TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za a leta 90 Din, za yk leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	sredo,	dne	11.	septembra	1935.	štev.	90.
c&ztn&tske. icQwU*t
Čezmorska trgovina pomeni bogastvo. Vsi narodi, ki so imeli čezmorsko trgovino, so bili bogati. To nam potrjuje zgodovina vseh časov in vseh narodov. Nad 700 km morske obali s čudovitimi pristanišči imamo, poleg tega tudi zaledje, ki more nekaj izvažati, pa tudi marsikaj uvažati, da bi morala cveteti čezmorska trgovina, a dejansko smo skoraj brez nje in mesto nas opravljajo za nas čezmorsko trgovino tujci. Uvoz iz čezmorskih dežel gre sploh skoraj ves skozi Trst in celo izvoz nad eno petino skozi tuja pristanišča. In če se vprašamo, zakaj je tako, potem je objektiven odgovor le eden: ker ne znamo izkoristiti svoje obmorske lege. Sami smo krivi, če nimamo čezmorske trgovine in naša lastna krivda je, če ne pridemo do bogastva.
V	nedeljo se je v Ljubljani na zboru pomorcev le' prejasno to ugotovilo. Nekaj teh ugotovitev je tako težkih, da bi jih morali ponatisniti in na nje stalno opozarjati vsi jugoslovanski listi, da bi bilo že enkrat vsaj nekaj teh več ko žalostnih vzrokov zaostalosti našega pomorstva odpravljenih.
Predvsem so morska pristanišča glavna vrata za naš izvoz. Vsa ostrost sedanje krize pa jo baš v tem, ker imajo naši kmetijski proizvodi radi slabega izvoza slabe cene. Izvoz agrarnih proizvodov je torej prvi pogoj za ozdravitev sedanje gospodarske krize in tu je edina ter pravilna rešitev.
Naši proizvodi so šli v Egipt, Sirijo, Palestino in sploh v Levanto. Dosedaj smo tja izvažali le les in cement, sedaj pa bi mogli še celo vrsto drugih pridelkov. Toda zaledje bi moralo imeti *ve*e z morjem. Teh pa ni in zato je izvoz oviran. Niti Slovenija »e danes nima zveze z morjem!
Druga nujnost so redne morske zveze z levantinskimi pristanišči, ker je brez teh rednih zvez živahna kupčijska zveza s temi kraji nemogoča. Jugoslovenski Lloyd je kupil moderni parnik »Princezo Olgo«, da bi imeli to zvezo. Ali vse zaman, ker po naših predpisih plačujejo italijanski parniki trikrat nižje pristaniške pristojbine od »Prin-ceze Olge«, da ta z njimi ne more konkurirati!
Naše ladje morajo plačevati zaradi visokih carinskih pristojbin za nafto po Din 4-60, dočim jo dobivajo italijanske po 20 centesimov, to je po 60 do 70 par za kg. Zopet je našim parnikom od naše strani onemogočena konkurenca.
Italijanske parobrodne družbe dobivajo od italijanske vlade visoke subvencije, ki se tudi v redu plačujejo, naše le neznatne in še te se plačujejo tako neredno, da izgubi ta subvencija za naše družbe skoraj vso vrednost.
Ne skrbimo, da bi dali našim pristaniščem zveze z zaledjem, ne skrbimo niti, da bi bila pristanišča sama zgrajena dobro. Zadostuje, če omenimo konstatacijo iz letošnje skupščinske razprave: 110 milijonov sa beograjsko pristanišče, za- vsa pristanišča našega Primorja niti 10 milijonov.
Naš pomorski promet se zato ne razvija, kakor bi se mogel. Posledice tega so: namesto naših, so zaposleni delavci v tujih pristaniščih, namesto naših trgovcev dmajo od našega morja dobiček tuji trgovci, namesto naših železnic, služijo tuje. Kakšni milijoni so s tem izgubljeni, kaže že samo to, da pošljemo vsako leto okoli 30 milijonov Din zavarovalnine v Trst in London, ko bi mogle ta denar zaslužiti naše zavarovalnice. Mimogrede: Kjer ni treba, smo ustanovili v konkurenco lastnim denarnim zavodom privilegirane državne zavode, da bi pa te ustanovili proti tujim zavarovalnicam, seveda nismo storili.
Dobro pomorstvo je odvisno tudi od kvalitete mornarjev. Naši slove po vsem svetu, a mi se zanje ne brigamo. Najslabše pla-
čani mornarji na svetu so naši mornarji. Socialna zaščita je za naše mornarje nepoznana dobrota. Kličemo: Čuvajmo naše morje, naše mornarje, resnične čuvarje morja pa plačujemo tako, da so v večnem strahu, kako bodo preživeli sebe in svojce.
Ti iin še cela vrsta drugih razlogov so
V	torek ob 11. dopoldne je umrl v Ljubljani v starosti 73 let po kratkem bolehanju slovenski industrialec Dragotin Hribar, eden vodMnih mož mladega slovenskega gospodarstva.
Le malo slovenskih mož je, ki bi se tako globoko zapisali v zgodovino slovenskega gospodarstva, kakor se je zapisal pokojni Dragotin Hribar. Le malo mož pa je tudi, ki bi tako neumorno in tako dosledno delovali za gospodarsko osamosvojitev Slovencev kakor pokojnik. Vse njegovo življenje je bito prav za prav posvečeno samo temu cilju, pa naj je deloval le kot skromen tiskarnar na vročih celjskih tleh, ali pa bil na čelu organizacije slovenskih industrialcev. Samo nekaj takšnih mož, ki bi tako zvesto služili ideji slovenske gospodarske osamosvojitve, pa bi bila ta ideja tudi uresničena.
Pokojni Dragotin Hribar je bil mož neutrudno delavnosti in obenem mož ustvarjajočega dela. Nikdar ni poznal danes zelo razširjene navade, da bi užival od dela drugih, temveč sam je ustvarjal in sam se je tudi dobojeval do svoje ugledne pozicije. Bil je gospodarski čilovek v najlepšem pomenu besede.
