NOVI TEDNIK
ŠT. 52 - LETO 58 - CELJE, 23.12.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
KOMISIJA V MISIJI
NEMOGOČE
Stran 5 ^
KDO JE NAJBOLJ
PRILJUBLJEN DUHOVNIK?
Stran 11
TOŽILEC NA
DOLGE PROGE
Stran 26
BOŽIČEK NAJPREJ
PRi ROKOIUIETAŠIH
fi Strani 29-30
JASLICE IZ
UUBEZNIIN
ZA DARILO
Stran 9
BOŽIČNA POTI
OKOLI SVETA
Stran 8
BODO PRAZNIKI
SPET KRVAVI?
Stran 27
2
DOGODKI
Vesel božič in srečno novo leto vam želi kolektiv Novega tednika in Radia Celje, ki vam čestita tudi za dan samostojnosti
v sprednjem levem »boksu« radijskega uredništva, postavljenega po sistemu deska: (z leve proti desni) Viki Klenovšek, Franček Pungerčič, Tea Podpečan Veler, Vojko Graber, Ivana Stamejčič, Rozmari Petek, Zlatko
Bobinac, Nataša Leskovšek, Suzana Rober, Milena Brečko Poklic, Vesna Lejič in Simona Brglez; v levem v ozadju: Branko Jeranko, Tone VrabI, Mateja Podjed, Janja Intihar, Urška Selišnik, Sabina Kotošek, Teja
Podgoršek in Vera Orešnik; v sprednjem desnem: Vera Gmajner, Dean Šuster, Majda Klanšek, Marjela Agrež in Srečko Šrot, v desnem v ozadju: Branko Stamejčič, Petra Vovk, Gregor Katic, Bojana Auguštinčič in
Tatjana Cvirn. Na fotografiji manjkajo: Franjo Bogadi, Milica Leber, Špela Oset, Igor Šarlah in Simona Šolinič.
KRATKE-SLADKE
Nujni
pomivalnik
v občini Vojnik bodo v le-
tu 2004 gradili kar v dveh šo-
lah hkrati, zato hudo manj-
ka denarja za naložbe na ko-
munalnem in drugih področ-
jih. Tako hudo, da je pred-
sednik odbora za komunalo
Milan Dečman zagrozil z od-
stopom. Če hočemo denar ne-
komu dati, ga moramo dru-
gim vzeti, se glasi vsakoletni
odgovor občinske uprave.
Dečman občinski upravi ni
ostal dolžan, saj je na zadnji
seji občinskega sveta opozo-
ril, da bi denar vzeli kar upra-
vi. Na primer, postavko v vi-
šini 100 tisoč tolarjev, za na-
kup njenega novega pomival-
nega stroja ...
Hitenje
Razumemo, da se v življe-
nju nenehno nekaj kopira in
da manjša mesta sledijo ve-
likim. Vendarle je težje ra-
zumeti, zakaj hitijo kopira-
ti stvari, ki polnijo občin-
ske blagajne in praznijo že-
pe občanov. Seveda mislimo
na Žalec, kjer jim gredo bolj
počasi od rok športna dvo-
rana, glasbena šola in pogo-
vori o ustanovitvi srednje šo-
le, vsekakor pa bodo izjem-
no hitri pri uvedbi modrih
con.
Lastnina
Na Golteh je začetek ste-
kel (skoraj) kot namazan. Na-
mesto rezanja so ob uradnem
odprtju prepletali trakove v
barvah državnih zastav. Slo-
venski trak je bil eden od
treh. Da se ja na daleč vicli,
kolikšen je slovenski lastniš-
ki delež v družbi Golte.
Finta
že iz časa skupščin, da o
občinskih' svetih ne govori-
mo, so imeli pri sprejema-
nju proračuna največ pri-
pomb predstavniki krajevnih
skupnosti. Sestavljavci žal-
skega proračuna 2004 bi lah-
ko svoje izkušnje pri sestav-
ljanju proračuna patentirali:
v osnutku krajevnim skupno-
stim prilepiš O tolarjev, nato
pa v predlogu navržeš mili-
jon ali dva. Pa te vsi hvalijo
in se zahvaljujejo, proračun
pa je sprejet brez težav.
Obvestilo
bralcem
Prednovoletna številka
Novega tednika bo izšla v
torek, 30. decembra, sku-
paj s koledarjem za prihod-
nje leto!
Namesto poslovnih daril
Vedno več podjetij se odloča, da denar, ki bi ga sicc
porabili za novoletna poslovna darila, dajo v dobrodel
ne namene.
Uprava družbe Jurmes trgovina iz Šentjurja se je odloči
la za nakup osebne tehtnice z višinomerom Vita in aparati
Proteus orbitrec, ki se uporablja pri diagnostiki otrok z ast
mo. Pediatričnemu oddelku celjske bolnišnice so ju izroči
li v petek.
Celjska družba Libela Elsi pa je isti dan podarila celjsk
bolnišnici in zdravstvenemu domu elektronski osebni teh
niči Dina z avtomatskim višinomerom in tiskalnikom z
izpis meritev (na posnetku). Tehtnici sta postavljeni v bli
zini recepcije in na voljo vsem obiskovalcem zavodov. De
nar, namenjen novoletnim darilom, je Splošni bolnišnic'
Celje podaril tudi celjski Supra-stan.
MBP, Foto: ALEKS ŠTI.1^^
Št. 52 - 23. december 2003
DOGODKI
3
Rešitev bolnišnice
v strokovnosti
Prizadevanja za status kliničnosti kirurgije in internistike
Kljub finančnim teža-
vam, s katerimi se celjska
bolnišnica nenehno spopa-
da, vztraja pri zahtevnih in
dražjih programih, tudi tak-
šnih diagnostičnih in tera-
pevtskih storitvah, ki jih si-
cer opravljajo samo v ljub-
ljanskem Kliničnem centru
in v mariborski bolnišnici.
Vse kaže, da bodo tovrstna
prizadevanja vendarle
obrodila sadove.
Kot je na seji celjskega
mestnega sveta napovedal
strokovni direktor bolnišni-
ce doc. dr. Radko Komadi-
na, bo celjska bolnišnica na
področju kirurgije in inter-
nistike pridobila status kli-
ničnosti. Vso potrebno doku-
mentacijo so že predložili mi-
nistrstvu za zdravje, mestni
svet pa bo na osnovi razpra-
ve o razmerah v bolnišnici
poslal ministrstvu tudi svoje
priporočilo. Priznanje statusa
kliničnih oddelkov je za bol-
nišnico izredno pomembno
ne samo zaradi priznavanja
visoke strokovnosti dela na
teh oddelkih, temveč tudi za-
to, ker status prinaša višje ce-
ne.
Bolnišnica že nekaj časa do-
kazuje, da je osnovni razlog
za njene izgube v poslovanju
ravno neustrezen način finan-
ciranja. Sedaj ji priznavajo
enake cene kot regionalnim
bolnišnicam, čeprav v Celju
opravljajo strokovno zahtev-
nejše in zato tudi dražje stori-
tve. Ko je direktorica bolni-
šnice Štefka Presker celjskim
svetnikom predstavila razlo-
ge za več kot 209 milijonov
tolarjev veliko izgubo bolni-
šnice v polletju, je to posebej
poudarila in izrazila pričako-
vanje, da bo že prihodnje le-
to, ko naj bi v celoti zaživel
nov način financiranja bolni-
šnic po skupinah podobnih pri-
merov, bolnišnica pridobila
bistveno več denarja. Če ji bo
uspelo še naprej zmanjševati
obseg dela (sedaj naredijo več,
kot jim je zdravstvena zavaro-
valnica odobrila in kot jim pla-
ča), porabo zdravil in drugih
materialov, če bodo namesto
bolnišničnega še krepili spe-
cialistično ambulantno delo,
bi moral biti tudi poslovni re-
zultat bolj vzpodbuden. Da je
to mogoče, dokazuje bolnišni-
ca v letošnjem drugem pollet-
ju, ko ji je uspelo zajeziti po-
večevanje izgube. Hkrati us-
pešno uresničuje dodatne pro-
grame, ki so namenjeni skraj-
ševanju čakalnih dob za orto-
pedske in okulistične opera-
cije, za naslednje leto pa se do-
govarjajo za uvajanje novih
programov na področju mag-
netne resonance in koronogra-
fij.
V bolnišnici trenutno zbi-
rajo denar za nakup apa-
rata za ultrazvočno diagno-
stiko pri novorojenčkih.
Enotni zakladniški račun
SB Celje, na katerem se zbi-
rajo donacijska sredstva za
nakup tega aparata, se glasi:
01100 - 6030276827 sklic na
številko 932300 - 282700. .
Priznavanje višjega statusa
tako za internistiko kot za ki-
rurgijo pa bolnišnici ne bi pri-
neslo le več denarja, temveč
bi predvsem vzpodbudilo na-
daljnjo strokovno rast. To pa
posredno že omogoča tudi vse
bolj tesno sodelovanje z bol-
nišnico v Mariboru ter aktiv-
no sodelovanje pri nastajanju
tamkajšnje nove medicinske
fakultete, ki bo prve študente
sprejela prihodnje leto. Med
nosilci predmetov bo tudi 7
zdravnikov, vrhunskih stro-
kovnjakov iz celjske bolnišni-
ce, trije strokovnjaki pa so v
postopku pridobitve visoke-
ga akademskega naslova.
Strokovna rast terja tudi
nove diagnostične in terapevt-
ske pripomočke. Ko so sešteli
predloge za nakup nove me-
dicinske opreme, ki so jih pri-
pravili predstojniki oddel-
kov, je vrednost presegla 2
milijardi tolarjev. V bolnišni-
ci seveda nimajo toliko de-
narja. Vodstvo je ocenilo, da
bodo lahko prihodnje leto v
medicinsko opremo vložili
le približno 260 milijonov to-
larjev. Brez razumevanja gos-
podarstva in drugih dobrot-
nikov torej ne bo šlo, je opo-
zorila Štefka Presker.
MILENA B. POKLIC
KJE SO NASI
POSLANCI?
Vesel božič in
sladici bajram
Božič je za kristjane naj-
večji praznik, utelešenje že-
lja po dobroti, toplini, ubra-
nosti, po spravi. In ker je krš-
čanstvo vera, ki temelji na
ljubezni, strpnosti in odpuš-
čanju, je božič čas, ko lah-
ko s strpnostjo in razume-
vanjem razmišljamo tudi o
gradnji džamije v Sloveniji.
Džamije imajo vse države
EU, razen Danske. V Veliki Bri-
taniji so prvo postavili leta
1889, danes pa jih je že več
kot 350. Slovenija je tudi edi-
na od držav bivše Jugoslavije,
ki nima džamije, čeprav je ta
na našem ozemlju nekoč že
stala. V L svetovni vojni so jo
namreč med Soško fronto v
Logu pod Mangartom posta-
vili bosanski vojaki, kasneje
pa jo je zrušila italijanska voj-
ska. Beseda »mošeja« prihaja
iz arabske besede masdžid, ki
pomeni kraj čaščenja ali mo-
litve. Isti pomen ima tudi be-
seda »džamija«, ki izhaja iz
turškega jezika in je k nam priš-
la preko bosanskega jezika.
Mošeja ali džamija je torej pro-
stor, kjer se muslimani zbira-
jo pri molitvi, zlasti ob pet-
kih, na dan skupnega bogosluž-
ja. Mošeja ni zgolj prostor čaš-
čenja, ampak je tudi kraj, kjer
se verniki sestajajo in izobra-
žujejo. Ob mošejah so pogo-
sto zgrajene tudi islamske vi-
soke šole, imenovane medre-
se, v katerih poučujejo pred-
vsem teologijo in pravo.
Bojan Kontič
Velenjski poslanec in po-
džupan Bojan Kontič (ZLSD)
pravi, da so muslimani med
nami, in to nima nobene po-
vezave s tem, ali bodo ali ne
bodo imeli svojega kulturne-
ga centra. »So povsem lojalni
državljani, ki nikogar ne ogro-
žajo. Sam nimam pomislekov
proti gradnji verskih objektov,
dokler jih gradijo tisti, ki jih
potrebujejo za izražanje svo-
je vere, in zanje ne gre denar
iz državnega oziroma občin-
skega proračuna. V Velenju
zahteve po gradnji džamije
zdaj ni bilo, imajo pa svojo
molilnico, ki jim zaenkrat za-
došča. Prej bi lahko rekli, da
so sedanje občinsko vodstvo
zaradi zapletov pri gradnji krš-
čanske cerkve nekateri ozna-
čili za nestrpno do krščans-
tva. Vendar bo cerkev zago-
tovo zgrajena, le ustrezno lo-
kacijo bo treba poiskati,« je
prepričan Kontič.
Jože Kavtičnik (LDS), ki
prav tako prihaja iz Velenja,
zase pravi, da je liberalen v
Jože Kavtičnik
vseh pogledih, »zato sem pre-
pričan, da je ljudem treba
omogočiti svobodno udejstvo-
vanje na vseh področjih, od
športnega do verskega. Seve-
da pod pogojem, da pri tem
ne motijo drugih.« Čeprav je
ob vprašanju džamije v Vele-
nju prvi hip dejal, da se zav-
zema bolj za molilnice, pa na-
čeloma nima ničesar proti ver-
skim objektom, dokler so v
skladu z okoljem, v katerem
stojijo. »Prepričan sem, da z
gradnjo verskih objektov slo-
venstva ne bomo ogrožali. Tu-
di Slovenci so muslimani in
ravno naša izkušnja, ko smo
vedno živeli s številčnejšimi
narodi, ki so nam dovoliU
ohranjati svojo kulturo in nam
tako omogočili preživetje, bi
nas morala spodbuditi, da ne
smemo drugim kratiti njiho-
vih kulturnih vrednot,« pravi
Kavričnik.
Franc Lenko (DeSUS) je is-
kreno dejal, da se z gradnjo
džamije ni obremenjeval. »Če
izhajamo iz načela, da je tre-
ba ljudem omogočiti ohranja-
nje njihove kulture in vere,
bi bilo seveda prav, da jim do-
volimo tudi gradnjo džami-
je. Muslimani niso nič dru-
gačni od nas, zato jih ne sme-
mo ločevati, ampak jim omo-
gočiti enake pogoje, kot jih
imajo tudi druge vere. Seve-
da pa je pri tem pomembna
velikost objektov, ki jih želi-
jo postaviti, premisliti je tre-
ba tudi o samem namenu is-
lamskega centra,« je previden
poslanec Lenko.
Marija Ana Tisovic (NSi)
spoštuje vsakega posamezni-
ka in njegovo kulturo, tudi mu-
slimane, ki imajo po njenem
vso pravico do svojih molil-
nic in načina življenja. »Mu-
slimani so slovenski državlja-
ni, ustava jim zagotavlja ver-
sko svobodo, zato jim je treba
tudi omogočiti njeno prakti-
ciranje. Nisem pa za gradnjo
tako obsežnega kultumega cen-
tra, kot ga nameravajo s po-
močjo arabskih držav zgradi-
ti v Ljubljani. Po nekaterih po-
datkih naj bi bil narejen kot
center za celotno srednjo Evro-
po, Slovenija pa je po mojem
mnenju premajhna, da bi lah-
ko kaj takega absorbirala. Kot
da bi bil Vatikan v Sloveniji.
Podoben center je v Sarajevu,
vanj nima vstopa niti policija
in je torej nekakšna država v
državi. Tega pa nočem,« pravi
konjiška poslanka.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Patolog pred častno
razsodišče
Minuli torek, nekaj dni
zatem, ko je vodja Okrož-
nega državnega sodišča v
Celju Ivan Žaberl preisko-
valnemu sodniku predla-
gal, naj v zvezi s preiska-
vo poteka zdravljenja Ja-
sne Pungeršek zahteva
izdelavo dodatnega mne-
nja izvedenca medicinske
stroke, je mnenje komisije
za izredni strokovni nad-
zor v Splošni bolnišnici
Celje v primeru pokojne
Jasne Pungeršek obravna-
val tudi Odbor za strokov-
no medicinska vprašanja
pri Zdravniški zbornici
Slovenije.
Člani odbora se z ugoto-
vitvami interne strokovne
komisije le delno strinja-
jo, saj je po njihovem mne-
nju nedopustna zamuda pri
izdelavi histološkega izvi-
da vplivala na potek zdrav-
ljenja Jasne Pungeršek. Kot
so zapisali, Pungerškova za-
radi zamude pri pregledu
tkiva ni prejemala dodat-
ne imunoterapije, ki se je
leta 1998 izvajala pri bol-
nikih z melanomi, zato je
trpelo predvsem njeno psi-
horizično zdravje. Posto-
pek ugotavljanja histološ-
ke diagnoze je bil po mne-
nju članov odbora nedo-
pustno malomaren še toli-
ko bolj, ker je bil patolog
opozorjen, da obstaja sum,
da gre za maligni tumor. Pa-
tologa, šlo naj bi za Borisa
Kavčiča, ki naj bi bil od-
govoren za nedopustno dol-
go izdelovanje analize tki-
va, bodo člani odbora
predlagali Častnemu razso-
dišču Zdravniške zbornice
Slovenije.
Ker je tudi v tem primeru
prišlo do grobe kršitve usta-
ljene klinične prakse, so čla-
ni Odbora za strokovno me-
dicinska vprašanja pri Zdrav-
niški zbornici Slovenije skle-
nili, da bodo vodstvu Splo-
šne bolnišnice Celje predla-
gali, naj ugotovi tudi odgovor-
nost ostalih zdravstvenih de-
lavcev, ki bi morali poskrbe-
ti, da bi bil histološki izvid
izdelan pravočasno. To se ni
zgodilo kljub številnim poiz-
kusom Jasne Pungeršek, kar
je razvidno tudi iz zapisnika
interne komisije za izredni
strokovni nadzor, ki je z ugo-
tovitvijo, da nedopustno dol-
go čakanje na histološki iz-
vid ni vplivalo na razvoj bo-
lezni pokojne Pungerškove,
svoje delo zaključila pred šti-
rimi tedni.
Direktorica bolnišnice
Štefka Presker se je na seji
Mestnega sveta MO Celje v
zvezi z nedopustnim kopi-
čenjem nepregledanih tkiv
na patologiji v preteklosti
v imenu vseh zaposlenih
javno opravičila »za to, kar
se je v bolnišnici zgodilo,
kar se ne bi smelo zgoditi
in kar je težko opravičlji-
vo«.
V zvezi z odgovornostjo
ostalih zdravstvenih delav-
cev, ki jo terja Odbor za stro-
kovno medicinska vprašanja,
je zaenkrat direktorica celj-
ske bolnišnice Štefka Pre-
sker napovedala le ukrepe,
ki bodo lahko prispevali k
izboljšanju sistema oziroma
celostne obravnave bolnika
v bolnišnici in tako v prihod-
nosti preprečili podobne do-
godke. »Zaradi zastarelih ro-
kov je namreč za kakršno-
koli disciplinsko ukrepanje
prepozno,« je poudarila.
AMS, MBP
Škrlnja-
riču se
maje
stolček
Delavcem slatinske
steklarne je prekipelo.
Zahtevajo odstop nadzor-
nega sveta ter predsedni-
ka in člana uprave hol-
dinga Rogaška Crystal
Davorina Škrinjariča in
Albina Šrimpfa.
Zaposleni so 84-odstot-
ni lastniki holdinga, ki je
lastnik steklarne. Odstop
uprave bodo uradno zah-
tevali na izredni skupšči-
ni, ki bo predvidoma v za-
četku februarja. Na petko-
vem zboru delničarjev jim
je namreč uspelo zbrati
podpise pet odstotkov del-
ničarjev, kolikor jih v skla-
du s statutom drijžbe po-
trebujejo za sklic izredne
seie. Da bi jim »akcija« us-
pela, so ustanovili celo ini-
ciativni odbor, ki je vodil
celotni postopek.
Slatinski steklarji so z
razmerami v podjetju in
s svojim položajem neza-
dovoljni že dlje časa. Nas-
protovanje upravi se je po-
globilo zlasti potem, ko
so v vseh steklarskih druž-
bah za pol leta uvedli mi-
nimalne plače. Za takšen
ukrep se je vodstvo odlo-
čild zaratli izjemno tež-
kili likvidnostnih razmer,
ki so med drugim tudi po-
sledica slabo premišljene
ga zadolževanja v prete-
klih letih.
JI
Št. 52 - 23. december 2003
4
DOGODKI
Naprej do dvesto
I. gimnazija v Celju je vče-
raj z božično-novoletnim
koncertom praznovala 195-
letnico obstoja. Koncert
Madžarski božič so pripra-
vili Društvo ljubiteljev
umetnosti Celje, Rotaract
Club Celje in I.gimnazija v
Celju. Izkupiček koncerta
je bil namenjen celjskemu
Zavodu Vir, ki deluje na po-
dročju preprečevanja odvi-
snosti in rehabilitacije upo-
rabnikov drog.
Ravnatelj Jože Zupančič
pravi, da je tak jubilej zelo
pomemben, saj so vsi, ki de-
lajo v šoli, jo obiskujejo ali
pa so jo že zapustili, lahko
ponosni, da so bili v tako ča-
stitljivi ustanovi. »Predvsem
sem ponosen na naše dijake
in dijakinje, ki so uspešno za-
ključili našo šolo, nadaljevali
s študijem in so sedaj poklic-
no uspešni. Še veliko bolj pa
mi je pri srcu, če so tudi za-
sebno srečni in če jim je da-
la srednja šola delček tiste-
ga, kar je pomembno za dol-
goletno srečo,« še dodaja Zu-
pančič.
I. gimnazija je po besedah
Zupančiča zelo heterogena.
Dijaki lahko namreč obisku-
jejo športni razred, klasično
gimnazijo, lahko se učijo po-
leg angleščine in nemščine tu-
di francočino, latinščino in
španščino, lahko pa obisku-
jejo tudi umetniški razred,
ki deluje v povezavi s Glas-
beno šolo v Celju. Kljub te-
mu, da se dijaki lahko opre-
delijo za tisto smer, ki jim je
všeč, Zupančič pravi, da je
dijakom v tem času težje kot
v preteklosti: »V šoli je veli-
ko več faktografije, da ne go-
vorim o zunanjih vplivih, ki
so bistveno drugačni kot ne-
koč; od drog do različnih de-
viantnih zadev, ki Sloveniji
niso v čast, tako da sem pre-
pričan, da mladina, kljub viš-
jemu standardu, danes živi
težje kot nekoč.«
Na koncertu smo v prvem
delu lahko med drugim sli-
šali krstno izvedbo dela Lux
Aeterna Gregorja Deleje, v
drugem delu pa smo slišali
dele madžarskih operet in
madžarsko božično glasbo.
Gosti so bili študenti budim-
peštanske Akademije za glas-
bo: sopranistka Nora Ducza,
mezzosopranistka Dora Ga-
loczy in tenorist Zoltan Czier.
Spremljali so jih Primož Ma-
vric, Simon Dvoršak in Gre-
gor Deleja ter orkester I. gim-
nazije v Celju pod vodstvom
Simona Dvoršaka.
ŠPELA OSET
POZOR, HUD PCS
Brei horuka v
novo leto
MOHOR HUDEJ
Včasih me malenkost ome-
juje, da je tale kolumna na-
slovljena s tem hudim psom,
nekako te pahne v pozicijo
lajajočega, čeprav sem imel
bolj občutek, vsaj v prvem
polletju mojih pisarij, da gre
bolj za glas vpijočega v puš-
čavi, vsaj v zvezi s hmeljar-
sko-pivovarniškim muze-
jem. Včasih bi enostavno že-
lel biti prijazen, pohleven
kuža, recimo kakšen prina-
šalec aU pa labradorec. Tu
in tam sem se globoko za-
mislil in premišljeval, kaj me
tako zelo moti pri tem Ce-
lju, kaj je tisto, kar mi pre-
prečuje prostodušno nekaj
pohvaliti, biti nečemu naklo-
njen. »Duša, duše ni,« se mi
je zmeraj izpisalo na ekra-
nu mojega sivoceličnega ra-
čunalnika. No, tokrat bom
hvalil, za vzpodbuden vstop
v naslednje leto.
Prvič se mi zdi, da se je v
mestu nekaj zgodilo kot bi
se moralo, vsaj konceptual-
no, da pustimo vsebino ob
strani. Stojnice v mestu so
prvič takšne kot morajo bi-
ti - v stilu, če je kakšna okra-
šena kmetavzarsko, kar ne-
katere so, to ni stvar mest-
nih velmož, pač pa pomanj-
kanja okusa najemnikov.
Pravljična dežela je na Glav-
nem trgu, lepo, tja tudi so-
di, tudi v metaforičnem po-
menu besede, saj otroci ven-
darle sodijo na Glavni trg,
ne pa na dislocirane lokaci-
je, pa naj bodo še tako zani-
mive. Prvič je dogajanje
»skoncentrirano« na manjši
prostor, kompaktno je za-
stavljeno, v vsem skupaj je
čutiti red, ki ga Slovenci pač
podzavestno častimo, a le
redko udejanjimo (nekoč mi
je nekdo dobro namignil,
češ, manj kot je reda doma,
v glavi, pri sebi, več se vlaga
v tisti zunanji, navidezni
red). Če se še spominjate
mojih kritiziranj v zvezi s
prireditvami v poletnem Ce-
lju, potem veste, da me je
najbolj motila razpršenost
prizorišč, odsotnost nekega
reda, »fotelirski« koncept,
brez osrednje ideje. Ideja je
zdaj tu. S samo postavitvijo
stojnic, pravljične dežele, dr-
sališča, ki je narejen, kot
mora biti, brez neke »impro-
vizirane estetike«, se ljudje
pripeljejo tja, kjer nekaj je.
Da doživijo prednovoletni
utrip, ne potrebujejo deset
brošur, napovednikov in kar
je še podobnega, da se od-
ločijo kam in kaj si bodo og-
ledali. Ničesar ne potrebu-
jejo, še avtomobila ne; peš
lahko gredo v mesto, kjer ne-
kaj je, kjer se otroška zaba-
va preliva s prodajo na stoj-
nicah, nekaj korakov proč
je drsaUšče ...
Odkrito rečeno, ne vem na-
tančno kakšen je program
(hvala Bogu, ni mi potreb-
no vedeti, nekaj se bo že do-
gajalo), skrbi me le, da se je
ponovno pozabilo na najst-
niško generacijo in seveda
tudi na študentarijo, subkul-
turo. Ko bo tudi ta genera-
cija dobila svoje mesto v do
sedaj »okostenelem« mest-
nem jedru in prireditvah
znotraj njega, bo krog zaklju-
čen. Oprostite mi, rekel
sem, da ne bom lajal, am-
pak... Naj mi samo eden po-
jasni, zakaj so se morale te
prireditve zgoditi štirinajst
dni prepozno, podobno kot
se je oživljalo mestno jedro
v poletnem času, ko se je šele
tam nekje sredi junija pri-
čelo razmišljati in v avgu-
stu realizirati? Skratka, po-
potnica za prihodnje leto je
dobra! Po dolgem času me
je preplavil optimizem in nek-
je iz pet se mi je prikradel
nekdanji entuziazem, ki me
nagovarja s kennedyjevsko
dikcijo: »Kaj lahko jaz na-
redim za Celje in ne Celje
zame!« Pa srečno vsem sku-
paj in pamet v glavo.
Za male bolnike
V Splošni bolnišnici Celje so tudi letos poskrbeli za
predpraznično vzdušje. Predvsem za najmlajše, ki jih je
bolezen pripeljala na zdravljenje, so pripravili pester pro-
gram prireditev.
Nekaj jih je že bilo. Prejšnji teden so za veselje z novolet-
nimi igricami poskrbeli učenci Osnovne šole Lava in prav-
ljičarka iz otroške knjižnice Miško Knjižko. Včeraj, v pone-
deljek, so bolne otroke zabavali učenci Osnovne šole Lava z
igrico Pika Nogavička in otroci iz štorskega vrtca z igrico
Sneženi mož išče sneženo ženo. Danes bodo učenci I. Os-
novne šole uprizorili lutkovno predstavo, potem pa bodo
otroke obiskali še dedek Mraz in Božiček ter Ronald McDo-
nald iz McDonaldsa. MBP(
Popravek
v besedilu »Poceni, drago, na črno«, objavljenem v 51
štev. Novega tednika, sem napačno zapisal, da so pravi sla
vospev Aleksandru Jančarju zapisali v podjetju Spem. Trdi
tev popravljam. Slavospev so napisali v podjetju Di@log
Za nenamerno napako se opravičujem. B'
Luč miru tudi med Celjani
Skavti obeh celjskih stegov katoliških skavtov in skavtinj ter celjski taborniki so v
nedeljo v Pravljično deželo prinesli luč miru iz Betlehema.
Med prijetno prireditvijo, na kateri so uprizorili lutkovno igrico, so vnovič poudarili
osnovno poslanstvo luči miru in družinske vrednote, ki jo hranijo. Luč miru naj bi na
božično noč gorela v čim več slovenskih domovih, lani je bilo takih preko 200 tisoč, skavti
pa so luč miru ponesli tudi na Triglav. Na celjskem območju so skavti in taborniki plamen
iz luči miru delili v Šentjurju, na Polzeli, v Velenju, ponesli pa so ga tudi na Ojstrico.
Zbrane prostovoljne prispevke za luč miru bodo po božiču v sodelovanju s Slovenskim
Karitasom razdelili kot pomoč petim ali šestim družinam. BS
Prva
zasebna
visoka šola
v Celju
V Podjetju za izobraževa-
nje Abitura so minuli petek
na novinarski konferenci
predstavili Visoko komer-
cialno šolo Celje, ki jo usta-
navljajo. Prve študente bo
šola sprejela že jeseni 2004,
če bodo dobili soglasje sve-
ta za visoko šolstvo za vi-
sokošolski študijski pro-
gram.
Za ustanovitev visoke šole
so se v Abituri odločili pred-
vsem zato, ker že sedaj nji-
hove učne srednješolske in
višješolske programe obisku-
je kar 1100 ljudi in se je po-
javila potreba še po visoki šo-
li. Poleg tega pa direktor Abi-
ture Jože Geršak pravi, da
če ne bi tega storila Abitura,
bi visoko komercialno šolo
ustanovil nekdo drug. To bo
prva samostojna oziroma za-
sebna visoka šola v Celju, za
koncesijo pa še ne bodo za-
prosili. Kljub temu Geršak
pravi, da bo šolnina najnižja
v primerjavi s konkurenčni-
mi šolami.
Posebnost omenjene šole
je zagotovo profesorski zbor,
saj je kar 17 profesorjev Ce-
ljanov. Na kader so v Abitu-
ri še posebej ponosni, saj je
svet za visoko šolstvo pred-
log za šolo prvič zavrnil prav
zaradi ne dovolj usposoblje-
nega kadra. To so takoj po-
pravili, tako da je svet za vi-
soko šolstvo že dal soglasje
za ustanovitev samostojne-
ga visokošolskega zavoda,
prav tako pa so dala soglas-
je podjetja, kjer bodo štu-
denti imeli praktični pouk,
in tudi gospodarska zborni-
ca. Tudi prostorsko so na vi-
soko šolo v Abituri dobro pri-
pravljeni. Imajo 14 predaval-
nic, od tega dve računalniš-
ki. Jeseni bi tako že lahko
sprejeli od 100 do 120 red-
nih in do 100 do 120 izred-
nih študentov. V spomladan-
skem javnem razpisu za štu-
dijske programe visoke ko-
mercialne šole še bodo lah-
ko vpisovali naknadno, če bo
Abitura dobila soglasje za vi-
sokošolski študijski pro-
gram.
ŠPELA OSET
Rimsko smetišče
Celje ima za staro grofijo, kjer domuje Pokrajinski muzej Celje biser, na katerega bi
moralo biti mesto ponosno, a postaja vse bolj smetišče, na katerem se zlasti konec
tedna zbira mladina, ki ji je malo mar, da moti mir Rimljanov in skruni neprecenljivo
dediščino.
Rimski lapidarij za muzejem bi morali nujno ograditi s primerno ograjo, apelira na
občino direktorica muzeja Darja Pirkmajer in opozarja na vandalizme nad rimskimi kam-
ni za grofijo, ki so obdani z razbitimi steklenicami, popisani so s spreji in sploh je rimsko
svetišče postalo smetišče, ki Celju nikakor ni v ponos. Vprašanje je, koliko bi pripomogla
ograja okoli lapidarija, a kot pravi Pirkmajer jeva, ki se obrača tudi na mladino in jo
opozarja, da gre vendarle za spomenik, bi potem lahko nezaželene obiskovalce obravnava-
li kot vlomilce, lapidarij pa bi služil svojemu namenu. MP, Foto: GK
Št. 52 - 23. december 2003
I INTERVJU
5
Komisija v
misiji
nemogoče
Pogovor z Damirjem Ivančičem, predsednikom komisije, ki naj bi razrešila
težave s Klubom študentov celjske regije in Mladinskim centrom Celje
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji ustanovili Komisija za
razrešitev problematike Mladinskega centra Celje ter dijakov in štu-
dentov v Celju. Njen predsednik je postal Damir Ivančič, absolvent
Pravne fakultete v Ljubljani, član Združene liste socialnih demokra-
tov (ZLSD) in mestni svetnik. Pravi, da je ključni mladinski problem
v Celju nerešena situacija v Klubu študentov celjske regije (KŠCR).
Kakšna je vloga komisije?
Komisija bo reševala situacijo v
Mladinskem centru Celje (MCC), ka-
terega soustanovitelja sta Mestna ob-
čina Celje (MOC) in KŠCR. Prouči-
la bo zadevo in ponudila možne re-
šitve, predvsem glede financiranja
MCC-ja. V svetu zavoda MCC so pred-
stavniki občine in KŠCR-ja, svet pa
sprejema temeljne odločitve, skrbi
za financiranje in s tem delovanje
MCC-ja. Zaradi zapletov v KŠCR-ju
se postavljajo pod vprašaj vse odlo-
čitve od 13. 3. 2002, ko se je zadeva
KŠCR začela.
Kaj je ključni problem KŠCR-ja?
Zadeva KŠCR se je začela 13. mar-
ca lani s sklicem zbora študentov.
15. marca sem nato vložil pritožbo
zoper izvedbo volitev, zadevo pa sva
vodila skupaj s Simonom Vučerjem.
Notranje ministrstvo je 13. septem-
bra letos z odločbo potrdilo neve-
jljavnost občnega zbora in ni dovo-
lilo vpisa Marka Romaniča kot za-
konitega zastopnika kluba, ki je bil
na tem občnem zboru izvoljen. Nas-
protna stran je vložila upravni spor
na upravno sodišče, zato zadeva še
ni pravnomočna in se bo verjetno
še nekaj časa vlekla. Verjamem, da
bo v upravnem sporu dokazano, da
so bile volitve nepravilne. Že v od-
ločbi upravne enote (UE) je bilo po-
trjeno, da je bilo glasovanje izvede-
no nepravilno, saj se je glasovalo
po pooblastilih, kar je v nasprotju s
temeljnim aktom kluba.
Podobno se je ponovilo letos av-
gusta. Nihče ni bil obveščen o vo-
litvah. Novi »predsednik« Dani-
jel Kociper pravi, da je za obveš-
čanje dovolj oglasna deska.
Kot sem uspel izvedeti, je prišlo
do sklica 20. avgusta s strani dom-
nevnega vodstva Marka Romaniča.
To je nepravilno, saj klub takrat ni
imel vodstva in bi lahko le tretjina
Elanov KŠCR-ja sklicala zbor. Zato
5em se pritožil. V medijih Danijel
Kociper podaja nepravilne informa-
cije, kako sem bil na prvi stopnji
zavrnjen in da s pritožbami oviram
Celjske študente, da bi prišli do de-
larja. UE je odločila le, da nisem
»tranka v postopku, na kar sem se
Pritožil in ministrstvo je odločilo,
la so mi bile bistveno kršene pravi-
ce s tem, ko mi ni bil priznan status
'tranke v postopku. Ministrstvo mi
e status priznalo že zato, ker sem
■lan KŠCR-ja, skliceval pa sem se
tudi na nepravilnosti sklica občne-
ga zbora, saj ga ni sklicala tretjina
•lanov. 13. člen temeljnega akta
^ŠCR-ja še določa, da morajo biti o
'klicu občnega zbora obveščeni vsi
člani najmanj 14 dni pred zborom
v pisni obliki. Iz medijev sem zasle-
dil, da se Kociper sklicuje, da je bil
sklic opravljen pravilno, v skladu z
20. členom, ki pa govori o nečem
povsem drugem in sicer, da uprav-
ni odbor zagotavlja obveščanje ož-
je in širše javnosti o delovanju KŠCR-
ja z objavljanjem vabil in zapisni-
kov na oglasni deski v svojih pro-
storih, preko plakatov in sredstev
javnega obveščanja.
Kako to, da se tako zavzemate
za rešitev KŠCR-ja?
Ker sem študent, ker mi te zadeve
niso všeč in ker želim omogočiti
vsem, da bi lahko delovali na štu-
dentski sceni. Že v začetku je bila
sprožena dilema o tem, zakaj sva s
Simonom toliko nasprotovala ome-
njenemu glasovanju, ko pa so se na
vseh prejšnjih volitvah dogajale po-
dobne stvari. Vendar dogajanje v pre-
teklosti ne sme vplivati na dogaja-
nje v prihodnosti. Nepravilnosti ve-
ljajo, če se nanje nihče ne pritoži.
Obstajajo namigovanja o vaših
političnih željah in da delate po
navodilih strankarskih veljakov.
Moje udejstvovanje na področju
študentske problematike nima nika-
kršne zveze z mojim delovanjem v
mestnem svetu. Ko se je zadeva KŠCR
začela, sem se na to pritožil kot član
kluba in kot študent. Tudi sedaj vo-
dim te postopke kot član kluba, kot
študent. Moje sodelovanje na lanskih
lokalnih volitvah tako nima nikakr-
šne zveze z mojim delovanjem gle-
de KŠCR-ja, saj je bil mestni svet kon-
stituiran več kot pol leta po začetku
zadeve KŠCR. Vsakršna namigova-
nja v smer političnega vplivanja ali
posredovanja, so brezpredmetna in
niso vredna komentarja. Se pa po-
stavlja vprašanje, zakaj se to odpira.
Zakaj mislite, da se odpira ta
vidik zadeve?
Verjetno se nekateri ne želijo spri-
jazniti s tem, da nekdo želi urediti
zadevo tako, kot mu to omogoča
zakonodaja RS, in ga želijo na tak
način diskreditirati.
Ali ste član novoustanovljene-
ga Študentskega društva DUM?
Da, ker želim vzpodbuditi delo-
vanje študentov v Celju tudi na tak-
šen način, da se sam včlanim v druš-
tvo, ki želi vzpodbuditi študentsko
delovanje v Celju in oživiti celjsko
življenje.
Kaj je najboljša rešitev za na-
stalo situacijo?
Nujno bi bilo treba sklicati ve-
ljavni in legitimni občni zbor KŠCR-
ja, na katerem bi izvolili veljavno
vodstvo. Za to je pristojna samo
tretjina članov KŠCR-ja. Z novim
vodstvom se lahko začne vzpostav-
ljati red v okviru študentskega do-
gajanja-v Celju in prepreči osiro-
mašenje študentskih generacij. Če
pa se v bližnji prihodnosti ne bo
uspela razrešiti situacija v KŠCR-
ju, mislim, da bi bilo prav, da se
omogoči delo nekemu novemu
društvu oziroma študentskemu klu-
bu, ki ima željo in ki bi lahko de-
loval za dobrobit študentov.
Koliko je tretjina študentov?
Z omenjenimi podatki ne razpo-
lagam, čeprav bi kot član kluba imel
vso pravico do njih. Verjamem, da
bo UE zahtevala od domnevnega vods-
tva KŠCR-ja, da predloži bazo člans-
tva kluba. Zaradi vseh omenjenih za-
pletov do tega nihče ni mogel priti.
Ste poskušali?
Da, poskušal sem tudi z dopisom
na KŠCR, v katerem sem izrazil že-
ljo, da se zadeve uredijo in da se
pokaže, ali je res, kot je bilo v me-
dijih zatrjevano s strani domnev-
nega vodstva KŠCR-ja, da želijo za-
devo čim prej rešiti v korist kluba.
Sodelovanja ni bilo.
Januarja prireja KŠCR Antiožbej
žur (Ožbej Marc je predsednik zve-
ze Študentskih klubov Slovenije -
ŠKIS, op. p.). Se ga boste udeležili?
Kot večina študentske populaci-
je sem prejel t. i. Mezinčnik, ki je
neke vrste osiromašena izdaja prejš-
njega časopisa KŠCR-ja Mezinec,
na katerem sklicuje samooklicani
predsednik kluba Antiožbej žur.
Menim, da je takšna poteza neo-
kusna in neprimerna in je ne bi že-
lel več komentirati.
Težave se morajo hitro rešiti,
saj so celjski študenti postali že
kar malce apatični.
Res je. Študentska populacija v
Celju je brezvoljna. Zakaj je prišlo
do tega, mislim, da se nam ni treba
spraševati. Želim si, da bi se zade-
va hitro rešila. Res je, da so se po-
dobne nepravilnosti dogajale tudi
v preteklosti, vendar nikoli niso
prišle do te stopnje, da bi se na tak
način poskušalo izigrati študente v
Celju. Žal pa se v preteklosti nihče
na omenjene zadeve ni pritožil.
Je rešitev MCC-ja možna tudi
brez rešitve KŠCR-ja?
Če situacija v KŠCR-ju ne bi bila
rešena, se zapletajo vprašanja gle-
de financiranja MCC-ja. Rešitve naj
bi poiskala začasna komisija, ki bo
poskušala ugotoviti tudi, kaj vpli-
va na slabše delovanje MCC-ja. Ko-
misija je trenutno največji prispe-
vek, ki ga MOC lahko ponudi.
KŠCR svojega deleža za MCC
ne plačuje, Kociper pa pravi, da
jim ga niti ni več treba, saj je bil
dovolj že ustanovitveni vložek.
Kljub nekaterim trditvam gospo-
da Kocipra, dolžnost plačevanja
KŠCR-ja in MOC-a izhaja že iz dejs-
tva, da sta dolžna skrbeti za delova-
nje in obstoj MCC-ja. Če si nekdo
razlaga prispevek k delovanju in-fi-
nanciranju MCC-ja tako, da vloži sa-
mo ustanovni kapital, mislim, da
igra zgrešeno igro, saj takšen zavod
zagotovo nima prihodnosti. Po mo-
jem mnenju dolžnost obeh ustano-
viteljev izhaja že iz zakona o zavo-
dih, ki kot vire financiranja navaja
tudi (so)ustanovitelje zavoda.
ŠPELA OSET
Foto: GREGOR KATIC
Kaico do baze
podaticov?
Približno 15 študentov je minuli
petek prišlo na uradne ure KŠCR-ja
in zahtevalo bazo podatkov, ki jo
kot člani kluba po klubskem statu-
tu lahko vidijo. Želijo namreč skli-
cati volitve, za to pa je treba po sta-
tutu kluba 14 dni pred volitvami o
tem pisno obvestiti vse člane. Pred-
sednica nadzornega sveta Petra Ga-
lič, ki je vodila uradne ure, baze po-
datkov ni želela pokazati. Poklica-
la je malce močnejšega T. P, ki naj
bi jo varoval, čeprav študenti niso
grozili in niso bili nasilni. Prišel je
tudi član disciplinske komisije, ki
pa imena ni želel povedati. Kasneje
se je pridružil še neki Bojan, s kate-
rim se je T. P. kmalu umaknil iz
klubskih prostorov. T. P. se je nato
vrnil v klub, Bojan, ki je sam pove-
dal, da ni član kluba, pa je prišel
čez nekaj časa in iz kluba odnesel
računalnik. Študenti so ga hoteli zau-
staviti, vendar mu je močnejši T. P.
pomagal. Eden izmed študentov, Bo-
jan Stojanovič, je tekel za Bojanom
in ga ujel, ta pa naj bi mu računal-
nik celo vrnil, vendar mu je Stoja-
novič dal računalnik nazaj, ker je
prišel T. R, ki naj bi Stoja novica
ustrahoval. Po prihodu policije, ki
so jo po dogodku poklicali študen-
ti, se je ugotovilo, da je samookli-
cani predsednik kluba Danijel Ko-
ciper naročil Bojanu, naj računal-
nik odnese. Pole^ tega pa so tudi t.
i. predstavniki KSCR-ja poklicali po-
licijo, češ da so študenti v klub vdr-
li. Kociper je kasneje prišel v klub
in policiji povedal, da ve, kje se ra-
čunalnik nahaja. Po besedah poli-
cije računalnik tako ni odtujen, saj
se ve, kje je. Kljub temu bodo zade-
vo še raziskali, saj bi moral biti ra-
čunalnik z bazo podatkov na raz-
polago vsem članom kluba. Zani-
mivo pa je, da klubski funkcionarji
ne vedo prav veliko o klubu. Gali-
čeva in član disciplinske komisije
ne poznata dovolj statuta, ki ga mi-
mogrede v klubu sploh nista našla,
nista vedela, kje so papirji za raču-
nalnik, ki jih je zahtevala policija,
ne poznata članov glavnih teles klu-
ba, nič tudi nista želela povedati o
zadnjih »volitvah«. ŠO
Št. 52 - 23. december 2003
6
GOSPODARSTVO
Terme Olimia
bodo spet na vrhu
Do prihodnje jeseni večji in sodobnejši termalni park - Skoraj 1.800
kvadratnih metrov novih obbazenskih površin
Ko so leta 1989 v Podče-
trtku zgradili termalni
park, je kopališče veljalo
za najsodobnejše in tudi
najlepše v Sloveniji. Baze-
ni so sicer privlačni še da-
nes, vendar sta čas in kon-
kurenca naredila svoje.
