PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. majq, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
•> H W p 0- —■ > M O O c £ o n ^ ^ r ^ n x z
“• -S S k S S 21
5 S
_
r_
-SÌ
X:
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št 196 (12.228)
Trst, četrtek, 5. septembra 198
Globalna zaščita in KD d)
Prva seja vlade o finančnem zakonu za leto 1986
Država naj bi se razbremenila dela stroškov za javne storitve
8
•v
Žem
bo odločilen za odnose SZ-ZDA
BORIS RACE
Minister za odnose z deželami, Carlo Vizzini pravi torej, da že pripravlja besedilo vladnega zakonskega osnutka. Kot opravičilo, da osnutek ni bil izdelan v desetih dneh, kot je bilo napisano v tiskovnem sporočilu predsedstva vlade z dne 4. februarja letos, navaja dejstvo, da je vlada čakala izid avdicij pred ožjim odborom senatne komisije za ustavna vprašanja. Minister tudi napoveduje, da nome-fava vlada predložiti svoj osnutek to jesen v senatu. Zadnjega dne julija so bile avdicije zaključene, tako da ni sedaj nobene ovire več, da vlada svojo obljubo izpolni. Upati je torej, d® se bo ta napoved, po tolikih neizpolnjenih obljubah, končno uresničila.
Stalno odlašanje tega, za nas življenjsko važnega vprašanja, je bil ute-tneljen vzrok za naše nezadovoljstvo. Upravičeno smo očitali političnim si-lam, predvsem Krščanski demokraciji- ki je v vsej povojni dobi imela ključ za reševanje manjšinskih vprašanj, da je vzrok zavlačevanja po-faanjkanje politične volje. Drugače si ni mogoče razlagati dejstva, da zaščit-nega zakona še nimamo, kljub temu da je ustavna obveza za zaščito manjšin stara skoro štirideset let, da ni Pred 20 leti uspelo vnesti v statut dežele Furlanije - Julijske krajine določbe o zaščiti slovenske manjšine, da je poteklo že 15 let, od takrat, ko le bil vložen v senat prvi zakonski osnutek za zaščito naše manjšine in da se bomo novembra letos spominjali lO-letnice podpisa osimskega spora zuma, s katerim sta se Italija in Jugoslavija obvezali, da bosta zakonsko zaščitili slovensko, oz. italijansko manjšino.
Ko je že nekaj predlogov ležalo v Pfedalih senata v začetku sedemdese-l‘b let, je KD nasprotovala stališču, do je treba poglavitne zaščitne nor-združiti v enem zakonu in se je izrekla za postopnost v tem smislu, bi v redne državne in deželne zakone vključevali določbe v korist slo-Venske manjšine, češ da bi bil to Cfganski način reševanja tega vprašanja.
Temu predlogu smo se Slovenci upr-b, ker smo v njem videli namen, ka-še naprej zavlačevati in razvodeneti celotno problematiko. Po skoraj tb ietnih-izkušnjahr bi se danes upra-Vjčeno pokesali za naše takratno stance, če ne bi bili prepričani, da bi e zmago teze o postopnosti bili da-nes v še večjem zaostanku.
Tudi ustanovitev in triletno delo Posebne komisije pri predsedstvu vla-df ni piispevalo k hitrejšemu zaključku vprašanja, saj so se njeni slovenski člani stalno pritoževali nad Počasnostjo njenega dela.
Po vseh teh izkušnjah je kot mr-prha delovala izjava, ki jo je dal Pbnister Andreotti ob svojem obisku unske g a februarja v Beogradu, v ka-eri zatrjuje, da bi Slovenci že dve ^ukonodajni dobi imeli zakon, če ne bi vztrajali v zahtevi, da je treba ^ zakon vključiti tudi Slovence v videmski pokrajini.
Ko podobnih tiskovnih konferencah Uidejo« tudi taka pretiravanja, bo-wi časovna (zakonodajna doba traja Pet let) bodisi vsebinska, saj bi tež-j.° našli človeka, ki bi mogel potrdi-l- da je tedaj (pred več kot deseti-^ teti, torej pred Osimom), v itali-mnski politiki dozorelo vprašanje slo-Vbnske manjšine, ali vsaj njenega zaškega in goričkega dela. Gremo bko mimo pretiravanj, ne moremo a mimo očitkov, da smo Slovenci sdmi krivi, če še nimamo zakona, po-.epno še, če se na take izzive sklicu-d]o krajevni in deželni predstavniki Ne moremo, ker je to prekruta
Nadaljevanje na s. strani
RIM — Vlada je na včerajšnji seji, ki se je nadaljevala pozno v noč, opravila v bistvu samo prvi pregled stanja in alternativnih predlogov za temeljni proračunski dokument, finančni zakon za leto 1986, ki naj bi omejil državni primanjkljaj v sprejemljive okvire. Potrebno bo torej še sestankov in pogajanj med vladnimi zavezniki, da zagleda dokument luč in pride v razpravo v parlamentami skupščini, ki naj bi ga odobrili pred koncem leta.
Včeraj1 torej niso šli ministri mnoga dlje od načelnih izhodišč in u-smeritev, ki naj bi vodili izdelavo finančnega zakona. Okvirne politične smernice je podal predsednik vlade Craxi, medtem ko je zakladni minister Goria prispeval nekakih osem »zapovedi«, ki naj bi služile vsem kot vodilo pri pripravi proračunskega dokumenta. Na splošno jih označuje težnja k prehajanju (vsaj dela) javnih storitev od skrbi države v domeno zasebne pobude.
Craxi je v bistvu potrdil poglavitne smotre in načela, na katerih naj bi finančni zakon temeljil: znižanje inflacije, porast investicij in zaposlitve (in zato pocenitev denarja), zmanjšanje državnega primanjkljaja, preureditev davčnih bremen in pri-
lagoditev tarif za javne storitve, toda vedno upoštevajoč socialne potrebe.
Določnejši je bil minister Goria, ki je potrdil, da je treba »prihraniti« okrog 5.000 milijard in predlagal nekak pravilnije, ki naj bi vodil pripravo finančnega zakona. V njem je nekaj določb, ki zadevajo predvsem javne upravitelje na vseh ravneh: tekoči izdatki naj bi ne rasili bolj od dogovorjene stopnje inflacije, državne naložbe pa ne nad rastjo1 narodnega dohodka: vsi naj bi spoštovali
ustavno določilo, da mora imeti vdaj strošek kritje in pri tem nositi odgovornost; krajevnim upravam naj bi vrnili nekaj davčne pristojnosti.
Vse državljane pa prizadevajo pravila, ki jih predlaga Goria glede zdravstva, skrbstva, šolstva in javnih prevozov: dobršen del teh potreb naj bi zadovoljevali ne na javne stroške, ampak z zasebno pobudo (voznine naj bi na primer krile stroške prevozov v celoti, zdravstvena oskrba naj bi bila zastonj samo za najpotrebnejše in podobno).
MOSKVA — »če bodo ZDA preskusile protisatelitsko orožje s ciljem v vesolju, se bo SZ imela za razrešeno obveze, s katero se je enostransko odrekla nameščanju protisatelitskih sistemov v vsemirju. Odgovornost za nadaljnji potek dogodkov bo tedaj izključno na ameriški strani.«. Tako se glasi uradno sporočilo a-gencije Tass v odgovor na wa-shingtonsko napoved o skorajšnjem začetku omenjenih poskusov.
Podobno se je izrazil svetovalec za ameriške probleme v Kremlju Georgij Arbatov, ko je v intervjuju za »Washington Post« navedel vzroke poslabšanja odnosov med velesilama v zadnjih tednih. Arbatov, ki se mudi na 20-dnevnem obisku v ZDA, je Reaganovi upravi očital protisovjetsko gonjo s pripombo, da se v Ameriki pojavljajo fašistične težnje. Dodal pa je, da dosedanji sovjetski predlogi v okviru razorožitvenih pogajanj niso dokončni in opozoril: »če bo novembrski vrh med Gorbačovom in Reaganom propadel SZ in ZDA še dolgo časa ne bosta mogli zboljšati dvostranskih odnosov.
Sindikat za nujno srečanje s Craxijem
RIM — Sindikat zahteva nujen sestanek s predsednikom vlade Craxijem o finančnem zakonu za leto 1986 in bo začel pogajanja z delodajalci o ceni dela, toda samo s tistimi, ki so izplačali zaostale decimalke draginjske doklade, ne pa s Confindustrio, če veliki induslrijci ne bodo odstopili od svojega trmastega in neutemeljenega stališča. To so glavne odločitve včerajšnje skupne seje tajništev sindikatov CGIL, C/SL 'in UIL, ki so po soglasno sprejetem strateškem dokumentu julija potrdili obnovitev (vsaj akcijske) enotnosti.
Veliko novost predstavlja zahteva sindikatov, da se pogajajo z vlado o finančnem zakonu pred predložitvijo parlamentu. Zahteva je pa upravičena, saj gre za osnovni proračunski dokument, ki odloča o naložbah in tudi o zmanjšanju državnih izdatkov, pri čemer se sindikati upirajo sklepom, ki bi z rezanjem pri zdravstvu in skrbstvu prizadeli delovne sloje.
Na plenarnem zasedanju ministrske konference neuvrščenih v Luandi
Jugoslavija poudarja nujnost enotnosti in zvestobe izvirnim načelom gibanja
LUANDA — Predsednik Angole Jose Eduardo Dos Santos je včeraj dopoldne odprl osmo ministrsko konferenco gibanja neuvrščenih. Pri delu tega srečanja, ki ga ocenjujejo kot najpomembnejši dogodek za politiko in gibanje neuvrščenosti v letošnjem letu, sodeluje več kot 100 držav ter večje število opazovalcev in gostov.
Neposredno po otvoritvenem govoru predsednika Santosa so spregovorili tudi predstavniki Senegala, Sri Lanke, Peruja in Malte, ki so v imenu svojih območij pohvalili državoi - gostiteljico zaradi uspešne organizacije tega pomembnega srečanja.
Na prvi plenarni seji je konferenca poslušala poročilo s pripravljalnega sestanka ambasadorjev in izvedencev, ki je bil v minulih dveh dneh. Konferenci bo po že ustaljeni tradiciji predsedoval predstavnik države gostiteljice, torej angolski šef diplomacije Afonso Van Dunem Mbinda, za podpredsednike pa so predlagali Kongo, Sudan, Mozambik, Gano, DR Jemen, Laos, PLO, Singapur in Jugoslavijo.
Popoldne se je pričela že splošna razprava, v kateri je imel zelo opazen prispevek jugoslovanski minister za zunanje zadeve Raif Dizdarevič.
V daljšem govoru je pojasnil poglede Jugoslavije do bistvenih problemov sodobnega sveta
in se zavzel za odločno ohranjevanje in nenehno uveljavljanje izvirnih načel in ciljev gibanja ter politike neuvrščenosti kot globalnega neodvisnega in zunajblokovskega dejavnika mednarodnih odnosov. Zvezni sekretar je tudi ostro obtožil napadalno in brutalno politiko režima apartheida in izrekel vso podporo boju narodov Južne Afrike in Namibije ter opozoril na neslutene posledice, če mednarodna skupnost ne bo začela takoj reševati tega problema.
V nadaljevanju je Raif Dizdarevič opozoril, da gibanje s to konferenco vstopa v 25. leto svo jega delovanja in da je opredelitev velikega šte vila držav za politiko neuvrščenosti odločno spodbudilo proces osamosvajanja, utrjevanja neodvisnosti in preprečilo širjenje blokovske delitve sveta. Zato moramo tako kot do zdaj zavračati vse odkrite ali skrite poskuse, ne glede, od kod prihajajo, da bi se to gibanje odreklo svojim izvirnim načelom in ciljem, je dejal Dizdarevič in poudaril, da politika in gibanje neuvrščenosti nista in po svojem ustroju ne moreta biti instrument nobene blokovske politike ali interesov.
Dizdarevič je posebej govoril o dolgovih kot političnem problemu, v katerem so izraženi pro blemi mednarodnih gospodarskih odnosov in opozoril na nujnost skupne dejavnosti neuvrščenih pri
iskanju skupnih točk z razvitimi, da bi obnovili pogovore.
Zvezni sekretar je poudaril, da vloga gibanja ni usmerjena samo v spodbujanje in podporo dialoga velikih, ampak zahteva tudi njegovo najbolj aktivno delovanje pri iskanju rešitev za vsa ključna vprašanja, ki zadevajo mir, varnost in razorožitev. Vendar pa mora tudi reševanje sporov med neuvrščenimi državami temeljiti na načelu neuvrščenosti ob pomoči in sodelovanju vsega gibanja. Raif Dizdarevič je ob koncu izrekel prepričanje, da bo srečanje v Luandi okrepilo enotnost in akcijo neuvrščenih, (dd)
Nova po«enitev bendila
RIM — Od polnoči so se vse vrste bencina pocenile za 10 lir pri litru. Noptnalni po novem stane torej 1.270 lir, super bencin 1.320 lir, bencin brez svinca pa 1.345 lir liter. Za 10 lir pri litru pa se podražijo plinsko olje in petrolej za ogrevanje, za manj kot 5 lir kg pa gosta goriva.
Dežela med plesom predlogov in grožnjami o odprtju krize
TRST — Včeraj so se v Vidmu sestale delegacije strank, ki sestavljajo vladno večino dežele F—JK. Delegacije so vodili predsednik deželnega odbora Biasutti (KD), posl. De Carli (PSI), Dal Mas (PSDI), Appiotti (PRI), Zanier (PLI) in Bratuž (SSk). Razprava je bila seveda osredotočena na skorajšnjo krizo, ki jo je sprožila znana afera ob prestopu socialdemokratskega predstavnika in deželnega odbornika PSDI Vespasiana k PSI.
Dolga, celodnevna razprava, ki je trajala pozno v noč, ni razrešila problema. Padli pa so razni predlogi. Tako je De Carli predlagal, naj bi postal predsednik deželnega sveta socialdemokrat. Predstavniki PSDI niso bili s tem predlogom zadovoljni in so zase zahtevali odbor-niško mesto, ki so ga izgubili s »prehodom« Vespasiana. Tu se je rodil nov predlog, naj bi KD odstopila odborništvo za krajevne uprave. Gre pa očitno za »lažje« odborništvo, s katerim socialdemokrati ponovno niso bili zadovoljni. Zahtevali so, naj se temu odbomištvu doda še »oddelek« za trgovino.
Biasuttijevo stališče pa je bilo ob tem jasno: ali se PSDI in PSI sporazumeta, ali pa deželna kriza. Medtem še bo danes sestal v Trstu deželni odbor... (am)
Včeraj na zadnji dan univerziade v Kobeju
IZREDEN PODVIG PAKLINA (SZ) 241 CM V SKOKU V VIŠINO!
KOBE — Univerziada v Kobeju se je včeraj končala s pravim podvigom sovjetskega atleta Igorja Paklina, ki je zmagal v skoku v višino z neverjetno znamko 241 cm, kar je seveda novi svetovni rekord. Paklin je tako za cm izboljšal svetovni rekord, ki ga je samo pred 24 dnevi dosegel njegov rojak Povarnicin.
Mladi, 22-letni sovjetski skakalec je rekordno višino premagal v tretjem poskusu. Stadion v Kobeju je bil seveda na nogah.
Končale so se tako letošnje vse-učiliščne igre. In prav zadnji dan je Italija osvojila svoje četrto zlato.
Prislužil ji ga je Mei v teku na 5 tisoč metrov.
Univerziada se je končala ob veliki premoči sovjetske reprezentance, ki je po osvojenih kolajnah zanesljivo pred ZDA.
NA 10. STRANI
G. Kasparov že vodi z 1:0
Triestina	1
Sambenedettese 1
NA 10. STRANI
INA na vrhu izgubarjev SFRJ
BEOGRAD — Tanjug je včeraj objavit spisek največjih jugoslovanskih izgubarjev, ki so v prvih šestih mesecih tega leta jugoslovansko gospodarstvo obremenili s 195 milijardami dinarjev. Z minusom je poslovalo 3.069 podjetij (od 20.000, kolikor jih spremlja služba družbenega knjigovodstva), kar četrtino vseh izgub pa je pri-delado 15 velikih zgrešenih kolosov, ki se že večinoma vrsto let pojavljajo na seznamih izgubarjev. Brez posebnega »napora« je v tej neslavni tekmi z rdečimi številkami zmagala tovarna umetnih gnojil INA - Kutina, kjer imajo izgube za 12,8 milijarde dinarjev, naslednja je rafinerija z Reke (prav tako v sestavi INA), sledi pa ji tovarna olja iz Zagreba ter nato tovarna dušika v Pančevu, še ena Inina organizacija — Petrokemija na Krku itd. »Zloglasni« slovenski izgubar IMV, tovarna avtomobilov, ki posluje v koperaciji s francoskim Renaultom, je »šele« na dvanajstem mestu in je pridelal 1,5 milijarde dinarjev izgube, (dd)
Pinochet spravljivejši do desnosredinske opozicije
V''
Protest Čilencev v znamenju neredov Levica za novo demokratično ustavo
Sindikalni voditelj Seguel	(Telefoto AP)
SANTIAGO DE CHILE — Včerajšnji »dan protesta« proti Pinochetu se je po pričakovanju iztekel tudi v znamenju neredov, že navsezgodaj je v nekaterih predmestnih četrtih Santiaga, kjer je odpor zoper vojaško hunto posebno močan, počilo nekaj bomb, vendar brez večje škode. Pozneje so skupinice demonstrantov z napadi na mestne avtobuse izsilile prekinitev potniških prevozov in z barikadami zaprle glavne dohode v središče. Bilo je tudi nekaj spopadov s policijo in vojaščino v popolni bojni opremi, ki so terjah več ranjenih. Carabinerosi so v ljudskih rajonih uničili transparente s protivladnimi gesli, ljudem pa prepovedali, da prestopijo hišni prag.
Režim je demonstrante označil kot marksiste, ki podžigajo prebivalstvo k državljanski neposlušnosti s ciljem pohtične destabilizacije. Demokristjani pa so že predvčerajšnjim javili, da utegne priti do nasilja v režiji tako tistih, ki nasprotujejo Pinochetu kot tistih, ki ga podpirajo, in to z namenom razdvojiti pobudnike sporazuma med 11 strankami o postopnem prehodu k demokraciji. Značilno je, da je Pinochet prav včeraj uradno izjavil, da se ta sporazum usklaja s pravnim
okvirom vladnih pobud za povratek čila k demokratičnemu redu, medtem ko ga je še nedavno ostro kritiziral. Sporazum so podpisale, kot znano, stranke zmerne ideološke usmerjenosti z odločil; nirh posredovanjem kardinala Fresna, je pa dokaj splošen, saj ne navaja, kdaj in pod kakšnimi pogoji naj bi se v Čile vrnila demokracija. Sporazum uživa naklonjenost ZDA in podporo Vatikana, saj med njegovimi podpisniki ni marksistično usmerjenih.
Za protiutež je včeraj poskrbel bivši senator v Allendejevi vladi Volodja Taitelbaum, član vodstva KPČ, ki deluje pod okriljem MDP, to je Narodnega demokratskega gibanja — čilske levice. V njenem imenu je zahteval svobodno' izvolitev ustavodajne skupščine, ki bi sestavila demokratično ustavo.
Bistvena razlika med opozicijama v njunih prizadevanjih za odstranitev Pinocheta je seveda izrazito razredne narave: levica se poteguje za takšno družbeno ureditev, ki bi slonela na reševanju socialnih krivic in široke dele prebivalstva povlekla iz siromaštva, desnosredinske sile pa temu nasprotujejo, (dg)
Jutri v Pordenonu odprtje 39. sejma
PORDENON — Minister Loris Fortuna bo jutri odprl 39. porderum-ski sejem, na katerem bo do 15. septembra sodelovalo 400 razstavljavcev v zastopstvu 750 proizvajalcev. Med njimi bo tudi 12 jugoslovanskih podjetij, katerih skupno razstavo obrtnikov, male industrije in agroiivilstva je pripravila novogoriška Gospodarska zbornica. Prvič bodo prisotni tudi Avstrijci (Štajerci in Korošci), nekaj razstavljavcev pa bo še iz Nizozemske in Južne Ajrike. Sejem je zadobil mednarodno obeležje pred nekaj leti.
Med zanimivosti letošnje izvedbe sodi obisk kvalificiranih delegacij malih industrijcev iz Španije in Portugalske v sodelovanju z zunanjim ministrstvom (podtajnik Fioret je doma iz Pordenona).
Brž po vojni je Pordenon imel le majhno razstavo domačega gospodarstva, namenjeno predvsem kmetijstvu, saj je ta pokrajina tedaj bila pretežno agrarna. S poznejšim razvojem industrije (glej tovarno Zanussi) se je prireditev razvila v pomemben sejem, danes — kot rečeno — mednaroden, na katerem kmetijstvo ne prihaja več tako do izraza. Kljub temu so mu tokrat posvetili precej pozornosti in predsednik sejmišča Ros je najavil izgradnjo posebnega paviljona, namenjenega specializiranim kmetijskim razstavam.
Ob sejmu bodo strokovni posveti o kmetijstvu, zadružništvu, deželnih vinih, gojenju sladkovodnih rib in novih tehnologijah v industriji.
Režim v Pretorii noče popustiti kljub očitnim notranjim težavam
JOHANNESBURG — Medtem ko so se včeraj milijoni temnopoltih rudarjev vrnili v zlatokope in v premogovnike po dvodnevni stavki, postaja položaj v Južnoafriški republiki do skrajnosti eksploziven. Varnostnim silam se je včeraj v blokadi črnskih mest in četrti pridružila tudi vojska, da bi z oklepnimi avtomobili in najsodobnejšo vojaško opremo preprečila nove upore.
Vesti iz Južnoafriške republike so do skrajnosti pomanjkljive, saj je z blokado otežkočeno tudi gibanje tujih in domačih dopisnikov. Kljub temu pa se je izvedelo, da so hude protestne manifestacije v Sowetu in v raznih krajih vzhodnega dela Kaplanda. Agencije pa na široko poročajo o gospodarskih težavah režima po enoletnih nemirih. Včeraj je južnoafriška valuta rand ponovno nazadovala v primerjavi z dolarjem. To traja že tretji dan, kar pomeni, da se je izjalovil blagodejni učinek ob napovedi moratorija pri plačevanju južnoafriških dolgov v tujini. Domači in tuji kapital ne zaupa več južnoafriškemu gospodarstvu. Guverner južnoafriške osrednje banke Gerhard De Koch je včeraj nepričakovano končal svoj obisk v ZDA, ne da bi dosegel prepotrebnega »dolarskega kisika«. Kljub Reaganovi tihi podpori tudi ameriške banke ne zaupajo več južnoafriškemu gospodarstvu.
To so torej edine pozitivne vesti, ki prihajajo iz Južne Afrike. Režim v Pretorii mora torej poiskati način, kako vrniti zaupanje velekapitala, to pa lahko uresniči le s pomiritvijo v državi. Kako bodo to dosegli, ni še znano. Po vsem sodeč se Pretoria še vedno nočei odpovedati rasni diskriminaciji. Delna omihtev apartheida, o kateri se v teh urah govori, ne bi pomirila temnopoltega prebivalstva, saj je le pesek v oči. Pohtiki so se torej znašli v zagati. Na eni strani hoče čmsko prebivalstvo svoje neodtujljive pravice, na drugi strani pa hočejo industrijci in kapitalisti mir, da bi lahko nadalje; vali s svojimi dobičkonosnimi posli, vodilni burski sloji pa hočejo, da bi vse ostalo pri starem.
Da bi bila mera polna, prvič po toliko letih negativno vpliva na južnoafriško gospodarstvo tudi protest tujine, saj stopnjuje negotovost o bodočnosti režima v Pretorii. Rasisti izgubljajo prek noči nekdanje najzvestejše zaveznike. Izraelci jim že obračajo hrbet, prav tako judovski poslovneži, ki so zavohali negotovost. Tudi transnacionalne družbe s previdnostjo sledijo razvoju dogodkov. Od vsepovsod pa prihajajo vesti o bojkotu. Prihodnji teden bo sindikalna federacija CGIL - CISL - Ulb izvedla 24-umi bojkot ladij in letal, namenjenih v Južnoafriško repubhko.
Stopnjevanje nasilja v Libanonu zamajalo sedanje trhlo premirje
BEJRUT — Libanon je včeraj doživel pravi krvavi dan v svojem le štirinajstdnevnem premirju. Bombni atentat v dolini Bekaa, izraelsko letalsko bombardiranje gverilskih taborišč in spopadi v palestinskem taborišču Burž el Baražne so Libanon pahnili ponovno na rob nastije, ki je vladalo pred junijskim sporazumom v Damasku.
V glavnem mestu doline Bekaa Zhaleju je včeraj popoldne eksplodiral s trotUom natrpan avtomobil. Obra-čun je izredno težak, saj so do sinoči izpod ruševin treh zgradb odkopali deset trupel, na desetine pa je ra njenih. Zhale je krščansko mesto na kompaktnem muslimanskem območju. Odgovornost za atentat ni do sedaj prevzela nobena organizacija, a vsakomur je lahko na dlani, da je to nov poskus skrajnežev, da bi izpodkopati trhlo premirje v Libanonu. S tega zornega kota je treba oceniti tudi včerajšnji napad izraelskega letalstva na oporišča prolibijskih gverilcev v dolini Bekaa nedaleč od Kab Eliasa.
Bolj kot ta napad pa so zaskrbljujoče vesti iz Tel Aviva. Izraelska vlada je namreč zagrozila, da bo v bo doče napadla palestinska poveljstva tudi na jordanskem ozemlju. Tel Aviv je s tem jasno povedal, da se bo z
vsemi sredstvi uprl jordansko - palestinskemu dogovarjanju in skupnim mirovnim naporom. Seveda izraelski jastrebi dolžijo Arafata, da je' kriv za vse atentate v Izraelu in na zasedenih ozemljih. Na tihem pa posredno grozijo tudi kralju Huseinu, naj pretrga, zavezništvo z Arafatom, da ne bi doživel .hujših posledic.