Pokojni Dragotin Hribar je bil mož jeklene volje. Težke preizkušnje je doživel v svojem življenju in večkrat je bil v položaju, ko bi marsikdo drugi opustil borbo. Ne tako pokojnik. Z žilavostjo, kakršna je lastna slovenskemu človeku, je delal naprej za uresničenje svojih ciljev in vedno premagal vse težave.
A ne samo mnogo izkušenj, tudi mnogo razočaranj je doživel pokojnik. A tudi najtežja razočaranja niso uničila njegovega
vzrok, da živi pri nas ob morju skoraj najbolj beden narod. A mogel bi biti bogat narod, ki bi krepil vse gospodarstvo v državi. Po naši krivdi pa je Primorje pasivno.
Kdaj nas bo že nadloga izučila, da bomo začeli z drugo pomorsko politiko!
optimizma in s široko gesto moža, ki vse razume, je preko vseh razočaranj nadaljeval svoje delo.
Pa še drugo lepo lastnost pokojnega voditelja silovenske industrije je treba podčrtati. Ko je ves slovenski narod trpel od strankarskih prepirov, je bil Dragotin Hribar oni mož, ki ni imel za vse te prepire nobenega smisl.. Njegovo geslo je bilo v :dno samo eno: ustvarjajoče delo. To geslo pa je bilo tudi ključ njegovih velikih uspehov.
Vsestransko je bil delaven pokojnik in na vseh poljih našega javnega in gospodarskega življenja se je izkazala aktivnost Dragotina Hribarja. V časnikarstvu, v tiskarstvu, v trgovini, v industriji in v de-narstvu, povsod se je uveljavila izredna podjetnost Dragotina Hribarja. Jasno je pokazal vsem Slovencem pot, ki vodi k njih gospodarski osamosvojitvi.
Zato je z njegovo smrtjo nastada v vrstah slovenskih gospodarskih mož težka vrzel, ki jo bo še dolgo občutilo vse slovensko gospodarstvo. Zato pa stoji tudi ob njegovem grobu slovenski narod v globoki hvaležnosti do njega, ki je vse življenje ustvarjal in krepil slovensko gospodarstvo.
Zato pa bo tudi v zgodovini slovenskega naroda ter zlasti v zgodovini njegovega gospodarstva ime Dragotina Hribarja ohranjeno vedno na enem najbolj častnih mest, kot neutrudnega pionirja za gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda.
Večna slava spominu Dragotina Hribarja!
Večna slava voditelju slovenskega gospodarstva!
vitelje in katere dolgoletni predsednik je bil
Posebno zaslugo si je pridobil pokojnik za slovensko gospodarstvo, da je bil med soustanovitelji ljubljanske borze, kateri je predsedoval skoraj do zadnjega časa in ki ga je v priznanje njegovih zaslug izvolila za svojega častnega predsednika.
Posebno delavnost je razvil pokojnik tudi kot predsednik industrijskega odseka Zbornice in kot njen podpredsednik. Za slovensko industrijo si je pridobil še posebnih zaslug kot soustanovitelj Zveze in-dustrijcev 1. 1919. Vsa ta leta je bil vodja industrijske politike v Sloveniji in da je slovenska industrija v teh letih tako lepo napredovala, je tudi ena zaslug pokojnika.
Na vseh poljih slovenskega gospodarstva se je pokojnik uveljavil in vedno postavil celega moža. Bil je pravi slovenski seif-mademan, ki je iz laslne sile prišel na prva mesta.
V srečnem in vzglednem zakonu s svojo soprogo Evgenijo iz Šumijeve rodbine je Imel 12 otrok, ki .jih je vse vzgojil z vso ljubeznijo skrbnega očeta.
In sedaj je končal svojo življensko pot Dragotin Hribar, ki je storil za svojo rodbino in za svoj narod vse, kar more storiti človek.
Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
*
Komemoracija slovenske industrije za pokojnim predsednikom Dragotinom Hribarjem
V torek je bila seja industrijskega odseka Zbornice za TOI pod predsedništvom gospoda ravnatelja Antona Krejčija, ki je razpravljala o aktualnih vprašanjih industrije na zborničnem področju. Med sejo je prispela tužna vest, da je pravkar preminul zaslužni pobornik in organizator nacionalne industrije industrialec gospod Dragotin Hribar, dolgoletni zbornični podpredsednik in predsednik industrijskega odseka ter častni predsednik Zveze indu-strijcev. 'Predsedujoči g. Anton Krejči je takoj prekinil sejo in se v globoko občutenem komemorativnem govoru s toplimi besedami spominjal velikih pridobitev in uspehov, ki jih je dosegel blagopokojnik za naš gospodarski napredek in za industrijske organizacije. Očrtal je neumorno delovanje pokojnika tekom skoro polnih dveh desetletij v zbornici in njenem industrijskem odseku ter poudaril posebno njegova uspešna prizadevanja za gospodarsko osamosvojitev nacionalne industrije, kjer si je s svojim vztrajnim delom, ki ga je dvignilo iz razmer malega podjetnika do najuglednejšega industrialca, pridobil nevenljivih zaslug Industrija na slovenskem ozemiju mu bo ohranila v zahvalo trajen in časten spomin. Vsi navzočni člani industrijskega odseka so stoje poslušali žalni govor predsednika Aniona Krejčija, ki ga je zaključil s trikratnim Slasra-vzklikom spominu pokojnika.