Oprema se je izrabila, ob
bazenih pa ni prostora za
vse tiste dejavnosti, ki jih
vse več zdravilišč ponuja
svojim gostom. Terme Oli-
mia bodo zato termalno ko-
pališče temeljito prenovile
in tudi razširile, dela pa bo-
do končali do septembra
2004.
V času gradnje bodo baze-
ni obratovaU nemoteno, saj
so prenovo razdeUli po fazah
in jo prilagodiU pričakova-
nemu obisku. Delavci celj-
skega Remonta, ki bo opra-
vil večino del, bodo najprej
preuredili zunanji del kom-
pleksa, nato pa se bodo loti-
li še notranjosti. In kakšen
bo od prihodnje jeseni ter-
malni park, ki so ga lani, ko
so vsem zdraviliškim objek-
tom nadeli nova imena, poi-
menovali Termalija? Obsto-
ječi objekt bo dobil nove gar-
derobe in savne, v novem ob-
jektu, ki bo obkrožal staro
zgradbo, pa bodo poleg ob-
čutno povečanih ležalnih po-
vršin uredili še center za ne-
go telesa in restavracijo. Po-
sebnost prenovljene Terma-
lije bo premična streha, s ka-
tero bo v zimskem času po-
krit večji del zunanjih baze-
nov.
Direktor Term Olimia
Zdravko Počivalšek napo-
veduje, da bo po prenovi ter-
malno kopališče spet med
najbolj sodobnimi v Slove-
niji. Celotna naložba je vred-
na 830 milijonov tolarjev.
Direktorja Term Olimia in celjskega Remonta Zdravko Počivalšek (levo)
in Bogomir Amon sta v petek podpisala 600 milijonov tolarjev vredno
pogodbo za prenovo in razširitev zdraviliškega bazenskega kompleksa.
vrednost del, ki jih bo opra-
vil Remont, pa znaša 600 mi-
lijonov tolarjev. Podjetje je
s Termami Olimia sodelova-
lo že večkrat, tako velikega
in zahtevnega projekta pa po
besedah Bogomirja Amona
v zdravilišču še niso oprav-
ljali. Prenova bo zato zanje
poseben izziv, saj bodo mo-
rali povezati staro z novim,
pri tem pa bodo uporabili po-
vsem nove tehnologije in tu-
di materiale.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Kopališče Termalija bo s prenovo dobilo skoraj 1.800 kvadratnib metrov novib površin. Posebnost bo
premična streha, s katero bodo v zimskem času pokrili dve tretjini zunanjih bazenov.
Naprej s staro upravo
Nadzorni svet Banke Celje je še za pet let podaljšal mandat sedanji upravi. Novi
mandat predsednika uprave Nika Kača in članov Dušana Drofenika in Viktorije Svet
se bo pričel 18. junija prihodnje leto.
Banka Celje bo letos predvidoma dosegla 324,5 milijarde tolarjev bilančne vsote, kar
je za 18 odstotkov več kot lani in 5 odstotkov nad letnim načrtom. Dobiček pred obdav-
čitvijo bo znašal 4, 138 milijarde tolarjev. JI
Gorenje več kot 200 milijard
v Gorenju so za leto 2004
pripravili zelo ambiciozen po-
slovni načrt, ki pa je po mne-
nju uprave dokaj stvaren.
Konsolidirani čisti prihodki
iz prodaje naj bi se v Skupi-
ni Gorenje povečali za dobrih
5 odstotkov, čisti dobiček pa
naj bi bil od letošnjega višji
za skoraj 9 odstotkov.
Skupina Gorenje, ki od leta
1997 beleži 13-odstotno pov-
prečno letno rast čistih pri-
hodkov iz prodaje, naj bi ime-
la prihodnje leto približno
201 milijardo tolarjev čistih
prihodkov. Zaradi pridruži-
tve novih članic se bo delež
izvoza, ustvarjenega v EU, z
zdajšnjih 52 povečal na 65
odstotkov. Čisti dobiček sku-
pine, ki bo po ocenah letos
znašal 4,9 milijarde tolarjev,
kar je za skoraj 19 odstotkov
več kot lani, naj bi prihod-
nje leto zrasel na 5,3 mili-
jarde tolarjev. Leta 2004 bo
Skupina Gorenje za naložbe
namenila dobrih 10 milijard
tolarjev, kar je dobra polo-
vica letošnje vrednosti na-
ložb, večji del denarja pa bo-
do za razvoj novih izdelkov
in tehnologij v vseh proizvod-:
nih programih porabili v ma-
tičnem podjetju.
Krovna družba, ki naj bi
prihodnje leto izdelala 2,82
milijona gospodinjskih apa-
ratov oziroma še za 3,5 od-
stotka več kot letos, naj bi
ustvarila 134,8 milijarde to-
larjev čistih prihodkov iz pro-
daje, kar pomeni 5,6-odstot-
no rast glede na oceno v letu
2003. Čisti dobiček naj bi se
povečal na 5,1 milijarde to-
larjev in bi bil od ocenjene-
ga letošnjega višji za skoraj
11 odstotkov.
JI
Prva moža Mercatorja Zoran Jankovič in Mercator SVS Samo Gorjup (na sliki ob šentjurskem župai^
Štefanu Tislu) sta ob odprtju centra predala donacije v skupni vrednosti 2 milijona tolarjev košarkarjem |^
atletom, železničarskemu muzeju in pihalnemu orkestru.
Najboljši sosed tudi v Šentjurju
Šentjurčani so v petek do-
bili nov trgovski center z
več kot 2 tisoč kvadratni-
mi metri površin za proda-
jo in spremljajoče dejavno-
sti. V sklopu centra je so-
doben Mercatorjev super-
market in sedem prodajnih
in storitvenih lokalov ter 115
parkirnih mest za kupce.
Poleg Mercatorjevega su-
permarketa na skoraj 1.500
kvadratnih metrih so odprli
še prodajalno s tekstilom Me-
diana, drogerijo Beautique,
gostinski lokal, kava bar San-
tana, lokal Loterije Sloveni-
ja, cvetlično darilni butik in
prodajalno z GSM-priključ-
ki in terminalno opremo.
Mercator SVS s Ptuja, kamor
sodi tudi šentjursko območ-
je, je Trgovski center Šent-
jur zgradil v dobrih treh me-
secih, naložba v objekt in
opremo supermarketa pa je
znašala 600 milijonov tolar-
jev.
V centru je 35 zaposlenih
od tega 22 zgolj v supermarke
tu. Kupcem bodo v supermar
ketu ponudili več kot 11 tisa
izdelkov, od tega 349 z lastno
trgovsko znamko Mercator, 32\
bo takšnih z oznako trajno nizke
cene, 51 pa iz skupine izdel
kov Slovenske košarice. Cen)
ter bo med ponedeljkom in so
boto odprt od 8. do 20., ob nej
deljah pa do 12. ure. I
IVANA STAMEJČiJ
Foto: GREGOR KATIfl
NA KRATKO
Lastniki Uniona o novih
nadzorniicih
Predstavniki Pivovarne Laško in belgijskega Interbrevv;
bodo na današnji skupščini odločali o novih članih nadzor
nega sveta Pivovarne Union. Namesto štirih članov, ki sc
odstopili, sta uprava in nadzorni svet Uniona predlagal;
Janeza Damjana, Dušana Drofenika, Branka Šibakov
skega in Rudija Šepiča. Vsi štirje so blizu Pivovarni Laške
ali njenim prijateljskim družbam. Lastniki Uniona bodo
obravnavali tudi dopolnilno poročilo posebnega revizorja
o delnicah Uniona, ki so bile prodane Perspektivi. Dopolni-
tev posebne revizije, na podlagi katere so proti nekdanji
upravi Uniona vložili odškodninske tožbe, so na julijski
skupščini zahtevali predstavniki Pivovarne Laško. V dopol-
nilnem poročilu revizorji ugotavljajo, da Pivovarna Union
ni bila oškodovana.
Etoi bo še večji
v celjskem Etolu napovedujejo, da bodo prihodnje lete
poslovne rezultate še izboljšali. V skladu z gospodarskim
načrtom, ki ga je pred kratkim sprejel tudi nadzorni svet,
nameravajo prodajo povečati za skoraj 12 odstotkov, dobi-
ček za desetino, donos na kapital pa naj bi bil 8,4-odstotea
V prihodnjem letu načrtujejo v Etolu tudi nekaj novih na^
ložb, s katerimi bodo povečali proizvodne zmogljivosti. ,
Vigrad icupuje na Ljubečni
Novemu (začasnemu) direktorju Industrije keramičnili
izdelkov Ljubečna Ferdu Pinteriču še ni uspelo prodati ali
oddati nobenega od proizvodnih in poslovnih prostorov ni-
ti poiskati strateškega partnerja za hčerinsko podjetje Klin-
ker, kamor so v postopku prisilne poravnave preselili proi-
zvodnjo klinker opeke. Kot je dejal Pinterič, je za Klinkei
kar nekaj zanimanja, vendar kakšne zavezujoče ponudW
doslej še niso dobili. Potrdil je tudi, da se za nakup dela
tovarniškega kompleksa zanima celjsko podjetje Vigrad. j
Danes o iisodi M Ciuba
Lastniki velenjskega M Cluba, ki že nekaj let posluje 2
izgubo, letošnja bo znašala okrog 70 milijonov tolarjev,
bodo na današnji skupščini odločali tudi o likvidaciji pod
jetja. To pomeni, da bo delo izgubilo 140 ljudi. Kot je deja
predsednik nadzornega sveta Tomaž Orešič, so ukrepi nuj
ni, saj je podjetje močno podkapitalizirano. Kljub sanacij
skemu programu, ki ga izvajajo že nekaj časa, pozitivneg;
poslovanja ne morejo zagotoviti. Prodaja jim gre sicer raz-
meroma dobro, vendar zaradi visokih stroškov dela na trgi
ne morejo biti konkurenčni. JI
St. 52 - 23. december 2003
gtDlJ PdfiMf i najboljšim vkusm
GOSPODARSTVO
7
Zdraviliški
dom bo zadnji
Terme Dobrna bodo do maja zgradile zunanje bazene - Letos 104.000
nočitev in 1,7 milijarde tolarjev prihodka
v Termah Dobrna so v teh dneh
končali prvo od naložb novega na-
ložbenega cikla, ki so ga ocenili na
pol milijarde tolarjev. V hotelu Vita
so odprli nov center lepote, ki se po-
aaša z najsodobnejšo opremo za ne-
go obraza in telesa v Sloveniji in tudi
i nenavadnim imenom Hiša na trav-
niku. Vanj so vložili 100 milijonov
tolarjev, do maja prihodnjega leta pa
bodo prenovili še restavracijo ter zgra-
dili zunanje bazene z nekaj savna-
mi in fitnes centrom.
S tem se bo, je povedal direktor Ja-
nez Mlakar, ki je vodenje Dobrne prev-
zel oktobra letos, končala obsežnejša
obnova hotela Vita. V prihodnjem sred-
njeročnem obdobju se bodo lotili še
ostalih zdraviliških objektov, vlaganja
pa bodo zaključili s temeljito prenovo
Zdraviliškega doma, ki ga že nekaj ča-
sa postavljajo na »stranski tir«. Mlakar
pravi, da natančnejših vsebin za ta, več
kot 150 let star objekt, še niso oprede-
lili, zato tudi še ne vedo, koliko jih bo
stala naložba. Vsekakor pa želijo Zdra-
viliški dom, ki ima zdaj eno samo zvez-
[dico, preurediti v hotel višje kategori-
jje, namenjen predvsem zahtevnejšim
pstom.
Novi direktor Term Dobrna Janez Mlakar pra-
vi, da se s preteklimi dogodki v podjetju noče
obremenjevati. Je pa res. da bi se brez pogo-
stih menjav direktorjev (v treh letih se jih je
zamenjalo kar pet) zdravilišče najbrž hitreje
razvijalo. *
Dosedanja vlaganja v Termah Dobr-
na, ki praznujejo letos 600 let obstoja,
so že obrodila sadove, saj se je obisk
zdravilišča povečal. V vseh treh hote-
lih, kjer imajo skupno 385 postelj, bo-
do letos zabeležili okrog 16.000 gostov
in 104.000 nočitev. Med gosti s kar 70-
odstotnim deležem prevladujejo Slo-
venci, samo še 30 odstotkov pa je tak-
šnih, ki pridejo na Dobrno z napotni-
co. Dober obisk se bo poznal tudi pri
zaslužku, saj bo podjetje letos ustvari-
lo 1,7 milijarde tolarjev prihodkov in
dobiček.
Novi direktor Term Dobrna pravi, da
za zdaj ne razmišljajo o kapitalskem
povezovanju, kar pa ne pomeni, da se
za to ne bodo odločili kdaj v prihod-
njih letih. »Imamo jasno vizijo razvo-
ja, ki jo bomo uresničili sami. Še na-
prej bomo zdravilišče za ženske in tudi
moške bolezni, ker pa želimo poleg
zdravstva razvijati tudi turizem, bomo
na evropsko raven dvignili tudi ta del
ponudbe. Prepričan sem, da bomo po
končanih naložbah še bolj prepoznav-
ni v tujini,« napoveduje Mlakar. Da bi
v kraj privabili še več gostov, so z obči-
no ustanovili gospodarsko interesno
združenje, preko katerega bodo na tr-
gu predstavljali ponudbo celotnega do-
brnškega območja. »Termalna voda, ho-
teU in hrana ne zadostujejo več. Go-
stom je treba danes ponuditi tudi doži-
vetja,« pravi Janez Mlakar.
JANJA INTIHAR
Tare (še) nihče noče
Prva javna dražba mariborske pi-
vovarne Tara v stečaju, ki jo je pred
itirimi leti, prav tako na dražbi, ku-
pil celjski podjetnik Herman Malgaj,
li bila uspešna. Razen stečajnega
upravitelja Tomaža Kosa, predsedni-
ka stečajnega senata Matevža Žug-
Ija in peščice novinarjev se je namreč
ni udeležil nihče. Ni bilo niti opazo-
ifalcev, ki so običajni spremljevalci
Iražb.
Tomaž Kos meni, da je krivec za
akšno nezanimanje najverjetneje vi-
soka cena. Za celotni kompleks, ki se
azprostira na nekaj več kot petih hek-
tarih zemljišč, od tega je za 1,3 hekta-
ra proizvodnih hal in poslovnih pro-
storov, ter za opremo in blagovno
znamko Celjski grof, je kot izklicno
ceno določil kar tržno vrednost, ki znaša
milijardo 787 milijonov tolarjev. Na
dražbah se običajno postavi likvida-
cijska vrednost premoženja, ki v Tari-
nem primeru znaša okrog 1,4 milijar-
de tolarjev.
Naslednja dražba bo predvidoma ko-
nec januarja, stečajni upravitelj pa za
zdaj še ne ve, kakšno izklicno ceno
bo postavil takrat. O znižanju se mo-
ra najprej pogovoriti z upniškim od-
borom. Tara ima kar za 4,2 milijarde
tolarjev terjatev, njeno celotno pre-
moženje pa je pod hipoteko. Največ-
ji upniki so ministrstvo za finance,
ki mu pivovarna ni plačevala trošari-
ne, ter Nova Ljubljanska banka in
Abanka, ki sta nakup in prenovo to-
varne podprli s posojili, vendar jih
podjetje ni moglo vračati.
Pivovarna je šla v stečaj pred nekaj
meseci, in sicer na predlog Nove Ljub-
ljanske bankeT Delo je izgubilo 45 de-
lavcev, ki so na račun odpravnin in neiz-
plačanih plač prijavili za 45 milijonov
tolarjev terjatev. JI
Alpos pripravljen na Evropo
Nova Alposova tovarna alu-
iiinijastih izdelkov, ki je v manj
tot enem letu zrasla na obrob-
u Šentjurja, je od prejšnjega če-
rtka tudi uradno odprta.
Okrog 1,2 milijarde tolarjev
tedno naložbo, s katero je hče-
insko podjetje Alpos Alu na
nem mestu združilo proizvod-
njo tehničnih in hišnih lestev, vrt-
ih sušilnikov in zabojev, je s
redsednikom uprave Alposa Mir-
inom Bevcem odprla ministri-
aza gospodarstvo dr. Tea Petrin,
a je v svojem nagovoru med dru-
im poudarila, da Alpos nedvom-
0 sodi v tista slovenska podjet-
1. ki z naložbami v posodobitev
lŠiritev proizvodnje nenehno ra-
■ejo in tudi dobro poslujejo. Zato
'dobro pripravljen tudi na vstop
'ovenije v Evropsko unijo, kjer
o gotovo znal dobro izkoristiti
ove poslovne priložnosti, ki jih
rinaša velik evropski trg.
JI, Foto: MN

Zgodnji dedek Mraz
Nizke prednovoletne temperature so očitno ohladile tudi
tečaje delnic na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pred-
praznično trgovanje je bilo vse prej kot navdušujoče. Tečaji
so se zadrževaU v glavnem v negativnih območjih. Investi-
torji so namesto novoletnega borznega veseljačenja ugoto-
vili, da je zabave za letos konec in da sledi streznitev.
Indeks SBI20 je v zadnjem tednu izgubil 2,28% vredno-
sti. Na koncu petkovega trgovanja je SBI20 pristal pri 3.868
indeksnih točkah. Zdi se, da je rekord pri 4.034 točkah že
precej oddaljen in ga do konca leta ne bo več mogoče prese-
či. Mnogo investitorjev se je odločilo za unovčevanje do-
bičkov, saj so ocenili, da so tečaji visoki in je gibanje navz-
gor s teh ravni omejeno. Nekaj je k temu pripomogla ugoto-
vitev, da velikega prevzema v tako zelo bližnji prihodnosti,
kot so investitorji sprva pričakovali, ne bo. Namera o prev-
zemu podjetja Terme 3000 s strani Save je sicer še vedno
aktualna, vendar nekateri borzni analitiki niso popolnoma
prepričani okoli končne prevzemne cene za to podjetje.
Trenutna prevzemna cena za delnico Term 3000 naj bi bila
2.200 SIT, vendar se delnica na trgu že dva tedna trguje nad
omenjeno mejo pri 2.252 SIT, kar nakazuje, da nekateri
špekulirajo, da bo končna cena višja.
Pregled tečajev v obdobju med 12. in 19. decembrom 2003
Med najprometnejšimi delnicami sta bili najbolj na uda-
ru delnici Petrola in Istrabenza. V zadnjih dveh mesecih sta
bili ravno ti delnici najuspešnejši, saj se je veliko šušljalo o
bližajočem prevzemu. Zdaj je vzdušje drugačno in delnici
sta od svojih najvišjih vrednosti pred dobrima dvema ted-
noma že izgubili 10% vrednosti. Samo v tem tednu je Petrol
izgubil 6% vrednosti in padel na 54.677 SIT na delnico.
Podobno je bilo z Istrabenzom, ki je padel za 5,7% na 10.000
na delnico. Pogled na gibanje tečajev pri ostalih delnicah ni
bil veliko lepši. Luka Koper, ki je bila od poletja še ena zelo
uspešna delnica, je v tem tednu zdrsnila za 6%. Petkovo
trgovanje je delnica zaključila pri 7.000 SIT. Na poti navz-
dol se je ostalim pridružila tudi Intereuropa. Ob slabem
gibanju cene delnice v zadnjem letu bo delnica leto očitno
zaključila na enak način. Za delnico Intereurope boste mo-
rali glede na petkovo trgovanje odšteti 5.100 SIT, kar je
2,8% manj kot pred tednom dni. Za 3% je padla še delnica
Pivovarne Laško. Delnica Gorenja je izgubila 1,6%, Krkina
0,3% in Mercatorjeva 0,5%. Zgodb o uspehu praktično ni
bilo, le delnica Term 3000 je pridobila 1% vrednosti.
Tudi delnice Pidov so bile odete v rdeče. Indeks PIX je v četr-
tek pristal pri 3.273 indeksnih točkah, kar je 0,9% manj kot
pred tednom dni. Zanimivo je, da so ID-i in PID-i izgubili manj
kot delnice v kotaciji. Diskont, s katerim se te delnice trgujejo
glede na njihovo knjigovodsko vrednost, se je v zadnjih 14 dneh
spet povečal in nekatere pidovske delnice so postale glede na
njihovo premoženje precej ugodnejše, kar se odraža tudi v manjših
padcih glede na delnice v kotaciji. Najbolj je padla delnica KD
ID-a, saj se je pocenila za 2,8% in je padla na 157,76 SIT. Precej,
in sicer 2,5%, je izgubila Krona Senior, ki trenutno stane 116,46
SIT. Padale so tudi ostale glavne delnice v tem segmentu trga.
Maksima 1 ID je padel za 1%, Investicijski sklad Nove finančne
družbe 1 je izgubil 1,8% vrednosti, po 2% pa sta izgubila Zvon
Ena in Zlata Moneta 1. Triglav steber 1 je doživel pravi preobrat
in je dražji za 1,5% pri 267,5 SIT.
Zaenkrat ne kaže, da bi praznično obdobje obdarilo inve-
stitorje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Očitno je
letos dedek Mraz darila nosil bolj zgodaj. Da bomo videli
ali gre le za krajšo umiritev ali za daljši zastoj, pa bomo
morali, žal, počakati do obdobja po novem letu, saj je trgo-
vanje v času novega leta in v začetku januarja ponavadi zelo
zaspano ter z majhnim prometom.
GREGOR KOŽEU
Ilirika borzno posredniška hiša
gregor.kozelj@ilirika.si
Št. 52 - 23. december 2003
8.
REPORTAŽA
Ekipa, ki je oskrbela Alija: Milena Šeparovič, Marinella Caldera, njen mož Georgio, Ali in Ivan Šeparovič.
Malo shujšan Ali, a kljub temu v dobri formi na rtu Dobre nade. Poleg njega so izdelki iz tako imenovane-
ga Soap stona, mehkega kamna.
Božič s smrečico iz odpadicov
Laščan Ali Ulaga že štiri mesece na morju - Bo marca prišel do Antarktike?
Pred štirimi meseci smo
pisali o podvigu Laščana
Alija Ulage, ki se je z jadr-
nico odpravil na skorajda
leto dni trajajočo pot okoli
sveta. Pred kratkim je rav-
no odplul iz Capetowna v
Južni Afriki, kjer je po več
kot mesecu dni prišel na
kopno. Pot do cilja in po-
vratka pa je še dolga.
Če na kratko opišemo nje-
gov cilj. Svet bo skušal ob-
pluti mimo rta Horn. Ali dru-
gače rečeno, z jadrnico bo
plul po vrhu globusa - drvel
bo okoli Antartike in Južne
Amerike. O njegovem pogu-
mu ne dvomimo, vendar v
zgodbi ni edini junak. Doma
ga čakata sinova in življenj-
ska sopotnica Saša. Jan, Žan
in Saša bodo božič resda
praznovali na kopnem, ven-
dar z nemirom v srcu, saj se
Ali ravnokar podaja na naj-
bolj kritičen del poti. »Ali mi
je sicer že na prvem zmenku
povedal, da želi nekoč ure-
sničiti svoje sanje o poti okoli
sveta z jadrnico, vendar ga
takrat še nisem jemala resno,«
pravi žena Saša. »Vendar pa,«
nadaljuje, »s tem, da bi ga pri
tem ovirala, najini zvezi ne
bi nič doprinesla, prej ško-
dovala.« Vez z njim trenutno
vsaj enkrat tedensko ohranja
s pomočjo radioamaterja Bo-
risa Lackoviča, konec tedna
pa se je srečala tudi z Mari-
nello Caldera, Slovenko, ki
je v Capetovvnu poskrbela za
Alija.
Nevarnosti se
šele začenjajo
Marinella že vrsto let živi
v Južni Afriki. V Capetown,
kjer ima turistično agencijo,
vsako leto pride veliko šport-
nih ekstremistov, ki čakajo
na tekmovanje Big surf. Ven-
dar takšnega »norca«, kot je
Ali, ni srečala še nikjer. »Pre-
den sem ga spoznala, sem sa-
ma pri sebi razmišljala: kaj
je narobe s tem tipom,« priz-
nava Marinella, »potem sem
ugotovila, da je fant čisto
zdrav in predvsem zelo ve-
sel, saj živi svoje sanje.« Po-
vezala ga je z Ivanom Šepa-
rovičem, Hrvatom, ki po-
pravlja jadrnice. Okrepljene-
ga, s popravljeno in natovor-
jeno jadrnico, so v začetku
meseca poslali naprej. Za
družbo so mu dali še kaktus
in božično smrečico, nare-
jeno iz odpadnih pločevink,
kakršno izdelujejo domači-
ni. »Naslednjič, ko bom v Slo-
veniji, žeUm to smrečico zo-
pet videti,« dodaja Marinel-
la.
Večni led mora Ali doseči
marca, ko je tam poletje, si-
cer pot lahko pomeni samo-
mor. V naslednjih dveh ted-
nih mora pripluli do otočja
Kerguelen, ki bo njegova zad-
nja postaja na kopnem. V
Slovenijo pa se bo vrnil v sre-
dini meseca junija. Do takrat
bo z oseminpolmetrsko ja-
drnico Slavico, na kateri je
bivalnega prostora manj kot
v kakšnem luksuznem avto-
mobilu, preživljal dolge dne-
ve in noči. »Sploh noči so ne-
varne, saj se v temi ne opazi-
jo ledene gore,« pravi profe-
sionalec, kapetan dolgih
plovb, Niko Bjelovučič, ki
je Aliju že od priprav naprej
pomagal pri izračunavanju
poti. »Ker je sam, ne bo imel
časa počivati,« še razlaga Ni-
ko, »saj bo moral biti na pre-
ži tudi zaradi valov, ki ga lah-
ko >poklopijo< od zadaj. To
je pravzaprav tisto, kar bo
najtežje.«
Medvedek za
vzpodbudo
Težko obdobje prihaja za
vse člane družine. Alija čeda-
lje bolj najeda domotožje, Sa-
šo pa skrbi, kaj bo z njim, ko
se bo približeval Antarktiki.
»Tam zaradi polarnega sija ra-
dijske zveze najverjetneje ne
bodo delovale in ne bom ve-
dela, kako je z njim,« je za-
skrbljena Saša. »Še bolj pa me
skrbi nekaj drugega. Bojim se,
da ko bo dosegel svoj cilj - rt
Horn, mu bo energija za vr-
nitev popustila. Zato smo mu
zraven dali veliko najrazlič-
nejših predmetov za vsakršno
razpoloženje.« Mehak, plišast
medved ga na mrzlem morju
spominja na toplino doma, sli-
ka sadne torte, ki sta jo očetu
za minuli rojstni dan narisa-
la sinova, pa na slavje, ki ga
čaka ob njegovem srečnem
prihodu.
ROZMARI PETEK
Pri prvem daljšem postanku na devetmesečnem potovanju je Alija v Capetovvnu pričakala Marinella Caldera.
St. 52 - 23. december 2003
REPORTAŽA
9
Lea Babic med svojimi jaslicami, na levi so nagrajene iz medenega testa.
Jaslice iz
ljubezni in
za darilo
Lea Babic z Bizeljskega je izdelala že 21 različnih božičnih
jaslic - Nad sodi z odhčnim domačim vinom stoji 508
majoUk iz 30 držav
|; V središču Bizeljskega,
ui znameniti gostilni Šeko-
bnja, smo zavili levo ter se
zapeljali med vinogradi, hi-
bami in zidanicami proti
nebu. Pravzaprav smo se
istavili malo pod njim; v
vasi Bukovje, kjer živi dru-
žina Babic v zgledno ure-
jeni hiši obdani z nekaj ti-
toč trtami, ki rodijo s son-
cem oplemeniteno božan-
sko dobro vino. Na dvoriš-
In nas pozdravi hišni ču-
ifaj, in ko ugotovi, da smo
ta pravi, se odpravi v kot,
kjer mu mnogokrat delajo
Iružbo domače mačke.
Čeprav smo prišli na obisk
iLei Babic, nas toplo poz-
dravi tudi njen mož Lojze,
^edtem ko otrok, Valentine
II Izidorja, ni doma. Simpa-
fcna gospa najlepših srednjih
It nas z dinamično besedo
bvabi v klet. Vstopi prva, se
(tipravi levo proti steni in
bčne prižigati svečke. Zasliši
ie božična pesem: tiho, pri-
stno, božajoče. Ko prižge vse
Večke, se obrne proti nam:
to je razstava mojih jaslic«
Hmamo kaj videti. Božičnih
islic, ki so unikatni izdelki
ijenih spretnih rok in domiš-
iije, je preko dvajset komple-
Dv. Gledamo in se čudimo,
o so prave male mojstrovi-
fe, vredne ogleda in spoštlji-
'fga odnosa: jaslice iz ličja,
ezene na platnu, s tehniko
olaž papirja, papirja in vol-
e, gline, vžigalic, medenega
^ta ... Izjemno lepe in zani-
mive so jaslice, narejene z
OO-letnega hrasta, ki so ga
bžagali, in kot najstarejši slo-
enski hrast stoji v bližnjih
Iregovcih. Hči Valentina naj-
raje dela jaslice iz različnih
testenin, ki jih tudi sicer obo-
žuje. Imenitne so jaslice ozi-
roma sveta družina iz gline,
vstavljena v polovico oreho-
ve lupine. Vrhunec so vse-
kakor Leine prve jaslice, ki
so doživele tudi največji us-
peh; to so jaslice iz mede-
nega testa.
Po zgledu
Janka in
Metke
»Bilo je pred 13 leti, ko je
na Hrvaškem divjala vojna,«
Lea odgovarja na vprašanje,
kdaj se je lotila izdelave ja-
slic. »Pri nas sta bila otroka
iz okolice Karlovca in doma-
ča dva. Za božič nisem vede-
la, s čim naj jih razveselim.
Denarja nisem imela. Brska-
la sem po katalogih in zagle-
dala hišico Janka in Metke.
Kot blisk se mi je skozi glavo
zapodila ideja, da bi otrokom
za sveti večer naredila jaslice
po motivu Janka in Metke. In
sem jih. Bili so strašno srečni
in veseli, jaz pa tudi.«
Jaslice iz medenega testa
je Lea poslala na državno raz-
stavo, ki je bila leta 1994 v
Ljubljani, in z njimi delila
2. mesto. »Leta 2000 so jih v
Slovenskem etnografskem
muzeju naročili za svojo zbir-
ko jaslic in jih tudi razstavili
na srečanju Alpe Adria v Ita-
liji. Lani sem jaslice iz me-
denega testa razstavila v zna-
menitem Schoenbrunnu na
Dunaju, krasijo pa tudi zbir-
ko jaslic na Brezjah. Mojo
zbirko si je namreč ogledal
pater dr. Leopold Grčar, ki
je bil nad izdelkom tako nav-
dušen, da sem jaslice pripra-
vila še za njihovo zbirko.«
Lea pove, da se lahko-ja-
slice naredi prav iz vsakega
materiala, z malo stroški, a
z veliko veselja. »Nikjer se
nisem učila, kako se izdelu-
jejo hišice, figure, živali,
drevje in drugi pri jaslicah
potrebni elementi. Vse delam
s svojimi rokami in svojimi
očmi, z občutkom. Najraje
ponoči, ko je mir. Ko drugi
spijo, jaz vstanem in začnem.
To je moj zlati čas.«
Doslej je že naredila jasli-
ce iz modelirne in folijske ma-
se, s posebnimi barvami jih
je naslikala na svilo in steklo,
jih s folijo prilepila na vrček
... Ni ga materiala, ki se pod
Leinimi spretnimi rokami ne
bi spremenil v jaslice. In da-
nes je lažje, ker so na voljo
različni materiali ter izvrst-
na lepila, nožki in drugo.
Veselje za oči
Lea je včasih rada pletla in
kvačkala, danes najbolj uživa
v testu, iz katerega ob jaslicah
izdeluje tudi druge okrasne
predmete za različne prilož-
nosti: osebne praznike, poro-
ke, izredno lepi so dekorativ-
ni izdelki za veliko noč. Nje-
ni pirhi ali pisanice se močno
razlikujejo od znamenitih in
cenjenih belokranjskih moj-
strovin in upamo, da jih bodo
kmalu spoznali po vsej Slove-
niji.
Lea je kritična ustvarjalka:
»Moji izdelki mi, vsaj v za-
četku, sploh niso bili všeč.
Hvalili so jih tisti, ki šo si jih
ogledovali in jih občudova-
H. Zdaj si razstavo jaslic, če-
prav sem daleč od mestnega
vrveža, vsako leto ogleda več
ljudi.« Nataša Ferlinc iz Koz-
janskega parka jo je letos po-
vabila v adventno delavnico
za otroke in odrasle in pred-
lagala, da bi naslednje leto
njeno razstavo za nekaj ted-
nov prestavili v Podsredo, v
Kozjanski park.
Pri Babičevih izdelujejo tu-
di voščilnice. Najprej so jih
delali vsi, letos le hči Valen-
tina.
Nad sodi so
majolike
v kleti nasproti jaslic se na
nekaj metrih polic v več vr-
stah bohoti 518 različnih ma-
jolik iz 30 držav sveta! Zani-
miva zbirka nastaja zadnja šti-
ri leta, Babičevi pa vsako leto
dobijo po 120 in več različ-
nih majoUk.
Prijatelji in znanci, ki jih
radi obiskujejo, vedo za nji-
hovo zbirateljstvo, zato ni-
koli ne pridejo praznih rok,
ampak z majoliko v njih! Tu-
di za god ali rojstni dan. Ma-
jolika je pri Babičevih po-
stala darilo. Največ jih imajo
iz Slovenije, sicer pa še iz
Argentine, Urugvaja, San
Marina, Malte, Tunizije, Čr-
ne gore, Srbije, Makedoni-
je, Bosne, Irske, Albanije,
Belgije, Egipta, Cipra, Grči-
je.
Pod pisanimi majolikami
različnih velikosti'in oblik so
sodi z več vrstami odličnega
domačega vina, za katerega
pa je, žal, premalo kupcev.
Zato se pri Babičevih z zbir-
kama jaslic in majolik trudi-
jo privabiti čim več obisko-
valcev tudi v želji, da bi ob
odhodu še kaj malega kupili.
Zlasti vino, ali pa kakšen ime-
niten Lein izdelek, čeprav sled-
nje najraje kar podari. Da so
Babičevi res mojstri, dokazu-
jejo tudi številna priznanja,
ki jih obiskovalci opazijo vi-
seča na steni. V kleti si lahko
ogleduje razstavi in pokuša vi-
na in domače specialitete za
kakšen avtobus izletnikov...
Čarobni prah
za slovo in v
pozdrav
Med pogovorom odkrijemo
še eno veliko Leino ljubezen:
da rada piše, namreč. Zlasti ob
različnih priložnostih za dru-
žinske člane. A v njenih bese-
dilih je še nekaj več, ne samo
gola čestitka. Je tudi prepro-
sta, klena in iskrena poezija.
Zato se poslovimo z njeno
mislijo, ki je tudi popotnica
v leto 2004: »Naj čarobni prah
pade na vaš dom, naj napolni
vaša srca z mirom in toplino,
v pričakovanju vsega lepega,
kar boste doživeli v praznič-
nih dneh in prihodnjem le-
tu.«
Zunaj nas objame decem-
brski mraz. Pod dvoriščem se
vije venec z 12 tisoč trsi, za
katere že več kot 30 let skrbi-
jo pridne roke družine Babic.
Družine, ki ob delu premore
tudi čas za kaj lepega. Pred-
vsem po zaslugi mojstrice, Lee
Babic. To je enostavno treba
videti in doživeti.
TONE VRABL
Jaslice (zgoraj) iz starega hrasta, medenega testa in v vazi, spodaj iz
gline in vžigalic, testenin ter papirja in volne.
Del zbirke majolik iz 30 držav sveta
Jaslice
Jaslice danes imenujemo občasno plastično upodobi-
tev prizora Kristusovega rojstva v panoramsko obliko-
vani pokrajini s premakljivimi figurami, ki jih postav-
ljamo po svoji zamisli in po svojem umetniškem čutu.
(Niko Kuret: Praznično leto Slovencev, stran 297).
Prve jaslice so leta 1560 postavili jezuiti v svojem kolegiju
v Coimbri na Portugalskem, prve cerkvene jaslice pa so ure-
dili dve leti pozneje v svoji cerkvi v Pragi. Slovenske hišne
jaslice so se v 19. stoletju, kolikor jih poznamo, naslanjale
na ljudsko obliko »kotnih« jaslic. Po letu 1900 so se v meš-
čanskih krogih začele umikati božičnemu drevesu.
V Betlehemu je mednarodni muzej jaslic, ki vsako leto
pripravi potujočo razstavo. Letos je v Ljubljani, pod po-
kroviteljstvom Unesca. Na ogled je okoli 250 dragocenih
jaslic iz Evrope, Amerike, Koreje, Kitajske, Japonske in
od drugod.
Št. 52 - 23. december 2003
10
REPORTAŽA
Čas^ ko življenje
premaga smrt
Navade in šege božično-novoletnih praznikov - Žive jaslice v jami Pekel, na Rečici ob Savinji in v Hudi luknji
December je čas priča-
kovanja, pogosto rečemo.
Se ob tem kdaj vprašamo,
pričakovanja česa? Dnevi
minevajo v mrzličnem ku-
povanju daril, prireditev in
zunanje bleščave, toda bis-
tvo božičnih praznikov ni
v lučeh in darilih.
Vedeti je treba, da krščans-
tvo ni po svoje ustvarjalo
praznikov, saj so bili že od
prej preveč zakoreninjeni.
Poganske praznike so zato
skušali prekriti s krščan-
skim duhom in izročilom.
Z božičem je pokrit čas
okrog zimskega solsticija,
ko je po poganskem izroči-
lu svetloba premagala temo,
življenje smrt ... V času
okrog 1. januarja pa so z no-
vim praznikom skušali pre-
magati razbrzdane pogan-
ske obhode saturnalij (praz-
novanj v čast boga Saturna)
in januarskih kalend (prvi
dan v mesecu).
Božič je za veliko nočjo,
ki je najstarejši krščanski
praznik, med ljudmi zago-
tovo najbolj priljubljen
praznik, ponazarja pa Kri-
stusovo rojstvo v Betlehe-
mu. Pri nas beseda >božič<
pomeni malega boga. Zaradi
obeh največjih praznikov se
bogoslužno leto deli v dve
obdobji, in sicer božično od
prve adventne nedelje do praznika
Jezusovega krsta, drugo, velikonoč-
no, pa traja od prve postne nedelje
do praznika sv. Trojice.
Sveti večer
Na božič oziroma Kristusov pri-
hod se kristjani pripravljajo v času
štirih adventnih nedelj, ko vsako
nedeljo prižgejo po eno svečo na
adventem vehčku, v nedeljo je bila
na vrsti že četrta. Tik pred boži-
čem je uveljavljena devetdnevnica,
med katero se pojejo hvalnice, na
pot krene procesija z Marijo in z
lučkami, ljudje prepevajo pesem
o poti v Betlehem, kamor sta šla
Marija in Jožef k popisu ...
Manj je ohranjeno nekdaj priljub-
ljeno koledovanje, ki se pojavlja tudi
ob drugih praznikih. Koledniki so
hodili od hiše do hiše, zapeli pe-
sem, zaželeli vesele praznike vsem
v hiši, domači pa so jih nato obdari-
li. Koledniki tudi ob novem letu, na
tri kralje in še kdaj k hiši prinašajo
blagoslov za novo letino, zdravje in
srečo vsem ljudem in živini.
Sveti večer nastopi, ko odzvoni
avemarijo. Večer je v vsem letu edi-
ni s takšnim imenom, kot se tudi
edino božič imenuje sveti dan. Praz-
novanje se začne s prenašanjem priž-
ganega kadila. Škropljenje z blago-
slovljeno vodo in prižiganje luči v
krščanstvu ponazarja nov čas, ki je
nastopil s Kristusom. Pri obredu so-
delujejo vsi domači, sprevod gre sko-
zi vse prostore, med tem pa po na-
vadi molijo. V vsakem prostoru pu-
stijo luč prižgano do polnoči, po pre-
Žličarjeve jaslice, ki bodo letos na sto kvadratnih metrih na ogled do svečnice, sestavlja 78 hišk, 7 cerkva, 17 kapelic, 8 graščin, dva mlina, dve žagi
terseveda hlevček.
našanju kadila pa se začne prazno-
vanje, ki pa ni strogo določeno. Ko
je na sveti večer vse pripravljeno,
dom čist in zadiši po prazniku, naj
bi najmlajši član družine odpri vra-
ta v sobo, kjer stoji smrečica. Sledi-
jo mu vsi družinski člani. Soba je*
zatemnjena, osvetljujejo jo le luč-
ke na smrečici. Sledi odvijanje da-
ril, slovesna božična večerja in sku-
pen odhod k polnočnici.
Božič ima tri svete maše; prva je
opolnoči, torej polnočnica ali an-
gelska maša, ko berejo evangelij o
angelovem oznanilu Kristusovega
rojstva. Druga je v zgodnjih jutra-
njih urah in se imenuje zorna ali
pastirska maša, tretja čez dan pa je
dnevna ali velika maša.
Zunanja znamenja
v tem času se seveda pojavi Boži-
ček, ki pa razen imena z božičem
nima veliko skupnega. Njegovo po-
javo so pomagale oblikovati števil-
ne kulture, krščanstvo mu je dalo le
zaokroženo podobo. Naš Božiček je
v rdeča oblačila odet starček, ki ob
božiču obdaruje otroke. Božično ozi-
roma novoletno obdarovanje sega v
pradavnino. Ponekod poznajo Mi-
klavža, ki nosi darila v noči s 5. na 6.
december, v večini katoliških držav
Božiček prinaša darila na sveti večer
24. decembra, v socialističnih drža-
vah pa je otroke nekaj dni pred no-
vim letom, vendar po božiču, obda-
roval tudi dedek Mraz. V družinah,
ki božiča ne praznujejo, so se obda-
rovali na silvestrovo. Darila postav-
ljajo pod božično smrečico.
Božič ima tudi druga zunanja zna-
menja, predvsem božično smreči-
co, jaslice, petje in voščilnice. Bo-
žična smrečica ali socialistična no-
voletna jelka se navezuje na splo-
šen kult zelenja, v ta okvir pa sodi-
jo tudi posodice z mladim zelenim
žitom. Smrečica pri nas včasih ni
bila znana, uveljavljeno pa je bilo
krašenje z zelenjem. Ljudje so v bog-
kov kot dajali smrečje, bršljan, zim-
zelen, mah, ponekod so spletah bo-
žične vence ... Božično drevesce je
bilo na kmetijah vse do 1. svetovne
vojne popolna neznanka, svoje do-
move so tako krasili le v meščan-
skih družinah, navada pa je počasi
prodrla med prebivalstvo.
Kdaj so v slovenskih domovih pri-
čeli postavljati jaslice, ni točno zna-
no. Pri jaslicah gre za prikaz Kri-
stusovega rojstva ter poklona pa-
stirjev in treh kraljev. Najverjetne-
je so se razvile iz duhovnih iger, ki
so ponazarjale najbolj dramatične
prizore Kristusovega življenja, zla-
sti njegovo trpljenje (pasijonske
igre) in vstajenje. Zadnje čase se
tudi na Celjskem odločajo za pri-
kaze >živih jaslic<, ki jih obogatijo z
igranimi prizori, svetlobnimi efekti
in pripovedjo o Kristusovem rojs-
tvu. Jaslice ostanejo postavljene naj-
manj do treh kraljev, na splošno pa
do svečnice (2. februar), ko je ko-
nec božičnih praznikov.
Med božičnimi pesmimi je naj-
bolj znana in priljubljena Sveta noč,
s katero se začne tudi polnočnica.
Pesem je nastala slučajno, zaradi
pokvarjenih orgel v kraju blizu Salz-
burga. Tudi v Sloveniji je kar precej
božičnih pesmi, ki so jih napisali
številni domači pesniki. Najmlajše
opravilo, povezano z božičem, je
pisanje voščilnic, domovina pa naj
bi bila Avstrija. Zaradi takratne Av-
stro-Ogrske monarhije smo Slovenci
med prvimi narodi, ki so si pošilja-
li voščilnice. Poleg božičnega okrasja
je pri nas med najstarejšimi zname-
nji praznovanja tudi božična peka.
Božični hleb je po slovenskih po-
krajinah zelo različen, tudi z raz-
ličnimi imeni. Kruh ima zvečine ma-
gične lastnosti in prinaša ljudem in
živini zdravje, moč in energijo. Na
sveti večer se tudi pri nas voda spre-
minja v vino, srebro v zlato, v tej
noči govorijo tudi živali. Nasploh
pa je sveti večer povezan z velikim
številom šeg, navad in verovanj.
Dnevi po božiču
Božič je predvsem družinski praz-
nik, ki ga ne smemo motiti z obi-
ski; tem je namenjen dan po boži-
ču, Štefanovo (mimogrede, dan sv.
Štefana, 26. december, je v Slove-
niji tudi državni praznik dan samo-
stojnosti). To je tudi dan, ko v cerk-
vah blagoslavljajo živino, zlasti ko-
nje.
Na Slovenskem je med otroci raz-
širjen tepežni dan, 28. december.
Edino takrat je dovoljeno otrokom,
da s šibo narahlo udarijo odrasle in
si od njih izprosijo daril
predvsem denar.