Ob vsem tem pa Libanonce še najbolj skrbi nova napetost med Palestinci in šiiti gibanja Amai, že pred-sinočnjim so v palestinskem taborišču Burž el Baražne pri Bejrutu izbruhnili prvi oboroženi spopadi, ki so se s povečano ostrino nadaljevali tudi včeraj in so prenehali šele pozno sinoči po posredovanju odbora za nadzorstvo sporazuma iz Damaska. Obračun žrtev ni znan, a po prvih vesteh, je ducat mrtvih in še več ranjenih. Palestinci zahtevajo, naj Amai izpusti številne priprte Palestince. Podobne zahteve imajo tudi bejrutski kristjani, ki pa so bili včeraj delno uslišani, saj so šiiti izpustili številne priprte kristjane in s tem omogočili ponovno odprtje prehodov vzdolž zelene črte. Amai torej še vedno vztraja pri svoji vprašljivi politiki, da mu je dovoljeno vse, kljub temu da s tem postavlja na kocko trhlo libanonsko premirje.
Atentat v New Delhiju
Trije sikhovski ekstremisti so včeraj vdrli v urad uglednega pripadnika vladane stranke sredi New Delhija in z brzostrelkami ubili politika Arjuna Dass in telesno stražo ter ranil še 6 ljudi. Na sliki ubiti politik in njeS0''1 neutolažljivi svojci	(Telefoto AP/
Da bi ponovno vrnila zaupanje kupcem in potrošnikom
Z izredno strogim zakonom skuša Avstrija omiliti vinski škandal
DUNAJ — Včeraj se je sestal zvezni svet (Bundesrat) avstrijskega parlamenta, potem ko je državni zbor (Nationalrat) 29. avgusta z navadno večino izglasoval novi zakon o vinih, ki velja za doslej najstrožjega na svetu. Opozicijska ÓVP to pot očita rdeče-modremu vladajočemu moštvu socialistov in svobodnjakov, da zakon, ki naj bi stopil v veljavo prve dni letošnjega oktobra »šikanira« vinogradnike, jih pretirano birokratsko bremeni in »protiustavno« posega v človekovo integriteto.
Novi zakon o vinih v Avstriji, o katerem bodo še enkrat razpravljali na parlamentarni seji 25. septembra, bo po mnenju vladne koalicije SPOPPO »po vinskem škandalu, ki je izbruhnil julija letos ponovno vzpostavil zaupanje potrošnikov avstrijskih vin«. Zvezna republika Nemčija, ki je največji kupec žlahtne kapljice iz Gradiščanske, Spodnje Avstrije in Tirolske (70 do 80 odstotkov vsega avstrijskega vinskega izvoza) namreč ni od sredine letošnjega julija uvozila niti enega samega litra več iz alpske republike. Kot je vedel po-
vedati avstrijski kmetijski minister Guenther Haiden pa so do 28. avgusta zaplenili celih 227.500 hektolitrov vina, »oplemenitenega« z dietilengli-kolom. Turistična sezona v poletnih mesecih na Avstrijskem zaradi ponarejenih vin hi utrpela prav nobene škode, saj je včeraj na tiskovni konferenci minister za trgovino in podkancler Norbert Steger naštel podatke, po katerih je v vinorodni Gradiščanski letos julij v odnosu na lanskoletnega navrgel kar za 3 odstotke več nočitev, medtem ko je Salzburg, ki poleg Tirolske prednjači v turizmu in nudi predvsem svoj festival, nazadoval za 6,7 odstotka
Novi vinski zakon strogo dologa ugotavljanje stopnje kvalitete: poreklo in kontrolo na državnem in nič več deželnem nivoju. Kvaliteta vin se bo po stopnji sladkorja odslej raz vrščala na suho, polsladko in sladko^ vino, pri čemer bo dovoljeno največ 3,5 kilograma sladkorja na hektoliter (EGS dopušča 4,5); vino, razdeljeno v tri kategorije: namizno, kvalitetno in vrhunsko bo odslej na voljo le še v steklenicah in nič več v plastenkah ali tetrapaku, medtem ko bodo morali vinogradniki vse dodatke vinu poslati v predhodno analizo državnim organom in počakati na njihovo dovoljenje. Prvotni predlog ob pripravi
zakona je celo prepovedal kakršnokoli sladkanje vina. Vsa izvozna vina bodo vnaprej podvržena strogi državni kontroli.
Etikete o vinskem poreklu bodo morale vsebovati natančne podatke o proizvodnji, natančno opisati regijo in kraj, vrhunska vina pa bodo dodatno opremljena še z letnico trgatve.
Po 30. novembru letos bodo morali vsi avstrijski vinogradniki prijaviti svoje pridelovalne površine, kajti za vsak posamezni hektar bo določeno, koliko največ vina sme obroditi. Ob vezna bo tudi prijava vseh vinskih rezerv v kleteh in individualni kupci
bodo smeli kupiti le še do 50 litrov vina, ne da bi bil prodajalec primoran v posebne knjige vpisati njegov natančen naslov, priimek in ime. V primeru kršitve bodo vinogradnik čakale kazni do enega milijona šilingov in šest mesecev zaporne kazni-
Pri ministrstvu za krnetijstvo na Dunaju bo vzpostavljena stalna in. špekcijska služba, njeni uslužbenci pa bodo lahko ob vsakem času in brez kakršnekoli predhodne najav stopili v katerokoli vinsko klet kon~ trainali količino vina in njegovo krn liteto in na mestu samem lahko, če b tako potrebno, tudi sumljivo vino za plenili.
Kontrola od grozdne jagode do P° lice v trgovini, tako rekoč. Kar P ni nič čudnega, če pomislimo, šno škodo je avstrijsko gospodarstv zaradi nekaj pokvarjenih vinskih tr govcev in njihovih pomagačev pelo. Do danes je zaprtih že 55 Ijub^ nekaj manj kot 200 osumljenih^ ^ in kar je najbolj zoprno — ^0Suln vinska letina v Avstriji bo najslab1 od leta 1959.	D
BARBARA GORIČAR
Boris Race: »Globalna zaščita in Krščanska demokracija«
Pričakujemo zadovoljujoč zaščitni zakon
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Slovenci in nam naklonjene levičarske politične sile smo zahtevo po zaščitnemu zakonu vedno vezali na njegovo zadovoljujočo vsebino. Vedno smo si predstavljali, da nas mora zakon učinkovito zaščititi, nas obvarovati pred asimilacijo in nas posta niti na enakopravno raven z italijanskim delom. Druge, sred nske po Ulične sile, ki so imele ves povojni čas oblast v rokah, sprva niso imele namena reševati naših -problemov. Šele njihova slabitev na volitvah, prihod mlade generacije politikov in politične posledice levega centra so resneje vplivale na spremembo odnosa teh sil do manjšinskih vprašanj.
Nadaljnji razvoj v pozitivno smer je preprečil politični potres, ki so ga povzročile desničarske in nacionalistične komponente teh sredinskih strank, ki so se po Osimu v Trstu združile v posebno in uspešno volilno jormacijo. Zato obravnava manjšinskih vprašanj v sredinskih strankah sloni danes v še manjši meri na načelih jn ustavni obveznosti, da je treba manjšino zaščititi, marveč na Politični taktiki, kolikšne pravice se Slovencem lahko priznajo, da ne bi razdražilo nacionalistov.
Razlike med konceptom levih in sredinskih političnih sil so se tako še poglobile in prihajajo do izraza ne le, kar zadeva vsebino marveč tudi v stranskih vprašanjih, ki na videz ne bi mogla imeti večjih posledic. Znana je polemika o tem, ali naj se razprava o zakonu vrši v senatu ali v poslanski zbornici, prav tako je bilo mnogo govora, ali naj se v senatni komisiji poskuša sestaviti nov osnutek na podlagi vloženih petih osnutkov zakona (KP1, PSI, SSk, KD in neodvisna levica) ali naj sestavi vlada svoj osnutek, ki bi pri obravnavi imel posebno privilegirano mesto.
Krščanska demokracija si je v času delovanja posebne komisije pri predsedstvu vlade, ki je razpravljala o naših problemih, predstavljala, da bo na podlagi več ali manj dogovorjenih stališč med italijansko večino in slovensko manjšino v komisiji vlada sestavila svoj osnutek, ki bi imel v poznejši razpravi prednostno mesto. Ker v posebni komisiji ni moglo priti do sporazuma zaradi velikih razlik v stopnji zaščite, se je KD odločila, da izdela svoj osnutek, ki je v določeni meri odražal stališča italijanske večine v komisiji, v nekaterih važnih vprašanjih pa je pomenil celo korak nazaj.
Ni povsem jasno, ali je KD ob vložitvi svojega osnutka februarja 1982 mislila na to, da bi tudi vlada predložila svojega. Verjetno bi se zadovoljila s splošnimi usmeritvami, ki bi jih v senatni komisiji obrazložil predstavnik vlade. 0 stališčih vlade bržkone ni imela posebnih skrbi, ker je računala na demokrščanskega in kvečjemu še na republikanskega predsednika vlade (takrat je bil predsednik vlade republikanec Spadolini, ki je še manj kot KD odprt za naša vprašanja). Predsedstvo vlade je v zvezi s tem vprašanjem važno, ker se je že 40 let z manjšinskimi vprašanji v imenu vlade bavil njen predsednik.
V takih okoliščinah je bila taktika KD dokaj previdna in so nekateri njeni deželni voditelji pokazali soraz-
merno odprtost glede možnih sprememb. Poslanec Bressani, ki je eden izmed materialnih avtorjev osnutka, je mesec po vložitvi osnutka KD za gotavljal slovenskim izobražencem v Trstu, da »KD ne misli, da je to edina možna in najboljša rešitev«... »o vseh določbah osnutka je moč še razpravljati, kot na primer o določilu, ki predvideva zapelten postopek glede »napredovanja eli vključevanja v območje zaščite«.
Ko je postal socialist Craxi predsednik vlade, se je za KD situacija bistveno spremenila. Socialistična stranka je imela vsaj formalno povsem drugačno stališče do manjšinskega vprašanja kot KD in se njen osnutek približuje zahtevam Slovencev. Pričakovati je bilo zato, da bo predsedstvo vlade zagovarjalo osnutek in od tod, po mnenju KD, nevarnost, da se v senatni komisiji porušijo ravnovesja kot si jih je sama zamišljala. še večjo zaskrbljenost v vrstah KD je povzročilo stališče socialistov in poznejša (oktobra 1984)
lišč vlade, katerih posledic ni mogoče predvidevati«. Il Piccolo je lanskega aprila objavil članek poslanca Colonija, ki kritizira druge zakonske osnutke, ker da »predvidevajo enako ravnanje za vse (Slovence) in ne u-poštevajo kompleksnosti dejanskega stanja«. Ko našteje stališča KD do raznih vprašanj, zaključuje s pozivom, da je treba najti »uravnovešeno rešitev... opustiti maksimalistične zahteve, ki bi izsilile izkrivljeno sliko glede prisotnosti večine, ki je tradicionalno in kulturno italijanska«. Svoja razmišljanja zaključuje z mne njem, da vlada predloži svoj osnutek zakona.
Deželno vodstvo KD potrjuje letos januarja »pravilnost idejnih motivacij in smernic zakonskega osnutka KD, ki predstavlja v tem trenutku edino pravo sredstvo za uravnovešeno rešitev problema« in obvezuje deželnega tajnika Longa »naj aktivira vlado, da predstavi svoj zakonski predlog«. Poslanec Coloni ponavlja februarja letos, da »bi bila predloži-
Predsednik SKGZ Boris Race
zagotovila predsednika vlade Craxi-ja enotni slovenski delegaciji, da vlada nima namena izdelati svojega osnutka.
Treba je bilo torej ukrepati. KD se je odločila, da se mora prva bitka o vsebini zakona prenesti na vlado in je zato sprožila ofenzivo s to zahtevo, ki jo je spremljala odkrita kritika drugih zakonskih osnutkov, predvsem socialističnega, ki ga ima za najbolj nevarnega, ker gre pač za stranko predsednika vlade.
Od »prenosa« temeljne razprave bi imela KD dve koristi. Močno zastopstvo demokrščanskih ministrov v vladi, katerim bi se priključili republikanci in morda še drugi, bi izoliralo socialiste. Druga korist bi bila v tem, da bi s tako potezo bila izločena iz pogajalske igre »prve stopnje« (kar ni isto kot razprava v komisiji in avli) komunistična partija, ki je kot vztrajna zagovornica pravic slovenske manjšine za KD posebno neprijetna sogovornica.
Februarja 1984 je takratni deželni sekretar KD in današnji predsednik deželnega odbora Biasutti izrazil zaskrbljenost zaradi »prenapetih sta-
tev vladnega osnutka ne samo umestna marveč tudi politično nujna«.
V razgovorih, ki jih je imel Craxi februarja letos v Beogradu, je bilo vprašanje zaščitnega zakona med prvimi na dnevnem redu. Tudi omemba letošnje 10 letnice podpisa osimskega sporazuma in zadrege, ki izvira iz dejstva, da se osimska obveznost do slovenske manjšine ni izpolnila, je prispevala, da se je Craxi obvezal rešiti ta problem v sorazmerno kratkem času. Bil je celo govor o tem, da bi bilo to vprašanje rešeno že novembra letos. Ko je le nekaj dni pozneje Craxi v nasprotju z dotedanjim stališčem izjavil, da bo vlada izdelala svoj osnutek in je to nalogo^ poveril ministru za povezavo z deželami, Vizziniju, je postalo jasno, da mu je KD postavila ultimatum, ali se odreče stališču, da se v senatni komisiji uskladijo posamezni osnutki in se poveri vladi, da predloži svoj osnutek ali obljube ne bo mogel izpolnili. KD se ni zadovoljila s tem uspehom in je prenesla ofenzivo na samo vsebino zakona, na poveličevanje svojega osnutka in odkrito kritiko osnutka drugih strank.
Ko so tržaški demokrščani letos marca razpravljali o problematiki slovenske manjšine, je poslanec Coloni izrazil zaskrbljenost nad tem, kakšen zakonski predlog bo izdelala vlada in dodal, da je socialistični za kanski predlog nesprejemljiv in celo škodljiv.
V zahtevah, kako naj se vlada ravna pri izdelavi osnutka, gre KD še dlje\ Njen deželni tajnik Longo in tržaški župan Richetti pravita, »naj vladni osnutek ne bo kompromis med predloženimi osnutki, marveč naj upošteva kompleksnost in delikatnost problema ne da bi se pri tem bistveno oddaljil od duha osnutka KD«.
Na zaostritev zahtev KD je poleg omenjenega razloga brez dvoma vplival tudi politični položaj v deželi, predvsem v Trstu in delno v Gorici. Za ostvaritev koalicije v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu z Listo za Trst je bil potreben sporazum tudi glede slovenske manjšine in ni težko sklepati, da je do spora zuma prišlo na škodo Slovencev, saj so predstavniki Liste na enem iz med srečanj napovedali nekaj a-mandmajev na zakonski osnutek KD. Eden izmed takih amandmajev je črtanje iz osnutka občine Milje iz tabele B, kar potrjuje pismo milj-skega tajnika KD, ki je bilo objavljeno v Voce libera lanskega januarja, češ da je vključitev miljske občine v tabelo B materialna napaka in da so parlamentarci KD to »napako« popravili. Za ostali del osnutka so se verjetno sporazumeli, da bo KD trdno vztrajala na svojem stališču, da torej ne bo popustila. Na splošno lahko rečemo, da se je KD od prvega volilnega uspeha Liste trudila dokazovati, da je boljša zagovornica italijanstva Trsta od same Liste. Spomnimo se le tistih plakatov izpred 4 let, ki so z veliki črkami primerjali kakšne pravice daje osnutek KD in kako so do Slovencev preveč radodarna določila, ki jih je vseboval osnutek zakona Gruber Ben-cove, ki je bila takrat poslanka Liste.
KD se je močno trudila, da bi bila prepričljiva v svojem stališču do slovenskega vprašanja v videmski pokrajini. Več kot potomca u-voda oz. obrazložitve lastnega zakonskega osnutka je namenjena temu vprašanju. Poleg tega je maja lanskega leta videmski komite KD priredil zborovanje v Čedadu, kjer so razpravljali izključno o slovenski manjšini v videmski pokrajini. Na zborovanju so spregovorili najvidnejši predstavniki KD. V uvodnih poročilih in v razpravi so skušali dokazati, da v tej pokrajini gre za jezikovno skupnost in ne za del slovenske narodne manjšine, kot je to primer na Tržaškem in Goriškem, češ da gre za prebivalstvo, ki ima skupni etnični izvor, a je doživljalo drugačno zgodovinsko usodo, zaradi česar se v njem ni razvila zavest o narodni pripadnosti. »Napačno« zastavljeni koncept zaščite je po mnenju KD lahko izvor konfliktov znotraj »etnično homogene skupnosti« zato da je njen predlog uravnovešen, ker ne sloni na stališču tistih znotraj te skupnosti, ki hočejo manjšinsko zaščito, prav tako ne deli mnenja s tistimi, ki vsakršno zaščito odklanjajo, marveč prepušča to vprašanje subjektivnim odločbam posameznikov.
kajti »smo mnenja da obstoj etnične skupnosti ne temelji na krvnih vezah in tudi rie na rabi določenega jezikovnega kodeksa, marveč na zavesti glede pripadnosti njenih članov in na pobudah, ki jih ti razvijajo. . .« ali na kratko »pripadnost jezikovni skupini je vprašanje volje in ne objektivnega dejstva«.
Vztrajno ponavljanje te teorije s strani demokrščanskih predstavnikov daje misliti, da vendar ni globokega prepričanja v njeno veljavnost, da pa je politično zelo koristna.
Na eni izmed okroglih miz, ki jih organizira ljubljansko Delo, je znani dr. Anton Stres, profesor na ljubljanski teološki fakulteti dejal sledeče: »Partija in Cerkev imata pravico, « da določata, kdo bo njen član. Lahko se odločim, ali bom šel v cerkev ali ne. Ne morem se pa odločiti, ali bom Slovenec ali ne. To ni prepuščeno moji izbiri.« Gre torej za dve diametralno nasprotni stališči v i stem idejnem krogu. Po splošno veljavnih dosedanjih spoznanjih in po lastnih življenjskih izkušnjah je drugo stališče veliko bolj razumljivo in prepričljivo.
Mnogo je bilo že napisanega in izrečenega o zakonskem osnutku KD, predvsem o njegovih slabostih, o tem, kako naj bi z njim bila uzakonjena kategorizacija Slovencev v Italiji, kako bi praktično bili odpisani Slovenci videmske pokrajine in kako skrajno omejevalno zajema la jezikovna in šolska vprašanja. Ne glede na vse, kar je bilo že obravnavano, se zdi umestno, da s pričo tega, da KD vztrajno vsiljuje svoj model, ponovno pregledamo vsebino njenega osnutka in obravnavamo predvsem njegove slabe strani.
Osnutek KD deli po stopnji priznanih pravic ozemlje, kjer prebivamo Slovenci na tri dele: v območje po tabeli A, ki v tržaški pokrajini obsega vse občine (Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina, Trst in Milje), v gorički pokrajini občine Krmin, Doberdob, Gorica, Sovodnje in Števerjan. Drugo je območje po tabeli B, ki obsega v tržaški pokrajini celotne občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolimi, v tržaški občini pa le vzhodnokraški in zahodnokraški rajon, središče mesta Trst z vso spodnjo okolico, in celotna miljska občina so torej izločene. V goriški pokrajini spadajo po tej tabeli celotne občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan, rajon Plešivo v krminski občini in rajoni Pevma -Oslavje, štandrež in Podgora v goriški. Izpuščeni sta torej celotni mesti Gorica in Krmin. Tretje območje ni vključeno v nobena tabelo in ga osnutek imenuje »izven območja A«. Vanj spada tisto še nedoločeno območje v videmski pokrajini, kjer je predvidena eksperimentalna vključitev slovenskega jezika v šole. Vanj spadajo skratka tiste občine, ki niso v osnutku naštete in ki si morejo, vsaj teoretično, po posebnem postopku pridobiti pravico za vključitev v tabelo A. Takih občin je 21 v videmski pokrajini (so torej vse občine videmske pokrajine, kjer bivajo Slovenci) in tri občine goriške pokrajine (Dolenje, Ronke in Tržič).
BORIS RACE
(NADALJEVANJE JUTRI)
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
91.
Katica je vstala. Marta je nehala govoriti. Vedela i, da je vse končano, da je izgubila.
»Premislila sem,« je odvrnila Katica. »Tu osta-em.«
»Katica,« je rekla mati z drhtečim glasom.
Toda Katica je odšla, ne da bi še bila kaj rekla.
Še je imela Marta priliko, da bi ostala. Za čas jo je majala Katičina odločnost. Preden pa se je predala remišljanju — in čutila je, da bi bilo potrebno vse se nkrat premisliti — ji je spet prišlo, da se ne sme vda-, da mora iti do kraja.
Čeprav jo je bolelo, da se je Katica odločila proti jej in sklenila ostati pri Ivanu in pri Koštrčevih, ni mela odlašati s svojo namero. Kakor se ji prej ni delo mogoče, da bi odšla brez Katice, se je zdaj oPri_ da nove misli: Katica za zdaj naj ostane tu, saj jo diko povabi potem, ko bo že vse pripravljeno m ko o dekle sama sprevidla, da je tako najbolje.
In vendar je zavlačevala iz dneva v dan. Bezeg je ledtem lepo pognal, zdelo se je celo, da so tu i /e rbe zelenele. Pač pa je trava ponekod že res ozeiene-i. Prijeten, prav opojen vonj je udarjal v ^os’ c® topil človek iz sobe, a je prihajal tudi v sobo, kadar
3 Marta odprla okno.	. u • co
Potem je padel prvi pomladanski dez; dva ni J nebo kujalo in dva dni je po malem deževalo.
kem vremenu ni bilo mogoče z doma, Marta je mimo preložila odhod na lepše vreme.
V vseh teh dneh je hodila kakor vsi drugi posedat h Koštrčevim, ker bi se sicer bila izdala; saj bi lahko ob njeni nenavzočnosti govorili o njej. Tega pa ni smela dopustiti.
Naposled ni bilo tako težko pobegniti s tega otoka, kakor se je Marti zdelo, le prave odločnosti je bila treba. Toda kakor je bila pot od tod preprosta, je tam zunaj čakal svet, o katerem sicer ni mislila drugače kakor v sanjah, a je v podzavesti vendarle tlelo: kam? To vprašanje še vedno ni bilo rešeno. Hkrati pa je čedalje odločneje vstajalo v srcu, da mora stran.
Stran, kamorkoli.
Za dan njene poti ni vedel nihče razen Katice, ki je še vedno posedala pri mamici, če ni podnevi odšla pred hišo na sonce. Čakala je, kdaj ji mati pove, da pojde; verjela je, da bo vsaj njej razodela.
Ob jutrih sta Ivan in Jožef še vedno odhajala v gozd in takrat je imela Marta priliko za odhod. Takih prilik je bilo več ko dovolj, a Marta jih je zamujala. Tisto jutro pa, ko naj bi odšla, je spoznala Katica po njenem glasu, da je vse odločeno.
Še ta dan pojde mati po svetu.
Katico je obšlo nekaj grenkega, ko je pomislila na vse, kar bo sledilo temu, in pa ko je pomislila, da bo ostala pravzaprav sama na svetu. Ali le ne bi bilo dobro, če bi se odločila in odšla z materjo na pot? Pa ji vendar nekaj ni dalo, da bj šla. Mislila je na Ivana. Toliko lepih ur je preživela ob njem, Ivan je bil tisti, ki jo je vedno bodril, se ustavljal ob njej, ji položil roko na glavo in govoril: Katica, vse bo še dobro. To je pomenilo, naj se ne boji; Ivan Koren bo že skrbel zanjo. Vsem načrtom, ki jih je včasih razlagal Marti,
je dajal poseben poudarek s tem, da je posebej omenjal tudi Katico. Naj zdaj izda očeta? Ne, tega ni mogla storiti.
Sedla je na sonce pred hišo; ni še bilo toplo, ker je bilo dovolj zgodaj, toda v zavetju je bilo kljub temu prijetno, ker se je sonce upiralo naravnost v stene.
Moški so še govorili na dvorišču; slišala jih je, kako so se odpravljali po drva. Poklicala je Petra k sebi.
Po zadnjem pogovoru sta s Petrom postala samo še večja prijatelja. Navezala sta se drug na drugega, čeprav nista razčistila vseh stvari in čeprav ni Peter dosegel, da bi se mati in Ivan spravila.
Peter je stopil k njej.
»Kaj je, Katica?« je vprašal. Bil je radoveden, kaj mu ima povedati. Zato se je tudi sklonil k njej, da ji ne bi bilo treba reči tega naglas in da se ne bi bala, da bi kdo slišal.
»Danes odide naša mati.«
Obnemel je. Vzravnal se je, ne da bi bil kaj rekel. Zamislil se je. Novica ga je presunila.
»Ti je sama povedala to?« je vprašal tiho.
»Ne, nič mi ni rekla.«
»Kako pa potem veš?«
»Rekla sem vam, da danes odide.« Tako prepričevalno je izrekla, da ni mogel več dvomiti. Spet se je zamislil.
