273. številka. Ljubljana, v torek 29. novembra 1904 XXXVII. leto. i m m m 1 sli n ^^^^^^^ A IfHaj* vsa* dan ivećsr, izunftl nedelo tn praznike, cer velja po poatt prejaman aa avstro-ogrska desete aa vse leto 9 K, sa pol leta 13 K% m Četrt leta 6 K 50 ta, aa eden mesec 2 K 30 ta Za Ljubljano a posi.'ianjeir om -Jara aa vse leto 24 K, za pol leta 18 K. aa Četrt leta 8 K, aa eden mesec S K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 89 K, za pol leta 11 K, sa Četrt leta B K BO b aa eden mesec 1 K 90 li. - Za tuja dežele tolike vefi, kolikor znaša poštnina. - Na oaroCbe brez istodobne vpoailjatve tiar >£mno se ne ozira — Za oznanila se plaCoje od peteroetopne petit vrste po Uđ h, če se oznanile enkrat tiska, po 10 ta. Ce ne dvakrat, in po H ta, 6* m žrikrat aH večkrat tiska — Dopisi na) ee izvole* trankovati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih olicab 8t 5t in sicer oredniatve v I nadstropen, apravnifttvo pa v prithCjo. - Uprav ni? t v u naj ae blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon fit. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'' telefon St 85. Vihar na Ogrskem, Že več let se trudi dunajski dvor, da bi zagotovil v ogrskem parlamentu vsprejetje nagodbe in s tem zopet enkrat rešil sedanjo dualiatično uredbo monarhije Na obranitvi dua-lir.ma je interesirana edinole dinastija, ki smatra du&lizem za manjše zlo, nego bi bila personalna unija, ki bi za vedno uničila vse nade, da postane Ogrska vendarle Še kdaj avstrijska provincija. Naravnost tragičen je utis, ki ga dobi opazovalec, ako zasleduje, kako mora dvor v zvezi z vsegamogočno vojaško stranke, vedno in vedno dovoljevati novih koncesij nenasitnim Madjarom in kako se vzlic temu vedno in vedno oddaljuje od svojega cilja. Ko je bil Koloman Szell na krmila ograka vlade, bi ae bila obnovitev nagodbe dosegla za neznatno eeno. Siell je predlagal za pomir-jenje opozio je, naj se dovolijo gotove koncesije glede armade. Dvor in vojaška »travka nista hotela o tem ničesar slišati in Sceli je moral odstopiti. In ko je Sceli izginil v prepadu, je moral dvor vse to in še več dovoliti, kar je bil Szeil zahteval in vendar ni s tem ničesar drugega dosege-!, kakor da je grof Kbuen He-dervsrv imel Čast, biti nekaj tednov miniitrski predsednik. In sedaj se s Tiszo ponavlja ista igra. Cel koš koncesij je Že izposlo val grof Tisza, med njimi topničar stTO za ogrsko domobranstvo, a vendar ni prišel niti za korak naprej in ni imel niti za las upanja, da spravi nagodbo pod streho. V pričo temu je poskusil doaeči s silo, Česar ni mogel doseči izlepa. Po opravilnem redu za ogrski državni zbor. je popolnoma nemogoče, da bi se proti volji manjšine mogla resiti k-»k h predloga. Naj ima vlada še toliko večino na svoji strani — ta večina j8 onemogla, ker daje opra vilnik manjšini toliko sredstev in pripomočkov, da z mirni lahko onemogoči vsako delo. Uničiti ta opra-vilnik je bila prva skrb grofa Tisze in lotil se je tega dela s huzarsko odločnostjo in z jezuvitsko zvijač-noatjo. Prememba opravilnika se Je izvršila na način, ki je v fl*grantnem nasprotiu z določbami dosedanjega opravilnika. Tisza je poteptal zakon, zmagal je z nasilstvom in tega tudi čisto nič ne prikriva. Tisza je bil tudi pripravljen, da vzbudi njegovo početje velik vihar in da naleti na najljuteiši odpor, a je li bo mogel temu viharju kljubovati in ta odpor premagati, to je drugo vprašanje. Žč danes je očitno, da bo boj dosti težji, nego si ga je predstavljal Tisza. Prvi nepričakovani odgovor na Tiszovo početje je bil ta, da so se združile vse opozioionalne stranke, od Appocvtja do Kossutha, na skupno delo proti vladi. Te stranke ne repre-zentujejo madjarskega naroda,kajti po« slanoi vladne stranke so večinoma izvoljeni v nemadjarskih okrajih, in že to daje združenju opozicije poseben pomen. Proti volji nemadjarskih, skoro brezpravnih narodov, je na Odrskem lahko vladati, proti volji madjarskega elementa pa se ne more nobena vlada vzdržati. Agitacija združene opozicije je že sedaj provzrečila nepopisno burjo na Ogrskem, in ta vihar narašča od dne do dne in zadobiva čedalje nevarnejši značaj. Ni budimpeštanskem vseučilišču je celo že tekla kri. Se hujši udarec kakor združenje opczicionalnih strank je pa Tiszov razpor v vladni stranki. Ravno naj uglednejši možje so Tiszo zapustili. Stell je odložil svoj mandat, grof Julij Andraasv je z vsemi svojimi ožjimi pristaši izstopil iz vladne stranke. To so hudi udarci za Tiszo. Ukloniti se T sza Še ne misti, kajti pripravlja se za apel na narod Prebivalstvo naj odloči, in to pri no vih volitvah. Tisza pripravlja nove volitve, ali državnega zbora ne more in ne sme razpustiti, dokler mu isti ni dovolil proračunskega provizorija vsaj za prvi mesec prihodnjega leta. Tako veleva ogrska ustava. Opozicija bo seveda napela vse sile, da prepreči vetiranje proračunskega provizorija in da pri ti priliki strmoglavi Tiszo, ker ve, da je volilni boj pri načinu, po katerem delajo ogrske vlade volitve, skrajno nevaren. Prav zaradi tega bo boj, ki se vname po 10 decembru v ogrskem parlamentu, prezanimiv. Opozicija ne priznava novpga opravilnika, ki je bil na nezakonit način uveljavljen, in ravnala se bo po starem opravilniku. Iz tega nastanejo brez dvoma veliki ko; fl kt*, morda poseže vmes tudi ulica. Kdo bo zmagal, je še popolnoma negotovo. Stoji le eno, da bo zasedanje ogrskega parlamenta v mesecu decembru velezanimivo in velepomembno in da bo divjal na Ogrskem vihar, kakršnega od leta 1867. še ni bilo. Vojna na Daljnem Vztokn. Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin poroča: Japonci so 24. t. m. stopili v ofenzivo in napadli pri Cinhenčenu se nahajajoči ruski oddelek in sicer na fronti in na levem kriln. Proti večeru smo sovražnika odbili. Zadnji napad, ki se je skoro razvil v boj z bajoneti, so odbile tri kompanije, katerim je poveljeval nadporočnik Be reskov. Sovražnikove izgube so bile zlasti zbog tega tako velike, ker so naši vojaki streljali docela iz bližine. V noči na 25. t. m. so Japonci znova poskusili napasti nas oddelek, kar pa je preprečil naš artiljerijski ogenj. 25. t. m. je dobil sovražnik pomoč iz Cačana. Ob 11. uri dopoldne se je pričel napad na naš voj pri Cinhenčenu. Opoldne so Japonci znova naskočili naše pozicije, a smo jih potisnili nazi in naša artiljerija je prisilila japonska topove, da so morali omolkniti. Ob štirih popoldne je nastal velik snežni vihar in zemljo je pokrila nepredorna megla, ki je delovanje naše artiljerije močno zavirala. Pod zaščito megle so Japonci zopet obnovili ofenzivo, vendar pa je naš oddelek vzdržal vse svoje pozicije. Končno je boj ponehal. Naše izgube so neznatne. V noči na 26. t. m. nisem dobil nobenih poročil o kakih novih spopadih. 26. t. m. je poslal Kuropatkin to le poročilo: Naše izgube pri spopadih dne 25. t. m. so znašale 9 mož abitih in 57 mož ranjenih. Moč na 26. t. m. je bila mirna. Japonci so prenočevali tri ali štiri kilometre južno in vzhodno od naših pozicij. Drugega dne je naša gorska artiljerija prisilila sovražne predstraže, da so se morale umakniti. Oh 9. uri do poldne je sovražnik znova stopil v ofenzivo in skušal obiti levo krilo na Ših pozicij in prodreti proti centru. Nadaljnih poročil o tej akciji Še nisem prejel. V noči 26. t. m. se je odpravilo 12 prostovoljnih lovcev pod poveljstvom podporočnika Spriceja na rekognosci- j ranje proti sovražnikovim pozicijam, j Priplazili so se neopaženo do japonske predstraže, obstoječe iz 30 mož, so tri j krat ustrelili nanjo in jo nato naskočili z bajoneti. 20 Japoncev je bilo ubitih ostali pa so pobegnili. Lovci so se na to umaknili in vzeli sabo enega ranjenega in dva ubita tovariša. Z mandžurskega bojišča Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena: Japonci so 24. t. m. poskusili na gori Huantaj postirati več topov, kar se jim pa ni posrečilo. Ruski prostovoljni lovci so zasedli gozd pri Hanhauzi v bližini Putilove gore. 26. t. m. so Rusi odbili peti naskok japonskih brigad na CiobenČen. Artiljerijski boj še traja. Oddelek generala Renenkampfa je 26. t. m. izgubil 9 mrtvih in 57 ranjenih. Japoncem se ni posrečilo obiti našega levega krila. Vedni neuspehi v zadnjem časa paraliza jejo energijo japonske armade. Japonski ujetniki, katerim se je v šali reklo, da se naj vrnejo k svoji armadi, so odgovorili, da raje ostanejo pri Rusih, ker jim je tu boljše. Kuropatkin poroča z dne 27. t. m., da je ruska artiljerija 26. t m. ustavila japonsko ofenzivo pri Činke-čanu. Dasi traja boj že tri dni, Še ni armada prav nič utrujena. r Bi rže vi j a Vjedomosti* javljajo, da ruska artiljerija neprestano obstreljuje japonske pozicije. Japonci reagirajo le malo na ta ogenj. V Mukden dohajajo vsak dan novi voji iz Rusije. Japonci so baje pomorili v neki vasi pri Kuantiancianu 200 oseb, ker so jih imeli na sumu, da so v zvezi z Rusi. O Port Arturju. Iz Port Arturja v Harbin prispevŠi elektrotehnik Bulgarov zatrjuje, da so znotranji fori trdnjave tako močno utrjeni, da jih ni mogoče osvojiti. Utrdbe so zavarovane z vrečami peska in s silno Železno ograjo. Radi nočnih naskokov spe branitelji oblečeni. Ženske v trdnjavi se aktivno udeležujejo obrambe. Gospo Stesljevo je ranil kosee japonske granate. Vojaška godba igra še vsak dan na trgu. Prodajalne so vsak dan odprte štiri ure. Balt ško brodovje. Eskadraadmirala Felkersama, kije bila usidrana v Suezu, je v nedeljo od-plula v Rdeče morje. Pred eskadro pluje parnik „Emerald". Egiptski kri-žarki „Abbusa in „Nar el-Bahr" spremljate rusko brodovje do otokov šeduan, ki se nahajajo na južnem koncu Sueškega zaliva. LISTEK. Značaji. Samko Cvetkov Marin. (Konec.) Uniforma je hodila za Anetko po sobi in je govorila nemško, Artič pa je gledal jezno za njo in je odgovarjal na vse samo kratko m slovensko. »Se sind aiso von . . . g »v k o namen ?« »•Da!« « »Veste, gespod Artič, ravno mislimo nesti tja neka pisma . . . Pope Ijeva se z gospodom častnikom s kolesi . . .« Anetka je pripovedovala zelo hitro, kakor bi bilo važno bogve kako. »Prosim, zaradi mene greste prav lahko, g »spodična ...« Vsak stavek, ki ga je izgovoril, se mu je zdel bolj neumno zapravljen, ti un formi ni privoščil niti zraka, a kaj šele Aoetko. Artič je uvidel namreč, da sta si Anetka in uniforma telo dobra . . . Da, videl je celo ljubezen v njunih pogledih . . . Potem sta odšla Anetka in uniforma. Sla sta, kakor sta rekla, z nekimi pismi, in Artič je ostal z Maksom sam. »Odaod pa imate to uniformo pri hiši?« Maks se je zasmejal čudnemu načinu govora in rekel: »Vsaka bol|ša rodbina ima svojega častnika in našega je upeJjal Savel.« »Vsaka boljša rodbina ima svojega častnika, ki hodi za mlajšo, ali srednjo hčerjo, ako so tri sestre, in dela konkurenco in nadlego poštenemu človeku, poštenemu ljubimcu, ki je ljubil mlajšo, ali srednjo hčer .. « »Artič, ti govoriš preveč Ako bi te slišal on, čutil bi se užaljenega... Tudi Anetki bi ne bilo prav . . .