Leto IV», štev. 98« V Celftt, iorek dne 29, avgusla 1922. MMn Blašena v proemi. ^P^^flštudijska knjižnica W ^B ^H ^H ^B |H ^Bjjj^V ^H |fflk Stane lctno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozenistvo ietno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tckstom, osmrtnice in zanvate 50 p. Posamezna števlika stane 50 p. Izha|a vsak lorek, čeirieK iu sobclo. Urectni&tvo Slrossniujcrjeva u!. št. 1, 1. nadstr. Telefon St. 53. tipravniitvo Strossmajerjeva u\. št. 1 pritücje. Telefon St. 65, ^3 Račun kf. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. <=3 ßolüice v Sioveuiji. »Sloveuski Narod« prinasa |)o za- grebškein »Jutranjem Listu« ruzna vsc- iiPlošnu in pavšalna razkritüi o slabcm Ko-spodarstvu in ueiedu v bolnicah Slo- veniie. Jednako piše »Obzor« v Zagrebu ;ii beograjski Iisti, ki pruviio. da-je mini- strstvo naroduega zdravia smatralo za potrebno, opozoriti javnosi na golovc nerainosti in nedostatke. «Jutrov pravi, lia je v teui \ prašanju prjšla sedaj revan- ša. na one veene zabavliače. ki so se prcd kratkini v ,iäde\i bolnie Slovenije klicali hudiea in peklo lunJ f'eograd, ki nič lie da in nie ne stori. vsekakor pa *matm »Jutro« pritožbe in očitke* dalee za^ pretirane. Mi smo vprašanje zdravstvenih za- vixlov v Slüvcniji obnmavali ves čas sauio \i stvarnega vidika tor vselcj od- ločiio povdarjali, da se ne sme razprav- Ijati iz inotivov političue strasti, politi- cian simpatij ali anta-goi:ii.. l/, tvga vi- j dika smo grajali odkrito nastopanje od- | Kovoniih einitcjcv zdravsiva v Liubljanj i ki so gospodarsko in iinaučno krizo slovcuskih bolnic porabili zn dobrodo- š!o orožjc proti vladi in Profi Beograuu 'or iieprikrito kazali na tern s.mieni vz- gledu propadaiija slo\ enskih bolnic, ka- ko zanič, k;ik.o krivična da io. via da in '<;i'vo nas centralizem ubiia. Prav iako ostro pa nioramo dancs ^•'vracati vse pav.šalne oeitke. ki izzve- >W mestoma kut suniniceiija in očitanja, ki lete na zdravnike in upmvnc činitelje naših bolnic. Z zadoščcn.ieni in ponosoni juoramo koiistatirati, du so bolniee v 'Sloveuiji lepo iirejene. da vl.ula v njih red hi čistoča, in da jc prehrana bolnikov pri obstoicči draginji živil in vseh clrii- Rih potrcb^cin voui^leu finrinčnini do- hodkoni bolnic. dobra in zdrava, in bj hi- 'c vse iiaše uradniške in delavskc rod- biiiL* srcOne, ako bi v svoiem tfospodinj- stvu imcie dancs tako lira no Koiistatirati inoraino nrav tako btvanio in odlocno, da zadolževanja bolnic ill zakrivila slnba uprava bolnlc, ieinvcč naraščajoča dra«inia. koji do- hodki-, ki so kta 1920 komai zadostovaJ?. Icta 1922 absoluino niso bili več kos. To vprašanje je preenostavrio in pruveč znano vsej oni veeini našeen naroda, ki frpi pomanjkanje. da bi bjlo troba sc po- sebej o iijcin pisati. Kdor tutfa nc raz- . mnc ali noču razumeti, kcr hočc drugn- Oe koiistatirati, s teni ic stvarno raz- pravljanje tožko, ie docela n-cmogoce. MLsleča sluvenska javnosl in prizadcti dnitclii, na kojc lcto ucitki. no more tc ,i;'a nioicc na ziianjc vzeti- Kakor v vsa- kem vprasaiiju, ki sc tiče iavnosti. siu- juno tudi v teui na stališču. dn odklanja- mo in zavracamo prvšajiic ocitkc na našc slovcnskc zdravnikc in slovcusko cinovnistvo to panojcc v kolikor jo na li'-cstu, kjer pa ni na incstu. nai sc to do- žciie. nai sc sod! in obsodi. uikdar pa sc nc sine v javncm, državnem intercsu komtirkoli. ki ic v slnžbi države in bliz- nicg-a, brcz dokazov kratiti njegovega ugleda in njegove časti. Takn .sc ne iin- ži stvari, tako sc ne služi držnvi tudi iz Bcograda in najvisjih niest ne! Ako sc dancs bolnicc v Sloveni.ii n.'inol praznc, so tcKa ncinara krivi slovenski zdrav- niki in upravitelji po bolnicali. ki so Imc- li nraden nkaz, da nioraio zi'izati štc- v il« bolnikov na minimum, da morajo iz- hajati s tein, kar dobijo. dasiravno ni mo^oče. Vein, da ne mores kupiti za krajcar zcinlic. ali pravim in ukazujern: moraš! Pri razniotrivanju vseh leh vprasanj pa jc treba ponovno in s povdarkoin o- pozoriti na okolnost, da .ic nroračimsko cbravnavanjc naših bolnic v Sloveniji po- vseni izjenino. Po prevratn smo v naj- boljvšcm prcpričanju našc bomice, ki so bile poprei dczclnc — pokra.iinske — po- državili, tako da so se slekali vsi la.stni dohodki bolnic v dohodke nroračuna dr- /ave in da so boinice razjx>iaLak' in «o- spodarilc Ic z vsotami, ki scj bile v izdat- IvHi proračuna za te bolnicc predvidene. Foložaj jc bil do sprcjetia nroracuna v zadnjcin skupščinskein zasodanju tak, da zvisanjc oskrbninc v bolnicah ni pri- slo istim prav nie v dobro; višiih doliod- kov bolnic, ki so bili z ozirom na nara- .sčajočo draginjo neobhodno potrebni, pa od države ni bilo mosoce doseči, ker taki višji dohodki \^ proračiinskih dva- iKijstinkah niso bili predvideni. izicmne kredite pa je pri našcm težkem držav- norri finančncm stan.iu bilo vedno težko doscči in so bili vsikdar tako ncznatn?, ua položaja niso nngli niti z daleka sa- il i rat i. V sosednji Mrvatski so bili gledc tc- .