Izgon naših delavcev iz Francije
Ministrstvo za delo v Franciji je izdalo nalog, da se morajo izgnati iz Francije vsi tuji delavci, ki niso že 10 let v Franciji ali ki niso poročeni s Francozinjami. Ker večina naših izseljencev še ne živi 10 let v Franciji, bo morala večina zapustiti Francijo. Nujno potrebno bi bilo, da bi naše pariško poslaništvo interveniralo v korist naših delavcev. Bojimo se le, da bo naš poziv ostal popolnoma neuslišan. Izgon delavcev se vrši v Franciji zelo enostavno. Podjetja smejo nastaviti le delavce, ki imajo karto o identiteti.	Ta	karta se	izstavlja
vsako leto znova.	Če	delavec zaprosi	za
novo karto, potem se mu ta ”° da in nobeno podjetje ga ne more i ti. Kdor pa je brez službe v Franciji in nima lastnega premoženja,	od	katerega	živi,	se
smatra v Franciji	kot	neprijeten	tujec	in
se izžene. In ta usoda čaka skoraj vse naše delavce v Franciji.
Dragotin Hribar se je rodil dne 22. oktobra 1802 v Ljubljani kot sin meščanskih staršev. Po končanih šolah se je posvetil tiskarstvu in najprej vstopil v Blasnikovo tiskarno, kjer je takrat še imel odločilni vpliv »oče slovenskega naroda« dr. Blei-weis. Iz Blasnikove tiskarne je vstopil v Narodno tiskarno, kjer je bil najprej korektor, nato pa je prevzel upravo tiskarne, ki je bila takrat močno zavožena. Ko je uredil gospodarstvo v tiskarni, se je posvetil tudi časnikarstvu in marljivo deloval pri »Slovenskem Narodu« te postal leta 1887. tudi njegov odgovorni urednik, kar mu je nakopalo dosti bojev. Pa tudi pri drugih slovenskih listih je marljivo in z uspehom sodeloval.
Leta 1890. se je preselil v Celje, kjer je ustanovil tiskarno ter začel izdajati »Domovino«, ki je kmalu postala glasilo vse slovenske Štajerske. Kaj je storila »Domovina« za nacionalni preporod Štajerske ter za gospodarsko osamosvojitev slovenske Štajerske, ve samo tisti, ki je preživel tiste vroče borbene čase. Njegova tiskarna v Celju je bila tehnično na višku, kar je z’isti dokazoval »Ilustrovani koledar«, ki ga je začel izdajati pokojnik in ki je bil dolga leta slovenska salonska knjiga, baš zaradi svoje vzorne opreme. V Celju je ustanovil tudi prvo slovensko knjigarno ter založil več knjig, med njimi tudi prepotrebne knjige za obrtno šolstvo. Poleg tega pa je pridno hodil po shodih in širil nacionalno zavest.
Leta 1902. se je preselil v Ljubljano, kjer je ustanovil svojo tiskarno, založno knjigarno in trgovino s papirjem. Izdajal
je tudi mesečnik »Slovan«, ki je poleg svoje bogale vsebine zlasti zaslovel po svodih tak.-at naravnost senzacionalnih ilustracijah. Nekaj časa je izdajal tudi slovenski humoristični list »Jež«.
Še za časa svojega bivanja v Celju je ustanovil v Ljubljani tvornico pletenin, ki jo je pozneje razširil in moderniziral, da je danes ena prvih tvornic te stroke v vsej Jugoslaviji. Od svojega tasta Šumija pa je prevzel 1. 1876. ustanovljeno tvornico kan-ditov in slaščic ter tudi to tako izpopolnil, da je postala ena največjih tvornic te vrste.
Posebno intenzivno gospodarsko delo po-pokojnika pa se je začelo po preobratu. Deželna vlada za Slovenijo ga je imenovala za predsednika »Kranjske hranilnice«, ki je bila takrat zaradi vojnih posojil v najtežjem položaju. Zasluga pokojnika je, da je naša najslarejša hranilnica premagala vse težave ter da je bila nato tudi nacionalizirana, in sicer na način, da ni bilo od nobene strani nobene pritožbe.
Leta 1919. je vstopil v upravni svet Južne železnice, ki je takrat slovela po svojem vzornem gospodarstvu. Kot dalekoviden gospodar je spoznal važnost lokalnih železnic, združil vse slovenske lokalne železnice v enoten sindikat ter si z velikimi žrtvami pridobil tudi pet šestin vseh dei-nic dolenjskih železnic. Ni pa dočakal, da bi se mu te njegove žrtve tudi honorirale. Pokojnik je bil tudi med prvimi propaga-torji zveze Slovenije z morjem ter je tudi v ta namen žrtvoval mnogo.
Mnogo truda je posvetil tudi Hipotekarni banki, ki ga šteje med svoje soustano-
ICalca st izvide- cavdolžitev kmeta
Resolucija konference zbornic v Ljubljani
(Konec)
Oblasti, ki so pristojne za določitev zaščite
Posebno važnost dobiva vprašanje: kateri oblasti je treba prepustiti določitev individualne zaščite kmetskega dolžnika.
Tu pridejo v poštev dve bistveni okoliščini; kvaliteta oblasti, to je stopnja njene nepri-stranosti in pripravnosti za reševanje tako težkega vprašanja in drugič; njena tehnična Sposobnost Za nujno izvedbo potrebnega postopka. Skoraj enodušno mnenje je, da bi morala opraviti ta posel sodišča, vendar pa smatramo za potrebno opozoriti, da bi se morala sodišča oblikovati tako, da bi se zagotovil čim hitrejši postopek.
Zalo predlagamo konkretno, da se pri rednih okrajnih sodiščih, odnosno, kjer ni teh, pri prvostopnem okrožnem sodišču, na čegar področju se nahaja stalno bivališče dolžnika, ustanove posebni senati z enim aktivnim ali upokojenim sodnikom in dvema prisednikoma, od katerih enega imenuje pristojna trgovinsko-industrijska zbornica iz kraja sedeža sodišča, drugega pa iz vrst kmetovalcev mestni svet iz kraja dolžnikovega bivališča. Ta dva prisednika imata svoja namestnika, ki se imenujeta na isti način.