Preden napoči novo leti
ki skoraj povsod sovpada
izganjanjem demonov, b
lezni in grehov, je še 31. d
cember oziroma silvestn
vo. Slovenci ga imenujem
staro leto, večer pa dru;
sveti večer. Tudi ta noč n,
bi bila čudežna, s strelj,
njem želijo preplašiti zli
hotne duše rajnikov in i\
demone. Številne novole
ne šege in navade so nasf
le zlasti zato, da bi čarod?
no vplivale na rodovitna
zemlje, zdravje, srečo di
žinskih članov in podobe
Del praznične kulture
novoletni vražni simbolr
srečo. Škrati naj bi bili i
ruhi narave, ki so Ijudei
prinašali srečo in zdravja
Podkev je simbol sreče i
zdravja, cerkveni zvonoi
naj bi odganjali demone i
čarovnice. Pikapolonica j
prastari simbol za srečo, i1
dovitnost, ponekod tudi 2
smrt. Živa je vraža, da sri
čo prinaša dimnikar, det
Ija naj bi odganjala čaro
niče in demone ...
Tudi tretji božič, dan sv
tih treh kraljev oziroma
januar, je povezan s šegan
Na mizo spet pride božiči
kruh, ki ga dobi tudi živin
okrog hodijo koledniki. Na sved
co, praznik luči 2. februarja, pJ
cerkvi blagoslavljajo sveče. To je za
nji spomin na Jezusovo otroštvo, 2
to se z njim konča božična doba.
Jaslice na
Ceijsicem
Božične jaslice so minuli vikei
že postavili v gasilskem domu v D
sinji vasi, razstava jaslic je na (
led na velenjskem gradu, vse
svečnice pa bodo na ogled tudi n
večje jaslice na Celjskem, ki sta
letos že enajstič zapored na kar 1
kvadratnih metrih v domači hiši \
stavila Bernard in Janko Žličar
Šentjurja.
V času božičnih praznikov se
Celjskem več organizatorjev pripr,
Ija na prikaze »živih jaslic«. Tako'
Šempeter in Zavod za kulturo, šp(
in turizem Žalec vabita na ogled
vih jaslic oziroma doživetje Bož
ne skrivnosti v jamo Pekel na bož
ni dan, torej v četrtek, in v pet(
Žive jaslice bodo na ogled od 15.
17. ure, med prikazom skrivnosti
bodo sodelovali številni pevski zli
ri in druge skupine. Prav tako v čt'
tek in petek bodo člani KD Dolič
Šaleško-koroškega jamarskega k'|
ba že osmič postavili žive jaslict^
Hudi luknji, ki bodo na ogled od ^
do 18. ure. Po dve igrani predstl
dnevno bodo pripravili tudi člani ;
Rečica ob Savinji, ki bodo žive ja'
ce postavili na Suhi, v bližini Rii
ce. Predstave bodo 25., 26. in 27
cembra, vsak dan ob 17. in 18.30 U|
URŠKA SELIŠN,
Del teksta je povzet po Damja-
nu J. Ovscu in njegovi Veliki knji-
gi o praznikih.
Št. 52 - 23. december 2003
AKCIJA
11
Januarja pri sv. Jožefu
Naši bralci so izbrali najbolj priljubljene duhovnike na Celjskem - Skoraj 8 tisoč glasovnic
Tik pred božičem v ured-
ništvu zaključujemo s pred-
stavitvami duhovnikov s
Celjskega, 15. januarja ob
17. uri pa se bomo z našimi
portretiranci, ki ste jim na-
menili največ svojih glasov
zaupanja in podpore, sre-
čali v Domu sv. Jožefa v Ce^
lju. Takrat, seveda, sledi še
nekaj sklepnih besed o na-
ši akciji.
Osnovni namen akcije ni
bilo zgolj tekmovanje, pač pa
bolj predstavitev dela duhov-
nikov. Ti morajo biti neneh-
no v stiku z ljudmi, zato smo
v akcijo vključili tudi bral-
ce, da z glasovnicami pove-
do, kdo je v njihovem oko-
lju najbolj priljubljen, če-
prav lestvica verjetno res ni
pravi odraz razmer. Zaveda-
mo se, da smo med duhov-
niki s Celjskega zagotovo iz-
pustili koga, o katerem bi
bralci z veseljem prebirali in
ga spoznavali. Našo akcijo za-
ključujemo s kratkimi ko-
mentarji in dobrimi praznič-
nimi željami mož v črnih ta-
larjih in z belimi kolarji pod
vratom s prvih desetih klinov
lestvice priljubljenih.
Ko smo poleti začenjali s
(predstavitvami duhovnikov s
(Celjskega, si še predstavljaU
fflismo, na kakšen odziv bo-
m naleteli zapisi med naši-
pii bralci. Zdaj je jasno: sku-
(Daj smo prejeli blizu 8 tisoč
^asov, med njimi so jih naj-
več prejeli prvouvrščeni du-
hovniki Janko Strašek z Do-
brne (1.733), Marko Leva iz
Šmarja pri Jelšah (1.199) in
Hilan Strmšek iz Dramelj
122).
Janko Strašek, Dobrna:
»Ob takšnem rezultatu
utim še večjo obveznost in
lolžnost, da svoj poklic s
irokim poslanstvom oprav-
jam tako, da bodo ljudje
■utili, da je zaupanje, ki so
ni ga izrekli, upravičeno,
trah me je, da ne bom mo-
pl izpolniti vsega tega, kar
udje od mene pričakuje-
3, saj imam ravno tako kot
sak človek tudi napake in
labosti. Vsem, ki so mi iz-
azali zaupanje, se kljub te-
lu zahvaljujem ter voščim
iko njim kot vsem bralcem
lagoslovljene božične
raznike, za novo leto pa,
a bi bilo vsem radodarno
duhovnimi dobrinami,
dravjem, veseljem, notra-
jim mirom ter vsem dru-
irn, kar ustvarja srečo. Vse
Talce prav tako vabim k ja-
icam, pa tudi sicer, na na-
^ Dobrno.«
Marko Leva, Šmarje pri
Jelšah:
»Leto se izteka in na vrata
trkajo prazniki. Kdo se ne bi
vsaj za hip ustavil in pogle-
dal nazaj v čas, ki se je izte-
kel? Tudi duhovniki preso-
jamo leto, ki se je izteklo,
kot čas, ki nam je bil podar-
jen, dan zato, da v njem na-
redimo čimveč dobrega za
ljudi in Boga. Spremljal sem
reportaže v vašem časopisu,
ki so predstavljale duhovni-
ke našega okoliša, nekaj pa
so o nas povedali tudi naši
farani, ki so ves čas pošiljali
glasovnice v vaše uredništvo.
Rad bi se zahvalil vsem, ki
me pri mojem delu podpira-
jo in me sprejemajo takšne-
ga kot sem, saj imamo tudi
duhovniki svoje slabosti in
napake. Sam duhovnik brez
ljudi bi težko deloval v žup-
niji. Vesel sem, če sem letos
komu vsaj malo olajšal živ-
ljenjski križ in mu vrnil zau-
panje v življenje. Morda sem
koga užalil ali prizadel, za
kar se iskreno opravičujem.
Ob božičnih praznikih bi rad
vsem bralcem voščil obilo
božjega blagoslova, miru in
razumevanja. Želim, da bi se
vsakdo vsaj za malo ustavil
ob jaslicah, bodisi doma ali
v cerkvi, in da bi začutil, da
je potrebno, da tudi odrasU
sprejmemo srce otroka. Vse,
ki radi prihajate v Šmarje, pa
vabim k bogoslužju božične-
ga praznika.«
Milan Strmšek, Dramlje:
»Živeti z ljudmi in za ljudi
je vodilo mojega pastoralnega
dela, zato sem resnično ve-
sel, da so me ljudje takšnega
tudi sprejeli. Drugače si na-
mreč ne znam razložiti več
kot dobrega rezultata: je
odraz tega, kako so me za-
čutili ljudje, pri njem sam si-
cer nisem imel nič opraviti.
Sicer pa adventni čas pri nas
v Dramljah letos prvič mineva
v znamenju skupnih molitev
po zaselkih. Vsak večer po
1. decembru se zberemo v
drugi hiši, tudi po več kot 30
vernikov, in skupaj molimo.
Kako nas skupna molitev po-
vezuje, pa je vidno za tem,
saj kar ne moremo končati
pogovorov, ki se spletajo poz-
no v noč. Zato bomo s skup-
nimi molitvami nadaljevali
tudi v postnem času. V pred-
prazničnih dneh želim vsem
ljudem mir, srečo in zado-
voljstvo. In čeprav bo kdo po-
rekel, da so to oguljene fra-
ze, sam verjamem in resnič-
no želim, da bi žarek upanja
čimbolj svetlo zasijal v srcu
vsakogar od nas in nas pove-
zoval.«
Jože Planinšek, sv. Jožef,
Celje:
»Človek je vsakega, tudi zu-
nanjega priznanja vedno ve-
sel. Zato se zahvaljujem za
naklonjenost, hkrati pa se za-
vedam, da kot duhovnik svo-
jega poklica ne morem gra-
diti na tem. Tako tudi vera ni-
koli ni najprej nekaj zunanje-
ga, temveč je notranji žar, ki
se nato lahko izraža v člove-
kovi drži. Še posebej ob bo-
žičnih praznikih se mi tako
zdi osrednje, da sleherni v svo-
ji notranjosti na svoj način od-
krije Boga ali pa nekaj, kar
marsikdo drugače imenuje, iz
česar pa lahko nastaja njego-
va žlahtnost. In prav tega že-
lim bralcem Novega tednika
v teh prazničnih dneh. Pa le-
po povabljeni vsi, ki vam to
nekaj pomeni, k bogoslužju
in obisku jaslic«
Rok Metličar, Sladka Go-
ra:
»Priznanje sprejemam z me-
šanimi, pozitivnimi občutki.
Zahvaljujem se vsem, ki ste
sodelovali ter glasovali za ko-
garkoli od duhovnikov, saj ste
s tem pripomogli k pozitiv-
nemu liku duhovnika. Voščim
vam za bližajoče praznike, z
željo po miru, notranjem za-
dovoljstvu in zdravju. Če vas
kdaj zanese pot na Sladko Go-
ro, vas vabim, da si vzamete
čas in to duhovno bogastvo
prednikov prelijete v svoja,
večkrat utrujena doživetja
vsakdanjika.«
Vinko Čonč, sv. Duh, Ce-
lje:
»Pred nami so božični praz-
niki, vstopamo v novo leto.
Zame je bilo letošnje leto
stresno, polno velikih spre-
memb in preveč novosti. Pre-
senečen sem bil, da sem v gla-
sovanju sploh prejel kakšen
glas ... To pomeni, da so me
v prejšnjih župnijah, v Kom-
polah in na Svetini, imeli ra-
di in so me tudi ljudje v novi
župniji pri sv. Duhu v Celju
sprejeli. Ob praznikih vam
vsem bralcem Novega tedni-
ka, posebej pa mojim prejš-
njim in sedanjim župljanom,
želim, da bi bili doživeti in
polni novega upanja. Novo-
rojeno Dete ob božiču pri-
haja in prinaša mir, upanje,
vero, ljubezen. Sprejmimo
darove Božje ljubezni in jih
podarimo svetu, v katerem
živimo.«
Jože Horvat, Laško:
»Ideja o predstavljanju
duhovnikov se mi zdi zelo
dobra. Prav je, da ljudje iz-
vedo kaj zanimivega tudi o
nas, dušnih pastirjih. S pri-
ljubljenostjo pa je tako: en-
krat si priljubljen, drugič
spet ne. Pa tudi lestvica se
mi ne zdi popolnoma real-
na. Župnije se namreč med
seboj razlikujejo po veliko-
sti in po številu župljanov,
zato je bolj verjetno, da bo
več glasov prejel duhovnik
iz večje župnije. Sam nisem
pričakoval, da se bom uvr-
stil med prvih deset. Prepri-
čan sem, da si mesto na les-
tvici zasluži še marsikdo, ki
se nanjo ni uvrstil.«
Jože Kovačec, Polzela:
»Načeloma nisem za tovrst-
na >tekmovanja<; za živali že
mogoče, za tekmovanje med
ljudi pa nisem. Takšne akci-
je jemljem bolj kot nujno zlo
današnjega časa. Sicer se v
polzelski župniji že od začet-
ka adventa dalje pripravlja-
mo na božič in druge praz-
nike. Letos smo omejili vse
spremljajoče zadeve, kot so
koncerti in druge prireditve,
v bistvu se bomo bolj posve-
tili duhovni vsebini prazni-
kov.«
Marko Sraml, Gorica pri
Slivnici:
»Vaš časopis je dal mož-
nost ljudem, da javno po-
vedo, kaj mislijo o nas. Uvr-
stitev v Novem tedniku jem-
ljem kot kompliment za
svoje delo. Ker je naša žup-
nija majhna in ima malo
naročnikov vašega časopi-
sa, je odziv še toliko prijet-
nejši. Čeprav spoštljivo
jemljem rezultate, pa lah-
ko povem, da sam zelo do-
bro vem, kakšni odnosi vla-
dajo v župniji. Božič je dru-
žinski praznik, sam pa že-
lim, da bi ga lepo doživeli
tudi drugi ljudje; osamlje-
ni, bolni, zapostavljeni in
razočarani, po svoje izgub-
ljeni, skratka vsi tisti, ki so
brez družin. V urejeni dru-
žini je sreče dovolj, naj je
bodo deležni tudi ostali.
Vsaj ob božiču.«
Izidor    Pečovnik-Dori,
župnik v BerUnu:
»Uvrstitve sem vesel pred-
vsem zato, ker že več let de-
lam v tujini, vezi z domo-
vino pa so vseeno ostale. To
pomeni, da sem bil pred od-
hodom v tujino uspešen v
stiku z ljudmi. Pohvalo si
zasluži tudi Novi tednik, ki
je na prijeten način pred-
stavil duhovniški poklic in
duhovnike na Celjskem, ki
oznanjamo evangelij, mir in
ljubezen. Novi tednik ni ka-
toliški časopis, pa je vsee-
no izvrstno izpeljal to ak-
cijo. Vsak božič je nekak-
šen izbruh naših notranjih
moči in tako ga tudi praz-
nujemo. Želim, da bi ljud-
je v teh dneh odkrili svoje
notranje moči in da bi bili
z njimi srečnejši v letu, ki
prihaja.«
BJ, BA, TV, IS
Končne uvrstitve prviii desetiii
1. Janko Strašek, Dobrna (1.733)
2. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (1.199)
3. Milan Strmšek, Dramlje (922)
4. Rok Metličar, Sladka Gora (725)
5. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (706)
6. Jože Kovačec, Polzela (537)
7. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (508)
8. Jože Horvat. Laško (505)
9. Izidor - Dori Pečovnik, Beriin (277)
10. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (226)
Sicer pa so bralci glasovali še za vrsto drugih priljubljenih duhovnikov s Celjskega in
sicer: mag. Branka Cestnika, Frankolovo, Miho Hermana, Ponikva, Alojza Vicmana,
Nova Cerkev, Antona Pergerja, Vojnik, Dušana Egidija Kobota, sv. Lenart, Laško, Jan-
ka Cigalo, Galicija, Srečka Hrena, sv. Križ, Rogaška Slatina, Jožeta Vengusta, Planina
pri Sevnici, Jožeta Turka, Rimske Toplice, Lojzeta Ternarja, Nova Štifta pri Gornjem
Gradu, Jožeta Planinca, Griže, Ivana Smrekarja, Sveti Štefan, pokojnega Mirka Žem-
ljic, sv. Jurij, Šentjur...
Nagrajeni bralci so tokrat: Rok Repas, Klane 22, Dobrna; Marija Svetko, Podvin 40,
Polzela; Danica Novak, Sv Lovrenc 118, Prebold. Prejeli bodo hišno darilo NT&RC, ki
ga dobijo na oglasnem oddelku.
Št. 52 - 23. december 2003
INFORMACIJE
13
cm™
'iSnMUUMDUVMff
Zmotao je mišljenje, da se v Intersparu »nekaj« dogaja samo ob
koncu tednai Pretekla dva tedna so najmlajši obiskovalci
Interspara tudi med tednom prišli na svoj račun, saj so lahko
preskusili sVoje ročne spretnosti v različnih ustvarjalnih
delav|icah -{izdelovali so praznične voščilnice, zavijali darila,
krasili smrečico in še kaj. Te ustvarjalne urice sta vsak dan
popestrila božiček in njegov spremljevalec palček, ki sta
vsakega mladega obiskovalca najprej pozdravila in »opremila«
z Božičkovim žigom in liziko. Prava darila bo pa vsakemu
pridnemu seveda prinesel domov, pod smrečico.
Št. 52 - 23. december 2003
14
CEUE
ŠTORE
Če ti je dolgčas
brez laži...
Županov novoletni sprejem - Celje središče Slovenije
v celjskem Narodnem do-
mu smo minuli četrtek do-
živeli zelo izviren, z dobro
mero samoironije in sar-
kazma zabeljen tradicio-
nalni novoletni sprejem žu-
pana Bojana Šrota.
Ker je novo leto vselej čas
za oceno opravljenega, je naj-
prej povedal, da je v teh oce-
nah težko biti objektiven. Za-
to je namesto svoje novoletne
poslanice zbranim predsta-
vil drugačen, medijski po-
gled na Celje. V Delovi ko-
lumni ga je zapisal novinar
Brane Piano, ki je v njej Ce-
lje umestil v samo središče
Slovenije. Celje je medijsko
najbolj izpostavljeno in kot
takšno očitno središče drža-
ve. Ima najsodobnejši nogo-
metni stadion, najsodobnej-
šo športno dvorano, v kate-
ri je prostor za svoj bife ku-
pila najboljša slovenska at-
letinja Jolanda Čeplak. Ce-
lje ima največ sodobnih ki-
nodvoran na prebivalca in
kmalu jih bo imelo še več.
Ima največ prodajalnih sre-
dišč, največ akcijskih po-
nudb. Na Celjskem se na ce-
stah zaleti največ pijanih
voznikov, posledice nesreč
so tu najhujše, glede na go-
stoto poseljenosti se tu zgo-
di največ krvavih zločinov.
V Celju zgradijo največ so-
cialnih stanovanj. V Celju
osumijo največ uradnikov,
v Celju novinarji odkrijejo
največ pikantnih zgodb o po-
vezanosti zasebnega kapita-
la z lokalno oblastjo. Po vsem
dobrem in slabem je Celje^
nedvomno v središču Slove-
nije.
Vsemu v kolumni zapisa-
nemu je župan dodal še ne-
kaj presežnikov. Na prvem
mestu dograditev čistilne na-
prave tudi z evropskim de-
narjem. Omenil je vrnitev
filmskega festivala v mesto.
pa začetek prenove Knežje-
ga dvorca in priprave za sko-
rajšnjo gradnjo knjižnice. Za-
to je tudi za prihodnje leto
napovedal veselje ob novih
pridobitvah, pa tudi nove gra-
je.
Nenavadno sarkastičen in
samoironičen pridih novolet-
nemu sprejemu je dal tudi
glasbeni izbor, ki sta ga obli-
kovala za to priložnost zdru-
žena orkestra glasbene šole -
Ekstra band in Mladinski
simfonični orkester. S prvo
skladbo so zatrdili, da zem-
lja še vedno pleše med zvez-
dami, s preostalima, v kate-
rih je z vokalom navdušila
Darja Švajger, pa so Celje
umestili najprej v New York
in zatem še nekam med is-
krene ljudi, kjer se pogosto
zgodi, da zmaga laž. »In če
misliš tudi ti, da je dolgčas
brez laži, pojdi raje stran...«
je verz, ki je bil pravzaprav
edini pravi moto letošnjega
novoletnega sprejema.
BRANKO STAMEJČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
Rozman zamenjal Grilovo
CELJE - Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji seji
za predsednika odbora za družbene dejavnosti imenoval
Staneta Rozmana, člana Združene liste in podžupana Mest-
ne občine. Na predsedniškem mestu odbora je zamenjal
Tino Gril, ki zaradi nezdružljivosti te funkcije s sedanjim
delom, ko je postala direktorica občinske uprave, odbora
ne more več voditi.
Milijona za podeželje
CELJE - Mestna občina Celje je pristopila k uvajalni fazi
Razvojnega programa za razvoj podeželja in sicer v delu, ki
zajema oblikovanje podpornega okolja za razvoj turizma
in trženja pridelkov in izdelkov s kmetij občin Celje, Voj-
nik in Štore. Preveritvena faza projekta je bila zaključena
že spomladi, novembra pa je bil objavljen razpis za drugo
uvajalno fazo. V tej se je projektu priključila še občina Laš-
ko. Vse vključene občine imajo v svojih letošnjih proraču-
nih zagotovljena sredstva v višini 71 odstotkov vseh potreb-
nih sredstev, občina Celje ima v ta namen rezervirana 2
milijona tolarjev.
Nova gozdna učna pot?
CEUE - Mestna občina Celje se bo prijavila na Razpis
Saparda, ki spodbuja razvoj za izboljšanje infrastrukture
na podeželju.
Prijavili bodo projekt gozdne učne poti, ki jo želi urediti
Zavod za upravljanje s parkirišči in objekti v občinski lasti
na Celjski koči. Če bodo na razpisu uspeli, bodo z lahkoto
zagotovili tudi manjkajoči denar, saj je ustrezen znesek za
to rezerviran v letošnjem proračunu občine.
Več za uporabo zemljišča
CELJE - Mestni svet mestne občine Celje je na zadnji seji
potrdil predlog zavoda za planiranje in izgradnjo Celje, po
katerem se bo valorizirana točka nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča v prihodnjem letu zvišala na 0,182 to-
larja na kvadratni meter oziroma za ugotovljeni koeficient
rasti cen na drobno v Sloveniji za obdobje prvih devetih
mesecev. BS
Ples z Božičkom
Plesni val Celje je v dvorani Gimnazije Celje-Center v
petek pripravil jesenski pregled dejavnosti. Na plesno za-
bavni način so se poslovili od leta, obiskal pa jih je tudi
Božiček. Vstopnine ni bilo, so pa zbirali humanitarne pris-
pevke za poseben računalnik za slepo Petro Rom, dijaki-
njo Poslovno komercialne šole Celje. SB
Zmernost podražitev
Občinski svet Občine Što-
re se je na četrtkovi seji
opredelil do sprememb pro-
računa za leto 2003 ter se
odločil za nekatere nujne
podražitve, ki pa občane ne
bodo prehudo udarile po že-
pih.
Po odloku o nadomestilu
za uporabo stavbnih zem-
ljišč, ki so ga svetniki spre-
jeli, občani ne bodo dodat-
no obremenjeni, bo pa za
5,3 odstotka višja vrednost
točke za odmero komunal-
nih taks, tako da bo od 1.
januarja 2004 nova vrednost
točke znašala 9,248 sit. Z no-
vim letom se bodo v občini
Štore podražile tudi najem-
nine za grobove. Glede na
to, da se te cene od leta 2002.
niso povečale, je tokratno
povišanje cen nekoliko viš-
je, za 12 odstotkov. Občin-
ski svet Občine Štore je na
četrtkovi seji potrdil tudi
spremembo cene ravnanja z
odpadki. V skladu z vladno
uredbo o zbiranju in odvo-
zu ter ravnanju z odpadki bo
po novem k osnovni ceni za
odvoz odpadkov treba pri-
makniti še 155 tolarjev me-
sečno, kar pomeni 8,3-od-
stotno povečanje.
V občini Štore se bo s 1.
januarjem 2004 podražil tu-
di vrtec, vendar le za otroke
stare od enega do treh let. Se-
danja cena vrtca je bila za obe
starostni skupini enaka in je
znašala 60 tisoč tolarjev me-
sečno, od 1. januarja 2004
pa bo ekonomska cena za niž-
jo starostno skupino znašala
66 tisoč tolarjev.
Štorski občinski svetniki so
se na zadnji seji seznanili tu-
di s poročilom o letošnji su-
ši, kjer so bile najbolj priza-
dete travnate površine, ki jih
je bilo treba na določenih me-
stih dosejevati. V občini je
bilo zaradi suše poškodova-
nih skoraj 484 hektarov trav-
natih površin, skupna denar-
na pomoč, ki so jo kmetom
že izplačali iz proračunske
rezerve, pa je znašala malo
manj kot poldrugi milijon to-
larjev.
MARJELA AGREŽ
iViovoietne delavnice
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje pri-
pravlja v času počitnic novoletne delavnice.
29. decembra bo od 10. do 12.30 ure novoletna delavni-
ca izdelovanja božičnih okraskov in darilc v prostorih društva
v Celju, otroci pa bodo med drugim obiskali Pravljično
deželo. V prostorih društva bo živahno še 31. decembra,
ko bodo pripravili darilno delavnico, ki jo bodo kronali z
otroškim silvestovanjem točno opoldne v pravljični deže-
li.
30. decembra med 13. in 15.30 uro pripravljajo novo-
letno delavnico v vrtcu na Dobrni ter v vrtcu na Frankolo-
vem, kjer bodo mladi lahko izdelovali novoletne čestitke
in darilca. S.B.
Mini - maksi na šoli
Na vseh osnovnih šolah
so se v minulih dneh vrsti-
le praznične prednovoletne
prireditve. Prav posebna pa
je bila prireditev na II. os-
novni šoli v Celju, kjer so
zabavo za približno 60 se-
demletnikov, učencev dru-
gih razredov, na pobudo
učiteljic pripravili starši.-
Starši in učiteljice so na-
stopili kot pevci v 10-član-
skem ansamblu Drugorazred-
ni ABC, predstavili pa so se
tudi plesalci, glasbeniki,
igralci, lutkarji, koreografi,
likovniki, menedžerji, spon-
zorji, kuharji, dekoraterji,
oblikovalci, fotografi, sne-
malci, oglaševalci in pisci.
Nastopila je tudi pevka Majda
Petan, sicer šolska svetoval-
na delavka.
Otroke je nastop staršev
presenetil, saj niso vedeli,
da so njihovi očki in mami-
ce mesec in pol skrivaj ho-
dili v šolo na vaje. So pa star-
še z nastopom presenetili tu-
di sami in na ta način pred-
stavili primer ustvarjalnegi
sodelovanja učiteljev, stal
šev in otrok. Idejni vodj^
projekta je učiteljica Bred
Stepan, ki pravi, da del
učiteljev ni le poučevanje
ampak tudi druženje, raz
granost in veliko smeha. !
mini -maksi dogodkom z
male in velike so bili zel(j
zadovoljni tudi starši, ki sd'
se kljub pomislekom, da za;'
radi drugih obveznosti nf'
bodo zmogli, vztrajali, hoj'
dili na vaje in se tako tu(l'
zbližali med sabo. '
SIMONA BRGLEI'
Št. 52 - 23. december 2003
ŽALEC
BRASLOVČE
POLZELA
PREBOLD
VELENJE

Kup, ob katerem se
mnogi spotikajo
Viktorija Črep-Karo iz Arje vasi že pol leta prosi, da bi ji odstranili kup
kamenja pred hišo - Pristojne službe so že ukrepale
Kdor se vozi skozi Arjo
vas, je verjetno že opazil ve-
likanski kup kamenja,
zemlje in opeke pred eno iz-
med stanovanjskih hiš.
»Pol leta že opozarjam, pro-
sim, tudi moledujem, pa
nič,« pravi Viktorija Črep-
Karo.
Viktorija je pred šestimi leti
ostala v hiši, ki je last bivšega
moža. Ta je pred pol leta, tu-
di zaradi ogrožanja okolice,
zaprosil enega od sosedov, da
podre gospodarsko poslopje
v neposredni bližini stano-
vanjske hiše. Poslopje so po-
drli, vendar se je pri tem tudi
ustavilo in ob hiši je ostal ve-
lik kup materiala, ki bi ga last-
nik moral odstraniti. Vikto-
rija, ki se z življenjem in pre-
živetjem ubada po svojih mo-
čeh, se je za pomoč obrnila
na žalsko občino in tudi dru-
ge institucije. Poleg bolezni,
ki jo tarejo, jo skrbi skoraj 4-
letna hčerka. Ta je še pred me-
secem živela v neprimernem
okolju, v zadnjem času pa se
mama trudi, da bi z menjavo
oken, napeljavo elektrike in
zasutjem greznice vsaj za si-
lo normalizirala življenje. »Pri
tem mi pomagajo mnogi do-
bri ljudje,« pravi Viktorija,
»vendar bo treba za ureditev
hiše še marsikaj postoriti. Vo-
Viktorija Črep-Karo pred nasutim kupom.
Ijo imam, a se marsikateri na-
črt zaustavi zaradi kupa pred
hišo.«
Viktorija plačuje davek za
stavbno zemljišče, za osta-
lo bi moral skrbeti bivši mož,
ki pa očitno ni ravno najboljši
skrbnik svojega premoženja.
Čeprav je mnogo dejanj in
besed, poenostavljeno pove-
dano, podobnih številnim
zgodbam, ki nastanejo po
ločitvi zakoncev, je kup ka-
menja in odpadkov pred hi-
šo v Arji vasi moteč tudi za
okolico.
Viktorijino pripoved je
potrdil tudi Bojan Jereb, so-
cialni delavec v žalski občin-
ski upravi, kjer so na pritož-
be reagirali in zadevo pre-
dali pristojnim inšpektor-
jem. Kot pojasnjuje velenj-
ska inšpektorica za okolje in
prostor Amalija Trauner, so
Viktorijinega moža že pred
časom pozvali, naj odstrani
kup pred hišo, a kljub ob-
ljubam tega ni storil. Zato
je inšpektorica v četrtek iz-
dala sklep o dovolitvi izvrš-
be z denarno prisilitvijo, za
odstranitev kupa pa posta-
vila rok enega tedna. S tem
naj bi se, vsaj tako upajo
mnogi, končno normalizira-
lo življenje Viktoriji in nje-
ni hčerkici.
US
Z OBČINSKIH SVETOV
Umirjeno do proračuna
ŽALEC - Svetniki so sprejeli proračun za prihodnje leto, v
katerem se bo predvidoma zbralo skoraj 2,4 milijarde to-
larjev. Glede na ostre, tudi žolčne razprave ob sprejemanju
osnutka, so predlog potrdili v dokaj mirnem ozračju. Prejš-
njič je največ pripomb prihajalo iz krajevnih skupnosti, saj
so v osnutku vse ostale brez denarja za naložbe, v sprejetem
proračunu pa so večini KS namenili od 800 tisoč do 2 mili-
jona tolarjev denarja za naložbe, del dodatnih sredstev pa
namenili še vrtcem, šolam in drugim nepolitičnim institu-
cijam. Pripravljavci proračuna so očitno dokaj dobro raz-
poredili denar, saj so predlog proračuna za leto 2004 potr-
dili z veliko večino. US
Zavrnjen predlog proračuna
BRASLOVČE - S 6 glasovi za in 9 glasovi proti so svetniki
zavrnili predlog proračuna za prihodnje leto, ki ga je pri-
pravil župan Marko Balant. Po mnenju večine bi moral
župan v predlogu bolj natančno opredeliti razvojne načrte
občine. Načrti pa bi, tako kot bo proračun, morali biti tudi
predmet javne obravnave. Po zavrnitvi je Balant dejal, da
proračuna ne bo spreminjal in bodo svetniki isti predlog
dobili nazaj na mizo. Balant namreč pravi, da so v njem
zajeti vsi projekti, ki jih mora občina narediti. Kljub trenut-
nim zapletom Balant pričakuje, da bodo proračun v občini
sprejeli do februarja 2004.
Si.mobil ustavljen?
BRASLOVČE - Več svetnikov so zanimale gradnje anten mo-
bilne telefonije v občini. Ena namreč že stoji v Trnavi v
bližini vrtca, pred tremi tedni pa se je zapletlo še v Pariž-
Ijah. Tam je Si.mobil začel z gradnjo antene na strehi stav-
be, ki je v lasti KZ Braslovče. Si.mobil je pridobil le lokacij-
sko informacijo, saj po novem pravilniku ta zadošča za za-
četek gradnje. Zdaj so ugotovili, da jo je pridobil že junija,
ko je še veljalo, da je za gradnjo potrebno tudi gradbeno
dovoljenje. Poleg tega pa se takrat tudi ni vedelo, da v ome-
njeni stavbi nekdo stanuje. ŠO
Novoletno v Velenju
Minuli teden je novoletni sprejem pripravil tudi župan Mestne občine Velenje Sreč-
ko Meh, njegovemu vabilu pa se je odzvalo precej novinarjev in drugih predstavni-
kov medijev, ki »pokrivajo« velenjsko občino.
Po besedah župana Meha je bil letos eden največjih udarcev v občini stečaj Elektronike,
zaradi katerega je brez dela ostalo 360 delavcev, k sreči pa jih bo kar veliko našlo zaposlitev
v podjetjih Gorenje in Fori. Župan Meh je še enkrat poudaril, da zgornjesavinjske in šaleške
občine niso proti Savinjski regiji, vendar če se bo Slovenija odločila za 12 pokrajin, so
prepričani, da se bo našel prostor tudi še za regijo Sa-Ša. Sodelovanje občin je dokazoval
preko projekta Golte, skupnega medobčinskega inšpektorata in še nekaj drugih projektov,
med željami pa izpostavil cesto na zahodni strani velenjske občine. US
Šola v Andražu raste
Podjetje Ceste mostovi Celje je že pred dvema mesecema začelo z gradnjo nove po-
družnične osnovne šole v Andražu nad Polzelo.
Staro šolo so porušili, zato učenci iz Andraža zdaj hodijo v šolo na Polzelo, ko pa bo z
novim šolskim letom pouk spet v domačem kraju, bodo prvih pet razredov obiskovali v
Andražu, ostale štiri pa v matični šoli na Polzeli. V novem objektu bodo ob učilnicah in
vrtcu vsi pomožni prostori in večnamenski prostor, v katerem bodo imeli učenci telovad-
bo, namenjen pa bo tudi delu društev in organizacij. Gradbena dela so ocenjena na 230
milijonov tolarjev, od tega je 80 milijonov prispevalo šolsko ministrstvo. Po pogodbi naj
bi bila dela zaključena do 30. julija, tako da bodo lahko učilnice pripravili in opremili za
pouk do začetka šolskega leta. TT
Nova podružnična šola v Andražu med gradnjo.
Na božično-novoletnem sejmu v Preboldu so imeli svojo stojnico tudi otroci iz vrtca, ki so s prodajo
izdelkov nabirali denar za novo igrišče.
Za gradnjo otroškega igrišča
V Preboldu je bil na pobudo staršev ustanovljen Sklad osnovne šole - enota vrtec, s
katerim so sprožili akcijo zbiranja dodatnega denarja za nakup igral in ureditev
igrišča.
Igrišče vrtca je staro že 24 let, igrala so bila zaradi dotrajanosti večinoma odstranjena,
^er niso več zagotavljala varne igre. Potreba po novih igralih in celotni ureditvi igrišča je
ako nujna. Hkrati z ureditvijo pa bo treba poskrbeti tudi za ustrezno ograjo, ki so jo v
lajvečji meri uničili najstniki. Ti so se zadrževali na igrišču v poznih popoldanskih in
ločnih urah in povzročali škodo. Ob tem so tudi odmetavali odpadke in razbili kakšno
»teklenico, kar je predstavljalo še posebno nevarnost za najmlajše. Sredstva bodo zbirali s
Prispevki iz različnih naslovov, po besedah vodje preboldskega vrtca Majde Rajh pa so
iomoč obljubili tudi starši in občina, ki je v proračunu za ureditev igrišča in nakup igral
lamenila 3,5 milijonov tolarjev. DARKO NARAGLAV
St. 52 - 23. december 2003
16
MOZIRJE
ŽALEC

Na terasi hotela se je v petek zbralo precej gostov. V ozadju je nova trisedežnica Medvedjak.
Dokaz, da je na Golteh spet mogoča smuka.
Rudarski srečno na Goiteii
Po štirih letih so v soboto zaživela smučišča na Mozirski planini
z rudarskim srečno in ognjemetom ter
sobotno brezplačno smuko so v zimsko-
letnem turističnem centru na Golteh za-
čeli smučarsko sezono.
V podjetju Gohe, ki ga vodi Ernest Ko-
vač, pravijo, da je bilo letošnje leto pre-
lomno za smučarski center. Po tem, ko so
zelene zime in huda delovna nesreča pri
obnovi nihalke skoraj za štiri leta ustavile
delovanje centra, sta junija velenjski pre-
mogovnik in Golte Holding sklenila dogo-
vor o strateškem partnerstvu pri projektu
Golte. Temu so se pridružile zgornjesavinj-
ske in šaleške občine ter nekateri podjetni-
ki in družbeno pogodbo so podpisali 1. ok-
tobra. Projekt Golte je vzgled uspešnega po-
vezovanja gospodarstva, lokalnih skupno-
sti in tujega partnerja, kar je med petko-
vim uradnim odprtjem še posebej pohvali-
la ministrica za regionalni razvoj Zdenka
Kovač. Prometni minister Jakob Presečnik
je predstavil prizadevanja države za večjo
varnost na smučiščih, direktor Premogov-
nika Velenje dr. Evgen Dervarič pa je spre-
govoril o prizadevanjih za oživitev Golt ter
tudi izzivih, ki so še pred njimi.
Na Golteh so se lotili obsežnih obnovitve-
nih in vzdrževalnih del, po projektu pa naj
bi v štirih letih poskrbeli za pj3Sodobitev vseh
žičniških naprav, izgradnjo hitre štirisedež-
nice z Ljubnega, obnovo ali gradnjo novega
hotela ter ureditev cestnih povezav z Ljub-
nega in Mozirja. V družbi Golte nameravajo
urediti krajinski park in alpski vrt, poletno
dogajanje pa popestriti s šolami jadralnega
padalstva in gorskega kolesarjenja ter ure-
ditvijo učnih in transverzalnih poti. V zim-
ski sezoni pričakujejo 50 tisoč, v poletni pa
dodatnih 10 tisoč obiskovalcev.
Ob dogajanju na petkovi otvoritvi lahko smu-
čišču Golte skupaj z velenjskimi knapi zaže-
limo srečno. In ob tem rečemo, da je bila
nekajsekundna ustavitev nihalke med potjo
nekaj povsem navadnega, slaba postrežba v
hotelu pa praksa, ki se ne bo ponavljala.
URŠKA SELIŠNIK
Nihalka Žekovec bo obratovala vsak dan med 8. in 17. uro, delovale pa bodo naprave
na zasneženih progah. Dostop do smučišč je, vsaj v teh dneh, ko ni snega, mogoč tudi
z avtomobilom.
Od inovacij do
podražitev
Pred začetkom seje ob-
činskega sveta v Žalcu so
podelili priznanje inovator
2003. Na predlog komisije
je inovator leta v žalski ob-
čini Tone Vrečic, ki je po-
leg priznanja prejel tudi de-
narno nagrado.
Žalski občinski svetniki so
na seji spremenili kar nekaj
cen; med drugim so soglaša-
li z novimi cenami, ki so jih
predlagali v celjskih Javnih
napravah. To podjetje skrbi
za zbiranje, odvoz in odla-
ganje komunalnih odpadkov,
s prihodnjim letom pa bodo
začeli z ločenim zbiranjem
embalaže oziroma plastike,
kar bo gospodinjstva v žal-
ski občini stalo 3,22 tolarja
na kilogram odpadkov. Po
izračunih bodo nove cene za
uporabnike 120-litrske poso-
de s 4-kratnim odvozom me-
sečno podražile storitev za
155 tolarjev. Ob tem so svet-
niki soglašali s skoraj 5-od-
stotno podražitvijo odvoza
smeti, vendar pa morajo v Jav-
nih napravah počakati še na
soglasje ministrstva.
Svetniki so se strinjali, da
vsem investitorjem, ki od-
merjeni komunalni prispe-
Inovator leta v Žalcu Tone Vrečic je prejel priznanje za samodejni
merilnik za merjenje notranjih premerov.
vek poravnajo v enkratnem
znesku v roku 8 dni po izda-
ni odločbi, priznajo 5-odstot-
ni popust za zneske do 10 mi-
lijonov tolarjev, če pa je ko-
munalni prispevek višji, bo
popust 7,5-odstoten.
Še največ razprav je bilo o
predlogu odloka o nadome-
stilu za uporabo stavbenega
zemljišča. Svetniki SLS so na-
mreč želeli, da bi tega plači-
la oprostili tudi za objekte,
namenjene izključno proi-
zvodnji v kmetijstvu, torej ha-
le, kozolce, strojne lope in
podobno, ob tem pa opozar-
jali na težak položaj kmetov.
Župan Lojze Posedel je me-
nil, da se nič bolje ne godi
tudi delavcem v podjetjih ter
zagotovil, da bodo vsak pri-
mer obravnavali posebej. Tu-
di zato svetniki amandmaja
niso izglasovali, predlagan
odlok pa sprejeli z minimal-
no večino.
US, foto: TT
NA
KRATKO
Delo
savinjsidii
vinogradniicov
GOTOVUE - Na srečanje
na turistični kmetiji Mlinar
so savinjski vinogradniki v po-
kušnjo prinesli 86 vzorcev be-
lih in rdečih vin letnika 2003.
Vzorce je ocenil enolog An-
ton Vodovnik, na občnem
zboru pa so člani društva, ki
šteje 108 vinogradnikov, spre-
govorili o letošnjem delu. Z
veseljem ugotavljajo, da se
kakovost njihovih vin izbolj-
šuje, za leto 2002 pa so zlate
diplome prejeli Adolf Sevč-
nikar, Jože Drame, Milan
Krašovc, Mirko Krašovec in
Bogomir Rotovnik. Tudi za
prihodnje leto načrtujejo šte-
vilne aktivnosti, ki jih bo vo-
dil novi predsednik Silvester
Maric.
Presečniic na
čelu zadruge
MOZIRJE - Vodenje Zgor-
njesavinjske kmetijske zadruge
je po sklepu upravnega odbo-
ra prevzel Andrej Presečnik.
Na mestu direktorja je nado-
mestil Antona Vrhovnika, ki
je za razrešitev zaprosil iz
zdravstvenih razlogov, še na-
prej pa bo ostal v zadrugi kot
svetovalec. TT, US
Pogled na prenovljen hotel v Preboldu
V Preboldu Garni
šport hotel
Kar 10 let je minilo, kar
so zaprli Hotel Prebold, ki
ga je zatem močno načel zob
časa. Pred tremi leti ga je
kupilo ukrajinsko-sloven-
sko podjetje iz Žalca in ga
obnovilo v Garni šport ho-
tel, ki bo kmalu spet spre-
jemal goste.
V hotelu so v soboto odpr-
li prodajno razstavo 340 del
70 ukrajinskih slikarjev, ki
bo na ogled vse od maja 2004.
Izkupiček od prodanih del bo
namenjen promociji in izo-
braževanju avtorjev. Vsak te-
den bo po ena slika tudi na
avkciji, iztržek zanjo pa bo
namenjen pomoči potrebnim
v Preboldu. Odprtja seje ude
ležil ukrajinski konzul v Slo-
veniji Valentin Čebulnikov,
ki je med drugim dejal, da
se bodo skozi kulturo krepi-
li tudi poslovni odnosi.
Nov Garni šport hotel ima;
56 postelj v hotelskih sobah:
in apartmaju, v hotelu pa je,
še kavarna. Zanjo, za savno |
in fitnes trenutno iščejo na-;
jemnike, ponujajo pa tudi(
večji prostor, primeren za re <
stavracijo. 1
T TAVČAR;
Št. 52 - 23. december 2003
ŠENTJUR
LAŠKO
17
Sto let na zadnji
jesenski dan
»če imaš zdravje, imaš
vse,« je povedal Janez Go-
rišek v soboto, ko je sku-
paj z vsaj 80 sorodniki sla-
vil natančno 100 let. S tem
se je vpisal v knjigo najsta-
rejših Laščanov, je pa tudi
eden redkih Slovencev - kar
se moških tiče, da ne bo po-
mote - ki mu je bilo v živ-
ljenju dano dočakati rojst-
ni dan s trimestno številko.
V Laškem ne župan Jože
Rajh ne sekretar Območne-
ga združenja RK Vlado Ma-
rot ne pomnita, kdaj bi na-
zadnje nazdravili kakšnemu
100-letniku. »100-letnici že,
100-letniku pa res ne,« so mo-
drovali tudi pevci MPZ Laš-
ko, preden so slavljenjcu od-
peli nekaj pesmi.
Janez, ki se je rodil v Šen-
trupertu in kasneje že otroš-
tvo preživljal na Udmatu pri
Laškem, zadnje desetletje ži-
vi pri hčerki Slavki v Velenju.
Rojen je bil kot deveti otrok
v družini in tudi z ženo Ano,
s katero se je poročil leta
1927, sta imela devet otrok.
Od leta 1992 je vdovec in ta-
krat se je s svojega Udmata
tudi preselil v Velenje. Še ved-
no ga srce vsako poletje vleče
nazaj domov, v senco stare
hruške in v prijetno družbo.
Nisem star, le
dolgo sem na
svetu!
Danes je živih še šest Jane-
zovih otrok, v družini pa ima
tudi 17 vnukov, 29 pravnu-
100-letnik Janez s prapravnukom Teom in vnukinjo Darjo.
kov in pet prapravnukov.
Najmlajši, komaj trimeseč-
ni prapravnuk Teo, vnuk nje-
gove vnukinje Darje, je bil
prisoten na slavju in prav za-
nimivo je bilo videti spaja-
nje mladosti in jeseni življe-
nja. Nalašč nismo zapisali
starosti, saj Janez še danes ne
priznava, da je star: »Ne, ni-
sem. Le dolgo sem na svetu.«
»Če ima dober dan, >razdre<
še prenekatero hudomušno,«
nam je ob tem zaupal njegov
sin Mirko. Na srečo je takih
dni v letu kar precej.