^a v boljšcni položaju. kcr s<> v pukra- jinski upravi sami gospodarili z dohodki i.i izdatki bolnic in nživali Ir» uroračfm- vSko predvidene podpore. Kalkulirati so niogli tedaj ravnotcž.ic med izdatki )ii e'ohodki bolnic tako, da so antonoinnc pokraiinskc dohodke bolnic zvišcvali. Pri nas pa sino inicli anomalijo. da nas 3c vsak pacijent nmoga vec stai. kot jc Piacal. To je glavni vzrok današnjemn staiiiu slovciiskih bolnic. ki na sc bo s tern, ker vscbujc novi proracun dodat- tio določbo — ki jo je izboieval posla- nec dr. Kukovec —- da so nrcsežki oz. autonomni dohodki bolnic last boimc, kojim stejejo v dobro, bistveno Lzboljšal. Vscga tc.v:a sc pri poloficiiclnenr obrav- navanju vprasania slovenskih bolnic in prinverjanja istih z ostalimi znvodi drža- ve, speciclno še Hrvatske. ni smelo prc- zreti in zamolcati, ako sc ie slo za stvar in ne za kaj druzega. To je naše stališče v tern vDrašanju, l\i ic obiektivno in stvarno podnrto, nalo- ga najircdnili slovenskih ljoslanccv. ki sodcluiejo v vladi, V^ mora Po liušem mnenjn biti ta. dn sc s tern voraSanjom ne dopusti dclati komedijc tie od spoda.i. na tudi od 7.aon\) ne! RUDARSKA SIAVKA KONCANA. Po ray,nih pügajaniüi med TrbovtlJ- sko premogokopno družbo in stavkujo- •;imi rudarji jc bil končne 27. tm. zjutrai ob pol drugi uri podpisan kompromis in doscžcn sporaziim. V razpravi sc ie uxotovilu pov- prečini dcla:včeva diievna ootreba z /neskoin J03 K za oscbo. Povprecna dnevna niininialna inezda se ie zvišala od 9 do 20 K na siht, akord na za 30% in siccr zii temeljne place in dragiiiiske dokladc, dočim jc bila cxlkJonjcna za- lneva pu zvišanju dnižinskih doklaü in zabteva, da naj se reguHra mezda vsak inesec ter eventualni poviškj izplačajo tudi nazaj. Pač pa se rwnuirnjo mezde navzgor ali navzdol vsakih osem tednov nu podlagi sporazunnio spre.ietc tabeTe dnevnih potrebščin, odnosno i.jihovih vsakokratnih ccn. Minimahie mczde znašajo tore] sedaj za šitot: v I. kategb- riii doscdanjih 105.06 K plus povišek -0 kron, torej 125-66 K, v drusri kat'egoriji K 98.66 phis povjš. K 18, torej K 116.C0, v HI. kategoriji doscdanjih K 90.66 pins povišek 13 K. torej K 103.66. v (jV. ka- tegoriji doscdanjih K 90.66 pins 9 K, tu- «iej K 99.66. Protokol so oodp'sali za- stopniki strokovnih organizacij, nadalie zastopniki Trboveljske Drcmogokopne ciriizbc, Zvezv industrijeev, rndarskega pogiavarstva. Dclavske zbornicc, niini- strstva sum in nid, za pokraiinsko npra- vo pa pokr. namestnik lv. Hribar in Jr. i^altič. /?ivljenska potrcbščin:i sc je ugo- tovila za dclavca na K 1785:50 niesečno za živila in K 10.652 Ictno za obieko in drugc potrebe skupno torej letno 32.0-42 kron, kar bi zncslo 103 K dnevno. Po ravnatcljcvi izjavi poviša 'drii-žba -)rc- jeinke vscm tistim liradnikom ki sc stav- hc niso ndelcžili In siccr temcline plac"c in draginjskc dokladc za 30%. Pelitiöne vemti. SLOVENSKI NAROD« FN MARIBOR- SKA OBLAST Nam vsein, ki. ziviniu itisumi rSa- vc na ozemijn nekdanie Slovcnske Šta- jerske je šc prav dobro v spominn, fca- !Slov. Narod« proti mariborski oblastl. ki bo pomcnila po naziranju stare kran?- ske gospode škodljivo odceoitev in iz- gubo »štajerskc kolonijc«, ki jc tako po nedolžneni in nezasliricnju ob prevriiM padla v roke liubljanskih oblastnikov. Ko sc k v vladi vcndarle skleniia ra?- delJtev na oblasti, ie bil kra-niski apettf po naši zemlji tako obsežen. da narn Je požrl celo Posavie ter segel tik prea vnita mesta Celja. Ko .ie kasneje vlaJa /.akonsko določila mesto Celje za sede? upravnemn sodišču cele Sloveniie, ie >SJovenski Narod« zopet zarenčal v svo- ji nclokalni ljublianski zavisti in .skugal prepreci'ti in dokaz-ati, da upravno sod*- sče nc spada v Celje pač na edinole v Ljubljano, kcr tako hoče ono čisto ne- sebično ljubljansko rodol.iubie. ki nima zase Jiikdnr dovolj. Sedaj. ko se jc v Ma- riboru na incijativo poslanca dr. Ku- kovca vršilo veliko zborovanre, na ko- jeiTi je dr. Kukovec razpravlial o m-.lo- gah mariborske oblasti ter povdarjql nn tein zboru potrebo in nuinost stvarrc koopcracijc vseh delavol.inih ciniteljev. '•n strank. pride zopet »Slov. Narod« ter se na njenin lasten način iz svoje vi§!nc i?rav cinično norcuje. Kdor zaslednje na- i.)r. FERDO KORÜN: F«odor /Ubjliti? postojcVsKf. Najbogatejšo literaturo med Slova- «i ima Rusija; iz velike care vine so lz- §!i inozjc, ki so ponos ostalim Slova- Jioin-. Saj tudi ves kulturni svet obču- duje Oogolja, Turgenjeva, (jončarova, Tolstega in še mnogc druse dusevne velikane. Iz stare Rusijc so listvarili novo cvetočo in na visoki kulrurni stopiiui stoječo državo. Vpliv in siiai državc, ki si ga je priborila z voinarni. jc rastel vzporedno s proizvodi vclikih moz: ka- kor 1 olstoj jn Med (>ne žetiijalne. slavne pisatclje ruske spada Feodor Mihailovič Dosto- jevski. Po svojih nazorih o svetu iu po znacaju svojega stvarjenja se zclo raz- likujt od ostalih. Cnaki pa so si vsi v stremljenju, izboljšati staiiic ruskega juineta-irpina in ga privesti v lcp.