15. številka.
V Trstu, v sredo 22. februvarja 1893.
Tečaj XVII
„E D I N O 8 T"
Izhaja dvakrat n« teden, Tinko trade in loboto ob 8 ari zjutraj.
„Edinost" stane:
ta vse leto gl. 8. — ; izven A vit. 9.— gl. ia pola leta „ 3.—: , „ 4.50 „ ia ćetrt let a . 1.50: , „ 2.25 „ Z „Novičarjem" vred: za v*e 1 to gld. 7.— „ pol letn „ 3.50 n «etrt „ . 1.75 Pooamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnieah tobaka ▼ Tritn po * nov., v Gorloi in ▼ AJdovićlnl po « nov. — „NoviCar" pa po 2 nov.
EDINOST
Oglasi in oiaaalla m račune po 8 nov vraaca v petitu ; za naslova z debelimi črkami se plačuje proator, kolikor bi ga obaeglo navadaih vratie.
Poilana, javna zahvala, osmrtnica itd. te račune po pogodbL
Vai dopisi ae pošiljajo uredništvu Fiazsa Caserma Št. 2. Vsako piizno mora biti frankovano ker nofrankovana se ne spre* jemajo. liokopiai ae na vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerata prejema apravnlitvo P Uzza Caserma H. I Odprte reklamacije -o proate pofttnine.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
• V »dlaeit j« »»i.
Grof Taaffe.
ii.
Čujmo sedaj, kako sodi grof Taaffe o posamičnih strankah natega parlamenta, odnosno o namenih teh atrank. Iz te sodbe izvaja menda grof Taaffe navodila avojemu postopanju glede sa posamične skupine kakor tudi glede na skupni parlament.
Y uvodu sestavka, priobčenega v „Contemporary Review-u" ter omenjenega v prvem našem članku, pripoveduje nam člankar o nastopnem dogodku;
„Bivši miuisterski predsednik belgijski, Frćre-Orban, pripovedke, da je bil pred leti na Dunaju. Glodajoč z galerije poslan-ske zbornice v dvorano, mu je grof Taaffe — na stavljeno vprašanje, kje da sede liberalci in kje konservativci P — podal sledeča pojasnila: „Pomešani so vse križem ; ker imamo vladi prijazne liberalce in vladi prijazne konservativce, opozicijonalne libe ralce in opozicijonalne konservativce, po-tem lake liberalce in take konservativce, ki ne gredo, kakor sebični angelji Dantejevi, ni z vlado ni z opozicijo, ampak, ki gledajo le na-se.* Oprt na ta odgovor Taaffujev razmotrujo gori omenjeni angleški list prečudno zmedene narodnostne in strankarske odnošaje v avstrijskem parlamentu. Pravi namreč : „Tu imamo močno državi zvesto stranko Poljakov, za-htevajočo, da ee razširi avtonomija Galicije; starorusinsko stranko, katera hoče osvoboditi narodnost svojo iz poljskega nadvladja ter si priboriti samo upravo; dalje Mladorusine, ki so čuvstvujejo sicer s svojim narodom, a gla sujojo s Poljaki; potem Mladočehe, kateri bi cel6 hoteli zrušiti državno jednotnost avstrijsko, ustanoviti sumostalno državo češko ter uvesti Rusiji prijazno vnanjo politiko. Mladočehi sami se dele v dve stranki: v realiste in idejaliBte, koji pa glasujejo
PODLISTEK.
Božič na Angleškem.
(Iz >V. Irvinga „knjigo črtic" preložil V.)
II.
Sveti večer.
(Dalje.)
Rešetka je bila vzeta iz obsežnega, daloč naprej stojećega kamina, in naredila je prostora ognju od lesa. Sredi njega je tlela ogromna klada in poganjala iskre ter dajala od sebe volik tok vročine in gor-kote. Kakor som zvedel, bil je to božični štor, katerega jo dal squire vsaki božični večer navlaač po starodavni navadi noter Bpraviti in zažgati.
V resnici je bilo zanimljivo videti starega equirea, sedečega v dednem naslonjaču polog gostoljubno leve njegovih prednikov, kako se je, kakor solnco v sestavi premionic, oziral ter odseval v vsako srce gorkoto in dobrovoljnost. Celo pes, iztegnen ležeč mu pri nogah, pogledal je, kadar ho je leno drugače ulegel iu zazijal ljubeznivo svojemu gospodarju v obraz, z repom pouiahul proti tlom ter se zopet iztegnil, da bi zaspa^ zaupajoč v dobro postrežbo iu varstvo. V pravi gostoljubnosti skrita jo nekova dobrosrčnost, ki se
zložno proti vladi ter se moralično naslanjajo na vnanje sovražnike državi. Potem je razločevati Staročehe, ki se love sa istimi idejali, katere pa bi hoteli pribarantati od države polagoma, kos za kosom. Za temi je omenjati nemške levioe, te najjačje stranke v zbornici, ki je ustavoverna in sovražna Češki samoupravi ter se vojskuje prjti klerikalizmu. Dalmatinski Slo van[i bi hoteli uničiti italijanski živelj prebivalstva ter zasnovati jugoslovansko državo. Obratno bi hoteli dalmatinski Italijani spraviti is sveta njih sodeželane slovanske narodnosti. Potem imamo nemške nacijonalce, škileče vnem-ško državo. Antisemite, katerim niti pekel ni zadosti vroč sa Žide, nemške klerikalce, ki so najprvo katoliki in potem še le patrijotje in bi hoteli v Avstriji zasnovati teokraoijo (božjo vlado) ter se bore za to, da se zopet oživi posvetna vlada papeštva; krščanske socijaliste, ki bi hoteli pre-osnovati vso državo na jedni sami podlagi, in slednjič Hrvate, ki bi hoteli obnoviti kraljestvo Zvonimirjevo iz dežela: Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Vsi ti najrazličnejši življi se trudijo za svoje posebne namene v zbornici in zunaj nje ter stremijo po tem, da iztisnejo iz vlade kolikor mogoče koncesij za podporo, kojo jej privoščajo od slučaja do slučaja. Ako bi hoteli vladati veliko državo a takim neokretnim parlamentarnim strojem, sestavljenim iz tako različnih delov, bilo bi to akoro i s t o t a k o brezpametno, kakor da bi hoteli z lopato ure popravljati.*
Tako je čitati v listn „Contemporary Review.-
Grof Taaffe in njegov angleiki prijatelj nista povedala nič novega: saj vemo vsi, da naš parlamentarizem niti senca ni
ne da popisati; a človek jo čuti nepo-srednje, tujca na mah delajočo domačega. Jaz sem jfdva par minut sedel pri prijaznem ognjišči vrlega starega kavalirja, in že sem se tako čutil domačega, kakor bi bil ud rodbine.
Ne dolgo po najinem dohodu napovedalo se je, da je večerja na mizi. Prirejena je bila v prostorni hrastovi sobi; njen paž svetil se je od voska in okrog in okrog visele so z bodečimi palmami in bršljanom okrašene podobe pradedov. Raz-ven navadnih lučij stali sta dve veliki voščeni BveČi, zvani božični luči, na svetlo polirani jedilni mizi mej rodbinsko sro-brnino. Miza je bila na prebitek obložena s tečno hrano ; toda squire je jedel samo frumentij, iz pšeničnoga kolača, z mnogimi dišavami v mleku kuhano jed, katera je bila v starih časih na sveti večer običajna jeBtvina. Jaz sem bil zelo srečen, da sem pri obedu vid«l mojo najljubšo in najboljšo jed, na drobno sesekano paštetino meso-Ker sem je našel povsom ukusno, pozdravil sem jo z vsem tistim ognjem, s katerim navadno vsprejmemo starega in jako dobrodošlega znanca.