Janez Gorišek je vse do
danes ohranil veliko dobre
volje, jezi ga le to, da ga no-
ge ne nesejo več najbolje.
»Sicer pa sem še kar krep-
kega zdravja in se ne smem
pritoževati.« Kaže, da ga je
tako klenega naredilo trdo
delo, saj je kar 39 let kopal
premog v rudniku Huda ja-
ma v Zgornji Rečici. »Nič
prida lepega ni imel v živ-
ljenju, le delo, eno samo tr-
do delo ga je ves čas držalo
pokonci. Je pa vedno znal
poiskati tudi svetle plati in
za vse to smo mu še danes
hvaležni,« je povedala hčer-
ka Ivanka in dodala, da da-
nes še vedno zelo rad in
predvsem veliko bere, pa
tudi zapoje še kakšno.
Med tistimi, ki so mu ob
jubileju stisnili roko, so bili
laški župan Jože Rajh, pred-
stavnik KS in upokojencev
Matevž Kolar, predstavniki
RK ter odlični harmonikar
Dejan Kušer iz Zgornje Re-
čice, ki je prav slavljencu v
čast odigral nekaj viž, ki jim
Janez še posebej rad prisluh-
ne. »In danes je še jesen, ju-
tri pa bo prvi zimski dan. Že-
limo pa vam še mnogo jese-
ni, zim in pomladi ...« so iz-
zvenele čestitke slavljencu.
MOJCA MAROT
NA KRATKO
Peti občinski
bilten
LAŠKO - V naslednjih dneh
bo v 4.500 izvodih izšel že
peti letni bilten, namenjen ob-
čanom in občankam, ki ga bo-
do brezplačno prejeli do kon-
ca leta. Koristne informacije
v biltenu lahko najdejo tudi
ostale fizične in pravne ose-
be z območja občine. V ob-
činski upravi so na 35 stra-
neh predstavili svoje delo,
opravljene naloge in aktivno-
sti ter načrte za prihodnost.
Med slednjimi je ob izgrad-
nji čistilne naprave obnova Ki-
slingerjeve hiše in Laškega
dvorca za potrebe knjižnice.
Prednostno se bodo posvetili
še naložbam v vodooskrbo ter
obnovo občinskih cest.
Srečanje z
gospodar-
stveniki
LAŠKO - Minuli teden je žu-
pan Jože Rajh na prednovolet-
nem srečanju gostil več kot sto
podjetnikov. Registriranih
manjših in večjih podjetij je v
Laškem kar okoli 130. Večje
spremembe v letu 2003 je pri-
pravilo trgovsko podjetje Izbi-
ra Laško z načrti za izgradnjo
trgovskega centra. Za naložbo
v gradnjo turistično trgovske-
ga in kongresnega centra se je
prijavilo Zdravilišče Laško in
Mercator, Pivovarna Laško pa
je letos prišla še bližje dokapi-
talizaciji Pivovarne Union. Tudi
občina je v tem letu dokončala
eno in hkrati začela z drugo od
največjih naložb v Laškem, gre
za OŠ Debro in osrednjo čistil-
no napravo. Obe naložbi se bo-
sta v občinskem proračunu poz-
nali še kar nekaj let.
Silvestrovanja
v hotelu
Savinja ne bo
LAŠKO - Poročali smo že,
da je Mirko Laznik, samostoj-
ni gostinec, prenehal z gostin-
sko dejavnostjo na gradu Ta-
bor in v hotelu Savinja. Ta-
ko so se sporazumno odlo-
čili Laznik in Pivovarna Laš-
ko kot lastnica obeh objek-
tov. Novi najemnik gostin-
skih prostorov naj bi bilo
Zdravilišče Laško, dogovori
med pivovarno in zdraviliš-
čem pa še niso končani. Že
zdaj pa je znano, da bo naj-
prej potrebna celovita obnova
obeh objektov, kar pomeni,
da bosta ostala zaprta vsaj ne-
kaj mesecev.
RP
Pravna pomoč
občanom
ŠENTJUR - Brezplačna
pravna pomoč za občane, ki
so jo v občinski upravi uved-
li s septembrom, se je izka-
zala za zelo odmevno. »Za-
nimivo je, da občani ne išče-
jo nasvetov, kako ravnati v
pravnih sporih na ravni lo-
kalne samouprave oziroma
glede dela občinskih organov,
ampak bolj splošne narave,«
pojasnjuje župan Štefan Ti-
sel in dodaja, da pravnika
Gregorja Kovača vsako sre-
do v času uradnih ur pisarne
za brezplačno pravno pomoč
obišče pet do sedem občanov.
Razvojni
program do
pomladi
ŠENTJUR - Decembra so v
občini začeli z vsebinskimi de-
lavnicami, na katerih se po-
govarjajo o izhodiščih za dol-
goročni razvojni program, ki
naj bi bil nared do pomladi.
Delavnice so zasnovali temat-
sko; začeli so s področjem gos-
podarstva, sledile so razprave
na temo družbenih dejavno-
sti ter človeških virov, razvoj-
nih možnosti podeželja in kme-
tijstva ter okoljskih vprašanj
in morebitnih predlogov za po-
sege v prostor. Na vse delavni-
ce so vabili strokovnjake po-
sameznih področij, po bese-
dah podžupana Jožeta Artna-
ka pa bodo prav stališča, zbrana
v teh delavnicah, dobra osno-
va za razvojni program.
Zaenkrat brez
kazni
ŠENTJUR - Po lanski vo-
lilni kampanji pred lokalni-
mi volitvami je v občini po-
stalo aktualno vprašanje, ka-
ko je s plakatiranjem in nad-
zorom nad plakatnimi mesti.
Vprašanja so občinski svetni-
ki zatem večkrat zastavljali
odgovornim, zdaj pa je pla-
katno-volilna zgodba očitno
le dobila epilog. Ker je na ob-
močju občine zelo malo ure-
jenih plakatnih mest, nadzo-
ra med volilno kampanjo ni
bilo. V občini so po zaključ-
ku le pregledali, kako stran-
ke izpolnjujejo zakonsko ob-
veznost o odstranitvi vseh pla-
katov. Izkazalo se je, da sla-
bo, saj so bile prav vse kršite-
Ijice. Ker v občini še ni odlo-
ka, ki bi dokončno uredil po-
goje za plakatiranje, nobene-
ga od kršiteljev niso prijavili
sodniku za prekrške. Da se za-
pleti ne bi ponovili, bodo v
občinski upravi takoj, ko bo
na državni ravni spreta nove-
la zakona o gospodarskih jav-
nih službah, pripravili tudi
Odlok o plakatiranju in ga po-
sredovali v sprejem.       IS
V Laškem so združili
dobre želje
Konec tedna so za 60 velikih in malih otrok iz laške občine,
včlanjenih v društvo Sožitje, v Kulturnem centru pripravili
zaključno prireditev akcije Laško združuje dobre želje, na
katero so povabili tudi vse tiste otroke, ki živijo v rejniških
družinah. Organizatorjem je s pomočjo donatorjev uspelo
zbrati okrog 750 tisoč tolarjev, povabljene je razveselila vrsta
nastopajočih, najbolj pa seveda Božiček, ki je vsakogar tudi
obdaril. Med obdarovanci so bili tudi trojčki Dejan, Danijel
in Katja Gobec (na sliki) iz Šentruperta nad Laškim.
VLADO MAROT
Predpraznična
liromocija
Šentjurja
»December je mesec pri-
jetnih druženj ob izteka-
jočem se letu, zato smo ta
čas izkoristili za promo-
cijske aktivnosti, ki so
ime Šentjurja ponesle v
širšo Slovenijo in tudi iz-
ven njenih meja,« je za-
dovoljna Alenka Testanie-
re iz šentjurskega TlC-a.
Člani TD Dobrina so se s
svojo skupino predic že ko-
nec novembra udeležili vse-
slovenskega Srečanja dru-
žin v kulturnem domu Špan-
skih borcev v Ljubljani.
'>Predice, ki so prikazale,
kako so včasih v družinah
predli in izdelovali oblači-
la, so bile nekakšna >živa
5cena< med celotno prire-
litvijo, po zaT<.ljučku pa so
la stojnici člani TD pred-
stavili še svoj kraj in širšo
okolico,« pravi Alenka Te-
itaniere in dodaja, da so se
etos Dobrinčani že pred-
stavili tudi v Šaleku in v
Podsredi na prireditvi Koz-
jansko jabolko.
Decembra so članice
Društva kmečkih žena Šent-
jur in Ljudske pevke iz Do-
brine sodelovale na spreje-
mu udeležencev mednarod-
nega seminarja Žensko
podjetništvo in družbena
prenova ter s svojimi do-
brotami in domačo ljudsko
pesmijo pritegnile precej
pozornosti in zanimanja
podjetnic iz različnih
evropskih držav. Zeliščna
kmetija Kalan se je s svojo
ponudbo predstavila v Av-
striji, v italijanski Gorici
pa je mestni viničar in bio-
dinamični vinogradnik Aci
Urbajs sodeloval v delavni-
ci priznanega francoskega
Vinogradnika Nicolasa Jol-
ya, ki je predstavil konkret-
ne vzpodbude za razvoj eko-
loškega in bio-dinamične-
ga vinogradništva.
IS
Št. 52 - 23. december 2003
18
ROGAŠKA S. I
LAŠKO
Kako stresno je vaše življenje?
V Zdravilišču Laško se lahko po novem prepričate, kako trdno je vaše zdravje tudi z merjenjem prostih radikalov
Zdravilišče Laško je sodo-
ben center zdravstvenega tu-
rizma, zato nenehno dopol-
njujejo svoj program in ga
prilagajajo tržišču. Pred krat-
kim so odprli nov diagnostič-
ni center s sedmimi ambu-
lantami, med katerimi je naj-
bolj obiskana - in hkrati naj-
manj poznana med ljudmi,
saj je edina v Sloveniji - am-
bulanta za določanje prostih
radikalov v krvi.
Idejo za odprtje ambulan-
te, kjer vam izdelajo oceno
stresnega stanja organizma in
ustrezno svetujejo, so Laščani
dobili pri Avstrijcih, kjer je to-
vrstnih ambulant že precej. Vse
potrebne aparature in pripo-
močke so uvozili iz Italije, saj
je aparat za določanje prostih
radikalov pred leti izumil Ita-
lijan, profesor dr. Matteo Cal-
legari. Naprava fras 3 je bila
pred nedavnim izpopolnjena,
v Zdravilišču Laško pa so mo-
rali zanjo odšteti približno štiri
tisoč evrov. Gre za aparaturo,
ki iz kapljice krvi ugotovi, ko-
liko prostih radikalov se je na-
kopičilo v telesu oziroma kak-
šno je posameznikovo zdravs-
tveno stanje.
Kratkotrajen
postopek
v sredo na večer je bila gne-
ča pred ambulanto res velika.
Nekateri so prišli iz radovecf-
Zdravniška ekipa, pripravljena na soočenje s prostimi radikali: mag. Milena Osole (desno) in Slavica
Topolič, spec. fizikalne medicine in rehabilitacije.
nosti, drugi zaradi zaskrblje-
nosti za svoje zdravje, tretji pa
so se pred ambulanto za dolo-
čanje prostih radikalov znašli
»čisto slučajno«. Vsem pa je
bil skupen namen; ugotoviti,
koliko je njihovo telo podvr-
ženo stresu oziroma kako dov-
zetni so za razne bolezni, kot
so rakasta obolenja, srčne bo-
lezni, Parkinsonova bolezen,
prezgodnje staranje ...
Moški okoli tridesetih let
je prišel v zdravilišče po služ-
beni dolžnosti, in ker »živi ze-
lo stresno življenje«, se je od-
ločil, da se sooči z resnico.
»Mislim, da bom podri rekord
v številu prostih radikalov,«
se je šalil, preden je vstopil v
ambulanto, čeprav mu ni bi-
lo čisto jasno, kaj prosti radi-
kali v resnici so. »To so mole-
kule kisika v našem telesu, ki
so jih poškodovali sončni žar-
ki, dim, onesnaženost okolja,
stres in tudi vsakodnevno pre-
hranjevanje in dihanje. Mo-
lekule prostih radikalov v svo-
ji sestavi nimajo enega od os-
mih elektronov, ki bi jih si-
cer morale imeti, zato izgu-
bijo ravnovesje. Elektrone
kradejo drugim molekulam,
v telesu pa ustvarijo še več
prostih radikalov. Verižna
reakcija lahko poškoduje
prav vsako celico v našem te-
lesu, celo naš DNK-zapis. Čez
čas lahko trajno poškoduje
zmožnost celic za obnavlja-
nje, naša koža se predčasno
postara, telo pa postane bolj
ranljivo za različne bolezni,«
je razložila mag. Milena Oso-
le, spec. spi. medicine, med-
tem ko je pripravljala iglo in
vse potrebno za poseg. Ko je
bilo vse nared, mu je iz sre-
dinca vzela kapljico krvi, jo
v ozki epruveti zmešala z us-i
trezno tekočino in postavila
v napravo, kjer je sledilo cen-
trifugiranje. Po treh minutah
se je na ekranu izpisala šte-
vilka, ki naj ne bi bila večja
od 300. To je mejna linija, ki
pove, da z zdravjem ni vse v
najlepšem redu. Višje kot je
število, več je možnosti, da
zbolimo za neozdravljivimi
boleznimi. Za našega 30-let-
nika je bila vsakršna bojazen
odveč; izvid je pokazal, da ima
le 213 U Carr (enota za mer-
jenje radikalov), kar pome-
ni, da je zdrav kot dren.
Poučno
svetovanje
Dobro zdravstveno stanje
je pri posameznikih njego-
vih let prej izjema kot pravi-
lo, saj so izvidi pokazali, da
se mladi med 25. in 35. le-
tom soočajo z rahlim in sred-
njim oksidativnim stresom.
Stres pri ljudeh povzročajo
dejavniki, ki povečujejo tvor-
jenje in kopičenje prostih ra-
dikalov v organizmu: starost,
kajenje, pitje alkohola, pre-
malo gibanja, pomanjkanje
počitka, nekvalitetna prehra
na, pretirano sončenje, stre
sno življenje in podobno. »Poi
kodbe, ki jih celice vsak dai
utrpijo ob napadih prostih ra
dikalov, se odpravljajo več
noma ponoči, ko počivamc
in z uživanjem antioksidaii
tov,« je razlagala mag. Milena
Osole, medtem ko je 30-let-
nik gledal v košček papirja, ki
je malo prej prilezel iz apara-
ta, in kar verjeti ni mogel, di
je z njim vse v najlepšem rdi
du. »Antioksidanti so snovi, ki
nevtralizirajo škodljive učili
ke prostih radikalov na celia
ne strukture tako, da prostim
radikalom podarjajo manjka-
joči elektron. Antioksidante v
telo vnašamo z ustrezno hra
no, kot so vitamini, med, sac
je in zelenjava, njihovo sinte
zo pa vzpodbuja tudi redna t«
lesna vadba,« je pojasnjeval
mag. Osoletova in že priprav
Ijala vse potrebno za naslec
njega pacienta. '
BOJANA AVGUSTINČIi
V okviru diagnostičnega centra delujejo ambulante za ul-
trazvočno diagnostiko, za bolezni in težave črevesja, za ugo-
tavljanje motenj medeničnega dna, ambulanta za bolezni
dojk, žilno kirurgijo, za osteoporozo ter ambulanta za dolo-
čanje prostih radikalov v krvi. V zdravilišču pa že dalj časa
delujejo tudi kiropraktična, dermatološka in fiziatrična am-
bulanta ter ortopedska in nevrokirurška posvetovalnica. Vse
ambulante, ki so odprte med 16.30 in 20. uro, so samoplač-
niške, velika prednost pa je, da ni čakalnih vrst.
Učitelji so se povezali
Prvi predsednik društva učiteljev harmonike Roman Drofenik
Po prizadevanjih, ki so trajala
dve desetletji, so številni učitelji
harmonike končno povezani.
Društvo učiteljev harmonike Slo-
venije je bilo ustanovljeno v za-
četku letošnjega šolskega leta ter
ima sedež v Rogaški Slatini. Ve-
liko zaslug za ustanovitev ima
njegov prvi predsednik, Slatinčan
Roman Drofenik.
Zamisel o ustanovitvi društva je
stara, prvi pobudniki so bili profe-
sorji srednjih glasbenih šol v Ljub-
ljani in Mariboru. V zadnjih letih
je vzpodbudilo povečano zanima-
nje za ustanovitev društva učiteljev
harmonike uspešno društvo učite-
ljev klavirja. Ti izdajajo po večkrat
na leto svoj strokovni bilten, pri-
pravljajo redne klavirske dneve ter
še marsikaj. »Zato je lani jeseni po-
buda profesorja Slavka Magdiča,
na drugem seminarju učiteljev har-
monike v Novi Gorici, končno pad-
la na plodna tla,« se spominja pred-
sednik Drofenik, učitelj harmoni-
ke v Glasbeni šoli Rogaška Slatina.
Profesorju Drofeniku, ki je do-
bro poznal delo društva klavirskih
pedagogov, so zaupali pripravo
društvenih pravil ter vsega ostale-
ga, potrebnega za ustanovitev. Mar-
ca letos, na srečanju študijske sku-
pine učiteljev harmonike v Ljub-
ljani, je podpri ustanovitev druš-
tva najširši krog učiteljev iz vse Slo-
venije. Slatinčana so nato izvolili
za prvega predsednika, za dvelet-
no obdobje. Zato je sedež društva
v glasbeni šoli v Rogaški Slatini.
Konec novembra so se člani zbrali
na prvem občnem zboru v Ljublja-
ni ter si postavili več ciljev. Med
prvimi je spoznavanje del sodob-
nih skladateljev za harmoniko, pred-
vsem slovenskih. Zato se že priprav-
ljajo na redna mesečna srečanja z
njimi. Prvo, ki bo prihodnji me-
sec, bo v znamenju profesorja
Ernoja Sebastiana. Gre za profe-
sorja harmonike glasbene gimna-
zije v Ljubljani, ki je bil pred dve-
ma desetletjema med prvimi, ki so
opozorili na potrebo po društvu.
Med pomembnejšimi cilji druš-
tva učiteljev harmonike je delova-
nje učiteljskega harmonikarskega
orkestra s člani iz vse Slovenije.
Na drugem mestu
Harmonika (klavirska in gumbna)
je razmeroma mlad inštrument, ven-
dar je Slovence v bližnji preteklo-
sri tako navdušila, da so jo povsem
posvojili. Po zanimanju učencev v
glasbenih šolah je bila nekoč po vsej
državi med glasbili na drugem me-
stu, takoj za klavirjem. V Rogaški
Slatini, kjer imajo na skrbi učenje
mladih iz obsoteljskih občin, je še
vedno na zavidljivem drugem me-
stu. V tamkajšnji glasbeni šoli imajo
blizu štirideset učencev harmoni-
ke, ki jih učijo trije učitelji.
»Z usmerjanjem učencev v uče-
nje orkestrskih inštrumentov se je
vpis na harmoniko v naši glasbeni
šoli umiril,« ugotavlja Roman Dro-
fenik. »Ponekod je prišlo do moč-
nega zmanjšanja zanimanja zaradi
novih modnih inštrumentov, še po-
sebej v mestih.« Drugod je temu bo-
trovalo veliko zanimanje učencev
za učenje diatonične harmonike.«
Ta je seveda poglavje zase. Učenci
so se morali vse do letos učiti dia-
tonične harmonike pri domačih uči-
teljih, tako rekoč na črno. Šele z
zadnjim šolskim letom je novi za-
kon o glasbenem šolstvu uradno uve-
del v nekatere glasbene šole ljud-
ske inštrumente. Diatonično har-
moniko, citre in tamburico.
Sicer pa povprečni Slovenec naj-
pogosteje povezuje harmoniko z na-
rodnozabavno glasbo. Ko je
Drofenik sam začel spoznavati svet
harmonike, prav tako ni vedel, da
obstaja v zvezi z njo tudi tako ime-
novana resna glasba. Kot učitelj
predstavi učencu različne glasbe-
ne zvrsti, ki jih izvajajo na harmo-
niki. »Na začetku začnem v učni
program vključevati igranje ljud-
skih pesmi, sledijo tudi narodno-
zabavne skladbe, tuja zabavna glas-
ba z različnimi večno zelenimi me-
lodijami ... Učenec naj bi imel z
zaključkom glasbene šole dovolj
znanja za prosto izbiro za nadalj-
nio glasbeno oot in usmeritev.«
Prva generacija
Profesor Drofenik poučuje har-
moniko v obsoteljski glasbeni šoli
osemnajsto leto ter je bil dva man-
data ravnatelj šole. Prav tako pou-
čuje predmet nauk o glasbi ter vo-
di šolski harmonikarski orkester.
Orkester, ki ima več kot dvajset čla-
nov, je imel letos celo samostojni
celovečerni koncert v Chamu na Ba-
varskem, kjer je vrnil obisk tam-
kajšnjemu orkestru glasbene šole.
Predsednik Društva učiteljev har-
monike Slovenije se je začel učiti
harmonike v rodnem Šmarju pri
Jelšah, pri zasebnem učitelju. Ko
je prišlo leta 1974 do ustanovitve
glasbene šole, ki je delovala sprva
kot enota šmarske osnovne šole, je
bil v prvi generaciji njenih učen-
cev. Najprej si je želel, da bi bil
kot oče elektrikar, vendar ga je uči-
telj Adam Bicskey navdušil za na-
daljnje glasbeno izobraževanje. Ta-
ko je prišlo do Drofenikove diplo-
me na ljubljanski akademiji za glas-
bo.
Po študiju je začel z delom v celj-
ski glasbeni šoli ter se nato redno
zaposlil v enoti v Šmarju. Ukvarjal
se je tudi z zborovstvom ter vodil
moška pevska zbora iz Šmarja pri
Jelšah ter Zibike. Celo Drofeniko-
va soproga je iz sveta glasbe ter je
profesorica klavirja v obsoteljski
glasbeni šoli. Danes mika glasba že
ik
starejšega od njunih predšolskih
nov, ki se je najprej navdušil nai^'
bobni, v zadnjem času pa daje prot
nost violini.
BRANE JERANKl'
Roman Drofenik, pn/i predsednik Društvr
učiteljev harmonike Slovenije, poučuje'^
Glasbeni šoli Rogaška Slatina. Med nj^
govimi učenci je tudi sin tamkajšnjega
župana Kidriča (na fotografiji),   o
Št. 52 - 23. december 2003
SL. KONJICE]
ZREČE
VOJNIK
19
Rokam pomagajo aparati
Bojan Tajnšek: »Čudežev v fizioterapiji ni - samo znanje in vztrajno delo prinesejo uspeh.«
Pri Bojanu Tajnšku je
vedno živahno. Kljuke si
podajajo mladi športniki, ki
bi se radi čimprej vrnili na
trening in na tekmovanja,
ljudje, ki si želijo po poš-
kodbi ali operaciji vrniti gib-
ljivost in moč, bolniki z bo-
lečimi obolenji hrbtenice in
velikih sklepov, ki bi nare-
dili vse, da bi bolečina mi-
nila. Prihajajo prizadeti po
kapi, ki bi se radi vrnili v
vsaj kolikor toliko normal-
no življenje ...
Nekateri pridejo z napot-
nicami svojih zdravnikov,
drugi samo na posvet, tretji
spet, ker so jih sem napotili
njihovi trenerji, prijatelji ah
preprosto zato, ker jim drugje
niso mogli, znali ali hoteU
pomagati. Višji fizioterapevt
Bojan Tajnšek pa zna in ho-
če. Preden je prišel v Sloven-
ske Konjice, se je 10 letkalil
kot vodja fizioterapije v Ter-
mah Zreče, ki jo je tudi usta-
novil. 12 let je že fiziotera-
pevt nogometnega kluba Pub-
likum Celje, 6 let fiziotera-
pevt slovenske nogometne
reprezentance, povrhu pa še
Bojan Tajnšek
član zdravstvene komisije pri
Nogometni zvezi Slovenije.
Že zaradi tega je razumlji-
vo, da v njegovo zasebno fi-
zioterapijo prihajajo na re-
habilitacijo športniki. »No-
gometaši si največkrat poš-
kodujejo kolena in gležnje,
tako da se veliko ukvarjam
prav z rehabilitacijo teh poš-
kodb oziroma stanj po ope-
racijah,« izpostavi Bojan Tajn-
šek delček svoje obsežne os-
novne dejavnosti, za katero
ima tudi koncesijo zdravstve-
ne zavarovalnice.
Težke noge in
ceiuiitis
Decembra pa so v popol-
danskem času in ob sobotah
začeli prihajati v Tajnškovo
fizioterapijo ljudje z drugač-
nimi težavami: z občutkom
težkih nog, s celulitisom, s
kožnimi težavami ... »To so
lahko resne težave, ki jih je
mogoče odpraviti. Način in
trajanje je odvisno od posa-
meznika, zato gre pri naši
razširjeni dejavnosti za indi-
vidualne programe,« pouda-
ri Bojan Tajnšek.
Osnova programov odprav-
ljanja motenj mikrocirkula-
cije Hmfe, ki povzroča ob-
čutek težkih nog, je apara-
turna drenaža z aparatom
Pressoterapija, ki se korist-
no uporabi tudi pri spopada-
nju s celulitisom. »Če se ho-
černo rešiti te nadloge, jo mo-
ramo napasti z vseh koncev:
z ročno masažo z aromatič-
nimi olji in balzami, s pres-
soterapijo, z individualno
prilagojenimi fizioterapevt-
skimi vajami ter seveda z upo-
števanjem napotkov glede
pravilne prehrane.« Ne, ču-
dežnih kremic za to nadlogo
ni, saj gre za motnjo presno-
ver Rešimo se je lahko le z
vztrajnostjo in doslednim
upoštevanjem navodil, še
poudari.
In kaj počne na fiziotera-
piji solarij? »Koža, po povr-
šini človekov največji organ,
varuje telo pred zunanjimi
vplivi in ga z njimi tudi po-
vezuje. Zato potrebuje po-
sebno nego. Pozimi, ko ne
dobi dovolj sončne svetlo-
be, je zato dobrodošla upo-
raba solarija, saj lahko le ta-
ko telo ohranja imunski si-
stem in tvori nekatere vita-
mine. Človek bi moral telo
izpostaviti soncu 4-krat te-
densko po 15 do 30 minut
ali enkrat tedensko v solari-
ju 5 do 15 minut, odvisno
od kvalitete in stanja kože,«
se razgovori fizioterapevt. »Z
leti se koža počasneje obnav-
lja, mišice slabijo, kosti po-
stanejo bolj krhke, imunski
sistem šibkejši.« Seveda pa
samo sončna svetloba teh te-
žav ne reši. »Potrebno je tu-
di redno gibanje, pravilna
prehrana in dovolj smeha!«
Napotke za zdravo gibanje,
prilagojeno našim sposob-
nostim in za pravilno pre-
hrano lahko dobimo pri Bo-
janu Tanjšku, za dovolj sme-
ha pa bomo morali še ved-
no poskrbeti sami.
MILENA B. POKLIC
Z OBČINSKIH SVETOV
Kupujemo, prodajamo,
obnavljamo
ZREČE - V proračunskem letu 2004 bo občina Zreče v
krajevni skupnosti Dobrovlje kupila večje zemljišče, ga ko-
munalno uredila in nato na trg ponudila trinajst gradbenih
parcel. Preko javnega zbiranja ponudb bo občina zaintere-
siranim vlagateljem (najverjetneje bodo to kar najemniki
sami) prodala tri stanovanja, samske sobe na Cesti na Roglo
pa bo iz sredstev proračuna adaptirala.
Nič več stiskanja
ZREČE - Svetniki, med njimi tudi direktor Unior Turiz-
ma Maks Brečko, so bili s sprejetim proračunom za leto
2004 zelo zadovoljni. Slednji je zato predlagal, da bi se seje
občinskega sveta namesto v majhnih občinskih prostorih
lahko odvijale kar v sejni sobi hotela Dobrava. Svetniki in
župan Jože Košir so brezplačno ponudbo z veseljem spreje-
li, saj bo do nove občinske stavbe (ta bo združena z enoto
Pošte) preteklo še kar nekaj sej. RP
NA KRATKO
Prodajana razstava
SLOVENSKE KONJICE - V Mestni galeriji Riemer v Slo-
venskih Konjicah bo do konca leta odprta tradicionalna pro-
dajna razstava Društva konjiških likovnikov. Predstavlja se
dvajset različnih avtorjev s 30 deli. Prevladujejo grafike,
akvareli, risbe in olja, cene pa se gibljejo od 5 do 50 tisoč
tolarjev.
Lokalna televizija
ZREČE - Od prejšnje sobote pripravlja Zavod za mladino
Zreče lokalni televizijski program. Zaenkrat si je mogoče
ogledati dnevne lokalne novice, vremensko napoved, šalo
dneva, kuharske recepte in obvestila, vodja zavoda Matej
Kotnik pa obljublja postopen razvoj programske sheme.
Na kanalu S 10 že prikazujejo video strani. Od 19. decem-
bra dalje je vsak torek in petek ob 17. uri na ogled posnetek
ene izmed prireditev v preteklih letih. V začetku prihodnje-
ga leta bodo pričeli s predvajanjem aktualnih dogodkov,
med drugim tudi sej občinskega sveta, različnih tekem in
podobno. V oblikovanju programa bodo sodelovali društva
in zasebniki, ki se že sedaj ukvarjajo z video dejavnostjo in
imajo potrebno znanje in izkušnje.
Godba na pihala
ZREČE - Na pobudo župana Jožeta Koširja in glasbenika
Avgusta Skaze so v Zrečah ponovno obudili k življenju svojo
godbo na pihala. V njej zaenkrat sodeluje 35 glasbenikov iz
občine Zreče. Predsednik novo ustanovljenega društva Pihal-
na godba Zreče je Zdenko Kovačec, sicer tudi član ansambla
Zreških 6, umetniški vodja pa je Avgust Skaza. MBP
Vojnik
noče več
Celeie
Bodo v javnem Zavodu
za turizem Celeia Celje od
prvotnih štirih občin sča-
soma samevali le še Ce-
ljani? Omenjeni zavod so
pred štirimi leti ustanovi-
le občine Celje, Dobrna,
Štore in Vojnik, od kate-
rih sta se dve že poslovi-
li.
Zavod Celeia je bil usta-
novljen zaradi razvoja tu-
rističnega območja, turistič-
ne dejavnosti nasploh, pro-
mocije, vključevanja v ak-
tivnosti društev ter še mar-
sičesa. Že po dveh letih je
zaradi previsokega zneska
sofinanciranja izstopila
soustanoviteljica Občina
Dobrna, ki ji je v preteklih
dneh sledila Občina Vojnik.
Občinski svet Vojnika je
sprejel odločitev o izstopu
celo soglasno.
Kaj je to, kar tako zelo
moti občane Vojnika? V ob-
činski stavbi pravijo, da so
že v začetku leta prejeli pi-
sno opozorilo nezadovolj-
nih društev, Celeia tudi ni
izvedla tečaja za turistične
vodnike, prireditve pa je or-
ganizirala le v celjski obči-
ni. Ugodeno ni bilo niti zah-
tevi Vojnika po posredova-
nju sprotnih pisnih podat-
kov o dejavnosti Celeie za
njegovo območje.
Pri vsem skupaj v občini
severno od Celja dvomijo,
da je Celeia sredstva, ki jih
je prispevala, porabila na
njihovem območju. Sicer
pa vojniško slovo ni do-
končno: v konkretnih pro-
jektih so pripravljeni sode-
lovati še po odstopu.
BRANE JERANKO
Vse dražji vrtec - a le
za nekatere
v Vojniku je občinski svet
letos že tretjič dvignil eko-
nomsko ceno vrtca Mavri-
ca, v katerem je poskrblje-
no za 271 otrok. Februarski
5,1-odstotni podražitvi je
sledila septembra od 3,2 do
1,4-odstotna podražitev, v
preteklih dneh pa še od 4
lo 6-odstotna. Ta začne ve-
ljati s 1. januarjem.
V zadnjo je bil v bistvu
prisiljen, saj mu jo nareku-
e nov pravilnik šolskega mi-
listrstva o metodologiji za
)blikovanje cen v vrtcih. Dr-
iava namreč postavlja me-
ila, ki so jih občine dolž-
le izvrševati ter nanje ni-
majo vpliva. Tako naj bi
prišlo po novi metodologi-
ji na koncu kar do 38-od-
stotne podražitve ekonom-
ske cene.
Svetnike še posebej moti-
jo javno objavljeni podatki,
po katerih je skoraj ves de-
nar za vrtec namenjen za pla-
če zaposlenih. Tako je tudi v
primerih, ko kar nekaj bolj
ali manj premožnih staršev
lažno prikazuje svoj finanč-
ni položaj, za njihove otro-
ke pa plačujejo vsi davkopla-
čevalci. Tako je občinske
svetnike med drugim ogor-
čil še podatek, da je 17 otrok
v vrtcu Mavrica brezplačno.
komaj za tri otroke v občini
pa plačajo starši največ, to
je 80 odstotkov ekonomske
cene.
Ta bo znašala v Vojniku po
zadnji podražitvi za celod-
nevni program otrok prve-
ga starostnega obdobja 69 ti-
soč tolarjev ter za drugo sta-
rostno obdobje 60 tisoč. To
je toliko, kot nekateri social-
no šibkejši občani zasluži-
jo ves mesec, so se zgražali
svetniki.
Pri vsem skupaj ne čudi,
da je v Vojniku že slišati pr-
va razmišljanja o morebitnem
razpisu koncesije za vrtec.
BRANE JERANKO
Dečman ponudil odstop
v Vojniku je prišlo med
i)rejemanjem osnutka ob-
inskega proračuna za le-
tt 2004 do burne razprave,
'ri tem je predsednik komu-
lalnega odbora Milan Deč-
»an s Frankolovega celo
onudil svoj odstop.
Kljub vsemu je občinski
Vet Vojnika prejšnji teden
ro pred polnočjo uspel
prejeti osnutek občinske-
a proračuna za leto 2004,
i predvideva nekaj nad mi-
jardo tolarjev prihodkov,
icer pa je bilo dolgotraj-
0 ter burno razpravo mo-
Dče pričakovati, saj mora
občina nadaljevati z veliko
šolsko gradnjo v Vojniku ter
začeti s podobno na Fran-
kolovem.
Obe gradnji, ki jih narekuje
uvedba devetletke, zahteva-
ta iz proračuna zgolj prihod-
nje leto 257 milijonov tolar-
jev odhodkov (to je 59 od-
stotkov od celotnega zneska
za investicije), zato ga je
zmanjkalo za številne druge
potrebe. Tako, na primer, za
več naložb na komunalnem
področju, zaradi cesarje pred-
sednik komunalnega odbo-
ra Dečman med burno raz-
pravo ponudil svoj odstop.
Med pomembnejšimi investi-
cijami načrtujejo v letu 2004
med drugim še izgradnjo vo-
dovoda Male Dole, začetek
gradnje kanalizacije v Arcli-
nu ter nekaj novega asfalta.
K vroči razpravi je prispe-
val tudi posebni dopis gasil-
ske zveze. Gasilci se z 22 od-
stotki manj proračunskega
denarja v letu 2004 nikakor
ne strinjajo, saj morajo po-
ravnati še stare investicije. V
občinski upravi pravijo, da
bodo številne pripombe v na-
daljnjem postopku skušali
upoštevati.
BRANE JERANKO
Št. 52 - 23. december 2003
v laškem podzemlju
Okrog nas je še polno za-
nimivosti, ki so večini ljudi
nepoznane. Ena takih je
prav gotovo Rudnik Laško,
ki je po tem, ko so ga pred
več kot desetletjem zaprli, da-
nes vodni vir. Vanj seveda ne
more vsak. Pred časom smo
se vodarji in rudarji ponov-
no podali v to podzemlje in
kot vedno se nam je tudi to
pot razkrilo nekaj skrivno-
sti. Strokovni voditelj tega
ogleda je bil rudarski inže-
nir Ivan Kenda ob pomoči in-
ženirja gradbeništva Mirana
Kačiča.
S seboj smo prinesli topla
oblačila, kajti v jami je stalna
temperatura +10° C, in gumi-
jaste škornje, saj smo hodili
po mokrem. Na portalu vho-
da je letnica 1896 in za težki-
mi rešetkastimi jeklenimi vrati
sta nas čakali drezini na nožni
pogon. Po celotnem, večino-
ma obbetoniranem rovu, je po-
ložen tir. Do leta 1992, ko so
rudnik zaprli, so rudo vozile
diesel lokomobile. Sedaj ta
vlečni stroj počiva.
Jama, dostopna z opisani-
mi vozili, je dolga 4,1 km in
na tej dolžini se dvigne na 7
m. Prvič smo se ustavili pri
1,8 kilometrih in si ogledali
Voda, ki se sceja po stenah in s stropa, se zbira v nizkem koritu.
nekakšno ranžirno postajo,
kjer se je z več stranskih ro-
vov natovarjala ruda. Tu je bil
tudi Barbarin jašek, kjer so
pred prebitjem horizontalne-
ga rova rudo tovorih z verti-
kalnim dvigalom. Kako je to
zgledalo, se lahko spomnite
iz filmov, ki prikazujejo rud-
niški stolp z dvema v nasprot-
no smer vrtečima se koleso-
ma. Tako sta bila na isti osi
bobna in tako je drugi, pri dvi-
govanju sicer prazen, izena-
čeval taro.
Opisan rov najprej teče bolj
proti jugu, po več zavojih pa
se kmalu usmeri proti zaho-
du, na površini je to od Kuret-
na proti Goveškemu hribu. Na-
še potovanje se je nadaljeva-
lo, priče smo bili raznim geo-
loškim tvorbam. Kot posebnost
nam je Ivan Kenda pokazal eno-
zrnat prod, vkleščen med ap-
nenčeve sklade. Na steni rova
se tam bolj v notranjosti po-
kaže limonitna rja in vseskozi
zadnjih kilometrov sigaste
kapniške svečke, dolge tudi do
20 cm. Tam, kjer voda moč-
neje zamaka stene, je vidna v
soju svetilk glazura, ki jo us-
tvarja z apnencem bogata vo-
da. Do 4,1 kilometra smo se
torej peljali, tu pa nam je niz-
ka betonska pregrada zaprla
pot.
Za pregrado je vodna celica
za napajanje cevi, ki vodijo po
vsej dolžini opisanega rova do
omrežja vodovoda Laško. Ta-
koj za celico je merilno kori-
to, ki z vtisnjeno skalo prika-
zuje višino in s tem pretočno
količino vode. Vtok v meril-
no korito tvori nizka pregra-
da, ki zbira na 200 m dolžine
rova vso vodo, ki se sceja po
stenah in s stropa. Skozi ta del
rova, kjer dežuje po obisko-
valcih, je speljana betonska po-
hodna pot, da ni treba broditi
po vodi. Škornje je zato po-
trebno pred pristopom na to
ploščo skrbno umiti in razku-
žiti. Ob letošnji stoletni suši,
ki je večino vodnih virov pri-
zadela, je res neverjetno, da ti
viri v rudniku niso prav nič
spremenili svoje zmogljivosti.
Merilni žleb je kazal stalni ni-
vo 7 cm, to pa tudi pomeni
stalen pretok 261 /sek, kar zne
se na dan 2.250 kubičnih me
trov kemično in bakteriološ
ko neoporečne vode.
Povratek iz rudnika je bi
manj razburljiv, medtem k(
smo pri vožnji v notranjost po
rabili za en kilometer 8 mi
nut, smo pri vožnji nazaj na
isto razdaljo potrebovali 6,5
minute.
BLAŽ POTOČNIK
Foto: MIRAN KAČIČ
St. 52 - 23. december 2003
REPORTAŽA
21
»Iz moke, jajca in masti, znam jaz dobro kuhati...« Vladimir Šlihar na razstavi ob »mentrgi«.
Štedilnika in kuhinjska oprema iz dvajsetih ali tridesetih let 20. stoletja
Diši icot v mamini iculiinji!
Sprehod v preteklost in spomini na prihodnost skozi razstavo in knjigo Kuharca
Prazniki so čas vznemir-
ljivih pričakovanj in omam-
nih vonjav iz domače ku-
hinje. Tam, kjer družino še
vedno vežejo tradicionalni
obredi od adventa do boži-
ča, novega leta in vse tja do
svečnice, se imajo še pose-
bej lepo otroci. Najraje se vr-
tijo v kuhinji okoli mame
in pričakujejo svojo malo po-
tičko iz pečice ali pa čaka-
jo, da smejo polizati skle-
do, v kateri je bil slasten ore-
hov nadev za potico ... Mar-
sikje je še tako. Žal pa v da-
našnjem času prihaja na
praznične mize že priprav-
ljena hrana s polic velikih
trgovskih centrov. Zato naj
bodo pričujoče vrstice spre-
hod v preteklost.
V preteklost, ne tako dav-
no, tja v drugo polovico 19.
stoletja in prvo polovico 20.
stoletja, nas vodi etnolog mag.
Vladimir Šlibar z razstavo Ku-
harca, ki je na ogled v Stari
grofiji Pokrajinskega muzeja
v Celju. Zadiši po domačem
in mnogi obiskovalci ob ogle-
du raznih gospodinjskih pri-
pomočkov, strojčkov, nostal-
gično vzkliknejo: »Saj tu je ta-
ko kot v kuhinji moje mame!«
Mi pa neznani predmeti, zla-
sti pri mlajših obiskovalcih,
budijo »spomine na prihod-
nost«, kot se tudi imenuje eden
Ki kotičkov domiselno postav-
jene razstave, ki jo spremlja
Jogato opremljena knjiga Ku-
arca. V njej je avtor zbral na
irenu na Celjskem bogato gra-
ivo o zgodovinski podobi pre-
ranjevanja in o »dramatični
zgodovini polnjenja želodcev«
n mnoge recepte, ki bodo prav
frišli tudi dandanašnjim gos-
odinjam.
»Modernizacija prehrane v
?m času je proces, ki je te-
no povezan z razvojem v
neščanski družbi, z industria-
zacijo, razvojem agronomi-
i, uvajanjem novih kulturnih
astlin in s prihodom želez-
lice v naše kraje,« poduči Šli-
ar. Železnica in izgradnja
kladišč, tudi žitnih, je občut-
10 prispevala k boljši prehra-
ienosti ljudi, saj velikih la-
iot, kot jih zgodovina izpri-
Uje za prvo polovico 19. sto-
jtia, skoraj ni bilo. Slibarje-
va Kuharca nas vodi, kot raz-
stava, skozi pridelovanje hrane
rasdinskega izvora, do skla-
diščenja in konzerviranja hra-
ne, opreme kuhinj in gospo-
dinjskih pripomočkov, recep-
tov kuharic, zbranih na tere-
nu po širšem celjskem območ-
ju, do pijač in ... »pravzaprav
je to lahko zgodba brez kon-
ca,« pravi Vladimir Šlibar, ko
pripoveduje zgodbe iz kuhinj
naših mam in babic.
Kuilinja sicozi
čas
Danes marsikje zelo mo-
derne kuhinje, takšne, ki prej
spominjajo na laboratorij ali
opremo v vesoljskem plovi-
lu, so še sredi 19. stoletje bi-
le marsikje »črne kuhinje«.
Toda v mestu in naprednej-
ših trgih so se v tem času za-
čele uveljavljati temeljne
spremembe, ki so počasi pro-
dirale tudi na podeželje. To
so bile svetle kuhinje z zida-
nimi štedilniki, kakršni kra-
sijo tudi razstavo v muzeju.
Sočasno so se v kuhinjah
spreminjali tudi gospodinj-
ski pripomočki in hkrati z
njimi se je spreminjal tudi
način priprave hrane. Glina-
sta ali kovinska posoda, ki
je za kuhanje na ognjišču po-
trebovala noge, je ta doda-
tek izgubila, saj je za kuho
na štedilniku potrebovala rav-
no dno. Gospodinje so obdr-
žale težko železno loščeno ali
neloščeno posodo in seveda
tudi novo loščeno, ki jo j^ v
Celju izdelovala Tovarna
emajlirane posode Westen. V
času po 1. svetovni vojni so
za izdelavo posode uporab-
ljati dva nova materiala, alu-
minij in nepregorno steklo.
V času, ki ga obravnavata
razstava in knjiga, so se moč-
no izpopolnili tudi gospodinj-
ski pripomočki. Za bistven na-
predek ima veliko zaslug tu-
di elektrika v kuhinji, ki je že
nakazala trende sodobnega
razvoja. »Tako so se gospodi-
nje srečale s prvimi kuhalni-
ki na elektriko, mešalniki,
grelci vode in podobnim. Ti
pripomočki tudi celjski mo-
derni kuhinji iz časa med obe-
ma vojnama niso bili tuji, po-
leg njih pa so Celjanke poz-
nale in uporabljale še kopico
manjših strojev in strojčkov,
kot so kavovarji, čajniki, Pa-
pinovi lonci na zvišan pritisk,
pasirke, kombinirane meso-
reznice s priključki, mali pri-
ročni hladilniki na led in še
kaj. A večino teh pripomoč-
kov so premogle le redke ku-
hinje ... druge gospodinje so
se pač morale zadovoljiti s ti-
stimi, ki so jim bili finančno
dosegljivi. Počasi so ti pripo-
močki in navade meščanskih
kuhinj segli tudi na podeže-
lje.
V skromnih sto letih so na-
stale bistvene spremembe tu-
di pri pripravi hrane. Medtem
ko je na mize premožnejšega
meščanskega sloja v času glav-
nega obroka prihajalo od šti-
ri do šest jedi z obvezno sla-
dico in kavo na koncu, je obi-
čajno podeželsko gospodinjs-
tvo zmoglo le dve do tri jedi,
brez sladice in kave.