Postopek oblasti
Postopek oblasti je bil naslednji: Dolžnik-kmetovalec bi* moral v 60 dneh po objavi nove uredbe vložiti na pristojno sodno oblast prošnjo e preje naštetimi prilogami. Dolžnik, ki v tem roku ne bi vložil prošnje, se ne bi mogel poslužiti te uredbe.
Sodišče bi takoj na podlagi vložene prošnje vpisalo v zemljiško knjigo, da je dolžnik zaprosil za zaščito. Istočasno pošlje sodišče etn izvod seznama prijavljenih upnikov pristojni davčni upravi zaradi obda-čenja upnikov zasebnih fizičnih oseb.
Sodišče bi nato zaslišalo dolžnika in upnika ter bi nato skušalo doseči sporazumno rešitev načina izpolnjevanja obveznosti tudi mimo uredbe.
V	kolikor v tem ne bi uspelo, bi sodišče po oceni vseh prilog ter rezultatov ustnega postopanja izdalo sklep. Vsi dolgovi priznani od sodišča bi se vpisali v zemljiško knjigo z enakim vrstnim redom, dočim bi prejšnjim vknjižbam ostalo njih mesto.
Izguba zaščite
Zaščito bi moral izgubiti s sklepom sodišča zaščiteni kmetovalec, čegar gospodarske razmere so se tako izpremenile, da ura zaščita ni več potrebna. Nadalje, če bi zaščiteni kmetovalec predložil lažne podatke in če bi neresnično opisal svoje spanje in stanje svojih dolgov in končno, če 'bi povečal svoje premoženje na škodo upnikov in čez potrebe svojega gospodarstva.
Enakost upnikov
Zaščitne odredbe morajo veljati za vse upnike kmetovalcev, in sicer za vse enako. Tu razumemo tudi vse državne in privilegirane zavode, glede katerih veljajo sedaj mnogo bolj ugodne odredbe kakor za zasebne. Edino pri upnikih zasebnih fizičnih oseb bi se moglo predpisati, da re morajo od glavnice odbiti vse za dotični dolg čez zakonski maksimum plačane obresti.
Konferenca zlasti naglasa, da je vsekakor treba iivzeti iz vsake zaščite dolgove, narejene pri trgovcih in obrtnikih *a kupljeno blago ali za prejete usluge, ker za trgovce in obrtnike nd nobenih zaščitnih odredb glede njih obveznosti do njihovih upnikov, pa niti takšnih, ki veljajo za denarne zavode.
Pri tej priliki konferenca posebno poudarja, da je rok 20. aprila 1932, ko je bil proglašen moratorij za kmečke dolgove, najbolj neugoden termin glede blagovnih kreditov pri trgovcih in obrtnikih, ko doseže višina teh kreditov svoj maksimum, dočim po tem terminu naglo pada.
Osvoboditev od taks
Vse posle po prejšnjih predpisih treba oprostiti vseh taks, da bi se to delo čim hitreje in čim ceneje dokončalo. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker bi bila dejansko edina žrtev, ki bi jo storila država v tem vprašanju.
TI.
Kmetovalcu treba omogočiti kredit
Konferenca 6matra za potrebno, da zlasti podčrta, da je vprašanje razdolžitve kmetov samo eno od vprašanj, ki pritiskajo našega kmeta in da se z rešitvijo tega vprašanja ne bi rešili tudi drugi problemi našega kmeta. Zaščita kmeta se ne omejuje samo na zaščito glede njegove razdolžitve, kakor so očevidno mislili njeni avtorji, če sodimo po imenih, ki so jih dali raznim zakonom in uredbam o razdolžitvii kmeta.. Če se torej hoče resno pomagati kmetu, a to mora bili želja vseh zavednih in dobrih državljanov, potem treba p odvzeti tudi druge korake, da se pravilno rešijo tudi vsi ostali problemi.
Zlasti je potrebna hitra rešitev vprašanja kmetskega kredita. Privilegirana agrarna Ivanka ni niti najmanj rešila to vprašanje. Toda če se to vprašanje ne reši v najkrajšem času in ne da našemu kmetovalcu možnost, da se v bodočnosti na koristen način preskrbi z neobhodnim kreditom, potem se bo še bolj poslabšalo stanje vsega našega narodnega gospodarstva in problem kmetske razdolžitve se bo pač pojavil še v mnogo težji obliki.
III.
Konferenca ugotavlja, da leže pri posameznih denarnih zavodih in zasebnikih neizkoriščaiii mnogo večji zneski gotovine, kakor pa v normalnih časih. To se dogaja zlasti v državnih denarnih zavodih, javnih
blagajnah iin pri zasebnikih zbog neposlo-vanja zasebnih denarnih zavodov, ki do«-stikrat nimajo niti toliko gotovine, da bi plačali svojo režijo in sodno stroške. Odtegnitev tako velike količine plažilnih sred-" stev (skoraj 50“/o izdanih bankovcev Narodne banke) ii kroženja je povzročila zelo težke motnje v gospodarskem poslovanju, vpliva škodljivo na obseg zamenjave blaga, na kreditiranj« podjetniške aktivnosti in v znatni meni sopovzroča padanje cen agrarnih proizvodov.
Z ozirom na zgoraj povedano smatra konferenca, da je nujno potrebno, da se začno postopoma in sistematično odstra-njati vsi vzroki, ki ovirajo kroženje denarja in dajanje kreditov in da treba vztrajati na tem, da se pogoji kreditiranja prilagode iz-premenjenim gospodarskim razmeram, zlasti z nadaljnjim zniževanjem obrestne mere privilegiranih denarnih iavodov ter z olajšanjem postopka pri podeljevanju kreditov. Istočasno je potrebno, da se denarni trg, v kolikor razpolaga z realno podlago, oskrbi z zadostnimi plačilnimi sredstvi s ciljem, da se obnovi normalno poslovanje denarnih zavodov.
IV.