»Kdaj misliš, da pojde?«
»Mislim, da zdaj, ko odidete vi v gozd.«
Peter je premišljeval. Nič si ni bil na jasnem, kako in kaj naj napravi. Moral je vprašati: »Kaj misliš, kaj naj bi napravil, da ostane?«
Začetek seminarja za slovenske vzgojiteljice
Po predavanju so vzgojiteljice tudi
S predavanjem prof. Brede Kroflič iz Ljubljane o plesni vzgoji predšolskih otrok se je včeraj v prostorih učiteljišča Slomšek začel 21. seminar za vzgojiteljice, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini. Pred uvodnim predavanjem sta udeleženke pozdravila ravnateljica Laura A-bramijeva in pedagoški svetovalec iz Slovenije v Trstu prof. Silvo Fatur. Vzgojiteljice čaka danes še drugi seminarski dan, in sicer v koprskem vrtcu za Slavnikom.
Uradno odprtje letošnjega seminarja, ki ga prireja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom bo v sredo, 11. septembra v tržaškem Kulturnem domu. Pred otvoritveno svečanostjo bo dr. Milko Matičetov predaval o svojih raziskovanjih ljudskega izročila med Slovenci v Italiji.
Včerajšnjemu predavanju o plesni vzgoji predšolskih otrok so sledile vzgojiteljice A skupine. V prvem delu predavanja je prof. Kroflič obrazložila pojem plesa kot del vzgoje, smotre, metode in oblike plesne vzgoje.
Gibanje, ki je v plesu osnovna aktivnost, je tudi izrazno sredstvo. V plesu ustvarja človek različne gibe, s katerimi na svojstven način izraža svoje počutje, doživetje ali čustvovanje. S plesom torej lahko spodbujamo gibalno ustvarjalnost, kreativnost in izvirnost. Osnovni smoter plesne vzgoje predšolskega otroka, pravi prof. Kroflič, je prav razvijanje otroške ustvarjalnosti. Utemeljitelj vzgojnega plesa, ki je pomembna sestavina predšolske vzgoje, je pedagog Rudolf koban.
Glavna značilnost takega plesa, ki se je razvil pred začetkom 20. stoletja, je naravni gib. Za razliko od klasičnega baleta, kjer ima vsak gib točno določen vzorec, dopušča sodobna plesna vzgoja večjo prostost in torej meji k umetniški plesni ustvarjalnosti. Predavateljica priporoča, naj bo otrok sam sebi svoj koreograf. Vzgojitelj naj pusti pri plesu otroku svobodo, da sam osvaja vedno nove in zahtevnejše gibe. Tako si otrok razvija motoriko in se postopno osamosvaja. Najprimernejša metoda, je po mnenju prof. Kroflič, metoda improvizacije, ko otrok sam ustvarja plesne gibe. Ker pa predšolski otrok ima neprimerno manj doživetij in izkušenj kot odrasel človek, potrebuje za razvoj svoje gibalne ustvarjalnosti primerne spodbude in motivacije. Vzgojiteljice naj črpajo spodbude predvsem iz umetniškega področja: gla-
sba, ilustracije, pantomima, umetniška kot znanstvena literatura itd.
Vzgojiteljice si običajno zastavljajo težko dosegljiv cilj: umiriti otroka. Prof. Kroflič pravi, da vzgojitelji še ne smejo zavirati otroške netm i mosti, če je to psihofizična značilnost otroka, ampak jo voditi v konstruktivno aktivnost in v ustvarjanje.
Plesna vzgoja bp vzgojiteljem olajšala delo, saj se bo otrok s spontanim gibom razigral, sproščal svojo nemirnost in se tako umiril. Vzgojitelji lahko zbirajo med številnimi vrstami plesnih za:poslitev kot so rajanje in gibalne igre, posnemanje ali parv tornima, razne plesne didatkične igre.
zaplesale
plesne dramatizacije in improvizacije. Nekatere primere teh plesnih oblik je prof. Krofličeva pokazala v drugem zanimivem, praktičnem delu seminarja. Vzgojiteljice so namreč pod vodstvom profesorice v telovadnici izvajale nekatere plese, različne gibe in hoje, za zaključek pa so po skupinah improvizirale različne obliko plesa ob pesmi ali z glasbo.
Vzgojiteljice, ki so bile zelo navdušene nad letošnjem »neobičajnem« in zelo- poučnem seminarjem, bodo jutri gostovale v vrtcu v Kopru, kjer bodo sledile hospitaciji, razpravi in drugim praktičnim vajam.
Slovenske vzgojiteljice med včerajšnjim začetkom seminarja
Pester program spremnih prireditev salona Prostor 2
Medtem ko prihajajo še zadnje pri' jave za udeležbo na letošnjem salonu, znanosti in tehnologije, Id I30 od 4. do 8. oktobra letos v Trstu pod naslovom Prostor 2 (Spazio 2) v okviru Jesenskega sejma, so te dni oblikovali zanimiv program spremnih manifestacij na najbolj aktualne teme s področja informatike. Salon bo namreč letos posvečen računalniku v službi družbe in na to temo bosta uglašeni okrogli mizi »Kraja softwara« in »Umetna inteligenca: prihodnost informatike«, s sodelovanjem najuglednejših strokovnjakov iz vse Italije.
Informatika v šoli in pri poklicnem usposabljanju bo predmet posebnega srečanja - razprave s sodelovanjem šolnikov, medtem ko bodo strokovnjaki Raziskovalnega centra, univerze. Mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Astronomskega observatorija. Geofizikalnega observatorija in družbe Informatica Friuli - Venezia Giulia sodelovali pri okrogli mizi o vlogi in perspektivah znanstvenega raziskovanja v Trstu.
Uprava dolinske občine sklicuje javna sestanka za obravnavo problema javnih prevozov v občini, in sicer v torek, 10. septembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu in v sredo, 11. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
pisma uredništvu
Vpisovanje v tečaje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
Kamnoseštvo - možnost za naše mlade
Na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje se te dni nadaljujejo vpisovanja v letošnje tečaje. Vpisovanja se bodo zaključila 15. septembra, tečaji pa bodo s polno paro stekli 1. oktobra.
Zanimanje za tečaje je bilo doslej veliko, ni pa bilo enakomerno razporejeno. Nekateri tečaji so na primer že sedaj polno zasedeni, za dveletni tečaj s kvalifikacijo iz kamnoseštva pa je sploh vprašljivo, če ga bo lahko zavod izpeljal zaradi preskromnega zanimanja. Vodstvo zavoda si zato v teh dneh na vse kriplje prizadeva, da bi »dobilo« še nekaj tečajnikov.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je že nekaj zadnjih let vključil tečaj iz kamnoseštva v svoj program, a mu ga doslej ni uspelo izpeljati prav zaradi premajhnega odziva mladih tečajnikov. Kljub temu je vse doslej vztrajal pri tej pobudi in sicer zato, da bi nudil našim mladim fantom možnost za stik s kamnoseškim sektorjem, tradicionalno obrtniško dejavnostjo na Krasu, ki je v zadnjih letih s pomočjo modernih strojev- in izpopolnjene tehnologije izgubila tisti negativni predznak »težkega dela« iz nekdanjih časov.
SDZPI je vztrajal pri tečaju iz kamnoseštva tudi zaradi možnosti zaposlitve, ki jih odpira mladini. Izobliko-valec kamna ima v sedanjem gospodarskem položaju več možnosti za za-
Včeraj dopoldne so v občinski palači v Trstu uradno predali namenu novo telefonsko centralo, ki bo občanom omogočila dobiti hitro zvezo s posameznimi občinskimi uradi, občinskim uslužbencem pa seveda tudi boljšo in hitrejšo zvezo z zunanjim svetom.
Novo telefonsko centralo so si, kot vidimo na sliki, ogledali tržaški župan Richetti (tretji z leve) in številni odborniki, predstavniki družbe SIP, med njimi ing. Trivellato, pa so na kratko pojasnili delovanje centrale, ki je nameščena v dveh dobro urejenih
poslitev kot na primer tajnik v podjetju. Kljub temu se je v tečaj za tajnice v podjetju vpisalo skupno 25 tečajnikov (med temi tudi pet fantov), v tečaj za kamnoseštvo pa le štirje. Če do zaključka vpisovanja se ne bo v ta tečaj vpisalo še nekaj mladih (vsaj štirje), bo moralo vodstvo zavoda tečaj odpovedati. To bi bilo za zavod zelo nevšečno, ker si je le tos mnogo prizadeval za izvedbo tečaja, z odpovedjo tečaja pa bi bil tudi ob del deželnega prispevka za letošnje tečaje.
Tečaj iz kamnoseštva bi moral biti
Letos ho kongres, ki združuje vsako leto okuliste iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, zopet v Trstu in sicer jutri in v soboto, 6. in 7. septembra. Letošnje srečanje je že deveto po vrsti, saj je prvo organiziral leta 1977 prof. Rosario Brancato, ki je bil tedaj predstojnik očesne klinike vseučilišča v Trstu, sedaj pa je častni predsednik srečanj. Letos bodo na kongresu razpravljali o »Modernih smernicah v kirurgiji katarakte in njihovih komplikacijah«. Razvoj mikrokirurgije v zadnjih dvajsetih letih je omogočil v kirurgiji katarakte no-
pritličnih prostorih občinske stavbe: v enem je postavljena centrala, kjer so zaposlene tri telefonistke, v drugem pa je celotna aparatura. Nova telefonska centrala bo imela skupno 48 linij, ki bodo omogočile kar 144 istočasnih telefonskih pozivov.
Z novo centralo, tako so obljubili strokovnjaki, so odpadle kritike občanov in drugih na račun telefonskih zvez s tržaško občinsko upravo, ki so bile do sedaj slabe in neurejene, prav zaradi preobremenjenosti dosedanje centrale, ki ni zmogla tako široke in hitre povezave, kot nova.
tudi drugače vsaj »na papirju« dokaj privlačen za mlade fante, ki so končali obvezno šolo in bi se radi kmalu zaposlili. Pridobljena kvalifikacija ob koncu dveletnega tečaja namreč omogoča znižanje vajeniške dobe, o-benem pa velja kot kvalifikacijsko potrdilo na javnih natečajih. Poklic iz-oblikovalca kamna bi jim nadalje nudil lepe perspektive in veliko zadoščenja ob delu, pa tudi možnost javnega priznanja, kot je na najlepši način pokazala nedavna razstava Milana Pernarčiča »Kras v miniaturi« v Kraški hiši.
ve, varnejše in manj travmatične metode. Prišlo je do tega, da se zatemnjena očesna leča, katarakta ali očesna mrena, zamenja z novo umetno. Tako so se zmanjšale intra in post operacijske komplikacije, pojavila pa so se nova vprašanja, ki jih odpira tovrstna ambiciozna mikrokirurgija. O vseh vprašanjih, ki so povezane s to, že vsakodnevno operacijo na o-čeh, bodo diskutirali katedratiki in primariji ter njihovi sodelavci iz mnogih italijanskih pokrajin, iz Koroške, Nemčije, Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Odgovor pokrajinskega odbornika v zvezi z delom komisije za osmice
Odgovor na članek o osmicah, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku dne 22. 8. 1985.
Spoštovani gospod glavni urednik,
v zgoraj omenjenem članku piše, da je bilo med obiskanimi osmica-mi v treh, neslovenskih, v prodaji vino, ki ni bilo narejeno iz lastnega grozdja. Ne vem, iz katerega vira je avtor članka dobil informacijo, od komisije gotovo ne (saj je vezana na največjo tajnost pri svojem delu in sklepih), vsekakor pa ni v stanju, da bi odkrila, ali je vino, ki ga vinogradnik proizvaja in prodaja, iz trt v njegovem vinogradu ali ne. To bi eventualno ugotovila komisija, ki bi jo nalašč v ta namen imenovala določena krajevna uprava kot npr. občina: v tem smislu je hvalevredna pobuda Občine Dolina, ki je pred časom pripravila statistiko o trtah, ki so posajene na njenem ozemlju, prav z namenom, da se preprečijo zlorabe, ki so v škodo veliki večini poštenih kmetovalcev.
Natečaj za ohranitev in valorizacijo osmič se je zaključil v teh dneh in komisija je na dveh sejah določila zmagovalce, ki bodo nagrajeni 15. septembra v Boljuncu v sklopu »Kmetijskih dnevov«.
Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem Vašemu časopisu, ki je
vedno podpiral pobudo in tako prispeval k širjenju pomena, ki smo ga želeli poudariti, in Vas lepo pozdravljam.
Bruno Cavicchioli
Ob razstavi »Ko je burja prevrnila vlak«
V časopisu Primorske novice je izšel dne 27. 8. 85 članek z naslovom »Ko je burja prevrnila vlak«. V o kviru ob naslovu članka je na to tematiko napovedana razstava v koprskem muzeju. Podatki o razstavi ostajajo nespremenjeni, s tem da dodajam še sledeče: filatelistični klub Izola je izdal za to priliko memorial-no razglednico in žig z datumom 15-9. 1985. Osnutek razglednice je izdelal tržaški grafik Luigi Pittacco. Raz-stavljalca sta Dario Pettirosso iz Trsta in podpisani. Na razstavi bo o; koli sto primerkov, med ostalim tudi načrti nekdanjih postaj in zemljevidi-Zdenko Brezec
•	Občinski odbornik za proračun Ca-landruccio je z Banco di Napoli podpisal pogodbo za posojilo v višini 701 milijona Ur, ki ga bo občina porabila za nujno obnovo predora pri Trgu Foraggi in za vzdrževalna dela na javni razsvetljavi.
•	Zaradi obnovitvenih del na pročelju stavbe v Ul. Pescheria 1, je prepovedan promet po tej ulici za vsa vozila, ki presegajo 1,80 metra širine-
Kratka obvestila
© Jutu i, jj. septembru, začne po poletnem premoru znova delovati pravna posvetovalnica Zveze žensk Italije - UDI v Ul. del Toro 12, in sicer med 17. in 19. uro.
•	Danes ob 11. uri bo v Kongresnem centru na Pomorski postaji slovesnost, s katero se bo zaključila pobuda »Na stadion s Tržaško hranilnico -CRT». Na njej bodo podelili 400 abonmajev za nogometne tekme tržaškega drugoligaša prav tolikim dijakom tržaških višjih srednjih šol.
•	Rajonski svet upravnega okrožja
Valmaura - Naselje sv. Sergija-se bo sestal 9. septembra, ob 19.30 v dvorani novega družbenega centra v Id-Paisiello 5/4. Na dnevnem redu ima 14 točk, povečini upravne narave.
•	Tržaška občina obvešča, da bo 20-septembra zapadel rok za predstavitev prijav, na osnovi katerih se določajo davki za uporabo javnih površin in za odvažanje odpadkov iz notranjosti stavb. Hkrati občinska uprava opozarja, da je treba prijavo za obdavčenje psov oddati v teku petih dni od trenutka, ko postanemo lastniki psa. Vse prijave morajo biti sestavljene na posebnih obrazcih, ki jih brezplačno dobite na oddelku za davke in dajatve štev. IV., na Trgu Granatieri 2, III. nadstropje, kjer je treba prijave tudi oddati.
Tržaška občina razpolaga z novo telefonsko centralo
Letni štipendiji za morske biologe
Laboratorij za morsko biologijo je objavil natečaj za podeUtev dve! študijskih štipendij za obdobje od 1. oktobra letos do 30. septembra 1986, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki so diplomiraU na tržaški univerzi iz bioloških in naravoslovnih ved in stalno bivajo v eni od občin dežele Furlanje Julijske krajine.
Prva štipendija je namenjena raziskovanju molekularnih vidikov genetskega sistema živalske vrste ensis minor v funkciji karakterizacije subpopula-cij v Tržaškem zalivu; druga je namenjena raziskovanju razširjenosti, biologije in naseljenosti vrste crassostrea sp. v Tržaškem zalivu.
Zaiteresirani naj pošljejo pismene prošnje na kolkovanem papirju do 24. septembra letos na naslov: Direttore del Laboratorio di Biologia Marina, Strada Costiera n. 336, 34010 Trieste - Ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo, Obalna cesta št. 336, 34010 Trst. Poleg osebnih podatkov in navedbe znanja tujega jezika, morajo v prošnji navesti še študijski naslov, priložiti pa spričevalo o univerzitetni diplomi, življenjepis in seznam morebitnih publikacij.
Razpis natečaja za študijske podpore višješolcem
Javne ustanove1 za pomoč in dobrodelnost so razpisale natečaj za 24 študijskih podpor v znesku 500 tisoč lir vsaka, ki jih je dal na voljo Sklad »Babette Wallmann« za dijake tržaških višjih srednjih šol.
Za dostavo prošenj, katere rok bo potekal 19. oktobra letos, in za vsa pojasnila, se lahko zainteresirani obrnejo na socialno službo Javnih ustanov za pomoč in dobrodelstvo II. PP. A. B. v pritličju stavbe v Ul. Pascoli 31, vsak dan od 8. do 13. ure, ali na tajništva posameznih ustanov.
KZE potrebuje devet strokovnjakov za šolsko medicino
Tržaška krajevna zdravstvena enota je razpisala javni natečaj za devet svobodnih poklicnih mest (dvt* uri dnevno od ponedeljka do petka) v okviru službe za šolsko medicino v otroških vrtcih na ozemlju KZE št. 1. Prošnje na kolkovanem papirju za tri tisoč lir, v katerih je treba navesti osebne podatke, državljanstvo, morebitne kazenske obsodbe, vojaško obveznost in študijski naslov, je treba s spričevali poslati do vključno 16. septembra na naslov: KZE - USL n. 1 Triestina, Settore Assistenza Sanitaria di Base, Specialistica ed Ospedaliera, Ul. Fani et o 3. Delo bo trajalo od 1. oktobra letos do 31. maja 1986, za natančnejša pojasnila pa se obrnite na sobo št. 55 v tretjem nadstropju stavbe KZE v Ul. Stuparich.
Mednarodna oftalmološka srečanja Alpe Adria
V torek v prostorih Gozdne zadruge na Padričah
Srečanje glede nove lokacije sinhrotrona
Na pobudo gospodarske zadruge »Ban«
Pri Banih se pripravljajo na septembrsko sagro
Nekateri člani Koordinacijskega druženja vzhodnokraških vasi so se fv torek zvečer sestali v prostorih '»ozdne zadruge na Padričah s slo-V('nskimi izvedenci za urbanistična vPrašanja ter predstavniki raznih u-stanov in organizacij, kot so Kraška ®°rska skupnost, SKGZ; Slovenski ^iskovalni inštitut in Kmečka zve-Srečanje,^ o katerem vsekakor juso izdali uradnega sporočila, je bi-'* posvečeno aktualnemu in pereče-ttiu vprašanju nove lokacije sinhro-^na, ki je vzbudilo precejšnje pre-Senečenje med krajevno skupnostjo vso zamejsko javnostjo, zlasti za-adi načina, kako je bilo tokrat podvijeno. Čeprav so krajevno prebi-valstvo in slovenske organizacije že Pred dvema letoma odločno zavrni-. možnost, da bi sinhrotron namestili *v’en meja že vinkulirane površine ded Padričami in Bani za potrebe Znanstvenoraziskovalnega centra, je konzorcij za njegovo upravljanje že ačel brez predhodnega obvestila po-dopek za določitev nove površine v*hodno od. bivšega begunskega tabo-r*sča, na dragocenih in rodovitnih ?e,nljiščih pod vasjo, ki jih večina Pstnikov me želi odstopiti.
.Sedaj, ko je italijanska vlada oblju-Dl*a Trstu državni sinhrotron, se
vsem neverjetno mudi in pritiskajo na krajevne dejavnike, naj ne delajo težav, čeprav še niso izčrpno in tehnično prepričljivo utemeljili, zakaj je treba po vsej sili izven začrtane in vinkulirane površine med Padričami in Bani. Sklicujejo se na študije, ki narekujejo drugačno izbiro iz tehničnega vidika, ter na prevelike stroške, ki bi jih zahtevalo izravna-nje vzpetine površine. Te utemeljitve ne prepričajo, vendar še huje je, da se nihče ne vpraša po socialnih stroških. Kras ostaja sedaj slej ko prej področje, ki ga lahko vsakdo izkorišča po mili volji, ne da bi ga zanimala nacionalna in ekološka škoda, ki jo pri tem povzroča. Tudi iz brzojavke, ki jo je predvčerajšnjim poslal tisku predsednik Konzorcija za upravljanje Znanstvenoraziskoval-ga centra dr. Anzellotti izhaja ta tenr denca. V brzojavki se Anzellotti zahvaljuje ministru Graneliiju in italijanski vladi za razumevanje, ki ga je pokazala do Trsta, zlasti z dodelitvijo sinhrotrona, ter dodaja, da je sedaj vrsta na Tržačanih samih, da si zavihajo rokave ter uresničijo znanstveno pobudo. Svojo brzojavko pa Anzellotti zaključuje s pozivom, da je treba upoštevati splošne interese mesta in pustiti ob strani
partikularistične interese. To z drugimi besedami pomeni:- Kraševci, ne ovirajte napredka! Nihče pa se ne vpraša, kaj Kraševca to pravzaprav stane.
0 vsem tem bo še tekla beseda jutri, ko se bodo krajevni predstavniki spet sestali z Anzellottijem, tržaškim županom in deželnim odbornikom Rina! di jem.
Svojčas so pri Banih prirejali prvo. nedeljo v septembru semenj s plesom, ki je bil posvečen sv. Florjanu, zaščitniku vasi. V »Stajah«, na vaškem trgu šo fantje postavili »brjar«, kjer je plesalo staro in mlado ob poskočnih vižah godbe na pihala. Na takem prazniku so bili nepogrešljivi parterji in parterce v svojih lepih nošah, privlačnost zase pa so predstavljale tudi krošnjarice iz Bol junca ali Ricmanj.
Na istem vaškem trgu prirejajo Banovci še danes septembrsko šagro, ki se v marsičem razlikuje od takratne: lesenega plesišča z zeleno o-grajo ne postavljajo več, na njem se ne sučejo več pari v narodnih nošah, kakor tudi ni zaslediti dišečih kolačev. Časi so se spremenili, a kljub temu so vsakoletne šagre še vedno vabljive s svojim prazničnim vzdušjem, ko te v trenutku preplavi ozračje domačnosti in vljudnosti. Zato zadobiva praznik pri Banih vse bolj ugoden odmev in svojevrstno privlačnost. Prireditelji se posebno trudijo, da bo prireditveni prostor lepo urejen in da bo praznik prijetno doživetje za vse.
Vaški praznik, ki ga prireja kulturno - gospodarska zadruga »Ban« v sodelovanju z mladinskim krožkom, se bo začel v soboto, 7. septembra.
S predsinočnjega srečanja v prostorih Gozdne zadruge na Padričah
Na seminarju o prevozih v ospredju ladjedelstvo
Tretji dan mednarodnega seminarja o organizaciji prevozov v okviru evropske gospodarske integracije, ki poteka na tržaški univerzi, je bil posvečen problematiki in perspektivam ladjedelstva. Osrednji referat je imel predsednik Tržaškega Lloyda dr. inž. Vittorio Fanfani, na okrogli mizi, ki je zaključila včerajšnje delo seminaristov, pa so sodelovali tudi predstavniki tržaškega obrata Fin-cantieri - Veliki motorji in Inštituta za ladijsko arhitekturo, ki deluje v okviru tržaške univerze.
Fanfanijevo poročilo je izhajalo iz ugotovitve o velikih spremembah, ki jih je ladjedelstvo v povojnem obdobju doživelo na različnih ravneh: glede na kobčino in kakovost povpraševanja, glede geografske distribucije in proizvodne tehnologije, glede ekoloških in fizioloških pogojev obdelave itd. Na ta način je ladjedelstvo prešlo od proizvodnje v majhnih in srednjih tradicionalnih in slabo tipiziranih ladjedelnicah, k proizvodnji v manj številnih, sodobnih srednje velikih ladjedelnicah, ki so povečini specializirane. Pred desetimi leti pa je po dolgèm obdobju naraščajočega povpraševanja, prišlo do hude krize na tržišču, ki zlasti v Evropi še danes traja in ki je prinesla nove velike spremembe v ladjedelstvu. Lete se bodo v prihodnosti izoblikovale predvsem na naslednjih področjih: uveljavitev najsodobnejših tehnologij,
uporaba jedrskega*in premogovnega pogona, večja delitev gospodarskih dejavnosti v svetu, razvoj robotizacije. Na teh osnovah je Fanfani v svojem poročilu predvidel ustrezno prila goditev ustroja svetovnega ladjevja, ki naj bi v naslednjih letih skrčilo svojo nosilnost za okoli 600 milijonov ton, medtem ko naj bi se v naslednjih petih letih še nadaljevala ekspanzija azijskih ladjedelnic, ki so po cenah že danes daleč najbolj konkurenčne v svetu.
Dvotedenski praznik ob slovesu poletja
Od danes do nedelje, 22. septembra, bo na kotalkališču »Jolly« v Ul. Giarizzole 38 (za stadionom) za-bavno-glasbeni praznik z naslovom »Nasvidenje, poletje«. Med številnimi sodelujočimi glasbeniki in ansambli bo stalen gost orkester Lo Zodiaco, ki se mu bodo pridružili nekateri tržaški kantavtorji, medtem ko bosta 19. oziroma 21. septembra nastopila znana itabjanska pevca lahke glasbe Anna Oxa in Ivan Cattaneo. Za njun nastop bo treba kupiti vstopnico za 10 tisoč lir, s popustom pa za 6 tisoč, medtem ko bo na preostale koncerte vstop prost. Vse dni bodo delovali dobro založeni gastronomski kioski, pripravili pa so tudi bogat srečolov s kar 25 tisoč nagradami.
ko se bodo obiskovalci lahko zasukali ob zvokih openske skupine Taims. V nedeljskih jutranjih urah pa bo na vrsti »Enče, benče na ka-menče« — otroška igra domišljije in razposajenosti.
Še v nedeljo popoldne se bosta predstavili, folklorni skupini SKD Tabor z Opčin, večer pa bo zaključil ansambel Taims.