Čas po 2. svetovni vojni je
s pospešeno industrializaci-
jo hrane in ustvarjanjem no-
vih delovnih mest prinesel no-
ve probleme; med drugim
preoblico in uniformiranost
hrane tako v mestu kot na po-
deželju. Problemi, ki so jih
izzvale te spremembe pa že
presegajo časovni okvir raz-
stave in knjige Kuharca av-
torja Vladirja Šlibarja.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Kot v »hiši«
Goveja juiia
Očistimo in stolčemo 1,2 kg govedine in jo damo kuhat v
mrzlo vodo. Če hočemo imeti dobro juho, solimo (če solimo v
vročo vodo, dobimo mehko meso) in dodamo očiščeno kore-
nje. Pol ure preden je juha kuhana, dodamo zelenjavo: peter-
šilj, zeleno, rumeni korenček, šalotko ali čebulne lupine, pa-
radižnik ali grahove lupine. Zelenjava naj se ne kuha predol-
go, da ne izgubi vonja. Pustimo, da počasi vre in pene, ki
nastanejo pri vrenju, pobiramo.
Justina Verk, Celje
Snežni žiičniici
Zmešamo mleko, moko in sol tako, da dobimo gosto testo, v
katerega dodamo sneg iz beljakov. Testo po žlicah dajemo na
vrelo maslo in ocvremo. Nato ga zalijemo z juho.
Pavla Skaza, Zreče
Svinjsica pečenica
Kos svinjine dobro zdrgnemo (vsaj 2 uri pred pečenjem) s
soljo, strtim česnom in sesekljano kumino. Damo ga v ponev,
polgemo z vodo in kisom ter dušimo v pečici, da tekočina
povre. Pečemo tako dolgo, da se meso zmehča in zarumeni
ter ga med pečenjem obračamo. Če imamo kosti, jih razseka-
mo in stremo na dno ponve, položimo nanje meso in ga tako
pečemo. Pečenki odlijemo mast, potresemo po kosteh nekaj
moke, jo zarumenimo in zalijemo. Precejeno omako polijemo
okrog mesa.
Štefka Prek, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu
Pečen icrompir
Olupimo 10 do 12 krompirjev, razrežemo jih na večje kocke
ter operemo v mrzli vodi, odlijemo vodo in potresemo s soljo. V
prostrano kožico damo 3 žlice masti in ko je zadosti vroča,
dodamo na tanke lističe narezano čebulo. Ko zarumeni, jo vza-
memo iz sklede. S krompirja odlijemo vodo, ki se je medtem
natekla, in ga vržemo v vročo mast. Krompir polijemo z mastjo
in ga pečemo na precej vroči masti. Večkrat ga obrnemo, da se
lepo zapeče in porumeni, potresemo ga s čebulo in serviramo.
V kožico damo le toliko krompirja, da je dno pokrito.
Magdalena Grilj, Celje
Sarkelj
Na 11 moke vzamemo 3 dag svežega kvasa in iz njega nare-
dimo kvasni nastavek. Vzhajanemu kvasu dodamo 14 dag slad-
korja, 20 dag rozin, 10 dag masla in vse skupaj zmešamo z
moko ter polagoma dodajamo toplo mleko. Maso moramo zelo
dobro mešati. Model temeljito namažemo z maslom, položimo
vanj maso, pustimo vzhajati in spečemo.
Magdalena Grilj, Celje
Kompot
Suhe jabolčne krhlje operemo in skuhamo v sladki vodi do
mehkega. Nato jim dodamo malo cimeta. Hladne ponudimo
poleti s črnim kruhom za malico ali samo tekočino pijemo za
žejo.
Elizabeta Cesar, Mozirje
Št. 52 - 23. december 2003
22
KUITURA
Meh za smeh
Dnevi komedije v SLG Celje - pod srečno številko 13
Kot bi mignil, se je obr-
nilo leto in v Slovenskem
ljudskem gledališču Celje že
najavljajo najbolj veseli do-
godek v mestecu Celju, ki
se ima zgoditi v začetku pri-
hodnjega leta. Od 30. ja-
nuarja do 22. februarja 2004
se bodo namreč zavrteli
Dnevi komedije 2004.
Tokratni Dnevi komedije
bodo trinajsti po vrsti. Orga-
nizatorji so prepričani, da jim
bo trinajstica prinesla srečo,
prav tako nastopajočim an-
samblom in igralcem, ki se
bodo potegovali za žlahtne
naslove.
Po besedah upravnika
SLG Celje Boruta Alujevi-
ča bo mogoče festival ko-
medije izpeljati predvsem
zaradi naklonjenosti spon-
zorjev, donatorjev in do-
brotnikov. Prvič se je kot
sponzor odzvalo tudi Go-
renje Velenje in tako se
Dnevi komedije širijo izven
lokalnih plotov.
Slovensko komedijsko
produkcijo je prvič vzela pod
drobnogled umetniška vodi-
teljica SLG Celje Tina Kosi,
ki je izbrala in uredila pro-
gram, tako tekmovalni kot
spremljevalni. V goste sta po-
vabljeni tudi gledališči s Hr-
vaške, iz Zagreba in Šibeni-
ka, tako da se bo festivalu tu-
di prihodnje leto lahko re-
klo mednarodni.
Že po tradiciji je za pred-
stave Dnevov komedije med
celjskim občinstvom veliko
zanimanje. Kako srečno ro-
ko je imela pri izboru komedij
Tina Kosi, bo ocenilo občins-
tvo in strokovna žirija v se-
stavi: Janez Bermež (igralec,
žlahtni komedijant), Tomaž
Simon (kritik) in Slavko Der-
žek (profesor).
Po otvoritveni slovesnosti,
v petek, 30. januarja, ob
19.30 bo tekmovalni program
začelo Slovensko narodno
gledališče iz Nove Gorice (3.
decembra letos ga je vzela
pod svojo perut država), ki
bo v boj za odličja poseglo s
komedijo Borisa Kobala,
Dragi Kučan, ti pišem. Na-
slednji večer bo nastopilo
Mestno gledališče ljubljansko
s komedijo Michaela Hollin-
gerja Svetniki. Ljubljanska
Drama bo prišla v Celje 6.
februarja z Molierovo kome-
dijo Šola za žene. Kranjsko
gledališče bo 7. februarja
uprizorilo Witolda Gombro-
wicza delo Ivona, princesa
Burgundije (Celjani so jo igra-
li davnega leta 1973). Letos
pa bodo, spet pod srečno šte-
vilko, 13. februarja občins-
tvo zabavali s svežo komedi-
jo te sezone. Na kmetih, po
Z zadnjim dnem letošnje-
ga leta se izteka tudi raz-
pis natečaja za izvirno slo-
vensko komedijo za sezo-
no 2003/04, ki ga razpisu-
jeta Mestna občina Celje
kot pokroviteljica in SLG
Celje. Nagrada za izvirno
komedijo znaša 1.100.000
tolarjev. Do sedaj je na ano-
nimni natečaj prispelo 18
tekstov. Prebirala jih bo ži-
rija v sestavi Franci Križaj
(režiser), Tatjana Doma
(dramaturginja SLG Celje)
in Tina Kosi (umetniška vo-
diteljica SLG Celje).
nagrajenem tekstu za žlaht-
no komedijsko pero Vinka
Moderndorferja. SNG Drama
Maribor se je uvrstila na fe-
stival smeha z Goldonijevo
komedijo Sluga dveh gospo-
darjev, (pred leti so jo prav
tako igrali v celjskem gleda-
lišču), ki bo na sporedu 14.
februarja. Ptujsko gledališče
se bo poskušalo s komedijo
Vasmina Reza ART, ki se je
bo celjsko občinstvo spom-
nilo izpred nekaj let v dveh
različicah, v izvedbi gostov
iz Zagreba in ljubljanske Dra-
me. Samo da je špas. Tako
so prepričani tudi v Špas tea-
tru Mengeš, ki je že nekaj let
v samem vrhu s komedijami,
ki pri občinstvu »vžgejo«,.
Celjsko občinstvo bodo 21.
februarja spravljali v smeh z
Burko o jezičnem dohtarju.
13. Dnevi komedije bodo
ugasnili 22. februarja s ko-
medijo Marca Camolletija Pi-
žama za šest iz Mojega tea-
tra Ljubljana in seveda z raz-
glasitvijo žlahtnih nagrad naj-
boljših igralskih dosežkov,
gledališč, režije in najbolj
žlahtnega teksta (če ga bo ko-
misija izbrala).
V gledališču pa že vrsto let
_ob tekmovalnem programu
pripravljajo tudi spremljeval-
ni program, ki bo Dneve ko-
medije mednarodno obarval.
V Celje pride 1. februarja ob
17. uri Teatar u gostima iz Za-
greba, s komedijo Alana
Ayckbourna Dame v škrip-
cih, ob 20. uri pa bo Oder
pod odrom gostil MGL Ljub-
ljana s komedijo Gregorja Ču-
šina Hagada. Prvič, in sicer
3. februarja, bo v Celje priš-
lo gledališče iz Šibenika s ko-
medijo Petra Miloša Butec za
določen čas. Na slovenski kul-
turni praznik bodo domači-
ni, celjsko gledališče, zaigrali
Ervina Fritza Mirakel o sveti
Neži. Šentjakobsko gledališ-
če bo 15. februarja ob 17. uri
odigralo komedijo Dana Gog-
gina Nunsense II, Ptujčani pa
ob 20. uri na Odru pod odrom
delo Stevena Berkoffa Jamr.
MATEJA PODJED
Vid Marčen
Glasbena šola
Celje praznuje
Glasbena šola Celje (GŠ)
praznuje letos 10-letnico
srednješolskega glasbene-
ga izobraževanja. Ta jubi-
lej so pretekli ponedeljek
obeležili v Narodnem domu
s koncertom Mladinskega
simfoničnega orkestra.
»V Celju je bilo nujno pri-
dobiti oddelke srednje stop-
nje, saj so številni učenci in
dijaki odhajali iz Celja in le
redki so se vrnili,« pojasnju-
je razlog za ustanovitev sred-
nješolskega glasbenega izo-
braževanja ravnatelj Glasbe-
ne šole (GŠ) Celje mag. Vid
Marčen. To izobraževanje
je GŠ od leta 1993 do 1999
izvajala po koncesiji, odtlej
pa ga v okviru umetniških
oddelkov izvaja skupaj s L.
gimnazijo v Celju. Vendar so
se prizadevanja za pridobi-
tev oddelkov srednje stop-
nje v Celju začela že pred le-
tom 1993, pravi Marčen.
»Glasbena šola je morala
svoje težnje po srednji šoli
utemeljevati s konkretnimi
dejstvi, kot so kakovost uč-
no-vzgojnega dela, rezulta-
ti s tekmovanj, ustrezna pro-
fesorska struktura, potreb-
na oprema itd. To pa ni bilo
po volji dotedanjima sred-
nješolskima centroma v
Ljubljani in Mariboru,« še do-
daja. Toda z močno voljo in
trudom jim je uspelo. Glas
bena šola v Celju sedaj sod
v skupino največjih tovrsa
nih ustanov v Sloveniji, sreJ
nješolski študij pa je md
drugim omogočil razcve
šolskih orkestrov, ki sodij
med najkvalitetnejše v Sh
veniji. Glasbena šola se ti
ko ponaša z Mladinskim sin
foničnim orkestrom, M\i
dinskim pihalnim ork(
strom, jazz bandom (Ekstr
band), ima pa tudi številn
komorne skupine in solisti
ki jih vabijo na najrazličnejš
prireditve.
Glasbeno šolo Celje trenu
no obiskuje skoraj sedemsl
učencev in dijakov, zaposi
nih pa je preko sedemdesi
rednih in pogodbenih sod(
lavcev (profesorjev). »Nar
ne zadostuje le visoka izobraj
ba profesorjev, kot to pre«
pisuje zakon, temveč vedn
bolj iščemo tiste mlac
umetnike, ki se specializir.
jo tudi na podiplomskem štj
diju,« pravi ravnatelj, ki i
razmišlja o oddelkih visok*
šolskega oziroma univerz
tetnega študija glasbe v C
lju. Zaveda pa se, da mora
biti glede tega realni in na
prej pridobiti dodatne pri
store za vadbo in učenje.
BOJANA AVGUŠTINČI
Foto: A
Nadomestilo in
Na kmetih   .
Celjski gledališčniki se tudi letos ob koncu leta ne
bodo izneverili občinstvu. V dneh pred koncem leta ir
tudi na silvestrovo bodo skupaj.
Potem ko si bo Ronja, razbojniška hči, po 27. decembri
nekoliko oddahnila, odpira gledališče 29. decembra vrat.
z brezplačno predstavo (kot darilo za novo leto in nadonu
stilo za 3. december. Prešernov rojstni dan, ko je bil ansaiii
bel tik pred premiero in predstave zato ni bilo) Eugena lo
nesca Jacques ali podrejenost in Prihodnost je v jajcih.
Na kmetih pa bodo pred koncem leta zaigrali še dva-
krat, in sicer 30. decembra ob 19.30 in 31. decembra d
19. uri, ko bodo nazdravili zvestemu občinstvu.
Mt
Pisana polja Celjskega okteta
člani Celjskega okteta so pred kratkim v kavarni hotela Evropa predstavili svojo noi
zgoščenko z naslovom Tam, kjer pisana so polja. S to predstavitvijo so začeli praznov
nje 25-letnico neprekinjenega delovanja, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.
Kar šest pevcev prepeva v oktetu od vsega začetka. Zadnje desetletje pa so njegovi sta
člani Vencelj Ferant in Janko Rode kot prva tenorja, Peter Hudomet in Tomaž Pavlin (dru
tenorja). Drago Zorko in Hugo Ograjenšek (baritona) ter Miran Krštinc in Ernest Pušn
(basista), umetniška vodja pa je prof. Alenka Firšt.
Na zgoščenki je štirinajst novih pesmi, ki jih je Celjski oktet posnel junija letos v cerl
v Tunjicah. I
Prepevajo že 120 let
V Rimskih Toplicah so v
petek praznovali 120 let
zborovskega petja. Ob tej
priložnosti so člani Moške-
ga pevskega zbora kultur-
nega društva Antona Ašker-
ca pripravili jubilejni kon-
cert, na katerem sta nasto-
pila tudi ženski pevski zbor
Rimljanke in oktet Vrelec.
Poleg tega je tamkajšnje
kulturno društvo ob tem vi-
sokem jubileju izdalo bil-
ten o razvoju zborovskega
petja na tem območju.
Tradicijo drugega najstarej-
šega pevskega zbora v Slove-
niji, ta je bil sprva mešani zbor,
danes nadaljuje Moški pevski
zbor Anton Aškerc, čigar zbo-
rovodja je že več kot trideset
let Julij Goric. V zboru je tre-
nutno petnajst pevcev, in si-
cer so to Franc Klepej, Vili
Knez, Ferdinand Knez, Jože Ce-
puš, Alojz Lapornik, Ivan Jaz-
binšek, Anton Stefanciosa,
Franci Kapun, Ivan Ojsteršek,
Branko Deželak, Martin Pod-
breznik, Ivan Guček, Janko Tr-
žan, Ivan Planinšek in Slavko
Skalič. »V zadnjem času smo
poskušali pridobiti nove pev-
ce in pomladiti skupino, ven-
dar pri tem nismo bili preveč
uspešni,« je iskren predsednik
moškega pevskega zbora Fran-
ci Kapun, ki dodaja, da pri petju
niso toliko pomembna leta kot
ljubezen do ohranjanja pevske
tradicije. BA
Mali svet slovenskih likovnikov
V Galeriji sodobne umet-
nosti in Likovnem salonu
Celje so v četrtek odprli raz-
stavo z naslovom Moj ma-
li svet. Razstava, ki odpira
zanimiv pogled v likovno
ustvarjanje priznanih slo-
venskih avtorjev različnih
generacij, bo na ogled do 23.
januarja.
Kustodinje projekta mag.
Alenka Domjan, Nevenka Ši-
vavec in Irena Čerčnik so za-
snovale razstavo, na katero
so uvrstile dela devetindvaj-
setih umetnikov starejše, sred-
nje in mlajše generacije, ki
se na svet, v katerem živijo,
odzivajo z različnimi ustvar-
jalnimi poetikami. Med naj-
bolj priznane avtorje zago-
tovo sodijo Gojmir Anton
Kos, Ivo Šubic, Milan Rija-
vec itd.
Razstava omogoča vpogle-
de v različne načine umet-
niškega doživljanja intimne-
ga, malega sveta. »Razstav-
ljena dela kažejo, kako se
umetniki različnih genera-
cij v povsem osebni interpre-
taciji odzivajo na videne in
doživljene podobe iz svoje-
ga okolja, navad, družine,
ljubih oseb in predmetov,«
pravi Alenka Domjan.
Kustodinje projekta so si
razstavo zamislile na način,
ki gledalcu omogoča, da
zgodbo umetnikovega »ma-
lega sveta« spremlja v raz-
ličnih umetniških govori-
cah; na ogled so dela, us-
tvarjena v tradicionalni sli-
karski tehniki, fotografiji,
pa tudi tista dela, katerih av-
torji uporabljajo nove teh^'
nologije. »Ne glede na raz-
ličnost uporabljene tehni-
ke pa je vsem predstavlje-
nim avtorjem skupno to, da
svoj >mali svet< povzdignejo
v intimna in optimistična
razpoloženja umetniških
podob,« je še dejala Alen-
ka Domjan. BA
Št. 52 - 23. december 2003
REPORTAŽA
23
Arpad in Heda Šalamon-Vidmar v domačem ateljeju v Slovenskih Konjicah.
Heda in
Arpad
Konjičana iz sveta barve v širni svet - Samo
letos sta sodelovala na 41 mednarodnih raz-
stavah v 14 državah
»Najino orožje je pogum,« za-
jame bistvo Arpad Šalamon. Go-
vori sicer o svoji in soprogini li-
kovni ustvarjalnosti, a ta misel se-
ga mnogo globlje. Brez poguma
se ne bi pred dobrim desetletjem
Heda (ki je ob soprogovem ohra-
nila priimek Vidmar) in Arpad od-
ločila za novo življenje. Brez po-
guma Arpad danes ne bi živel in
ustvarjal v Slovenskih Konjicah
in Heda se mu ne bi pridružila v
likovnem ustvarjanju. A imela sta
ga vsak zvrhano mero. Ko sta ga
združila, sta postala nepremaglji-
va v pravem izbruhu ustvarjalno-
sti.
V nekaj letih sta postala znana in
prepoznavna ne le v Sloveniji, tem-
več v velikem delu sveta. Kot likov-
na ustvarjalca posameznika in kot
par, ki ima povsod prijatelje, ki se
dobro počutijo v njuni družbi.
Prvi Arpadov
življenjepis
Skoraj 900 tehničnih knjig o mo-
delarstvu, več kot 50 pokalov in šte-
vilna priznanja danes nemo priča-
jo o prvem Arpadovem življenje-
pisu. Tistem tehničnem. Govorijo
o desetletjih, ki jih je preživel z mla-
dimi, ko je skupaj z njimi ustvar-
jal ladijske, letalske in avtomobil-
ske modele. O času, ko so ga raz-
glasili za najboljšega tehničnega pe-
dagoga v Jugoslaviji, o času, ko je
br 3-krat prejel Kidričevo nagra-
lo.
»Otroke je umaknil z ulic. Nau-
-il jih je misliti, ročnih spretnosti
n vztrajnosti. V modelarstvu je bil
'edno tisti, ki je poudarjal tudi le-
poto tehničnega izdelka,« je na ta
lel Afpadovega življenja, ki ga je
Neposredno spremljala le kratek
^s, ponosna tudi Heda. Šele po Ar-
padovi preselitvi iz Velenja v Slo-
venske Konjice se je ta pomemben
del njegovega življenja nekako za-
ključil. Moral je dati prostor raz-
voju svojega drugega življenjepisa.
Siiicar in grafiic
Le naključje in dve diplomi - ena
iz likovne in druga iz tehnične vzgoje
- so hoteli, da je Arpad desetletja
nekako zanemarjal svojo likovno
ustvarjalnost. Ko je po poučevanju
na madžarski šoli v Hodošu in kon-
čani likovni akademiji v Ljubljani
odhajal v Velenje, je bilo tam de-
lovno mesto za likovno vzgojo za-
sedeno. Ob poučevanju fizike in
mateniatike se je povsem posvetil
ustvarjanju na tehničnem področ-
ju, na likovnem pa bolj toliko, »da
ne bi čisto zarjavel«.
Navsezadnje je na prvih skupin-
skih razstavah sodeloval že leta
1947, samostojno pa je prvič raz-
stavljal leta 1949 v rojstni Subotici.
Potem je med posameznimi razsta-
vami minilo tudi 5 do 10 let. Tako
je bilo do leta 1984. Naslednje de-
setletje je vsako leto pripravil vsaj
eno samostojno razstavo, vedno po-
gosteje pa je sodeloval tudi na sku-
pinskih. Potem pa sta se že našla s
Hedo in likovna umetnost je dobila
prvo mesto.
Arpadova plodna ustvarjalnost
naenkrat ni poznala več nobene me-
je. Njegove grafike so si utrle pot
na vse celine, uveljavil se je kot vo-
dilni slovenski ex-librist, zraven pa
vedno bolj presenečal z mojstrs-
tvom prosojnih akvarelov in po-
gumnim iskanjem vedno novih teh-
nik, materialov in motivov.
Samo letos (podobna statistika
velja za vsako od minulih desetih
let) je s svojimi deli sodeloval na
41 mednarodnih skupinskih razsta-
vah v 14 državah, pripravil v Slo-
veniji 10 samostojnih razstav, so-
deloval še na devetih skupinskih ter
ustvarjal v devetih slikarskih kolo-
nijah in ex-temporih v Sloveniji ter
na šestih mednarodnih slikarskih
kolonijah.
»V tujini se lahko uveljaviš sa-
mo z delom,« komentira svoj ne-
verjeten prodor v svet. Res ni ta-
ko preprosto. Na razpis za med-
narodno razstavo v Novem Sadu
je na primer prišlo 3.759 likov-
nih del, ki jih je ustvarilo 375
umetnikov iz 45 držav. »Izberejo
10 do 15 najboljših in razstavijo
150 do 200 njihovih likovnih del,«
skromno pove Arpad. Njegova de-
la so praviloma vedno izbrana. Po-
tem sledi vabilo na otvoritev raz-
stave - letos na primer tudi v Azar-
bejdžan in na Kitajsko, te dni je
prišlo vabilo za podelitev nagra-
de marca prihodnje leto v Pari-
zu, pa na Japonsko ... »To so pre-
veliki stroški,« oba kratko zavr-
neta možnost, da bi se vabilom
tudi odzvala. Da bi pa prosila -
ne, to ni v njunem stilu.
iUied izbrisanimi
če bi bilo odvisno samo od Ar-
pada, bi bil danes verjetno še ved-
no med »izbrisanimi«. »Prepono-
sen sem, da bi se boril z birokrati,«
pravi. Bo pa vedno hvaležen Hedi,
da se je spopadla z mlini na veter.
Takole je bilo.
Arpad je prišel v Slovenijo leta
1950, ko se je prvič zaposlil in pri-
čel poučevati v Hodošu. Takrat se
je opredelil kot državljan SFRJ ma-
džarske narodnosti. Potem je štu-
diral v Ljubljani in vsa leta pouče-
val v slovenskih šolah. V slovenš-
čini, se razume. In je prišla naša
osamosvojitev, Arpad pa ni pomi-
slil, da bi moral zaprositi za slo-
vensko državljanstvo. Izbrisali so
ga iz volilnega imenika. Dve leti
je trajalo (ta čas ni mogel v tuji-
no) in potrebne je bilo veliko He-
dine odločnosti, da je državljans-
tvo tudi dobil. Pa ne katero koli -
prioritetno! Štiri ministrstva in vla-
da naše države so na osnovi ne-
preštetih nagrad in odlikovanj av-
torju 4 knjig o izdelavi modelov
in priznanemu vzgojitelju mladih
državljanstvo seveda odobrili.
Je pa moral na izpit iz slovenskega
jezika. Opravljal ga je v Velenju, pri
kolegu, s katerim sta leta in leta sku-
paj poučevala. Čisto brez koristi pa
vsa stvar le ni bila, saj je takrat napi-
sal več kot odlično (na filozofski fa-
kulteti) ocenjen esej o športu in mo-
delarstvu.
Hedine »icrojne
polet«
Heda se ni rodila s čopičem v
rokah. Pravzaprav ga je prvič re-
sno vzela v roke pred manj kot
desetimi leti. »Dve leti sem z Ar-
padom hodila na likovne koloni-'
je in samo gledala, opazovala. Ko
sva bila na koloniji v Velenju, sem
nekega lepega dne stala ob pri-
pravljenih barvah in papirju. Za-
grabila me je želja, da bi tudi sa-
ma nekaj naredila. Namočila sem
čopič in nastala je moja prva sli-
ka. Ko jo je skupaj z Arpadovimi
slikami videla kustosinja galeri-
je Ivana Napotnika Milena Koren
Božiček, je rekla: »Arpad, tvojo
sliko bom dala na posebno me-
sto, ker si danes naredil nekaj či-
sto drugačnega.«
Tako se je začelo. Potem ji je
Arpad svetoval literaturo, šla je na
likovni tečaj, a to še vedno ni bilo
to. »Ko me je v ateljeju našel eden
izmed prijateljev in videl, kako ki-
slo se držim, mi je svetoval, naj se
vendar sprostim in naj delam po
svoje, tisto kar znam. To mi je da-
lo pogum.« Samo to je bilo potreb-
no (in včasih še kakšen Arpadov
nasvet, če je zanj zaprosila, seve-
da). Že leta 1998 je prvič dobila
nagrado na mednarodni likovni ko-
loniji. »Najbolj močna sem v olju
in barvah, zlasti pri barvnih kom-
pozicijah. Tu ne rabim pomoči,«
pravi danes.
Očitno, saj je na primer letos so-
delovala na 12 mednarodnih razsta-
vah v 10 državah, na po večini istih
slikarskih kolonijah v Sloveniji in v
tujini kot Arpad in pripravila tudi
samostojni razstavi v Petrovčah in
Radencih. Kljub temu pravi: »Po ob-
čutku dolžnosti sem v prvi vrsti gos-
podinja.« Pa to ne pomeni le, da ze-
lo dobro in rada kuha, da ima rada
urejeno hišo, poškrobljeno postelj-
nino in še kaj. »Samo, če sem sproš-
čena in dobre volje, lahko svoje ob-
čutenje prelijem na papir. Ne bi mo-
gla ustvarjati, če bi bilo doma vse
narobe ...«
Za otroke
Poleg likovne ustvarjalnosti He-
do in Arpada povezuje tudi veselje
za delo z mladimi. Arpad jim je
tako in tako posvetil večino svoje-
ga življenja, Heda pa nadvse rada
sodeluje pri grafičnih in drugih li-
kovnih delavnicah, pa naj bo v ok-
viru društva prijateljev mladine ali
kje drugje. »Grafika je kot igranje
simultanke z neznanim nasprotni-
kom. Arpad je v teh stvareh čarov-
nik. Za likovno delavnico v delov-
no varstvenem centru v Slovenskih
Konjicah je iz krompirja izrezal po-
samezne dele, iz katerih so otroci
s sestavljanjem,naredili res lepe
stvari. Čudovit je tudi občutek, ko
gledaš veselo presenečenje otrok,
ko ugledajo grafiko, ki so jo po-
magali narediti. To me vedno zno-
va razveseljuje na grafični delavni-
ci v okviru Konjičkovega popold-
neva.«
Tudi takšna drobna veselja na-
polnjujejo konjiška ustvarjalca z
neizčrpno energijo, ki jo v širo-
kih zamahih razdajata vsem okrog
sebe. Iz te energije so zrasle zani-
mive razstave na Zlatem griču, sre-
čanja z umetniki v konjiškem ho-
telu pa ... Ne, njune neverjetne us-
tvarjalne energije ni mogoče zaje-
ti. Z njo oplajata drug drugega in
kot vulkanski izbruh se preliva v
brezčasne barve in like.
MILENA B. POKUC
Ena izmed najnovejših Arpa-
dovih malih grafik, ki jih je
poslal na Kitajsko. Tema:
olimpijske igre 2008.
Peščena ura je značilen primer Hedinega ustvarjanja.
Pri svojem likovnem ustvarjanju se Arpad spopada z vedno novimi
in novimi izzivi.
Heda uživa v sestavljanju barv v izvirne kompozicije.
Št. 52 - 23. december 2003
26
REPORTAŽA
Tožilec na
dolge proge
»Zapor je fakulteta za kriminalce!« pravi Ivan Žaberl, vodja
Okrožnega državnega tožilstva v Celju - Maratonec in nekdanji
policist
Poklicna pot Ivana Žaberla je
vredna romana. Kar 22 let je bil
policist, ki je ob tem, da se je ves
čas ob delu formalno izobraže-
val, poklicno napredoval po ko-
rakih. Začel je kot prometni poli-
cist, postal pomočnik komandir-
ja tedanje postaje milice v Šent-
jurju, bil 4 leta komandir postaje
milice v Žalcu, se vrnil v Celje,
kjer je v tedanji Upravi za notra-
nje zadeve leto in pol opravljal
delo vodje stalne službe (sedanje-
ga OKC). Pred osamosvojitvijo
Slovenije je nekaj časa delal kot
inšpektor za operativo, v času osa-
mosvojitve Slovenije je bil inšpek-
tor za mejne zadeve (»Postavljal
sem mejo na Soth. Tudi ostale me-
je smo postavljali ...«).
Ko so ga leta 1992 prosili, da bi
začasno prevzel mesto komandir-
ja Policijske postaje v Celju, je za
pogoj postavil, da mu dovolijo is-
točasno opravljati pravosodni iz-
pit. Čeprav neradi, so mu v vods-
tvu policije ustregli in tako je kot
univerzitetni diplomirani pravnik
začel v času, ko je bil komandir
celjske policijske postaje, oprav-
ljati še pripravništvo na okrožnem
državnem tožilstvu v Celju. Da de-
lo na policiji ne bi trpelo, je za po-
močnika iz Mozirja v Celje pripe-
ljal sedanjega načelnika celjskih
kriminalistov Roberta Mravljaka.
Leta 1994, ko je opravil pravosod-
ni izpit, se je Ivan Žaberl za kratek
čas zaposlil na Ministrstvu za no-
tranje zadeve. Ko ga je tedanji vod-
ja okrožnega tožilstva v Celju Mi-
lan Birsa povabil v službo, se je 1.
novembra 1994 vabilu odzval in de-
lo opravljal vse do 17. decembra
2001 ko je prevzel vodenje tožils-
tva, ki danes zaposluje 21 tožilcev.
Na sedanjem delovnem mestu mu
pridejo še kako prav bogate izkuš-
nje, ki jih je dobil v času, ko je de-
lal pri policiji.
Tožilec je
gospodar
postopka
čeprav oboje povezuje podoben
cilj, je med delom na tožilstvu in
pohciji velika razlika. Nov, v zad-
njih letih že nekajkrat spremenjen
Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
ter pogodba, sklenjena v vrhu slo-
venske policije in tožilstva, sta v
delo tožilstva in policije vnesla ne-
kaj pomembnih sprememb. »Sedaj
je tožilstvo tisto, ki usmerja prei-
skovalni postopek policije v prime-
rih, ko gre za sum za znake kazni-
vih dejanj. Policija kazniva deja-
nja odkriva in raziskuje, tožilec pa
na podlagi ugotovitve, ali je dovolj
razlogov za sum, da je bilo storje-
no kaznivo dejanje, sproži pregon.
V primeru, ko dokazov ni dovolj,
od policije zahteva dopolnitev, če
je med postopkom ugotovljeno, da
ni šlo za kaznivo dejanje, pa ovad-
bo zavrže.«
In kako poteka delo tožilca? »Ko
dobimo prijavo, jo preučimo in se
odločimo, ali bomo zahtevali prei-
skovalni postopek. Če je le mogo-
če, se držimo pravila, da tožilec,
ki je kot dežurni prišel na kraj do-
godka v času, ko se je kaznivo de-
janje zgodilo, potem spremlja tu-
di celoten proces.« Kljub temu se,
pravi, tožilci tudi specializirajo za
posamezna področja kot so, na pri-
mer, področje kaznivih dejanj, gos-
podarskega kriminala, mladostni-
kov ... »Čeprav tožilci razen takrat,
ko je obdolženec v priporu in je
potrebno zadevo prednostno obrav-
navati, nismo časovno omejeni, se
skušamo držati internega pravila,
da vsak primer zaključimo najpoz-
neje v 3 mesecih,« pravi in doda.
da celjskim tožilcem to načeloma
uspeva. »Nikoli pa se ne zgodi, da
tožilec, ki dobi primer, na njem več •
kot mesec dni ne bi napravil niče-
sar. Izjema so le primeri, v katerih
zaprosimo za izvedensko mnenje,
saj je potrebno na ta mnenja pona-
vadi dolgo čakati ...«
Kriminalci korak
pred organi
pregona
Na podlagi česa se tožilci odlo-
čijo za začetek preiskave, kadar pri-
java ni podana preko policistov?
»Pogosto dobimo informacije iz me-
dijev, iz časopisov, ko novinarji pi-
šejo o domnevnih nepravilnostih.
Če ne nam zdi, da navedene infor-
macije nakazujejo, da je šlo za kaz-
nivo dejanje, od policistov zahte-
vamo, naj zadevo preverijo, potem
pa se odločimo, ali bomo sprožili
preiskavo.« Kot pravi, je pisanje celj-
skih novinarjev v zadnjem času spro-
žilo že od 15 do 20 preiskav. »Pisa-
nje celjskih novinarjev je verodo-
stojno in za večino informacij, za
katere izvemo iz medijev, se izka-
že, da so bila osnovana na resnič-
nih in preverjenih dejstvih. Sicer
pa na tožilstvo prihaja veliko ano-
nimnih prijav, ki jih moramo prav
tako preveriti.«
Znano je, da se družba ves čas
srečuje z novimi oblikami orga-
niziranega kriminala, ki ga je ze-
lo težko odkriti, še težje pa doka-
zati. Skladno z iznajdljivostjo kri-
minalcev se morajo ves čas izo-
braževati tudi predstavniki orga-
nov pregona - če želijo slediti vse
bolj domiselnim storilcem kazni-
vih dejanj. »Naj se še tako izobra-
žujemo, oni so vedno korak pred
nami...« se nasmehne.
O deklici^ ki sije
upala pričati
Vse primere, ki jih je med boga-
to poklicno potjo obravnaval, nosi
s seboj. Čeprav je vsak primer zgod-
ba zase, so se nekateri usidrali še
posebej globoko. Tako ne more po-
zabiti sojenja Matu Jagru, ki je spol-
no nadlegoval mlajše deklice. »Imeli
smo pričo, ki jo je Jagar večkrat
nadlegoval, ko je bila stara 7 let,
vendar sem bil prepričan, da ne bo
hotela spregovoriti, ker jo bo strah.
V času sojenja je deklica že dopolni-
la 15 let, kar je starost, ko smo jo
morali zaslišati. Prepričan sem bil,
da deklica v prisotnosti človeka, ki
ji je naredil toliko hudega, ne bo
mogla niti odpreti ust. Vendar je
prišla pred poroto in na presene-
čenje vseh, ki smo bili v dvorani, v
njegovi prisotnosti odkrito sprego-
vorila. Ko je bilo zaslišanja konec,
je prosila za besedo. Obrnila se je
proti njemu in mu dobesedno re-
kla: »Prasec, zakaj si mi to nare-
dil? Zakaj nisi tega naredil svoji
hčerki...?« V dvorani je nastala smrt-
na tišina, vsi, tudi porotniki so le
strmeli, obramba pa je izgubila še
tisto malo volje, ki jo je imela prej.
Priča je s tem dejanjem zrušila ob-
dolženca, ki je dobil, vsaj za slo-
venske razmere, visoko zaporno ka-
zen, saj je bil obsojen na 11 let.«
»Zapor je
fakulteta za
kriminalce«
v čem se po mnenju Ivana Ža-
berla najbolj razlikujeta delo poli-
cista in tožilca? »Kot tožilec se uk-
varjam predvsem s tem, kako sto-
rilcu dokazati kaznivo dejanje in
ga kaznovati, kar ni ravno najbolj-
ši občutek. Na nek način sem veli-
ko lepših trenutkov doživel kot po-
licist ... Ko v sodni dvorani gledam
človeka, ki sem ga obtožil, se po-
gosto vprašam, ali sem res jaz tisti,
ki mora to predočiti družbi? In ko
je storilec kaznovan, mi to ne zbu-
ja najboljših občutkov ...« V učin-
kovitost zaporne kazni Ivan Žaberl,
presenetljivo, ne verjame. »V na-
šem žargonu rečemo, da je zapor
fakulteta za kriminalce. Tudi tisti,
ki so bili obsojeni na krajšo kazen
zaradi manjšega kaznivega dejanja,
v zaporu pogosto postanejo povrat-
niki, ki se vračajo v sodno dvorano
in v zapor. Vprašanje je, v čem je
smiselnost takšne kazni, kako lah-
ko zapor prevzgoji obsojence,« pra-
vi sogovornik, ki je prepričan, da
bi morala Slovenija, morda tudi z
bolj humanimi oblikami kaznova-
nja, več narediti za to, da bi bilo
med obsojenci manj povratnikov,
kazni pa bi bile res prevzgojne. Tem-
no liso opaža tudi na področju skr-
bi za ljudi potem, ko se vrnejo iz
zapora: »Pogosto se zgodi, da kdo
od tistih, ki sem jih obtožil, po-
tem, ko je izpuščen iz zapora, pri-
de k meni in prosi, naj mu poma-
gam pri iskanju službe, stanovanja
...« Tako v imenu svojih nekdanjih
»strank« pogosto zavrti kakšno te-
lefonsko številko in skuša doseči,
da bi se zanj odprla nova, bolj po-
štena vrata. »Dogovorimo se in vse
je v redu - do trenutka, ko povem,
da je bil človek v zaporu. Potem
nenadoma nima več nobenih mož-
nosti.« Pogosto se sprašuje, kako
bi bilo pomagati tem ljudem, ven-
dar, pravi, to ni delo tožilca - s tem
področjem bi se morale ukvarjati
tudi druge, morda tudi nevladne us-
tanove.
Pomembne
odločitve med
tekom ^^^'^
čeprav večino življenja posveti de-
lu, je Ivan Žaberl celo bolj kot vod-
ja tožilstva številnim Celjanom znan
kot eden od ustanoviteljev Društva
maratoncev in pohodnikov Celje. Je
eden tistih, ki se že 12 let udeležuje
pohoda Celje-Logarska dolina in so-
deluje pri njegovi organizaciji. Je
»star Celjan« - človek, ki ž mestom
diha, čuti in ga tudi dobro pozna.
Ker primerov, s katerimi se ukvarja
v službi, ni mogoče kar tako odmi-
sliti, je našel sprostitev v dejavno-
sti, ki ji posveti največji del proste-
ga časa - v teku ter sodelovanju na
maratonih. »Odločil sem se, da bom
na maratonu Celje-Logarska dolina
sodeloval do 20. maratona.« Doslej
je vedno prišel na cilj, ampak pre-
teči 75 kilometrov je kar zahtevna
stvar, zato, če je le mogoče, trenira
tudi med letom, moči pa meri z ma-
ratonci po vsej Evropi. Letos je so-
deloval na maratonih v Nemčiji, na
Nizozemski, na Češkem in tako že
tretje leto zapored osvojil pokal Euro
Cup. Tek pa zanj še zdaleč ni le skrb
za fizično kondicijo. »To je dejav-
nost, ki me popolnoma sprosti, hkra-
ti pa mi pomaga, da se odločim o
stvareh, o katerih bi se sicer odlo-
čal še težje in dlje. Ko tečem, veliko
tistega, česar v službi, med papirji,
včasih ni rjiogoče jasno videti, ne-
nadoma jasno razumem. V takšnem
trenutku se odločim. Najtežje in naj-
bolj pomembne odločitve, poveza-
ne z delom, vedno sprejmem med
tekom,« pravi človek, ki je glede na
uspešnost vsega, s čimer se ukvarja,
nenavadno preprost. Moder, izku-
šen in umirjen. Tako zelo, da celo
na ljudi, ki jih v sodni dvorani ob-
tožuje kaznivih dejanj, pogosto de-
luje bolj pomirjujoče kot njihovi za-
govorniki.
ALMA M. SEDLAR
. Foto: ALEKS ŠTERN
Z letošnjega maratona na Plitvicah
St. 52 - 23. december 2003
KRONIKA
27
Bodo prazniki
spet Icrvavi?
Policisti in zdravniki opozarjajo na nevarnost pirotehničnih izdelkov -
Kazni do 100 tisočakov, a je kršitelje težko ujeti »pri delu«
v celjski bolnišnici so pri-
pravljeni na božično-novo-
letne praznike. Kot vsako
leto v tem času, namreč pri-
čakujejo povečano upora-
bo pirotehničnih izdelkov
in s tem, seveda, tudi ne-
kaj poškodb. En mladolet-
nik se je zaradi uporabe pi-
rotehnike letos že lažje poš-
kodoval.
Pri ljudeh pride najpogo-
steje do poškodb zaradi ne-
previdnosti in lahkomiselno-
sti pri uporabi tovrstnih iz-
delkov, in to kljub številnim
opozorilom, naj ravnajo pre-
vidno, če se pokanju že ne
morejo odreči. Posledice so
največkrat opečeni prsti, raz-
cefrani, odtrgani udi, pogo-
ste so tudi poškodbe obraza
in oči. Še posebej pa so groz-
ljivi prizori, ko so poškodo-
vani otroci.
Poškodbe
Lani je bila na Celjskem v
času praznikov ena hujša ne-
sreča. Dve osebi sta se pri tem
hudo poškodovali, ena laž-
je. V treh primerih je bila pov-
zročena gmotna škoda, lju-
bitelji pokalic so dvakrat poš-
kodovali osebna avtomobi-
la, zelo radi pa se spravljajo
tudi na poštne nabiralnike.
Zdravniki, ki se vsako le-
to srečujejo s poškodbami lju-
di zaradi pirotehnike, dobro
vedo, da so ponavadi najhujše
tiste, ki nastanejo zaradi upo-
rabe doma narejenih piroteh-
ničnih izdelkov. In teh men-
da ni malo. Zmečkanine in
hude odtrganine, včasih tu-
di hude opekline obraza ni-
so izjema. Manjše opekline
niso tako nevarne, drugače
pa je z odtrganinami in zmeč-
kaninami, ki lahko povzro-
čijo trajno invalidnost. Tudi
mladih ljudi. Pomoč pri
zdravniku morajo zaradi poš-
kodb največkrat iskati najst-
niki, predvsem fantje. Pred
leti so morali zaradi izjem-
no hudih poškodb mlademu
fantu amputirati roko v pre-
delu zapestja.
Predpisi
v Uradu uniformirane po-
licije Policijske uprave Ce-
lje pravijo, da so med lan-
skimi prazniki zasegli 524 pi-
rotehničnih izdelkov, in si-
cer 346 različnih raket in 178
drugih pirotehničnih izdel-
kov. Prevladujejo petarde in
tako imenovani žvižgači.
»Zakon o eksplozivih, ki je v
veljavi od maja, med drugim
ureja tudi kategorizacijo, na-
kup, omejitve pri uporabi in
kazenske ukrepe za kršitve,«
še dodajajo na policiji.
Pirotehnični izdelki so raz-
deljeni v: I. razred (piroteh-
nične igrače), II. razred (iz-
delki za male ognjemete), III.
razred (izdelki za srednje og-
njemete), IV. razred (izdel-
ki za velike ognjemete), raz-
red TI in T2 (pirotehnični
izdelki za tehnične namene).
Vsi pirotehnični izdelki, ra-
zen tistih, ki sodijo v tretji
in četrti razred, so v prosti
prodaji. Osebe, ki jih kupu-
jejo, ne potrebujejo dovolje-
nja, kar pa ne velja za nakup
izdelkov za srednje in velike
ognjemete. Pirotehnične
igrače in izdelke za male og-
njemete lahko kupujejo tu-
di mladoletniki do 15. leta;
a le v spremstvu staršev aH
skrbnikov. »Izdelke tretjega
in četrtega razreda lahko ku-
pujejo le pravne osebe ali pod-
jetniki, ki imajo dovoljenje
za promet eksplozivov, upo-
rabljajo pa jih lahko le tisti,
ki so strokovno usposoblje-
ni za ravnanje z eksplozivni-
mi snovmi,« so jasni predpi-
si. Seveda pa gredo različni
pirotehnični izdelki v prodajo
tudi na črno.
Predelava pirotehničnih iz-
delkov zaradi povečanja
učinka je prepovedana, prav
tako pa tudi njihova upora-
ba v drugih predmetih ter
lastna izdelava pirotehničnih
izdelkov ali zmesi.
Kdaj lahko?
Pirotehnične igrače in iz-
delke za male ognjemete, ka-
terih glavni učinek je pok, je
dovoljeno uporabljati v ča-
su od 26. decembra do 2. ja-
nuarja - vendar ne v strnje-
nih stanovanjskih naseljih, v
zgradbah in vseh zaprtih pro-
storih, v bližini bolnišnic, v
prevoznih sredstvih za pot-
niški promet ter na površi-
nah, kjer potekajo javni sho-
di ali javne prireditve.
