhoda 9. dne t. m. ob 2. popoldne potres, ki je pol minute trajal. Nenavadna topla zima nam je přinesla bolezen pri ljudék in pri živini. Kaj nam pa dalje še skuha ta zima, sam Bog vedi. Iz Ljubljane. — Danes se na Dunaji zopet začne državni zbor. Včeraj je vladna „Presse" pisala: „le malo dni še in na mizi rajhsratovi bo ležala volil na reforma". Po takem ni dvornbe več, da, če-ravno so predvčeranjim nekteri dunajski časniki pisali, da v najviših krogih nimajo srca do te premembe, je vendar centralistična nemška stranka prisilila ministerstvo v to, da rajhsratu predloži nacrt postave, ki je nasprotna oktoberaki diplomi, ustavi deželnih zasto-pov in celó decemberski ustavi. Kaj da je dolžnost sedaj vsem poslancem, ki trdijo vsa leta federalizem, to je , vsem narodom enako pravično vladno sistemo, ne more več dvomljivo biti. Složni morajo svetu pokazati, da ni raesta za nje v takem zboru, v kterem se vničuje zgodovinsko pravo in nepreklicljivo cesarjevo pismo in v kterem bi njih klič bií — le klic v puščavi, ter bi samo za to dober bil, da bi potem centralistična stranka zmagonosno rekla: „vsaj ste tudi vi bili v zboru, v kterem se je sklenila volilna reforma". — Prepričani smo, da se naši poslanci, nevezani na noben klubov sklep, zavedajo dolžnosti složnegapostopanja in da storijo to, kar Tiroici, Vorarlberci, gornje-avstrijski, Štajarski in drugi federalisti in da ostanejo domá. Kakor se „Poiitiki" iz Zadra piše, tudi Dalmatinci ne pri-dejo v zbor, vsaj Danilo, voditelj dalmatinskih državnih poslance v, ki je čez praznike bil na Dunaji, je nanagloma odpotoval domu, poklican od narodnega kluba. Da so Poljaki nasprotniki volilne reforme, to je gotovo; ali pa pridejo k razpravi njeni v zbor ali ne , to je tako nejasno kakor je pri Poljacih v obče vse nejasno — razen njihovih sanjarij o „Poljskem kraljestvu". — Radovedni bomo tedaj te dni ozirali se na Dunaj, kajti tako važne dobe o Avstrijskih zadevah ni že bilo 20 let, kakor je nastopila sedaj. — (Telegram Novicam iz Dunaj a 14. dne t. m.) Predlog o postavni ustanovitvi agraričnega kongresa je z 20 glasovi ostal v manj šini ; dr. Cos to v na- sprotni predlog je dobil tudi 20 glasov, Kučer o v po-sredovalni predjng 7 glasov. — Gosp. Šolmajer je prav iz Belanske doline (Mollthal) na Koroškem v nedeljo pripeljal 14 juncev in 14 telíc, večidei jako lepih, ki jih je po na-ročilu kmetijske dražbe kupil iz državne subvencije in od kterih se bode 11 juncev brezplačno oddalo pridnim kmetom za pleme njih okolice, 14 telíc in troje juncev pa se bo po dražbi prodalo danes v Ljubljani. Mnogim, ki bodo lepo to živino dobili, se bode čudno *) Če stvar leži zarad konečne rešitve pri deželnem šol-•kem svetu, treba, da njega prosite rešitve svoje vloge. Vřed. — v . a zdelo to, da ima toliko zastarelega blata na sebi in mislili bodo morebiti, da to mora tako biti. Ne; to iz-vira odtod, ker domača živina nima zadostne stelje v hlevu. Ko se odluši nesnažna dlaka na bedrih, naj se na dobri stelji Čedi, da bode dlaka svitla kot žida. — (.Pozama nevařnost v Ljubljani in pa mestnimagistrat.) Dne 10. t. m. smo imeli zopet ogenj v Ljubljani in sicer pod streho neke hiše v Lingarjevih uli-cah. Ker je požarna nevarnost zmirom veča, moramo vendar poprašati si. mestni magistrat : v čim da obstoji njegovo delovanje o tej zadevi V — Imamo sicer gasilni red od leta 1870., a samo na papirji; kaj pa nam po-maga gasilni red, če magistrat sam ne spolnuje tega, kar obeta v njem. Kako