Voselost družbe je vrlo poviševal humor ekscentrične oBebo, katero je gospod Bracobridgo vodno ogovarjal s čudnim imenom „mojster Simon". Bil je Čokat, ročen
tega, kar bi moral biti. Grof Taaffe je se svojim označenjem hotel naslikati onemoglost našega zastopa, in mi mu moramo — dasi neradi — le pritrditi. Naš parlament nima nikake lastne volje, še manje pa moči, izvajati jo. Naš parlament ne daje navodil vladi — kakor se to dogaja povsod drugod —, ampak čaka vedno, da mu pridejo navodila od — vlade. Zato pa ima prav angleški novinar, ako trdi, da v Avstriji nimamo ničesar druzega konstitu-cijonelnega nego — ime. Le žal, da grof Taaffe ni hotel povedati vzroka, zakaj da so odnošaji v zbornici avstrijski tako zmedeni. In ta vzrok mu je znan prav dobro, saj je nedavno sam namignil nanj, ko je zaklical levičarjem : „. . . . gospodje prezirajo, da pri nas v Avstriji je Še nekaj vmes — in to je n&rodnostV Di, to je rak-rana na telesu našega parlamentarizma, da stranke niso razvrščene p o političnih načelih, ampak vidimo, kakor pravi grof Taaffe, vse pisano pomešane : vladne liberalcejn vladne konservativce, liberalne opozicijonalce in konservativne opozioijonalce itd.RazvrŠčenja strank po političnih načelih pa ni pričakovati dotlej, dokler se ne reši narodno vprašanje. In dosledno ni nade, da bi se ojačil naš parlament, dokler se ne-uvede popolna j ednakoprav-n o s t vseh narodnosti j. Ndrodno vprašanje ovira, da se nikakor ne moreta tesno združiti slovanski in nemški konservativec, ali pa češki in nemški liberalec. Narodnost je dandanes za vero najdragocenejši zaklad in kadar gre za nArodna vprašanja, morajo zastopniki jedne in iste narodnosti — tudi če bo si sicer politični nasprotniki — postopati soglasno. Moč narodnostne idejo je tako silna — in naj to nekateri naši politiki zanikujejo kolikor hočejo —,da mora vsak vesten zastopnik naroda, saj za trenotek, podrediti svoje politično prepričanje narodni koristi, to pa
možiček z obrazom premetenega samca. Njegov nos je bil vzbočen kakor papigin kljun in obličje je kazalo Bledi od oBepnic ter bilo neprestano suho rudeče, kakor pozebel list v jeseni. Imel jo jako bistro in živo ok6 ter so znal vesti tako šaljivo in zvito poredno, da so mu človek ni mogel ustavljati. Kakor je vso kazalo, imoli so ga v družini za dovtipneža, uganjal je z damami burke ter vzbujal neznansko veselost s svojim namigovanjem na stare dogodke, nad katerimi pa se jaz, ne pozna joč rodbinske kronike, nisem mogel raz voseljevati. Videl sem, da mu je bila največja slast, mej večerjo mlado dokle poleg sebe vzdržavati v neprestanem, zadržova-nem smehu, dasiravno se jo bala karajočih pogledov svoje matere, ki jej je sedela nasproti. Bil je v istini ljubljenec mlajšega dela družbe, ki se je smijala vsemu, kar jo rekel ali storil in pri vsaki izpremoni njegovega obraza. Jaz se temu nisem smol čuditi, kajti morali bo ga imeti za čudož dovršenosti. Znal je oponašati Pavliho in Judito, b pomočjo žgano gobo in robca iz svoje roko narediti staro babo in iz pomaranče izrezati tako smešno karikaturo, da jo mladina suaohu hotela popokati.
Fran Braoebridgo mi jo na kratko razodel njegovo zgodovino. Bil jo star samec z malimi, nezavisnimi dohodki, ki so
dotlej, dokler se ne reši narodno vprašanje. V tej okolnosti je iskati vsroka, zakaj se v naše m parlamentu glasuje vse križem, ne pa po velikih politiških skupinah.
Priznali smo, da je grof Taaffe dobro označil nezdrave in zmedene odnošaje v parlamentu avstrijskem, ali mor&la, kakor si jo izvaja on — sodeč po razmotrivanju angleškega novinarja — iz teh razmer, je povsem zgrešena, kajti moti se zelo, ako se nadeja, da se dajo vse te homatije odpraviti z — absolutizmom. Ako meni tako, kaže, da pač pozna onemoglost avstrijskega parlamenta, nikakor pa ne moči narodno ideje.
Naše šolske razmere.
(Govoril posl. V. Spinčič v 191. seji državnega sbora dne 28. januvarja 1893. 1.)
(Konec)
Pri nas bi bilo vprašati sa menenje šolske občine, ki skrbe za materijelne potrebščine šol, in deželni odbor, ki plačuje učitelje, razsodi pa dežolni šolski svet, ki ni vezan na izrečena mnenja in ki ne more razsojati po svoji volji, ampak mora ostati pri tem v mejah, določenih mu po zakonu. (Dobro ! mej somišljeniki.) Te meje zakona so označene v členu 19. (Jako dobro! mej somišljeniki.)