Praznik se bo nadaljeval še v ponedeljek, ko bodo večer razvedrili »Domači fantje« iz Ilirske Bistrice. Vsem obiskovalcem, tudi najbolj izbirčnim, bo na voljo bogata izbira pristnih jedi in žlahtnih pijač. Prizadevni domačini so poskrbeli za vse, zagotavljajo nam tudi najlepše vreme. Naj jim verjamemo? Prepričali se bomo na kraju samem. Vabljeni vsi!
Rekordna udeležba za natečaj »Mesta Trsta«
31. avgusta je potekel rok prijave za 32. glasbeno nagrado mesta Trst (Premio Musicale »Città di Trieste«) oziroma za 24. mednarodno tekmovanje simfoničnih skladb. Tekmovanje je namenjeno skladbam za orkester, ki še niso bile izvajane ali pa objavljene.
Ob tej priložnosti sta -bili zabeleženi dve rekordni številki: prijavljenih je 27 držav; še neizvajanih, novih partitur pa je čez 140. Med temi je 27 partitur delo italijanskih skladateljev in Italija je tako prva z največjim številom prijavljenih glasbenih del. Prisotna je tudi Jugoslavija s šestimi prijavljenimi skladbami. Zanimivo je tudi to, da so v okviru te glasbene manifestacije zastopane vse celine. Mednarodna žirija, predsednik je prof. Francesco Valdambrini, je 1. septembra začela z delom v grljanskem Adriatico Palače Hotel. Kot vsa leta, so predvidene tri nagrade: prva znaša 4 milijone lir, poleg tega pa bodo nagrajeno skladbo vključili v program prihodnje simfonične sezone gledališča G. Verdi. V torek, 10. septembra; bodo na posebni svečanosti v občinski palači razglasih rezultate glasbenega natečaja.
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Antonije Žerjal vd. Klun
(TONCE)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami.
SVOJCI
Trst, 5. septembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Moški pevski zbor in KD V. Vodnik izrekata iskreno sožalje družini in
Protestni shod ZKMI
V noči s torka na sredo huda nesreča v Ulici Giulia
Pred južnoafriškim konzulatom v Trstu
Iliadi tržaški komunisti bodo danes ,a Podvečer pred sedežem južnoafriš-aega konzulata v Trstu tiho prote-JFali zoper politiko apartheida v gžni Afriki. Člani Zveze komunistič-mladine FIGC se bodo ob 17. uri pVali pred sedežem konzulata v Ul. assa di risparmio in bedo delih mimoidočim knjižice z informacijami o ®danjem položaju v Južni Afriki, s f^sebno razstavo pa bodo opozorih ,a tragične življenjske pogoje, v ka-rib živi črnsko prebivalstvo, ter o-^otlili rasistično politiko vlade v Pre-
^anes in jutri kongres sindikata kovinarjev UILM
panes in jutri poteka ob navzočno-. 1 Vsedržavnega tajnika Giulia Lat-.'mzija XI. kongres sindikata kovinar-^ UILM.
jjjdčetek, danes ob 15. uri v dvorani ^eža sindikata na Trg papeža Ja-[v?. .6’ b° posvečen pozdravom in ^očilu pokrajinskega tajnika dr. arla Fabriccija, glavni del kongre-dfii se K) začel jutri ob 9. uri. U-*fil° se ga bo 131 delegatov v
stopstvu 3 950 delavcev, ki bodo § javljali o najbolj perečih vpra-jTlih dela in zaposlitve, kongres pa j/do zaključile volitve novega tajni-a in upravnega odbora.
Spet smrtna žrtev med motoristi
Patrizia Cadelli
V noči od torka na sredo je prišlo v Ulici Giulia do hude prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje 24-letna Tržačanka Patrizia Cadelh, ki je stanovala v Ulici Tonello 21. Cadelh jeva je umrla včeraj zjutraj ob 4.30 zaradi hudih zlomov po celem telesu. Takoj po nesreči so jo prepeljali na oddelek za oživljanje v katinarski bolnišnici, vendar so bile poškodbe prehude in ves trud zdravnikov, da bi Cadellijevo ohranili pri življenju, je bil zaman.
Iz preiskave, ki jo je opravil leteči oddelek tržaške policije, je raz-
vidno, da je Patrizia Cadelh s svojo vespo vozila po Ulici Giulia proti Sv. Ivanu. Skupaj z njo se je na zadnjem sedežu peljal 18-letni Giorgio Degrassi, ki stanuje v Ulici del Veltro 21. Ko sta pripeljala do hišne številke 2 v Ulici Giulia, je Cadellijeva verjetno nenadoma zavila na levo in čelno trčila v nasproti vozeči fiat uno, ki ga je vozil 26-letni Fabio Romano iz Ulice Mantegna 1. Silovito trčenje je bilo usodno za Cadellijevo, njen sopotnik Degrassi pa je bil le lažje poškodovan. Z rešilcem so ga prepeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer bo zaradi zmečkanin in odrgnin po celem telesu o-kreval v desetih dneh.
Pridržana prognoza za sopotnico na vespi
Do »čudne« prometne nesreče je v torek dopoldne prišlo na vogalu uhc Baiamonli in Svevo. Dinamika nesreče še ni popolnoma pojasnjena, saj sta se oba udeleženca sama javila v torek ob 10.30 v bolnišnici na Katina-ri. Gre za zakonca Ravalico, ki stanujeta v Ulici Grimani 1.
Marino Ravalico so s pridržano prognozo takoj sprejeli na nevrokirurški oddelek za oživljanje zaradi pretresa možganov in zmečkanin po ce-
lem telesu. Laže je poškodovan njen mož Roberto, ki so ga zaradi zmečkanin napotili na specialističen pregled, po napovedih zdravnikov pa naj bi okreval v 15 dneh.
Roberto Ravalico je agentom letečega oddelka povedal, da sta se skupaj z ženo peljala na vespi 50 po Ulici Bai amonti. Na vogalu z Uhco Svevo pa je nenadoma izgubil oblast nad svojo vespo in trčil v pravilno parkiran fiat 124. Preiskava o vzrokih nesreče še ni končana in jo še naprej vodi leteči oddelek policije.
Formacija NLP preletela severno Italijo
Po pričevanjih nekaterih očividcev naj bi včeraj ponoči naše kraje preletela formacija 15 neznanih letečih predmetov, ki so se iznad tržaške pokrajine oddaljih proti zahodu.
Dogodek so javili podpredsedniku državnega ufološkega centra prof. Antoniu Chiumienteju. Iz pričevanj je bilo razvidno, da je formacija NLP priletela od Milj, preletela tržaško pokrajino in nato celo severno Italijo v smeri proti zahodu. NLP naj bj imeli izredno močne luči rumeno-o-ranžne barve in naj bi leteh razvrščeni v gosjem redu.
svojcem ob smrti Rina Pecaricha.
Ob težki izgubi dragega očeta Giuliana Košute izreka svoji sodelavki Nives in družini globoko sožalje
Glasbena matica
Ob smrti gospe Regine Sever izrekata iskreno sožalje hčerki Mariji in zetu pevski zbor Jadran in Društvo Slovencev miljske občine.
Zadruga pridelovalcev vin »Kriški breg« izreka svojcem iskreno sožalje ob smrti
dr. IVANA BAŠE
Ob smrti dr. Ivana Baše, člana razsodišča, izreka svojcem iskreno sožalje
Kmečka zveza
Ob smrti očeta izrekajo Nives občuteno sožalje bivši sošolci in sošolke znanstvenega liceja.
Ob izgubi drage none Fride izrekata Danijeli in družini iskreno sožalje
KD Vesna in ŠD Mladina
Naši obiski pri urednikih drugih časopisov
Drago Legiša: »Novi list nastal z namenom da bi prispeval k enotnosti med Slovenci«
V veliki stavbi RAI v Trstu sem sredi dela zmotila Draga Legišo, odgovornega urednika Novega lista in ga zaprosila da mi predstavi »svoj« časopis:
»Novi list je tednik, ki je nastal leta 1954 kot naslednik starega Novega lista, edinega slovenskega lista med leti 1921-30 na Primorskem, seveda pod Italijo. Ustanovil ga je dr. Dngelbert Besednjak, bivši poslanec v parlamentu. List je nastal v posebnem obdobju naše zgodovine — nekaj mesecev po podpisu Londonskega sporazuma, s katerim je bilo urejeno vprašanje Trsta. Kot je bilo zapisano v uvodniku prve številke, je bil glavni namen oblikovanja časopisa — prispevati k utrjevanju enotnosti med Slovenci v zamejstvu, ki so bili tedaj močno razdrobljeni. Besednjak je ocenil to razcepljenost kot izredno škodljivo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je pripravljala vrnitev I-talije v Trst — Slovenci so bili na tem, dà postanejo ponovno manjšina. Zato je bil nujno potreben list, ki bi jih združeval in poskušal odpravljati spore, ki so. bili dostikrat u-metno povzročeni. Razdrobljenost bi bila lahko usodna za slovensko manjšino — list naj bi pomagal, da bi njeni deli ponovno postali celota.«
Ob Besednjaku je list ustvarjalo še veliko drugih sodelavcev, od katerih jih je danes že precej mrtvih, pravi Legiša in dodaja, da je sam glavni urednik že od prve številke dalje.
List je vsa ta leta ohranil format, zmanjšalo se je le število strani. Kar se vsebinske zasnove tiče obravna-
va predvsem naše, probleme slovenske zamejske skupnosti, na političnem, kulturnem, gospodarskem področju. Od vsega začetka je posvečal največjo pozornost tudi dogajanju v Benečiji'in Kanalski dolini, čemur je bila namenjena posebna rubrika.
»Z velikim zanimanjem spremljamo v glavnem slovensko politično dogajanje, nadaljuje -Legiša, poleg tega pa so seveda ukvarja tudi s kulturo in gospodarstvom, slovensko ■ javnost skušamo informirati o vsem dogaja nju. Poročamo o dogodkih v državi, v kateri živimo, in o dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji, seveda kolikor moremo. List pa je vedno govoril tudi o dogajanjih na Koroškem — predmet zanimanja je celotno slovensko zamejstvo.
Novinarjev, ki bj delali samo za ta list, ni. Vsi, ki sodelujemo pri nastajanju tedenske številke, smo zaposle-
ni drugje. Jaz sem odgovoren za slovenska poročila na RAI, svoj prosti čas pa že 31 let posvečam Novemu listu. Tako delajo tudi drugi sodelavci. Z gradivom za objavo ni bilo nikoli težav, po čemer lahko sklepamo, da je krog sodelavcev in prijateljev precejšen. Dolgoročnejši programi za delo nastajajo na periodičnih sestankih sodelavcev — tedaj izoblikujemo okvirni načrt, V okviru tega načrta nato oblikujemo številko. Že ko zaključim izdajo zadnje številke, imam v glavi delno sliko nove. (Drago Legiša je v glavnem sam pri urejanju .vsake številke Novega lista). Približno vem, čemu bom dal večji poudarek, seveda pa me lahko v zadnjem trenutku preseneti nepričakovani, važen dogodek, zaradi katerega je potrebno' spremeniti zamisel časopisa. Predno jih pošljem v tiskamo, moram pregledati vse rokopise, korekturo o-pravijo tam. Da lahko list v četrtek izide, zaključim redakcijo v sredo, prve rokopise pa odpravim že v ponedeljek.
Združevanje poklica in uredništva Novega lista je naporno, a brez tega list ne bi izhajal, saj nima tolikšne gospodarske baze, da bi od tega lahko živelo nekaj urednikov.
Reklame objavljamo le občasno, ker se nam za takšne stvari zdi škoda prostora. Naš list ima drugačno funkcijo ...
V nadaljnjem delu ne bo še tako kmalu prišlo do kakršnihkoli sprememb — delo bo še vedno amatersko, spremenilo pa se ne bo niti število strani.«
M. č.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Igo Gruden vabi na fantazijo avtorske pesmi, glasbe in plesa POJOČA JÈ NOČ — na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini v soboto, 7. septembra, ob 20.30.
Zveza slovenskih kulturnih društev organizira od 9. do 12. septembra SEMINAR - LABORATORIJ (film, animacija, risanke) v popoldanskih urah v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Za vse informacije je na razpolago tajništvo ZSKD tel. 767303..
Zveza slovenskih kulturnih društo/ in Glasbena matica organizirata v petek, 20. septembra, obisk KONCERTA WA-SHINGTONSKE FILHARMONIJE, dirigent Mstislav Leopoldovič Rostropovič v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odhod avtobusa od Femetičev ob 17.30, povratek predviden ob 23. uri. Cena prevoza in vstopnic 15.000 lir. Vpisovanja sprejemata tajništvi Glasbene matice, Ul. R. Mana 29 in Zveze slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20/11.
KD Slovan - Padriče obvešča vse pevke in pevce, da so se pričele redne pevske vaje za sezono 1985-86 in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge.
PD Kolonkovec prireja 7. in 8. septembra TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. Program: v soboto, ob 16. u-ri na kmetiji g. Alojza Debelisa - Ul. Ventura 29 tekmovanje v hitrosti sajenja solate, ob 17. uri odprtje kioskov na dvoršču društva v Ul. Ženjan 46, ob 19. uri ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 16. uri v prostorih društva razstava in izvolitev najlepše solate, ob 19. uri ples z ansamblom Pomlad in nagrajevanje.
Društvo slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine »Doberdob« prireja 7. in 8. septembra v Zgoniku LOVSKI PRAZNIK. V soboto, ob 17. uri otvoritev praznika z nastopom lovskega pevskega zbora, ob 18. uri na šoli 1. maj 1945 otvoritev lovske razstave in likovne razstave umetnikov Marte Werk in Claudia Klariča - Clarija, ob 20. uri ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo, ob 9. uri pričetek balinarskega turnirja, ob 16. uri odprtje kioskov in razstave, ob 19. uri nagrajevanje zmagovalcev balinarskega turnirja, ob 20. uri ples z ansamblom L. Furlan.
razstave
Od 6. do 13. septembra bo v tržaški občinski galeriji - Trg Unità razstavljal svoja dela slikar Silvio Pecchiari - Pečarič.	„ '
koncerti
Glasbeni september - Trst 1985. Danes, 5. septembra, ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu -Largo Panfili nastopila pianistka Martha Noguera iz Argentine. Izvajala bo Chopinove skladbe.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Seeljan: teL 299-197.
kino
Eden 15.30—22.00 »II profumo del peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00—22.15 »II codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »L’ultimo drago«. Glasbeni film.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »I
desideri di una donna erotica« in »Femmine scatenate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30—22,00 »La terrificante notte del Demonio«.
Dvorana št. 3 16.30—22.00 »Mondo cannibale«.
Mignon 17.00—22.15 »II piacere«.
Grattacielo 17.45—22.15 »Cavaliere pallido«. Nastopa: Glint Eastwood.
Ariston 21.00 »Amadeus«. Režija Miloš Forman.
Vittorio Veneto 16.30 »Wendee, la chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30—22.00 »Semme publique». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30—22.00 »Brainstom - Generazione elettronica«.
Radio 15.30 — 21.30 »Pon-pon n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 5. septembra LOVRENC
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36. — Dolžina dneva 13.05'. — Luna vzide ob 22.06 in zatone ob 12.37.
Jutri, PETEK, 6. septembra LJUBA
Vreme včeraj: temperatura zraka 16,3 stopinje, zračni tlak 1016 mb narašča, veter 3 km/h severovzhodnik s sunki 50 km na uro, vlaga 80-odstotna, dežja je padlo 5,8 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Emanuele Bissaldi, Maria Luisa Fiorentini, Andrea Micalli, Davide Sportielo.
UMRLI SO: 24-letna Patrizia Cadelli, 63-letni Giuseppe Basile, 61-letna Rosina Bura, 81-letna Mercede Pregel vd. Valli, 76-letni Luigi Budin, 63-letni Gennaro Galasso, 80-letna Valeria Zadnik vd. Bencina, 90-letna Anna Felluga vd. Mar-chesan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
UL Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, žav-Ije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
CGIL razpravljal o delovanju INPS
Predstavniki sindikata CGIL v pokrajinskih in v deželnem odboru zavoda INPS so razpravljali o spoštovanju roka, s katerim bo moral zavod po zakonu začeti izdajati izvlečke o višini prispevkov, ki jih zaposleni plačujejo za socialno varstvo. Medtem ko so v Trstu določila zakona že začeli izvajati, tega drugod po deželi še ne počnejo. Gre za nadvse pomemben instrument nadzora nad pravilnostjo in rednostjo plačevanja prispevkov, ki jih podjetja avtomatično odtegnejo iz plačilnih ovojnic odvisnih delavcev.
čestitke
Včeraj sta praznovala v Boljuncu 25-letnico poroke NEVA in ALDO STEFANČIČ. Obilo sreče in medsebojnega razumevanja v nadaljnjem skupnem življenju jima želi odbor Mladinskega doma Boljunec.
Dekliški zbor Vesna cestita svoji pevki DAMJANI KRALJ ob uspešno opravljeni diplomi iz klavirja.
Dragi SANDRO! Za tvoj 50. rojstni dan ti želimo še toliko zdravih in srečnih let. Alojzija, Nadja, Giorgio in Mitja.
V Mačkoljah praznuje danes ALEKSANDER SMOTLAK 50. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo sestra Gizela, Drago, Sandi, Miran in Danica.
Živijo SANDRO! Tako ti kličemo ob tvojem 50. rojstnem dnevu in ti želimo »Korajžno naprej!« Danica, Iztok, Saša, Gizela, Adriana, Paula, Vanja, Vera in Siiren.
Danes se sreča z Abrahamom SANDRO. Vse najboljše mu želi družina Paoli.
Naša draga danska prijatelja VERA in SoREN SoRENSEN slavita letos okio-gla leta. Vera je julija praznovala 50. rojstni dan, Soren pa bo 9. septembra praznoval 60. rojstni dan. želimo jima vse najboljše in da bi skupno z nami praznovala še mnogo let. Danica, Iztok, Saša, Sandro in ostali prijatelji iz Mačkolj.
A
Naša kolegica Irene je povila drugorojenca
IVANA
Srečni družini čestita, novemu družinskemu članu pa želi vso srečo v življenju
kolektiv
Založništvo tržaškega tiska
A
2. septembra je na videmskem konservatoriju »J- Tomadini« diplomirala iz klavirja
DAMJANA KRALJ
Novi profesorici čestitajo teta Jagoda, stric Boro in bratranec Branko.
SLOVENSKO ? STALNO^
GLEDALIŠČE V TRSTU
SEZONA 1985-1986
Anton Tomaž Linhart
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
komedija v dveh delih (petih slikah)-
JUTRI, 6. septembra, ob 20.30 na dvorišču Prosvetnega doma na OPČINAH ■
V soboto, 7. septembra, ob 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v BAZOVICI
NE ZAMUDITE!
		• -
prispevki		razna obvestila
V	spomin na Mičeta Kralja in Zofijo Možino darujeta Marcela in Orlando z družino 10.000 Ur za godbo V. Parma,
10.000	lir za KD Primorec, 10.000 lir za cerkev Sv. Andreja v Trebčah, 5.000 lir za šolo P. Tomažič - Trebče in 5.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivana Hrvatiča - Davidovega deda in Mičeta Kralja - Danijelovega deda darujeta Damijan in Davor
15.000	lir za srednjo šolo S. Kosovel.
V	spomin na Ladka Uršiča darujita družini Portograndi in Jankovič 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Ninija Hrvatiča daruje Dorina Komar 20.000 Ur za cerkev v Ricmanjih.
V	spomin na Marijo Rupel daruje Attilio z družino 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin nà go. Regino Sever darujeta Dario Lovriha in Vida 20.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
V	spomin- na Mičeta Kralja darujeta Miro in Bruno Kralj 20.000 lir za KD Primorec.
Ob zaključku poletnega centra na Opčinah so darovali za Sklad M. Čuk: družina Jelenič 100.000 lir. Anica Malalan (Trebče) 10.000 lir, Rada Lakovič 15.000 lir, Valerija Sosič 10.000 lir in skupina otrok 21.100 lir.
Namesto cvetja na grob Jožici Čok, preminuli v Beogradu, daruje Viktorija Čok 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
N.N. daruje 50.000 lir za popravilo kapelice v Lonjerju.
V	spomin 'na Ivana Hrvatiča darujeta Aldo in Darina Jablanšček 20.000 lir za Baragov dom v Ricmanjih.
Za zidavo športnih objektov in ogrevanja dvorane prispevata za' SKD Bar-kovlje Stojan Udovič 300.000 lir in Andrej Udovič 100.000 lir.
V	počastitev spomina strica Franca Vodopivca darujeta Pino in Nadja Brecelj 30.000 lir v isti namen.
V	počastitev spomina Ladija Uršiča daruje Marija 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Mičeta Kralja, Zofijo Kralj in Bernardo Carli daruje družina Sivitz (Trebče 23) 20.000 lir za KD Primorec, 20.000 lir za godbo V. Parma in
20.000	lir za pevski zbor Primorec.
Namesto cvetja na grob Bernarde Carli darujeta Sergio in Jožica Milkovič
20.000	lir za godbo V. Parma.
Namesto cvetja na grob Bernarde
Carli daruje Pia Milkovič 15.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Bernarde Carli daruje Pjerina Batič (Lonjer)
15.000	Ur za godbo V. Parma.
V	spomin na Antona Pavletiča daruje Iva Pirjevec 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konte i el.
V	spomin na OUviera Candottija darujejo mama in brata Gigi in Vladimir ž družino 40.000 Ur za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob gospe Mare Rakovšček daruje Jelka Cvelbar 20.000 lir za Sklad M. čuk.
N.N. daruje 30.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
menjalnica	
4. 9. 1985	
Ameriški dolar		1890,—
Kanadski dolar		1370,—
švicarski frank		807,—
Danska krona		180.—
Norveška krona		223,—
švedska krona 		222,—
Holandski fiorini		590,—
Francoski, frank		215,—
Belgijski frank		31,—
Funt šterlmg		2600,—
Irski šterling		2065,—
Nemška marka		665,—
Avstrijski šiling ......	93,50
Portugalski eskudo		10,—
Japonski jen 		7,—
španska pezeta		10,-
Avstralski dolar		1225,—
Grška drahma		13,50
Debeli dinar		5,25
Drobni dinar .			5,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRSI - ULICA F. FILHI ID - OS.*
Otroci, ki so v poletnem centru n.a Opčinah pozabiU jope, naj jih dvignejo v baru Prosvetnega doma pri gospe »a-leriji.
Kultumo-gospodarska zadruga BAN v sodelovanju z mladinskim krožkom Prl' reja v soboto, 7., v nedeljo, 8. in v ponedeljek. 9. septembra VAŠKI PRAZNIK PRI BANIH na trgu pod kostanji.
Odbor za proslavo bazoviških žrtef vabi na POLAGANJE VENCEV na pokopališču jutri. 6. septembra, °? 17. urj in na PROSLAVO pri spomeniku na bazoviški gmajni v nedeljo, o-septembra, ob 15. uri.
Svet krajevne skupnosti in DPO Lokve, občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica vabijo borce, aktiviste in sorodnike na odkritje spominskega ob6" ležja 19 talcem, slovenske in italijanske narodnosti, ki $o biU pripeljani iz goriških zaporov in ustreljeni “‘iA.lMlj-Odkritje spominskega obeležja bo k-septembra ob 15. uri na Poncali Lokve.
CENTRO
V__^ HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
O ladijski podi • razni furnirji • iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki
TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823 553
(Industr. cona pri Itacementiju)
»LINEA« ... AQUASCUTUM!
Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegantno krojene dežne plašče. Njihov Stil: AQUASCUTUM OF LONDON! V Trstu, pri LINEA, UL Carducci 4.
šolske vesti
Obveščamo vzgojiteljice didaktičnih ravnateljstev Sv. Ivana, Nabrežine, Doline, da je program seminarja SPREMENJEN: jutri, 6. septembra, v Kopru y vrtcu na Markovcu, v soboto na učiteljišču A. M. Slomšek.
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za podružnico 'i Devinu - Nabrežini jutri, 6. t.m. °r 17. do 19. ure na šoU GM v Nabrežini-
Glasbena matica obvešča, da so P0] pravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek, 10. septembra, ob 9. uri na šoh GM v Trstu.
šola Glasbene matice obvešča, da J® vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1985-86 do vključno 10. septembra od 8.30 do 12.30 v tajništvu Glasbene matice, UL R. Manna tel. 418-605.
m ali oglasi
Tel. 775-275
PRODAM motor yamaho XT 550, ENDURO letnik ’84 v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na štev. 299-820-
RUDOLF KOŠUTA je v Križu štev. 44 ponovno odprl osmico.
OSMICO ima v Samatorci 6/A Josip Gruden.
PRODAM fiat sport 127, letnik ’82. Telefonirati na štev. 200-780 od 12. n° 14. ure.
IŠČEM NEKOGA, po možnosti upokojenca, za počiščenje vrta. Tel. 227-110.
PRODAM harmoniko scandalh, 80 basov, 9 registrov, v dobrem stanju-Tel 229-246
PRODAM 2 soda (3 in 2 hi) za 60.000 Ur. TeL 229-246.	,
PEPE ŠERVOTOV iz Doberdoba je odprl osmico na vogalu poti za Jezero-Toči vino lastne pridelave. ,
PRODAM avto ford escori po ugoaN ceni. TeL 231-914.
KUHARICO išče gostilna na Krasu-TeL 040/226-294.
Ženska in njena stvarnost
v
Zenska se vedno bolj vpleta v svet kriminala in nasilja
Sodobni svet je za ženske svet nasilja. Do takšnega, nič kaj razveseljujočega zaključka so prišli strokovnjaki, ki so se v • prejšnjih dneh udeležili velikega mednarodnega simpozija, ki ga je na temo kriminala v sodobnem svetu v milanskem kongresnem centru priredila Organizacija združenih narodov.