« »»Cisto pravilno, to ravno hočem . . .«« Franc je potem dokazal Maksu, da bi bilo mnogo manj nesrečnh ljudi in mnogo manj nezadovoljnih zakoncev, ako bi uniforme ljubile in se ženile samo pri svojem stanu . . . »Za samo nadlego so nam, navadnim ljudem, ki smo v svoji navadni obleki dosti boljši državljani in veliko mo ralnejši ljudje, ko oni v svojih pisanih, za državni denar kupljenih oblekah...« Pretekla je nekako ura in Anetka se je vrnila. Uniforma je baje ostala pri teti,nekol ko nazaj v neki hiši. Mski je nekam odšel in Anetka je ostala s Framcem sama v sobi. »Anetka«! »»Kako sem izmučena; ponoči nisem spala skoro nič; trgalo me je po glavi — ali ne opazite, da sem nekoliko zatekla tu ob levem očesu?«« »Vsekakor! Ali, da se niste peljali s to uniformo, bi ne bili izmučeni toliko.« Anetka se je čudila čudnemu načinu govorjenja. »Čudno so ti zdi, Anetka, da ga ne imenujem z imenom. Ali ga tudi ne bom imenoval nikoli. On je tat... U&radel mi je tebe in ukradel srečo.« Franc je govoril razburjeno, zato jo je tikal, kar je bil prej že opustil. Razburil je tudi Anetko. »oPtšten človek je!«« »Ne krade denarja, ne ubija ljud ; ali krade ljubezen ubija duše . ..« »»Tebi ni vzel ničesar. Jaz sem se mu dala sama.«« »Vzel mi je tebe; ako bi ti ne bil govoril sladko, priliznjeno, bi me ti ljubila še danes in bi bila moja .. Prišel je in je rekel besedo in ti ob ljubil lažnjive gradove in ti si šla za njim « Anetka je molčala. »Ali povem ti, Anetka, on te ne bo imel. Prvič je to že nemogoče iz tebi in meni znanih vzrokov, in tudi on ve o rjih. Drugič pa ga pobijem do smrti . . .« »•Franc!«« »V dvoboju pade pod mojo roko. Ne pretrpim brez maščevanja Anetka, tat zasluži kazen, nezvt st «ba kliče po maščevanju.« A'tič je govoril kriče" in zadrto in Anetka ga je gledala pr s.rašeno. Popustila je knj go, ki je brala iz nje, in knj'?a |e padla ua tla. »»Franc!«« »Te d-t pa je vstopila uniforma. Anetka je prebledela še bolj in se ozrla prestrašeno v Franca, ki pa je vstal, odšel iz sobe in poiskal Maksa Odšla sta iz vasi, to se pravi v go stilno, ki je stala malo od Gonoe na pel ju. »Anetka, kaj se je dogodilo?« »»Franc me je r*»zžalil.«« »Kako? S čim?« Uniforma je begala po sobi in kričala. oRekel je, da si ti tat ljubezni, ubijalec duš in še več . . . Anrtka je zakrila oči z rokami in je zajokala, uniforma pa je rožljala s sablo . .. »»Smrt falotu .. .«« »Ne izvabljaj ga na dvoboj« »»§« danes. Zdaj takoj! — Kje je?«« Anetka ni odgovorila, ker ni Te- dela kaao in je up«la, d« v*a ne d bi ko je letet za njim. — Maks m Artift pa sta sedela ta čas v g stilni in Artič je pripovedoval o svonh slut ntah. S*m S)! namtrjal p »zvat« uniforme na d vb j, ali ž- lei je stvar urediti in napeljati tako, da ga inove uniforma . . . Potem pa na življenje in smrt . . . U 1 f rma je pridrvela v gostilno »ArtiA Frane, razžalili ste mojo gcsportčio Aneiko in mene.« »•Ako smatrate moje besede za ž* jive, potem sevtde.«« Artič se ni niti premaknil za m»*o, čeprav mu je uniforma grotil* s pestjo. Uniforma je kričala*: »Zato zabtavam ladoŠčenta . . . Tu je moja vizitka!« A-t.č je poargel po nji in dal potem svojo. Uniforma je bežala proti stanovanju. Sluga je moral takoi osnažiti sabli in pripraviti vse p< trebno; uniforma je šla ta čas k Ztjea. •Anetka, čez eno uro se dvobo-jujava na igrišču«. »•Zikaj si ga izvabil? Obljubil ti je smrt!«« •Niava se dogovorila na Življenja in smrt . . « V tem je prišla Anetkina mati in je govorila že v veži: »Nesrečnež! ▼ Avstriji konstitucijo, da pa vkl ub tt mu različee slovanske veje ne pridejo do tepe, da bi mogle vssj med seboj tudi v javnosti kasati svoj slovanski značaj, kaj šele, da bi se mogle izobraževati v svojem materi nem jeziku Ia to vsled pritiska pro svitljenega naroda nemškega, ki se bije na prsi in govori o stoletni kulturi, o vel.kuj možeh, slavnih dobah svoje zgodovine, o svobodnem razvoju znanosti, o tujih barbarih, ki imajo v svojih državah suženjske naprave. Slepota! Ia rekli bi skoro s pobožnimi besedami, da je udaril Bog to ljudstvo, ki se je prevaelo, s slepoto, da ne ve več, kako disharmonijo je videti med tem, kar se ji eedi z ustnic kakor med, v najmno-goličnejših himnah na svobodo, in med njihovo pestjo, ki ae dvigne vsak hip, da pobije slabejšega. Treba pa je konstatirati, da to ne znači napredka, da avstrijsko nemŠtvo nazaduj«, da je isgubilo smisel za celokupne cilje države sploh, da je posu-roveio do skrajnosti. Ia iz tega izvirajo pobalinska dejanja, kakor je bito dejanje, izvršeno v soboto. In zna Člen je bil odgovor, katerega je dal rektor Lusohin deputaeiji sle ven skega dijašiva, ki zahteva zadoščenja in kazni za slikovoe, ki so slučajno po neaaslužnem obenem tudi akademiki- Zlikovstvo je bilo namerjeno proti Slovanom, a obenem tudi proti rektorju in akademičnemu senatu, ki nista ugodila prvemu pritisku nemških buršev In ta rektor n ma poguma, da bi nastopil proti pobalinom z vso odločnostjo in kaznoval dotič-nike, ki sramotijo akademiČno dostojnost, z vso strogostjo; obljubil je sicer strogo preiskavo, a se izgovarjal, da preiskava najbrže ne bode imela uspeha in da zlikoveev ne bode mogoče kaznovati, češ, da so med njimi tehniki. Ali torej rektor univerze