je mogoče zahtevati, da naj spolnujejo zapovedi tega reda hišniki in posebno pa dimnikarji, če je znano, da se magistrat ne briga za to. Kje je tista komisija, ktera ima vsa ognjišča mest-nega okrožja pregledovati, kje tišti javni zapisnik, iz kterega je razvideti, koliko krat je treba dimnikarju ometati v vsaki hiši ? Naj le gre dotična komisija po hišah in viděla bode posebno v predmestjih, v kakošni strašanski nevarnosti živimo v Ljubljani! Več mestjanov. — Gospodič. Ema Tomanova, bralcem „Novic" dobroznana domorodkinja, izvrstna deklamatorica slovenska, je přetekli teden zapustila Ljubljano, službo učiteljice nastopivši v Ljutomeru na Stajarskem. — (Kdo bode naslednik preČastitega knezoskofa Ijub-ljanskega), o tem se po „Vaterl." v najviših krogih zdaj sèm ter tjè prevdarja; mož, kterega nasvetuje minister Stremayr — piše „Vaterl." — ne bi bil po volji dobrih katoličanov ; ne vé se tedaj, kako se bode raz-motala ta stvar. — Mi le to rečemo : čemu neki je bilo vsega tega treba?" ? ; — Za to, da se je gosp. dr. Raz lag odpovedal predsedstvu „narodne tiskarnice", ali za kaj druzega, kar nam ni znano, je gosp. Regali v poslednjem občnem zboru katoliško-političnega društva predlagaí, naj gosp. dr. Razlaga voli za odbornika, in iz voljen je bil. Kakor ne vemo, kaj je g. Regali a napotilo na ta predlog, tako tudi ne vemo, zakaj da „Danica" v poročilu zborovem ignorira to volitev. — (Iz zadnje seje deželnega solskega sveta) je telegraf iz Ljubljane brž nesel v „Presse" gorko novico, da v predlaganji d v eh učitelj e v za c. kr. vadnico ljubljansko in za nadzornika ljudskih šol za Krški okraj namesti dekana g. Poljaka, ki se je odpovedal tej službi, ,,so Slovenci popolnoma padli (unterlagen die Slovenen vollstandig), kajti obveljali so samo liberalni kandidati". Ker smo tudi mi marsikaj izvedeli, kar se je godilo v tej seji in po seji, naj kakor „Presse" svojim, tudi mi svojim bralcem povemo kaj. — Da so „Slovenci padli", temu se čudi „Pressin" telegrafist in kot sijajno zmago liberalcev oklicuje svetu! Nam pa od onega časa, ko je spet dr. Wretschko bil imenovan v naš deželni šolski svèt, ko je dr. Merhal bil vri-njen (glej obravnavo v deželnem zboru v današnjem in zadnjem listu) in ko je učitelj Pirker bil posajen na stol nadzorni, to ni bilo nobeno čudo več, kajti v tako umetno stvarjeni skupščini padli bodo zmirom. Al to ni resnica v „Pressinem" telegramu, da bili bi padli „Slovenci", padel je le „Slovenec" — dr. Bleiweis — ki je, ker je dr. Costa na Dunaji, edini se boril s svojim predlogom. Šlo je namreč v tej seji, kakor „Pressin" telegrafist poroča, za oddajo dveh učiteljskih služeb na c. k. ljubljanski vadnici; po Horvat-Pirkerj e ve m predlogu se med 17 kompetenti najbolj izkušeni in spo-štovani Praprotnik, Stegnar, Lapajne, Knific, Grkman in drugi za duri postavijo, na prvi dve mesti pa stavita Sima in Wisjak!! Za nadzornika ljudskih soi na město Poljakovo se nasvetuje gimnazijski profesor zliti z mestno in tako vničiti samostojno volitev Wurner 1 Vse Pripoveduje se nam, da bi člověku lasje „kunšti" morajo pomagati, da bi le nemčurstvo in usta konci stali, ko bi bil slišal na „politično-ustavo- vaštvo zvonec nosilo ! Sreča je verska kola" vprto poročilo, čegar zmaga se je brž isti ne trpi večno. to da nobena stvar ▼ečer obhaj ala v krčmi Urbasovi. razjasnilo Pressi- nega telegrama in vriska krčmarskega treba je, da tudi mi povemo, kar smo zvedeli in da se zve po Agrari čni kongres (kmetijska skupščina) deželi, ka- košna pogača se v Pir ker je vi kuhinji peče našim domačim učiteljem dandanes. (Prvo pustno veselico) v čitalnici hvalijo vsi, ki se je zaČel 9. dne t. m. Prišlo je vsih 48 zastopnikov kmetijskih družeb (Kranjsko zastopa dr. Costa a so se je udeležili in bilo jih je nad 200. menje, da tudi prihodnje: 19. dne t. m. in To Je svečana bodo v národnem domu živahne: se ve in pa zna-J6. y da svečanost 2. svečana na spomin Vodniku bode se po- sebno odlikovala kakor vsako leto stavljen vrlo zanimiv. Ui JU Ci O V\J CL VI X • VJ O LCm y M Id' jarsko dr. Hlubek in Brandsteter) in drugih, ki jih je ministerstvo kmetijstva posebej poklicalo, kakor pl. dr. Zavinšek in drugi. Minister Chlumeky sam je odprl zbor z govorom reksi, da bode ministerstvo ozir jemalo na sklepe tega zbora. Grof Belrupt se mu zahvali. Dr, Hamm poroča o delovanji prvega zbora leta 1868. Za volili ^ vprašanj , ki jih ima obravnavati zbor, ĐV a\š * UUIA program je že se- dotični odseki, kterim so se izročili tudi od kme- so se ? (Slovenska predstava ,,Zapravljivca") je priva-bila zopet toliko občinstva v gledališče, da vsi prostori so bili prepolni ; izvršila se je pa igra tudi prav dobro. (.Dramatično društvo) predstavlja v deželnem gledaliŠČi v pondeljek 20. dne t. m. novo veselo igro s tijskih družeb ministerstvu poslani predlogi. slovom petjem „Univerzalni dediČ" v 2 dejanjih in novo ope- 77 reto „Izbujeni lev u V dejanji 7 která se z veliko po- hvalo igrá na Dunaji in v Gradci. Obe igri poslovenil je marljivi pisatelj g. Alešovec. Prihodnja slovenska predstava bode potem v nedeljo 26. januarija, pred sejmom. Hrvaško. Iz Zagreba odkriva „Obzor" pod narova magjaronska blamaža" svetu sramotne spletke. Neki Sinkovič, kterega je bana namestnik Vakanovič za uradnika v službo vzel, je skoval in Vakanoviču podteknil one glasovite „promemorije", ki so veliko senzacijo naredile, ko jih je na svitlo dal Mrazovič, kteremu jih prodal. In ta člověk laže se zdaj svetu, ne samo. da so je Sinkovič za dobre novce ga narodnjaki (Mrazovič, Vončina in drugi) nago- , naj sestavi one premorij^, tudi naj piše brošuro: Novicar iz domaćih in ptojib dažel. vorili „Kroatien auf der Marterbank." Mrazovič, Vončina in Miskatovič oklicujejo zdaj vse to za plaćane mag-jaronske laži, ktere bodo pred sodnijo odkrili. Va- is Dunaja. náčrtu nove volilne postave kanovič in Sinkovič oce in sin t za državni zbor prinese zdaj vsak dan kaj druzega. AngleŠko. Iz Chiselhursta. Vélikega moža Ministri mešetarijo s svojimi privrženci, ki so na Du- »i več! Bivši cesar Francoski Napoleon III. je naji ali ki jih kličejo na Dunaj („Presse" je povedala, prognanstvu tukaj 9. dne t. m. umri. Bolehal je že več da Dežman, Kaltenegger in Župan so bili tudi zavoljo let za kamnom v mehurji; naposled za to bolezen ni tega na Dunaji), statthalterji isto počnó v nekterih de- bilo druge pomoči, kakor razdrobiti kamen v mehurji. želah, in kar se skuha po tej poti, prinesó vládni čas- Dvakrat so najimenitnejši zdravniki skusali to opera- niki drug za drugim na dan. Tako pridejo narodi av- racijo ; še tretjič so jo nameravali, al umri je pred. strijski res kakor v spanji do novine volilne , vsaj jih Napoleon III. je bil sin bivšega kralja Holandskega nikdo ne praša! Ko pride ta stvar v razpravo držav- Ljudevika Bonaparta, rojen v Parizu 20. aprila 1808. nemu zboru, je že po vse gotova in Herbst se bode leta. Po stricu svojem, Napoleonu I., glasovitem ce- potem lahko