Na koncu ne more konferenca izpustiti tudi te prilike, da ne bi naglasila, da je na vse zadnje usoda tega delikatnega posla odvisna predvsem od vestnosti in sposobnosti pristojnih organov, če ne bodo ti organi opravljali svojega posla z vso vestnostjo in z vso dobro voljo, če ne bodo imeli potrebnega strokovnega znanja in če 60 ne bodo najnatančneje ravnali po izdanih predpisih, potem bo vse zaman, pa tudi najbolj idealni ukrepi. To zlasti velja glede izvrševanja sodnih sklepov.
Sklepom preje omenjenega senata bi se morala priznati glede izvršnosti prednost pred vsemi drugimi sklepi.
HacUdinie ctsolud{i Uonfecencc
Zbornice o hranilniškem zakonu
Vsedržavna konferenca trg. ind. zbornic v Ljubljani je po proučitvi zakonskega načrta o javnih hranilnicah soglasno ugotovila naslednje:
1. Zakon o javnih hranilnicah tvori zelo važen in sestavni del organskih zakonov za ureditev našega denarnega in kreditnega trga. V interesu ureditve naših denarnih razmer ko tudi olajšanja splošnega pregleda bodoče pravne podlage za izvajanje j kreditne politike bi bilo potrebno, da se 1 ta zakon čim prej izda, in sicer v skladu j z dragimi organskimi zakoni, zlasti pa z I zakonom o bankah in zakonom o kreditnih i zadrugah, da bi se moglo na ta način za- ■ jeti celotno vprašanje naše kreditne politike sistematično.
2. Konferenca zbornic konstatira, da so j v nekaterih delih naše države pokazale j samoupravne hranilnice kot denarni zavodi za zbiranje majhnih hranilnih vlog iz najširših slojev prebivalstva ko tudi kot instrumenti za dajanje dolgoročnih, hipotekarnih in občinskih posojil z nizkimi obrestmi, zelo ugodne rezultate, in sicer tako
z vzgajanjem prebivalstva k varčevanju ko tudi na polju pospeševanja kulturnih in gospodarskih interesov svojega kraja.
Ko to ugotavljamo, smatramo za nujno, da se z izdajo novega zakona o hranilnicah mora na vsak način omogočiti neovirano delo teh ustanov.
3. Konferenca je mnenja, da se mora dati samoupravnim hranilnicam značaj pu-pilarne varnosti za vloženi denar in v tem smislu izpremeniti zakon o Drž. hipotekarni banki, ki ima danes izključni monopol na pupilarne vloge, ko tudi čl. 160 zakona o nepravdnem postopku.
Po mnenju konference se morajo pupilarne vloge uporabljati v korist kraja, iz katerega izhajajo, ker more imeti centrali-' ziranje takšnih vlog v Državni hipotekarni banki zelo škodljive posledice za gospodarske interese velikega dela države.
4. Zbornice so mnenja, da se z ohranjevanjem in podeljevanjem raznih privilegijev, zlasti davčnih, sodnih in upravnih, ne sme favorizirati enih denarnih zavodov na škodo drugih, ki takšnih privilegijev ni-innjo in morejo zato poslovati samo pod bolj neugodnimi in neenakimi pogoji.
5. Konferenca opozarja, da treba v zakonu o hranilnicah predvidevati takšne odredbe, ki jih bodo obvarovale pred škodljivim vplivom političnih činiteljev v samoupravnih edinicah, ko tudi jasne odredbe o osnovni in obratni glavnici ter o jamstvu ustanoviteljev; te glavnice se ne smejo niti
raaeodišču ter na razne disciplinarne odredbe in sankcije. Za posle pa, ki spadajo pod obseg zakona o obrtih, v kolikor te posle opravljajo pooblaščeni inženjerji, smatrajo zbornice, da morajo zanje veljati tudi predpisi obrtnega zakona ter dotičnih pravilnikov. Razdelitev dela se more objektivno doseči samo s sodelovanjem pristojnih resornih ministrstev, torej ministrstva za trgovino in industrijo ter ministrstva za javna dela. Pri izdelavi predloženega zakonskega načrta pa to dvoje ministrstev ni sodelovalo. Zato prosi l>onferenca ministra za trgovino in industrijo, da posveti temu vprašanju svojo pažnjo in da poskrbi, da se čim preje doseže potrebni sporazum glede končne redakcije tega zakona.
Pri tej priliki opozarjajo zbornice na potrebo, da se izvede tudi v okviru zakona o obrtih razmejitev dela pooblaščenih in-ženjerjev.'V tem oziru bi bilo koristno in zaželeno, da se čim preje izdajo pravilniki v zvezi s §§ 41, 49 in 59 obrtnega zakona. Pri izdaji teh pravilnikov smatrajo zbornice za potrebno, da se vodi račun tudi o absolventih srednjih tehničnih šol ter o potrebah praktičnega življenja, ki se kažejo v našem gospodarstvu.
V	Ljubljani je umrla poslovodkinja tvrdke A. Šinkovec, nasl. K. Soss, gospodična Viktorija llock. Na glasu kot strokovno sijajno izvežbana trgovska pomočnica je vstopila v tvrdko A. Šinkovec, nasl. K. Soss ter kot dolgoletna poslovodkinja dokazala, da je bil njen sloves upravičen. Vsa se je posvetila podjetju in živela z njim ter v mnogem pripomogla, da je uživalo podjetje povsod največii ugled. Po kratkem, a muke polnem trpljenju je v ponedeljek končala svojo življensko pot. Bodi ohranjen pokojnici svetal spomin!
obremeniti niti otujr.ti, dokler rezervni fondi dotičnih hranilnic ne dosežejo predpisane višine.
6. Ob izdaji novih dovoljenj za ustanovitev javnih hranilnic treba ravnati k naj-veijo previdnostjo tor imeti pred očmi, da veliko število naših občin ni doraslo za ta delikaten in strokovni gospodarski pose;
7. Odredbe zakonskga načrta o javnih hranilnicah se ne nanašajo na vse javne hranilnice, temveč samo na občinske. To mora priti do jasnega izraza tudi v imenu zakona. Zato bi se moral zakon imenovati zakon o občinskih hranilnicah. Ce pa ?e hočejo z njim urediti tudi druge javne hranilnice, potem je treba vanj vnesti tudi ustrezne določbe.