prit,u5ca, da na zavodu, ki je prepuščen njegovi očetovski oskrbi, goienci tujega zavoda delajo krivico dijakom njegovega zavoda? Ali se rektor ne more odločiti do tega, d* bi prepovedal posečati univerzo tujim elementom, ki prihajajo sramotit nje#a samega? Valovi razburjenja radi naštetih laktov naraščajo. In če pride do viharja če pride do drugega Inomosta, kaj potem ? No, nemški knlturonosci bodo kričali v svet o slovanskih barbarih, o svoji miroljubnost, o svobodi, proti kateri gremo v boj mi barbari, in te besede bodo lepe in bleščeče, sladke in prepričevalne. Ia šlo se bo proti Slovanom s sredstvi, s katerimi se ne nenastopi o pravem Času proti nemškemu pobalinstvu, in strogost, predpisana pri tem, bo potencirana. Kaj se zgodi, se ne ve. A za posledice naj bodo odgovorni oni, ki ne skrbe za varnost pravic, katere pripadajo v državi vsakemu posamezniku. Če valovi razburjenja prestopijo svoje meje, Če dobi nasiUtvo svoj odziv tudi v nasilstvu, tedaj naj oni, katere to nasilstvo zadene, pomnijo, da so je izzvali sami. Z univerz naj bi prihajala med ljudstvo izobrazba, z univerz naj bi prihajali ljudski vodniki, ki naj bi vodili ljudstvo do kreposti in po kreposti do svobode in sreče. In v naši Avstriji moramo gledati, kakor univerze izvršujejo vse drugo, samo ne naloge, ki jo imajo. In Če sklepamo s tega na bodočnost države, ki hoče biti srednjeevropska velevlast v dvajsetem stoletju, moramo konstatirati, da upi niso naj-1 lepši. In vzrok tega je podivjano nem- štvo te države v srednji Evropi, ki jt vršila velikansko kulturno nalogo za padni kulturi s tem, da je branila le te pred prodiranjem turškega natiNtva. Vzrok propadanja države je nasilni d is nemški, ki ne pozna zahtev časa, ki ne pozna svobode v državi, ki nt prizna naroda poleg sebe. In iz tega izvira sedanje dejanje, epizoda v razvoja nemškega nasilstva. Quousqat tandem, Germania, abateris patientia nostra! Dnevne vesti V Ljublja t\% 29 novembra. — O „Slovencevi" spravni anketi piše hrvatski »Pokreta v »Pismu iz Siovenije« med dragim: Odzval se je temu vabilu prvi — dr. Sueteršič, potem pa je le par duhovnikov smetraio to vab lo resnim in se udeležilo enkete. Dr. Gregorič, kot pozabljeni in nikdar upoštevani klerikalni politični rezervist, s svojim mnenjem tudi tu nič ne pomeniš. Drugih pravzaprav doslej Še niirao čul ; vstj v »S ovensn« ia. In če jih bomo še kaj — bodo gotovo in pretežno le dubovaikt, po-svetnjaki ne. Kako to? Zdi se pač, da se akcije »Siovenčevec ne porajajo iz odkritosrčnosti ia politične poštenosti in da s> pri tej stvari glavni nameni v ozadju, postranski v ospredju. Zato posvet njaki slovenski ne zaupajo »Šloven-čevim« enunsijacijam; ne verujejo jim, in Čakajo, da se ■svati same razvijejo. Da je pri ti eaketi glavni namen postranski, to se je sposnaio takoj iz »S'.ovenoevega« članka, kateri je izprožil enketo. In vkljub vsemu temu — da že ne govorim o pastirskih listih ljubljanskega škofa, ker niso popoluoma normalni — prihaja nenadoma »Slovenec« s predlogom velike ljudske stranke! Sij vendar deaavira sam vso novejšo historijo svoje stranke, če pa se spomnimo, kaj se je v naS«m pcliliČn cm Bveta neposredno pred to enketo vršilo, nam Pojasne. zak*;n3 gre tu klerikalcem. Bilo je zborovanje deželnega zbora klerikalci so bili pra pričani, da vržejo deželnega predsednika Heins, svojega nasprotnika, in razbijajo v broč deŽelnozberake veČine. (Za volilno pravico jiin ni bilo nič več mari!) Tu so b ii poraženi, njih nameni prekrižani. Vendar pa je bilo med neklerikalti nekaj takih poli tikastro v, ki so verjeli, da so se klerikalci v baŠ m i n o 1 e m zasedanj« borili za slovensko narodno stvar. Te so hoteli klerikalci pritegniti na svoje prsi. Ko vali so, dokler se jiaaje zdelo železo vroče. To so mislili doseči tudi z enketo. Zakriti svoje sebične strankarske na-mene in torej postavit- v ospredje oelokupnostsioven- $sV dalja v oiHtoai- Pet kriŽark od tretje divizije baltiškega brodovja se je v nedeljo usidralo tri milje izven Dovra na angleški obali. V ponedeljek pa so v Brestu na francoski obali videli tri torpedovke, ki ■o jih spremljale velike vojne ladje. Sodi se, da spadajo te ladje k tretji diviziji baltiškega brodovja. Črnomorsko brodovje. ,Now-York Heraldu" sc brzojavlja iz Petrograda: Črnomorsko brodovje je dobile ukaz, da naj pokliče pod zastavo vse častnike in vse moštvo. Rusko-angleški dogovor o hull ski aferi. V petek se je podpisal v Petro-gradu dogovor med Rusijo in Angleško glede preiskovalne komisije v h nilski aferi. Preiskovalna komisija sestoji iz petih Članov. Po enega člana v to komisijo volijo Rusija, Anglija, Francija in Združene države. Petega Člana volijo zastopniki teh držav. Ako bi se ti ne mogli zediniti, ga voli avstrijski cesar. Komisija bo zborovala v Pariza. Rusija gradi nove vojne ladje. „\Vashington Herald" poroča: Na čelnik neke ameriške ladjedelnice Louis Nixon odpotuje 1. februvarja prih. 1. v Sebastopol, da bo nadzoroval zgradbo novih roških vojnih ladij. Rusija namerava zgraditi 200 novih vojnih ladij vseh vrst od najmanjše torpedovke do najsilnejšc oklopnice. Za zgradbo teh ladij se boste potrebovali dve leti, iz Česar se sklepa, da Rusija računa s tem, da bo vojna še dolgo trajala. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunaj, 28. novembra. Danes se je vršila ministrska konferenca pod predsedstvom ministra grofa Golu chowakega. Konferenca se je bavila zgolj s trgovinsko pogodbo z Nemč jo Prisoslcrvala st3 oba ministrska predsednika, dr. p). KOrber in grof Ti s z*, oba finančna, oba trgovinska in oba poljedelska ministra ter neonski državni tajnik grof Posado vv s k jr. Pričakovano zbliža-nje pa fa-j tuci v tej konferenci ni doseglo ter so so ogrski ministri že zvečer vrnili v Budapešto. Avstrijski in ogrski ministri so popolnoma sporazumno vztrajali na dosedanjem stališču posebno glede veterinarske konvencije. Grof Posadowski se je lahko prepričal, da je to, kar so zastopali avstre-ogrski ministri, nepre-koračljiva meja za nadaljna pogajanja. Avstrijski kakor tudi ogrski ministri so odlGČno izjavili , da s slabo pogodbo ne morejo stopiti pred parlament; zato je malo upanja, da bi se nesoglasja v pogajanjih kmalu poiegia. Tudi ni nič znanega, aH se eploh še sklice v ta namen ministrski svet. Posebna ovira v pogajanjih je tudi carina na hmelj. Ub?je te! In, Anetk*. Maks e Artičev sekundant.« »«M)ks? Kdo mu je navdihnil to zrasel?«« »Artič ga je prosil ia pobratima sta, Maks pa mu iz značajnosti ni hotel odreči . . .« Potekla je ura in prišel je Gradiški in ž njim Dolinar. Prišel je tudi daljni Zajcev sorodnik, ki pa ga Zajcev: niso marali, ker je bii cče njegov revon. Va** je bilo pripravljeno za dvoboj in tudi Gradiški je bii voljan biti sekundant Prancev. Vsščani so gledali začudeno, ko so šli dvo-bojevniki proti igrišča in tudi Zajčevi eo šli vsi. Mati in A&etka sta šli zadnji in uniforma z njima. »Ubije te .. . On je ves bessn!« »sRbzsekam ga!«« Ta ah drugi v&ščan si je upal za njim?, ker je pričakoval zanimivosti, ia predno se je pričel d rob j, je bifo okoli igrišča polno ljudi. Dvobojevnika sta stala vsak v svojem društvu in eta govorila s sskundanti. Na Arti-2evi strani sta slevla tudi Dolinar in sorodnik Zajčevib, ali bila feta zunaj ograje Človeku s* je zdelo, da se pripravljajo viteške igre srednjega veka, ker je bilo toliko ljudi. »Koliko ran?« je vprašal sekun dant na strani uniforme. Grof Posadowaky namreč vztraja pri oarini 70 mark, kar bi upropastilo pridelovanje in trgovino hmelja v Avstriji. Položaj na Ogrskem. Budapešta, 28. novembra. Na včerajšnjem shodu sdruiene opo-zicije se je sklenil protest proti znanemu sklepu poslanske abornise; združene opozicijske stranke pa se prosijo, da nastopijo sa nedotakljivost ustave in za radikalno reformo volilne pravice, ki se naj raztegne na širše sloje naroda. Budapešta, 28. novembra. V Vel. Varadinu, Vel. BeČkereku, Žolni in Nyiregybasi so bili shodi liberalne stranke; poslali so se brzojavni pozdravi ministrskemu predsedniku groiu Tiszi z zahvalo, da je stri ob-strukoijo. Budapešta, 28. novembra. Danes se je konstituirala kongregacija peštanske velike županije; v predsedstvo so bili izvoljeni Kossuth, baron PronayinGulner. V plenarni seji je predlagal Kossuth, naj se izreče vladi nezaupnisa, toda za predlog je glasovalo le 130 odbornikov, proti pa 15d ter je bil predlog odklonjen. Budapešta, 28. novembra. Državni zbor se skliče že na dan 7. decembra. Zasedanje pa bo trajalo samo en dan. Predsedstvo bo zava-rovano po novi parlamentarni straži 40 krepkih mož, si so služili pri orožnikih. Orožja ne bodo nosili. Uporni posianoi se bodo takoj izključili. Po navadnih otvoritvenih formalnostih se bo glasovalo o proračunu nakar se zbornica razpusti. Papež proti iredenti? Berolin, 28. novembra. Iz Rima se poroča, da je papež izrekel veliko nevoljo zaradi tega, ker se katoliške zveze udeležujejo ireden-tističnih stremljenj. Duhovnikom v Tridentu. Trstu, Zadru in na Reki je baje poslal navodila, naj duhovščina vse stori za ublažitev narodnostnih bojev (?) — Ta veBt je skrajno neverjetna, ako se pomisli, da je pspež Pij X. bil od nekdaj sam iredentar, ki je natihoma ščuval is deloval proti Avstriji, ko je še imela oblast v Lombardiji. Iz Srbije. Belgrad, 28. novembra. Ker se je zopet sestavil klub samostojnih radikaloev z bivšim voditeljem Živ-kn vicem kot predsednikom, se je politični položaj zelo poostril. Skoraj gotovo pride v najkrajšem čaau do spora med samostojnimi in zmernimi radikaloi, kar bo imelo brezpogojno za posledico preosnovo Gruićavoga ministrstva. Ustava na Ruskem, Petro grad, 28. novembra. Mi mater notranjih zadev knez Svja-topolk Mirsky je Še poročal c^rju o načrtih zemstva glede ustavo. Gar je izjavil, da ss vlada ne more pred spomladjo 1905 pečati z Željami B8mstva. Carjeva izjava se v političnih krogih razklada tako, da bo car pod vtisom pričakovanih vojnih uspehov na vztoku odobril spomladi nasvetovane rt forme. Druga mirovna konferenca v Hagu. London, 28. novembra. Rnen Rusije in Japonske so vse velesile ie izjavile, da se udeleže druge mirovne konference. Želja nemškega cesarja izpolnjena. Berolin, 28. novembra. Ž* pred leti je podaril cesar Viljem II. Zedinjenim državam spomenik Friderika Velikega. Ameriška vlada ni vedela kaj početi s »starim Fricem« ter se je na vse mogoče načine obotavljala, podarjeni kip na svojih tleh postaviti. Ako hi pri zadnjih volitvah ne bil za predsednika izvoljen zopet Roosavelt, bi Viljemov praded re bil nikoli stal na ameriških tleh. Tako pa že zaradi vljudnosti ni s«'ogel več odlašati, in te dni so spomenik v Washingtonu razkrili. To je gostobesednega cesarja Viljema tako raz veselilo, da je poslal nenavadno dolgo in laskavo brzojavko predsedniku Rooseveltu, kjer pravi med drugim: »Prijateljstvo med Nemčijo in Zveznimi državami, ki ji je položil temelj veliki Friderik, stoji na trdni, granitni podlagi, in stopajoč v njegove sledove je zame kot njegovega naslednika prijetna dolžnost, nadaljevati cjačenje te prijateljske zveze med obema narodoma.