Pravzaprav so o odnosu med žensko in kriminalom na eni strani in med žensko in nasiljem na drugi pr vič govorili v takšnem okviru. Čeprav izhodiščni podatki za razpravo niso bili popolni — OZN je namreč . predhodno zaprosila približno 200 držav, da bi zbrale in poslale ustrezne podatke, vendar je to storilo le 53 zaprošenih držav — so bili dovolj zaskrbljujoči. Povsod po svetu se je zenska prisotnost v protizakonitih dejanjih občutno zvišala, istočasno pa je naraslo tudi število nasilnih dejanj nad ženskami.
Najprej nekaj podatkov o številčni prisotnosti žensk v vrstah kriminalcev: v. Zahodni Nemčiji jih je bilo leta 1965 11% na celotno število, tela 1978 pa že 15%. V ZDA naj bi bil porast še višji, na Japonskem Pa je število poskočilo od 7% iz leta I960 na 19% v letu 1977. Po mnenju evropskega sveta pa je med teroristi in prekupčevalci z mamili število žensk že doseglo število moških.
Na simpoziju so nadalje poudarili, da je pojav zelo zaznaven tudi v državah v razvoju, kajti ženske se v vedno večjem številu aktivna vključujejo v razne protizakonite dejav-nosti, kot so že omenjeno prekupčevanje z mamili, razne oblike podkupovanja in pa tihotapstvo, posebno z. valuto, če bi hoteli podati nekakšno okvirno sliko, upoštevajoč se veda dejstvo, da OZN ni zbrala dovolj izčrpnih podatkov, bi lahko u-gotovili, da je žensko sodelovanje v kriminalnih dejanjih v zadnjih letih najbolj naraslo v državah Zahodne Evrope in v ZDA (za približno 77%), medtem ko so v vzhodnoevropskih državah v istem obdobju . zabeležili za približno 60% višjo žensko udeležbo v protizakonitem delovanju.
V anketi, ki jo je izdelala OŽN, so nadalje skušali analizirati, na katerih področjih protizakonitega de lovanja se je najbolj očitno zvišala Prisotnost žensk. Izkazalo se je, da ic kar 60% žensk več kot v preteklosti sodelovalo pri umorih ali ropih, za 53% pa se je zvišala njihova udeležba pri tatvinah. Sledijo prekrški nad moralo ( + 43%), nato pa dejanja v zvezi s prodajo ali uživanjem mamil ( + 33%). Kar zadeva mamil je treba še povedati, da se je število kaznivih dejanj zaradi mamil v obdobju 1970 - 1982 v svetu skupno (gre torej za seštevek »moških« in »ženskih« prekrškov) zvečalo za 52%. Največji porast pa so zabeležili v tako imenovani kategoriji splošnega kriminala in terorizma, kjer naj bi se ženska udeležba zvi-
šala kar za 100 do 200%. V istem obdobju (1970 - 1982) je tudi v svetu porasla ženska populacija v zaporih in to za 44%.
Strokovnjaki so nadalje podčrtali, Ida je ženski kriminal dvakrat »mlad«: prvič, ker gre za novejši pojav, drugič ker so ženske, ki storijo kazniva dejanja, v povprečju zelo mlade. Na sto jih kar 58 še ni dopolnilo trideset let, od teh pa jih pet nima niti osemnajst let.
Toliko o aktivni prisotnosti žensk v svetu kriminala. Kar zadeva drugo plat medalje — žemka kot žrtev nasilnih dejanj — pa so strokovnjaki takoj poudarili, da splošen napredek in večja spolna svoboda še zdaleka nista odpravila pojava nasilja nad žensko, nasprotno. Od leta 1974 do leta 1981 se je namreč v povprečju na svetu število nasilnih dejanj nad žensko zvečalo za 26%, medtem ko je število posilstev (oziroma vseh dejanj, ki sodijo v kategorijo spolnega nasilja) poskočilo kar za 54%. Ob tem je treba nadalje upoštevati, da se zbrani podatki nanašajo samo na »zunanje« nasilje, ne pa na razne oblike in dejanja nasilja, ki se odigrajo med domačimi stenami.
Izredno krut je nadalje podatek, ki se nanaša na žensko prostitucijo: v zadnjih - dvanajstih letih naj bi se od prodaje lastnega telesa, oziroma njegovih »uslug«, preživljalo približno 10% vseh žensk. Med temi pa je v stalnem porastu število zelo mladih prostitutk. In že smo pri u-gotavljanju, zakaj ženska izvaja protizakonita dejanja. Za OZN se je analize o vzrokih ženskega kriminala lotila francoska sociologinja Freda Adler, ki je najprej ugotovila, da se je svet znanosti veliko časa otepal preučevanja . tega, kot toliko drugih vprašanj, ki se nanašajo na žensko. Po njenem mnenju ženske postanejo prestopnice v prvi vrsti iz nuje, ker morajo na primer preživljati družino. Na drugo mesto je uvrstila težnjo žensk, da se otresejo vlog, ki jim jih je družba dodelila in so to storile na najbolj drastičen način (takšna razlaga naj bi še zlasti veljala za države v razvoju). In končno je Freda Adler razlagala, da se večja prisotnost žensk v kriminalu vključuje v splošen trend ženskega vključevanja v družbeno dogajanje, zato se temu pojavu ne smemo preveč čuditi.
Kot delno protiutež ženskemu aktivnemu sodelovanju v protizakonitih dejanjih moramo navesti še -nekaj skopih podatkov o ženski prisotnosti med tistimi, ki se tem dejanjem zoperstavijo. Na splošno je število žensk policistk v svetu naraslo za 57%, medtem ko se je žensko osebje v zaporih zvečalo za 47%. Med sodniki je trenutno 52% več žensk kot pred leti, v vzhodnoevropskih državah pa je število sodnic poskočilo kar za 100%. (bip)
Na Šebreljski planoti spominski obeležji NOB
IDRIJA — V nedeljo opoldne so se Pri samotni kmwtiji Andreja Rjavca v strmi grapi pod šebreljskim vrhom 2brali številni nekdanji mladinski aktivisti — močno' so prevladovale to-varišice — in člani vodstev pokrajin-skega odbora Zveze slovenske mladi-ne (ZSM) za Primorsko in Trst ter °t>lastnega komiteja SKOJ za Slovensko Primorje in Trst. Vodstvi obeh fhladinskih organizacij sta imeli leta 1944 tu svoj sedež, zaradi česar so na ftjavčevi hiši odkrili spominsko ploščo.
Slavnostna govornica Fani Črnugelj, Pekdanja sekretarka pokrajinskega odbora ZSM, je med drugim poudarila, Pa so v času bivanja pri Rjavčevih Pripravili dva pomembna mladinska Posveta: prvi pokrajinski zb,or Zveze slovenske mladine februarja 1944 na Štjaku in prvo pokrajinsko konfc-r®£Co zveze komunistične mladine ISKOJ) maja 1944. leta na Dolu pri cepovanu. Na Štjaku je mladina ma-Pjfestativno ugotavljala, kolikšno mno-2lčnost in enotnost je dosegla ZSM na v rirnorskem z združevanjem protifa-Slstične mladine, ne glede na svetovni Pazor in navdušeno pozdravljala odlok A . .HJ 0 priključitvi Primorske k Slo-Ven;ji in Jugoslaviji, i Ti mladinski organizaciji sta takrat
elovali v slehernem primorskem na-Selju; samo SKOJ je štel pet tisoč
članov v enotah IX. korpusa in na terenu. Dve mladinski tiskarni Mlada 'in Skala sta razmnoževali centralna in pokrajinska glasila: Mladino, Mlado pest, Mladega puntarja in Mladi rod. Urejali so še mladinsko rubriko Partizanskega dnevnika, tako da je skupna naklada mladinskega tiska z njo včasih dosegla kar 10.000 izvodov!
Spominsko ploščo je odkril nekdanji sekretar oblastnega komiteja SKOJ za Slovensko Primorje in Trst Lado Pohar - Damjan in jo nato izročil v varstvo predstavniku medobčinskega sveta ZSMS za severno Primorsko.
Nastopili so še šolarji, mladinci in moški pevski zbor iz Dolenje Trebuše.
Ob treh popoldne pa so Na Stanu pri šebreljah svečano odkrili spomenik 35 padhm borcem, med njimi so trije domačini, ki só padli na Šebreljski planoti. Slavnostni govornik Ferdinand Toler - Mirko, je kot nekdanji poveljnik bataljona Vojkove brigade podrobno orisal boj na Šebreljski planoti 22. julija 1944, ko so partizani v celodnevnem boju izbojevali težko zmago nad nemškimi vojaki. Pri tem je orisal neprecenljive usluge zvestih in predanih prebivalcev Šebreljske planote, zaradi česar je izgubil življenje vsak deseti prebivalec planote.
JOŽE OBLAK
radioteteviaija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15	Televideo
13.00	Poletni maraton Balanchine per sempre - balet
13.30	Dnevnik
13.45 Passione selvaggia - film
Igrajo Gregory Pečk, Joan Ben-net, Robert Preston
15.10	Le grandi battaglie del passato: Panipat
16.00	Grisù il draghetto - risanka
36.15	Al di là delle colline -4. oddaja
17.00	Professione: pericolo -TV film
17.50 Al Paradise - varieté 19.35 Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Ucciderò Willie Kid - film 22.05 Dnevnik
22.15	Bellissimo:
Immagini del cinema italiano -
23.10	Come nasce un'opera d’arte 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in
Vremenska napoved
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Duè e simpatia
'Ritratto di signora - 3. nađalj. 14.20 L’estate è un’avventura
Il gioco delle favole - risanka Il primo Mickey Rooney -Gianni e Pillotto - TV film
Koper
15.00	Film
16.30	TV film
17.30	Hiša v gozdu - TV film
18.00	Medved Voghi - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja
TRST — Boris Race o stališčih Krščanske demokracije o zakonski zaščiti Slovencev v Raliji TRST — Politično preverjanje o deželni vladni večini TRST — Začetek seminarja za slovenske šolnike
DEVIN — Novo šolsko leto mednarodnega Zavoda združenega sveta OPČINE — Uspehi kotalkarja Sama Kokorovca
DOBERDOB — Memorial »Severin Devetak«
OPČINE — Bivanje na Krasu
19.30	TVD Stičišče 19.50 Velike razstave
20.25 Mačka - TV nanizanka
21.30	Divja opera - dok. oddaja 22.00 TVD Vse danes
22.10 Nečimrnost - varieté
CANALE 5
8.30	Galactica - TV film
9.30	Le sorprese del divorzio - film
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Graziò - TV film
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	Una vita da vivere - nadalj.
15.30	La famiglia Holvak - TV film
16.30	Natura selvaggia - dok.
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Festivalbar - glasbena oddaja
23.45	II delinquente delicato - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra -
TV novela
9.40	Avenida Paulista - TV novela
10.30	Alice - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV novela
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film 14.15.La fontana di pietra -
TV novela
15.05 Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Cattanooga - risanka
16.10	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore ne-' re - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film 18.50 Avenida Paulista - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	L’occhio caldo del cielo - film 00.40 L’ora di Hitchcock - TV film
1.40	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
8.45 Quella casa nella prateria -TV film
9.30	Donne, botte e bersaglieri -film
11.00	Gli eroi di Hogan - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate '85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
16.55	L’orma del gigante - film Estelle Hemsley, Ruby Dee, Frederick O’Neal
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Un cinese a Scotland Yard -
TV film Meteo 2
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Colette - 1. del I primi passi
22.10	Dnevnik 2 - Vesti
22.20	Gremo v kino
22.25	Dnevnik 2 - Športne vesti
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15 Televideo
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.32 Per Pierpaolo
20.00	Šola in vzgoja
20.30	Tuttocinema - Biennale Cine ma ’85
21.30	Dnevnik 3
21.55	La fornaio di Monceau - film Igrajo Barbet Schroeder, Fred Junk, Michele Girardon
La carriera di Susanna - film Igrajo Catherine See, Philippe Beuzen, Christian Charrière
23.10	Filmska kamera in spomin
23.25	Speciale Orecchiocchio Gino Vaimeli in Sam Harris
Ljubljana
17.15	Teletekst
17.30	Poročila
17.35 Kapa nevidnica - pravljica
17.55	Slikar Ivan Grohar
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Obramba in Samozaščita
19.10	Risanka 19.26' Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.05	Tednik
21.10	Pankrt - 3. nadalj.
22.10	TV dnevnik' II
Zagreb
15.30	Videostrani
15.40	Poročila
15.45	TV koledar
15.55	Beli ciganček - otroška serija
16.25	Nogomet: Sutjeska - Partizan prenos
18.15	Znanost
18.45	Neverjetni show
19.30	TV dnevnik 20.00 Politični magazin
21.05	Zabavna oddaja
22.05	TV dnevnik
22.25	Program plus
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto • risanka .
20.30	Africa Express - film
22.20	Cin cin TV film
22.50	Quando i mondi si scontrano film
00.35 Mod Squad i ragazzi di Greer TV film
TELEPADOVA
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.30	Film
18.00	Yattaman - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre -risanka
19.00	Sam il ragazzo del West -risanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
22.15	Sam e Sally - TV film
23.15	Šport: avstralski football
TRIVENETA
9.00 Risanke 9.30 Dokumentarec
10.00	Film
11.30	TV film
12.00	Film
13.20	Horoskop
13.30	Komični filmi
14.30	Film
16.00	Oddaja o kinematografiji
16.30	Risanke
17.30	Film
19.00	Film
19.30	Dokumentarec
20.15	Oddaja o kinematografiji
20.30	Film
22.00	Razstava preprog
TELEFRIULI
15.00	L'uomo e la città - TV film
16.00	Risanke
17.30	Disperatamente tua - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film 19.40 Andrea Celeste - TV film
20.30	Revival '80
21.30	Ironside - TV film
22.30	Telefriuli notte
• 22.45 Nogomet: Coppa Italia Udinese - Genoa
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček, Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Potovanje po Veliki Britaniji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »S splavom po širnem svetu«. Tretji del - vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Turina: Bedfich Smetana: Moja domovina. Simfonični orkester RAI iz Turina vodi Lovro von Matačič; 11.40 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva - vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenske popevke; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Naša vina; 14.30 Diskorama;
16.00	Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Utrinki iz zamejstva; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15» 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glàsba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 8.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: Glasba -Popevka tedna; 14.45 Edig GaUetti;
15.45	Počitnice v Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Franck Cesar: Simfonija v re minore; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io - popevke; 10.30 Beneški bienale; 11.00 11 diavolo a Pontelungo - 11. nadaljevanje; 11.30 Tren-tatrè trentine - varietejski spored; 12.03 Lagrime - žalostni variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.00 Radio 1 za vsakogar: On the road; 16.00 11 Paginone - poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz 85; 18.05 ...Anta ma non li dimostra - 2. oddaja; 18.30 Večerna glasba: Mala kronika Anne Magdalene Bach; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox De-sertum; 20.00 Radijski oder: Il paraninfo dve dejanji; 21.35 Po gledališki predstavi; 22.00 Acchiappafre-quenze - izmišljene zgodbe; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.0, 12.00,
14.00	Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 4.50 Dnevni koledar; 5.30 Prva jutranja kronika; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj Mce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00riSIa današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30
. Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za' mlade poslušalce, Smetana: Iz čeških logov in gajev Vltava;
14.45	Naš gost; 15.10 - 15.20 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note; 18.30 Pianist Aci Bertoncelj igra valčke Johannesa Brahmsa in Frederika Chopina; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otro-
•ci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer, Uporna Evropa - VI.;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno, Sophia de Mello: Pesmi; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
23.00	Manon Lescaut - TV film
24.00	Film
ZASEBNE DOSTAJE
Občinski svet se prvič sestane v ponedeljek
Se vedno brez vsakega sporazuma o koaliciji na goriški občini
V Gorici najbrž sporazuma o porazdelitvi mest v občinskem svetu ne bodo dosegli pred ponedeljkom, t.j. istega dne ko se bo na svojo prvo, u-mestitveno sejo, sestal občinski svet. Tudi torkov sestanek je namreč bil brez vsakega rezultata. Vsaka od šestih strank ostaja na svojem, nihče noče popustiti. V nekaterih trenutkih se celo zdi, da bo ta ali drug partner ostal izven koalicije. Do tega pa bi najbrž težko prišlo kajti na odnose v Gorici nekatere stranke- ne gledajo z ozkega občinskega obzorja, marveč s širše, pokrajinske in deželne perspektive.
Iz dosedanjih pogajanj tako za go-riško kot za druge občine je prišla do izraza predvsem linija sodelovanja med demokristjani in socialisti. Še zlasti dobro se razumeta pokrajinska tajnika Crisci in Blasig. Uspešno sta še pred volitvami izpeljala akcijo zavezništva v več krajih na Goriškem. Marsikje je prvič prišlo do sodelovanja med strankama v več manjših krajih. Socialisti so tudi omogočili iz-
volitev demokristjanskega župana v. Gradišču ob Soči. Jasno je,, da demokristjani sedaj dajejo prednost socialistom v zavezništvu. To sicer ne velja v polni meri za Gorico, kjer so v demokristjanskem vodstvu še vedno ljudje, ki na socialiste gledajo z drugačnimi očmi.
Zaradi tega tudi tako krčevita o-bramba socialdemokratov. Marsikje so se izgubili po poti. V Gorici pa jih v areni pokoncu držijo prav demokristjani, Zaradi tega prihaja tudi do tako dolgih pogajanj v Gorici. Za socialiste pa je pomembna tudi večja prisotnost v vodilnih krogih Gorice in drugih krajih. Zaradi tèga zahtevajo večje in tudi bolj kvalificirano zastopstvo od dosedanjega.
Vprašanje zase so tudi liberalci. Prišli so ali naj bi prišli v koalicijsko večino, vendar za njihovega edinega zastopnika, ki je bil doslej najbolj vztrajen in odločen opozicionalec dosedanje petstrankarske koalicije se postavlja vprašanje kako se bo zna-
šel sredi ljudi, ki jih je več let odločno kritiziral. In tudi kakšen resor bi mu prisodili.
V	vseh teh zdrahah pa so bolj tihi zastopniki Slovenske skupnosti ter republikanci. Obema bo prisojeno od-borniško mesto.
V	goriških političnih krogih prihajajo na dan razne alternativne rešitve. Dosedanji župan in odborniki naj bi bili v ponedeljek potrjeni. Td do razprave o prihodnjem občinskem proračunu. Do takrat naj bi se marsikatera stvar razčistila. Znotraj marsikatere stranke (nekatere bodo imele kongres) kot še zlasti znotraj socialdemokratske stranke. Po drugi rešitvi naj bi demokristjani dobili sedaj štiri odbornike. Četrtega naj bk kasneje prepustili socialistom, socialdemokratom ali republikancem. Nekateri pa menijo celo, da bi se stvar rešila tako, da bi vse koalicijske stranke podprle začosno izvolitev e-nobarvnega. demokristjanskega odbora. Variant je seveda še več. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo?
Od jutri do 22. septembra
Bogat spored prireditev za Kogojeve dneve v Kanalu
Dela slikarja Mihe Maleša bodo cd jutri dalje razstavljena v Debenjakovi galeriji v Kanalu ob Seči ves čas ko bodo v tem kraju in tudi v Novi Gorici trajali Kogojevi dnevi ’85. Ta prireditev, posvečena domačemu u-metniku, skladatelju Mariju Kogoju, bo letos že šestič. Jutri, po slavnostnih govorih na otvoritvi Maleševe razstave, bo koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana, ki ga bo vodil Anton Nanut. Ta je kanalski domačin in je letos programski vodja ce lotne prireditve. Pela bosta solista Zlata Ognjanovič in. Neven Belamo-vić. V soboto pa bosta nastopila pevski zbor Obala iz Kopra ter violinist Franc Avsenak. Naslednjo soboto 14. septembra bo v Kanalu nastopil organist Hubert Bergant. 19. septemora pa bo v Kulturnem domu v Novi Gorici koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jerzyja Salwarowskega in s solisti Rudo Kosi, Božom Rogeljo in Dejanom Bravničarjem. 20. septembra bo v Kanalu koncert Trobilnega tria. Prireditve bodo zaključili v nedeljo, 22. septem bra z nastopom domače gledališke skupine z Gogoljevo ženitvijo.
Kanal bo letos že v šesto sprejel
Sindikalna skupščina v podjetju Inteco
Delavci podjetja Inteco so se v torek sestali na običajni tedenski skupščini ter ugotavljali, kako se v zadnjih tednih ni nič premaknilo glede obnovitve proizvodnje v tovarni, kljub temu, da je bilo z različnih forumov obljubljeno posredovanje in sodelovanje za pozitivno rešitev. Kriza — zadnja kriza, kajti tudi prej je bilo kar nekaj zelo težkih obdobij v tem podjetju — traja že dve leti.
Na to so delavci in sindikalisti opozorili tudi v posebnem, letaku, ki so ga v torek, po skupščini, delili po goriških ulicah.
Iz bolnišnice
V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 14.15 v križišču ulic Tuscolana in Kugy, je bila laže ranjena 5-letna Natascia Masseria iz Gorice, Ul. San Gabriele 27. Dekletce, ki se je peljalo s kolesom, je oplazil tovornjak s prikolico. V bolnišnici so jo pridržali za 7 dni na zdravljenju.
• Predstavniki sovodenjske občinske uprave se bodo ob koncu tedna udeležili slovesnosti ob občinskem prazniku v Novi Gorici, ob koncu naslednjega tedna pa bodo prisotni na prireditvi v počastitev občinskega praznika v prijateljski občini Medicina pri Bologni.
Most pod Ščednim bodo razširili Dela so bila že oddana na dražbi
V kratkem, predvidoma že v prihodnjem mesecu, bodo pričeli z deli za ureditev cestnega odseka in razširitev mosta pod Ščednim v štever-janski občini. Dela, katerih proračunska vrednost znaša mikaj nad 55 milijonov lir, bo financirala Briška gorska skupnost. O tem vprašanju so odločali na zadnji seji izvršnega odbora BGS, kjer je predsednik, Hadrijan Corsi sodelavce seznanil s potekom licitacije. Dela bodo poverili podjetju Adriano Zalateu iz Vidma, ki je ponudilo najbolj ugodne pogoje. Načrt, ki so ga odobrili prtd približno letom dni, predvideva razširitev obstoječega mosta za dva metra, ublažitev ovinka v smeri Ščednega, izvedbo različnih zemeljskih del v strugi Grojnice, med drugim poglobitev struge in zavarovanje bregov pred e-rozijo, zlasti na odseku pred mostom. Dela bodo zaključili v predvidoma zelo kratkem roku, po vsej verjetnosti že do konca leta.
Sicer pa so na zadnji seji izvršnega odbora BGS vzeli v pretres tudi nekaj drugih vprašanj. - Tako je- predsednik Corsi poročal da je deželna uprava vendarle porazdelila sredstva za izplačilo dopolnilnih prispevkov v kmetijski dejavnosti za leto 1983. Upravičencem bodo denar tako predvidoma lahko izplačali še v tem letu. Na
seji izvršnega odbora so nadalje' razpravljali o poteku del za urejanje nekaterih poti na območju Koprivno in Šlovrenc, o prenovi prostorov za sedež BGS ter o poveritvi naloga za pripravo izvršilnega načrta za vodovodno omrežje na območju krminske občine, na njenem gričevnatem predelu. Načrt bo izdelal ing. Adriana Boscarol iz Tržiča. Sredstva pa bo dala na razpolago dežela in sicer v okviru zakona št. 70/83 (oz. financiranje na podlagi državnega zakona 828).
Preuredili in obnovili bodo vodovodno omrežje skoraj v vseh zaselkih na gričevnatem območju občine, to je na območju, ki sodi v pristojnost gorsko skupnosti. Za ta dela je zagotovljenih 430 milijonov lir. Predvb doma jih bodo pričeli izvajati v prihodnjem letu, kajti postopek od priprave preko odobritve do realizacije načrta je razmeroma dolg.
■v
Športni dan v Vilešu
Združenje alkoholikov na zdravljenju priredi v nedeljo, 8. t.m. športni dan za člane. Prireditev bo v Vilešu, na prireditvenem prostoru »Al
salice«. Med športnimi dogodki naj omenimo pohod na Itt-kilometrski progi, tekmovanje v športnem ribolovu itd. Prireditve se bodo pričele ob 7.30.
Operetni večer v dobrodelne namene
Na pobudo in v organizaciji gori-škega Rdečega križa, bo v soboto, 14. t.m. v kongresni palači v Grade-žu operetni večer. Sodelovali bodo tamburaški zbor »G. Verdi« iz Tržiča, zbor »A. Cappello«, sopranistka Marala Tararan, krožek »Circolo amatori ballo sportivo« iz Tržiča, plesna šola »Massimiliano« iz Krmina. Pri organizaciji bo sodelovala tudi mladinska sekcija Rdečega križa.
Za udeležence glasbene prireditve iz Gorice bo na razpolago poseben avtobus, ki bo odpeljal s Senenega trga (Piazza Julia) ob 19.15. Izkupiček večera bodo namenili v dobrodelne namene.
• Tetnični urad na županstvu v So-vodnjah je odslej odprt za občinstvo samo ob .torkih in sobotah od 10. do 12, ure.
V času dopolnilne blagajne koristi tudi ovčereja
Konec meseca na Vrhu likof s primerim programom

Gospodarska kriza že več let pesti našo pokrajino. Novice o zapiranju tovarn ali o odpošiljanju delavcev v dopolnilne blagajne pravzaprav nikogar več ne presenečajo. Nedvomno ta družbenoekonomski pojav nikakor ne stimulativno vpliva na širši družbeni razvoj, vendar ima v določeni meri tudi kakšno pozitivno posledico. S tem seveda nikakor nočemo braniti ali celo opravičevati tak sne rešitve, vendar hočemo le izpostaviti njen pozitiven aspekt.