Glede na zakon o eksplo-
zivih in pričakovano močno
pokanje med prazniki, bodo
policisti za kršitelje spet pi-
sali predloge za uvedbo po-
stopkov o prekrških. V teh
primerih lahko kršitelji se-
žejo v žep tudi po 100 tiso-
čakov. Enaka kazen seveda ve-
Ija tudi za starše oziroma
skrbnike, če dovolijo ali do-
pustijo, da mladoletniki
uporabljajo pirotehnične iz-
delke brez njihovega nadzo-
ra.
V kolikšni meri se to upo-
števa, je že druga zgodba. To
vedo zlasti policisti, ki jih ob-
čani nemalokrat pokličejo,
ko jih zmoti pokanje, ven-
dar je kršitelja težko »ujeti
pri delu«.
Policisti tudi letos v sode-
lovanju s šolskim ministrs-
tvom ter Inštitutom RS za va-
rovanje zdravja izvajajo pre-
ventivno akcijo med osnov-
nošolci. Gre za akcijo Bodi
zvezda, ne meči petard; naj
pa ob tem spomnimo, da so
pred leti celjski policisti na-
gradili vsakogar, ki je na po-
licijo prinesel petarde. Tokrat
na mlade apelirajo z akcijo,
katere namen je seznanjanje
otrok ter staršev o nevarno-
sti uporabe pirotehničnih iz-
delkov ter glede motečega
učinka le-teh za prebivalce
stanovanjskih naselij.
Vsak december tudi v trž-
nem inšpektoratu začnejo z
nadzorom nad prodajo piro-
tehničnih izdelkov. Prodaja
tovrstnih izdelkov naj bi bi-
la v prodajalnah dokaj ure-
jena, izdelki so ustrezno
opremljeni z navodili za upo-
rabo, oznakami in opozori-
li. Vedno pa je problem črni
trg, v preteklih letih je bilo
tega veliko zlasti na območ-
ju Maribora in Ljubljane, ven-
dar je prodaje na črno vsako
leto manj. Pirotehnične iz-
delke je dovoljeno prodajati
le v trgovinah, na stojnicah,
trgih in ulicah je takšna pro-
daja nezakonita. »V teh pri-
merih tržni inšpektor ukre-
pa tako, da pirotehnične iz-
delke zaseže in jih izroči sku-
paj s predlogom za uvedbo
postopka za kaznovanje pre-
krška pristojnemu sodniku za
prekrške,« pravijo v Tržnem
inšpektoratu RS. V Celju je
bil glede tega kritič^ pred-
vsem dobro znani svinjski se-
jem, kjer je imel marsikdo
pod jakno vedno pripravlje-
ne petarde za prodajo - a tu-
di tam je takšnih črnih pro-
dajalcev iz leta v leto manj.
Ljudje, ki si praznikov brez
pokanja ne predstavljajo, naj-
bolj kupujejo male piratke,
pasje bombice, tako imeno-
vane čičolinke, baterije in ra-
kete. Cene se gibljejo od ne-
kaj sto tolarjev do sedem ti-
sočakov in več.
Živali
Vsako leto na nevarnost
pokanja opozarjajo tudi v
društvih proti mučenju ži-
vali: »Pok petarde ni prije-
ten niti za človeška ušesa, še
toliko manj pa za pasja, ki
slišijo veliko bolje kot ljud-
je, zato naj psički ne bodo
del pokajočega praznovanja.
V nasprotnem primeru jim
je treba ponuditi zaščito, saj
se bo pes najbolj varno po-
čutil pri svojem lastniku.« V
ljubljanskem društvu za zaš-
čito živali pripravljajo celo
pobudo za razpis referendu-
ma, na katerem bi odločali
o dopolnitvi zakona o jav-
nem redu in miru, s katero
bi prepovedali uporabo pe-
tard.
SIMONA ŠOLINIČ
Za pirotehnične izdelke se najbolj zanimajo mladoletniki.
Obtoženci vztrajajo
pri starih zagovorih
Na Okrožnem sodišču v Celju se je v
četrtek ponovno začelo sojenje trojici, ob-
toženi ropa Krekove banke, iz katere so
maja lani odnesli okoli 30 milijonov to-
larjev.
Senat Okrožnega sodišča v Celju, ki mu
predseduje sodnica Ingrid Lešnik, je Ldisa
Nuhanoviča, Hajnija Koširja ter nekdanjo
uslužbenko banke Barbaro Knep, ki naj bi
()ri ropu pomagala, že obsodil na višje za-
[)oriie kazni, zaradi nekaterih napak med
sojenjem pa je višje sodišče v Celju po pri-
tožbi zagovornikov sojenje razveljavilo in
vrnilo na začetek pred istim senatom.
Sodnica Ingrid Lešnik je prebrala zago-
vore obtoženih iz prejšnjih zaslišanj. Vsi
trije, od katerih se s prostosti brani le Bar-
bara Knep, so vztrajali pri zagovorih, ki so
jih podah med prejšnjim sojenjem oziro-
ma preiskovalnim postopkom, vsi trije pa
so se odločili, da bodo odgovarjali le na
vprašanja svojih zagovornikov. Danijela Bo-
rojeviča, ki naj bi bil pobudnik ropa, orga-
ni pregona še vedno iščejo, prav tako kot
tudi za okoli 30 milijonov tolarjev denarja,
ki so ga roparji konec maja lani odnesli iz
banke. Sojenje se bo predvidoma nadalje-
valo v januarju. AMS
Št. 52 - 23. december 2003
30
ŠPORT
Niste sanjali
- res je!
Šestdesetminutni trans celjskih rokometašev - Kot Golovec
tudi dvorana na Hudinji takoj v legendo - Peric zaustavil
»življenjsko« žogo
v kaotično zadnjo minu-
to so Celjani vstopili z go-
lom prednosti v skupnem se-
števku (34:20), a kljub mi-
nuti odmora zaradi izgub-
ljenih žog dovolili Špancem,
da se vrnejo »med žive«. En-
trerrios je zadel iz sedemme-
trovke, Juanin pa je nekaj
sekund pred koncem prišel
pred Dejana Perica. Dvora-
na je obnemela. Žoga se je
od kapetanove desnice od-
bila in - mreža se je zatresla
... Večinski del dvorane je
obnemel, misleč da je Jua-
nin uspel. A žoga je zadela
zunanji del mreže, »Perke«
je stekel za njo za gol, jo po-
ljubil in ko se je čas iztekel,
jo je z nogo nabil pod strop
prekrasne stavbe. Začelo se
je slavje, kakršnega še ni-
smo doživeli.
Kot da so se pivovarji uvr-
stili v finale, je izgledalo.
Preobrat za
anale
v sezoni 1994/95 je Zagreb
na prvi tekmi kvalifikacij za
ligo prvakov izgubil v Mosk-
vi za 11 golov, potem pa CSKA
v domači dvorani ugnal kar
s 33:17. V elitnem tekmova-
nju je nov mejnik postavilo
Celje Pivovarna Laško. Ne-
kaj igralcev na čelu s trener-
jem Mirom Požunom je is-
kreno priznalo, da v popol-
ni podvig niso verjeli, a zanj
so storili prav vse. Začeli so
zelo živčno, saj so zapravili
uvodne tri napade, po golih
Miladina Kozline (tako kot
na stadionu je tudi v dvorani
prvi gol dosegel Celjan) in
Renata Vugrinca pa so padli
v trans. Panika je zajela Ma-
nuela Cadenasa, ki je že pri
4:2 v U. minuti - kot da bi
slutil, kaj se bo zgodilo - zah-
teval minuto odmora. Pub-
lika je »zavohala kri«. Ob ne-
mih Florjanih (užaljeni so bi-
li, ker jih igralci niso poz-
dravili na leonskem parke-
tu, pa čeprav se jim je nato
Peric zahvalil pred dvorano),
je več kot pettisočglava mno-
žica podzavestno zadihala s
svojimi ljubljenci in združ-
no pripravila gromoglasno
vzdušje, kateremu so se zve-
sti navijači kasneje seveda pri-
družili. Bilo je kot v pravlji-
ci že v 20. minuti, ko sta Ži-
kica Milosavljevič in
Eduard Kokšarov dosegla
zadetka z igralcem manj za
11:3. Ob odmoru je bilo že
+10, pred nadaljevanjem pa
je iz zelo zmogljivega ozvo-
čenja odmevala pesem Na ju-
riš, ki je dvigovala dlake.
Na robu
infarkta
Kar enajstim igralcem je
zaupal celjski strateg, zau-
panje je upravičil Matjaž
Brumen, a Milosavljevič je
izkoristil sedemmetrovko,
nakar je Kokšarov v 44. mi-
nuti povišal na 26:13. Ima-
mo jih! Še petkrat so Celja-
ni povedli za 13 zadetkov,
obramba 6-0 je bila ostra in
je zahtevala žrtve. A kaj, ko
sta Matjaž Brumen (33:20)
in Eduard Kokšarov
(34:20) zadela, ko je bil iz-
ključen Diko Kozlina. V
zadnjih, stresnih treh minu-
tah in pol je padel le en za-
detek. Dejan Peric je s 16.
obrambo zaključil redko vi-
deno tekmo, katere razplet
odmeva v rokometnem sve-
tu. Predsednik Ademarja je
Celjanom zaželel naslov
evropskega prvaka, Mano-
lo Cadenas pa zasikal: »Los
arbitros eran parcial - Sod-
nika sta bila pristranska!«
Poljska sodnika sta bila - ah,
pa kaj bi razpredali na dol-
go in široko - odlična. Mi-
roslav in Marek, hvala! Am-
pak zakaj ne bi mi za spre-
membo imeli kaj koristi od
teh mojstrov piskanja in
žvižganja, ki bi se jim vla-
davina v tem športu mora-
la že davno izteči? Dobro de-
setletje so nas več ali manj
mučili, dolg so vrnili v pra-
vem trenutku.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Znoj in solze junakov
Renato Vugrinec: 9 golov iz 14 poskusov in 8 asistenc. Bravo, Vugil
SergejRutenka:8goloviz 13 poskusov in 10 asistenc. Bravo, Serdo!
Povratna tekma osmine finala
lige prvakov
Celje Pivovarna Laško -
Ademar Leon 34:21 (17:7)
CELJE - Športna dvorana pod Golovcem, gledalcev
5500, sodnika Miroslav Baum in Marek Goralczyk (Polj-
ska), delegat Uwe Stemberg (Nemčija).
CPL: Peric (16 obramb), Lorger; Stopar, Rutenka 8, Vu-
grinec 9, Oštir, Mikanovič, Bilbija, Kozlina 4, Bajram,
Milosavljevič 2 (1), Gorenšek 1, Brumen 4, Kokšarov 6.
Trener Miro Požun.
ADEMAR: Hvidt (13), Martinez (4); Vatne 2, Čuruvi-
ja, Perales 2, Juanin 7 (1), Colon 2, Entrerrios 4 (1),
Hector 1, Munoz, Krivošljikov, Zorman, Prendes, Ro-
berto Garcia 3 (2). Trener Manuel Cadenas.
Izključitve: CPL 10 min., Ademar 6.
Sedemmetrovke: CPL 1 (2), Ademar 4(8).
Bistveni potek rezultata: 2:0, 2:2, 4:2, 4:3, 11:3, 12:6,
15:6, 17:7; 18:7, 20:8, 21:11, 24:12, 25:13, 27:14, 28:15,
29:16, 29:18, 30:19, 31:19, 32:19, 32:20, 34:20, 34:21.
REKLI SO:
Bojan Šrot, celjski žu-
pan: »Scenarij je presegel
Hitchcocka. Med polča-
som mi je Franci Pliber-
šek dejal, da plača mašo,
če nam uspe. Potem sem
se tudi sam odločil za is-
to obljubo, čeprav tega
doslej še nisem storil.«
Tone Turnšek, pred-
sednik kluba: »Res je, to
so bili moji najsrečnejši
trenutki v rokometu.
Zmaga gre v anale celjske-
ga rokometa, tako kot ti-
sta z Veležem. Sezona je
pokazala, da ni vse v de-
narju. Strategija ostaja is-
ta. Če bomo igrali tako
kot proti Ademarju in
Flensburgu, se lahko na-
dejamo uvrstitve v finale
ali še česa višjega.«
Valter Ernst, arhitekt
dvorane: »V Leonu je bil
občutek strašen. Priti v no-
vo dvorano s takšnim ne-
gativnim saldom, to je po-
menilo pogreb za ekipo,
zame kot projektanta.
Amfiteatralna zasnova
dvorane je prava za šport-
no prireditev, ustvarjena
je korida, s pomočjo pub-
like je gostujoče moštvo
pod pritiskom. Občutek
je bil neverjeten.«
Tone Tiselj, selektor:
»V Celju se je zgodilo ne-
kaj, na kar smo dolga le-
ta čakali. Publika je bila
fantastična, polna energi-
je. Sožitje z igralci, ki so
zaigrali do zadnjega ato-
ma moči, je bilo popol-
no. To je velika zmaga no-
ve usmeritve, strokovnja-
ka Mira Požuna, vztrajne-
ga Toneta Turnška.«
Miro Požun, trener:
»Prej nisem verjel v čudež.
Želel sem si zmage, ki bi
omilila slabo razpolože-
nje, ki je vladalo v klubu
po visokem porazu. Z na-
pakami v končnici bi sko-
raj vse zapravili. Zelo sem
srečen.«
Dejan Peric, kapetan:
»Hvala bogu. Čudeži še ob-
stajajo. Hvala publiki in
soigralcem za tako čudo-
vito predstavo. Zasluženo
gremo naprej.«
Dvorano so simbolično
z metom žog v gol odprli
celjski župan Bojan Šrot,
predsednik Celja Pivovar-
ne Laško Tone Turnšek, dr-
žavni sekretar Ministrstva
za šolstvo in šport Jakob
Bednarik in direktor ZPO
Ivan Pfeifer, dvorano pa je
blagoslovil opat Marjan
Jezernik. i
Izidi preostalih povratnih
tekem:
Chambery - CIUDAD REAL
32:33 (prva tekma 28:36)
Kolding-
FLENSBURG 20:33 (29:34),
ZAGREB-Winterthur
32:24(29:32),
FOTEX - Barcelona 31:26
(29:33),
MAGDEBURG-Skjern
34:24(25:30),
Montpellier-SZEGED
26:27(22:29,
LEMGO-Prule 32:27
(28:28).
Št. 52 - 23. december 2003
ŠPORT
31
Slab zaključek leta
Laščani nikakor niso zmogli streti Črnogorcev - Urbaniji gre dobro, Zrinskemu pa ne
Tudi zadnji letošnji ligaški
krog ni bil uspešen za košarkar-
ske ekipe s celjskega področja,
saj sta zmagi zabeležila le sose-
da iz Šaleške in Savinjske doli-
ne. Temu primeren je tudi polo-
žaj na lestvicah v obeh najmoč-
nejših ligah, kjer igrajo naši klu-
bi.
Še posebej bode v oči slab polo-
žaj na lestvici 1. A lige, kjer sta prav
na dnu Rogla in Alpos Kemoplast.
Kriza je očitna
Laščani so izgubili še eno tekmo
v svojih Treh lilijah, tretjo letoš-
njo oziroma četrto zapored. S se-
rijo porazov so tudi povsem izni-
čili odličen začetek sezone, saj so
padli v drugo polovico tabele in še
sreča je, da sedaj zaradi praznikov
sledi prekinitev prvenstva, v kate-
rem bo moral Aleš Pipan poiskati
skupaj z igralci tisto igro z začetka
sezone, ki je prinašale rezultate in
zmage. Proti Budučnosti so pivo-
varji prikazali eno slabših predstav
v tej sezoni. Čeprav so bili v napo-
vedih optimistični, pa se je izkaza-
lo, da optimizem ni imel realnih
osnov. Brez prave igre in ideje so
bili namreč lahek plen Podgoriča-
nov, pri katerih je blestel center De-
jan Milojevič (32 točk), katerega
Laščani nikakor niso znah zausta-
viti. Po slabem začetku in rezulta-
tu 0:8 so se sicer do polčasa igralci
Pivovarne Laško le zbrali in po mi-
nimalnem vodstvu izvlekli neod-
ločen izid, a v nadaljevanju niso
prikazali praktično ničesar. Vse pre-
več je bilo individualnih poskusov,
ob slabem metu in nezbranosti, ali
bolje rečeno nemoči v obrambi proti
Milojeviču, pa je bil poraz neizbe-
žen. Edini, ki je nekoliko izstopal
v sivini igre Laščanov je bil Igor
Jokič, ki je dosegel 21 točk, a imel
slab met iz igre 7:19. Kot rečeno,
bodo Laščani sedaj imeli čas za ure-
ditev svojih vrst, kajti prvenstvo se
nadaljuje po praznikih 3. januar-
ja, ko ekipa pivovarjev gostuje v
Splitu. Že drevi pa je na sporedu
srečanje četrtfinala pokala Spar, v
katerem Laščani gostujejo na Pol-
zeli.
Urbanija štartal z
zmago
v začetku tedna je nepričakova-
no s Polzele odšel trener Vojko
Herksel, ki se je s Hopsi razšel za-
radi nesporazumov z nekaterimi
člani uprave. Tako je na klopi kot
prvi trener v soboto proti Triglavu
sedel Roman Urbanija, nekoč igra-
lec Hopsov, ki sedaj vadi mlajše se-
lekcije. Urbanija pa je svoj debi na
članski tekmi v vlogi trenerja pre-
stal odlično, saj je njegova ekipa
po velikem boju uspela ugnati Kranj-
čane in se povzpeti na lestvici. V
dokaj kvalitetnem srečanju so Hopsi
zahvaljujoč skoku (40:24) uspevali
držati minimalno prednost skozi
vso srečanje in ob koncu tudi zma-
gali. Blestel je Čeh v dresu Hopsov
David Steffel, ki je dosegel 26 točk
(ob 76-odstotnem metu) in zbral
kar 14 skokov. Ob njem se je izka-
zal še Primož Skok (24, 66%), tu-
di vsi ostali Polzelani pa so dali svoj
prispevek k pomembni zmagi.
Zrečani so na gostovanju v Za-
gorju bili dober nasprotnik, to pa
je bilo tudi vse, ali bolje rečeno pre-
malo za presenečenje. Ob bistve-
no slabšem metu iz igre (43:60) in
pa ponovno slabši igri igralcev s klo-
Primož Brolih je vseh 14 točk dosegel v zadnji četrtini tekme.
pi, pravih možnosti v Zasavju ni
bilo. Boštjan Sivka je bil ponov-
no prvo ime Rogle (20 točk, 9 sko-
kov) , a imel slab met (43%), še slab-
šega pa je ob 25 doseženih točkah
imel Samo Grum (38%).
Se bo moral
Zrinski posloviti?
Lokalni derbi v Šoštanju je bil
psihološko še kako pomemben za
obe moštvi, tako domačo Elektro,
ki je želela nadaljevati niz zmag,
kot šentjurski Alpos Kemoplast,
ki je na repu razpredelnice in ni
zmagal v gosteh že od aprila in lan-
skega prvenstva. Samo srečanje je
ponovno pokazalo veliko krizo
Šentjurčanov, ki so povsem brez
ideje in igre bili lahek plen elek-
tričarjev. Le ti so si že v prvi četr-
tini zagotovili deset točk nasko-
ka, takšno prednost pa so imeli več-
ji del tekme. Miha Čmer je po-
novno odlično vodil ekipo (15 točk,
8 asistenc), ob standardno dobrem
Srboljubu Nedeljkoviču (17, 70%)
pa so tokrat prijetno presenetili
igralci s klopi Grega Auer, Mar-
jan Vidovič in Matija Sagadin,
ki so pokrili slab dan lažje poško-
dovanega Darija Krejiča (prosti
meti 1:6, vsega 3 točke) in težave
svojih soigralcev zaradi osebnih na-
pak. Na drugi strani je bil edina
svetla točka center Seid Hajrič (25
točk, 82%, 8 skokov), kateremu
je delno sledil le Rado Trifuno-
vič (21). Povsem izven forme je
Ilija Petrovič (met iz igre 0:8), tudi
ostali branilci Kemoplasta pa ni-
kakor ne najdejo prave igre in tu
je tudi ključ novega poraza. Po
njem so bili še kako razburjeni vo-
dilni v šentjurskem klubu, kajti
očitno je, da sestanek z igralci in
trenerjem v začetku tedna ni pri-
nesel nikakršnih izboljšav. Zara-
di tega so že napovedali nov sesta-
nek in ne bo presenečenje, če bo-
do v Šentjurju poskusili z novim
trenerjem. Torej bi se moral stra-
teg Boris Zrinski posloviti. Kakor-
koli že, nekaj bodo morali ukre-
mti, kajti položaj ni več samo kri-
tičen, temveč je že kar alarman-
ten; morebitni izpad Kemoplasta
v B ligo bi lahko pomenil tudi po-
top šentjurske košarke.
Prvenstvo v 1. A ligi se bo nada-
ljevalo v sredo, 7. januarja 2004.
Ob že omenjenem četrtfinalnem pa-
ru pokala Spar Hopsi - Pivovarna
Laško, pa bodo danes v četrtfinalu
slovenskega pokala igrali še Šo-
štanjčani, saj bo Elektra gostila eki-
po Geoplina Slovana.
JANEZ TERBOVC
Foto: ALEKS ŠTERN
Igralec kroga: David Steffel
(Hopsi).
Trener kroga: Roman Urbani-
ja (Hopsi).
Peterka kroga: Miha Čmer, Sa-
mo Vidovič (oba Elektra), David
Steffel, Primož Skok (oba Hop-
si), Seid Hajrič (Alpos Kemo-
plast).
J^ORAMA
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
14. krog: Pivovarna Laško - Budu-
čnost 67:78 (20:25, 36:36, 51:61); Jo-
kič 21, Brolih 14, Jelesijevič 10, Miš-
kovič 7, Dojčin 6, Dončič 5, Rizvič,
Jokisimovič 2; Milojevič 32, Stanley
15. Vrstni red: Crvena zvezda 25, Ref-
lex, Union Olimpija 24, Gibona, Za-
dar 23, Budučnost 22, Pivovarna Laš-
ko, Zagreb, Krka, Split 20, Geoplin
Slovan 19, Lovčen 18, Banjalučka pi-
vara 17, Široki brijeg 16.
1. SKL
13, krog: Zagorje - Rogla 91:81
(68:61, 46:38, 26:16); Novakovič 25,
Leban 20; Grum 25, Sivka 20, Str-
nad 16, Zinrajh 8, Brolih, Živanovič
6. Elektra - Alpos Kemoplast 90:77
(68:57, 48:41, 23:13); Nedeljkovič
17, Čmer 15, Ručigaj 14, Vidovič 13,
Nuhanovič 11, Auer 7, Sagadin 6,
Goršek 4, Krejič 3; Hajrič 25, Trifu-
novič 21, Kočar 11, Ribezi 9, A. Ma-
ček 4, Petrovič 3, P. Maček, Livajič
2. Hopsi-Tnglav9i:88 (70:67,46:45,
28:26); Steffel 26, Skok 24, Josipo-
vič 14, Geržina 10, Finžgar 8, Cizej
6, Debevc 3, Arčan 2; Fon 21, Lor-
bek 20. Vrstni red: Pivka 23, Zagor-
je 22, Helios 21, Elektra 20, Triglav,
Hopsi 19, Koper 18, Rogla, Kraški
zidar 17, Alpos Kemoplast 16.
SLOVENSKI POKAL -
ženske
Polfinale: Merkur - Sežana
105:41 (82:31, 56:18, 27:12).
ODBOJKA
1.DL
12. krog: Olimpija - Šoštanj To-
polšica 1:3. Vrstni red: Calcit 30,
Salonit 29, Svit, Šoštanj Topolšica
25, Bled, Krka 18, Olimpija 12, Ma-
ribor 10, Fužinar 8, Pomurje 5.
IP^RATKO
Najboljši strelci
Ljubljana: Strelska zveza Slovenije
je ob zaključku sezone podelila na-
grade najboljšim slovenskim strel-
cem minulega leta. Med posamez-
niki sta najboljša Natalija Prednik
in Rajmond Debevec. Med društvi
pa se je najbolj izkazala strelska
družina Dušan Poženel iz Rečice
pri Laškem, ki je tovrstno prizna-
nje prejela že šestič zapored.   PŠ
Trije selektorji -
nekdanji gimnazijci
Celje: Na I. gimnaziji v Celju, ki
letos praznuje že 195-letnico svo-
jega obstoja, vseskozi pripravljajo
različne prireditve, ki prikazujejo
bogato vsestransko tradicijo šole.
Gimnazija je že od nekdaj znana
po tem, da se na njej šolajo tudi
bodoči vrhunski športniki. Zato so
tokrat pripravili srečanje s tremi
nekdanjimi gimnazijci, zdaj pa se-
lektorji moških reprezentanc Bo-
janom Prašnikarjem, Tonetom Tis-
Ijem in Alešem Pipanom.       PŠ
ŠPORTNI
nJCOLEDAR
TOREK 23. 12.       "
KOŠARKA
Trocal liga, 14. krog, Ljubljana:
Jezica - Merkur.
Pokal Slovenije - moški, četrt-
finale, Šoštanj: Elektra - Geoplin
Slovan, Polzela: Hopsi - Pivovarna
Laško.
Št. 52 - 23. december 2003
32
ŠPORT-MNENJA
Odbojkarji Šoštanja Topolšice
Za prvaka?
Za odbojkarje Šoštanja Topolšice je bilo leto 2003 eno
najuspešnejših doslej. Po dramatičnem zaključku prejšnje
sezone so se obdržali v prvi slovenski ligi, pred novim pr-
venstvom pa so se precej okrepiU in pod vodstvom novega
trenerja Bruna Najdiča v uvodu lige kar nizali zmage. Po-
tem so malce popustili, v zadnjem letošnjem krogu (dva-
najstem) pa so v Ljubljani ugnali Olimpijo in se utrdili med
vodilno četverico, ki se bo spomladi borila za prvaka. S
Svitom si delijo tretje mesto, njuna prednost pred zasledo-
valci pa znaša sedem točk. 17. januarja sledi obračun s Po-
murjem v Šoštanju.
DŠ, foto: NM
KOZERIJA
Hočemo več preventivnih napisov!
Minister Keber je vse ka-
dilce neznansko osrečil z ve-
likanskimi napisi na ciga-
retnih škatlicah. Kaj osrečil?
Vzneseno ugotavljamo, da
nas je osvestil in množično
pozdravljamo akcijo, v kate-
ri že kar s škatlic samih iz-
vemo, kakšne grdobije vse
nam prinaša njihova vsebi-
na.
Seveda pa bi ne bilo od-
več, če bi podobno zdravstve-
no-preventivno akcijo spelja-
li tudi pri nekaterih drugih
izdelkih, kijih množično ku-
pujemo, ne da bi se zaveda-
li, kako škodljivi in zdravju
nevarni so ali vsaj utegnejo
hiti.
Ministru zatorej predlaga-
mo, da obvezno uvede še no-
ve napise na nevarnih iz-
delkih. Tako bi lahko kupce
avtomobilov že z napisi na
karoserijah vozil osvestili,
da so si kupili pravico do ubi-
janja ali pa vsaj, da hitrost
ubija. Vse steklenice z žga-
nimi pijačami bi bilo smo-
trno opremiti z napisom, da
alkohol širi žile in s tem
zmanjšuje možnost infark-
ta. Ženske čevlje z ekstrem-
no visokimi petami bi bilo
nujno opremiti z opozoril-
nim napisom, da je hoja na
takih petah tvegana, še zla-
sti pa, da je ob plesu v to-
vrstnih obuvalih resno ogro-
ženo zdravje soplesalcev.
Prav tako bi morali obvez-
no s preventivnimi napisi
opremiti vroče hlačke, majč-
ke in ekstremne minice, saj
nosilke teh cunjic s svojo po-
javnostjo resno zmanjšujejo
zbranost mimovozečih in s
tem ogrožajo ne le srčne bol-
nike ampak tudi voznike in
vse tiste, ki bi jih ti zaradi
buljenja v erotično razkrito
meso utegnili povoziti. Na-
ravnost obvezen bi bil opo-
zorilni napis na kondomih
- saj uporaba teh izdelkov re-
sno zmanjšuje plodnost in
ogroža razvoj vrste. Na ba-
nane bi morali napisati, da
lahko po nemarnem odvrže-
ni olupki povzročijo števil-
ne zlome okončin in drugih
pritiklin.
Predlogov je še veliko. Ta-
ko bi morah cvetlične lonč-
ke opremiti z opozorilom, da
njihova uporaba v višjih nad-
stropjih resno ogroža varnost
spodaj hodečih. Na čokoladah
bi se nujno moral pojaviti na-
pis, da uporaba izdelka pri
najstnikih povzroča mozolja-
vost. Pitje kave pa lahko pov-
zroči nespečnost. Športne co-
pate bi veljalo opremiti z na-
pisom, da resno ukvarjanje
s tekom povzroča ob muskl-
fibru tudi staranje kože na
podplatih. Na dimnikih ve-
likih industrijskih objektov bi
se moral z velikimi neonski-
mi črkami svetiti napis, da
dim, ki izhaja iz njih, resno
ogroža zdravje, dolgoletno di-
hanje pa povzroča kakšne-
ga raka ali kaj podobnega.
Predlogov je seveda še več,
a že zapisani bi morali spro-
žiti široko družbeno akcijo ali
pa vsaj parlamentarno raz-
pravo, menijo pobudniki
zdravstveno preventivnih
napisov, ki že zbirajo podpi-
se podpore za izvedbo zal^o-
nodajnega referenduma o ob-
vezni uvedbi opozorilnih na-
pisov na izdelkih, s kateri-
mi smo obdani, pa naše
zdravje ogrožajo, ne da bi se
vsi tega zavedali.       GBS
Hud spodrsljaj
Mericurjevk
Sežana: Košarkarice celj-
skega Merkurja so v finalu
slovenskega pokala v Seža-
ni izgubile z Mariborom s
77:65 in tako ostale brez pr-
ve želene lovorike. Potem
ko so bile v polfinalu pre-
pričljivo boljše od doma-
čink s 105:41, so v nedeljo
povsem razočarale svoje na-
vijače, saj so bile vso tek-
mo v senci razpoloženih
Mariborčank. PŠ
Laščanom
šesti
zaporedni
naslov
Rečica pri Laškem: Strel-
sko društvo Dušan Poženel
je bilo letos že šestič izbra-
no za najboljši strelski klub
v Sloveniji. Najvidnejši re-
zultat je dosegel Andrej
Brumšek, ki je postal tri-
kratni državni prvak, z re-
volverjem 30-1-30, z malo-
kalibrsko pištolo 3x20 in s
hitrostrelno pištolo. Svoje
uspehe je potrdil še s tret-
jim mestom s pištolo pro-
ste izbire ter s petim me-
stom z zračno pištolo. Na-
juspešnejše slovensko strel-
sko društvo, katerega pred-
sednik je Vinko Lavrinc, le-
tos praznuje že 53. oblet-
nico, sam pa bo v klubu čez
14 dni praznoval 50 let de-
lovanja. JŽ
PLANINSKI
g^COTIČEK
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi: 2. januarja na
22. Novoletni pohod na Kum.
Odhod ob 6.22 uri z želez-
niške postaje v Celju. 3. ja-
nuarja vabi na pohod na Mrz-
lico. Odhod z osebnimi av-
tomobili ob 8.15 z avtobus-
nega postajališča ob Glaziji.
Prijave do 31. decembra na
tel. 03 545 29 27 ali 040 324
669.
MODRI TELEFON
Decembrski
»terorizemff
Poklical je bralec iz Celja,
ki ga moti decembrsko poka-
nje petard. Pri tem je omenil
nekaj konkretnih negativnih
doživetij oseb, ki so mu bli-
zu. Zanima ga, kako to, da
se to prepovedano početje, po
njegovem »terorizem«, ne
preprečuje.
Skupina za javni red v UUP
Policijske uprave Celje je pri-
pravila naslednji odgovor: »Po-
licija je v smislu seznanja lju-
di z negativnimi posledicami
uporabe pirotehničnih izdel-
kov, v sodelovanju z Ministrs-
tvom za šolstvo in Inštitutom
za varovanje zdravja R Slove-
nije, tudi letos pripravila pre-
ventivno akcijo >Bodi zvezda,
ne uporabljaj petard<. Namen
preventivne akcije je, da bi se
pirotehnični izdelki čim manj
uporabljali oziroma, da bi se
uporabljali na način, ki ne bi
imel negativnih posledic. Po-
leg navedene preventivne ak-
cije bo policija v mesecu de-
cembru in januarju, ko je pri-
čakovati večjo uporabo piro-
tehničnih izdelkov, z različni-
mi oblikami dela nadzorova-
la uporabo pirotehničnih iz-
delkov in bo ob ugotovljenih
kršitvah zoper ugotovljene kr-
šitelje tudi ustrezno ukrepa-
la. Nadzor se bo opravljal pred-
vsem na mestih, kjer je priča-
kovati, da bo pirotehnika upo-
rabljena, poleg tega pa tudi
tam, kjer bo ugotovljena prob-
lematika, na podlagi zaznave
in obvestila občanov«
Sestavljavec odgovora med
drugim tudi opozarja, da je
uporaba pirotehničnih izdel-
kov razreda 1 (pirotehnične igra-
če) in II (izdelki za male og-
njemete) prepovedana v strnje-
nih stanovanjskih naseljih, v
zgradbah in vseh zaprtih pro-
storih, v bližini bolnišnic, pre-
voznih sredstvih za potniški pro-
met in površinah, kjer poteka-
jo javni shodi ali javne priredi-
tve.
Dimnikarji
Bralec Drago iz Celja
vprašuje župana Bojana
Šrota v zvezi s podelitvijo
dimnikarske koncesije no-
vemu izvajalcu, čemu je
»celjsko dimnikarsko pod-
jetje za odpis«. Po njegovih
osebnih izkušnjah so bili
celjski dimnikarji do
strank dolga leta vedno po-
šteni.
Roman Repnik, ki je v
Mestni občini Celje zadolžen
za stike z javnostjo, je poslal
naslednji odgovor: »Nihče ne
trdi, da je Dimnikarstvo Ce-
lje za odpis. Ker je doseda-
njemu koncesionarju za oprav-
ljanje dimnikarskih storitev
v Mestni občini Celje potekla
koncesijska pogodba, je Ko-
munalna direkcija februarja
letos začela s postopkom od-
daje koncesije za izvajanje
javne gospodarske službe za
pregledovanje, nadzorovanje
in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov,
zaradi varstva zraka (dimni-
karska dejavnost) v Mestni ob-
čini Celje. Tako je Mestna ob-
čina Celje skupaj z RC inže-
niringom najprej pripravila
predhodni razpis, ki je bil 21.
februarja 2003 objavljen v
Uradnem listu RS (št. 16-18/
2003), 11. aprila 2003 pa je
bil v Uradnem listu (št. 35/
2003) objavljen še javni raz-
pis. Na javni razpis sta se pri-
javila dva ponudnika, in si-
cer Dimnikarstvo Celje d.o.o.
in skupna ponudnika Ekos
Dramlje in Dimnikarstvo Ma-
ribor. Na podlagi točkovanja
po vseh merilih in kriterijih
ter ocene prispelih ponudb je
strokovna komisija naročni-
ka ugotovila, da je ugodnejša
ponudba ponudnika Ekos
Dramlje in Dimnikarstva Ma-
ribor. Zato je bila z njimi 2.
septembra 2003 sklenjena
koncesijska pogodba.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko
pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-
581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom za-
stavite tudi po telefonu 42-25-190.
Podjetje NT&RCd.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radij si<o
in agencij sko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
15.538 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalnišld prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si      I
Št. 52 - 23. december 2003
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOC NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje
za duševno zdravje - pomoč pri
socialni in psihološki rehabilita-
ciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
REPORTAŽA
33
Zdravniki na meji čiovešicega
štirje mladi zdravniki iz Slovenije so dva meseca delali v vaseh Papue Nove Gvineje - Svet, kjer so ljudje še nepokvarjeni
Jure Bizjak, Celjan, se je
tik zatem, ko je zaključil
študij na medicinski fakul-
teti, pred dobrimi štirimi me-
seci skupaj s tremi prijate-
ji odpravil na Papuo Novo
Gvinejo. Štirje mladi medi-
cinci (trije so diplomirali ne-
Kaj dni pred odhodom) so
dva meseca zdravili ljudi v
vaseh, kjer nekateri še ni-
so videli belca. V vseh pe-
tih vaseh, kjer so ostali po
teden dni (potem so se za
dva meseca odpravili še na
potovanje), so jih sprejeli
izjemno lepo.
»Bali smo se, da jih bomo
pokvarili z duhom civilizaci-
je, obenem pa smo se šele med
njimi, ko smo zdravili bolez-
ni, ki bi jih bilo povsem eno-
stavno ozdraviti, če bi imeli s
seboj prava zdravila, spozna-
li, v čem je sploh bistvo me-
dicine. Doma pomeni biti
zdravnik tudi položaj, denar,
omogočeno nam je delo z vse-
mi možnimi aparati... V va-
seh, kjer ni elektrike, ki so
do najbližje bolnišnice odda-
ljene dva dni hoda, ljudje pa
nimajo denarja, da bi si zdrav-
ljenje plačali, pa začutiš, kak-
šno je pravo poslanstvo tega,
da si zdravnik. In to je - po-
magati,« pravi Jure Bizjak.
Odprava, ki sta jo poleg
Celjanov Jureta Bizjaka in
Mateja Delakorde sestavljala
Ljubljančana Jaka Regvat in
Simon Hawlina, se je v Pa-
puo Novo Gvinejo za leto dni
odpravila v okviru predme-
ta tropska medicina. Fakul-
teta napiše priporočila in pla-
ča cepljenje, za vse ostalo so
morali fantje poskrbeti sami.
Skoraj kot
doma
Zadnje »civilizirano« me-
sto, v katerem so bili, pre-
den so začeli z delom, je bi-
la Po Pondetta. Tam so sedU
v dingi, dolg čoln, edino pre-
vozno sredstvo, ki prebival-
ce vasi povezuje z najbližji-
mi mesti, ter se odpravili v
prvo vas, imenovano De Boin.
»Izjemno lepo so nas spreje-
li in lepo je bilo tudi ob kon-
cu odprave, ko smo se v tej
vasi ustavili še za teden dni.
Tam smo bili skoraj kot do-
ma...« Ker je to vas podobna
'odprava obiskala že pred tre-
mi leti, so vaščani vedeli, kaj
jih čaka, in obiska so se zelo
razveselili. »Bili so nas vese-
li in izkazali so nam vse mo-
goče časti. Ves dan delali, hra-
na je bila obupna, samo
krompir in nekaj zelenjave,
le malo mesa. Sanjali smo o
tem, da jemo meso, in se zve-
čer, ko ni bilo mogoče več
ničesar početi, pogovarjali o
tem, kako jemo dobro zape-
čen zrezek. Tako smo se vsaj
spomnili okusa...,« se smeje
Jure in pravi, da gostoljubja
vaščanov ne bo pozabil. Naj-
lepše je bilo, ko so se poslav-
ljali. »Zadnji večer je bil edi-
ni, ko so pripravili res do-
bro večerjo, nam v čast pa so
vselej pripravili tudi prazno-
vanje. Vodja vasi, tisti, ki ga
imajo za najpametnejšega, je
imel ob zadnji večerji svoj
govor. Govor so imeli tudi
predstavnica žensk v vasi,
predstavnik moških, pa tudi
predstavnik naše odprave.«
Potem so peli. Najprej do-
mačini, potem Jure, Matej,
Jaka in Simon. »Oni so peli
svoje pesmi, mi pa smo po
nekaj tovrstnih zabavah že tu-
di imeli svoj stalni repertoar.
Na koncu, ko smo sedeli v
dingiju in se poslavljah, smo
jim vedno še zapeli Gusar-
sko...« Ob »Bumbarasi« so
vaščani največkrat slišali še
Zdravljico in Bolje biti pijan
nego star. »Ta sicer ni naša,
ampak vsaj besedilo smo znali
vsi...«
Vmes so, še posebej ob ve-
čerih ter ob nedeljah (ki je bila
za mlade zdravnike edini de-
la prost dan) prebivalci pri-
povedovali o legendah in obi-
čajih svoje vasi in poslušali o
svetu, iz katerega so prišli Ju-
re in prijatelji. »Najraje so po-
slušali o smučanju in smučar-
skih skokih. Pripovedovanje
o snegu se jim je zdelo po-
vsem neverjetno; kot znans-
tvena fantastika. Spraševali so
nas, kje je Evropa in ali je Slo-
venija v Ameriki, mi pa smo
jim skušali razložiti tako, da
smo narisah zemljevid. Eden
od vaščanov je nekoč vprašal,
ali je Hitler še živ...« pripove-
duje Jure.
Jure Bizjak v klasični opravi prebivalcev ene od vasi. Še pred pol stoletja
so se vaščani hranili s človeškim mesom...
»Najboljše je
meso belca€<
čeprav v vaseh, ki so jih
obiskali, prevladuje prote-
stantska vera, so prebivalci
polni legend in predvsem zelo
vraževerni. »V eni od vasi
smo hoteli na izlet na nek kraj,
pa so nam domačini rekli, da
ne smemo tja, ker lahko zbu-
dimo krokodila. »Kje je kro-
kodil,« smo spraševali, »a ga
je kdo videl?« »Ne, nihče ga
še ni videl, ampak čutimo,
da je tam...«
Da je med vaščani močno
prisotno verovanje v magijo,
je dokazal tudi primer bolni-
ce, ki ni mogla dihati. »Pre-
gledali smo jo in izključili vse
možnosti, ki smo jih pozna-
li. Izključili smo astmo, pljuč-
nico in bronhitis... Na koncu
nismo več vedeli, kaj naj na-
redimo, in smo jo hoteli po-
slati v bolnišnico. Nakar nam
je nekdo povedal, da se je bol-
nica pred tem spria z možem,
katerega mama ima astmo.
Verjela je, da se je taščina bo-
lezen prenesla nanjo, ker se
je sprla z njenim sinom.« Ka-
ko so jo predstavniki znans-
tvene medicine ozdravili?
»Preprosto. Dali smo ji eno
injekcijo kar tako, in v tre-
nutku je bila zdrava...«
Kanibalizem se je v večini
vasi Papue Nove Gvineje kon-
čal pred približno pol stolet-
ja, ampak starejši vaščani se
še dobro spominjajo okusa
človeškega mesa. »Pravijo, da
je najboljše meso belcev in
otrok. Da je podobno kot me-
so mladega prašička. Črncev
pa ne marajo; njihovo meso
je preveč trdo in težko ga je
žvečiti...« pravi Jure.
Ob vprašanju, ali jih je bi-
lo ob misli na to, da bi se ko-
mu od starejših vaščanov ob
pogledu na štiri mlade belce
lahko prebudili kakšni zatr-
ti gurmanski užitki, se le na-
smehne. Ampak čeprav so
vaščani štiri zdravnike lepo
sprejeli in jim, ko so poto-
vali po vaseh, ni pretila no-
bena nevarnost, so jih ves čas,
zelo neopazno, spremljali
štirje varnostniki, ki so oprav-
ljali tudi delo prevajalca...
Premalo
zdravil
Največja težava članov od-
prave je bilo pomanjkanje
zdravil. »Zdravil, ki bi jih
najbolj potrebovali, je bilo
premalo ali pa jih nismo
imeli, saj jih ni bilo mogoče
dobiti,« pravi Jure. Na po-
moč so odpravi priskočili v
Leku in Krki, razočarala je
hrvaška Pliva. »Pred odho-
dom smo klicali in prosih,
ali nam lahko podarijo ne-
kaj zdravil proti garjam, ki
jih ne potrebujejo ali pa tak-
šne, ki so že nekoliko čez rok
in so še vseeno dobra. Rekli
so, da ne morejo, menda za-
radi zakona - čeprav potem
ta zdravila zažigajo, saj ne ve-
do, kaj bi z njimi počeli...«
Prebivalce tropov, sploh ti-
ste, ki so od najbližjih bolni-
šnic oddaljeni dva dni hoda,
najbolj mučijo bolezni, na ka-
tere smo mi že zdavnaj sko-
raj povsem pozabili. »Ogrom-
no je garij in drugih kožnih
bolezni, ter odprtih ran. V tro-
pih je veliko muh. Zato je do-
volj, da se malo opraskaš, pa
se ti rana lahko zagnoji in raz-
širi po celi nogi.«
Najtežje je bilo, ko je prišel
kdo, ki mu niso mogli poma-
gati, ker niso imeli pravih zdra-
vil. Juretu je najbolj ostala v
spominu deklica po imenu Bo-
nita. »K nam so jo pripeljali
že v prvih dneh. Bila je slabot-
na in anemična, ugotovili smo,
da ima malarijo. Dali smo ji
zdravila, ki pa jih njeno telo
ni sprejelo in deklica je vso
, noč bruhala. Naslednji dan, ko
je spet prišla, je bila še v slab-
šem stanju...« Fantje so se zav-
zeli zanjo, jo obiskovali, ji red-
no pregledovali kri in ji pri-
našali vitamine. »Čez pet ted-
nov, ko smo se vračali, smo jo
ponovno obiskali in bila je že
skoraj zdrava. Če ji ne bi po-
magali, bi umrla...« pravi Ju-
re. Ki se spomni tudi številnih
drugih bolnikov. »Nekateri so
v ambulanto prišli kar tako.
Ker nismo imeli pravih zdra-
vil ali pa, ker je njihova bole-
zen že tako daleč napredova-
la, jim nismo mogli zares po-
magati. Če nič drugega, smo
jim na primer poškodovano
kožo namazali z jodom in ra-
no očistili. In ni mogoče po-
vedati, kako zelo so bili ljud-
je hvaležni samo zato, ker smo
jim posvetili nekaj časa...«
Večino pregledov in ope-
racij so opravili fantje sami,
dva bolnika so napotili v bol-
nišnico, njihovo delo pa je
vsak dan potekalo bolj teko-
če. »Od vasi do vasi je bilo
boljše, tako v smislu poteka
operacij kot pregledov... Na
koncu smo se že povsem uje-
li,« pravi Jure, ki meni, da bi
moral vsakdo, ki bo nekoč
zdravnik, vsaj mesec dni pre-
živeti v tropskih krajih.