šo bo- doonost. Vsem sta skrb in trud za tiaro- dov dobrobif in blagostun prva. * * * Oče Dostojcvskcga. Mihiiilo Andrc- jevki je bil obubožan pleniič, po poklicu vojaški zdravnjk, službuioč u Moskvi. iVlati njegova, Marija Fodorovna jc bila lie» mo&ko-skega trgovca NečajevH. Iznied sedmero otrok sc je narodi! r. jM. P. kot drugi sin 30. novembra 1821. Njegova mati jc bila dobra in pobožna. Oče, skrben in strog, si je zlasti priza- deval vzgojiti svoje otroke v resne in Irczne Ijudi, ki nai hi samozavestno fttopili v zivijenje. V rodbini so vladali slrogo rcligiozni in patrijarhalni običaji; oee je bil zlasti z nasiin Fcodorjcm ne- navadno strog. Otroci so morali biti vedno doma in se pridno učiti. K njlm jc prihajal neki mestni dijakon ucit jih vcronauka. Fnmeoščine jih ie učil N. J. Suchard, oče sain pa je ponceval ["co- dorja in starejšega Mihajla v latinšcini. Fcodor je imel veliko vesclje do jezikov iu kazal veliko nadancnost in marlji- vost; že kot začetnik je prioravljal kaj pogosto očetu vescije z deklamacijami irancoskih pesmic. Lcta 1831. je knpil oeV v bližini Moskve lepo posestvo, kamor je odha- jala rodbina vsako poletie na letovi^cc, očc je ostajal vsled opravkov v mestu. Tn na dcželi so bili otroci bolj prosti, kar je znal iwsebno izrabiti Feodor. Ob lepih dnevih je hodil po poljii. vaseh in gozdovih, ogovarial je vsakeffa seljaka, ga izpraševal to hi ono ter mil poma- g-d\ prav rad na polj-j pri deln. Kmalu so ga vsi poznali in \-vIjubili. Tinii on sc jc zelo zanimal za preprostwea kmeta, spoznal jc njegovo dušo. dobrosrčnost in nevednost Toda to je bila Ie zunaiija skorja, pod katcro se skriva plemenita duša, pohia rcsnice, sočutja in požrtvo- valnosti. Te svoje vere v narodovo plemenitost ni zgubil nikdar. oovsod ga .ie spremliala, v vseh njegovih spisih; tolažila ga je v bridkih nesrečnih nrah. Lq v zgodnji mla<äosti ie bil Feodor nenavadno resen. Med tern ko so so drugi otroci igrali, jc z-ahajal on v pro- sto naravo in je. kakor se ie sam izra- zil: »posiusal naravo in sc oogovarjal I njo«. V vasi, ki inu je vtisnila nciz- brisne spomine, prepJetcne s pristnhni kmetskimi doživljaji v niesrovo ihehko, rusko duš(>, je kazal Dostoievski svoje po.sebno nagnjenje do narave: že tu se je pokazala njegova samozavest, rahlo- cutnost in liubczen do seljaka. Mesuio zivijenje, kainor se je ža- losten in s potrtim sreem vračal v Jc- seni, je nanj zelo vplivak). Povrnilo se je zopet ono rnonotono živlienie, gJedati strog očetov obraz. V razvedrilo po re- sni-h dnevnih urah so sledili družinski večeri, posvečeni v Drvi vrsti ruski knjizevnosti. Cela rodbina ie sedela niirn-o oikoli mizc, na kateri ie stal sa- movar s čajean in vodko. Oče se je prav rad pogovarjal z otroci o hteraturi d Puskinn. o Oogoljn in dr. TVi aii oni je deklamiral irancoske pesmice, kar }e očctu najbolj ugajalo. Skupno so čitali Zgodovino ruskc državc« od Karamzi- na, »Pisrna ruskega popotnika« in dela drwgih odjičnih ruskih pisateiiev in pes- nikov. Otroci, posebno Feodor so z vc- Ijkim zanimanjem sledili očetovemu pripovedovanju. Fcodor se je že kot desetleten deček zanimal za Schillerja, in se bavil z njegavimi »Pazbojniki<-, Cital je Seotta, Puškiua in Oogolja. Ia- ko se je pripravljal za živl>enje; obče- val je najraiše z domačini. >:ar inu ie deloma škotlovalo. Postal ie nezanpljiv, saanoljuben in hladen in zato ne poseb- no dober družabnik. 2e v mlauosti $e je navzel strahu pred živlienjern, neza- upljivosti napram sebi in diugim; vse to je precej pokvarilo njegova. mladost- | na leta. Potrcboval je cloycka, ki bi I j tijiin previdno in prijateljski občeval In ! mu prizanašal v zinotah in napačnih na- | zoriTi. ri koncu se'je nagibala mirna, sreč- na in tiha niladost v •sredi med doma- i čimi in v vasi med ruskimi seljaki. V | njegovi duši so živeli nairazličnejši vti- \ si in nnaki njegovega poznejAega •nlodonosncga delovania. (Dalje prihodnjič.) Stiau 2, »NOVA D Q 8 4 «___ Stev. M8. stopanje iJUüüi.c nubljanske ^n^ode krog »Slov. Naroda* zadiije mesco, si je o njej vstvaril že zakliučeno sodbo, /a nas štajerskc Slovence. ki imuino tudi j)ravo du življenja brez edinozvclicavnih iuej, ki jHi rodi »Slovenski Narod«, pa nastaia nacelno vprašanje, kam naj še u- vršČatno »Slov. Narod«, ki vodi v inte- rest* Ijubljanskcjfa kapitala, ljubljanskm Ugovcev in industrijcev tak zahrbten boj proti demokratski siranki in V3eni liasirn naciwialnim in gospodarskim ii'teresom nas vseh, ki mm Hubljanskih clobrot in ljubljanske upravo do j(rla s»ti. Oospotla na Kranjskein — Ljubljana 5e ni Slovenija. Ljubljano ste znali ubiti In otrovati do viška ostndnosti in sramote. itas ne boste! Tesiie zvcze "ieU Ceško in Jußosla- vjjo, Poučeni krogi trcliju, da se ie Orr. Beneš pri razgovorih z dr. Niučičem iz- nizil, da ieli, da bi kandidirala Mala an- tanta v «izvršilni odbor štirih« pri Zve- zi nzirodov zastopniku države SHS. Dr. Beneš so je v Marijanskih Laznih po- polnoiua sporazume! z minisfcrskim precf- sednikom Paš iče m jrlede podaljsanja po^odbe med našo kraljevino in Ceho- slovaško. Ta pogodba bo oredvidevala tudi skupni nastop obeli držav y vseli narodnih vprašaniih. Koiiferenca Male antante v Pragl. V nedcljo 27. tm. sc jc price I a konfcren- cu Male antante in Poljske v Pragi in sioer v prostorih eehoslov. min. preu- sednika dr. Beneša. K on fere nee se ucle- ležijo dr. Bencš, dr. Ninčič. zunanji nu- nister Rumunije Duea in in poljski poslu- uik v iPragi Piltz. Na dnevnem rcdu so sledeča vprašanja: 1. obča mednarodun situacija, 2. vprašanje narodnih majijsin spričo bližnjega žcnskecra zasedanja Zveze narodov. 