Tisti, ki se vozijo mimo Jamelj so verjetno že opazili, da se na dvorišču ob robu ceste pasejo ovce. Last so 50-letnega Edvarda Pahorja - Moto-novega iz Jamelj, ki je že dalj časa, kot sicer tudi mnogi drugi, v dopolnilni blagajni tržiške ladjedelnice. Sklenil je, da bo izkoristil prosti čas in uresničil dolgoletno željo. Od leta 1963, ko so iz domačega hleva odpelja-
li zadnjo glavo živine, si je namreč on želel ponovno vzpostaviti izgubljeno ravnovesje. Njegovi starši so bili namreč kmetje in zato je od takrat pogrešal neposreden, pristen stik s kmečkim okoljem, ki ga je z zaposlitvijo v ladjedelnici izgubil.
Zato je Edvard Pahor pred dvema letoma kupil od ovčjega pastirja v Vrbovljanu dve samici, samca in jagnje. Jasno ni to storil iz kakšne ekonomske računice, saj očitno, ni in ne more biti v tako majhnem obsegu ovčereja rentabilna. Pri tem gre le za konjiček in za željo po zdravi domači prehrani. Zato je tudi on nabasil škarje za striženje in novo »pričesko« ovcam uredi dvakrat v letu: maja in septembra. Jasno je dela veliko, vendar si s tem on ne beli glavo, saj je bil vedno vajen delati in nasprotno, mu takšna oblika dela leži in ga vzpodbuja.
Ko so pred dvema letoma v Brajdi na Vrhu postavili temeljni kamen za kulturno - športno središče si niso verjetno niti največji optimisti predstavljali, da bodo v samih dveh letih prostovoljnega dela pokrili objekt in dogradili okoli njega še balinarsko stezo, odbojkarsko, teniško in košarkarsko igrišče ter igrišče za mali nogomet. Čez dobre tri tedne bodo Vrhovci v prostorih središča pripravili športno - kulturni spored.
V ponedeljek zvečer so se zbrali v Brajdi člani Gospodarske zadruge, ki skrbi za gradnjo objekta. Na sestanku, ki so se ga kot običajno polnoštevilno udeležili, so morali namreč sprejeti sklep ali bodo 28. septembra kot je bilo predvideno pripravili likof, ali pa ne. Do tega vprašanja je prišlo spričo zamude, do katere je prišlo v poletnih mesecih, ko je bilo opravljenih manj ur prostovoljnega dela. Po različnih predlogih je le bil sprejet sklep, da bo domače gradbeno podjetje dokončalo potrebna dela na strehi, medtem ko bodo drugi Vrhovci dokončali nekatera delà na prostoru kulturno - športnega središča kot je postavitev mreže pri balinarskem igrišču in ureditev prostorov za likof. Na sestanku so tudi spejeli sklep, da bo na likofu nastopil tudi domači pevski zbor Danica, zato bo ta prireditev izpeljana v tesnem sodelovanju, z vaškim kulturnim društvom. Poleg kulturnega sporeda in običajne »skromne zakuske« bodo organizirali še balinarski turnir in odbojkarsko srečanje.
Na počastitev pomembnega delovnega uspeha bodo povabili vse tiste, ki so na katerikoli način pripomogli
k dograditvi tega nadvse pomembnega objekta, ki je bil za vaško skupnost nujno potreben, saj kljub razvejani -športni in kulturni dejavnosti niso imeli Vrhovci svojega pokritega prostora.
Ujeta ribiča
Gasilci nimajo samo opravka z ognjem, ampak, tudi z vodo in še zlasti, če je je preveč. To se je zgodilo včeraj dopoldne, ko je gladina Soče, zaradi močnega naliva v jutranjih urah, v srednjem toku zelo hitro narasla. To je presenotilo tudi nekaj ribičev, ki so pridno namakali trnke, ne da bi opazili, kako voda narašča. Na pomoč so seveda priskočili gasilci, ki so najprej okrog 11. ure prepeljali na kopno Micheleja Mancinellija iz Chie-tija, okrog 13. ure pa še Gina Ma-ierja iz Rima. Prvi je ribaril blizu ločniškega mostu, drugi pa pri Za-graju.
Aretacija
Policijski agenti so v torek na podlagi zapornega naloga goriškega pre-torja, aretirali 37-letnega maroškega državljana El Arbaaui Miloudija z začasnim bivališčem v Tržiču.
Občinski bazen odprt do 8. t.m.
Zaradi ugodnih vremenskih razmer bo odkriti občinski bazen na Rojcah odprt še do 8. septembra. Urnik za občinstvo je od 10. do 19. ure.
goste iz raznih krajev Primorske na zares kvalitetne prireditve. Te bodo, kot že v prejšnjih letih, v glavnem na lepem prostoru sredi vasi, na prostem, v neposredni bližini domačega stolpa in obzidja. Vse koncerte bo snemal Radio Ljubljana.
obvestila
Ravnateljstvo šole Glasbene matice obvešča, da so pričeli z.vpisovanjem. Vpisujejo ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. Pojasnila tudi po telefonu na številki 84508. To velja za šolo v Gorici, v Ulici Croce 3. Za podružnice v Doberdobu, So-vodnjah in Štandrežu bo vpisovanje kasneje. Obvestilo pride naknadno.
Pri društvu za varstvo živali v Gorici imajo v varstvu nekaj psov različnih pasem, ki bi jih odstopili primernim osebam. Urad društva je v Ulici Boccaccio 6.
V pisarni SDGZ v Ulici Morelli 14 vpisujejo v strokovne tečaje za programiranje elektronskih računalnikov, rekvalifikacijo za strojepisje in čebelarstvo, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča udeležence križarjenja po Dalmaciji, da bo avtobus odpeljal s Travnika, v soboto, 7. septembra, ob 01.30.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi 15. septembra, ob priložnosti Kravjega bala, enodnevni avtobusni izlet s kosilom v Bohinj. Vpisovanje od 26. do 29. avgusta, med 10. in 12. uro, na sedežu društva in pri poverjenikih.
prispevki
Goriškemu Zelenemu križu so podarili naslednje denarne vsote: Felice in Maria Grassi 20 tisoč lir, Vi-sintin Leopoldina 15 tisoč, družina Colmari 50 tisoč, družini Stua in Vittori 20 tisoč, družini Vecchi in Žiberna 30 tisoč, Nucci in Franco de Braunizer 50 tisoč, Alice Bernt 70 tisoč, žena in sin Isidora Feletto 50 tisoč, Adriano, Livio, Egone, Bianca, Giorgio, Nives, Elsa in Vittoria 120 tisoč, Angelo Gallonetto 100 tisoč, družina Furlani 50 tisoč, Rina i1) Luciana Tubaro 50 tisoč, Ugo Bezzi 50 tisoč, agencija INA iz Gorice 100 tisoč, Livia in Noemi Marega 20 tisoč, Družba C.A.A.I. iz Gorice 50 tisoč, Giuseppe Spazzan 50 tisoč, družini Gaspari in Di Giusto 100 tisoč. Gino Gandin 15 tisoč, družina Fran-zot 20 tisoč, Maria Del Treppo 14 tisoč, družine Paulin, Trivellato in Cattalini 50 tisoč, družina Stefanint 30 tisoč. Solidea Bittesini 20 tisoč, Nadia Foderai in Sonia Gutner 50 tisoč, družine Dilena, Pettarini, Federici in Abate 50 tisoč, Amelia Ho-norè 30 tisoč, Flavia Megaletti 20 tisoč, stanovalci Ul. Duca d’Aosta št. 42/44 50 tisoč, Marina in Varia Doro 100 tisoč, družini LoUis in Erzetti 70 tisoč, družine Galop, Ricci, Zor-zin, Bisiani, Vittori in Russian 30 tisoč, družini Della Marina in Galeotto 50 tisoč, Elda in Giovanni Sfi' ligoi 20 tisoč. Ivo in Leo Manias 50 tisoč, Nerina, Luciana in Renata Mosetti 30 tisoč, Luisa Morassi Ber-nardis 30 tisoč, Anita Franco, -Ai)' tonietta in Gabriella 100 tisoč, Prj' jatelji iz gostilne Da Duilio 60 V; soč, Anita in Franco Tabai 50 tisoč in Ina Kandus 20 tisoč lir. ^
Roža in Marjan Devetak s Peči darujeta za gradnjo športno - kulturnega središča na Vrhu 100 tisoč lir; Ju~ ren Dominik z Vrha daruje v isti namen 50 tisoč lir.
Ob obletnici smrti moža Sandra, daruje Roza Žuljan 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz
Štandreža; v isti namen pa Kazimir
Brajnik, 30 tisoč lir, namesto cvetja na grob Elčita Čuka.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Eros super sexy«. Prepovedan mladim pod 1 letom.
CORSO 18.00—22.00 »Mi faccia causa«.
Kova Gorica
SOČA 18.30 »Zafrkanti«.
Ot> 20.30 »Tajvanska kanasta«. SVOBODA 20.30 »Piranha H«. DESKLE Danes zaprto
POGREBI
11.00 Maria Genovese vd. GenJ.dc
iz splošne bolnišnice v cerkev na
Roj-
ruiiLusiiiuit: v utritvev *	on
cah in na glavno pokopališče; 1“-, Katerina Nemec por. Ožbot iz sP10a_ ne bolnišnice v cerkev in na pokop lišče v Gabrje.
Beneški filmski festival
novost na knjižni polici
Veliko pravljičnosti in snega v obeh »tekmovalnih« filmih
BENETKE — Dan v imenu snežnega meteža, tako bi lahko defini-r<di včerajšnje projekcije tekmovalnega programa: na sporedu sta bila namreč holandski film »Pervola« Or-‘°wa Seunkeja in češkoslovaško-nem ka koprodukcija »Frau holle« (Snežna Bospa) Juraja Jakuniskeja. Začnimo kar pri Pervoli. Recimo, da imate brata, ki ga na smrt sovražite, ker dobro veste, da vas ne more prenašati (ste pač gledališko - kabaretni i-Bralec in peder, medtem ko je on Priznani business man). Recimo, da rnate nekje očeta, ki ga že dvajset let ne vidite in ne slišite in od nje-Ba nekega dne dobite telegram v katerem piše, da je smrtno bolan ln da vas želi imeti poleg sebe v smrtni uri. Kaj bi vi naredili? Seun ke je rešil problem takole: združil je oba brata in ju poslal v lake kra ie’ ki jih mi, južnoevropejski narodi enostavno imenujemo Sibirja. Potem °dločimo, da oče umre, ne da bi Razjasnil, katerega sina je imel raj s\- Pusti pa pismo, v katerem izja-vi Poslednjo željo: hočem biti poko-Pan v Pervoli. Tu smo. Fervala je kraj nekje bogu za hrbtom in zato se moramo podati na najbolj kruto Potovanje letošnjega beneškega fervala.
Na to potovanje, kateremu bi se Prav gotovo zelo radi odrekli, se sPravimo z neke vrste kavbojskim Pokritim vozom, ki ima namesto le Senih koles sanke. V vozu je natrpano vse to, kar pojmujemo kot ('el »sfere spominov«: deli starega Pohištva, gramofon (spomin na Her-z?Qa?)' album starih fotografij. Najamemo trapastega hlapca in se ^Pravimo v snežni metež. To kar Se bo zgodilo med potovanjem je stara stvar. Starejši (resnejši) brat .° ves leden in smrkav priznal, da Je mlajšemu (umetniško nadarjene-?,lu) bratu dobro dvajsetletje kradel Polovico očetove dediščine. Mlajši je medtem odkril, kako vedila očetova ljubezen do nje-
)Jrat, ki
hka je
s ščukami, dreza jago babo in se, živ skobaca, z vrancem vred, iz kropa in se nato neizogibno poroči s cesarico? To je Malie Van Essen! In ko smo že pri pravljicah, je prav, da se ustavimo tudi ob drugem »snežnem« filmu včerajšnjega konkurenčnega programa: »Frau holle«, ki je povzet po znani Grimmovi pravljici. Frau Holle je tista starka, ki živi ob robu sveta, nad oblaki in stalno stresa svoje pernice. Tem bolj jih stresa, tem več snega (ali gosjega puha) pada na zemljo. Frau holle, kičasto in baročno okinčana Giulietta Masina, je med drugim tudi v stalnem konfliktu s smrtjo. Simpatično starko (igra Valerle Kaplanova) z avtomatično koso. Smrt se lahko po potrebi spremeni tudi v prikupno mladenko, škoda le, da se ne more rešiti svinčene zobne proteze. Njen edini cilj v življenju je odsekati glavo Jakobku, prebrisanemu varhu snežne gospe. Vse ostalo je pravljica, ki jo Jakubisko skuša
rigorozno postaviti na platno, oči-vidno, ne da bi si postavil temeljno izhodiščno vprašanje: komu je na menjena tale pravljica? Po rezultatu sodeč ni namenjena ne odraslim, ne otrokom, še manj pa najstnikom. Komu torej? Pa ne da morda filmskim kritikom, ki so si ves dan be lili glavo, zakaj neki se najbolj re klamno-romantična pravljica konča z rock-and rollom. Ali zakaj je dobra četrtina filma v rokah italijanskih cirkuških mojstrov »a la« Fellini (zaradi Giuliette ali zaradi Koprodukcije z RAI). Lahko pa bi mu postavili etično vprašanje: zakaj ni pustil pravljice otroški fantaziji? Zakaj nam je dokončno klasificiral Frau Holle kot neko gospo, ki ima kožuhaste cofke ob ušesih in igra na orgle kot Nemo. Kaj ni pomislil, da je lahko snežna gospa Grimma vega imaginarnega sveta debelušastg ženica s pisano ruto na glavi.
EVA FORNAZARIČ
Večer posvečen Rdečemu križu
Včeraj je bjl v Benetkah tradicionalni slavnostni večer, ki ga festival vsako leto posveča Rdečemu križu. Ob tej priložnosti so predstavili izven konkurza letošnjega dobitnika dveh Oskarjev, »A Passage to India« (Prehod skozi Indijo), ki ga je Anglež David Lean (režiser »Doktorja Živaga«) posnel po romanu E. M. Forsterja. To je nekakšen ekzotični kolossal o Angležih v kolonialni Indiji. Nočna sekcija »Venezia giovani« je zaključila včerajšnji festivalski dan s simpatičnim avstrijskim filmčkom »Echo Park«. Avstrijski režiser Robert Dom-helm je postavil prijateljski in ljubezenski trikotnik v »Echo Parku«j za-
kotnem predmestju prestolnice filma in spektakla, v Los Angelesu. May živi sama z 8-letnim sinčkom in hoče na vsak način igrati, če je treba, tudi nastopati kot striptizerka in plačana »animatorka« na rojstnih dnevih... Zaradi finančnih težav sprejme kot podnajemnika Jonathana, občasnega prodajalca pic in intelektualca na dopustu, ki ga igra odličen For-manov Amadeus Thomas Hudce. Svojo ljubezen in prijateljstvo deli mrd njim in atletskim sosedom Augustom, ki goji »body building« in je občudovalec Arnolda' Schwarceneggerja.
DAVORIN DEVETAK
Ralph Ellison: Nevidni človek
Zbirka Branje, ki jo je zasnovala Državna založba Slovenije, nam je prinesla med prvimi knjigami roman ameriškega črnskega pisatelja Ralp-ha Ellisona Nevidni človek. Po velikem uspehu, ki ga je ta tekst dozi vel v Združenih državah, pa je vprašljivo, če bo roman tudi pri nas deležen take pozornosti oz. uspešnosti. Skorajda je to dvomljivo, pa čeprav so lahko sodbe o njem prav različ ne. Prevajalec romana Branko Gra dišriik je napisal obširno spremno be sedo visoko povzdignil delo. Pojas nil je, da je bil pisatelj rojen leta 1944 v Oklahoma Cityju, da je diplo mirai iz glasbe, se najprej z njo tudi ukvarjal, potem pa se je po svetil pisanju. Po vojni je zasnoval roman, ki ga je končno preblikoval v tekst, preveden v sedemnajst jezikov, v roman Nevidni človek. Po ameriški navadi je predaval na a-meriških univerzah literaturo, zdaj pa menda dokončuje svoj drugi dalj ši tekst. Nevidni človek je torej doslej njegov edini roman, čeprav je izšel že leta 1952. Naslednje leto po izidu je zanj dobil državno književ no nagrado, leta 1965 pa je dobil v anketi, dvesto časnikarjev, urednikov in kritikov oznako najboljšega ameriškega teksta po drugi svetovni vojni. Ali res roman zasluži tako hvalo, bodo presodili slovenski bralci sami. Najbrž pa bo sam tekst ostal »tuj našemu bralcu in s tem tudi dvom v utemeljenost take hvale.
Pripoved je pravzaprav zelo pr e prosta. Pisatelj v rahlo avtobiografsko pobarvani pripovedi posreduje bralcu usodo črnca, ki je sprva srednješolec v črnskem mestecu na jugu, nato študent črnske univerze iz katere ga izključijo, nato pa delavec v tovarni v New Yorku, kjer se težko ponesreči, da ga komaj pozdravijo beli zdravniki, in slednjič pridigar črnske organizacije v tem mestu, kjer se zgodba v kleti pod zaprtim jaškom konča. Vsa ta prosta zgodba je vseskozi usmerjena k hrepenenju po tem, da bi bilo konec nevidnosti.
Roman pa je seveda simboličen. Predvsem je rezultat prizadevanja mnogih ameriških pisateljev, najti pravo vlogo človeka v ameriški družbi. In tudi Ellison skuša razrešiti konflikt med posameznikom in družbo, neskladje med enim in drugim, in zato kaže na eni strani iskanje prave identitete mladega črnskega človeka, na drugi strani njegov izhod iz anonimnosti, iz nevidnosti. Pri pisanju mu ne gre za uveljavljanje pravic črncev, čeprav je glavni junak funkcionar in predstavnik črnske organizacije, ki poziva črnce na upor in na uveljavljanje njihovih pravic. Gre mu bolj za samega glavnega junaka, ki kot simbolična osebnost išče svojo identiteto v ameriški družibi. Pri tem je v prikazanih prizorih iz resničnega in neresničnega žvljenja veliko simboličnosti, ki jih povprečen bralec težko razume in na katere ga opozori šele spremna beseda prevajalca. Sploh bi bilo prav, da naš bralec prebere prej to uvodno besedo prevajalca kot pa sam tekst. Ponavadi je to zgrešeno, pri tem romanu pa bo to morda koristno, če že ne sploh nujno. In morda je prav ta prepolnost simbolike, prepletanje pripovedi resničnega dogajanja z izmišljenim tisto, kar bo marsikaterega našega bralca odvračalo od branja. Če bo torej bralec pričakoval prikaz boja mladega črnskega fanta za pravice črne rase, in roman za izraz manjšinske, črnske umetnosti, bo torej razočaran. Zanimivo pa je, da so se nekateri dogodki, ki jih pisatelj opisuje, kasneje, po izidu romana, res dogodili. To morda kaže na neko jasnovnost pisatelja, ni pa dokaz, da je roman posvečen črnskemu vprašanju. Posvečen je usodi posameznika v a-meriški družbi in problemov identifikacije v njej. Ob tem pa se pojavlja vprašanje ali res tudi evropske mu, in še našemu človeku, toliko pove, da bi ga uvrščali med najboljše povojne ameriške tekste. Skoraj dvomljivo.
Sl. Ru.
?a' ga bo prepustil zamrzli naravi !n volkovom. Vemo, da bo starejši °Hit preživel, ker se bo, ves garjan, beležil krstne predstave gledališko °-vtobiografskega dela mlajšega bra-B- Zmešnjava na celi črti. Prednost Inkovega filma, ki je dejansko Prenatrpan z idejami in simboli, je sa v pravljični ambientaciji, v fo ‘ografiji ob kateri gledalci pozabimo B film in se zadovoljimo s snežni 7111 Poljanami v polmraku, ž lesketom Sriežnih kristalov v luninem svitu, * rdečimi nijansami ognjenih zubljev, 1 yarujejo nočni počitek naših narečnih potnikov. Med igralci, vsi ' Pretni a nihče izjemen, izstopata sta-h	ki odigra enega izmed naj-
0 jših »mrtvecev« letošnjega festi-^Bla in Melle Van Essen v vlogi na neh90 hlapca. Seunke je, verjetno hote, odkril utelešenje najbolj zna ega. heroja ruskih pravljic. Se spo-- lnlate tistega prebrisanega fanti-a- ki se v teh pravljicah pogovarja
^et let Koroškega Partizanskega zbora
strp0*^ k°ncu septembra bodo na av-obl	Koroškem proslavili peto
etnico obstoja Koroškega partizan-v ga pevskega zbora, ki ga ves čas profesor Branko Čepin, predse-Pa mu Lipe Kolenik.
kj^kateri posamezniki pa tudi red-na-L °Si ustanovitvi zbora niso bili ajb°lj naklonjeni.
Ustanovitelji jih k sreči niso po-Zbrali so delavke, delavce, akademike raz-glavnem iz Roža, „ , med njimi precej ki pojejo še v drugih zborih, .je nastal mešani Koroški parti-in f^vski zbor, ki ima 50 članic ^hov in je danes zbor vseh koro-
^lušali.
fobije, študente in starosti, v t^Jane in Zilje,
Tako’
?anski
ških
Slovencev.
ho ri Ustanovitev zbora ima nedvom ti^a ajveč zaslug Zveza koroških par-Vedal V tjelovcu, ki se je dobro za-^arr’ -t6 t° tudi ena od oblik m0hnJarit? slovenske narodnostne sa-harnik -Sti 'n prenašanja revolucio-h izročil v zamejski Koroški.
hlod01" 'ma veliko prijateljev tudi strij^J^Prađno in demokratično av-do iaynostjo. Od ustanovitve pa v rrv?-°-S .te tmel zbor po Koroški in konc5“cni domovini 52 samostojnih dnov-n' V’ gostoval je celo na več-u , turneji po Srbiji. Čeprav so
tjenih zbora zaposleni in so iz oddajte n ajev- imajo hrp,.Druži
imajo redne tedenske jih skupna zavest, da o-
zapS*0 “a negujejo dragoceno parti-Pesem.
J. O.
Religija - stalna človekova spremljevalka
JUDAIZEM (II.)
Hebrejstvo ni samo religija. To je narodno, moralno in religiozno stališče. Vera v enega boga je strnila dvanajstero rodov, ki so bili prej nomadi, potem pa so se stalno naselili v Palestini. Najtežavnejše vprašanje za vsakega proučevalca židovske religije je gotovo izvor boga Jahveja. Možno je, da ime Jahve (izg. Jave) izhaja iz teološke etimologije, ki je hotela božje ime približati obliki glagola biti. Jahve naj bi torej pomenilo »tisti, ki je«.
Židovski duhovniki ali verniki božjega imena iz spoštovanja niso izgovarjali. Nadomeščali so ga z izrazom Adonaj, kar pomeni »moj gospod«. Božje ime je v najstarejših tekstih označeval »sveti tetragram« sestavljen iz črk JHVH. V začetku srednjega veka pa so med te soglasnike vrinili tudi dva samoglasnika. Tako je nastalo ime — Jahveh.
Ko je Rim zadušil drugo židovsko vstajo so bili Židje dokončno izgnani iz Palestine in razseljeni po vseh de-že-lah rimskega imperija. Spomenik te dobe je postal Talmud, ogromen kodeks versko pravnih argumentov. Iz njega izhaja poseben življenjski slog, ki se ga pravoverni Judje še danes strogo držijo. To je pravni, naravni in religijozni zakonik, ki spremlja judovskega vernika od trenutka rojstva do smrti, od jutra do večera, prek vseh letnih časov in praznikov. Za Jude velja pravilo, da so vsi enako dolžni spoštovati postavo Prav zato je judovstvo kljub diaspori ohranilo izredno religiozno enotnost.
Od 16. stoletja dalje, ko so bili u-zakonjoni, so judovska verovanja in običaji ostali dejansko nespremenjeni. Judje se še danes trdno držijo svojih verskih zapovedi in prepovedi. Dokler so Židje živeli v zaprtem okolju, v getu, so se zlahka držali zapovedi glede jedil, sobotnega počitka in praznovanja. V sodobni družbi pa je vse teže izpolnjevati to, kar zahteva židovska vera. Pravoverno judovstvo se bo moralo spoprijeti s temi problemi.
V skladu z židovskim pojmovanjem družbe so vsi ljudje enaki. Rabinsko izročilo pravi: »Prvi človek je bil u-stvarjem zato, da nihče od njegovih potomcev ne bi mogel reči drugemu: moj oče je bil večji od tvojega.« človek je povsem svoboden pri svojih izbirah, zato lahko obvlada svoja nag: njenja. Rojen pa je z nagnjenji k dobremu in zlu. Svet, v katerem se je rodil jo dober, saj ga je ustvaril b,og.
Ena izmed bistvenih značilnosti, ki ločujejo judaizem od krščanstva pa je prepričanje, da človek ne podeduje izvirnega greha.
Blaginja družbe je) v glavnem odvisna od blaginje posamezne enote te družbe — torej od družine. Judaizem močno poudarja željo po ohranitvi miru in ljubezni v odnosih z družinskimi člani. Bolj kot sinagoga je glavno središče židovskega religioznega živ ljenja družina. Svečanosti Judje v glavnem praznujejo doma.
Značilno za židovsko veroizpoved je obrezovanje dečkov. Ta poseg o-pravijo, ko otrok dopolni osmi dan življenja. Obred izhaja iz zapovedi, izrečene Abrahamu, naj obreže sebe in svojega sina.