8. Konferenca nalaga ljubljanski zbornica, da dostavi konkretne pripombe k predloženemu zakonskemu načrtu o hranilnicah obenem s to resolucijo pristojnim činiieljem ter da si prizadeva, da se ta zakon čim prej izda ter da pridejo v njem tako njene pripombe ko tudi ta resolucija do polnega izraza.
Zbornice in volitve organov delavskega zavarovanja
Konferenca trgovinsko-industrijskih zlx>r-nic smatra, da je treba volitve za glavne skupščine organov delavskega zavarovanja čim preje izvesti, da bi vendar že enkrat v teh organih zavzeli mesta izvoljeni ljudje.
Ker pa je med tem gospodu ministru &a socialno politiko in narodno zdravje že predložen volilni red, čegar izvedba bi veljala ogromno vsoto denarja, smatra konferenca zbornic, da bi se moral ta volilni red poenostaviti in izpremeniti v tem smislu, da se voli po delavskih in delodajalskih, to je po gospodarskih zbornicah. Na ta način bi se dosegel isti cilj, gospodarstvo pa bi bilo rešeno velikih bremen, od katerih tudi delavstvo samo ne bi imelo nikakih koristi.
Končno je konferenca zbornic soglasno sprejela še naslednjo resolucijo
o zakonu o pooblaščenih inženjerjih
Konferenca je mnenja, da mora zakon o pooblaščenih inženjerjih urediti gradivo, ki ne spada po § 1., točki 13. obrtnega zakona pod ta zakon. Potemtakem bi 6e morala nanašati obseg in vsebina tega zakona na ureditev stanovskih vprašanj, na pospeševanje in zastopanje stanovskih interesov, pobijanje neupravičenega dela, na pravice in dolžnosti pooblaščenih inženjerjev, predpise o inženjerskih zbornicah, izvoljenem
[
Jffonliur/.i in
prisilne poravna* e
Kazglašen je konkurz o premoženju trgovca Jonasu Janeza v Murski Soboti. Kon-kurzni sodnik dr. Sumenjak, upravitelj mase odvetnik dr. Valyi. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Murski Soboti dne 16. septembra ob 10. Oglasitveni rok do 19. oktobra, ugotovitveni narok dne 26. oktobra ob 10.
Itazglašen je konkurz o premoženju Filipa Škorjanca, trgovca z mešanim blagom v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase Lojze Zajc, zadružni revizor v Ljubljani. Oglasitveni rok do 5. oktobra. Ugotovitveni narok dne 11. oktobra ob devetih.
Poravnalna postopanja so uvedena
o premoženjih:
imetnice Amerikanskega bazarja Marije Hvalec v Mariboru; poravnalni sodnik dr. Kovča, poravnalni upravitelj notar Kogej; narok za sklepanje poravnave dne
10. oktobra ob 10.; rok za og'asitev do
5.	oktobra; poravnalna kvota 50%;
kleparja in inštalaterja Edvarda Dittri-cha v Murski Soboti; poravnalni sodnik dr. Šumenjak, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Fleck; narok za sklepanje poravnave dne 10. oktobra ob 10.; rok za oglasitev do 5. oktobra; poravnalna kvota 50 odstotkov.
Potrjeni sta poravnavi, ki sta ju sklenila s svojimi upniki:
tovarnar Amann Alfred v Tržiču ter tvrdka Strlič in drug, javna trgovska družba v Zireh.
Potrjena je prisilna poravnava posestnika in trgovca Janeza Gubanca v Vodicah. Prav tako tudi poravnava, ki jo je sklenil v svojimi upniki posestnik in krojaški mojster Henrik Piller v Ljubljani.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne
11. septembra objavljaj Sodno razveljavitev (amortizacijo) državnih vrednostnih papirjev po zakonu o sodnem nepravdnem postopku — Navodilo o sodnem overavlja-nju podpisov na listinah ter v to predpisanih taksah — Izpremembo uredbe o finančni kontroli — Odločbo o izplačilu podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke — Razne objave banske uprave in drugih uradov ter razne razglase sodišč.
idilične vesli
Izvršni odbor JRZ se je sestal ter izdal navodila za organizacijo nove stranke. Kot generalna tajnika stranke se imenujeta minister Jankovič in bivši radikalni poslanec Kobasica.
Dr. Natlačen je izjavil, da bo organizacija JRZ v Sloveniji v 14 dneh dovršena.
V grški vojski je izbruhnila monarhistična zarota ter je prišlo celo do streljanja, tekom -katerega je bil ranjen general Pa-najotakis. Energičen nastop Kondilisa pa je napravil konec zaroti.
Za predsednika zasedanja Društva narodov je bil takoj v prvem skrutiniju izvoljen dr. Beneš z 49 glasovi od 54 oddanih. De Valera, ki je kandidiral za predsednika, je popolnoma propadel.
Odbor peterice skuša najti novo rešitev, ki naj bi zadovoljila Italijo, a da pri tem ne bi bila kršena suverenost Abesiuije. Ta rešitev naj bi bila v tem, da bi Italija, Anglija in Francija skupno dobile mandat nad Abesinijo, Ni čuda, da je abesinski cesar takšno »rešitev« odklonil.
Abesinski cesar je izjavil, da je pripravljen odstopiti Italiji del pokrajine Ogaden in ji dovoli ti Hudi druge koncesije, toda le pod pogojem, če dobi Abesinija v nadomestilo teritorialne in finančne kompenzacije.