3. vprasan.ie kandidatli- re Male antante v izvršilni svet Zvcze narodov, 4. položa.i v srednii Rvropt. zlasti v Avstriji. 5. sprejem Madžarske v Zvezo narodov. Celjske noviee. STAVKA PEKOVSKIH POMOČN1KOV V CEL.IU. V pojasnilo javnostl prinasumo v naslednjem točne podatkc o posajanini in o izbruhu stavke. Due 22. dec. 1921 so pekovski moj- stri v Ccljn: Achleitner, Kürbisch, Ko- ren, Antlej nasled.. Vosniak üi Lopan pod vodstvom R. nadkomisarja dr. \n~ tona Mraka sklenili s svojimi pomoonikl takozvaiio kolektivno nogodbo (oddclek za socijalno politiko delavski odsek oi»r. St. 21978/21). To pogodbo so imenovani pekovski mojstri, katere ie zastopal k. Kürbisch potom kolcktivne zadruse, odsek za peke, v letu 1922 odpovcdali, ker se delonia mezde. deloma pa turti hrana itd." niso več strinjale z dnevnimi cenami. Vse dnijce ti«odnosti. katere s« bile v tej takozvani kolektivni pogodbi imenovane. so za poinocnike ostale. Meseca junija 1922 se je tajnistvo živilskih delavcev v Celiu obrnilo s pi- smom z dne 3.-6. 1922 na kolektivno za- drugo (odsek pekov1) in zalitevalo 40% povišek plač. Ker p;i je bila kolektivnu jxxgodba na eni strani že odpovedana, na drugi strani so pa gori imenovanT pekovski mojstri svojim pomočnikoni že plačo zviSali, ker je bila tudi -prehra- na in stänovanie že sorazmerno dražia, ni bilo treba novih pogajani. Dne 16. avgusta 1922 so bili vsi pe- kovski mojstri mesta Celiä in okolicc, izvzemši Krenn in Kohne, povrabljem k razpravi na mestni magistrat zaradl inezdnega gibanja pekovskih pomočn»- kov. Podpisan je bii «. dr. Mrak od tnf- nistrstva za socijalno politiko. Na pn- vabiln ie bila izrecna pripomba, da bo- de vsakdo kaznovan. oziroma s silo priveden, kdor se razprave ne udeleZf. Povabilo je bilo dostavlieno pekov- s-kim mojstrom dne 16. avffusta ti. na dan razprave med J^12. in 12. nro, raz- prava pa se je imela vršiti ob 15. uri \n je gori navedena pripomba vsled krat- kega roka pač sme$ria. Le slučaju je pripisovati, da so se mogli vsi peko^ki mojstri Celja in okolice t>ravo5asno n- ddežiti razprave. Q. nädkomisar dr. Mrak otvari raz- pravx) s povdarkom, da ie v pr\i vrsti tiamen jste. da se predlagana kolekttv- na pogodba pripozna, oziroma odobn. Vsi navzoči mojstri, izvzemSi g. Franjo Korena, so odklonili vsako kolektivno pogodbo ter izjavili, da so se voljni po- goditi na podlagi zakona vssk s svojimi pomočniki in sicer /. ozirum na njiliovc ztiioznosti, njjhov delokrof in z ozironi r.a izreden zaslnžek (za nrinescn krun v peko itd.). G. Maks Janic. kateri je ze pri pr- votni pogodbi dne 22. 12. 1921 zuhteval, da se ravno navedeno stališče oekov- skili niojstrov pri takratni razpravi vzanie na /.apisnik. predlaga opetovano. da naj se vsak pekovski mojster s svn- jimi pomočniki pojjodi in ob cnem tz- iavi. da nikakor ne uasprotnie poviSa- nju plač pomočnikoin, pač t>:-i da on rn- di prezalostnih izkusenj. ker so dosti- krat delavci sami ]>rikraisai;i. ne pod- pise nobene kolektivnc pogodbe. Uvrsčenje delavcev, ki so čez si nicsecev pomoOniki, v 1- katet,rorijo, smatra on za nesmisel, ker je jasno. Ja isti nimajo tistih zmožnosti in nrakse. kakor delavci. ki so že več let ponioe- niki. Olede pekovske prcbrane ie vsa- •komur znajio. da je pri vseli inojstrfh taka, kakorsne uinni inarsikateri nrad- nik, še numj navadni delavec in to tern ir.anj, ker imajo pekovski poniočniki krnh in pecivo v obilnem steviln. Tudi glede oblekc in obnvala ne nride.o v zadrego. vrhu tega pa iniaio no zimi do- volj toplote pri dehi kakor \ suniova- nju. Cesar drngi delavci veunom;i pn- grešajo. Ker sc glede zalitev, ki iili ie sta- vilo tajnistvo živilskih delavcev potom g. Leskošeka, g. Josip Kiirbiscli kot zastopnik pekovskega odscka t»ri kolek- tivni zadrngi ni sniatral za sprejem istlli kompetcintnega, je prosil g. nadkomi- sarja dr. Mraka. da se razpravn prclo- 7.\ na drugi ča.s. oziroma na druc;o uro. da se more on z mojstri nosvetovatl. Pri tej priliki je g. Meznarič iz Uiiblki- ne posebno povdnrjal. ;da bode ccljsko pekovsko delavstvo izvajalo svoje kc>ii- sekvence v sliičajn, ako saino- eden oJ obvešeeiiili pekovskili mo.istrov koleR- tivne pogodbe ne prizna. O. Ala Us .I;ni?e odgovori, da tudi on lahko konsckvence izvaja. Pekovski mojster u\ Koren. Iz- javlja v svojem in v imenii gospe vdo- '>re Vosnjak, da sta pripravliena toc!a le pogojno priznati kolektivno pogodbo. Razprava sc nato prckine do S. urc '/vecer, ker so pekovski moistrl irnelf ob 5. uri svoj sestanek v nrostoni ko- lektivne zadruffe. V obče ie z-naiio. da ic ee-iia moke poskocila v zadnjiii i4 düeh od K* 24.80 na 30 K in vcč, zatn ic kolektiviiu za- druga pekov sklicala sestanek, da sc določijo nove cene knilm in nccivn. Pri tern sestanku se ie tudi ubruv- navalo vpraSanJe glede kolektivnc po- godbe. O. Josip Kiirbiscli jc bii poobla- Sčen zastopati mojstre. kateri bi eventu- e!no priznali kolektivno pogodbo, če bi vedeli za pogoje. Tajnik kolekiivne /n- drugc g. Strojink. ki je kot zapisnikar fungiral. je od ..irain v zuJrugo vpisa- nih pekov napravil pisiirer.i načrt po- godbe, po katerem bi pekovski uiojstri pripoznali zahteve tajnistva okrozne strokovne koinisije v Celin- V teni na- črtu se je zahtevarii 40% povisvk na due 22. 