G-ospodarske stvari. Uiina gorice. Za kralja Azarija, kakšnih osemsto let pred Kristusom, so Judje pravega Boga zapustili pa malike začeli častiti. Taeas je živel prerok Joel, ki je Jude svaril pred toliko hudobijo ter jim narekaval ostro šibo božjo, govoreč: »Beseda, ki jo je Gospod govoril Joelu sinu Tatuela. Poslušajte to starčki in vlecite na ušesa vsi prebivalci zemlje, ali se je kaj takega zgodilo vaše dni ali v dnevih vaših očetov? Pripovedujte to svojim otrokom, in vaši otroci svojim otrokom, in njihovi otroci prihodnjemu rodu! Ostanke gosenic je zglodala kobilica, ostanke kobilic je zglodal keber, in ostanke kebra je zglodala rja. Trs je reven, smokvica peša; margarana in palma in jablane in vsa drevesa na polju se sušijo; zato je zginilo veselje od človeških otrok.« (Joel 1, 1—12.) Ali se ta zagrožnja božja ne vrži ravno sedanji čas nad njivami, nad suhirai travniki in celo posebno nad goricami, katere nam nepreštele uime pokončavajo in uničiti hočejo? Ne mislim in ne morem vam vseli uim in njihovih zdravil za polje, goščo in travnike popisavati, temuč le samo grozno uimo vinogradov in nasprotno pomoe si hočemo ogledati. Ta huda uima gorice ujeda trs na listu, na rozgi in na koreninah. 1. Poglavitna reč za človeško zdravjo so pljuča. Ako so ona močna in zdrava, se celi človek dobro počuti. Ako pa so pljuča raztegnjena ali skrčcna, votla in prhka, ledaj naslane naduba, ki le žene od kruha. Kar so pljuea pri človeku in živali, to je pri Irsu list ali perje. Že iz leh besedic spoznaš, kako napaeno delajo tisli gospodarji in viničarji, ki trs ogulijo in mu listje posmukajo. Videli smo namreč viničarico, ki so z močno roko potegnile od zgoraj navzdol po celi rozgi, ter polomile vse listje, pa tudi očesca ranile. To delo je tem nevarnejše, čem proj se zgodi. Taki Ijudje tudi mlade rozge radi prislrižejo za krmo kravi ali svinjam. Pa poglej tako priškrcan trs črez tri tcdne: vse polno novih mladik priraste na pierczani plali, kar trsu gotovo škoduje, če jih zopet in vcdno ne puliš. Stari prigovor pravi: »Do Martinovega bi morale biti gorice zelene«. Do le dobe pusti lislje na trsu, ako te največja sila ne tira. Tako trs lepo dozori, oeesa močna in zdrava ostanejo. V siromaških krajih pa deloma že pred branjem listje opulijo, da solnce ložje grozdu pripeka, deloma po trgalvi perje zbirajo, ga osolijo ter v polovnjake zavečijo ali zabrtvijo, da imajo po zimi klajo za svinje. Ako je grozd v goščavi, daj mu zraka in svetlobc, da drugi list nad njim odščeneš, dolgi pecelj pa pusliš. Tako grozd ne bo hilro gnil, pa za deset dnij proj dozori. Slabemu trsu pa pusti vse lislje in skrbi na vso moč, ,da ti ga rja — nova bolezen ne popali. Peronospora, trsna rja, se je že dolgo po južni Evropi vlačila in po Italiji in Tirolskem škodo delala. Lela 1880. se je pritepla v našo domovino tcr je na Bizeljskem hudo razsajala in ob kratkpm mnogo goric razdjala; Ijudje pa so jih morali krčiti, kakti ušive. Trosi ali glivice peronospore so se nagloma širili na bližnjo gorice. Leta 1887. se je ta rja na Zavrču grozno prikazala. Ob Aninem je bilo lisličje zelo malo, pa vse bledo ali žoltkaslo. Strah nas je prclresal in vsl smo rekali: »Uš, uS je!« Trs ni imel pravcga odraska in že avgusla je dobil vse polno novih panog po sebi, da je celo oslabel. Kaj bo iz lega? smo skimavali. Ce bo tri lela tako, tedaj bodo vse gorice proč. Rezači so pustili kralke reznike, naj bi si trs opomogel. Ali drugo leto je zopet tisti žalostni prizor, žaliee! veliko prej šc. Že ob koncu maja 1888. 1. je bilo listje celo žolto in velo. Na vso srečo so prinesli časniki veselo novico, da so učenjaki izumeli zdravilo zoper to bolezen in da se v Reču dobi tudi škropilnica za 28 goldinarjev. Brž po galico in puto, brž v šolo k poduku ! In dno 26. maja smo že prvokrat škropili — ne gotovi dobrega uspeha, samo na vero učenjakov. Mejaši se norčujejo; posmehujejo, govoreči: »Imajo čuda penez, ne vedo, kam ž njimi, Iahko tako delajo, pa mi siromaki ne moremo. Pa saj ne bo nič hasnilo; kdo bi se zamogel Bogu in šibi božji ubraniti! Ti boš pa že kaj pocopral«, in še mnogo drugih rečij. Pa preteklo je 14 dnij, revni žolti bolnik dnevoma bolj zelen postaja, in ob Petrovem so bile gorice zelene in zdrave, druge pa osmojene in rjave. Po drugi škropitvi se rozga in grozd res lepo razvijata. Ko pridem v trgatev, mi mejaši že proti pridejo častitat za tako lepo gorieo in čudežno lepo grozdje ter prosijo na bodoče leto za škropilnico in galico, katero so pa tačas že od občine bili sprejeli. Zdaj se je začela splošna škropitev. Le nekateri viničarji so se bali za travo in plevel, naj bi se jim živad ne zastrupila. »Kje bom pa slak dobil za mojega prašiča«, je rekel neki viničar. Deloma so pa tudi gospodarji krivi, ker so to opravilo od viničarja tirjali ali zastonj ali pa za premalo plačilo. Pri tem delu daj viničarju prav dobro plačo; tedaj ti bo škropitev rad in zvesto opravil. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 15. junija v Kostrivnici, Celju, Lembabu, pri Sv. Barbari blizu Oplotnice, v Mozirju, pri Sv. Vidu niže Ptuja in na Planini. Dne 17. junija na Tinskem, pri Sv. Trojici v Slov. gor. in v Rušah. Dne 19. junija v Imenem (svinjski sejem). Dne 20. junija v Vitanju, Loki in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. junija v Marenbergu (konjski sejem), v Koračici in Studencih pri Mariboru.