Italijanske čete so se začele koncentrirati nasproti Adue, kjer so doživele italijanske čete 1. 1896. svoj nepozabni poraz. Nekateri francoski listi pišejo, da hočejo Italijani na vsak način doseči pri Adui zmago, da operejo svoj nekdanji poraz in da bi bili potem pripravljeni na večjo popustljivost. Vendar pa-ni takšnim sentimentalnim razlogom pripisovati posebnega pomena.
Iz Francije sta odšla v zadnjem času dva dolga municijska vlaka za Italijo.
Italijanska vlada je kupila od Sev. Nemškega Lloyda štiri velike trgovske ladje, s katerimi bo prevažala vojake v Afriko.
Mednarodnega kongresa bivših bojevnikov v Rimu, katerega se je udeležilo 25.000 bojevnikov iz 14 držav, se niso udeležili Angleži, ker jim je angleška vlada prepovedala udeležbo.
V nedeljo so bilo na Poljskem parlamentarne volitve po novem volilnem redu, ki opoziciji skoraj onemogočuje, da bi postavila svoje kandidatne liste. Bila je tudi dejansko vložena samo vladna lista, ki je seveda tudi zmagala. Zato pa je silno padla volilna udeležba, ki je zlasti v naprednejših pokrajinah dosegla komaj 20%. Med volitvami je prišlo tudi na več krajih do krvavih spopadov. Izvoljenih je bilo 180 Poljakov, 19 Ukrajincev, 4 Židje in 1 Rus.
Švica je začela zelo utrjevati svoje meje
ter je bil prvi kredit v višini 6 milijonov švicarskih frankov v ta namen že uporabljen. Švicarski listi pišejo, da mora dati Švica takoj na meji močan odpor, ker bi drugače mogle druge države dvomiti o odločnosti Švice, da brani svoje meje do skrajnosti.
Predlog desničarskih strank, da se revidira švicarska ustava ter uvede stanovska država, je bil pri nedeljskem švicarskem plebiscitu z velikansko večino glasov odklonjen. Švicarska ustava ostane neizpre-menjena.
Devizni procesi proti katoliški duhovščini v Nemčiji so bili nakrat ustavljeni, ker so začeli angleški listi groziti, da bodo začeli objavljati, koliko svojega denarja so že skrili narodno socialistični voditelji v Angliji.
Državni tajnik dr. Lammers je odstopil, ker ni mogel doseči, da bi se nemški visokošolski dijaki izjavili za narodno socialistično izenačenje. Pričakovati je, da bodo sedaj skušali narodni socialisti s trdo roko zlomiti odpor dijakov.
Belgijski ministrski svet je odobril belgijsko-sovjetsko trgovinsko pogodbo.
Na senatorja Longa, ki je bil pravi diktator v ameriški zvezni državi Louisiani ter tutdii oster nasprotnik Roosevelta, je streljal zdravnik dr. Weiss ter ga dvakrat zadel. Rane sicer niso bile nevarne, boje se pa> da so bile krogle zastrupljene. Senator Long je podlegel ranam. Weissa sta detektiva, ki sta spremljala Longa, na mestu ustrelila.
| Oenarslvo
Stanje naših aktivnih kliringov
Po izkazu Narodne banke je v zadnjem tednu naraste! naš aktivni 'saldo proti Nemčiji od 306 na 314 milijonov Din. Na izplačila morajo naši izvozniki čakati 6 mesecev.— V kliringu z Italijo je narastel naš saldo od 105 na 132 milijonov Din in morajo izvozniki čakati na plačila približno dva meseca. — V kliringu z Bolgarsko znaša naš aktivni saldo 378.000 Din. Na plačila je treba čakati približno en mesec.
*
Poštna hranilnica bo v kratkem otvorila svojo podružnico v Zemunu, kakor poročajo listi.
Italijanska banka je povišala obrestno mero na 5 odstotkov.
Proizvodnja srebra je v Združenih država’ Sev. Amerike narasla od 2-38 milijona unč v juniju na 3*35 milijona v juliju. Pred enim letom je znašala proizvodnja srebra v Ameriki asmo 1-8 milijona unč.
_ Oi	'»rva, plesira In ko-
Uc V U± Uidii milno tnali obleke, klobnke Itd. Škrob! In svetlolika srajce, ovratnike In manlete. Pere, mil, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šelenbnrgova ul. I. Telelon it 28-78.
| Homa in posvetu
Nemški poslanik v. Heeren je izročil ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču tako imenovani Prizrenski rokopis, to je izvirnik Dušanovega zakonika. Rokopis je našel med vojno neki nemški oficir, ga potem v stiski prodal. Rokopis je prešel nato še v druge roke, končno pa ga je kupila nemška vlada in ga sedaj podarila Jugoslaviji.
Posl. Mato Domovič, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi, je sklical v bližini Rogatca shod, ki ga pa ni prijavil oblastem. Orož- | niki so ga zato opozorili, da se shod ne
more vršiti. Med tem sta prišla dva vinjena moška, ki sta se začela pretepati. Orožniki so intervenirali, ljudstvo pa je tedaj napadlo orožnike. Orožniki so se sicer umaknili, ljudje pa so še naprej metali na njo kamenje, da je bilo več orožnikov ranjenih, eden celo precej težko. Orožniki so nato streljali najprej v zrak, ker pa to ni pomagalo, so oddali nekaj strelov v množico. Učinek je bil strašen, štirje kmetje so obležali mrtvi, več pa jih je bilo ranjenih. Posebna komisija je začela takoj s preiskavo.
Trboveljski orožnik Ludvik Gajšek je v
hipni blaznosti ustrelil svojega tovariša pomožnega orožnika Stojanoviča, nato pa začel streljati na ljudi ter ubil Se neko
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ejuhljani javlja tužno vest, da je preminil njen soustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod
'Dvagol in
veleindusirijolec v £jubljani
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 10. uri izpred hiše žalosti, Zaloška cesta št. 14.
Telezaslnžnega pokojnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Upravni svet.