12. 1921 pogoiene place pripoznal (ta plaoa ni teineljnn). Nadali-u tocke v načrtu in sicer od 2. do 6. s pripombo. so pri danasnjih razmerab snmeobsebi nmliive. Ta načrt predložil jc ob 8. uri /,večer pooblaščeni g. Kiirbisch zastop- niku delavcev, kateri pa ga ni hotel sprejeti, dasiravno je ob5e zr.ano. da so pekovski poniocniki vcliko na boliem, nego drugi delavci s svoiiini placarr.i. Koncem teh pogajauj k. s. LeskovSeK kot zastopnik mezdnega Kibanja izjavil, da pekovsko delavstvo ne gre ob 10. nrl zvečer na delo in sicer tako dolgo ne. dokler se njegove zahteve. oziroma ko- lekitivna pogodba ne prizna in ne po<5- pisc. Obenem je grozil pooblascencn pekovskih mojstrov, da budo pekovsko delavstvo samo za to skrbelo, da" bo meščanstvo s kruhom preskrbljeno -- kajti treba je samo euo pekanio rikvlri- rati v ta nainen in vse dnige pekarne uradno xapecatiti. Izjavil ie tudi. da so itak vsi peki inesta Celia ovadeni pri državiiem pravdništvu. Na vse to so pa še zastopniki dc- Javcev zahtevali razven že zahtevanc-- gu in dovolionegii 40% poviftka. šo 40% povišek za nameček. G. nadkomisar dr. Mrak (zastopnik ministrstvet za soc. politiko) ie vse to posluša!. Ob takem postopaniu od strani za- stopnikov delavcev, so se seveda po- gajanja razhila in tako je pri?51o do prl- glasene stavke, katcro pa inšpekciki | rada v Celju peko^'sko zadrngo najbrž j ni obvcstila.' i Meščanstvo posledic te .siavkc nc i obcuti, ker pekovski mojstri pecuio knrh / vseiui svojimi lasiiiiini silami in zala- gajo z istim inešcanslvo v isti men. ! nego pred stavko. Dne 17. tm. so šli uooblust'eiici .stav- kujočih po skoraj vseh cebskih üüstil- liah, kavamah in k nizi)rodaiaiuem krn- ha, češ, da naj kruh in pecivo od n. tm. naprcj jemijejo pri a. hVanio Koremi v Celju. kjer se je 17, tm. nstanoviki (le- | luvska pekania. üovori se po uicstu. da sta v prvi vrsti uiojstra gg. J-ü^C in Kür bisch krivu te stavke, kakor nidi, da ic nriše! \?. Ma- ri'bora državni komisur, da kaznuje vse pekc. ki nimajo aialega peoiva. ! Na deželi delajo pekovski pomoc'ii- ki zu četrtiuu tega. zaslužka, kakor %-\ imajo Ccljski in okoiiski pekovski pn- inociiiki. pa so zadüvoljni. Kako pridejo celjsK; ueko\ ski mai- stri v položaj, da se jim od strani sot-i- jalisticue kor pom cue izvrsui; Uikvatura, s tern ljudstvo vz-ioinirja in Kriili še bolj podražnje. Bilo ie že eilali \ čnsopisiTi. da je kruh v Celju dražii kakor v Ljub- lianl, all Marilxvni. zato proslnio si. kr. uiesttio jiolicijo. naj se o tern nrepr'cn in ljudstvo tozadcvno pouči. Z ozirom na gori navedena dejstva, prosi kolektiviin zifdrtign, odsek '/.;> 110" ke. na naslov kraljevskih uradov za poiiuic ii» sicer: 1. zaradi mote:i.ia obrti. 2. zaradi krsenja poirodbi: v čclrki;. due 7. septembra t. 1. Dopoklne ob \'l uri sc vrši %¦ restavrnciiskih prosmnh Nkrodiicga doma slavuostno zborovn- nje. zvečer ob 20. nvi dm v zgoriijil-i prostorih Nar. doma velil-a liiulska slay- nost. Protektorat nad Klubovo prircdlt- vi.H) ie pr^-vzela gosj)a dr. K-alanov^. Ceški Sokoli, ki so se lidele/.ili juv;o- slovanskega vsüsokolskega zleta v Ljubliani in nai)ravili poteni izletc i)O sirni nasi domoviui. vniili so se v nc- deljo popoldiiij s posebnim vlakom v svojo domovino. Vlak .ic bii izredno veil?; in Stel do 40 vagonov, polnih ti;>šil» bra- tov bi sester. Z enounio znmudo pri- speli so ob .16. uri na celisko postajo, kjer so jih pričakovali bra tie. ir. sestre ecljskega sokn!skeo;,a drnslva 1:1 slevsl- no občinstvo. Med p/roriovicim kliennjein izstopili so gostje iz vagonov p.akar so jih celjske Sokolice obsipale s cvetiem. Vsi so očarani o krasoti naš^ domovine, ki so jo videli, ter s.:> obMübili. da botfo vsako leto prihajali k naiu. U'ekli so. da nas Ccljane znvidajo za krascii kraj, v kaitcrem pr.bivamj. Po 10 minutah je posebni vlak mile gosre odpeljal. Po- zdravljauja< vzklikarr'a in mahaiija z rob- ci bii ie konec seie tcda.i. ko ie vlak i'/gi- nil. Bilo jc res iskreno in bratsko sv?- denjv in istotako lociiovl Zadnie porofiHo o nekovskem štraj- ku. Kakor sino Čuli. iu stavka ockovsklli pomočnHcov v Celju, ki ic vzbudiia tako senzacijo, »e končnnn. Ker so vsi pekov- ski mojstri izvzcmsi v;. Korena stavkujo- če pomočnikc odpusiili iz službc, ker so ti itak že lastni tnojstri. ki pečejo kruii v Korenovi pekairni. Torei se ni čudltt Naprejevem poročilu, da if kTuli, ki ga tarn pecejo tako izvrstcn. krr peče ta krnh čitaj in beri Qsetnnaist mojstrov. Brcz komentarja. Obrtni vestnik. Obrtniški ses(anek v Oetrtek dne 31. t. in. se vrši v Koscilni Wilson v Oaberjn. Začetek ob pol -S. uri zvečer. Mizarska obrtna zadruirn v Celju. \' ne-deljo 27. avgusta se ie vršil v o- brtiu» - zadruy.ni pisarni v Celiu ustanov- ni ZLulružni zbor novo uslanovljene