Poroka velja za Žida za eno naj-pomembnejših zapovedi, ki predstav Ija povsem »naravno stanje«, medtem ko so celibat priznavale le nekatere obrobne sekte judaizma. V judaizmu sklepajo poroko tudi »duhovniki«, — rabini. Po židovskih zakonih je loči tev dovoljena, čeprav velja za obžalovanja vredno dejanje. Čeprav bi pričakovali, da v zakonodaji, ki izvira iz starega veka, ženska nima enakih pravic kot moški, je treba poudariti, da si Židje posebno pri ločitvenem postopku prizadevajo, da bi to enakost uveljavili. Sobota je židovskemu ted nu najpomembnejši dan. Po njihovem koledarju, ki je lunaren, se sveti dan prične že v petek zvečer, konča pa v sobotnih večernih urah. Sobota je spomin na dan, ko je bog zaključil stvaritev sveta; to je dan njegovega počitka po opravljenem delu. V hiši prižgejo verniki sobotne sveče, bla goslovijo vino in kruh in sam sobotni dan. Starši običajno blagoslovijo svoje otroke. Židje v soboto ne delajo. Slavnostni dan se konča s posebnim obredom.
Trikrat na leto je bilo Židom za-povtdano, naj gredo v Jeruzalem in se udeleže čaščenja v »Templju gospodovem«. To naj se zgodi na praznik opresnikov, Pasho, ki obeležuje odhod izraelskega ljudstva iz egiptovskega suženjstva v svobodo. Drugič bi moral Žid potovati v Jeruzalem za praznik šotorov, Sukkot, ki spominja vernike na čas, ko so bili Hebrejci v puščavi odvisni samo od božje dobrote. Zadnji romarski praznik pa je Šebbout, praznik tednov, ki pomeni obletnico dneva, ko je bila Mojzesu na gori Sinaj razodeta božja postava Torah.
Pomembne so za pravovernega Žida razne prepovedi, ki zadevajo prehra-
njevanje. Dovoljeno je jesti samo na poseben način ubite živali, ki imajo razklano kopito, ribe, ki imajo plavuti in luskine ter nekatere ptice. V dobi razsvetljenstva so skušali premagati vse vrste predsodkov, tudi predsodke od Judov. Francoska revolucija je izpolnila želje in pričakovanja židovskega ljudstva in je Jude razglasila za francoske državljane. To stališče do Judov se je prek Napoleonovih vojn razširilo po vsej Evropi. Polagoma so jim začele priznavati državljanske pravice tudi druge države. Vendar pa je vdor Židov na vsa družbena področja povzročil odpor, ki jih je zopet potisnil na rob. Po mnogih grenkih izkušnjah so spoznali, da jih sodobna civilizacija še ni pripravljena sprejeti. Zato so se
marsikateri Judje podali v politični boj. OstaU pa so bili vse- bolj prepričani, da bo samo judovska država prinesla vamost in razcvet naroda, ki so se ga vsi otepab. Na teh osnovah je zraslo svojevrstno gibanje, imenovano sionizem, ki je povzročilo, da so se nekateri Judje, razseljeni po vsem svetu, začeli vračati v Izrael, kjer so ustanovili svojo državo. Izrael so ustvarili idealisti, socialisti in verniki, obljuden pa je z Judi, ki so prišli iz najrazličnejših obzorij. Manjka pa mu ideološka e-notnost, in ga tare hud religiozen problem. To je hkrati laična in klerikalna država, živi pa v kompromisu, ki ne zadovoljuje nikogar.
(Konec)
4^
uradno priznan lingvistični licej
uradni sedež - državni izpiti
nadoknadenje izgubljenih šolskih let informatika poklicni tečaji
TRST - Ulica Coroneo 1 - tel. 040/732042 Ulica Lazzaretto Vecchio 24
E.Fermi
Na včerajšnji zadnji dan vseučiliščnih iger v Kobeju
Na svetovnem šahovskem prvenstvu v Moskvi
Konec univerziade s svetovnim rekordom Sovjeta Paklina v skoku v višino (241 cm)
KOBE — Prav zadnji dan univerziade v Kobeju je sovjetskemu skakalcu v višino Pa-.......klinu uspel veliki
UNIVERSIADE met: z 241 centi-KOBE’85 metri je namreč postavil nov svetovni rekord ter ga tako odvzel rojaku Rudolfu Pavamici-nu, ki je le 11. avgusta letos skočil centimeter manj. Tekmovanje skoka v višino je bilo vseskozi zelo napeto, trajalo pa je preko tri ure. Potem ko je Paklin že zagotovo zmagal, saj je drugouvrščeni Kubanec Juan Centel-les skočil »le« 231 cm, je poskušal »nemogoče«. Rekord mu je uspel v drugem skoku, le za las pa je zgrešil »sanjsko« znamko 243. Glede na to pa, da je rekord osvojil s kar precejšnjo lahkoto pomeni, da ima atlet še mnogo rezerv in še svetlo bodoč-
nost pred sabo. Jugoslovanska predstavnika Apostolovski in čanovič sta z znamko 223 cm osvojila sedmo oz, osmo mesto, medtem ko je bjl Italijan Palomba deseti (220 cm).
Italija si je včeraj prislužila še četrto zlato kolajno. Priboril si jo je srednjeprogaš Mei, ki je zmagal v teku na 5000 metrov z znamko 13’ 56”43. Za dobro sekundo je prehitel drugouvrščenega Kanadčana Nelsona ter za sekundo in pol Lonergana (spet Kanada).
Univerziada v Kobeju se je tako zaključila na kar najbolj spodbuden način. Premočno jo je osvojila državna reprezentanca Sovjetske zveze, ki očitno na vseučiliščni šport ravni nima tekmecev. Na drugo mesto se je uvrstila reprezentanca ZDA, ki pa je osvojila točno polovico zlatih kolajn SZ.
Italija je lahko s svojim sedmim
mestom zadovoljna, medtem ko je verjetno Jugoslavija nekoliko razočarala. S 23. mestom namreč nikakor ne more biti zadovoljna, posebno pa ne z bero kolajn, med katerimi ni niti enega najžlahtnejšega odličja. KOLAJNE
SZ 44 zlatih, 21 srebrnih, 19 bronastih; ZDA 22, 21, 23; Kuba 9, 8, 5; Kitajska 6, 7, 6; Japonska 6, 3, 7; Romunija 5, 10, 6; ITALIJA 4, G, 5; Bolgarija 3, 5, 5; Severna Koreja 3, 3, 2; Nizozemska 3, 2, 3; Poljska 3,
1,	3; Južna Koreja 3, 0, 5; Zahodna Nemčija 2, 4, 9; Avstralija 2, 4, 2; Nigerija 2, 1, 2; Madžarska 1, 4, 4; Velika Britanija 1, 2, 3; Brazilija 1,
2,	2; Češkoslovaška 1, 0, 1; Jamajka 1, 0, 1; Kanada 0, 6, 8; Francija 0, 5, 3; JUGOSLAVIJA 0, 1, 2; Mehika 0, 1, 0; Portugalska 0, 1, 0; Nova Zelandija 0, 1, 0; Urugvaj 0, 1, 0; Portoriko 0, 0, 1; Maroko 0, 0, 1.
Kasparovu prva zmaga
MOSKVA — Garri Kasparov je o-svojil prvo tekmo dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka. A-natolij Karpov je namreč včeraj predal v 42. potezi prekinjeno partijo, v kateri je bil popolnoma izgubljen.
Druga tekma dvoboja bo na spo-
redu danes, bele figure pa bo im6^ sedanji svetovni prvak Karpov. Dvoboj in svetovni naslov bo osvojil tisti šahist, ki bo prvi zmagal šest partii ali pa prvi dosegel 12,5 točke na skupno 24 partij. Sedaj je psihološka prednost vsa na strani mladega izzivalca.
1. jugoslovanska nogometna liga
Kar deset golov v Tuzli in Splitu
V 6. kolu prve jugoslovanske nogometne lige so včeraj dosegli naslednje izide: Sloboda - Dinamo (Z) 0:5; Hajduk - Željezničar 5:0; C. zvezda ' Dinamo (V) 0:1; Beograd - Rijeka 1:3; Vardar - Čelik 3:0; Budućnost - Vojvodina 2:0; Priština - Osijek 1:0; Sarajevo - Velež 0:0.
Srečanje med Sutjesko in Partizanom so preložili na poznejši datum, ker je danes pogreb nesrečnega Partizanovega nogometaša Manceja.
Odprto teniško prvenstvo ZDA
Vsi favoriti v četrtfinalu
NEW YORK — Čeprav je odprti teniški turnir ZDA izgubil takega protagonista kot je nedavni zmagovalec Wimbledona Becker, je še vedno izredno zanimiv in napet. Znani so že vsi četrtfinalisti, ki so razporejeni takole: Wilander (Šve. - štev. 3 svetovne lestvice) - Jarryd (šve. -6); McEnroe - Nystroem (šve. 10); Connors (ZDA - 4) - Gunthardt (Švi.); Lendl (ČSSR - 2) - Noah (Fr. - 7).
McEnroe je gladko premagal Šmida s 3:0, Lendl pa mladega perujskega igralca Jaima Yzago s 3:1 (4:6, 6:3, 6:4, 6:0). Connors pa je premagal Edberga s 3:1 (6:4, 3:6, 6:3, 6:4).
V ženski konkurenci je najboljša Italijanka Laura Garrone premagala avstralsko igralko Fieldovo s 6:2, 4:6, 6:1, Laura Gorlasa pa Japonko Aki ko Kijmuto s 6:7, 6:2 in 6:1.
Piquet dve leti pri Williamsu
BIDCOT (V. BRITANIJA) — Brazilski pilot Nelson Piquet, svetovni prvak formule 1 leta 1981 in 1983, je podpisal dveletno pogodbo za Williams - Honda.
Včeraj v zadnjem kvalifikacijskem kolu italijanskega nogometnega pokala
Triestina le neodločeno, Udinese odpravil še Milan
Triestina — Sambenedettese
1:1 (1:1)
STRELCA: v 6. min. Manfrin, v 15 min Dj Giovanni.
TRIESTINA:	Gandini, Costantini,
Braghin (57. min. Salvadè), Dal Prà, Cerone, Menichini (v 72. min. Bagnato), De Falco, Strappa, Di Giovanni, Romano, Scaglia (57. min. Zanin).
SAMBENEDETTESE: Draglia, Pie-trangeli, Schio, Armoni, Cagni, Tron-zini, Di Fabio, Calassi, Cinelli (v 73. min. Di Antonio), Manfrin, De Nicola.
SODNIK: Gabrielli iz Prata.
TRST — Tudi v zadnji tekmi italijanskega pokala Triestini ni uspelo osvojiti zmage pred domačim občinstvom. Srečanje s Sambenedettesejem je bilo glede na predčasno izločitev obeh ekip iz nadaljnjega tekmovanja le dobra trening tekma. Jasno je, da so bili pri tem prikrajšani predvsem gledalci, ki so lahko sledili res skrom-
ni nogometni predstavi. Triestina je razočarala predvsem glede na dejstvo, da so gostje zelo šibka ekipa. Zaskrbljujoče je predvsem to, da kljub vključitvi novega prostega branilca Menichinija, je obramba tržaške enajsterice še vedno zelo nezanesljiva. (I.P.)
Udinese — Milan 1:0 (0:0)
STRELEC: v 58. min. Carnevale
UDINESE: Brini, Galpanoli, Susič (v 81. min. Corino), Storgato, De A-gostini. Colombo, Tagliaferri (v 79. Gregorič), Carnevale, Miano, Crisci-manni (v 59. Pasa), Abate.
MILAN: Terraneo, Baresi, Galli, Russo, Di Bartolomei, leardi, Borto-lazzi, Wilkins, Hatley, Evani, Vir dis (v 46. min. Mancuso) ; Nuciari, Costacurta, Di Marco, Stroppa.
Pred 35 tisoč gledalci je Udinese premagal renomirano ekipo Milana ter tako na najboljši način zaključila kvalifikacijski del italijanskega nogometnega pokala. Sploh je videm
ska ekipa edina, ki je osvojila vse tekme v tem pokalu ter tato dokazala, da je povsem v formi in pri pravljena na prvenstvene napore.
Videmčani so bili v glavnem boljši nasprotniki, omeniti pa moramo, da sta obe ekipi še precej eksperimentalni. Za videmsko moštvo so tako stopile na igrišče tudi rezerve, ki so se v glavnem dobro odrezale. Gregorič je stopil na igrišče enajst minut pred koncem, ko je nadomestil poškodovanega Tagliaferrija ter v teh nekaj minutah dobro opravil svojo nalogo.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je glede pokalnih srečanj izključila za tri kola Pircherja (Rimini) in Crialesija (Piacenza), za dve šoli Pochescija (Ascoli) in Vendittelija (Messina), za eno kolo pa Bivija (Bari) in lachini-ja (Genoa). Do 11. 9. je še izklju čila trenerja Scoglia (Messina).
Izjava novega člana Jadranove ekipe Zarottija
Zelo sem zadovoljen da igram pri Jadranu
Fabrizio Zarodi se je včeraj pridružil svojim novim soigralcem v Izlakah. Jadranovci so namreč tu na skupnih predprvenstvenih pripravah. Preden je bivši košarkar Stefanela odpotoval v Izlake, je dal naslednjo izjavo: »Zelo sem zadovoljen, da lahko v tej sezoni igram za Jadran. To je zelo močno in značajno moštvo, ki predvaja hitro in agresivno igro, kar tudi meni ugaja.«
»Vse Jadranove igralce poznam že dlje časa in z njimi sem tudi prijatelj. To pa mi bo olajšalo nalogo, da se vključim v ambient.«
»Dejstvo, da sem ostal v Trstu, je zato motiv več, da bom dal vse od sebe, da bi se še izboljšal. To pa zaradi tega, ker igram za svoje mesto in za svoje bodoče cilje.«
Včeraj na tiskovni konferenci za nedeljski triatlon
»Hvalevredna pobuda«
V prostorih TPK Sirena je bila včeraj tiskovna konferenca za nedeljsko mednarodno tekmovanje v triatlonu, ki ga prireja ZSŠDI.
Da je triatlon prava novost za naše kraje, je bilo jasno opaziti tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, saj se je je udeležilo bore majhno število predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
Med prisotnimi gosti pa je bil predsednik deželne atletske zveze Zafred, ki nam je o tej prireditvi dejal naslednje: »Nedvomno je organizacija takega tekmovanja zelo hvalevredna iniciativa, saj bo omogočila, da tudi pri nas spoznamo to športno zvrst, ki je v nekaterih državah zelo popularna. Ta športna panoga, ki zajema tri discipline, bi lahko tudi pri nas postala popularna. To popularnost pa lahko dosežemo le z organizacijo podobnih tekmovanj in z reklamizacijo po sredstvih javnega obveščanja.
Nedeljski triatlon se bo pričel ob 8. uri na sedežu TPK Sirena, končal pa ob 14. uri v Lonjerju. (bi)
3. nogometna amaterska liga
Naše enajsterice v skupini I in M
Deželni odbor italijanske nogometne zveze je včeraj objavil seznam skupin 3. amaterske lige. Naših osem ekip (tri z Goriškega in 5 s Tržaškega) bo igralo v skupini I in M.
SKUPINA I: Azzurra Gorica, Braz-zanese, Fincantieri, Fossalon, JU-VENTINA, Medea, MLADOST, Pie-dimonte, Poggio, Romana, Sagrado, San Lorenzo Is., SOVODNJE, Staran-zano, Torriana.
SKUPINA M:	Aurisina, BREG,
Campanelle, Chiarbola, CUS, GAJA, KRAS, PRIMOREC, PRIMORJE, San Marco Sistiana, S. Nazario, Union.
Rezultati 5. kola in končni rezultati
1.	SKUPINA: Fiorentina - Juventus 1:0; Perugia - Palermo 1:2; Monza ' Casertana 2:1. LESTVICA: Fiorentina 9, Juventus in Monza 6, Perugia 4, Palermo 2, Casertana 1. KVALIFICIRANA: Fiorentina in Juventus.
2.	SKUPINA: Napoli - Lecce 2:0; Pescara - Vicenza 2:2; Padova - Salernitana 3:0. LESTVICA: Vicenza 7, Padova, Napoli in Lecce 6, Pescara
3,	Salernitana 2. KVALIFICIRANI: Vicenza in Padova.
3.	SKUPINA: Sampdoria - Atalan-ta 2:2; Lazio - Monopoli 2:0; Taranto - Catania 2:1. LESTVICA: Atalan; ta, Sampdoria in Lazio 7, Monopo
4,	Taranto 3, Catania 2, KVALIFICIRANI: Atalanta in Sampdoria.
4.	SKUPINA: Inter - Avellino 3:1; Brescia - Empoli 2:1; Ancona - ^ sena 1:2: LESTVICA: Inter 8, Cesena, Brescia, Empoli in Avellino ■’ Ancona 2. KVALIFICIRANA: mtei in Avellino.
5.	SKUPINA: Verona - Pisa 1:1’ Parma - Cremonese 1:0; Bologna Piacenza 2:1. LESTVICA: Pisa 8, ve rona in Parma 6, Bologna 5, Cren1'' nese 3, Piacenza 2. KVALIFICIRA NI: Pisa in Verona.
6.	SKUPINA: Udinese - Milan 1:®’ Cagliari - Genoa 0:0; Reggiana -rezzo 1:0. LESTVICA: Udinese * ’ Milan 7, Reggiana in Genoa 4, Ar zo 3, Cagliari 2. KVALIFICIRANA-Udinese in Milan.
7.	SKUPINA: Torino - C(,mo ^j’ Triestina - Sambenedettese 1:1; . ' « ni - Varese 2:1. LESTVICA: Tonno». Como 7, Varese 4, Triestina, Sain nedettese in Rimini 3. Triestina _ Varese imata tekmo manj. KVAL CIRANA: Torino in Como.
8. SKUPINA:	Bari - Roma
Campobasso - Ascoli 0:1; Catan - Messina 0:0. LESTVICA: R"m® Messina 7, Ascoli 6, Bari *n basso 4, Catanzaro 2. KVALIF1L
0:3;
Nogomet: v prijateljski teloni
Tesna zmaga kriške Vesne
Vesna — Komen 3:2 (1:0)
STRELCI za Vesno: Potasso, Ver-bich in avtogol. Za Komen: Mezinc in Matič.
VESNA: Megrini (Perossa), L. Sedmak, Pisani, Verbich, Penco, S. Sedmak, Floridan (Basiaco), Potasso, Di Benedetto (Kostnapfel), F. Candotti, R. Candotti.
KOMEN: Grobiša, Perčič (Ebert), Frančeškin, J. Kovačič, Čotar, Žigon, Matič (Gec), Stepančič, Bunc, Urdih (E. Kovačič), Mezinc.
Kriška Vesna je včeraj igrala prijateljsko tekmo z ekipo iz Komna ter tesno zmagala, čeprav je imela nekaj več priložnosti od gostov, ki pa jih žal ni znala izkoristiti. Drugače so se Križani prav dobro izkazali na sredini igrišča. (A. Kostnapfel)
kratke vesti - kratke vesti
Atletski miting v Rietiju
Vrsta dobrih rezultatov
RIETI — Mednarodni atletski miting v Rietiju je navrgel vrsto dobrih rezultatov. Kostadinova in Šved Sjdberg pa sta, sicer zaman, naskakovala svetovni rekord v skoku v višino (242 oz. 208 cm).
MOŠKI: 110 m ovire: 1. Foster (Z DA) 13”24. 100 m: 1. C. Smith (ZDA) 13”37 . 400 m: 1. Armstead (ZDA) 45”24 . 200 m: 1. Franks (ZDA) 20”65. 800 m: 1. Cray (ZDA) 1’44”55. Daljina: 1. Myricks (ZDA) 8,26 m; 2. Conley (ZDA) 8,25 m. 5.000 m: 1. Rousseau (Fr.) 13’37"59. 2.000 m: 1. Aouita (Mar.,) 4’54”02. Višina: 1. Sjdberg (Šve.) 235 cm. Palica: 1. Jančev (Bol.) 5,55 m. ŽENSKE: 400
m: Dixon (ZDA) 51''45. 2.000 m: 1. Puica (Rom.) 5’30”39. Višina: 1. Kostadinova (Bol.) 204 cm; 2. Ritter (ZDA) 198 cm; 3. Brili (Kan.) 194 cm; 4. Simeoni (It.) 194 cm; 6. Lapajne (Jug.) 185.
Harvey Lee Catchings
bo v nedeljo v Gorici
GORICA — Goriški Segafredo, ki bo nastopal v A2 italijanski košarkarski ligi, bo verjetno kot drugega tujca najel Američana Harveya Lee Catchingsa (34 let, 206 cm visok), ki je igral kar 11 let v ameriški NBA ligi, od tega pet let za Philadelphio 76, pet za Milwaukee Bucks in eno za Clipper iz Los Angelesa. Novi Američan bo v Gorico dopo toval v nedeljo in če bo uspešno o pravil zdravniške preglede, ga bo Segafredo tudi najel.
Nogometni turnir za Racetov memorial
8. Giovanni po 11-metrovkah
San Giovanni — San Marco Sistiana 5:4 (1:1, 1:1)
STRELCA: v 17. min. Bergamasco, v 35. min. Favento.
SAN GIOVANNI: Ramani, Stiglia-ni, Benedet, Zacchigna, Francini, Ni-cotera, Favento, Fabris, Mosetti, Zu-rini (v 15. min. Barilla), Michehni.
SAN MARCO: Pavesi, Stradi, Nor-bedo, Bergamasco, Marchesan, Fili-paz, Leghissa, Baitanini, Zulich, R. Stradi, Sannini (v 20. min. Casagrande).
V tretji tekmi memoriala Žarka Raceta, je ekipa San Giovannija šele po 11 metrovkah (po 90 minutah je bil izid 1:1) premagala solidno in mlado ekipo San Marca iz Sesljana. Prav slednji so prvi tudi prišli zasluženo v vodstvo in kmalu nato bi
lahko tudi podvojili, toda n^Pa 1(jel Zulich je ob praznih vratih / prečko. Po tej začetni Preì11<*j!r;,asa Marca ja San Giovanni sred> P° dob,ro reagiral in remiziral z	i
granim Faventom.	.	_
Drevi ob 20.30 bo tekma Gaja Nazario. (H.V.)
Buliču druga etapa
VETAN — Jugoslovanski
Bruno Bulič je osvojil drugo^rg^e
‘bi.
mednarodne amaterske kolcsaJ/cCj
dirke po Aosti. Drugi je ~~ ^en-Bryk (po 2"), tretji pa Italijan .^ galta (po 19”). Na skupni les ^ je prvi Šved Bryk, sledi nj/S jy-jak Nilsson (po 1’36”), tretji J a lijan Gengalta (po 1’49”). cetr Bulič z zaostankom 2’01”.
Ponoven velik uspeh 15-letnega Poletovega kotalkarja
Samo Kokorovec drugič zlat na evropskem prvenstvu
Septcmbersko soparno popoldne. Na °Penski ploščadi se je navzlic vztrajno pripekajočemu soncu zbralo kar Precejšnje število mladih članov Poletovega kotalkarskega odseka, ki se jnieto pripravljajo na bližnjo revijo.
kotalkališču smo »zgolj naključno« Paletel; na vdrugič novopečenega ev-. {"epskega mladinskega prvaka Sama Nokorovca, ki je kljub nezanemarlji-v'm naporom minulega prvenstva, pripravljen žrtvovati se in vestno vadi elemente kotalkarske točke, ki jo bo sam predložil openskemu občinstvu. »Nameravam pa sodelovat; tudi pri vseh skupinskih točkah,« pripomni resda nekoliko utrujeno, a vendarle navdušeno, Samo.
»Ko si se že sam oglasil, pa preidi-
SAMO KOKOROVEC, rojen v Trstu 10. oktobra 1970, se že celih deset let ukvarja z umetnostnim kotalkanjem. Sicer pa obiskuje drugi letnik oddelka za geometre trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu. Že leta 1980 se je proslavil z dosego tretjega mesta na kotalkarskem državnem prvenstvu v kategoriji naraščajnikov, naslednje leto pa je v isti kategoriji posegel kar po državnem naslovu. Leta 1982 je Prestopil v kategorijo mladincev in se na državnem prvenstvu u-vrstil na šesto mesto, naslednje* ga leta pa je na članskem državnem prvenstvu porazil vse tekmece, obenem pa se je izkazal tudi na evropskem prvenstvu, kjer je bil tretji. Lani je v kraju Finale Emilia premočno zapred-njačil bodisi v obveznih likih, kot v prostem programu in si tako zagotovil najžlahtnejše odličje na mladinskem evropskem Prvenstvu.
Samo je predlanskim na naši anketi športnika leta osvojil tretje mesto, lani pa se je celo pre-hil v sam vrh omenjene lestvice.
va na pogovor o tvojem letošnjem, ponovnem slavju na evropskem kotalkarskem prvenstvu; ko si že tako nestrpen mi pa nanizaj svoje vtise in morebitne pomisleke glede na svojo udeležbo na dosedanjih evropskih prvenstvih.«
»Omejil bi se zgolj na primerjavo glede kakovosti med lanskim ter letošnjim prvenstvom. Vsekakor gre priznati, da se je splošna raven izvedb znatno dvignila, saj smo lani z Nemci predstavljali razred zase, predstavnik; ostalih evropskih odprav nam dejansko niso bili dorasli. Čeprav smo Italijani ter Nemci zaenkrat še nedosegljivi, pa vendarle ne gre spregledati napredka, ki so ga v teku letošnje tekmovalne sezone,; spričo smotrnejše politike na področju razmeroma mlade športne panoge, kakršna ;e kotalkanje, dosegli v sosednjih evrop skih deželah.«
»Kako se pa odvijajo odnosi znotraj razvitejših taborov, nanašam se seveda na italijansko ter nemško tekmovalno skupino in kakšne vezi so se sploh vzpostavile med navedenima taboroma?«
»Pravih stikov z Nemci še nismo vzpostavili. Nemara gre v tem primeru za podzavestno tekmovanje, saj sta vodstvi obeh selekcij zanesljivo vešči koristi, ki jih prinašata medsebojna izmenjava izkušenj ter uvedba novih, sodobnejših vadbenih prijemov. Nihče pa si s temile zaključki ne drzne na dan. Trenutne koristi nam reč prednjačijo pred perspektivo u-spešnejše bodočnosti.