.KUVERTI*
O. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrleva cesta It. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Abiturientski tečaj Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani
Vpisovanje v abiturientski tečaj je vsak dan do vštevši 30. septembra ob 8. do 12.
ure v ravnateljevi pisarni trgovske akademije. lstotam se dobe vse potrebne ustne aLi pismene informacije in prospekt. Predavanja se prično dne 1. oktobra ob 8. uri zjutraj.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Gospodarska zadruga »Delo«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Nova zadruga preskrbuje svojim članom predvsem življenjske in druge gospodarske potrebščine. Torej nova nabavljalna zadruga!
Javljamo žalostno vest, da je soustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote, gospod
Dragotin Hribar
veleindustrijalec itd.
danes nenadoma preminul.
Blagega pokojnika, ki si je za ustanovitev, razvoj in napredek naše institucije pridobil nevenljih zaslug, ohranimo v častnem spominu.
UPRAVA
LJUBLJANSKE BORZE ZA BLAGO SN VREONOTS
Faniko Pečnikovo. Šele po daljšem času se je posrečilo, da so ga obvladali.
Na sipini blizu otoka Cresa je nasedel italijanski minonosec »Dragainina 14«. Naši mornarji so nudili italijanskim mornarjem vso potrebno pomoč.
V Chicagu jc umrl bivši ameriški poslanik v Bukarešti Vopička, ki je bil rojen Čeli. Za časa svetovne vojne je požrtvovalno delal za osvoboditev narodov Avstro-Ogrske. Bodi mu zato ohranjen tudi med nami časten spomin!
Belgijska vlada je odredila, da se vsem uradnikom zvišajo počenši s 1. oktobrom plače za 5 odstotkov.
Batina tvornira za umetno svilo bo začela dne 1. oktobra z delom. V prvem času bo zaposlovala 200 delavcev, ki bodo izdelali vsak dan 7f)0 kg prediva.
Sovjetska vlada je sklenila, da ho vsa šolska mladina v sovjetski Rusiji uniformirana.
Število žrtev orkana nad Florido se je
povišalo na 700. Posebno so bile prizadete kolonije vojnih invalidov.
Pisalnih, razmnoževalnih in računskih strojev smo uvozili v letošnjem prvem polletju za 5‘1 milijona Din, lani v istem času le za 2-6 milijona. Največ strojev smo uvozili iz Nemčije (za 2'7), nato pa iz Amerike za 19 milijona Din.
Cena bencina je v Italiji povišana za 75 centesiinov, da velja sedaj liter bencina v Italiji 2.80 lire.
Gospodarski komitet ministrov na Poljskem je odobril sklep, da država jamči bankam in denarnim zavodom za kredite, ki jih dajejo posameznim izvoznikom. Jamstva veljajo za kredite do največ 100.000 zlotov.
Po štiriletnem odmoru je začela Poljska 7x>pet dobavljati les Madjarski. Še letos bo poslala Poljska na Madjarsko 1000 vagonov desk.
Štev. 9196/11.
NABAVA.
Direkcija državnega rudnika Velenje
razpisuje na dan 25. septembra 1935 neposredno pismeno pogodbo za nabavo
Tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss sporoča, da je umrla njena dolgoletna poslovodkinja, gospodična
Viktorija Bock
Zvesti sodelavki ohranimo topel in hvaležen spomin.
Pogreb blagopokojne se je vrSil v sredo 11. septembra 1935 ob ‘/,8. pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Ljubljana, 10. septembra 1935.
svinčenega kabla Cu 3 X 70, 3 X 50 in 3 X 25 mm* za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca. — Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 9. septembra 1935.
Petek, dne 13. septembra: 12.00: Glasbene slike na ploščah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Trinajsti dan, nesreče dan — 14.00: Vreme, borza -r- 18.00: Narodne pesmi na ploščah — 18.40: Franu Šukljetu v spomin
(dr. Lončar) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila, vreme, spored — 22.15: Prenos z velesejma: Jazzorkester >Jazc —
Sobota, dne 14. septembra: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, spored — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Tam pod Tivoli... — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Lahkih nog na okrog, radijski jazz.
Zveza indiistrijcev za Dravsko banovino
sporoča tužno vest, da je danes dopoldne preminil v Ljubljani njen dolgoletni predsednik, gospod
Dragotin Hribar
Častni predsednik Zveze industrijcev za Dravsko banovino. lastni predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, industrijalec itd., itd.
Blagega pokojnika, ki se je z brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo posvetil delu za splošni napredek našega gospodarstva, ohranimo v najfiastnejšem spominu.
Veina mu Slava!
Ljubljana, dne 10. septembra 1985.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V L J II B L I A I I
priporoča Špecerijsko blago, vež vrat žganja, moko ter
deželnopridejkOjkakortodirazM
Lastna pralarna sa kavo In milni u dišave b električnim obratom
GRADBENI MATERI)Alj:
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna stresna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitoi za izola-. cijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karboiinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA,
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
naznanja tužno vest, da Je preminul njen zaslužni dolgoletni podpredsednik In predsednik Industrijskega odseka, gospod
Dragotin Hribar
industrijalec
Blagopokojnik si je v neumornem požrtvovalnem delu v zbornici pridobil za napredek industrije in pospeševanje našega gospodarstva nevenljivih zaslug in ostane njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega gospodarstva.
Slava spominu in delu blagopokojnika I
\s ' ?
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je zatisnil trudne oči po kratkem bolehanju v 73. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, ljubeči soprog, dobri oče, stari oče, tast i. t. d., gospod
Drag c> tim H v ib a v
veleindustrijalec, častni predsednik Ljubljanske bevze, častni predsednik Zveze
industrij cev itd. itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 12. septembra 1935 ob 16 00 uri iz hiše žalosti, Zaloška 14, na pokopališče k sv. Križu.
cesta št.
Ljubljana, dne 10. septembra 1935.
(reia ALEKSANDER flCJKUHAR. — Ž* TrforAo-induatrijrto i. 4 »MERKUR« kot izdajatelja In tlakarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.