in od obrint- oblasti ze odobrcue mizar.ske obrtne zudruge za celjski Doliticni okraj. Zborovan.ic Je vodil obrtno - zadružnf koinisar g. Zalužnik. Zadruxa Sleje 120 clanov in je udeležba bila povoljna. Za- ütopaui so biii vsi sodui okruii izvzemši smarski ok raj. Prvi zadrnžni odbor sc j^ sledeče koikstituiral: nacelnik Murün PcrnovSek" Celje. n.iegov uainestnlk hrjHiic Tajnšck Celie, oclborniki: Cesar Mihael Mozirje, (irilec Ignacii (iabcrjc, Kiusic Ignacij ^>itiarje pri Jelšah, Lcsko- vnr ivan Trbovlje. Ludviis Ferdo IJras- lovče. Strahovnik Karol /talec, Toplalc lgiiucii Brug, Vruiiku Mihael Celje, na- liicstniki: (iolob Karol Gaberie. .lelenc Miha Laiko, Kolar Josin Vransko, Sto- jau Martin Tchat\L'. lzvrbile so sc tndt vse druge polrcbne volitvc in je zadru- ga skienjla pristop k zvezi hižnoštajer- skih obrtnih zadrug. Za ureditev zadrn- zne pisHTtie, vzdrževanje tajnistva in na- bavo potivbuili knjig se je nrrdpisala za iekoce leto člnnom zadrngi' lutkluda v /.nesku K 40.- Obritm zadruKa za oblacilnc stroke sodnejia okraja Lasko. Due 27. tm. i>o- poldne se je pod vodstvom obrtno - za- družnegn komisarja Založnika iz Celia izvršil i. zadružni zbor Obrtnn zadruge za oblačiliij stroke sodnctM okraja La- ško. Zlx)rovanie v Juvančičevi restav- ruciji v Zidanem mostu bilo ic prav ^o- bro obiskano; navzočih in bilo 50 za- družuikov. Ker je vlada odonrila zadrn- /na pravila. so seda.i vsi obrtniki obla- čilnih strok (čcvljnrji. krojači in šuiljc? i/.ločeni iz Skiipne zadnijrc rokodelskili nbrti Lasko. in sick nova zadruga ze ycdaj 100 elanov. Nova '/adruii'a si je iz- voliln sledeči odbor: /adružni nacelnit fvan IJerger Trbo'/lje, uoduacelnik An- K-n Suck Dtil, odborniki: Andrej Centrlli Trbovlje. Konrad Kvartič Laško. Ivan Oeopek 'L'rbovljv, Ferdo Pcklar Hrast- nik, Tranio Puii^erear Trbovlir in ,'os'n Vrcčko Ljisko. n;«mv->iiiiki: Ivan Perser Lasko, Franjo Pozun. Ivan Udrih, Tr- bovlje. (ienoiefa Valter rirastnik. Ustva- i-ili ste se dve zaupniski mesti in sta sc zaiipnikoni iy.volila Ivan Arnšek za rirnstnik in Viljein Viclali zn Laško. Za- druga je pristopila kot claniea k Zvezi iužnostnjcrskih obnnih zadrnir v Celjii. Pelegatom za /vczo sta se imenovaTa Ivait Bertfrr in Konrad Kvartič. Z'ldrujra ii imela preccjsnje težkočc. Dredno >c ¦ciosexla svojo ustanovitev: zahvaliti jc le \'ztrajnosti in odločni voli'r posanic/.- riih clanov. da je končno veudar Ic prl- šlo do ustanovitve. katero ie / vsemi mo- cmi pospešcvalo Obrtno - zadružno nad- zornišivo \- Celiu. Zadruga ima začasno svoj scde/ \' Trbovljah, bode pa prlrc- iala zadružiie zbore v raznih krajih svo- jega rajona. kar velja tudi o nomočnlS- I.ih prt'izkitSnjah. Za ureditev zadružne- ga tajnistva se jc določila vsem članom za tekoče leto naklada v zuesku 10 Din. POKRAJTNSKA OBRTNA RAZSTAVA V MART13ORU. (Od S. do 17. septembra.) Zadnji cas je za prijave vajcniškifi del. Prijavc se sprcjemajo samo še do 3\. av.ccusta. Ponovno smo že opozarjall nato, da ie razstavni odbor dal za ra/- stavo vajeniških del na razoolaga po- polniiiiia brezplačHo notrebni prostor, konstatirati pa moranio. da so dosedaj pokuzali mojstri za to važno panoffu Zclo malo raztimevanja. Prijavljenih le jedva 35 vajencev, dočim bi jih lalltro bilo vsaj toliko, kakor mo.istrov. Šc Je čas, da se to popravi! Obrtniki pokažitc. da ste dobri mojstri in ucitelii, katcrfm sc lahlco zaupa lnladino. Dodelitcv prostorov se ie pričela In razposlala vsem ra^stavljalcctn toza- devna obvestila. Eventuclni ugovori naj . se uveljavijo najkasneie tekom treh dm, ker so poznejše sprcmembe popohioma izkljucene. Razstavni odboi se trudi, ffct dodeli vsakomur prinieren prostor, kar naj blaffovolijo razstavljalci upoštevatl. Dovoz blaga mora biti naikasneje v nedeljo dne 3. septembra zaklhičen, ker ie sicer nemogoče, pravočasno razvr- stitf vse blago in opremiri prostore. Po- zneje do?Uo blago za occrritev in podell- Ste^. 98 »NOVA D O B A « Stran 3. te-v priznanj pod lmbcnim uoui.iein jic ; riridc vcč v poštev. Pisama razstavnc^i odbora it- rn VHzsüivnem prostoni. Vhod \7. I^revT- Jiüvc uliee ali Razlajjove ulice. j Turistika in sport. \tloiiksportk1ub Celje — S. K. Svo- liwbi Celje 8:0 (4:0). Nc-deljska pri.iutclj- ski. tckma nicj obemu klu-bmiia jc kon- oala •/. visoko zmago -atletikov. Teknm je bila vse poprcj kot zaniniiva. Svobo- da v -slabi formi, kakor je Uosedaj 5e risirio viclcli. Atletiki. ki so nastopili s šnritui rezcrvami. so bili stalno v prc- nioei. vendar pa je bila tudi n.iih i«ra tfo- kaj primitivna. Visoko stcvilo ^olov .ur« Pile na račuii popoinouia nezadostiie o- br:-mbe Svob:>de. Grajait lnorimo skra<- uo nešportsko obnašanio vr.ifarjn Svo- -bodc. ki nikakor ne more koristiti uyfo- ci u nase.tia športa. Scorovali so: Krchl 6. Janežič I in Hobacher 1. Koii 5:0 za atlctfkc. Sodnik tf. Oclisdober. Nedeljsko teknie v Zngrebu. V nc- ueljo iv cjostova! v Zajrrcbu dimajski "Rapict tcr i&ral proti Gradianskemu ne- octk'ceno z 2:2 (2:\). Predteknu Kiniszi 'Tcrnešvar) — Mask 3:i. Izbirn'a no.