izpočíl na lavoru novih svojih zaslug za sarju Francoskem, ki je tudi Kranjsko deželo leta 1809. centralizem Avstrijski. Tudi to je že znano, da se ve- pod svojo oblast spravil, mislil je ravno zdaj umrli Na- likim posestnikom in kmetom bode po veliko poleon 7 da mu gré pravica do prestola Francoskega; to od manj ši meri merila pravica volitev kakor m e š čanom, misel je gojil po smrti pravega sina Napoleona kajti le ústavo verska nemškutarija je najbolj po me stih leta 1832. neprenehoma v sebi in začel leta 1836. s domá. Kar se tiče š te vi la poslancev, ki jih posa- silo si svojiti krono Francosko, dokler ga niso zaprli na mesne dežele po novi postavi bodo poslale v državni grad Ham. Po 61etnem zaporu je všel iz zapora 1846. zbor, piSG nova i^ooc j ua uuijua jcx v ou ija j ni puoiju ——---p - ~ ~ — — — w — ~ - —----------— 35 (dozdaj jih je pošiljala 18), gornja Avs'trija 16 (do- Francoskega. Zdaj mu je obveljalo vsesti se na prestpl Presse u da doljna Avstrija jih pošlje leta, bežal na Angleško in se leta 1848. udeležil punta zdaj 10), Salzburška 4 (dozdaj ; 10) 13) 7 7 Vorarlberška Koroška 8 (dozdaj (dozdaj ^Tirolska 17 (dozdaj predsednika ljudovlade Francoske, ^ ^j v Štajarska 21 (dozdaj ljudovlado zatrl silovito s přelito obilo krvijo in leta že 1851. leta je 7 7 Kranjska 10 (dozdaj Tržaška 3 (dozdaj 2), Česka 90 (dozdaj 54), 1852. postal cesar. Eno leto pozneje se je oženil s iv^uaj ) y t fw v ^ ^ ». —- ~ -v rv— j — j ------* Moravska Spansko grofico Evgenijo Teba, ki mu je porodila edi 34 (dozdaj 22), Slezka 11 (dozdaj z d aj Bukovina (do- nega sina, ki bode marca meseca 16 let star. Skor 20 po aj UU J . KJi XI ^liv^Ud J VJ J y UUAUViUa KJ \J~ o — — ; --- ~ ^ ~ ------------------------ Dalmacija 8 (dozdaj 5), Goriška in Istra vsaka let je bil ranjki najmogočnejši^ vladar cele Evrope i • / v \ i i • w • i v i i i • rr ^ 1 ___ -_____ X ^ Î ^ « ^ ^ ^ T J^«« . « ^ ^ ^ ^ V* « ! ^^ r« ^ L m^ / MJJ| l-zaiuia^jja u ^uu^uaj kj j y v* vi lorvct 111 xoiia y oaivai jw ---,j —--J (dozdaj po 2); tako bi državni zbor štel zdaj 275 kler ni začel vojske s Prusi, ki dopa je bila za Francosko poslancev brez Poljakov, kterih število ni še določeno, in za-nj tako nesrečna, da so ga Prusi vjeli in Fran- er se neki noben Poljak noče z ministerstvom pogajati. cozi odstavili od cesarstva. Zdaj je v prognanstvu živel Da ostanejo s lo van ski volilci memo nemških pri'vo- na Angleškem eno leto, 9 mesecev in 20 dni. Sodba o litvah v manjšini, skoval je Herbst, kolovodja nem- njim je jako različna; to pa je gotovo, da je bil mož Čurjev, volilne okraje tako umetno, kakor je nekdaj Schmerling zlimal na Stajarskem, Moravském, Českem volilne kraje tako, da so bili na škodi slovanski bistre glave in trdne svoje volje. Pra vij o, da je zapustil politično oporoko in razglas na Francoze ; njegov sin si je že dal imé Napoleon IV. To je znamenje da volilci. Kupčijskim zbornicam je dal Schmerling Francosko državo čakajo nove prekucije, ako ostane sin volilno pravico v polni nadi, ^ * v A1J111 ucm y — ' 'J--j- 7 —- ----- ~------~ * ---r -------- -- nemški element; zdaj pa se namerava tam, kjer je v na to, da se ljudovlada vleže spet v grob in nad go-kupčijski zbornici národna večina, zbornično volitev milo njeno postane zopet cesarstvo Francosko. da njih nadvladuje pri življenji, ki bode z obilimi svojimi privrženci délai Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. —' Založnik: Jožef RJazííifeOTÍ (lodici v Ljubljani