ALMA M. SEDLAR
Foto: ARHIV ČLANOV
ODPRAVE
Ženskam, ki si ušesa prebadajo z
dolgimi uhani, se luknja pogosto
zagnoji, posledica pa je velik izra-
stek. Ženski na sliki so ga mladi
zdravniki uspešno odrezali.
V čakalnici improvizirane ambulante je bila ves čas velika gneča. Najbolj-
še pogoje za delo so imeli v vasi Le Boin, saj so imeli na voljo celo sobo za
operacije in ambulantno delo.
•lani zdravniške odprave, ki so se na Papuo Novo Gvinejo odpravili v sklopu predmeta tropska medicina:
latej Delakorda, Jure Bizjak, Simon Havvlina in Jaka Regvat. Trije so oktobra začeli delati In vsi, razen
enega, nameravajo specializirati kirurgijo.
Št. 52 - 23. december 2003
34
REPORTAŽA
Titov butler v
kulinarični aicademiji
Jože Oseli je osem let skrbel za Tita in Jovanko, nato pa postal mojster kulinarične umetnosti
Jože Oseli je pred kratkim
v velenjski knjižnici pred-
stavil čas, ki ga je preživel
kot butler na Brdu pri Kra-
nju. Takrat sta protokolar-
ni objekt obiskovala Tito in
Jovanka (za mlajše gene-
racije: Josip Broz Tito je bil
dosmrtni predsednik bivše,
tudi naše, Jugoslavije, o
njem in soprogi Jovanki pa
so, sploh po Titovi smrti,
krožile številne zgodbe).
Kasneje je Oselija pot za-
nesla v kulinarično umet-
nost.
Oseli se je v svetu državni-
kov, predsednikov in proto-
kola prvič pojavil leta 1967.
Končal je gostinsko in hote-
lirsko šolo, na takratni FSPN
študiral politologijo, minu-
li teden pa je pričakoval spre-
jem v članstvo francoske ku-
linarične akademije. Za spre-
jem poleg dokazil o izobrazbi
zahtevajo priporočili dveh
članov ter, seveda, pripravo
posebnih jedi. Oseli je izbral
jagnjetino z medeno sladkim
jogurtom: »Simpl priprava po
receptu, starem sto let, okus
pa da dol padeš. Nikoli si ni-
sem izmišljal svojih recep-
tov,« je prešerno, malce po
gorenjsko, pripovedoval Ose-
li, ki je od malih nog vedel,
da bo kuhar.
Največ spominov je v pri-
jetnem ambientu velenjske
knjižnice namenil osmim le-
tom, ki jih je preživel kot Ti-
tov butler. Z ženo Metko sta,
seveda ob pomoči številne eki-
pe, skrbela za Tita vedno, ka-
dar je prihajal na Brdo. S ku-
hanjem in pripravo hrane, se
je začel ukvarjati šele po mar-
šalovi smrti. Oseli jey Lionu
opravil 4-mesečni seminar,
s pridobljenim certifikatom
šel po svetu, spoznaval hra-
no v številnih eksotičnih kra-
jih, zdaj pa je vodja gostins-
tva v hotelu Lev.
Titov butler
Pripoved o »Titovih« časih
je spoštljiva: »V Medvodah
smo imeli hišo tik ob cesti.
Vedno, kadar se je predsed-
nik peljal mimo, je bil ve-
lik praznik. Prvič sem Titu
stregel leta 1969 v slovenski
skupščini, ko so mu podeli-
li častni doktorat. Ko so na-
ju povabili na Brdo, sem bil
star 23 let, žena pa tri leta
manj. Veste, predsednikov in
cesarjev me ni strah, le svo-
je delo je treba profesional-
no opravljati,« je poudaril
Oseli in nadaljeval pripoved:
»Tito je bil, po mojem pre-
pričanju, velik car! In to za-
to, ker so bili pri njem ljud-
je vedno na prvem mestu. To
je sveto spoštoval. Vsak de-
lavec je imel svojo ceno. Med
sprehodom po parku je ogo-
voril vrtnarja, ga povprašal,
kako ... To politiki danes po-
zabljajo, nimajo >filinga<. Ti-
Jože Oseli v Velenju
to je imel v sebi nekaj izred-
nega. Kar spomnite se: vsak
bi rad bil zraven, čim bliž-
je. Že zjutraj pri zajtrku ti
je dal neko posebno moč, iz-
žareval je energijo, pri njem
preprosto nisi bil utrujen ali
zaspan. Vodil je velik del sve-
tovne politike, vsi so se obra-
čali nanj. Pa je prišel s kon-
ference v Helsinkih, naju po-
klical in ženi Metki izročil
darilo. Pomislite, na Fin-
skem si je vzel čas, šel sam
v trgovino, plačal posebno
oblikovan obesek iz belega
zlata in ga prinesel Metki,«
je Oseli nanizal enega svo-
jih spominov.
Tito sicer na Brdu ni pla-
čeval. »Bil je gost slovenskih
ljudi, državljanov, kmetov,
kar že hočete. Vendar je
vedno dal nagrado zaposle-
nim, vsi od vrtnarja do so-
barice so prejeli denar v ku-
vertah. Po precejšnjih cere-
monijah, tako da drug za
drugega nismo vedeli, je
izročil še tri dodatne kuver-
te: za gospodinjo, Metko in
Jožeta,« je nekdanji butler
obujal spomine, hkrati pa
zanikal govorice, da je po
Titu podedoval hišo, vile in
še kaj: »Od Tita imam odli-
kovanje, zlato uro z njego-
vim podpisom, slike, spo-
mine in čisto vest. To je vse!
Sicer pa tudi Tito sam ni
imel veliko, le 1,5 hektarja
zanemarjenega in zarašče-
nega vinograda v Zagorju,
ki ga je še pred smrtjo zapi-
sal sinu Mišu. Drugega ni
imel niti ni vzel s sabo.«
Prva dama
»Jovanka pa je le bila
strah in trepet,« navrže vo-
diteljica večera v knjižnici
Tanja Postružnik. »V resni-
ci je bila v hiši prva dama,
kar je prav. Vendar mnogo
govoric o Jovanki ni resnič-
nih; bila je zraven, skrbela
je za red v hiši. Pri njej sem
vedno imel svoj jaz, nikoli
mi ni namenila slabe bese-
de, le svoje si moral posto-
riti. Napak in traparij pre-
prosto ni smelo biti. Mogoče
je tudi zato Jovanka v dru-
gih krajih govorila, da mo-
ra vse biti kot na Brdu.« Ose-
li je za predsedniški par skr-
bel osem let, čeprav sta si-
cer dokaj hitro menjala
osebje. »Držim se načela, da
so kralji in cesarji umirah,
>podenpersonal< pa je ostal.
Vendar je bila Jovanka mu-
hasta: natančno smo se do-
govorili o sprejemu, nato pa
je deset minut pred začet-
kom spremenila naročilo.
Letali smo po zraku, vam
rečem, da smo znosili sku-
paj vse, kar smo potrebo-
vali ... Spomnim se, ko je
napovedala čajanko. Enkrat
sem v šoli slišal to besedo,
drugače pa pojma nisem
imel, kaj bi bilo to. Njena
pohvala >Jože, dobro je bi-
lo!< je primerljiva s Kuča-
novim priznanjem. Ampak
denarja od nje pa ni bilo!«
Mimogrede se je utrnil še
spomin na Jovankine die-
te. »Po vrnitvi z Nizozem-
ske je bilo. Tam ju je go-
stila kraljica, ki je imela
dva zdravnika, jedla pa je
le hrano, ki sta ji jo pred-
pisala. Menda je shujšala,
zdravnika pa sta se preva-
žala v avtu takoj za kralji-
co. Seveda so na Brdo po-
klicali zdravnika iz Beogra-
da, ki sta se že videla v av-
tu za Jovanko ... Dieta je
čez tri dni padla v vodo, se-
veda potem, ko smo ugo-
tovili, kam ponoči izgine
po pol kilograma praženih
jeter. Jovanka je hodila po-
noči dol, si spekla jetrca,
spila dva tuborga, pospra-
vila za seboj in šla spat.«
Seveda zgodovina ve, da
sta se Tito in Jovanka raz-
šla. Jože Oseli je tudi zad-
nje mesece, ki jih je Tito
preživel v Kliničnem centru
v Ljubljani, preživel z njim,
saj so hrano v Ljubljano vo-
zili z Brda. »Pa ne zato, ker
ne bi bila v bolnišnici do-
bra. Tito ni nikoli podce-
njeval nikogar, niti nismo
zanj pripravljali posebne
hrane. Če smo šli v gostil-
no, je pojedel domače klo-
base. V KC pač ni bilo po-
gojev, da bi lahko v kuhinji
pripravljali hrano za toliko
ljudi. Zagotovo pa vem, da
je predsednik umrl 4. ma-
ja, kot je bilo sporočeno;
mogoče pet minut prej ali
tri kasneje. Ni bil zmrznjen
ali kaj drugega, kot so go-
vorili. Tik pred smrtjo se
je zbudil iz globoke kome,
hotel je povedati nekaj be-
sed, pa ni mogel, nato je pa-
del v smrt,« je še enkrat po-
doživel leto 1980 Jože Ose-
li in nadaljeval: »Nikoli in
nikdar me nobena Udba, no-
ben policist ni vprašal, kaj
so se pogovarjali, čeprav sem
seveda marsikaj slišal. Poz-
neje sem po teh pogovorih
sestavljal slike, šele kasne-
je mi je bilo marsikaj jasno;
kot bi sestavljal po pol do-
larja. Zgodbe še vedno
spremljam, detajle nosim v
sebi ... Žal nimam časa za
knjigo, čeprav me nekateri
nagovarjajo, da bi jo napi-
sal. Zanimivo, da si tudi vse
Jože Oseli kot butler pri večerji s predsedniškim parom.
več mladih želi spoznati to
ozadje.«
lUlisice in
zakonca
Burton
življenje po Titu se Ose-
lijevima ni bistveno spre-
menilo. Čeprav je Jože leta
1989 zapustil protokol^
pozna tudi druge predsed-
nike. »S Kučanom sva bila
prijatelja že od prej, sku-
paj smo hodili na dopust.
Vmes sem delal v vili Tarti-
ni, in kadar sva se srečala
na samem, sva poklepeta-
la, kadar pa je bila uradna
zadeva, je bil zame gospod
predsednik. Kučan je po gla-
vi in hudomušnosti blizu Ti-
tu, o nikomur ne misli sla-
bo.«
Oseli je delal v mnogih
krajih takratne Jugoslavije,
na Brionih, na primer, pa
spoznal tudi druge zvezde.
»Iz obdobja Elisabeth Tay-
lor in Richarda Burtona bi
bilo zgodb za cel dan. Za-
čelo se je pri zajtrku: vča-
sih sta bila kot rit in hlače,
drugič pa sta se kregala na
smrt... Tako je šlo ves dan,«
je zatrdil Oseli in se posve-
til utrinkom iz kasnejšega
življenja. »Veliko sem pre-
potoval in se imel zelo le-
po. Na pot sem odhajal s
svojim denarjem, s svojo
karto. Vedno sem stremel po
uresničitvi ciljev, ki sem si
jih zadal, seveda pa mi pri
tem pomaga tudi splet na-
ključij. Sem sodi tudi vo-
denje gostinstva na izboru
za mis sveta. Na Sejšelih sem
k mišicam pričel ob času ve-
čerje in lahko rečem le, da
dol padeš zaradi vseh teh
kiklc, štrikcev, zaves in tra-
kov ... Iz neugledne posode
sem jim delil sladoled, po
večerji pa sem se odločil,
da je treba drugače. Že drugi
dan sem naredil sladoled-
ne labode, kasneje metuljč-
ke, kitare in podobne sla-
dice. Spomnim se mis Šved-
ske, ki se je samo v času tek-
movanja zredila za 10 kilo-
gramov ... Sodeloval sem še
na Maldivih, kasneje pa se
za izbor v Londonu nisem
odločil.«
Jože Oseli bi lahko večer
v velenjski knjižnici oboga-
til še s številnimi pripoved-
mi o akcijah, ki jih priprav-
lja, ali kulinaričnih specia-
litetah, vendar se je pomu-
dil le še pri domači kuhinji,
za katero itak zmanjkuje ča-
sa. »Žena kuha standardne
jedi, sam včasih pripravim
kaj posebnega, česar pa otro-
ci itak ne marajo, najraje|
imajo pico in pomfrit. Čil
sto posebna jed je pri nas le
>chicken a la Metka<, nade-
van piščanec. Prvič sem jed
pripravil v Južni Afriki, kjer
tako pripravljenega piščan-
ca ne poznajo,« je zaključil:
Oseli večerno druženje, šte-1
vilnim gostom, ki so se ude-:
ležili klepeta v knjižnici, pa
postregel s sejšelskimi kruh- 1
ki in pašteto, ki je imela bis-'
tveno drugačen okus kot pa-1
štete iz trgovine. Je bila pat \
iz rok kuharskega mojstra ... I
URŠKA SELIŠNIK i
Št. 52 - 23. december 2003
35
Kajmak in marmelada
brezpogojno na vrhu
Letošnja gledanost slovenskih filmov v Celju
Leto 2003 je prineslo v red
no distribucijo pol manj do-
mačih filmov kot leto poprej.
V lestvičarjenju, ki se ga bo-
mo šli v naslednjih vrsticah,
ne bomo omenjali gledano-
sti (amaterskih) filmov med
6. FSF. Naš pogled zanima
zlasti bojno polje redne di-
stribucije, kjer ni nobenega
dvoma: Branko Durič Duro
je namazal Celjane (in Slo-
venijo) na svoj kruh.
Zanimivo je ravno to, ka-
ko je Kajmak in marmela--
da pridobil Celje in okolico.
Lansko leto smo računali, da
Celjani prispevajo - v pov-
prečju - 5-odstotni'delež gle-
danosti k posameznemu slo-
venskemu filmu. Multikino
je naredil svoje: kot boste pre-
brali v nadaljevanju, zdaj do-
segamo približno 10-odstot-
ni delež te gledanosti. V ča-
su, ko se piše tale članek, Kaj-
mak svoje poti v Celju (in Slo-
veniji) še ni zaključil. V Slo-
veniji je do tega trenutka do-
segel 75 tisoč, v Celju 13.347
gledalcev. Izračunajte: Celja-
ni smo prispevali približno
petino vseslovenske gledano-
sti. Kar je dvakrat več, kot
dosežejo drugi slovenski fil-
mi! Kajmak in marmelada se
trenutno tudi nahaja na četr-
tem mestu letos najbolj gle-
danih filmov v Celju, potre-
boval pa bi še okoli 2.500 gle-
dalcev, da bi dosegel tretjeu-
vrščenega Gospodarja prsta-
nov: Stolpa. Naloga se zdi
izredno težka - Kajmak tre-
nutno ulovi nekaj čez tisoč
gledalcev na teden, a ne bo
igral še 14 dni - vendar ni po-
vsem nemogoča ... Celje s
tem obiskom na nek način
vendarle potrjuje izbiro na
6. FSF, kjer je Kajmak po-
stal naj film gledalcev. Za tak-
šno gledanost je bil tudi na-
rejen; čeprav je presenetil tu-
di distributerje, ki so morali
zaradi nepričakovanih po-
treb naknadno izdelati še dve
kopiji filma!
Drugi najbolj gledani do-
mači film iztekajočega se le-
ta so Rezervni deli Damja-
na Kozoleta, ki se v bistvu
bolj prijemljejo v tujini kot
doma. 1.188 obiskovalcev je
lepa številka za film, ki ni (po-
vsem) komercialen. Lansko-
letni najbolj gledani domači
hlm je bil Pozabljeni zaklad
z 904 gledalci na le petih
predstavah manj! Tretji film
letošnje lestvice je Pod nje-
nim oknom Metoda Pevca, v
času pisanja članka se prav
tako še ni odvrtel, ki je pri-
dobil 917 gledalcev ... in či-
gar komercialni potenciali pri
nas niti niso prišli do izraza.
Pa vendar: že zdaj je gledan
bolj kot najbolj gledani do-
mači film lanskega leta!
Dokaz, da vsa filmska
magnetna moč tega sveta le
ni v multikinu, je zadnji hlm
na domači lestvici. Na pla-
nincah Mihe Hočevarja mor-
da ni komercialen kot Jebi-
ga, toda 152 gledalcev in 146.
mesto skupne lestvice je re-
zultat, ki bi zvenel žalostno
tudi v malem Unionu. {Ljub-
ljana, ki je bila lansko leto v
»malounionski« poziciji in je
mnogo manj komercialna kot
Na planincah, je dosopihala
do 261 gledalcev.)
. ^______________P£TE£LZUPANC
Lestvica gledanosti slovenskih
filmov od 1.1. do 14.12.2003
Kajmak in marmelada 13.347 gledalcev 118 predstav*
Rezervni deli 1.188 gledalcev 30 predstav
Pod njenim oknom 917 gledalcev 30 predstav*
Na planincah 152 gledalcev 15 predstav
* film je v času pisanja še v redni distribuciji
24 poljubov Viki Voglar je v Planetu Tuš doživel le eno
»posebno« premierno predstavo, katere se je udeležilo 251
gledalcev; večinoma prijatelji in znanci ustvarjalcev. Film
kasneje ni prišel v redno distribucijo, čeprav je bil pred-
stavljen na 6. FSF. Osebna pripomba: če ga niste videU,
niste zamudili prav nič. Peterka: leto odločitve Vlada Ška-
farja je na sedmih predstavah v Art kinu Metropol privabil
58 gledalcev; kaj se bo zgodilo, če res pride na spored še v
Planet Tuš, je lepa uganka za prihodnost...
r
Reševanje
malega
Nema
Piše: PETER ZUPANC
Ker je zgodba tako po-
drobnjakarska, ker sta pod-
morska flora in favna tako
dobro preučeni, ker se vse-
binski »lust for life« popol-
noma poklapa s samim hi-
tro tokovskim scenaristič-
nim stilom. Ker si zgodba o
malem Nemu ter njegovem
paničnem očetu drzne dre-
gati v poučevalne vode, ne
da bi kdaj koli postala usir-
jena in pridigarska. Ker je
nauk, ki se ga film gre, ta-
ko radoživ in povsem kon-
trasten splošno trendovski^
politiki »življenja v
kokonu«, ki raje
zdravi, še preden
kdor koli sploh ve,
kaj je strup ali rana.
(In ko od ničesar ne
zboliš tako intenziv-
no kot od preventi- ^
ve, preventivnih zdravil in
modernih ukazov, ki govo-
rijo, kaj biti in kaj misliti,
da si »zdrav« oziroma re-
sničneje rečeno »in«.) Ker
je animacija oceanska, ra-
dodarna, barvita in vsesplo-
šno najbolj vesela reklama
za potapljanje, kar si jih je
animacija kadarkoli privoš-
čila. (Razlog za drugi ogled
filma je lahko prav uživa-
nje v delu tehnikov studia
Pixar.j
In končno, ker so vsi ude-
leženi karakterji nenavad-
ni ter povsem odbiti: od pla-
ve ribice, ki trpi za izgubo
kratkotrajnega spomina (še
dobro, da nima dolgotraj-
nega); preko združenja mor-
skih psov, ki se gredo odva-
janja od žive ribje hrane, ne4
kakšnih AA na vegetarijan-
ski način ... preko hipijaš-
kih želv, ki so tako skulira-
ne, kot so lahko le bitja, ki
živijo že 150 let in jih n/4
ne more zares
presenetiti ...
in nenazadnje
do akvarijske
druščine, med
katero se znaj-
de Nemo, in ki
boleha za vse-
mi boleznimi zaprte druž-
be (kot so obsedenost z zbi-
ranjem mehurčkov teramai
terska opazovalna zoboz^
dravstvena strast). |
Popolnoma nič ne manj-^
ka tudi asociacijam na Os-!
tržka, še enega (drugače) iz-
gubljenega sina, in Hitch-
cocka.- od horde galebov, ki
ne znajo drugega kot vpiti
»moj«, kot da se spominjajo
le tega, da so njihovi pred-
niki igrali v Ptičih, do male
Darlene s protezo, kateri je
Nemo namenjen kot darilo^
in ki že zgleda kot Psiho. 7)i|
lerz ribami, ki uživa v fobo|
ganu življenja; primemo zcš
vse starosti. Desetica. Kate^
ra bo drugo leto glavna rži
sanka med oskarji? I
PETER ZUPAN(|
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (15.12. do 21.12.)
O času in lomljenju valov
Deset minut starejši: trobenta (Ten minutes older: the trum-
pet, VB/Nemčija/Španija/Nizozemska/Finska/Kitajska)
Režija: Čen Kaige, Victor Erice, Werner Herzog, Jim Jar-
musch, Aki Kaurismaki, Špike Lee, Wim Wenders
Vloge: Kati Outinen, Chloe Sevigny, Wim Wenders
Če je film »okameneli čas«, potem so kratki filmi o času
predstavniki različnih perspektiv na to, kaj lahko čas po-
meni. Samo o vizijah nekaterih režiserjev: Erice sluti pri-
hodnost ob rojstvu, Kaurismaki spremeni življenje v dese-
tih minutah, Lee razkrinka usodo države v istem času, Her-
zog pokaže umiranje preteklosti, ko se mora prenaglo pri-
lagoditi sedanjosti tuje civilizacije, VVenders pa ima deset
minut časa, da preživi ... ali umre.
V sklopu Trobenta so Čen Kaige, Victor Erice, VVerner
rterzog. Jim Jarmusch, Aki Kaurismaki, Špike Lee in Wim
IVenders s popolno kreativno svobodo prenesli na platno
svojo interpretacijo časa. Z inovativnim in provokativnim
Pristopom film zajema vsa človeška izkustva; rojstvo, smrt,
jubezen, dramatičnost trenutka, zgodovino in starodavne
Hite, gledalca pa popelje na različne kraje sveta.
Ciklus: o veri in religiji
Lom valov (Breaking the waves, Danska/Švedska/Fran-
cija/Nizozemska/Norveška)
Režija: Lars Von Trier
Vloge: Stellan Skarsgaard, Emily Watson
Lars Von Trier, veliki kontroverznež, človek, čigar filmi
so vedno skrajni in zahtevajo od gledalca, da ponovno pre-
misli o tem, v kaj verjame in za čem stoji. Kmalu bomo v
Art kinu gledali njegov najnovejši Dogville, pred tem pa ...
Lom valov in žrtvovanje za ljubezen danes.
Vsebina: na oddaljenem, zelo religioznem škotskem ob-
močju se mlada in naivna Bess zaljubi v Jana. Par je noro
zaljubljen, potem pa se Janu zgodi nesreča, ki ga povsem
hendikepira. Jan prosi Bess, da se »v nadomestek« ljubi z
drugimi moškimi; Bess pa vedno bolj verjame, da njeno
početje vodi Bog in bo s skrajnim žrtvovanjem zmogla Jana
ozdraviti ...
Št. 52 - 23. december 2003
36
NASVETI
Njegova slovesna oblačila
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Božični večer, najlepši
družinski praznik, ki ga
preživljamo v krogu svojih
najdražjih, ne zahteva po-
sebno slovesne oprave. Tudi
moški lahko za to prilož-
nost mirno pozabite na ob-
leko in srajco s kravato.
Precej drugačna pesem pa
je silvestrovo, še zlasti, če ste
se za nepozaben skok v novo
leto povabili v razkošno ple-
sno dvorano.
Najlepši
pozdrav s
tiixedoml
Spodobi se namreč, da se
v razkošni plesni dvorani po-
javite v smokingu, ki sliši na
več imen. Angleži mu pravi-
jo dinner jacket ali kadilni
jopič, Američani pa Tuxedo;
ime je dobil po imenitnem
klubu Tuxedo, ki so ga dav-
nega leta 1886 odprli v New
Yerseyu.
Oblačilo, nekoliko daljše
od običajnega suknjiča z eno-
vrstnim zapenjanjem in šal-
reverji, se zapenja z enim
gumbom. Tisto z letošnjo
modno letnico prepoznamo
po mehkih, svilenih tkaninah,
kot tudi po gladkem žametu
in brokatu. Zraven sodi ši-
rok satenast pas oziroma vest-
ja, ki se stilno dopolnjuje z
metuljčkom.
Je to le preveč za vaš okus?
Vas ne mika odšteti veliko de-
narja za oblačilo, ki ga boste
oblekli le enkrat, največ dva-
krat letno? Nič ne de! Večer-
na mo^ka moda letos dovo-
ljuje tudi mnogo bolj sproš-
čene, mladostne in domisle-
ne variacije suknjičev, hlač,
srajc in kravat oziroma kra-
vatnih rutic.
V srebrni
modni družbi
Kreatorji obujajo tradicio-
nalne kroje, med drugim tu-
di oprijete linije iz dvajsetih
in petdesetih let prejšnjega
stoletja. Poživljajo jih s so-
dobnimi detajli. Z diskretni-
mi pikami na svetleči osno-
vi, s črtami, v katere so ujete
bleščeče nitke, črno-bele in
srebrno-črne kombinacije.
Hit kombinacija je črna ob-
leka z daljšim suknjičem, sre-
brna srajca z enako srebrno
kravato, srebrnim pasom in
čevlji!
O revoluciji pri materialih
smo že veliko pisali, tudi na
t?m področju se pojavljajo
presenečenja v obliki glad-
ko svetlečih žametnih povr-
šnikov, ki se v ekstremnih pri-
merih bohotijo celo z barvi-
timi, cvetličnimi vzorci, z ve-
zeninami dodelanimi rever-
ji ali usnjenimi aplikacijami.
Kravata? Če že vnaprej ve-
ste, da bo med polnočnim
plesom pristala na bUžnjem
stolu, jo raje pustite doma!
Tudi z nežno svetlikaj očo svi-
leno majčko pod suknjičem
boste poudarili svoj dober
okus in izrazili dovolj spo-
štovanja!
Št. 52 - 23. december 2003
NASVETI
37
KAJ BI DANES KUHALI
Hladni prigrizki
Piše: MAJDA KLANŠEK
\' prihodnjih predpraznič-
nih dneh vas bodo gotovo
obiskali prijatelji, včasih se
bo prikazal tudi kakšen ne-
napovedan obisk. Zato je do-
bro prej pripraviti hladen pri-
grizek, da ne bo zadrege.
, Pečenka S
česnom
Za hladen prigrizek speče-
no svinjsko pečenko, ki jo
idišavimo s česnom.
Potrebujemo: 800 g svinji-
ne za pečenje (najboljše so
zarebmice, ki jim že pred pe-
čenjem odstranimo kosti), po-
per, sol, rožmarin, timijan
in majaron, 3 velike stroke
tesna, gorčico.
Česen olupimo in nareže-
mo na podolgaste koščke, s
katerimi pretaknemo svinji-
no. Pečenko potem solimo in
popramo, premažemo jo z
gorčico, ki smo jo razredčili
z malo olja. Potresemo s se-
sekljanimi dišavami. Zavije-
mo v kos aluminijeve folije
in pečemo v ogreti pečici pri
180 stopinjah eno uro in poli
Pečenko vzamemo iz peči-
ce, ne odvijemo je takoj, am-
pak počakamo, da se ohladi.
Narežemo jo na rezine, ponu-
dimo močno ohlajeno, s pikant-
no fižolovo solato, s krompir-
jevo ali francosko solato, s ki-
slo vloženo zelenjavo, s kru-
hom in majonezo ...
Hladna mesna
pita
Iz listnatega testa, mlade go-
vedine, gobic in jajc spečemo
pikantno pito, na mizo jo po-
stavimo ohlajeno, kar v peka-
ču, razrezano na pravokohii-
ke.
Potrebujemo: 750 g mla-
degovedine, SOOggnjatJL, 250
g prekajene slanine, 4 jajca,
200 g gob (lahko so iz zamr-
zovalnika, lahko gojeni šam-
pinjoni, lahko vzamemo tu-
di suhe gobe, ki jih najprej
namočimo, nato pa pripra-
vimo kot sveže gobe), šopek
peteršilja, 3 del mesne juhe
iz kocke, sol, poper, zavitek
zamrznjenega listnatega te-
sta.
Meso damo za malo časa v
zamrzovalnik, da postane
primerno trdo za rezanje. Na-
režemo ga na enakomerno
tanke rezine, ki jih drugo po-
leg druge zložimo na desko.
Vsako rezino solimo in po-
pramo, potresemo s seseklja-
nim peteršiljem in pokrije-
mo z rezino prekajene slani-
ne. Iz zrezkov napravimo
majhne, enako velike zvitke.
Jajca skuhamo v trdo, ohla-
dimo jih in olupimo. Nare-
žemo jih na rezine. V pekač,
ki ga namastimo z maslom,
zložimo najprej mesne zvit-
ke, nato jih prekrijemo s
plastjo narezane gnjati, z re-
zinami trdo kuhanih jajc, z
narezanimi in na maslu pre-
praženimi gobami. Prekrije-
mo s plastjo tanko narezane
slanine.
Zalijemo z mesno juho in
pokrijemo z odtajanim in raz-
valjanim listnatim testom. Pe-
kač damo v pečico in peče-
mo pito pri srednji tempera-
turi eno uro in pol. Pita naj se
ohladi kar v pekaču. Šele oh-
lajeno razrežemo na primer-
no velike kose, s katerimi si
pri mizi postreže vsak sam.
Mesna solata z
majonezo
Za hladen prigrizek pripra-
vimo solato iz kuhanega piš-
čančjega mesa in govedine,
ki jo zabelimo z majonezo.
Potrebujemo: kuhano piš-
čančje meso in kuhano go-
vedino iz juhe, lonček majo-
neze, nekaj žlic pikantne gor-
čice, 2 jajci, sardelne fUete,
suho salamo.
Meso narežemo na prame-
ne. Damo ga v skledo in pre-
mešamo. Dodamo majonezo
in gorčico, še enkrat preme-
šamo. Solato oblikujemo v
kup, ki ga okrasimo z rezina-
mi trdo kuhanih jajc, s sar-
delnimi fileti in z zvitimi re-
zinami salame. V solato lah-
ko zamešamo tudi nekaj ku-
hanega riža, da je izdatnejša.
Voščilnice
2004
V zadnjih dneh letošnjega
leta dobivamo vse več pošiljk
z božično novoletnimi voš-
čilnicami, ki jih različni av-
torji pošiljajo na naš 7. nate-
čaj za najboljše praznične
voščilnice. Pri pregledu pris-
pelih pošiljk opažamo zlasti
nove ustvarjalce in sodelav-
ce, ki so poslali nekaj izjem-
no lepih izdelkov, tako da bo
imela petčlanska komisija tež-
ko delo pri izboru za podeli-
tev nagrad. Do zaključka re-
dakcije smo dobili tudi po-
šiljko Srednje strokovne in
poklicne šole Celje, ki nam
je v veliki kuverti poslala kar
trideset voščilnic.
Ob sodelovanju občine Voj-
nik smo prvih šest razglasi-
tev najboljših ustvarjalcev v
naši akciji pripravili pri Zottl
v Ivenci, Pri Mark v Novi Cerk-
vi, pri Koprivnikovih v Soc-
ki, Založniku na Frankolo-
vem, na kmečkem turizmu
Dobrotin in letos v gostišču
Boštjana Ovtarja s.p. Lovec v
Vojniku. Sedmič pa bomo pri-
pravili prireditev v Špesovem
domu starejših v Vojniku v
drugi polovici januarja pri-
hodnje leto.
Zadnje pošiljke voščilnic
2004 bomo sprejeli 31. de-
cembra po pošti ali osebno v
uredništvu. Nagrajenci bodo
prejeli darila našega sopokro-
vitelja, podjetja Prometej
Art&Hobby iz Celja.
T. VRABL
Št. 52 - 23. december 2003
38
RADIO
Radio se spozna
po glasovih
Tonka Kovač je prišla na Radio Celje pred
14 leti; skupaj z Majo Šumej sta se udeležili
avdicije in se kot edini izbrani kandidatki z
radijskim medijem povezali za vedno. Ton-
ka, ki se je s kulturo ukvarjala že prej, de-
javna je bila v društvu Tehnik, ostaja kljub
temu, da so jo vabili na druge radijske po-
staje, zvesta Radiu Celje.
»Po mojem se identiteta mdia spozna po gla-
sovih. Zato se mi ne zdi primerno, da bi poslu-
šalci moj glas shšali še na kakšnem drugem
radiu,« pravi Tonka, po poklicu inženirka stroj-
ništva in radijska voditeljica z najdaljšim sta-
žem, ki skrbi, da zvestim poslušalcem Radia
Celje ni dolgčas ob nedeljah.
V14 letih se je seveda zgodilo marsikaj, spre-
minjal se je radijski program, Tonki pa je naj-
bolj všeč, da se je spremenila tudi vloga radij-
skih voditeljev, ki že nekaj let niso več zgolj
napovedovalci, ampak lahko dejavno soustvar-
jajo radijski program. »Prej smo dolgo časa
lahko samo brali tekste, ki so jih napisali no-
vinarji; bili smo kot nekakšni avtomati.« Ton-
ki ustvarjalnost, predvsem pa stik s poslušal-
ci, ob nedeljah omogoča zlasti oddaja Doma-
če 4, ki jo pripravlja Tone Vrabl; prav tako
mu, kadar je zadržan, z veseljem pomaga pri
vodenju oddaje Vrtiljak polk in valčkov.
S prijaznostjo in posluhom predvsem za ti-
ste poslušalce, ki so našemu radiu zvesti od
nekdaj, daje veliko; kaj pa je radijski medij v
vseh teh letih podaril njej? »Ljudje me včasih
presenetijo, ko, na primer, pridem v trgovino,
in mi rečejo, da jim je moj glas od nekod znan
... Kar delam na Radiu Celje, smo imeli tudi
veliko izobraževanj za radijske voditelje, le-
pega jezika in pravilne izgovorjave sta me uči-
la Theo Bostič, pa Ajda Kalan ...« Največ pa
Tonki pomeni stik s poslušalci, še posebej s
tistimi, za katere čuti, da so ob nedeljah do-
ma, osamljeni, in jim glasovi, ki prihajajo iz
radijskega sprejemnika, pomenijo edini stik s
soljudmi. »Ko pokličejo v nedeljo v oddajo
Domače 4, zato običajno poklepetamo še o
čem drugem; na primer o tem, kaj počnejo,
kaj se dogaja v njihovem domačem kraju ...«
Čeprav sama ni glasbeno izbirčna (po sred-
nji šoli je organizirala veliko mladinskih za-
bav z disco glasbo), ji je najbolj pri srcu na-
rodno zabavna glasba; tista, ki jo je poslušala
že kot otrok, ko se je velika družina zbrala na
kakšnem praznovanju ali ob drugih priložno-
stih. »Vseeno,« pravi, »se zanimam tudi za glasbo,
ki jo zdaj posluša hči, ki je že srednješolka.«
V vseh teh radijskih letih se je seveda zgodi-
lo marsikaj zanimivega in Tonka ne bi bila
prava voditeljica, če ne bi tudi sama poskrbela
za kakšen prikupen lapsus. »Najboljši se je zgodil
v času, ko sem na radiu delala šele leto, dve, in
sem v jutranjem programu brala poročila. Be-
sedilo sem dobila minuto pred osmo, zato ga
nisem imela časa niti dobro pregledati. Vse je
bilo v redu, dokler nisem prišla do rubrike
»Promet«, kjer sem, kot avtomat, prebrala na-
tančno tisto, kar je pisalo: »Ceste so prevozne
s smučarsko opremo.« Tonka napake najprej
sploh ni opazila, na srečo je ni opazil tudi nih-
če na radiu; seveda pa so nenavadni nasvet sli-
šali poslušalci, ki so jo potem še kar nekajkrat
opomnili na to ... »Ta je bila največja,« se sme-
je Tonka, »čeprav ne bom nikoli pozabila tre-
nutka, ko se je tehniku Mitji Tatareviču tik
pred oddajo sesul trak, s katerega smo še pred
uvedbo računalnikov vrteli radijske oddaje...«
Časi se spreminjajo, a določene stvari osta-
jajo v naših življenjih. Zato Tonka pravi, da
bo, dokler bo to le mogoče, ostala zvesta Ra-
diu Celje. Z družino živi na Prekorju, kjer so,
pravi, sosedje med seboj zelo povezani. Zato
bodo, medtem ko bodo božični večer skupaj z
mamo preživeli doma, za novo leto s prijatelji
odšli nekam na prosto. In kaj Tonka v času, ko
se poslavljamo od starega leta, želi radijskim
poslušalcem? »Predvsem srečno novo leto in
kar se le da lepe in nepozabne praznike«. V
družbi z Radiem Celje ...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
Veliko poslušalcev zanima, kdo so us-
tvarjalci radijskega programa, kdo se skri-
va za mikrofonom in mešalno mizo, kaj
ti ljudje počnejo v zasebnem življenju in
kako izgledajo. Delček te radovednosti vam
bomo potešili v naši rubriki z naslovom
Radio Celje - osebno, v kateri bomo v na-
slednjih mesecih predstavili vse radijske
moderatorje, tonske tehnike, novinarje in
ostale sodelavce Radia Celje. Tokrat vam
predstavljamo napovedovalko Tonko Ko-
vač.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1. JUMP(FOR MY LOVE)-GIRLS
ALOUD (3)
2. iWONTCHANGEYOU-SOPHIE
ELLISBEXTOR (2)
3. CRASHEDTHEVVEDDING-
BUSTED (5)
4. TIME OFOURLIVES-PAULVAN
DYKfeat.VEGA4 (4)
5. MANDY-WESTLIFE (3)
6. LIVEANDLEARN-THE
CARDIGANS (2)
7. FUNKYOGRY-RACHELSTEVENS (1)
8. LOVE IS ON OURSIDE-FRANK
POPPENSEMBLE (5)
9. EVERYDAYGIRL-PRELUDERS     (3)
10. STATE OF MIND - HGLLY VALANCE( 1)
DOMAČA LESTVICA
1. J0J-6PACKČUKUR (4)
2. V OGENJ ZDAJ OBLEČI ME-
NUŠADERENDA (5)
3. JULIJA-MIRAN RUDAN (6)
4. PATRICIJA-ZABLUJENA
GENERACIJA (4)
5. ŽENSKA-POVVERDANCERS (3)
6. V BALADO SPREMENJEN-ŠANK
ROČK (1)
7. TH.O.R.-SIDDHARTA (21
8. ZA BOŽIČ BOM SAM-
JANPLESTENJAK (1)
9. ŠNOPSI-KLEMEN KLEMEN (2)
10. NISEM LAHEK PLEN - PIKA BOŽIČ (3)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
SIGNED.SEALED.DELIVEREDJM
YOURS-BLUE&STEVIEWONDER
&ANGIESTONECHANGES-
OZZY&KELLYOSBOURNE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NA SENČNI STRANI MESTA-KOSTA
NISEM TVOJA LAST-UNiaUE
Nagrajenca:
Matevž Tonkli, Celjska 23, Velenje
Aleš Urankovič, Ljubljanska 101, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia
Celje.
VRTILJAK POLK IIM
VALČKOV       ^
CEUSKIHBplus
I UJELft SEM ŠOPEK-VESELE
ŠTAJERKE (10)
2. PO PRAZNIKIH DIŠI-ANS.
ZUPAN (3)
3. PLES ZA VSE-DRUŽINSKI
TRIOPOGLADIČ (5)
4. TAKRATJE NAJLEPŠE-
ZREŠKA POMLAD (1)
5. GOZD NAD DOLINO-TERCET
DOMIMA (21
Predlog za lestvica:
PUSTI MUZIKANTA-JOŽE
BOHORČSPRIJATEUI
SLOVENSKIH 5 plus
1. NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (5)
2. BOŽIČNA PESEM-GAŠPERJI     (3)
3. OB KONCU LETA-ANJA
BURNIKSPRIJATEUI (4)
4. KAJ NAM PRINAŠA SVETI VEČER -
SICER (2)
5. OHCET BO-ANS. TONETA RUSA (1)
Predlog za lestvico:
BOŽIČNI ZVONOVI-ANS.
BRATOV POUANŠEK
Nagrajenca:
Franc Mihač, Trubarjeva 7, Celje
Domen Kune, Jenkova 44, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
TOREK, 23. DECEMBRA, OB 18.00: NI
VSE ZAFRKANCIJA, JE ŠE ZNANJE
Danes finalna oddaja kviza
2. septembra letos smo začeli s kvizom Ni
vse zafrkancija, je še znanje. In po malo manj
kot štirih mesecih smo se prebili do prve
finalne oddaje. V teh mesecih si je oddaja
pridobila širok krog poslušalcev, saj smo na
podlagi zmagovalcev spoznali, da jo poslu-
šajo poslušalci iz Maribora, Ptuja, Slovenj
Gradca, Šoštanja, Velenja, Sevnice in osta-
lega širšega celjskega področja. Tako se bo-
do danes v njej pomerili vsi zmagovalci do-
sedanjih šestnajstih oddaj oziroma tisti, ki
so pristali na sodelovanje v finalu. Ker je
oddaja obarvana praznično, bomo z reše-
valci tudi malo poklepetali, že zato, da pre-
magamo tremo pred kvizom in etrom. Tudi
vprašanja bodo sestavljena iz vprašanj pre-
teklih oddaj, ki se jih je do sedaj nabralo že
več kot petsto. Tekmovalci finalne oddaje
se bodo ponovno preizkusili v poznavanju
zgodovine, zemljepisa, kulture, športa in raz-
nih drugih področij. Po treh pravilno odgo-
vorjenih vprašanjih se bodo tekmovalci po-
merili še z glavnim vprašanjem, s to razli-
ko, da bodo lahko v finalni oddaji sami izbi-
rali tematiko finalnega vprašanja. Med tisti-
mi, ki bodo pravilno odgovorili na vsa za-
stavljena vprašanja, bomo iz bobna izžreba-
li nagrajence. Turistična agencija Palma iz
Celja podarja izlet na karneval v Benetke za
dve osebi, SLG Celje podarja dve abonmaj-
ski vstopnici za Dneve komedije, NT&RC
pa vsem iz bobna polletno naročnino na Novi
tednik. Kviz vodi Miha Alujevič.
Št. 52 - 23. december 2003
PISMA BRALCEV
39
Uredništvo objavlja pisma
bralcev po svoji presoji v
skladu z uredniško politi-
ko, razen ko gre za odgo-
vore in popravke v skladu
z Zakonom o medijih. Dol-
žina naj ne presega 50 vr-
stic, daljše prispevke kraj-
šamo v uredništvu oziroma
jih avtomatično zavrnemo.
Da bi se izognili nespora-
zumom, morajo biti pisma
podpisana in opremljena s
celotnim imenom, naslo-
vom ter s telefonsko števil-
ko avtorja, na katero lahko
preverimo njegovo identi-
teto. Nepodpisanih pisem
ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Vesna bi
zamorca^
Zmago bi
Rebeico
v vašem velecenjenem ča-
sopisu z dne 11. decembra
2003, ste na 9. strani objavi-
li članek z naslovom Vesna
bi zamorca. Zmago bi Rebe-
ko iz znanega cikla Večer z....
Avtorici prispevka gredo vse-
kakor pohvale, saj je opis
»mesečnih klepetalnic« izred-
no duhovit, dobro začinjen,
ikar omogoča bralcu, da lah-
ko v celoti »okusi« vzdušje,
ki sva ga gosta v oddaji po-
pestrila pod taktirko provo-
kativnega voditelja gospoda
Saša Hribarja.
Da pa bi tudi ostali bralci
lahko v celoti in predvsem
objektivno prepoznali resni-
co, moram sam dodati nekaj
dejstev, ki jih sicer avtorica
Marjela Agrež navaja, a jih s
svojim priokusom podaja v
nekoliko izkrivljeni varian-
ti, kar daje neresnično sliko
mojega sodelovanja v osa-
mosvojitveni vojni. Naved-
be omenjene avtorice.- »...To
navdušenje je postalo najbolj
izrazito med osamosvojitve-
no vojno, ko je bil, oprtan s
kalašnikovim, ves čas pijan.
Bil pa je pripravljen dati živ-
ljenje za domovino,« niso re-
snične. Za popestritev pogo-
vora je namreč gospod Hri-
bar s svojim provokativnim
načinom vodenja sam izja-
vil, da sem pil s kalašniko-
vim v roki. V razočaranje ti-
stim, ki so nasedli vedno du-
hovitemu voditelju naj po-
vem, da za razliko od marsi-
koga, ki je takrat »aktivno«
sodeloval v boju za samostoj-
no Slovenijo, v tem obdobju
sam nisem spil niti kapljice
rujnega. Sem pa nedvomno
nazdravil veliki zmagi samo-
stojni Sloveniji na čast.
ZMAGO JELINČIČ PL.,
Ljubljana
Poceni^
drago, na
črno
Odgovor na članek, ki je
bil objavljen v Novem ted-
niku, 18. decembra 2003, na
strani 4, z naslovom Poceni,
drago, na črno, avtorja Branka
Stamejčiča.
V Celju, kjer je nepremič-
ninski trg tesno povezan z
družbenim in zazidalnim na-
črtom mestne občine, že vr-
sto let ni bilo storjenega no-
benega bistvenega odstopa-
nja od uresničevanja dolgo-
ročne prostorske strategije.