^oiuctna lckma. ki se je igrala v nedeljo v Ljubl.iani ter imela mi- me:;} sestaviti kar najbolišo reprezcntarj- co Slovenijc. je koncaUi z ziiiacro team a A i A\\ (2:0). Narodno gospodarst vo. HMEL J. ^V. i>oročilo Hmeljarskeir-i driistva za Stovenijo j, staiiiu hmcljskili nnsadov. Zatec CSR, 17. s. 1922. [\, nekatc- vih ,feževnih dnevili je naslalo riknv:ai bakreni pa- !ež. Vlasč inni /emija sedäi zados'i; lcpo vrcmc je potrobno. V nekaterui obeinah se jc žc pričelo z obiranjeni. ^ ^ciuih še danes ne more biti Rtn'ora. !f° Se iiimaTno iz^oto\iieue.S lot je podedovala po dveli samsklh stricili prenio/.jnU' vredno 375.''OO dolar- iev. Industrl.iska Krizii v ŠvicJ. 1/ ^vice javliajo. da so een:« zlatitr. in srebrnim izclelkom zelo padie. Izdelovanjc zlatih m je padlo za M%. srebmili za 55%. zlatih. srebrnili in platinskih okraskov j>a za 73%. Čehoslovaška - jusfoslovanska lisa v Ljubl.jani izdala ie o priliki 1. vseso- kolskcffa zleia v Liubl.iani Dropasandnu brošnro: Zvestoba /a zvestobo. v ka- teri se nahajajo zanimivi spisi, kakor »životopis predsedniku Masarvka« delo- vanje Cehov in Jnjcolovaiiov na ra/.pad Avstrije itd. S takimi bro^urami se utrdi zveza mtd obeina narodonin in se pod a zjjodoviiia iiaše skupne nolitične borbe. !5rošura je na proda; pri tvrdki Ooricar tx Lcskcn'Sek. Slovene!, pridno sc.-crajte po 11 ii! Policijski pOKOn v Zasrebu. V nc- deljo ponoei je policija v Zatfrebu napra- vila na sejiniščn. na poriferiii niestn In na številnili dni.^ih kra.iih noicon, k'. je nnel nepričakovan nspch. Aretiranih jc bilo okoli 60 oseb. nieu katerimi ?e cela vr.st;i dr/nili zloeinccv. Mimstrstv« za slime in rudnikc v beo^radu je na predl<>kr kr. direkcijc sum v L.inbljani odredilo i-lede Dolaganja iz- ])ita za samosto.iiio vodstvo jsozdnejja gospodarstva po absolvlranih srodnie- šuJcih. da veljaio dosed;.nic avstr, na,- redbe in predpisi, \' kolrkor niso izme- njani po novih nredbiih in zakonih in do- kier se o tern izpitu ne nveliavi enotna nredba za vso kraljeviiio. Do S\. juliia 1°22 položeni praktiCni izoifi izven mej nase krnljevine sc priznavajo. v kolikor so bili položcni temeliein obstojeeih predpisov. l^o tern terminii ie pola^ati praktične izpite v domovini (t. č. v Za- K'rebu). Za izvanredno sluOaie si je mi- nitrstvo pridržalo ]jravico, prakticne iz- pite, polo'Zene v inozenisivn. naknadno priznati in potrditi. (Ui'de teoretskili štir- di.i in izpitov pa je v dvomliivih shiOnjih \ pražati tnzenisko uozdarsko faknlteto za mnenie. Ker .ie naiičil ličei kaditi ci«;arete. Je inati Matte Iiannoü innorila filmskeKa •ravuatelja Pavla Krameria, (^bsojena Hi k bila na }eto~Hni zpora. POSLANO.* Ivan Pirtiišek. mizarski poinočnik It bil lo. tin. poslan k tvrdki Oset na Vranskem jflede izvrševania mizarstva. Dobil je od inene prednjem, orodje. in se .ie nato v smcri Savinjske doline odpeljai. Po prctekn It dni se se ni tam javil. Ker sigiirno dela pri kakeni nrnisfru v oko- lici ali Savinjski dolmi, opozarjam dotlč- neKa, pri katerem dcla. da bom postopat v smislu zakona proti dotičnemu delo- dajalcu. Pirtitscka no'/ivliam, na: takoj vrne orodje. Cdje, 28. avails J a P.?2 Planinec Albin. mizarstvo. Dečkov trjar 6. Za vsebino poslaneRa odgovarja uredništvo le v okviru zakona. Izdaja in tiska: Zvezna tiskanm v Celju. Od^ovoriii urednik: Lie. Edvard šknnic. Razširjajte „Novo Dobo"! Sffeiioe 8 puzjiflstls ali učenka meSČanske Sole iz boljše dntžine na stano- vanje in hrano. — Kje. pri upravi »Nove Dobe*. Več različnth strop ze pletenje se kupi. Ponudbe pod ,A. 1^.2^' naupravo. Št. 29»>. Predniet: Popravilo lesenega mostu čez Savinjo pri Sy. Potru v Savinjski dolini. Razglas. V srnislu dopisa okrožne gradbene sekcije v Celju z dne 24. av^usta 1922, St. 800, se razglaša: Radi popravila lesenega mostu čez Savinjo pri Sv. Petru v Sav. doi. km: 61.260 Trojanske državne ceste se bo v pondeliek dne 4. septembra 1Q22ves promet le?. ta most do prekiica ustavil. Prometu med obema savinjskima bregoma ostaneta na razpolago most üez Savinjo pri Grižah in pri Polzeli. Mestni maglstrat celjski, dne 25. avgusta 1922. 994 Dobra domača hrana za opoldne in zvečer se dobiva od 1. septembra naprej na Ciavnem trgu št. 1 0, I. nadstr., zadnia vrata, °87 2-1 Legitimacije za II. Ijubljanski velesejm se dobiio v tobakami F. KOVAČ. Aleksandrova ulica 5. 988 1 Sprejme se dijak i. Kimn. razreda ali meščanske Sole na stanovartje in hrano. — Naslov v upravni§tvu lista. 3—1 Gostilna z inventarjem se i S Č e v najem, po možnosti na Spod.Štajerskem. Ponudbe na upravo »Nove Dobe«. 985 1 Trgovshi vajenec r z mesečno plačo se sprejme * eiakfroletiničnf ti*govini v Celju. Ponudbe z navedbo dovršenih. žol na naslov: PoStni predai 3, Celje. M ijn in vajenl se sprejnie pri tvrdki »ZLATARKA« v Celju. 