Z ozirom na veljavne zakonske določbe in z ozirom na pedagogiško-didak-tična načela, katerih no more premeniti noben zakon in noben ukaz, so šolska oblastva ne samo opravičena, ampak tudi vezana določiti učnim jezikom tisti jezik, kateri govori dotični narod v dotični šolski občini. Odločilno besedo ima torej deželno šolsko oblastvo, dež. šolski svet, in če je v Istri, v Trstu in v Gorici, kakor rečeno, na tisoče otrok slovenske in hrvat-
pod skrbnim gospodarstvom morali zadostovati vsem potrebam njegovim. Sukal se je skozi rodbinsko sostavo kakor blodeča zvezda repatica v svojem tekališči, pohajajoč zdaj ta, zdaj oni čisto udaljeni odrastek, kakor na Angleškem često delajo gospodje, imejoči mnoga znanstva, a pičlo imetje. Imel je veselo, bvcžo čud, ki je vedno uživala sedanjost. Vedno menjavanje kraja in družbe oviralo je, da si ni pridobil tistih nevšečnib, neprenosljivih navad, katere svet tako neusmiljeno očita starim samcem. Bil je popolna rodbinska kronika, ker mu je bilo znano rodoslovje, zgodovina in vzajemni zakoni cele hišo Bracobridge-ov, kar ga je jako omililo starim ljudem; bil je čcstilec vseh Bta-rojSih dam in posturnih devic, katere so ga po navadi še zmirom imele za mladega, ob jednom pa igralec pri otrokih, tako, da
v krogu, v katerem so je gibal, ni bilo priljubljenojšo osebo, nego jo bil gospod Simon Bracebridgo. Zadnjo lota je Bkoro vedno bival pri squiro-u, kateremu je bil vso, napravljajoč inu sosebno s tem posebno veselje, da se jo ujemal z njegovo trmo gledo starih časov ter imel vsuk čas pripravljenih par starih pesnij, ki so bile prikladno za vsak slučaj. Ta naposled imenovani talent dal nam jo takoj poskusiti, kajti jedva jo bila miza prirejena in
ske narodnosti, kateri nimajo šol, tako je tega krivo samo deželno eolsko oblastvo. Tudi pri {imenovanjih in »ploh pri vseh šolskih rečeh ima dež. šolski svet prvo besedo. Navedem naj za to nekaj primeiov. Poznam učitelja, ki uči na šoli, katera je hrvatsko-italijanska, akoprav je tam samo dvajset otrok, zmožnih hrvatskega in italijanskega jezika, nad sto otrok pa ume samo hrvatski. Ta učitelj ni usposobljen za definitivno mesto na hrvatski šoli. Imenujem naj tudi kraj; zove Be Roč. Poznam pa tudi učitelja v St. Petru v Šumi v pa-zinskem okraju ; ta jo torej nastavljen na hrvatski šoli, na kateri se uči tudi italijanščina, a le kot učni predmet, in temu učitelju se je odreklo definitivno imenovanje, ker nima iz italijanščine uradnega usposobljenja. (Čujte! jna desni.) Oglasil ae je torej za skušnjo, jo prav dobro prebil in zopet prosil definitivnega namešče-nja. Krajni šolski svet in občina sta ga tudi nasvetovali, okrajni šolski svet ga je dobro kvalificiral, a deželni odbor ga ni prezentiral in deželni šolski svet se je tudi pokazal onemoglega. Poznam nekega učitelja, kateri je bil tekom let že večkrat tožen radi moralnih in agitatornih prestop-kov. (Klici: Kupoval jo glasove!) Deželni šolski svet je bil primoran predlagati, naj se dotični učitelj premesti, (Klici: Tako!) a deželni odbor se ni oziral na ta nasvet in mož uči še danes na isti šoli, v največje pohujšanjo prebivalstva. V Pazinu razpisano je bilo pred nekaj leti mesto voditelja na italijanski šoli. Oglasilo se je deset prosilcev in občinsko načelništvo in krajni šolski svet stavila sta v zmislu pravice, pristoječe jima po zakonu, terna-predlog in nasvetovala tri učitelje, katere ni bilo iz nobenega uzroka izključiti, kateri so bili vsi usposobljeni za italijanske šole in vrh tega še za pouk hrvatskega jezika, jeden mej njimi celo za meščanske šole.
Deželni odbor, kateremu pristoja prezentacija, ni hotel nikogar prezentirati, in deželni šolski svet, kateremu priatoja pravo imenovanja — on je na dekretih vedno podpisan — ni nikogar imenoval, baje zato, ker ni bil nihče prezentiran. Ako torej deželni odbor nikogar ne prezentira, ako no izvrši avoje pravice, naj se deželni šolski svet odpove pravici imenovanja 1 ! Če torej deželni odbor nikogar ne prezentira, ni smeti nikogar imenovati. Rekura zoper to naredbo jo visoko naučno mini-ateratvo odbilo.
V Koperakem okraju mi je znan učitelj, ki jo bil zadnji čas valed ovadeb in pisarjenja raznih Italijanov samo zato pre-stavljen na drugo mesto, ker je v svoji čisto slovenski občini glasoval za sloven-
doneŠono vino z dišavami in druge letnemu času primerno pijače, že so mojstra Simona naprosili, naj zapoje kako dobro staro božično pesen. Jeden hip se je pomišljal, potem pa je z leakečimi očmi in nikakor ne slabim glasom, ki je le časih kakor ivoki počene oevf ušel v falset, zakrožil staro, neumno pesen :
Ker je božični dan
Danes nam praznov&n,
Voljno pokličite
Glaano sosede vse !
Kadar pa pridejo,
K mizi naj sćdejo,
In se k večerji povabijo,
Da zimake nadlogo pozabijo, itd.
Večerja je slehernega udobrovoljila. Is sobe za posle poklicali bo starega har-fenista, ki je ves večer tam brenkal ter si bil očividno malo privoščil squirovega doma kuhanega piva. Bil je, kakor so mi povedali, nekakšen pristavek gospodarstva. Čeprav je bil po vnanjem vaftčao, bilo ga je vender češče najti v aquirovi kuhinji nego li v njegovi hiši, ker je atari gospod rad slišal „harfo v sobani".
(Dalje prih.)
sko in no za italijansko stranko. (Oujte ! Čujte ! mej somišljeniki.)
Poznam tudi učitelja, kateremu je okrajni šolski svet izrekel grajo samo zato, ker je podpisal oklic na volilce, v katerem se je tem priporočalo, naj se ne ude-ležč volitev, občinskih volitev v Pulju. Hotel ae je pritožiti, podpisal je tudi pritožbo, a ta ni bila vzprejeta. Tistih občinskih volitev udeležil Be je pa ravnatelj gimnazijo in član dež. šolskega sveta jako živahno, bil je celo član volilakega odbora neko Btrauke, podpisal je več oklicev in je še dants na svojem mestu ter dobi najbrž če ne kako odlikovanje, pa vsaj kako nagrado za svoje delovanje.
Gospoda moja ! Navajal sem sama fakta in se skliceval na nekatere zakonske določbe, sodbo pa prepuščam vsem poštenjakom in vsem pravičnim možem. Iz tega, kar sem povedal, je razvidno, da ae hoče na Primorakem in sploh pri Slovencih in Hrvatih potem šole to doseči, kar neka-terniki govorč, pišejo in tiskajo, da hoče učna uprava Hrvate in Slovence polagoma ponemčiti in poitalijančiti. Prvi korak je neobligatni pouk v nemškem jeziku — zato se dajejo remuneracije ; drugi korak je obligatni pouk v nemškem jeziku; tretji korak je nemščina kot učni jezik za nekatere predmete v višjih tečajih, Četrti korak nemščina kot učni jezik za vae predmete začenši s tretjem tečajem, peti in zadnji korak pa ao popolnoma nemške ljudske šole tudi v slovenskih kmetskih občinah. (Tako je !) V mestih najprej vojaške ljudske šole za civiliste, potem nemške državne ljudske šole, a konečno se prisilijo mesta kakor Ljubljana, da usta-novč nemške Ijudake šole.
Prav tako je tudi z moškimi in ženskimi učiteljišči: nemščina kot obligatni učni predmet v Dalmaciji; nemščina kot učni jezik za nekatere predmete in naposled popolnoma nemška učiteljišča. Takisto je tudi na gimnazijah; v Dalmaciji je nemščina obligatni učni predmet; na Kranjskem in v Mariboru se poučujejo nekateri predmeti v nemškem jeziku, drugod pa se poučujejo vsi predmeti nemški. Se huje je na realkah, kjer se saino nemški uči, izvzemŠi Dalmacijo, kjer je nemščina učni predmet. Na trgovinskih šolah* na visokih šolah, na vseučiliščih in tehničnih visokih šolah je izključno nemščina učni jezik. Hrvatom in Slovencem ▼ Primorju je na voljo dano, da obiskujejo nemške ali italijanske šole (Jako dobro! mej somišljeniki.), dočim zamorejo obiskovati Batno italijanske trgovinske akademije in italijanske navtične šole v Trstu, Lošinju, Kotoru in Dubrovniku.