« Svo budnim ameriškim državljanom se idi t<*ko prijateljstvo vsiljivo. Dopisi. Is Gradca. In zopet je rešeno avstrijsko nemštvo! Nadebudna njegova nvadina mu je pripomogla do zmago s svojim »kavaiirskim« nastopom, k je enak nastopu pobali-nov. V somraku, ko ni bilo prisotne nenercške duše, se je zbralo do 200 nemških dijakov, v veatibulu gr&sfce univerze. Prišli so namreč, da is-reko smrtno obsodbo nad sovraže-n:mi deskami slovanskih društev, prišli tiho, neopaženo z loncem barve in s Čopičem. In nastala je tišina, in stopil je pred deske junak in z&mazal z barvo slovanske barve z napisi posameznih društev, katerih ni hotel odstraniti rektorat, ki je ka val do zadnjega hipa še trohico pra-vicoljubja. In zmagonosno so zapustili nato sinovi muz svetišče, v katerem se govori o svobodi in napredku, a katero posečajo le pre-redkokrat, da bi si ustvarili jasne pojme o tem, kaj je svoboden razvoj posameznika. Oikrumvši svetišče znanosti s pobalinskim dejanjem, so šli govorit ostre besede proti slovanskim barbarom. Pozabivši, da nas hočejo imeti sužnje, psujejo severnega carstva takozvano suženjstvo, katerega odstranitev vidijo v konstituciji. A slepci ne vidijo, da imamo priča.i za cbdolženoa. Ves namen te »svete inkviz cije« se tpozna iz doli čbe: rodovice obsojencev se oropajo vsega imetja in dobe polovico oro-panega premoženja inkvizitor,i, polovico pa papeška blagajna. Inkvizicija je bila ropsrska institucija, vzor razbojniške organizacije, in samo s to organizacijo se ie posrečilo obvarovati rimsko oerkev popolnega propada. Rimska cerkev bi bila že pred stoletji poginila, da ni imela na porabo inkvizicije. Tiranstvo te cerkve so narodi vedno bridko občutili in od tod tudi neizmerno sovraštvo, ki je vedno in povsod vladalo proti rimski cerkvi. Gašpar Contarini je papežu Pavlu HI. v obraz povedal: Ničesar zakonu Kri stusovemu, ki je zakon svobode, bolj nasprotnega se ni moglo ismisliti, kot je zistem, da morajo kristjani biti podložni papežu, ki po svoji volji is-uaja zakone, jih odpravlja in dovoljuje izjeme. VeČje sužnosti kot je ta, ni mogoče izmisliti Cerkev jo vedno trdila, da je njena naloga, skrbeti sa reveže. V ta namen se je vedno potegovala, da se je njej izročal za reveže namenjeni denar. Na ta način je prišlo na milijone in milijone denarja v duhovniške roke. Reveži so dobili le malo, ker je nikdar sita bisaga skoro vse požrla. Zaradi lepšrga in da se je ljudem kaj peska naaulo v oči, se ni moglo vsega spraviti ita stran. Kako je cerkev skrbela za reveže v Rimu, kaže izrek, ki ga je itoril 10. tebruvarja 1829. poznejši kardinal Capacoini. Ta je rekel: »V serkvenesa zavetišču morajo reveži živeti kakor prašiči. Poskusil sem, napraviti red, a odstavili so me, ker nisem hotel ropati in krasti.« In nadškof v Koloniji, Ferdinand grof Spiegel, je ministru Sieinv pisal: Skrbeti moramo, da katoliška cerkev na eni strani uč bo državna a-edba, na drugi strani pa, da ne bo zopet sredstvo, da bi rimska kurija kakor dolga stoletja sem, judatvo nesramno izkoriščala.« Cerkveni zistem, ki je danes v vel)avi, je star stoletja in naj postsne papež kdor hoče, tega sistema ne more v bistvu premeniti. Zunanjosti pa ne pridejo v poštev. Papež Leon XII je imel navado, da se je Čatih v ra*kavi halji in bosonog udeležil kake procesije in duhovniki so upili: Glejte, kako svet mož je naš papel. Papež Leon XIII je nastopal ravao nasprotao, Kakor kak onjeuta'ski cesar je nastopal. Najprej je šla ivitarska garda v obleki srednjeveških vojščakov a »»Smrt ali življenje!«« je odgo- I vnril Artič tako mrzlo, da je ljudi j zazeblo do kosti, Anetka pa je sedla j na travo od onemoglosti in strahu. ! »PriČetek!« je rekel Maks in sto-pil na stran z revolverjem. »Ena . . . dve ... tri . . .« Štel je in ustrelil in zabliskali sta se sabli po zraku. Kakor goreče kolo je bfla Arti-čeva sabla in človek skero ni videl krogov. Artič je ostal tako miren in odločen, da so se čudili sekund&ati, ki se poznali važnost trenotka. Uniforma je bila besna in njena sablja je tolkla z veliko močjo po Franeovi. ki je samo odbijal . . . Dolgo je trajal boj in uniforma se je utrudita, Franc pa še ni bil izmučen in je zadal takoj s prvim zamahom močan ua*ar»c uniformi. Uoifcrma je krvavela na levi roki in rekla besno: »Pogineš!« »»Ti, pes!