Kar se pa tiče odnosov znotraj italijanske tekmovalne odprave pa moram priznati, da so nadvse prisrčni. Nikol; ni prišlo do prerekanj, nikoli do zlobnih šušljanj, pa tudi pogojev, ki bi v bližnji prihodnosti utegnili botrovat; kakršnjm koli sporom, ni izslediti.«
»Tudi 2 najnevarnejšim tekmecem, Tržačanom Guerra tako idilično shajata?«.
»Ljudje nadvse radi obrekujejo na račun najinih medsebojnih odnosov. Če smem tudi sam pripomniti, me
Samo Kokorovec in Peter Brleč
nim, da je najino razmeje povsem korektno, čeprav prihaja občasno tudi do bojevitih napovedi, ki pa veči noma izhajajo iz predtekmovalne mrzlice, saj prihaja do takih pojavov le neposredno pred važnejšimi preizkušnjam; na državni ravni. Na mednarodnih tekmovanjih pa se sploh spodbujava in medsebojno podpirava.«
»Povrniva se k samemu poteku letošnjega evropskega prvenstva. Kaj si si obetal od svojega nastopa, in kakšni občutki so te navdajali neposredno po svoji izvedbi?«
»Od svojega nastopa sem si na tihem nadejal vsaj bronasto odličje, saj je bil Guerra nedvomno najresnejši kandidat za zlato. V njegovo prid gre šteti dejstvo, da se je v mladinski konkurenci že lani izkazal, mene pa dejansko sodniki še poznali niso. Svojega nastopa sem se silno razveselil. Bil je za spoznanje celo bolj dovršen od lanskega, ko sem pospravil vsa razpoložljiva zlata odličja, in sicer v prostem programu, obveznih likih ter v kombinaciji. Dragocenejša mi je letošnja bera odličij, čeprav
sem letos posegel »le« po enem zlatu in po dveh srebrnih kolajnah. Vzdušje je bilo na letošnjem tekmovanju bolj napeto, v svojo uspeh sem moral vložiti mnogo več napora. Odtod pa tudi večje zadoščenje.«
»Ko že razpravljava o trudu, ki je nedvomno potreben za uspešno tekmovanje na najvišji ravni, bi mi mogoče predočil svoj običajni režim treninga.«
»Naj začnem s predpostavko, da se naš odsek že od samih začetkov svo jega udejstvovanja otepa znatnih te žav, ki izhajajo iz skrajno pomanjk-tivih vadbenih prostorov. Objekti, s katerimi odsek razpolaga, v svoji sestavi onemogočajo redno zimsko vad bo.
Sicer pa sem se prisiljen podrejati dokaj strogemu režimu treninga. V poletnih mesecih treniram namreč kar osem ur dnevno. V jutranjih urah se običajno posvečam izpopolnjevanju prostega programa, poleg tega pa prebijem občasno kakšno uro tudi na suhem, kjer navadno vadim zlasti akrobatiko.
Popoldne se po dogovoru s trenerjem ukvarjam s poglobitvijo programa obveznih likov, pozneje pa se povraćam k piljenju prostega programa.
V hladnejšem obdobju, ko vreme ne dopušča vadbe na odkriti . ploščadi, sem se pa prisiljen omejit; na urjenje telesnih zmogljivosti. Zimska skromna dejavnost se pa običajno bridko maščuje, saj moram v pomladanskem obdobju dejansko nadoknaditi zamujeno vadbeno udejstvovanje.«
»Resen športnik si in si kot tak svest tudi svojih zmogljivosti, ali bi mi navedel svoje šibke točke odnosno poteze, ki se ti običajno najboljše obnesejo?«
»Vrzeli je na žalost ničkoliko. Naj omenim le naj izrazitejše: največ preglavic mi povzroča prepričljiva izvedba tako imenovanih piroet. Opažam pa kljub vsemu dokajšen napredek, v primerjavi z lansko tako rekoč žirafi-no neokretnostjo. Na težave naletim tudi pri pripravi na skok. Površnost ter premedla natančnost, ki jo vla-
gam v ta element, sta me že večkrat izdali. Silno nestalen sem pri izvajanju obveznih likov, katerim pa trenutno posvečam največjo pozornost.
Prej omenjenim težavam navkljub pa menim, da predstavljajo moj najuspešnejši element skoki. Mati narava me je namreč prizanesljivo »opremila« z dobrim odrivom, in mi tako olajšala posel, ki je sicer precej naporen.«
»Za konec mi pa še razkrij svoja izvenšportna zanimanja, morebitne konjičke itd.«
»Prostega časa uživam, resnici na ljubo, zelo malo. Kar mi ga pa uspe iztržiti šoli ter kotalkanju, ga običajno posvečam poslušanju Točk in pop glasbe. Zlast; Springsteena dobesedno obožujem. Dejavno sem se tudi ukvarjal s smučanjem, slednje pa sem moral po sili razmer pred nekaj leti opustiti.«
»Navedi nam še razpored bodočih važnejših tekmovalnih obveznosti.«
»Naslednje leto se bom zanesljivo udeležil mladinskega državnega prvenstva. Nadejam si visokih uvrstitev, kajti Guerra je mladinsko kategorijo letos prerasel in se z odličnimi obeti podaja med člane. Prestopa se pa tudi sam iskreno veselim, saj je vsem na dlani, da se bom znebil svojega najhujšega tekmeca.«
Po izčrpnem pogovoru smo se od Sama poslovili. Uspelo pa nam je v bližini prestreči prvakovega trenerja Petra Brleča, ki se je prijazno odzval našemu trdovratnemu prigovarjanju.
Kolikšne in kakšne so, v luči dosedanjih uspehov, Samove morebitne rezerve?«
»Samo še vse premalo trenira. Vzroke njegove hibe pa gre iskati zlasti v povsem neustreznih vadbenih pogojih. Samo je seveda tem nevšečnostim še posebej izpostavljen. S strogo tehničnega gledišča pa gre opozoriti na troje bistvenih pomanjkljivosti: še nezadostno telesna priprava, neučakanost pri izvajanju trojnih skokov, ter omejeno stilno interpretacijo. Moral bi se z večjo vnemo posvečati baletu.«
PAVEL VOLK
V soboto in nedeljo bo na sporedu že tradicionalni športni praznik
Odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov
Slogini miniodbojkarji na turnirju Dveh morij
Važna izkušnja za najmlajše
Igralke Mebla med svojim prvim treningom
Šestega septembra bo minilo točno a let od dneva, ko so na bazoviški Trajni pod streli svinčenk padle pr-6 žrtve fašističnega terorja. Spomi-11 štirih bazoviških junakov Bidov-va’ Marušiča, Miloša in Valenčiča se sako leto poklonijo tudi športniki na
tradicionalnem ženskem mednarodnem odbojkarskem turnirju za Pokal bazoviških junakov, ki ga tudi letos prireja športno združenje Sloga v nadaljevanju z odborom za proslavo bazoviških žrtev.
Letošnji turnir pa spada tudi v
okvir celoletnih prireditev, s katerimi tudi zamejski športniki proslavljajo 40-letnico padca nacizma in fašizma. Turnirja, ki bo na sporedu v soboto in nedeljo, se bo letos udeležilo šest ekip in sicer odbojkarski klub Koper, Nova Gorica in Fužinar iz Kaven na Koroškem, od zamejskih šesterk pa Breg, Meblo in Sloga.
Organizator je ekipe razdelil v dve skupini. V prvi bodo igrali Fužinar, Meblo in Sloga, v drugi pa Breg, Ko per in Nočh Gorica. V soboto se bo do ekipe vsake skupine pomerile med seboj, v nedeljo pa bodo na sporedu finalne tekme za 5., 3. in 1. mesto. Ker smo v bistvu še na začetku priprav, je seveda težko dati katerokoli napoved o zmagovalcu, saj v tej fazi forma ekip še zelo niha.
Kljub temu pa se nam obeta marsikatero zanimivo srečanje, še zlasti med ekipami iz Slovenije in združeno zamejsko ekipo Meblo, kd je lani na turnirju tudi zmagala.
V prejšnjih izvedbah pa je dvakrat osvojil turnir Koper, po enkrat pa Fužinar in Nova Gorica. Prehodni pokal bo v trajno last osvojila ekipa, ki bo na turnirju zmagala trikrat.
Prejšnji teden so se v kraju Trig-giano pri Bariju mudili najmlajši Slogini atleti, to je moška ekipa miniod-bojke, ki je bila povabljena na turnir Dveh morij, katerega je pod o-kriljem italijanske odbojkarske zveze FIPAV priredilo športno društvo FI DES iz Triggiana.
Na turnir, ki je bil namenjen igral cem in igralkam letnika 71 in 72, je organizator povabil devet moških in devet ženskih ekip med tistimi, ki so lani nastopili na državnem finalu v miniodbojki v Sieni. Za Slogo je bilo povabilo na turnir še eno priznanje po coli vrsti uspehov na področju mi-niodbojke. Slogaši so s svojo igro zadovoljili, poznalo pa se jim je, da so bili najmlajša ekipa na turnirju, saj so nastopih igralci letnika 72.
Pri miniodbojki pa se starostna razlika enega leta krepko pozna. Oi^ ganizator je ekipe razdelil na tri skupine, v katerih so se pomerile med seboj v prvem in povratnem srečanju. Zmagovalci skupin so se potegovali za uvrstitev od prvega do tretjega mesta, drugouvrščeni za 4., 5. in 6., tretjeuvrščeni v izločilni skupini pa za 7., 8. in 9. mesto.
.Sloga je igrala z ekipama Triggia-no 2 in Pesarom in ji je drugo mesto V skupini ušlo le za las, saj je v prvem kolu izgubila z domačini z minimalno razliko po obeh setih, v povratnem pa remizirala. V finalnem delu so slogaši dvakrat zmagali in enkrat remizirali in tako osvojili končno 8. mesto.
IZIDI:
Izločilni* del: Sloga - Pesaro 0:2 (3:15, 1:15) in 0:2 (2:15, 1:15); Pesaro - Triggiano 2 2:0 in 2:0; Sloga -Triggiano 2 0:2 (15:17, 13:15) in 1:1 (15:10, 12:15).
Finale od 7. do 9. mesta: Sloga -Triggiano 1 2:0 (15:4, 15:12) in 2:0 15:6, 15:12. Sloga - Modena 1:1 (15:0, 11:15) in 0:2 (13:15, 4:15) in Modena - Triggiano 1 2:0 in 2:0.
Končna lestvica: 1. Pesaro, 2. Ancona, 3. Messina, 4. Mantova, 5. Siracusa, 6. Triggiano 2, 7. Modena, 8. Sloga, 9. Triggiano 1.
Za Slogo so nastopili: Janez Berdon, Dimitrij Križman, Andrej Maver, Tomaž Milič in Marjan Renčelj, spremljal pa jih je Ivo Sosič.
INKA
Regata kajutnih jadrnic odložena zaradi brezvetrja
Mitja Bližan prvak Cupe v optimistih
■ ,^se je (a[<0 kazalo, da bo Jadralni Čupa imel ob koncu avgusta,
,sta bili napovedani dve regati, za kajutne jadrnice, tudi
^Va- društvena prvaka. Ni šlo vse po
'pUmiste in Or5 dr
^videvanjih. Svojega prvaka je Ču-dobila samo za optimisté: imenuje t, Mitja Bužan in je zares najboljši : je (ob dobrem sobotnem ve-vseh svojih 32 nasprotnikov. Mlademu Mitji in vsem ostalim tek-9 0VMCem je v soboto zvečer Damja-Kralj, voditeljica športnega udej-Sq	razdelila diplome. Prejeli
dP predvsem za udeležbo na treh petdnevnih tečajih, na katerih so j, v teoriji in praksi spopolnili v u-pljanju najmanjših jadrnic, p3slednji dan, v nedeljo, bi mora-Mti regata za kajutne jadrnice.
Start je bil sprva napovedan za 10. uro, kasneje pa so ga preložili na enajsto v upanju, da se bo medtem dvignil toliko pričakovani veter. O njem pa ni bilo ne duha ne sluha. Pred Sesljanskim zalivom je nanj čakalo nekaj desetin jadrnic, tistih od Pietas Julie in onih od Čupe. Med o-bema društvoma, ki sta si po sedežih soseda, je bilo dogovorjeno, da bodo njihovi člani startali s petnajstminutno razliko, najprej tekmovalci Pietas Julie, potem pa tekmovalci Čupe, vsi z istega kraja, toda eni z vetrom, drugi pa proti njemu. Tako sta se pred zalivom zbrali dve. skupini jadrnic, ki sta se na mirnem morju pozibavali v popolnem brezvetrju. Prirediteljem je kmalu postalo jasno, da z regato ne bo nič.
Tečajniki in udeleženci regate optimistov v Sesljanskem zalivu
Lahko bi rekli, da toliko Čupinih kajutnih jadrnic že dolgo ni bilo aktivno tako skupaj kot v nedeljo. Tudi optimisti so se jim pridružili, da so bili kot velika družina. In ko jih je tok potisnil pod devinske skale, je Bruno pognal svojih 90 konj in floto na Sandokan privezanih jadrnic po-
vlekel na odprto morje. In potem so si spet imeli toliko povedati, da so povsem pozabili določiti dan (preložene) regate. Le-ta bo zagotovo tudi letos, še pred jesenjo. Vsako leto so jo prirejali, odkar so 1973. leta društvo ustanovili. Le veter mora pihati.
obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi drevi svoje člane ob 18.30 na Hri-beneo v Zabrežeu na ogled prostorov za bližnji praznik oz. ob 20.30 v društveno v Lonjer na vsakotedenski sestanek.
BOR INFORDATA
obvešča, da bo seja odbora jutri, 6. septembra, ob 19.30 na stadionu 1. maj.
FC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z- nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajšis od 1. 7.1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV
F-JK »DOBERDOB« prireja v nedeljo, 8. septembra, ob 9. uri, v okviru lovskega praznika v Zgoniku, BALINARSKI TURNIR.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi športna in kulturna društva na 5. tradieioniflhi spominski pohod »Bazoviški junaki 85«, ki bo v nedeljo, 8. septembra, v Bazovici. Vpisovanje do 10.45 na vrtu Bazoviške zadruge, odhod ob 11. uri.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st : 1	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb-	viš 23 mm) 43 000 hr Finančni m legalni oglasi 1	"IH 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi j	Tel. (040| 794672 (4 liniie) - Tlx 460270
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi-		GORIČA Drevored 24 maggio 1
zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00,	550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA	^H	Tel. (0481)83382-85723
letno nedeljski 800.00 din.	zahvale m	formatu	^ ^H	]	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
	nara 1 ^H	^H	^H ^H ^H ^H	Tel. (0432) 731190
Poštni tekoči račun za Italijo	pn	oddelku	u> j 8H| BBS H9	Ing	HB BB| HhBH	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023	Montecch. 6 -	>z	^B ^B	H	E	J v	podružnicah-SPI 1	JHB, JHLmJHL «JUL JHksdHL	«anfeaflBLi J M	dnevnik	Izdaja L J ZTT	feljđ 6an talijanske mtiskaMlrst
5. septembra 1985
Lurd in turizem
LURD — Predstavniki katoliške Cerkve ne vedo več, kako bi turistom dopovedali, da ne morejo več po tem romarskem kraju hoditi nedostojno in premalo o-blečeni, da ne morejo popivati in ponočevati. Navadili so se sicer na prometne infarkte, na hotele z vsemogočimi svetlobnimi napisi in na kričeče trgovine spominkov v tem romarskem kraju, ki ga na leto obišče 5 milijonov turistov. Vendar je sodu izbilo dno dejstvo, da hodijo turisti oblečeni v kopalke in da so se bari spremenili v »dancing«, kar vse skupaj ne spodbuja razmišljanje in zlasti ne ustvarja prikladnega vzdušja za tisto armado bolnikov in pohabljencev, ki prihaja semkaj na čudežno ozdravljenje.
Škof tega pirenejskega mesta Henri Donze pravi, da je položaj kritičen. Rektor svetišča Joseph Bordes (kraja, kjer naj bi se 1858. leta Marija prikazala Bemardetti, ki so jo potem posvetili) dodaja, naj turisti spoštujejo to versko središče, sicer naj gredo raje na Sinjo obalo. Toda njihova bitka je boj don Kihota z mlini na veter. Lourdes ima več hotelov kot Pariz in kot katerokoli drugo francosko mesto. Duhovnikom, ki jih pozivajo k zmernosti, hotelirji odgovarjajo, da so prisiljeni z domislicami privabljati turiste, ker imajo preveč praznih postelj.
V vrtincu so se znašli tudi prodajalci spominkov. 350 prodajalcev primerjajo z biblijskimi trgovci v templju. Skupno z duhovniki so ti prodajalci ustanovili posebno komisijo, ki nadzoruje prodajo spominkov in drugih predmetov. Tako so prepovedali prodajo »vode iz svetega vrelca«, ki ga je pod Marijinimi očmi v skali odprla Sv. Bemardette. Iz prodaje so.vzeli tudi čudežne kamne, ki naj bi izhajali iz jame, prav tako ni več kapljic iz vrelca ozdravljenja. Trgovci se strinjajo, da so tudi Marijini kipci iz Hong Konga slabega okusa, prodajajo jih iz plastike, pa tudi takšne, ki se pri različnih temperaturah različno obarvajo, podobno kot toplo-merji. Toda, dodaja trgovec, če ti predmeti, ali pa pepelniki z Marijino podobo, romarjem nekaj pomenijo, jaz tega ne bom presojal.
Židje in Arabci v en glas terjajo:
»Resite nas Kahana«
Rabin je fašistično usmerjen
KAIRO — Kar se je pred dnevi dogajalo v mestecu Um al Fahmon, na zasedeni Zahodni 'obali Jordana, je bilo tudi za vsega navajene izraelske razmere povsem neobičajno. Dobrih tisoč Židov je s kakimi sto Arabci v poulični manifestaciji skandiralo gesla: »liešite nas Kahana, vrnite ga Ameriki, hočemo mir med Judi m Arabci«.
Od prihoda Meira Kahana na izraelsko politično prizorišče so bile to' najbolj bučne protestne manifestacije proti temu zagrizenemu rabinu. Njegova politična stališča so tako skrajna, v precejšnji meri fašistična in rasistična, da je pričel motiti tudi Žide.
Rabin Meir Kahana se je rodil pred 53 leti v Brooklynu in se ^proslavil« kot šef skrajne organizacije »Lige za obrambo židovstva«. V Izrael se je izselil pred 14 leti in ustanovil stranko Kah.
Na lanskoletnih političnih volitvah je Kahana osvojil en odstotek glasov in si zagotovil mesto v Knesetu. Takrat so politiki posmehljivo zatrjevali, da je lahko srečen, da je prejel samo eno poslansko mesto, saj ne bi imel ljudi, da bi jih poslal v Kneset. Od tedaj pa se je marsikaj spremenilo. Po najnovejših proučevanjih jav-
nega mnenja bi Kahanova stranka sedaj dobila kar 11 poslanskih mest. Ankete dokazujejo, da dobiva Kahana nove in nove privržence med mladimi, ki se spominjajo le zadnje arab-sko-izraelske vojne leta 1973.
. iO Kahanu ne moremo več govoriti kot o začasnem pojavu/ki bo kmalu minil«, je v teh dneh ugotovil dnevnik Jerusalem Post. Njegove izjave o »velikem Izraelu« katalizirajo množice mladih Židov, ki stopajo v skrajno nevarno gibanje.
Temeljna ideja Kahana je skrajno preprosta. Izrael mora imeti svetopisemske meje, priključiti si mora torej vsa zasedena ozemlja in z njih izgnati vse Arabce. Pri uresničevanju »etnično čistega Izraela« zagovarja Kahana seveda vsa sredstva, vključno nasilje:
»Če bom nekega dne postal premier, sila ne bo potrebna, saj bo kar polovica Arabcev sama po sebi ..zapustila Cisjordanijo in Gazo,« je pred dnevi izjavil Kahana in poudaril, da »je nemogoč mir med Judi in Arabci.«
Nič čudnega torej, da se med Židi širi zaskrbljenost, saj jim »črni rabin«, kot ga posmehljivo imenujejo njegovi nasprotniki, ponuja vojno namesto mira, nasilje in terorizem namesto sožitja.
Poletna moda 1986
I-ìlJI .................... -
LONDON — Takole nas bi želeli Angleži oblačiti P11' hodnje poletje
UMiffuol De Cervantes
17.
DON KIHOT
Švedi sprejeli izziv držav v razvoju
Šola za življenje
Kako se mladi kadri usposabljajo na odročnem otoku
STOCKHOLM V gumijastih škornjih so gazili po blatni zemlji, obV ceni so bili v delovne obleke, pri sebi so imeli čutaro za vodo, za pasom 1^. aluminijasti pribor za jedačo. Tako oblečeni in opremhem so stali vvrs na kosilo, pod milim nebom, v gozdu na neki planoti. Kuharji so pekli f v kaj, kar je bilo rumene barve, jemali svaljke iz ene posode in spravljali drugo, ki je bila nekoliko večja. V šotoru, ki je bil v bližini se je mladež v kodeksu pogovarjal po zasilnem telefonu, na drugi strani pa sta se dekleti trudili, da bi »spravili k pameti«, star radijski sprejemnik.
Vse je bilo tako, kot da se dogaja daleč proč od civilizacije, kar pa spio” ni bilo res. Pravkar opisano življenje poteka na otoku Sande v Botnisk zalivu 500 km severno od Stockholma, v eni izmed najbogatejsih držav svetu.’ Švedi so namreč na tem otoku odprli šolo, da v njej pripravijo sv j državljane za delo v napornih razmerah v državah v razvoju.
To šolo so ustanovili 1972. leta, obiskujejo pa jo lahko Švedi stari mani kot 27 let. Sprva so tečaji trajali po eno leto, devet let kasneje pa s0 skrajšali na štiri mesece. Izračunali so, da so bili predragi. Izbrali so ljudi takšnih starosti, ki jih zanima zaposlovanje v državah v razvoju. *
Za delovanje te šole, ki se uradno imenuje Švedski odbor za vanje v mednarodnem razvoju, letno namenjajo po 25 milijonov sne kron, okoli 5.7 milijarde lir. Od tega zneska je 18 milijonov kron prispe švedska vlada, preostali znesek pa razne firme, ki posdjajo s™ie stroko g njake v države v razvoju, in nevladne organizacije. Tečajniki se sezn J J. s kulturo držav v razvoju, intenzivno se učijo njihovih jezikov in se praktično usposabljajo za življenje v težavnih razmerah.	^
Časnikarjem, ki so pred nekaj dnevi obiskali to svojevrstno šolo za z ljenje, so voditelji te ustanove povedali, da morajo v državah v razvoj zaposleni delavci poznati kulturo naroda, pri katerem delajo, in njegove J vade. Samo po sebi se razume, da mora poznati tudi njegov jezik. ier posvečajo veliko pozornost. V tej šoli poučujejo osem jezikov. Jezikoslo ki prihajajo s številnih univerz, ubirajo sodobne učne metode. Vztrajajo V sproščenem jezikovnem pouku. Dijaki si sploh ne smejo beliti glave s vprašanjem. Jezik dojemajo ob pritajenem poslušanju klasične glasbe, s , Ijivimi televizijskimi spoti in z gledanjem slik z zabavnimi prizori, razov šenimi po stenah.'	u
Kar zadeva praktično življenje, živijo ti Švedi v takšnih razmeram-kakršne obstajajo v državah v razvoju. Skupine po deset_ oseb preživijo e pet dni v gozdu in spijo v spalnih vrečah pod skupnim šotorom. V maju baraki, oddaljeni nekaj kilometrov, lahko (za drage denarje) kupijo hra za zajtrk in večerjo. Izbor je skromen: olje, sol mleko v prahu, se naj" . pa je banan. Ostala hrana je v konzervah. Kosilo si morajo pripraviti s stim, kar dobijo v gozdu, in z ribami, ki jih nalovijo v jezeru Glavni obT pripravi vsak dan druga skupina, vodo pa hodijo iskat na oddaljeni stuaei Tečajniki se nadalje vadijo v orientaciji, uporabljajo zemljevide in ko pase, vozijo se s terenskimi vozili.	. '. v
V tem dokaj nehvaležnem okolju, kakršnega si ni težko predstavljati nerazvitem svetu, ki pa ima prav gotovo dosti gozdov pa savna venl™d0. spominja na to, da so si takšno življenje zamislih Švedi, temeljiti in ra vedni ljudje, ki so od sveta pripravljeni sprejeti kakršen koli izziv, w pa se ne odpovedati svojemu uživaškemu življenju.
Obstaja življenjski nauk, da mora vsak človek poskrbeti zase, kot ^ poskrbi vsaka žival. S šolo na otoku Sande so Švedi še zaostrili ra~ jca. za uveljavljanje tega nedvomno modrega in koristnega življenjskega nau
Samomor skopljenega pederasta
SYDNEY____Tukaj je 4. septembra napravil samomor 64-le;tni Pr°feSje
glasbe William Alexander Alien, homoseksualec, ki je sam priznal, da spolno občeval z več kot 2000 mladeniči.	^
Pred kratkim je zaprosil sodišče za umetno skopljenje. Na ta se bil moral predstaviti vrhovnemu sodišču, kjer naj bi se branil pred »bsou pederasti je in vztrajanja v spolnem nasilju. Poleg tega mu je bilo prisoj še 1000 dolarjev globe.	^
Do samomora je prišlo verjetno tudi zato, ker se prof. Allen ni s . 0p-držal zdravnikovih predpisov, po katerih naj bi spolni nagon tudi po ^ ljenju zatiral s posebnimi tabletami.