To, gospoda moja, je popia razmer, v katerih ae nahajajo Hrvati in Slovenci v Primorju gledć šol, iz tega je vidno posestno stanje Hrvatov in Slovencev z ozi-rom na učilišča, posestno stanje, katero hočejo ohraniti nekatere stranke te visoke zbornice, sklicuje se pri tem na Najvišji prestolni nagovor.
Ti gospodje so beati possidenteft; oni imajo vse, kar si želč, imajo več, kakor jim gre po zakonu in aioer v škodo drugim narodom, zlasti pa Hrvatom in Slovencem, (Jako dobro! mej somišljeniki.), vrh tega pa zahtevajo, naj to Hrvati in Slovenci še odobravajo (Dobro! Jako dobro! mej somišljeniki) in naj hrvatski in slovenski poslanci ne silijo na premembo,
Gospodje pozabljajo, da Najvišji prestolni nagovor ne izključuje ustavno zajamčene ravnopravnosti, da jo celo izrecno naglaša in predpostavlja.
Najvišji prestolni nagovor ni razveljavil ravnopravnosti, zajamčene v državnih osnovnih zakonih, ne prikrajšuje Hrvatom in Slovencem pristoječih jim pravic, katerim se ti nikdar ne bodo odpovedali. (Odobravanje mej somišljeniki.)
Voljni ao žrtvovati za slavo dinastije in za moč monarhije vse sile; voljni bo sodelovati pri delih za povzdigo materijel-nega blagostanja, a svojih narodnih in državnopravnih pravic ne bodo nikdar po-
zabili (Dobro ! Dobro ! mej somišljeniki.) in se ne bodo nikdar zadovoljili s sedanjimi narodnostnimi razmerami; nikdar ne bodo odobravali šolskih razmer, vsled katerih se narod neniči in italijanči (Tako je! mej somišljeniki), ker bi s tem sodelovali zoper interese dinastije in zoper interese monarhije, ker bi • tem postali sokrivci pri poskusu, umoriti lastni narod. (Viharno odobravanje mej somišljeniki.)
Za naučno upravo, katera ne da našemu narodu tega, kar daje drugim narodom v polni meri, tega, kar priatoja našemu narodu, za kar plačuje; za troške, s pomočjo katerih se raznaroduje naš narod, zato ne bodemo glasovali jaz in moji ožji somišljeniki. (Živahno odobravanje in ploskanje mej somišljeniki.
DOPISI.
V Gorisi, dno 30. januvarja 1893. Nisem mislil, da sem o naših trgovskih razmerah tako dobro podučen. Določno som rekel v svojem dopisu z dne B. t. m. v 5. št. cenjene „Edinosti* i „Mi jim pa I zabavljamo, ker nam ne morejo enako po-streči kot naši nasprotniki", in glej ! kakor da bo je bal dopisnik z dne 21. t. m. v 7. štev. „Edinosti", da bi mi kdo veroval, oglasil so je z novimi zabavljicnmi, s ko-jimi neizmerno škoduje našim trgovcem in obrtnikom. Sedaj je pa lahko ves avet prepričan, da som resnico sporočal in veseli me, da mi ni treba tega dokazovati.
Posebno čudno se mi zdi, da gospod dopisnik pravi, da naši trgovci grešijo proti geslu : „Svoji k svojim" ; da grešijo proti trgovski uljudnosti, ter da zahtevajo, da jim moramo vsak „švindel" vkupovati pod narodno krinko. — A tega mi vendar no moro očitati nikdo, da bi bil jaz kedaj rekel, da imamo samo dobro trgovce. Rekel sem da ae pritožujejo vsi narodni trgovci in obrtniki, kar priznava g. dopisnik sam, in čo so vsi, so gotovo tudi oni, ki so pošteni in uljudni, in ki niso pričeli trgovine ali obrti s tako malim kapitalom kot dopisnik misli. Vsaj tako bi ae dalo logično sklepati.
Gosp. dopisnik pravi, da ako bi vse objavil, bi gotovo ne bilo ljubo trgovcem ; a mi pravimo, da tudi drugim ne bi bilo ljubo, ako bi trgovci vse objavili. Verujte mi, da ae naši trgovci uljudnejše vedejo, nego naši naaprotaiki, ki nas vedno zmerjajo se „sclafs". Mogoče želi g. dopisnik, da bi se naši narodni trgovci tako vedli, kot oni trgovec nekje tam pri Škofiji, ki ga podpirajo Slovenci iz dežele in mesta, a je neki dan piamonoša, ki mu je, alučajno slovenski govoreč, podal nekaj pisem, ozmerjal se pridevkom „solaf* v pričo občinstva. Kako bi se pozdelo vam, gosp. dopisnik, ako bi pričeli tako postopati naši trgovci P Pomislite vendar, koga da zagovarjate v svojem dopisu.
Res je, da je za trgovce, kot za vsa« oega druzega najbolje, da molčijo, ker že pregovor pravi: „Molčanje je zlato, a govorenje le srebro". Kaj jim pa hočemo, če nečejo molčati! Jaz sem tega menenja: poslušajmo jih, kjer vidimo, da imajo prav ! Pomagajmo jim, ker tudi oui nam pomagajo mnogo. Gotovo bode to bolje, nego da jih kar na kol obsodimo po g. dopisnikovem mnenji.
Prav ima gosp. dopisnik, da se niti trgovoi sami ne podpirajo dovelj. Tudi jaz sem mislil to objaviti in sam ne vem, kako je bilo mogoče, da mi je to v peresu ostalo. Verujte mi, da sem vesel, če nisem druzega dosegel se svojim dopisom nego to, da Bte Vi povedali, kar sem jaz pozabil, in hvaležen hočem biti tudi „Edinosti", da je nama dovolila prostor. Torej trgovci in obrtniki, zapomnite si dobro, kar vam je rekel g. dopisnik! Podpirajte se najprvo sami in potem zahtevajte, da vaa bodo drugi podpirali ! Ako jo pa mod vami kedo, ki bi Be no držal tega načela, objavite ga, da ga izbrišemo izmed narodnih trgovcev!
Ne morem ai kaj, da ne bi še nekaj omenil glede ccn. Nečem ae prepirati o tem, ali nasi trgovci dražje ali ceneje prodajajo, nego naši nasprotniki ; a želel bi bil, da mi gosp. dopisnik odgovori na slev deča vprašanja: Zakaj so VBi slovenski časniki in knjige dražje nego li laške ali nemške P Zakaj ae morajo plačevati inse-rati v slovenskih listih dražje nego v ptu-jih ? Ali so vsled tega slovenski izdajatelji „švindlarji" P Zakaj se amejo pritoževati slovenski listi, ako so premalo podpirani, smejo celo malo poropotati na razne narodnjake, in zakaj ne bi se smeli tako pritožiti tudi slovenski trgovci in obrtniki ? Ta vprašanja premislite malo g. dopisnik, in videli bodete, da je bil moj dopis na pravem mestu, če tudi je nekoliko po-dregnil v sršenovo gnezdo.
(Konec prih.).
Dekani 19. februvarija 1893. — „Da se resnica bolj spoena, je treba čuti dva zvond". Opirajoč se na ta, že stari, a veljavni rek, prosimo blagohotne čitatelje cenjene „Edinosti", naj bi blagovolili pozorno prečitati te vrstice, da jim bode mogoče po vrednosti oceniti zadnji dopis iz Dekani, koji se nikakor no vjema z resnico. Ker pa je resnica Bogu in ljudem droga, ter, da ao laž in zavijanjo prave istine v kolikor mogoče omeji, usojamo si omenjeni dopia iz Dekani osvetliti so sledečimi podatki.