857- 7 Učenec postenih starigev. se sprefme WM brlvsko ohri pri Tran Krajnc u brivec, Celje, Glsvni trg. 956 Na,zna,nilo. V smislu sklepa izvednega občnega zbora naznanja podpisano načelstvo vsem rianom »Gremija trgovcev Celie« sledefe: »PočenSi s 1. avgustom 1922 veliajo za vse kvalificirane (t. j. s spričevali dokazano v 2akoniti dobi izučene) nastavijence vseh Clanov tega Gremija sle- deče minimalne rnesečne place: do dovr^enega 18. starostnega leta K 2400"— » » 21. » » » 3.200"— » » 25. » > » 4*000"— preko » 25. > > » 5.000 — Kot doklado se izplača letno vsakemu kvaüficiranemu nastavljencu eno mese Cno plačo in sicer takrat, kadar se to dogovori z delojemalcem. Ženski kvalificirarri nastavljenci dobe 20% manj, oženjeni oziroma omoženi kvalificirani nastavljenci 20% veČ gori navedenih terr.eljnih minimalnih plai. Celje, dne 25. avgusta 1922. NaČelstvo Gremija trgovcev Celje. Messrsho - ftlohassrski obrtnik vdovec, 52 let star, ze!o soliden, marljiv in dobrodušni, išče 35 — ^0 let staro gospodično ali vdovo, ki je do- bra domačica radi ženitbe. Ima hišo in mesarsko izdelovalnlco klobas s stroj nlm obratcm ter prodajalno na glavnem trgu, kar predstavlja vrednost do 21/2 miHjona kron. Želi dote od 5 do 600.000 kron v svrho razširjenja podjetja. Diskrecija strogo zajamčena. Ponudbe event. s sliko in podatki je poslati priporočeno na : Uilho Baumeister, Brod na Savi. Dobičbonosno podjelje! SiflaniB tetefl! Za nad 50 let staro, renomirano in cialeč znano trgovino rezanega gradiva. z letnim prometom do 50 vagonov, BB IŠČG v svrho razširjenja podjetja sposoben družbenik v. odgovarjajočim kapit'alom. Prednost imajo v tej stroki vešči Slovenci. Po dogovoru more sodelovati tudi tovarniško podjetje, ki se bavi z rezanjem lesa. Natančnejša pojasnila daje flILRO BflUMEISTER, Brod n. Savf QS9 2-1 pofttnf predai 21. Stran 4. »NOVA ÜQBA« Žtev. *M. Sivalni stroj »Singer« se po primerni ceni prodlt» lstega se lahko ogleda pri tvrdki Pelle, Celje. Ženitna ponudba. Artilerijski podčastnik. živeč sedaj v Banatu, 26 let star, simpatične zu- aanjosti, postane v kratkem oficir, želi se spoznati z gospodiČno prijazne zu- nanjosti (alt vdovo), zdravo in izobra- ženo, dobrega srca, izvežbano gospo- dinjo, ne čez 30 let staro, katera bi bila zmožna tudi vsestransko za trgo- vino in goslilniško predstojništvo- — Prosim stariše in dame, ki usirezajo zahtevam, da prilože slike ponudbam. Sllke se potem vrnejo, za kar jamčim s svojim polnim imenom, katero leži pri upravi. Ponudbe prosim poslati pod šifro »Resnost in poätenje« na uprav- oiätvo lista. 2 Hotelski „omnibus -voz pripraven za kako pošto, kopališče ali prevoznega podjetnika za 12 do 14 oseb, na strehi za prtljago, za- pirajoč, jako dobro ohranjen kakor r.ov. se radi družinskih razmer pfOdau Interesentje naj pišejo pod nasiovom »0 m n i b u s« na upravništvo lista. 2 Proda se posestvo srednjeveliko, v bližini Celja. drugo zopet pri Novi cerkvi v bližini Dobrne. Interesenti se na{ obrnejo na uprav- ništvo lista pod »Posestvo«. 2 Kupujem flrd in mehek, rezan in lesan les. Cenjene pismene ponuebe z navedbo di- menzij, količine in cene franko oddajne po- staje prosim poslati na firmo Franc Vehovar, tovarna pohištva in lesna 976 trgovina v Celju. 10—2 —----------------------------- --------.......____i Modele devljev v celih serijah iz lepenke, po mo- dern ih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in čev- )jarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgornje dele izdeiujem jz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za towarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja čevEjarskih strojev. Zahievajte prospekte od Ralph F. Richter, Suboticn Vs. Poučevan|e v vsch strokah, moderne, mcha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78—15 Pozor! Zatfarulte proti požaru poljsttg pridelhg, hmelj, BozdoBB, hiše in gosp. poslopja Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje ustmeno ali pismeno „iBdranska zavarovalna družba", Gianni 949 zastop p Celju, Lava II 154 Sttbe gobc, tipoifo cVctje, bri* njeVo otje in polish pritklljc piača najbolje tvrdka 40—11 SIRCRANT, KRANJ telefon int. it. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo •ladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. Qerfs'ttt Tcvfntca samcc-ezmc m i/ruyik rn crfnt'/i 1 QJaun/f,L Tocna vosfrezba. \t 974 J--J Zagovina in z« kut*iYO pripr avljen les se zopet odLdLaJ«.. Farna znga I. jugoslov. lesne industrije d. x o. x. Cdljei Zavodna* Češplje sveže, kup! vsako množlno Robert Diehlf ? pama veležganjarna CeJje. Gosiilnicarji pozor! Priporočamo svojo veliko zalogo raznovr. vin iz tukajSnih goric Bizeljsko, Sromlje, Pisece in sicer rudeča vina od 22 K naprej, dobra beJa vina od 24 K naprej. Zbrana fina sladka vina Rizling 4-4 30-32 K. Točna in sclidna postrežba in tudi sod» na razpolago. S spoštovanjem GLOBUS tpg. dr. z o. z., BPBŽiCB o. i feö, ii, im, pit it, ftroiir, sol \ in druge deželne pridelke kupuje in prodaja ( Osef Andrej, Maribor , AlelL*aadrova cesia 97 818 69-10 Telefon 88 / N/^IJPINEJšl I ROBERT DIEHL Najfinejši medicinalni konjak ! in vse vrste žganja iz sadja izdeluje 891 [ \ PäRM VELEŽ69N]il!Na, ROBERT OIEHLI C3JE2X^iTE3 SLOVEN!JA CSESUOT^S I 60—7 Centrala : Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Immk iRlnstriji drin v Celju lzvpguje nagpobne spomenike, g^ob- nice,o'tar-je,pohifitv©»« plošče, zidbne obklade isc pohei>skega grranita. }n vseh ypst mapmopja, ctstlje stopnice, pod- stavke in vsa v to stapolco spadajoča dela.