Zato je mesto brez večjih te-
žav dobilo sodobno infra-
strukturno cestno povezavo
v vse smeri, ima urejeno sre-
dišče mesta in dokazuje svo-
jo evropsko usmerjenost. Za-
radi tega vsi dogodki, povezni
s kinom Dom in njegovim ru-
šenjem, ne predstavljajo no-
benega naključja, ampak
uravnoteženo uresničevanje
predstave, da mora mestna
središče predstavljati najbolj
urejen, urbanistično zaokro-
žen in tako za domače kot
turiste prijazen prostor, v ka-
terega se radi vračamo tako
za praznike kot tudi po oprav-
kih.
Podjetje Eurocomp je ku-
pilo prostore v zgornjem nad-
stropju bivše zgradbe kina
Dom, ki so jih že takrat za-
sedali brezdomci in jih upo-
rabljali za svoje spalne pro-
store. Tudi zaradi tega niti lo-
kacija niti njena namem-
bnost nista bili takrat tržno
zanimivi. To dokazuje že sa-
mo dejstvo, da so Nepremič-
nine, sicer v lasti MO Celje,
najprej dolgo in neuspešno
prodajale zgornje nadstrop-
je kina Dom. Podjetje Euro-
comp se je že ob nakupu za-
vedalo, da bo moralo takrat-
nim stanovalcem nuditi ma-
terialno in fizično pomoč, še
preden bi se lotilo kakršnih-
koli, sicer nujnih obnovitve-*-
nih del. To smo tudi naredi-
li, brez večjih pretresov in
brez dodatnega angažiranja
kakršnihkoli proračunskih
sredstev. Zdaj tega sicer nih-
če noče več videti, kakor tu-
di ne dejstva, da je vrednost
celovito zaokrožene nepre-
mičnine bistveno drugačna.
Nekdanji in današnji uprav-
nik Centra za brezdomce gos-
pod Daniel Bedrač se mi je
celo dvakrat v medijih zah-
valil za nesebično pomoč. Ker
MO Celje pač ni uveljavljala
predkupne pravice niti v ča-
su, ko so v Kinu Dom bivali
brezdomci, niti v času, ko je
z njim razpolagalo več last-
nikov, je zadaj vsako razprav-
ljanje za nazaj v stilu, kaj bi
bilo, če bi bilo, če bi bilo,
brezpredmetno. Kino Dom je
postal zanimiv za MO Celje^
ko je bil lastniško urejen in
brez prebivalcev. Takrat je
zanj tudi izkazala interes in
ga kupila na osnovi najnižje
ocenjene vrednosti sodno za-
priseženih cenilcev. Izdelali
smo dve cenitvi, eno Občina
in drugo Eurocomp. Euro-
compova ponudba je bila niž-
ja, pred realizacijo posla pa
smo jo bili primorani zniža-
ti še za 10%. Pa še to ne vso
za gotovino, ampak smo mo-
rali vzeti v račun še objekt
na bistveno manj zanimivem
kraju, kot je mestno središ-
če.
To je vsa zgodba o vlogi
družbe Eurocomp v kinu
Dom. Veliko pomembnih
podrobnosti je seveda osta-
lo nezapisanih, ker so poro-
čevalcem bodisi ostale prili-
ke, bodisi jih nihče ni pove-
dal. Politizacija je zato ob ki-
nu Dom in prodajnih postop-
kih, ki so ga spreniljali, po-
vsem nepotrebna. Še vedno
pa v Eurocompu mislimo, da
je zrušitev kina Dom resnič-
no odraz vizionarstva vlad-
ne garniture, da središče Ce-
lja postane urejeno, moder-
no in investicijsko privlačno.
Način in dokumentacija, ki
je spremljala rušenje, pa je
tisti del dejanja, ki ga pri nas
nismo in tudi ne bomo oce-
njevali. Enako pa pričakuje-
mo od vseh tistih, ki bi zdaj,
ko se je sredi mesta odpri novi
pogled in novi prostor, žele-
li zavrteti kolo zgodovine na-
zaj in postaviti Celje spet v
senco in na rob pomembnih
dogajanj.
Pa še to: Podjetje Eurocomp
nikoli v času svojega delova-
nja ni poslovno sodelovalo s
podjetjem SPEM.
ALEKSANDER JANČAR,
direktor
EUROCOMP d.o.o.
PREJELI
^ SMO
Anti-
reklamna
nalepka
Kupil sem jo, ta rumeni gra-
fični zmazek z elementom
prometnega znaka, ki bi naj
prepovedal vtikanje nena-
slovljenih pošiljk v poštno
omarico, ki je moja lastni-
na, kot tudi stanovanje, v ka-
terem živim in zato lahko slu-
ži samo namenu, ki ga kot
lastnik dovolim...
Kupil sem to nalepko, če
bo res kaj zaleglo, sem mi-
slil. Pa ni zaleglo. Zjutraj je
še bila, ko sem se popoldne
vrnil, je ni bilo več na vrat-
cih omarice. Bila pa je, oma-
rica, polna reklamnih pub-
likacij, hkrati pa zmečkanih
pisem in tiskanih medijev, na
katere sem naročen in jim je
poštna omarica namenjena.
Mulci ferdamani, si mi-
slim, ko vidim, da so nalep-
ke izginile tudi s sosednjih
omaric.
Sedem za računalnik in na-
redim nalepko z besedilom
reklame prepovedane, na
materialu, ki ga ni mogoče
odlepiti. Lepilo na original-
nih nalepkah je bilo namreč
trajno odlepljivo. Nalepka
za večkratno uporabo, to-
rej...
Naslednji dan srečam po-
štarja že okoli osme ure pred
našo štirinajstnadstropno
stolpnico, ki šteje 72 stano-
vanjskih enot, ko pritovori
kupe prospektov, katalogov,
ki jih razpečuje Pošta Slo-
venije. (Redno najprej do-
stavljajo reklamne tiskovi-
ne, naslovljeno pošto pa kak-
šne tri ure kasneje).V dobri
veri, da bo moja doma izde-
lana nalepka jasno izrazila
mojo voljo, da ne želim re-
klam v poštni omarici, sem
skoraj spregledal, da mi je
poštar kljub temu vanjo nat-
lačil vse, kar so mu pač na
Pošti odredili. Vem, da je bil
poštar, ker je šlo za propa-
gandni material, ki ga distri-
buira Pošta.
Kličem Pošto. Upravnico...
Povem, pritožim se...! Razu-
mem vas gospod, da ste raz-
kurjeni, zaslišim simpatičen
glas znanke, upravnice; am-
pak za nas je merodajna sa-
mo nalepka. Takšna navodi-
la imamo... Lahko se prito-
žite,... in mi je povedala šte-
vilko telefona in ime neke
osebe na Pošti, ki pa ni bila
dosegljiva.
Telefon je zvonil v prazno...
Kakšen dan za tem, trčim
na poštarja pred našim pre-
dalčkom, ko spet tišči v mo-
jo omarico šop poslikanega
papirja. Vprašam ga, zakaj
tlači reklame v omarico, ko
je vendar na njej napis, da so
reklame prepovedane. Ja, pa
nimate nalepke, odvrne. Pri-
pomnim, da je nalepka za ne-
pismene (saj je brez besedi-
la), za pismene pa zadostuje
pisana beseda. In še, da je
poštna omarica moja lastni-
na, ki je nameščena za točno
določen namen, za oddaja-
nje naslovljenih pošiljk in za
nič drugega, brez mojega so-
glasja. Odjenjal je in vzel re-
klame nazaj, vendar menda
bolj zaradi tega, ker me je
dvakrat več skupaj kot nje-
ga, drobcenega. Nič mu ne
zamerim.
In zdaj neizbežen para-
doks!
Pošta Slovenije je verjet-
no največji distributer pro-
pagandnega materiala po
gospodinjstvih, ker obvla-
duje vse naslove, ima klju-
če velikih stanovanjskih ob-
jektov in zahteva dostop do
vseh predalčnikov, ki pa ni-
so namenjeni tej dejavno-
sti. Megi Jarc s Pošte Slove-
nije je za Delo povedala, da
so poštarji lani dostavili ne-
kaj več kot 700 tisoč nena-
slovljenih tiskovin na dan.
Od januarja do oktobra le-
tos pa že nekaj več kot 900
tisoč... Hkrati pa Pošta rez-
pečuje in trži antireklam-
ne nalepke. Če bodo hoteli
še povečati dostavo nena-
slovljenih tiskovin, bi po tej
logiki morali odstraniti še
ostale nalepke s predalčni-
kov.
Predvsem oglaševalci bi
morali vedeti, kako bodo na-
govorili potrošnike iz razhč-
nih ciljnih skupin. Vsiljivost
in agresivnost s kakršno ho-
če mahati Pošta, vzbuja an-
tipatijo, kar kaže v našem pri-
meru poln zaboj zavrženih
tiskovin pod predalčniki.
Imamo pa v predprostoru na-
meščeno polico, kamor od-
ložijo propagandni material
drugi prinašalci in si stano-
valci vzamemo, kar nas za-
nima.
Tudi kako je nekaj ponu-
jeno, je kultura.
Naj sklenem.
Samo nekaj minut je po-
trebnih, da si nekdo s pomoč-
jo računalnika natiska poljub-
no število identičnih antire-
klamnih nalepk. Morda ce-
lo za prodajo po polovični
ceni. Sam pa mislim, da moj
napis »Reklame prepoveda-
ne« mora zadostovati, čeprav
je v civiliziranem, kulturnem
okolju že dovolj, če svojo že-
ljo poveš.
Ne vem pa, zakaj me vse
skupaj spominja na Frana
Miličinskega in zgodbo »Ka-
ko so Butalci pamet kupo-
vali.«
ALFONZ KUMER,
Celje
S ponosom
nazaj v EU
Za nami sta dva jesenska
praznika, dan vseh svetih in
zahvalna nedelja. Jesen, čas
umiritve, nas s tema prazni-
koma vrača k sebi, ko se spom-
nimo prednikov in nas opo-
zori na Stvarnika, ko posprav-
ljamo darove narave, pridob-
ljene z delom in po božji vo-
lji. In tako se začnejo pripra-
ve za nove praznične dejavno-
sti. Kar hitro se bo začelo pri-
čakovanje božiča in veselo upa-
nje za novo leto, ki je pred na-
mi, še zlasti zato, ker se bomo
v tem letu vrnili v skupnost, v
kateri smo že bili uspešni in
uveljavljeni. Da se tega zave-
mo, si je treba osvežiti zgodo-
vinski spomin in iz njega iz-
brati resnično pomembna
dejstva narodne zgodovine za
danes in jutri.
Pred kratkim so se v Celju
spomnili na 195-letnico gim-
nazije in pri tem je bilo sli-
šati misel, da se moramo bolj
zavedamo svoje preteklosti,
saj nam to zavedanje daje sa-
mozavest in ponos, s kateri-
ma si lahko utiramo pot v pri-
hodnost. Bilo bi prav, da se v
tem letu spomnimo tudi 155-
letnice programa Zedinjene
Slovenije, saj je bil to čas,
ko smo Slovenci začeli do-
kazovati svojo samobitnost
in jo na demokratičen način
uveljavljati v večnacionalni
skupnosti kot enakopraven
narod. Leta 1848 smo se Slo-
venci prvič plebiscitarno od-
ločili za Slovenijo (Prva od-
ločitev za Slovenijo: dr. Sta-
ne Granda, Nova revija, 1999)
in v tem letu so korenine na-
še državnosti. Tu velja spom-
niti, da je pri tem sodeloval
škof Slomšek in s svojim de-
lovanjem pridobil (z drugim
največjim mestom naše dr-
žave) za Slovenijo lep kos
zemlje. Če bi njegovim na-
potkom bolj sledili, bi se bi-
li izognili tragediji, ki smo
jo utrpeli v času okupacije
in po drugi svetovni vojni do
popravnega izpita v letu 1991,
ko smo si priborili svobodo.
Torej, leto 1848 je pomem-
bno leto narodne zgodovine
in temu smo, v času obletni-
ce plebiscita za samostojno
državo, v Celju na železniš-
ki postaji leta 2001 postavili
obeležje. Ker smo bili opo-
zorjeni na obletnico gimna-
zije, je upati, da bodo izo-
braženci poskrbeli tudi za do-
stojno poklonitev temu zgo-
dovinskemu spominu in nas
s tem spodbudili za resnič-
no praznično in ponosno vr-
nitev v EU. Pri tem nam lah-
ko pomaga tudi blaženi Slom-
šek, saj nam kot tak nakazu-
je pot, ki smo jo opustili, pa
nam bo vedno bolj potreb-
na. Prav bi bilo, da se šole,
kulturne institucije in razne
civilnodružbene organizacije
izkažejo in ne dovolijo, da
bi obeležje na železniški po-
staji samevalo.
Za pravi vizijo EU pa je v
Celju tudi obeležje, ki bi mo-
ralo biti že samo po sebi v
ponos Celjanov in vseh Slo-
vencev. Svetovno znani moj-
ster arhitekt Jože Plečnik je
v mestu postavil banko in na
njej križ s Kristusom. Bil je
vernik, ki je molil z ustvar-
janjem lepote in na tak na-
čin pokazal na zmoto v miš-
ljenju, da je denar sveta vla-
dar. Upati je, da bo EU šla po
takšni poti, kot jo kaže moj-
ster Plečnik in zato bi bilo
prav, da bi Celjani obiskoval-
ce mesta na ta pogled opo-
zarjali z oznakami pred po-
što in lekarno, v času dolgih
noči pa z ustrezno osvetlitvijo
stavbe in križa. Tudi to sodi
v kulturni narodni ponos, še
zlasti, ker ima tudi vizionar-
ski smisel, ki ga želijo zapi-
sati v ustavo EU, z opozori-
lom, da je Kristus upanje
Evrope. Pri tem se lahko iz-
kažejo mestni turistični in
promocijski dejavniki, ki skr-
bijo za izgled in ugled mesta
Celja.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
ZAHVALE,
POHVALE
Marti-
nouanje z
dolgimi
nosovi
Čas, ko se mošt spremi-
nja v vino, ima za mnoge ljudi
svoj čar. V prijetni družbi, ob
dobri hrani in pijači človek
vsaj za tisti čas pozabi na vsak-
danje težave. Če je zraven še
dobra glasba, je vzdušje to-
liko lepše.
Vse to je hotel Dobrna ob-
ljubljal za martinovanje v so-
boto, 8. novembra z oglasi
na Radiu Celje. Za dobro vo-
ljo naj bi poskrbel ansambel
Modrijani, ki je trenutno med
najbolj poslušanimi in pri-
ljubljenimi. Tu pa se je za-
taknilo. Ansambel, ki je za-
baval goste, je obljubljal, da
Modrijani pridejo pozneje,
da so na snemanju...
Noč se je prevesila v jutro
novega dne. Modrijanov pa
od nikoder. Grenak okus, da
smo bili opeharjeni, je ostal.
Naslednji dan smo izvede-
li, da so Modrijani res igrali
na martinovo soboto, vendar
v drugem kraju.
Sprašujem vas, spoštova-
ni delavci hotela Dobrna: Se
vam zdi, da je takšno privab-
ljanje gostov primerno in po-
trebno? V čast vam tega prav
gotovo ne moremo šteti!
Zaradi takšnih »poslovnih
potez« nas bodo vaše ponud-
be težko prepričale za pono-
ven obisk vašega hotela.
RAZOČARANI GOSTJE
(naslov je v uredništvu)
OBVESTILO O DELOVNEM ČASU
OGLASNEGA ODDELKA
Novi tednik in Radio Celje obveščata svoje bralce in poslušal-
ce, da bo v sredo, 24. decembra, in v sredo, 31. decembra,
oglasni oddelek NT&RC odprt do 14. ure.
Št. 52 - 23. december 2003
40
ZA AVTOMOBILISTE
Toyotiii novi prius
Nedvomno je japonska
Toyota med vodilnimi tovar-
nami, ko gre za razvoj in
tudi proizvodnjo hibridnih
vozil. Ko je leta 1997 na trg
poslala priusa, ki ga lahko
poganjata bencinski in elek-
trični motor, se je morda zde-
lo, da gre bolj za eksperi-
ment kot avto, ki naj bi na-
šel dovolj kupcev. Razplet-
lo se je drugače in Toyota
je pripravila novi prius.
Od predhodnika se razli-
kuje tudi po tem, da je karo-
serijsko drugačen. Pridobil
je dobrih 13 centimetrov dol-
žine, je višji in širši, morda
pa je še najpomembnejše, da
je dobil za 15 centimetrov
večjo medosno razdaljo. Zato
je zdaj zanj mogoče trditi, da
je tudi družinski avtomobil.
Po novem ima prius tudi
večji prtljažnik, ki meri 408
litrov (prej 390). Z vsem tem
so bili izpolnjeni pogoji, da
postane prius povsem resen
tekmec ..drugim vozilom,
hkrati pa ima zaradi svoje
ekološke primernosti veliko
prednost.
Za pogon skrbita 1,5-litr-
ski bencinski 4-valjnik, ki
zmore največ 77 KM pri 5.000
Novi prius, ki pride na slovenski trg prihodnje leto, lahko v mestni gneči ves čas vozi z elektromotorjem.
vrtljajih v minuti. Električni
motor ima 68 KM oziroma
50 kW in 400 navora v ob-
močju med nič in 1.200 vrt-
ljaji v minuti. Elektromotor
deluje med speljevanjem, na-
to se samodejno vključi še
bencinski. Vse skupaj zadoš-
ča, da prius do 100 km/h po-
tegne v 10,9 sekunde in do-
seže največjo hitrost 170 km/
h, kar je nedvomno dovolj
spodobno. Med zaviranjem
in medtem ko bencinski mo-
tor deluje, se obnovi porab-
ljena električna energija. Ko
se avto ustavi, se bencinski
motor izključi in začne de-
lovati električni motor, za-
radi česar ni izpušnih plinov.
Poraba goriva je prav zaradi
tega zelo skromna in s 45-
litrskim rezervoarjem je mo-
goče prepotovati kar tisoč ki-
lometrov, kar je zelo zgleden
dosežek.
Prius lahko zlasti v mestni
gneči ves čas vozi z elektro-
motorjem, ki črpa energijo
iz Panasonicovih baterij. Po-
sebnost je tudi, da ponujajo
za priusa 8-letno jamstvo (do
160 tisoč kilometrov). Pri nas
se bo novi prius pojavil pri-
hodnje leto in naj bi stal ne-
kako 6,3 milijona tolarjev.
Najvišje dajatve
na Danskem
Tik pred našim vstopom
v Evropsko unijo se veliko
govori o avtomobilih in
davkih nanje, zato je prav
vedeti, kako visoke so da-
jatve v posameznih člani-
cah EU.
Davki na nove avtomobi-
le so vsekakor najvišji na
Danskem, kjer je treba ob
nakupu vozila državi pla-
čati še 218 odstotkov daja-
tev, kar je nedvomno iz-
jemno visoka številka. Dru-
gi na lestvici so Finci, ki
plačujejo skoraj 90-odstot-
ni davek. Na Irskem, ki zno-
traj EU zaradi izjemne gos-
podarske uspešnosti velja
za »tigra«, je treba državi
odšteti še kakšnih 61 od-
stotkov od vrednosti avto-
mobila. Nizozemci so že
bolj zmerni (48 odstot-
kov), prav tako Avstrija,
kjer je davek 31,4 odstot-
ka. V Nemčiji ob nakupu
novega vozila država zah-
teva 16 odstotkov davka, v
Italiji 20, v Veliki Britaniji
17,5 odstotkov.
Glede na te podatke, je da-
vek v Sloveniji relativno skro-
men, saj znaša (skupaj z dav-
kom na motorna vozila) prib-
ližno 26 odstotkov.
V povezavi z višino daja-
tev pa je po svoje zanimiva
tudi povprečna starost voz-
nega parka. V najstarejših av-
tih se vozijo Finci, saj je tam
avto star okoli 9,6 let. V Ita-
liji je povprečna starost vo-
zil 8,2, na Nizozemskem
prav tako kot v Avstriji se-
dem let, medtem ko se z naj-
bolj novimi avti vozijo Irci,
saj so tam vozila v povpreč-
ju stara do 5,5 leta.
Spremembe
pri trgovcih
V trgovskih vrstah je v
zadnjem času prišlo do kar
precej sprememb.
Novi trgovec z vozili kon-
cema Fiat bo tudi ljubljan-
ska Avtotehna, konec pa je
ljubezni med mariborsko
Integro in podjetjem Avto
Aktiv, ki pri nas zastopa
znamki BMW in Mini. Ven-
dar zgodba med Integro in
BMW menda še ni povsem
končana, saj naj bi Integra
ostala še naprej pooblašče-
ni serviser za omenjena vo-
zila.
Znova v minusu
Oktobra so na zahod-
noevropskih oziroma tr-
gih EU skupaj prodali 1,17
milijona novih avtomobi-
lov. To je bilo za 0,3 od-
stotka manj kot oktobra
2002. Kljub neobetavni
številki pa drži, da je bil
položaj posameznih to-
varn precej različen.
Že nekaj časa je opaziti
vzpon japonskih in južno-
korejskih tovarn, kar se je
pokazalo tudi v oktobru.
Tako so japonske avtomo-
bilske hiše svoj posel po-
večala za 18,5 odstotka,
južnokorejske za 22,4 od-
stotka, skupaj pa so proda-
le nekaj manj kot 200 ti-
soč avtomobilov. Med ja-
ponskimi tovarnami je na-
juspešnejša Toyota, ki je
posel povečala za skoraj 15
odstotkov in Evropejcem
prodala skoraj 60 tisoč vo-
zil.
Slabše gre v zadnjem ča-
su koncernu Volksvvagen,
katerega prodaja je bila ok-
tobra manjša za pet odstot-
kov, pa tudi znotraj skupi-
ne nima večje avtomobil-
ske tovarne, ki bi bila ok-
tobra v plusu. Nazadoval je
tudi koncern PSA, prav ta-
ko skupina Ford in seveda
Fiat. Med redkimi, ki so bi-
li oktobra uspešni, je sku-
pina BMW, saj je bila pro-
daja beemvejev in minijev
(Mini je sestavni del
BMW), večja za 3,3 odstot-
ka. Plus sta zabeležila še
italijanska Alfa Romeo in
Jaguar, pa tudi Volvo je na-
šel za skoraj sedem odstot-
kov več kupcev.
Saab in SUV 9-7X
Švedski Saab je že dolgo pri General Motorsu (CM) in to se vsaj pri
nekaterih njegovih avtomobilih tudi pozna, saj imajo enake sestav-
ne dele kot recimo opli.
Na avtomobilskem salonu v New Yorku bo februarja Saab postavil na
ogled športnega terenca SUV z oznako 9-7X (na sliki), ki bo tovarnin prvi
tovrstni avtomobil. Kot pravijo, bo najprej namenjen ameriškemu in ka-
nadskemu trgu, medtem ko naj bi se na evropske trge pripeljal veliko po
letu 2005, ko si ga bodo lahko omislili kupci preko velike luže.
St. 52 - 23. december 2003
42
ZA AVTOMOBILISTE
Peugeot 307 je tudi CC
Francoski Peugeot ima iz-
jemno veliko uspeha s svo-
jim 206; končno mu je avto
omogočil »izstrelitev« v sfe-
ro izjemno uspešnih evrop-
skih in francoskih tovarn na
evropskem trgu. Pa ni us-
pešen le z običajnimi izve-
denkami 206, veliko uspe-
ha mu je prinesla coupe ca-
briolet varianta tega avto-
mobila nižjega razreda. Po
enakem receptu tovarna se-
daj predstavlja 307 coupe ca-
briolet (CC); najprej je bila
na voljo kombilimuzinska
izvedenka, pa nekaj kasneje
SW (station wagon ali eno-
prostorska različica) ter
break, sedaj na jesen ponu-
jajo še 307 CC.
S svojimi 434 centimetri
dolžine je 307 CC za skoraj
14 centimetrov daljši od obi-
čajnega 307, je pa po drugi
strani za devet centimetrov
nižji. Avto predstavljajo tu-
di kot štirisedežni kupe, ki
je v resnici bolj kupe oziro-
ma kabriolet za dva odrasla
in dva otroka. Na zadnjih se-
dežih je prostor precej pič-
lo odmerjen, kar velja tudi
za prtljažnik. Ko je streha
zložena v zadek, je v prtljaž-
niku vsega 204 litra prosto-
ra. Ko je razpeta, se njegov
volumen'poveča na znosnih
350 litrov, kar je za družin-
ske potrebe skoraj premalo.
Sicer pa se kovinska streha
razpne/zapre v 25 sekundah
(je delo nemškega podjetja
CTS), prav s tovrstno stre-
ho pa je 307 CC avto za vse
vremenske okoliščine in let-
ne čase. Notranjost je pov-
zeta po tisti v običajni va-
rianti 307. Seveda so avto po-
sebej okrepili, saj je znano,
da so kabrioleti ob precejš-
njo trdnost. Zaščitno vlogo,
zlasti v primeru prevračanja,
tako namenjajo dokaj ma-
sivnemu okvirju vetrobran-
skega stekla (to je proti se-
dežem pomaknjeno za 2,5
stopinji bolj kot pri limuzin-
skem 307), okrepili so oba
pragova, glave pa ščitita tu-
di posebna zaščitna loka, ki
se ob morebitnem prevrača-
nju izstrelita iz ležišč za zad-
njimi sedeži. Vse to je pri-
neslo tudi 80-kilogramski
dodatek k teži.
Motorji so trije. Začnejo
z 1,6-litrskim bencinskim
štirivaljnikom, ki ponuja 110
KM pri 5800 vrtljajih v mi-
Peugeot 307 CC bo za premožnejše, ki se vozijo sami.
nuti. Sledi 2,0-litrski motor
z zmogljivostjo 136 KM pri
6000 vrtljajih v minuti, po-
vsem v vrhu in najbolj zmog-
ljiv je 2,0-litrski agregat s teh-
nologijo VVT in s 177 KM.
Komu je namenjen večji brat
206 CC? Načeloma pred-
vsem nekaj premožnejšim
oziroma tistim, ki s seboj ne
vozijo sopotnikov. Računajo,
da naj bi 307 CC predstavljal
deset odstotkov prodaje vseh
peugeotov 307. Kot pravijo,
naj bi bila osnovna različica
na voljo za približno 5,25 mi-
lijona tolarjev, kmalu pa si bo
mogoče kupiti tudi izveden-
ko s povsem novim turbodi-
zelskim motorjem.
bodo
chevroleti
že kar nekaj let je, kar
se je južnokorejska avto-
mobilska industrija znaš-
la v hudih težavah in sko-
raj potonila. Iz težav soi
se tovarne reševale na raz^
lične načine, Daewoo tu-
di tako, da je prešel v last
velikega ameriškega kon^
cerna General Motors
(GM).
Zdaj se že kažejo nekate-
ri znaki, ki dokazujejo, da
bo ime Daewoo počasi iz-
ginilo iz avtomobilskega sve-
ta. Od 1. decembra naprej
bodo avtomobile Daewoo-^
ja prodajali pod znamka
Chevrolet. Bolj ali manj se
ve, da je Chevrolet znamka
znotraj GM in nima pose^
bej velikega ugleda, v Evro-
pi pa sploh ne. Pri vsem tem
je zanimivo, da bodo dae-
wooji po novem chevroleti
samo v Sloveniji, državah
nekdanje Jugoslavije in Ro-
muniji. Kot pravijo pri urad-
nem predstavniku Daevvooja
pri nas, prodaja zaradi te
spremembe menda ne bo nič
manjša. Letos naj bi v Slo-
veniji prodali do tisoč dae-
woojev oziroma chevrole-
tov, kar je seveda zelo daleč
od tistega, kar je dosegla juž-
nokorejska tovarna pred leti.
PSA
zmanjšuje
izdelavo
Francoski avtomobilski
koncern PSA, ki ga sestav-
ljata Peugeot in Citroen, sta
bila v zadnjih letih zelo us-
pešna, čeprav je res, da je
njun uspeh temeljil pred-
vsem na ugodni prodaji v
Zahodni Evropi. Očitno pa
je, da tudi PSA ne gre več
tako kot pred časom. Sedaj
tovarna sporoča, da bodo
za osem dni ustavili delo v
tovarni nedaleč od Pariza.
Tako naj bi letni obseg iz-
delave avtomobilov zmanj-
šali za več kot 73 tisoč vo-
zil. V zadnjem času je Peu-
geot zelo dobro prodajal
peugeota 206 in 307, Ci-
troen pa C3 in picassoja.
Tudi v
Italiji vse
več dizlov
Medtem ko v nekaterih
evropskih državah avtomo-
bili z dizelskim motorjem
po obsegu prodaje že precej
presegajo one z bencinskim,
doslej v Italiji ni bilo tako.
Septembra pa se je le zgo-
dilo: prvič je bil delež av-
tomobilov z dizelskim mo-
torjem večji od deleža vo-
zil z bencinskim agregatom.
Vtem mesecu so namreč Ita-
lijani kupili 52,4 odstotka
avtomobilov z dizelskim
motorjem. Upoštevaje lan-
sko in letošnjo prodajo je
delež vozil z dizelskim po-
gonom 47,3-odstoten, do
konca leta pa naj bi narasel
na skupaj 49 odstotkov.
Ford odprl nov
razvojni center
Britanski Ford je v Dagenhamu, kjer je sicer že tovarna
motorjev, odprli nov razvojni center za dizelske motorje.
Celotna naložba je vredna več kot 320 milijonov funtov;
sicer pa v omenjeni tovarni že nastajajo Fordovi motorji,
med drugim tudi novi V6 dizelski agregat.
Američani na
Japonskem
Na Japonskem so lani evropske in ameriške oziroma
vse tuje avtomobilske tovarne skupaj prodale okoli 280
tisoč vozil, kar ni doseglo niti šest odstotkov japonske-
ga trga.
Najmočnejše so bile evropske oziroma nemške avtomo-
bilske tovarne, ameriške pa veliko bolj skromne. Zdaj se
General Motors pripravlja, da bi na japonskem trgu vendar-
le postal spoštovanja vreden tekmec. Tako bodo začeli pro-
dajati posamezne modele Cadillaca, Subaru, ki je prav tako
pod streho GM, pa naj bi tržil saabe. Računajo, da naj bi se
jim v letu dni posrečilo prodati kakšnih 10 do 15 tisoč vo-
zil. Ford naj bi drugo leto začel prodajati fiesto (na sliki).
Bomo videli.
Leta 2005 novi cinquecento?
Italijanski Fiat je v dokaj težkem polo-
žaju in to ni nič novega. Novo pa je, da naj
bi na prihodnjem ženevskem avtomobil-
skem salonu predstavili majhno vozilo, ki
naj bi se znova imenovalo cinquecento; torej
po vozilu, ki so jih v tovarni med leti 1957
in 1975 naredili več kot tri milijone.
Novi mali fiat nastaja na osnovi nove pan-
de, ki jo deloma že poznamo, povsem ver-
jetno pa je, da se na cesti ne bo pojavil pred
letom 2005. Vsekakor naj bi mali avto vozil
v razredu, v katerem je sedaj tudi citroen
C2, saj ga je v dolžino za 3,4 metra. Kaj več
o malčku še ni znanega, verjetno pa je, da
naj bi ga poganjala dva bencinska motorja z
gibno prostornino 1,1- in 1,2-litra, na voljo
pa naj bi bil tudi z 1,3-litrskim turbodizel
motorjem multijet. Ceno je še prezgodaj na-
povedovati, domnevajo pa, da naj bi avto
stal od 1,8 do 2,0 milijona tolarjev.
Proizvajalec je prepričan, da bo šel tudi golf V dobro v promet.
Februarja golf V
Prav te dni je vsaj na ne-
katerih evropskih trgih, de-
nimo v Nemčiji, stekla pro-
daja novega golfa oziroma
golfa V. To pomeni, da gre
za peto generacijo vozila,
ki šteje za najuspešnejši av-
to vseh časov (čeprav se na
tej lestvici prvakov pojav-
lja še nekaj drugih kandi-
datov) . Novi golf se bo k nam
pripeljal februarja in vsaj
ta hip je povsem nemogoče
napovedati, koliko bo stal.
Novi golf bo najprej na vo-
ljo v varianti s tremi in peti-
mi vrati, kasneje pridejo še
druge izvedenke (karavan, ka-
briolet ipd.). V dolžino ga je
v primerjavi s predhodnikom
za 55 milimetrov več (4200
milimetrov), v širino se je raz-
tegnil za 24 milimetrov, zra-
sel je za 45 milimetrov. Prt-
ljažnik je večji za 20 litrov,
več "je tudi prostora za kole-
na, pravi tovarna. O obliki gol-
fa V se bo še precej govorilo,
splošno mnenje je, da se ni
prav izjemno spremenil. To
je pač v naravi oblikovanja vo-
zil pri VW, še posebej tedaj,
ko gre za golfa - če se je pro-
dajal dobro, zakaj bi ga me-
njali in bistveno spreminja-
li?! Avto je narejen na isti os-
novi kot novi audi A3, na tej
osnovi pa bodo v prihodnje
nastali še nekateri drugi av-
tomobili tega koncema. To pa
med drugim pomeni, da v ima
golf v tehničnem pogledu
marsikaj tistega, kar ima tu-
di dražji audi A3.
Ponudba motorjev je seve-
da zelo pestra, pomembno je,
da postaja neposreden vbrizg
goriva tako pri dizelskih (TDI
in SDl) kot bencinskih (FSI)
motorjih razumljiv sam po se-
bi. Sicer pa je motorjev osem,
pet bencinskih in trije dizel-
ski. To pomeni, da hočejo tu-
di po tej strani ustreči kar naj-
več okusom in željam. Sicer
pa najosnovnejši bencinski mo-
tor ponuja 75 KM, sledi enak
motor, vendar z neposrednim
vbrizgom goriva in zato z 90
KM, na vrhu je 2,0-litrski FSI,
ki razvija 150 KM. Dizelski
motorji imajo gibno prostor-
nino 1,9 in 2,0 litra ter od 75
do 140 KM. Obsežna je tudi
ponudba menjalnikov, in si-
cer: pet- in šeststopenjski roč-
ni, avtomatski 6-stopenjski,
turbodizelskim motorjem TDI
pa bodo namenjali še menjal-
nik SDG z dvojno sklopko.
Pri Volksvvagnu so ob tem
prepričani, da bo šel golf V
dobro v promet.Tako naj bi
že letos izdelali 135 tisoč gol-
fov, prihodnje leto pa nič
manj kot 600 tisoč, zato se
že pripravljajo na uvedbo do-
datnih delovnih izmen.
St. 52 - 23. december 2003
MASVETI
43
Aerobna vadba
Za določitev ciljnih območij
srčnega utripa potrebujemo
dva podatka: srčno frekven-
co v mirovanju (FSU min) in
maksimalno srčno frekven-
co (FSUmax).
Večina športnikov ima
utrip v mirovanju nižji od
netrenirane populacije. V
procesu treniranja se začne
srčna frekvenca v mirovanju
zniževati. FSU min najpogo-
steje spremljamo zjutraj, ne-
kaj minut po prebujenju v
časovnem presledku ene mi-
nute ali desetih sekund in po-
tem število utripov zmnoži-
mo s šest. Če FSU min
spremljamo dlje časa, ugo-
tovimo, da je odvisen od
mnogih dejavnikov. Pri do-
brem počutju in dobri šport-
ni formi je praviloma nižji,
kadar smo bolni, utrujeni,
ali ob vplivu raznih drog, al-
kohola, kave, cigaret, pa je
praviloma višji. Redno
spremljanje nam omogoči,
da bolje spoznamo sebe, da
dobimo vpogled v svoj vad-
beni proces, če so odmori
med posameznimi vadbami
prekratki, bo jutranji utrip
previsok. Se pravi, če nam
jutranji utrip odstopa za
dvajset odstotkov od običaj-
nega ob normalnih razme-
rah, moramo ta signal naj-
resneje sprejeti in si med po-
sameznimi treningi odredi-
ti daljši ali kvalitetnejši po-
čitek. Seveda pa to velja sa-
mo, če si jutranji utrip me-
rimo vedno pod enakimi po-
goji, se pravi vedno enak čas
dneva (najbolje zjutraj, ko
se zbudimo) v enakem po-
ložaju, na enak način in čas
merjenja. FSU max je prav
tako individualni dejavnik
kot FSU min. Obstaja teori-
ja, ki jo uporabljamo za izra-
čun FSU max. FSU max po-
meni najvišjo stopnjo utri-
pa pri posamezniku. Najbolj
razširjena je enačba za moš-
kega 220 minus leta, za žen-
ske pa 226 minus leta. Enač-
ba je dobljena na izračunih
velikega števila ljudi in po-
meni povprečne vrednosti
zgornjih meja frekvence srč-
nega utripa z ustreznim stan-
dardnim odklonom. Veliko
ljudi pa si želi dobiti točen
podatek FSU max, za to pa
so primerna tako specifična
(laboratorij) testiranja kot
nespecihčna (posameznik se
po nekaj minutah napora
sam obremeni do trenutno
najvišjih meja). Ko imamo
svoj FSU max in FSU min,
si lahko z naslednjo enačbo
določimo svojo želeno obre-
menitev med aerobno vad-
bo: = % (FSU max - FSU min)
+ FSU min.
Naslednjič: ciljna območja
srčnega utripa
NM
Nagradno vprašanje:
Naštejte vsaj tri orodja za aerobno vadbo.
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden-
sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez-
plačno vadbo Senior klub ah Fit-nosečnica v Top-Fitu, cen-
tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
V Top-Fitu imajo tudi organizirano vadbo za nosečnice, je
pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenec
Toni Drolec iz Laškega bo prejel kupon za tedensko brez-
plačno vadbo aerobike, Anica Korošec iz Celja pa kupon za
14-dnevno brezplačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica.
Kupone za vadbo bosta nagrajenca prejela po pošti.
POGLEJMO V PRIHODNOST
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Šifra:
»ZVONKOff
Poslali ste mi dve pismi z
enakimi vprašanji. Vem, da ste
morali dolgo čakati, vendar se
je nakopičilo precej pošte in
na pisma odgovarjam po vrst-
nem redu.
Če boste želeli dobiti primer-
no službo, boste morali biti
zelo aktivni, predvsem pa se
morate iskanja službe lotiti na
drugačen način. Postanite real-
ni in sprejmite za začetek tudi
službo, ki ni čisto po vaših pri-
čakovanjih. Leta 2004 bo
možnost zaposlitve, vendar ka-
že, da bo to pogojeno z dodat-
nim izobraževanjem. Postanite
bolj aktivni in začnite se bolj
zanimati. Preveč ste pasivni.
Z denarjem v prihodnosti ne
kaže najboljše. Finančno sta-
nje je pogojeno s službo. Kot
kaže, boste imeli možnost do-
biti neko pogodbeno zaposli-
tev. Svetujem, da jo sprejme-
te. Če zares želite postati mi-
sijonar, se kažejo možnosti, a
morate začeti ukrepati in se
zanimati, kaj in kako! Izpol-
nitev želje glede potovanja v
tujino ne bo enostavna. Vse je
pogojeno s finančnim stanjem.
Je pa možno, da boste uspeli,
če se boste zadeve lotili na pravi
način in z veliko odločnosti.
Z vašim zdravjem zaen-
krat ni večjih težav, pazite
pa na noge in krvni obtok
(pritisk, srce). Tudi na čus-
tvenem področju se vam pri-
hodnje leto obeta pozitivna
sprememba.
Šifra: »ŽELJA«
Prijateljstvo, ki vas zanima,
ostaja še naprej. Žal mi niste
poslali njegovih rojstnih podat-
kov Za zdaj ne vidim spremem-
be. Njegova čustva do vas so
iskrena in močna, in tudi on si
želi, da bi ostalo tako kot je.
Odsvetovala bi vam prenaglje-
ne odločitve. Možno je, da bo
v vaše življenje vstopil še nek-
do. Imeli boste možnost izbi-
rati in odločati o svoji prihod-
nosti na čustvenem področju.
V primeru, da bo do opera-
cije sploh prišlo, bo uspešna
in kot kaže v prihodnje ne bo-
ste imeli večjih težav z zdrav-
jem. Srečno.
Šifra:
»ELIZABETAff
če boste želeli zamenjati služ-
bo oziroma najti primerno za-
poslitev, bo treba ukrepati dru-
gače. Spremeniti morate zla-
sti svoj miselni vzorec, ker tre-
nutno le-ta predstavlja veliko
oviro. Stvari se lotevate preveč
čustveno, premalo ste samoza-
vestni in premalo odločni. Do-
kler boste sami sebe prepriče-
vali, da ne morete dobiti pri-
merne službe, je tudi ne boste
dobili. Res je, da se spremem-
ba ne bo zgodila kar čez noč,
vendar pa se bo. Razmišljajte
pozitivno in v sedanjiku: imam
čudovito, novo službo, za svo-
je delo dobim dobro plačilo ...
Sama sebi ste največja ovira.
Dobro bi bilo razmisliti tudi o
nadaljnjem izobraževanju. Od-
ločitev prepuščam vam.
www.lovetemple.net/zoya/
Št. 52 - 23. december 2003
RUMENA STRAN
Romana
zasenčila
moža
Se spomnite zloglasnega podjet-
nika Roberta Prelca, nekdanjega
lastnika firme Maxi Group in člo-
veka, ki mu je s pomočjo avstrij-
ske banke uspel svetovni rekord?
Pozabite ga, na sceno je prišla nje-
gova žena Romana, vedno vroča,
erotična, urejena in drzna lastnica
novega študentskega servisa v Ce-
lju, ki smo jo ujeli na novoletni
zabavi pleskarstva Kugler v šent-
jurskem hotelu Žonta. Vrat ji je kra-
sila popolnoma nova ogrlica! za
njen nasmeh pa bi v Hollywoodu
zagotovo odšteli vsaj milijon do-
larjev. Romana si zobe namreč umi-
va prav po vsaki jedi, kar je vseka-
kor pohvalno, saj zobno ščetko nosi
kar v torbici.
Marko v
sendviču
Goste četrtkovega večera novolet-
ne zabave podjetja Kugler so do šti-
rih zjutraj zabavali člani ansambla
Čuki. Marko Vozelj je bil po na-
stopu očitno izredno lačen in si je
zaželel prav poseben sendvič. Za kruh
in kumarice je poskrbela Dragana
Jusupovič, drzna zvezda gledališ-
ke predstave trnoveljske Zarje Hrup
za odrom, za klobase in sir pa nje-
na sestra Vesna, ki nam je malce
kasneje pokazala še čisto pravo ero-
tično točko. Marko je užival kot še
nikoli, dekleti pa sta nam zaupali,
da sta si želeli pik komarja, ki po-
navadi kri pije samo Piki Božič.
Seksi kot
očetove
plesalke
če vas je pot po pomoti
zanesla v nočni klub Red
Heart, ki ga kljub pompoz-
ni aretaciji še vedno uspe-
šno vodi Mirsad Kapetan,
ste lahko čisto od blizu ob-
čudovali številna privlač-
na dekleta. To zelo dobro
ve tudi Kapetanova hči
Azra, ena izmed glavnih
zvezd četrtkovega večera
v hotelu Žonta, ki bi lah-
ko kot za šalo nadomesti-
la katerokoli izmed njih.
Škoda, da je hči svojega
očeta, saj ji takšnega dela
seveda ne dovoli.
Če ne gre
zlepa, gre
pač zgrda
Ko smo pred časom ugotovi-
li, da so se v Turistično infor-
mativnem centru Celje na hi-
tro znebih nekaterih sodelav-
cev, smo bili začudeni. Ko pa
smo v četrtek v Narodnem do-
mu zagledali Janjo Repar, pr-
vo damo našega turizma, nam
je bilo nemudoma vse jasno. Z
žensko, ki svoje podrejene ko-
mandira z valjarjem, namreč ni
dobro češenj zobati.
Med dvema ognjema
čedalje bolj uspešni podjetnik Boris Kugler, ki je letos svojim sodelavcem
novoletno zabavo podaril kar Čuke, lansko leto pa celo Danielo, je nekam sumlji"
debatiral za hrbtom svoje bleščeče izbranke Nataše, ki nam je ponosno pokaz^
svoj novi prstan. Kaj vemo, morda pa se je rjavolasa dama na levi čudila denarju^
ga je zviti Boris odštel za ta zares prekrasen svetleči okras na prstku svoje najdražj
Novinarka
tabloida 1
Nova? 1
če ste malo nazaj prebil
Novo, ste zagotovo zaslec
članek o velikosti mednoži
adutov znanih Slovencev. V
skupaj je po sliki sodeč f
pravila v četrtek še posebej {
vlačna Tina Gril, vodja (
činske uprave Celje, ki je
krat izmerila bogastvo no
narja Vilija Einspielerja. Uj
mo, da se je samo šalila, i
je bil razmak med njenimi
sti znatno premajhen.
Divji šentjurski abrahamovec
Začelo se je z male?
premraženo Tajdo Lek-
še v razvpiti kreaciji AL:
na Hranitelja »Gospa pri-
haja«, ki je bolj avtomo-
bil kot obleka, pa ven-
dar bolj obleka kot av-
tomobil. In nadaljevalo
s plesno-glasbenim šo-
vom, ki je na koncu eks-
plodiral v divjih ritmih
violinistke Anje Buko-
vec. Kje: nova Alposova
tovarna aluminijastih iz-
delkov. Kaj: otvoritev, ka-
kršne na Celjskem še ni-
smo videh. Tisti, ki ste
kljub vabilu dogodek
»prešpricali«, vam je lah-
ko pošteno žal.
Foto: MN
IZTOK GARTNER
Foto: IZTOK GARTNER,
GREGOR KATlČ
Št. 52 - 23. december 2003