V omenjenem dopisu pravi g. dopis* nik, da pred sedmimi leti smo imeli občinsko starešinstvo, kojomu načelu je bil mož, nadžupan, ki jo ljubil svoj narod in jezik, ki ga je mati učila." Dalje so bere v istem dopisu: „Pred tremi leti pa je bil v starešinstvo izvoljen mož — koji ne ljubi avojega naroda, kakor ga ni ljubil še nikdar; ne ljubi svojega materiuega jezika itd." — Usojamo si prašati blagohotne čitatelje in tudi g. dopisnika cenjene „Edi-noBti": „Če je bil prejšni nadžupan tako strašno rodoljuben in ta novi nadžupan tako grozno nerodoljuben, prašam Vas g^ dopisnik, čemu sto pa delali na to, da se izpodnese stol onemu tako hvaljenemu in rodoljubnemu županu, stol, na kojega ste z vso svojo silo, z vso svojo zagovorno-stjo, eleganco in vsestransko agitacijo postavili nerodoljubnega župana, kakor sami pravite P Je-li to častno od Vas g. dopisnik P Seveda, Vi pravite, da se je sedanji g. nadžupan prilizoval nekaterim, da so agitovali zanj. Ojoj 11 Pojte, pojte! Sami veste najbolje, kako ste obletali okoli njega, naj bi za božjo voljo vsprejel „nadžupanstvo", sami najbolje veste, kako ste agitovali in govorili proti prejšnemu „rodoljubnemu" nadžupanu, kojemu zdaj branite čelo in prsi. — Kaj pa da, mislili ste, da Vas bo novi nadžupan koj imenoval tajnikom, ali — ali — novi „norodoljubni" župan bil je toli neveden, da se mu ni zdelo po pameti, postaviti tajnikom tako obširne občine moža, koji ni skazal niti toliko sposobnosti, da bi vedel v redu držati svojih lastnih, niti osebnih zadev.
To je, kaj ne ! P Ali pustimo šalo t Pravite, kako da je prejšni nadžupan ljubil jezik, ki ga je mati učila. Dobro vem,, da Vi g. dopisnik sami ne verujete tegar kar ste napisali. In res! Ali so to pravi ljubiti jezik materin, ako se v svoji lastni družini vedno in vedno klepeta in smohlri le italijanski, ali nemški, tako, da-se poštenemu rodoljubu kar gnusi!I Kako pa je sč sedanjim nadžupanom v tem oziru P Glej 1 Kakor noč in dan ! Sami pravite, da niti ne umč italijanski. Ravno vsled tega se pri njem nikdar ne sliši niti besedice italijanske, kar se seveda vsem nam srčno dopada. To človoku dobro dd, to nas povzdiguje. Kedo pa Ijubi^rod svoj, ali oni, koji gleda le nase, ali pa oni, koji gloda in strogo pazi na to, kako se upravlja z uovci, katere narod s krvavimi žulji doprinaša v občinsko'blagajno!P — Morda ljubi svoj narod oni, koji se je in se Še-vedno upira prosveti Bvojege naroda s tem>
da mu ne privošči potrebnih Šol in izobrazbe, ali oni. koji skrbi, da se ustanov-Ijajo nove in razširjajo že obstoječe šole v naši občini ? ? ! — In ravno to dela in s vso doslednostjo izvršuje ravno naš sedanji g. nadžupan, kateri zasluži od nas vseh vso čast in hvalo.'
Ker se ravno bližajo občinske volitve, kakor pravi g. dopisnik, nadejamo se, in vemo z vso gotovostjo, da bodo vedeli vsi zavedni volilei ločiti Ijuliko od pšenice, vedeli bodo in že ved6, kdo jim je pravi, odkritosrčni prijatelj, skrbni oče in gospodar, ter kdo njih — — — zapeljivec!
Ako gospodu dopisniku ne zadostuje navedeno, lahko mu, kedar-koli hoče, postrežemo s fakti in številkami.
—žiga.
Iz Zagreba. Naš deželni zbor sklenil je 16. t. m. svojo kratko, mrtvo, slabo-plodno zasedanje, ter odišel na nedoločeni čas na počitnice. Če se ozremo na njegovo delovanje, no moremo biti z njim zadovoljni. Rešil je proračun, postavo o lovu, zaštiti ptic, o kužni bolezni goveje živine in . gotovi smo. Opozicija storila je veBtno svojo dolžnost pri proračunski debati in z interpelacijami. Ali odkritosrčno povem da se je močno pogrešala pri tem zasedanji eminentna moč inteligencije „O b z o r o v o" stranke, naj reče kdo, kar hoče. Dr. Frank se je res odlikoval v proračunski debati, tudi Starčovič M. in Jakčin. Barčič in Folnegovič pa v interpelacijah. Kakor sem Vam žo poročal, in terpeloval je Barčič o reški gimnaziji in zdaj pri koncu zasedanja o propadanju mornarstva v hrvaškem Primorju, Folnegovič pa o turški občinski ali mestni upravi v Kostanjici. Obe te interpelaciji ilustrujete v prav žalostnem svetlu sedanji sistem. Ali slaba je korist od interpelacij, ker na nekatere vlada kar nič ne odgovori, na nekatere pa le toliko, da stvar ni taka, kakor je pravil interpelaut — čeravno je ta navel fakta —, a mameluki večine vzemo vsaki odgovor vlade na znanje.
Sedanji ban grof Khuen Hedervary govori v zboru navadno mnogo, ali ne me vprašati „kaj* in „kako P" — Od Kaucha pa [do Hedervarya poznam vse bane. Rauch ni govoril, samo delal, ali kar je storil, bilo je pogubno za Hrvatsko Banski namestnik Vakanovič in ban Bodekovič bila sta prava biro krata. Mažuranič sicer ni bil dovolj ener giČen, ali bil je pravi hrv. ban, kateri je nosil v svojih prsih za Bvojo hrv. domo vino živo čuteče srce; in kar je delal in govoril, vso je šlo iz tega plemenitega srca. Naj še mimogrede tudi to povem da tako majestetičnega dostojanstvenika kakor je bil ban Mažuranič, v svojem Živ ljenji nisem videl . Kdor ga je videl pri svečanem otvorenji hrv. vseučilišča, ne po zabi ga nikdar. Pejačevič v zboru ni nikdar govoril, ker še jezika ni bil zmožen Za njega jo govoril njegov doglavnik Živ kovic, on pa je igral kavalirja. Hedervary mnogo in rad govori; ali svojimi govori, v katerih je preoej neslanih dovtipov, ne resnic ali logiških salto mortalo prepogosto le „otrobe veh1. Tudi je marljiv delavec v vinogradu madžarske državne ideje. On jo pravi antipod v vsem bivšemu bauu Mažuraniču. Ta je bil nao bražen in pravi hrv. patrijot. Pri Heder varyu te naobrazhe ni, a patrijot je le mad žarski. Zadnji čas je začel celo neki
sladek, dobrodejen pesek v oči. Da ceve-em primer. Ko je umrl grško-zjedinjeni škof Ilranilovič v Križevcih, postavil je edanji ban na to mesto madžara Droho-beckega. Ta še ni prav zasedel svojega sedeža, že so ga v Zagrebu izvolili za ravnatelja glasbenega zavoda. Se ve, da to storili uradniki, kateri bo v večini kateri so dobili povelje. Da bo narod ne bi togotil in jezil, začel je Drohobecki deliti vsote različnim društvom, samo da dobi ime „dobročinitelja", in da se duhovi umire. Ko se to zgodi, pa bode na tihem infiltriral madžarsko idejo. Kakor mi je pravil neki duhoven, delal je s početka ravno tako pokojni Mihalovič, a potem bo šli njegovi dohodki v Madžarsko, katero je delal in čutil. — Tedaj: „Vi-daetis, Croatae, no quid detrimenti patria capiat!" —
Politični pregled.
logi nastane razdor v večini, kajti skoro gotovo je, da jo vaprejmo zbornica tudi v drugem ;branji. V gosposki zbornici ne pojde stvar seveda tako gladko, ker imajo konservatici večino. Potem bode Oladstone piisiljen apelirati na narod.
paratizem sejati med Hrvatsko in Slavo
uijo. Zakaj ?--„Divide et impera" je
razlog."
Hrvatski narod je sicer dovolj zaveden iu probujen, in gotovo bi vsaki drzni naskok na njega narodnost z vso odločnostjo odbil. To dobro vedo njegovi nasprotniki, za to ga kar drzno ne napadajo. Ali meni se zdi, da so si izbrali drugo, bolj nevarno metodo, s katero mislijo Hrvate oslabiti in po malem raznaro-diti. Ta metoda je počasna infiltracija madžarske državne misli. Kur se pa to tako lahko ne opravi, mečo se ljudstvu
Notranje dežela.
Poslanska zbornica. V seji dne 18. t. m. se je nadaljevala razprava proračunu pravosodnega ministerstva. Be sedo jo dobil prvi generalni govornik „proti1 posl. dr. H ero ld, izjavljajoč, da ne pridemo nikakor do miru v nijedni stroki državne uprave, dokler so ne rešijo posamična narodna vprašanja. Govornik protestuje proti očitanju ministra Schonborna, kakor da so Mladočehi zasejati zdražbe mej narodom. Narod češki se je moral braniti proti takoimcnovani spravi in proti dunajskim punktacijam, odpor mej narodom je moral nastati, ako se je narod hotel ohraniti. Na poziv ministra Schonborna, da naj bi namreč Mladočohi stavili določene predloge za spravo z Nemci, odgovarja govornik, da naj bo uvede jednakost pri imenovanja sodnikov in vsi sodniki naj bodo vešči obeh deželnih jezikov. To je gotovo konkreten predlog. Govornik omenja na to znane naredbe predsednika najvišjemu sodišču. Pojasnilo pravosodnega ministra v tej zadevi ni zadovoljilo nikogar. Ako je g. minister obvezan, braniti uradnike, so pa še večje važnosti za vlado in državo slovanski narodi Avstrije, in po takem je bila njegova dolžnost braniti slovanski jezik pred napadom predsednika najvišjemu sodišču. Govornik protestujo obširno in najodločneje proti izrazu „ptuji jeziki" nahajajočem se v večkrat omenjeni na redbi, ter zahteva, da se prekliče ta naredba. „Mi zahtevamo — pravi dr. Ilerold — jednakopravnost za obe narodnosti na Češkem. Mi smo toliko neskromni, da čutimo v sebi prepričanje in moč, da smo čisto jednaki Nemcem v Češki, kar bo tiče inteligencije in delavnosti. — Za Heroldom je govoril generalni govornik „za", poBl. dr. J a q u e s. Poslednji je seveda zagovarja naredbo predsednika Stremayerja. Na to so sledili razni „popravki", mej temi tudi popravek dra. L agi nje, naperjen proti trditvam poslanoa Kuenburga, namreč: da v Avstriji nimamo italijanskih provinoij. — Naslednja seja je ;bila v ponedeljek, pri kateri so vsprejeli proračun pravosodnega ministerstva ter so zapričeli razpravo o proračunu finančnega minister stva.
V seji dne 20. t. m. naglašal je finančni minister blagonosno delovanje davkov, ako bo isti primerno in pravično razdeljeni. V tej seji je interpeloval poslanec dr. L a g i n j a radi škode, kojo trpi vinska trgovina v Istri po trgovinski pogodbi z Italijo.
Vnanje države.
Italijanski poslanec De Zorbi, proti kateremu so jo vršila preiskava radi sleparij pri rimski banki, je umrl v zaporu.
Portugalsko ministerstv( je odstopilo.
Angleška zbornica jo žo vspre jela v prvem branji predlogo o samoupravi Irske. Izjalovila s« je nad angleških konservativcev, da ob tej pred-
Različne vesti.
Njena ces. visokost nadvojvodinja Valerija je povila sina.
Papežev jubilej. Povodom papeževega jubileja poklonila so se v nedeljo o polu-dne prevzvišenemu vladiki tržaškemu pred-aedništva političnega društva „Edinost", „Slavjanske čitalnice" „Del. p o d p. društva", „T r ž, podpornega in bralnega društv a", „V e-lesile" in „Gospodarskega društva" v Škednji, ter moško podružnice družbe sv. Cirila in M o t o d a, da v imenu imenovanih društev izrečejo najiskreneje čestitke sv. Očetu povodom njegovega jubileja. V imenu te skupno deputacije je nagovoril prevzvi-senega vladiko predsednik pol. društva „Edinost", g. prof. Mate MandiČ. Premilostljivi škof vsprejeli so deputacijo izvonredno prijazno in zatrjajoč, da jih posebno veseli to udanostno izjave cerkvi vedno zvestih Slovencev. Obljubili so, da hočejo primernim potem to sporočiti v Rim. V cerkvi sv. Justa je bila slovesna pontifikalna masa, koje so se udeležili razni dostojanstveniki z gospodom namostnikom na čelu ter toliko ljudstva, da je bila cerkev prenapolnjena. — Papeževa sla v nos t vršila seje v nedeljo kaj slovesno po vsem širnem svetu. (Jastitali so avstrijski in nemški cesar, ruski car, knez črnogorski, z vezn|i svejt švicarski. Odposlanika avstrijskega cesarja — grof Revertera in vites Grubissich —, izročila sta včeraj sv. Očetu darilo in lastnoročno pismo cesarjevo. Ruski car in sultan sta tudi doposlala posebni darili. Osobito so bilo slavnosti v Rimu uprav velikan-ake. Sv. Oče je daroval sv. mašo v cerkvi sv. Petra, pri masi jo bilo nad 60.000 ljudij. Vsi navzoči pozdravljali so jubilanta ne opisnim navdušenjem. Po sv. maši je sv. Oče blagoslovil vso navzočo množico ter
pozabijo dobrot, kojih so bili deležni pod vlado Hohen\vartovo. Na to !je imenovani klub priredil Hohenwartu navdušeno ovacijo.
Imenovanje. Namestnik primorski je imenoval konceptnega praktikanta pri tukajšnjem redarstvenem vodstvu, M ori ca Linharta, koncepistom.
Tržaški mestni svet je imel sinoči svojo sejo, o kateri spregovorimo prihodnjič.
Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil zakon, sklenjen v poslednjem zasedanji dež. zbora tržaškega, s katerim se podeljuje pravica javnosti tržaškim bolnicam za nalezljivo bolezni.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so plesalci „Del. podpornega društva" 4 gld. 7 kr. — Veljaki pri igri in en „kibic" 2 gld. 60 kr.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je darovala g. E 1 i z a Dole n č o v a 3 gld. 30 kr.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti jo nabrala deputacija okoličanov pri gosp. drž. poslancu Ivanu Nabergoju 8 gld.
Popravek k darilom sv. Cirila in Metoda. V zadnji številki „Edinosti" vrinola so jo neljuba tiskarska pomota in Bioer pri notici o darilih družbe sv. Cirila in Metoda, kjer ao ima glasiti da sta K. in J. podarila 2 gld. 80 kr. in ne 9 gl. 80 kr Redni občni zbor „Tržaškega podp. in bralnega druššva" bode v nedeljo dne 5. marca ob 3. uri popoi. v društvenih prostorih (via Stadion 19). Dnovni red priobčimo prihodnjič. — Letni računi se že tiskajo ter se razpošljejo še ta teden.
K občnemu zboru tržaške ženske pod-družnice družbe sv. Cirila in Metoda, zbralo so je dovoljno Število družabnic. Za danes omenjamo le : Točno ob 3. uri pričelo se je zborovanje. Gospa predsednica predstavi zbranim družabnicam vladnega zastopnika g. dr. Litnorja. Na to prečita g.čna tajnica bvojo poročilo, katero se odobri kakor tudi poročilo blagajnično. — K [točki: „posamezni prodlogi in želje" oglasi se g.a K. Ponikvarjeva so željo, da postano ženska naša podružnica pokroviteljica. Predlog se sprejme z veseljem. — K točki: „volitev novega načelništva* oglasi so g.čna M. Kariž ter pravi, da je
jej podelil popolon odpustek. Ko je od- iz poročila razvidno, kako marljivo jo de hajal iz cerkve, ponovilo so so navdušene ovacije. Pred cerkvijo je bila zbrana no-brojna množica.
Iz Barkovelj ae nam poroča: Naše selo je slavilo na poseben način škofovsko petdesetletnico papeža Leona XIII. — V soboto dne 18. t. m. zvečer je bilo vse selo lepo razsvitljeno, le malo je bilo hiš, koje so ostale v temi. — Tujcem, kateri so si ogledali z zvedavostjo to razsvitljavo, opomniti je, da je bila ista napravljena po okoličanih, — kateri se zav odajo i svojega naroda. — Zopet nov dokaz vsakomur, da kjer propada narodnost, kjer se širi divja italijanska kletev — tam bi zastonj iskali verskega prepričanja in udanosti do sv. cerkve.
Slovenska ljudska šola pri sv. Jakobu
priredi jutri, v četrtek, kratko svečanost v slavo 501etnega škofovanja Leva XIII. Spored: 1. Sveta maša s petjem ob 8^. 2. Slavnostni govor — J. Sila koos. nadz. in katehet zavoda. 3. Hymna Leonu XIII. poje IV. razred. 4. Slava Levu XIII., de-klamuje M. Dobrila. 5. Cesarska, poje otroški zbor. 6. Delitev podobio visokega slavljenca.
Grof Hohenwart in klub Poljakov. Dne 19. t. m. došel je grof Hohenvvarth v sejo kluba Poljakov, da se osebno za hvali na čestitkah tega kluba povodom njegove (Hohenwartove) sedemdesetletnice. Ob tej priliki je izrekel grof Ilohen-wart nado, da so ohranijo prijateljski od-nošaji mej obema kluboma ter da simpatije Poljakov tudi v bodočnosti ne bi veljale samo njegovi osebi, ampak vsemu klubu. Načelnik kluba Poljakov, vitez J a w o r-a ki, je naglašal, da Poljaki nikdar noj
loval dosedanji odbor, izkaže [naj so mu torej priznanje s tom, da se ga enoglasno zopet voli voli. Izvoljene so : G.a Natalija Truden prvomeBtnica, g.a Karla Ponikvar namestnica, g.čna Marica Nad liše k tajnica, g.čna Jo si p i na Delkin namestnica, g.čna Ljudmila M a n k o č blagajnica, g.čna Marija A b r a m namestnica. — Poročila se ti* skajo s poročili si. možke podružnice.
Zahvala. Odbor „Dijaško kuhinjo" se zahvaljuje najprisrčneje vrlemu rodoljubu in poznanemu dobrotniku, velespoštova-netnu gospodu Franu Kal i stru na veledušnem daru 50 gld. Bog plati 1
Družba sv. Mohorja. Vse one, ki se
žele vpisati v to družbo, opozarjamo, da se jim je v ta namen zglasiti do 28. t. m. pri društvenem poverjeniku, veleč. gosp. V arl-u.
Iz Nabrežine se nam piše: Gospod HrabroslavVolarič si jo pridobil se svojim sodelovanjem pri obeh naših veselicah velike zasluge za naše društvo ter bo jako priljubil vsem. V znak hvaležnosti mu priredimo dne 25. t. m. pevski večer v gostilni g. Ivana Grudna. K obilni udeležbi ao povabljeni vsi udje društva „Nabrežina".
V okrajni zastop Celjski so volile kmetske občine vseh 9 narodnih kandidatov, mej temi tudi državna poslanoa Vošnjaka in Gregorca. Ker imajo naši večino, se bajo Nemci ne bodo udeleževali soj.
Naša skladišča, v seji proračunskoga odseka posl. zbornico dno 18. februvarja jo prišla v razgovor tudi naša javna skladišča. Posl. M o n g e r je konsta-
total, da se pri javnih skladiščih tržaških nahajajo veliki nedostatki. V teh skladiščih imajo stranke po 6- do 7-krat več stroškov nego v skladiščih reških. Mnogo tvrdek, osobito iz Heilbronna in druzih mest obrnilo se je v Trst, a videči velike prednosti v skladiščih reških, obrnili so se tjakaj. Nedostatke je treba odpraviti. da ne bode trpelo mesto tržaško naj-občutneje.
Visoka starost. Včeraj je umrla v ulici Via Media št. 21 bivajoča Neža Du-bič v starosti 102 let.
Poskus samomora, v ponedeljek pred-poludne pognal si je tiskar Viktor Majo-niča svinčenko v trebuh z namenom usmrtiti se. Prenesli so ga v bolnico.
Nagle smrti umrl je ▼ Trstu trgovec z usnjem Tomaž Javornik s Vrhnike. Pri uhodu hiše Androna Komagna zadela ga je kap, da je bil takoj mrtev. Denar in listine, kar jih je imel pri sebi, Bpravila je poiioija. Truplo »o prenesli v mrtvašnico k sv. Justu.
SVOJI K SVOJIM!
brivec v *9 vi a Sta-dion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Gostilna „Stoka", r'TSSlr^
poleg kavarne „Fabris", priporoča ho Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotnko je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Martin KHfo F'HZ7:a s- Giovanni, At. 1
ITI d I LI II nI	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestviu
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisano zadrugo z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah so priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	41--104
B. Modic in Grebene, "sVI^i
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmnrje in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraSenje grobnih spomenikov. Cl.
Via Picolonini ) številka 2,
Antonijeta Drenik
se priporoča tržaški slovenski gospfidi za vsakovrstna dela, Rpadnjoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotavlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	26 — 52
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuju jako okusna jedila. Prenočišča nevorjetno v cono. Cl.
Antnn Pnriiai na v°slu ulice
niliuil lUtndJ, jn Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabnkarni svoji — ista liiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
ripcpn' v	nCaserma", glavni shaja-
UC9UU	tržaških Slovencev vseh stanov.
Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton & o r 11, kavarnar.	Cl.
Pivarna Lavreneie &JSTUSE&
priporočuje svoja izborim istersku vina častitiin družinam po najniži c^ni 28 kr, litor v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov so ne sprejmejo. — ( tistitim gostimi se prlporftča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra iHtorsku kapljica.
Mlekarna Frana Gržine ?etBri
nn Notranjskem (Via Cnmponille v hiši Jakoba Brunnerja št. 6 (Pinzza Ponterosso). l'o dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna .Alla citta di Graz" »
poleg kavarne „Univorso" priporoča se Slovun-oeni v mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in jo izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogate knjige z uzorci, kakoršnih Se ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz na popuščam za 21 , ali 3l/, goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkurenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdne ln Čista cen«, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in osno. Prosim torej zahtevati le moje knjigo z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovščino, predpisane snovi za uniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize, preproge za vozovi, loden nepremAčon za lovike suknje, snovlj za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredne, polteno, trajao, čisto volneno luknsne blago, ne pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
(v tem Manchestru Avstrije) Največja zaloga f»briške ga sukna, ▼ vrednosti
V, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmoinost izjavljam, da moja roka zdruiuje najveće izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene Da se prepriča o vsem tem. prosim slavne občinitvo, da Bi, kadar mu prilika na« neso, ogleda velikanske prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetja.
Dopisuje se v nemškem, češkem, ogrskem, poljskom, italijanskem, froncoskem in angleškem 24-3	jeziku.	24 - 1
urar, Corso štv. 89. 22—104
Prodaja ln popravlja ure.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—52 TRST 12~12
Corso, Piazza delta Legna U., 1. Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lnk za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije i Id. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sko žveplo za žvepljanje trt.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-4
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti loči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890
Gravnica druStva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910 22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„	33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200.000*— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*85 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na Življenje	„ 250.000-—
Občna reserva dobičkov	, 1,127.605 98
Urad ravnateljstva: Via Taldlrlvo, br. * (v lastnej hiSi.)
Teodor Slabanja
•rebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
ao priporoča pre i. duhovščini sa napravo cerkvenih posod in orodij ii čistega srebra, alpaka in medenine, kot: moil-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si eamorajo tudi menj premožne orkve omisliti razno orkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. PoSilja vsako blago dobro spravljeno in poštnin« franko t	4-24
TRŽAŠKA HRANILNICA
8pr«j«mljt denarne vloge v bankovcih od 50 nofi. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 1*2. ure dop. Obresti
na knjižice.........3*/0
PlatSnjb v Rak dan od 9—12. ure opoludne. Zurake do 100 sld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora «« odpovedati 3 dni, znnske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej Elkomptttj* menjUte domicilirane na trZaS-
kem trgu po . ......S1/.0/«
Poaojnjs na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........5®l0
viSje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po	4'/,"/•
Daje denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprila 1R92	4-24
J,

lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u m
goldenen Heiohsapfel.
ilnn l^vrkrrlii/^n nekdaj imenovane univerzalne krogljlce, znano domače JVilU&UllltJ KlU^ljlCL, odvajajočo sredstvo.
Jedna Skatljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek Šestih fikatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani posiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej po&lje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogijio 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek so ne pošilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva	12-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti jo, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega jo videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J. Pserlmferja I posodca 40 kr., prosto poštnino 65 kr. Trpotcev sok, 1 stoklonica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posod.ca i gui. 20 kr.
Prall proti potenju li01»', škatljica 50 kr., požtnino prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnino proBto G5 ki.
Zivljenska esenca stekleni 22 kr. Angležki balzam, stekiemca 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, 1 skatljica 35 kr., poštnine prosto 00 kr. Tanokininska pomada J. Pserhoferja, pospošujo rast las, skatljica 2 gld. Univerzalni plašter l)rwf- Stendela, posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
rTnivPl»/n1na ^iciilna a^l A- w- Bullrioha, domaČe sredstvo proti posledi-IJ Ill> bi /.cllllcl ( ISMIIUI SOI oam Blftbo probave, 1 zavitek 1 gld.
Razven irnonovanih izdelkov dobivajo se Se drugo tu- in inozemsko furnmcoiitično specijalitete, ki so bilu po vsili avstrijskih Časopisih oznanjene ; in so na zahtevanje točno in v ceno proskrbljajo tudi prodmoti, kojih ni v zalogi.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a troba je denar poprej doposlati; večja naročila tnal po poštnem povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor MT po povzetju.	7—12
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča ■lavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima
dobro kuhinjo	Cl.
Podpisani [naznanja slavnemu občinstvu,
SVOJO
da je
„osmico",
v katerej se t*o£i izvrstno čloma.£e črno in belo vino lastnega pridelka ter se priporoča za mnogobrojen obisk.	3—2
Greta, 14. svečana 1893.
Lovro Gombač.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najoarodnija lega ▼ Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 'J ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreheijevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti elav-nege občinstva.	ponižni
104-48	f>. Favero.
Petronio & Madalena
6
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in
Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoja bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene bo neverjotno nizke, postrežba vestna in nagla.
EPILEPSIJA
(božjast)
ozdravljiva brez povrnitve, tisući morejo dokazati ta ćudezni vspeh znan-atva. —
Natančna porodila a povratno marko je pošiljati:	12-8
„Office Sanitas" Pariš
30. Faubourg Montmartre.
Bil ena bol kaialj, hreputavloa, promuklost, nazebr zadavioa, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljonjem ' NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina ajajnega uspjelia it« JIH gotovi Prendini. lučbar I Ijekarnar u Trstu
Yeoiua pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć norih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao /.a čudo uzimanjem ovih sladki&nh.
Opazka. Vnlja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati 1'ren-dinijeve sladki&o (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (fikatule) moj podpis, Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglio", na drugoj „Prendini"1.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju bo u Prendinijevoj ljekarni u Trstu Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijokarnali svieta.	18 —52
Nič več kašlja!
IlalzaniNkl potoralsk i pi*ala
ozdravi vsak knSelj, ptučni in bronhijnlid katar, Dobiva ao v odlikovani lekarni. 14—10»
PRAXMARER rAi duo Mori" Trst veliki trg
Postno posiljatve izvrfiujejo se neutegoma.
Kdor ima
loterijske srečke
ta
nnj se abonuje in liaj jili da progledati
pri
ZOLDAN-U,
?isarna za pregledovanje vseh žrebanj v rstii, jedina te vrste v avstro-ogerski državi in v inozemstvu.
Premnogo je še izžrebanih glavnih dobitkov, ki niso dvigneni, in ako se ne dvignejo o pravem času, iz< gubljeni so neizogibno.
(5 kr. za srečko, za večje Število Plačati jo naprej!po pogodbi. — Kdor liočo. da bo ' j mu sk»zl v h o loto objavlja na na tlom, kadar zadene kaka srečka, plača od 50 ltr. višjo.
V mesecu januvarju se je našlo (93) triindevetdeset sreček, ki so zadele že pred leti in sicer za to, ker njih posestniki niso vedeli o tem.
Pisarna jo nasproti cerkve „Kosario" nt. 1, f, n. IVI*. Tiste srečko, ki nimajo pečatu Zoldcno-vega in dotičnoga datuma, se niso pregledalo pri njom.	4—4
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.