«« je rekel Artič in ga zamshaii z veliko močjo po gkvi. Unif rmi se je prelomila sabla in za krvavela je glava in prsi . . . Uniforma je parila v p^sek in je hropla Zajčevka je zakričala in planila z zdravnikom k uniformi. Anetka je stala nema na strani, sestri Josipina in Marija pa sta stopili bliie k Ariiču, ki je brisal pdt a čela in kri s sabie . . r<*rr 0 Wm ' ■ Konklave L 1903. m. (Dalje.) »Kristusovi namestniki«, kakor ■e rimski papeži navadno imenujejo, so z inkvizicijo hujše in krvoločuejša divjali, kot najbolj divji azijski tirani. Vsi ti Neroni in Dijokieoijani so nedolžni angelčki v primeri s tistimi papeži, ki so z inkvizicijo branili svojo posest. Ker uči oerkev, da je papež kot božji pooblaščenec na zemlji gospodar življenja in smrti, imetja in časti vseh Zemljanov, je cerkvena inkvizicija kaznovala celo heretične misli, je zadostoval vsak sum za najgrozovitejše trpinčenje, je bila že milost, če je inkvizicija koga obsodila na dosmrtno ječo, da je ob vodi in kruhu v lastnem blatu se-gnil, in je bila sveta dolžnost, da je sin svojega lastnega očeta, da je hči svojo lastno mater spravila na grmado. Obdolženec ni nikdar izvedel, kdo ga je ovadil in kdo je proti njemu pričal, ni imel pravice se pritožiti, ni smel imeti zagovornika, ni imel vpogleda v akte. Krivoprisežniki, rufiani, roparji, morilci, tatovi so kot toiitelji in pnče proti obtožencu več veljali) kot najpeštenejši ljudje, ki so Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 273, dne 29. novembra 1904. ako, prikriti svoje pravo delo — to je bil in je pravi namen enkete. če se ne motimo, dokazujejo isto dejstvo — občinske volitve v Kamniku, v katerih so klerikalci baš s svojim pravim, prikrivanim delom presenetili in skoro zmagali liberalce. Di odvrnejo pozornost sto jih nasprotnikov drugam ... V mili-tarističnem žargonu bi označili to taktiko takole: Enketa je »feathal-tende G-uppc«, strankarsko klerikalno podrobno dtla je pa »umfassen-der AngriT«. — »Pokretov« dopisnik ni naklonjen mrodno-naprednistranki, kakor je že opetovano dokazal v svojih »Pismih iz Slovenije«, zato je značilno, da sodi o klerikalni spravni akciji pr.iv tako, kakor mi. — Rimski papež in ljubljanski škof. Papež Pij X. je ne-dolgo tega izda! poseben ukaz glede cerkvenega petja. Pij X. je tudi za vse cerkve oa Kranskem zadnja instanca "in kar ukaže, to se mora zgodili. Toda glej -— ljubljanski škof in njegovi duhovniki se prav nič ne menijo za paptževo povelje, ti duhovniki prezirajo papeževe ukaze, češ, saj pp.pež tako ne ve, kaj se godi na Kranjskem. Toda zna se zgoditi, da papež le še izve, ksko nepokorni so njegovi hlapci na Kranjskem in tedaj jih bo krepko prijel za ušesa in jih popeljal nazaj h Kristusu kralju. Mi zato škofa in njegove podložnike šo o pravem času svarimo, n&j nikar ne pozabijo, da so dolžni biti papežu pokorni ne samo z besedami in navidezno, nego dejanski. Menda se nzumemo? Ce ne bo babjim škandalom na car kvemh korih konec, bomo jasneje govcnl'. — Z g^a4kega vseučilišča. Rektor grtekrga vseučilišča dvorni svetnik dr. p1. Luschin je z ozirom na to, da so nemški dijhki v soboto na tihotapski način zamazali table nenemških dijaških društev odredil, da se do dalnje odredbe odstranijo sploh vse dijaške društvene table. Akademični senat se je že s tem bavil, a kaj je eklenil, še ni znano. — Narodne pesmi. Naučno ministrstvo namerava izdati zbirko vseh narodnih pesem vseh avstrijskih narodov. V to avrho je bilo dne 26. t. m. pri ncučnera ministrstvu prvo cfiaijaUio posvetovanje, katerega so se med drugimi udeležili koncertni vodja Haba«J iz Ljubljane, vseuži-iiški profesor dr. I v e iz Gradca in vseučiMški profesor dr. Št rekel j iz Grodca. — Župan Hribar je odpotoval dane3 k sejam državnega železniškega sveta na Duuaj, odkoder se vrne v soboto zjutraj. — Šolska ttest. Za nadučitelja na dvorazrednici v Dobrovcih pri Mariboru je imenovan ondotni učitelj Matevž Tušek. — Umrl je po daljšem bole-hanju cbce iiciP.i hišni posestnik in prvi ljubljanski izve šćek g. Josip T ur k v starosti 70 let. Pokojnik je leta 1864. upeijal fijakarijo v C lovcu in v Mariboru ter potem v Ljubljani, kjer je etal vedno v slovenskem ta boru in v času boja krepko pomagal. Naj v miru počiva! helebardam?; potem so prišli papešbi orožniki z meter visokimi kapami od medvedove kože; potem nobelgardieti v zlatih uniformah, kakršne se vidijo samo še v operetah; potem so prišli papeževi dvorniki, h.šni prelatje v vijoličastih talarjih, komorniki v špan eki noši, vitezi malteškega reda v viteški opravi, generali raznih redov v belih, črnih in rjavih kutahi škcfj« in nadškcfje z zlatimi dalmatiktrni in mitrami, kardinali v rdeč h talar jih in končno Btdtič na prestolu, ki ga je na ramah nosilo 16 rdeče oble čenih mož, je prišel papež, oblečen v belo svilo, na glavi trojr.ato krono, izpod katere se je videl le njegov dolgi nos. Zadaj so noBili dvorniki iz pavovega perja napravljene velikanske pahljače in Ž njimi delali veter, med tem ko so kastratje na koru cvilili: »Ti si Peter . . .« Lson XIII je naBtopal kakor kaka babilonska kurtizana in zopet so duhovniki vpili: »Glejte, kako svet mož je papež!« (Dalje prih.) — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom. »M*l položi dar — domu na altar« je bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kadar se je šlo zato, obremeniti slove sko javnost s kakim novim stavkom v prid pre-potr>bne družbene blagajne. — »Mal položi dar — domu na altar« je bila vedao vodilna misel družhinemu vodstvu, kadar je hotelo odpreti i ruž-bini blagajni vir novih dohodkov. Pra7 to geslo je pa tudi vodilo druž-bnno vodstvo v nj*ga 155. seji z dne 12. oktobra 1904. Povodom sklepa v tej seji Be »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« oglaša danes pri slavnih uredništvih in društvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in do-morodn h Slovencih A danes ne zahteva nikakih novih denarnih pri spevkov, ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar pre mnogi itmsd njh kakor nerabljivo vržejo od sebe. Ntfšttte so v posesti slovenskega naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih tametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče r&bljene poštne znamke podaril naši družbi, bila bi to nova in znatna podpora družbeni bUgoj ii. Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro dojde, za vsako pošiljatevbodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poštnih znamk. Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne odstranjuje rab junih pošnih znamk Cd jih pridno n&Dira, ohranjuje in nam da ruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece. Zaamke naj se pošiljajo naravnost na vodstvo Ciril - Metodove družbe. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — „Narodna čitalnica" v Ljubljani vabi svoje člane k jour tixj, kateri bode jutri, v sredo, dne 30 rovembra ob ,pol 9 uri zvečer v ćua'n:Č.ii dvorani. Na sporedu je po leg več točk na klavirju, tudi petje in humoristično predavanje. Obenem se člani opozarjajo, da je prihodnji jour fix iiaoifbt) v sredo dne 7. de cembra, preložen na Miklavžev večer, v ponedeljek, dne 5. decembra in ga poaeti Miklavž s svojim spremstvom. Šaljiva darila, katera ratdeli Miklavž, naj se izvolijo oddati z natančnim naslovom v trafiki čitalniškega kustosa v Še-lenburgovh ulicah. — Koncert,»Glasbene Matice11, V B.boto, dne 3. decembra t. I. ob l/a8 uri zvoćer v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« koncert, šsterega uvrsuje c. fcr. komorni virtuoz in častni član »Glasbene Matice«, gospod Fran Ondfiček. Sodeluje klavirski viri u os, gospod Josip Fa-mera. Spored: 1. Dr. Anton Dvorak: Senata za violino in klavir. F-dur. Op 57. I Alegro, ma non troppo. II. Poco snstenuto. III. Allegro molto. 2 R hard Strau3s: Koncert za violino. D-mol. O?. 8 I. Allegro. II. Lento, ma non troppo III Rondo. (Prestis-simoj 3. Fran Schubert: Muzikalični momenti. Svira gosp Josip Faučra. 4 Bedf ch Smetana: Ic moje domovine. 5 Fr Chopin: Balada. G-mol. Svira g. Jcs p Famera 6 a) Suk — Fr. Ondf.ček; Dumka. (Nova skladba v rokopisu), b) Fr. Oadriček: Scherzo. začetek točno ob pol o s m i h zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 vin, za dijake po 40 vin. se dobivajo v trgo vini g. J Lozarjana Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni — Prihodnji veliki koncert »Glasbene Matice« bo dne 8 januvaria 1905. — Prodane slike slovenskih umetnikov v Belgradu. Kakor se nam poroča iz Bclgrada, so slovenski umetniki na razstavi v Belgradu v celem prodali 35 slik in umetniških del. Prodana so bila ta-le dela: Avgust s a n t e I »Okras številka 1«, kupil kralj Peter; »M.rno življenje«, kupljeno za 50 dinarjev z* umet loterijo; A i e k s. Santel »Štajerska pokrajina«, kupljena za 100 din. za ume t loterijo; Anton G v a j c »Vrbe kraj B stnoe«, kupil ing. Miloš Savić za 100 din ; G v i -don B i r o 1 a »Svstje«, 50 din. za loterijo, »Moja bodeš«, 50 din., kupil trgovec G,ukić, in »Cerkev na gori«, 250 din., kupil kralj Peter; Z a 1 k a Novakova »Mapa«, 120 din., ku pil kralj Peter; Ivan Vavpotič »Večer v češki vasi«. 140 din. za umet. loterijo; Ivan Grohar »Vas Okulis«, 500 din , kupil kralj Peter; »Skica I in II « po 60 din , kupil tr goveo Zeoov c; Ivan Kerdič »Ivica«, 70 din. za loterijo; Josip G e r m »Iz triglavskega pogorja«, kupljena za loterijo; J o s. Z olja »Log«, 100 din., kupil trgovec Jova-novic; M a k a i m Gaspari »Umr- jem«, 300 din, kupil kralj Peter; »Stareo na stezi«, 30 din., kupil bivši minister dr. Voja Veljkovič; »Radost« 50 din. in »Ko boš moja« 40 din., kupil trgovec Gjukič; Matej Strne n »Po dežju«, 300 din. za loterijo; Mat. Jama »Breze v megli«, 150 din., kupil trgovec Zenovič; »Na Amperi«, 150 din., »Kmetska hiša«, 250 din, kupil kralj Peter; P. Ž m i-tek »Bada«, 140 din. ia loterijo; Rih. Jakopič »Pod brezami«. 600 din., kupil kralj Peter; Roza Klein »Popoldne«, 100 din., za loterijo; F r. Tratnik »Vas Kokarje«, 100 din., za loterijo; Ferdo Vesel »B«.ke«, 3000 din., kupil kralj Peter; H e n rika »Santel »V gozdu«, 80 din., kuoil bivši minister dr. Vo)a Veljko-vtć Za »Jugoslovansko galerijo« v Belgradu so Be nakupila te-Ie slike: Anton Gvajo »Kostanjevska pot« za 400 din ; J o s. Z o 1 j a »V gozdu« za 90 din; Rik. Jakopič »Na bregu« za 1500 din. in Ferdo Ve s e 1 »Pdkranna« za 400 din. in »S?et-nica« za 500 dinarjev. -.Slovensko pevsko društvo „Zvon" je imelo dne 28 t m. svoj občni zbor ter so bili izvoljeni sledeči gg. v odbor: I. Urban-čič, predsednik; R Krulc, podpredsednik; Alb. Brttfach, tajnik; Iv Kavčič blagajnik; L odbornik I Krulc, II odbornik Josip Stru s, III. odbornik Josip Prijatelj, I revizor I Prijatelj II revizor Fr. Črtano. — Društvo priredi v ponedeljek, dne 5 decembra »Miklavžev večer« v Pavškovi gostilni p. d. pri Tonetu na Martinovi cesti št. 36 — Na Vicu pri Ljubljani obhaja g. uadučitel) Jakob M»rn 401etnico svojega službovanja. UČi teljstvo, Vičani in GlinČani mu pri rede v soboto, dne 3 decembra, ob 8 uri zvečer v prostorni dvorani restavracije g. Jmka Trauna slavnostni večer, h kateremu se vsi tovariši in prijatelji jubilantovi najpri-jszneje vabijo. Kuvert brez pijača velja 70 kr. Uieležnki naj blagovolijo prijaviti svojo udeležbo vsaj do 2. decembra restavraterju g. Janku Traunu na Glircah. — Akademija. Predavanje dr. Ravniharja na Jesenicah o So-kclstvu je bilo prav dobro obiskano. — Celjski „Nemci" že zopet nore. Odkar je pri nemški obrtni zvezi v Celju odložil načelnistvo pošten Nemec Altziebler ter je stopil na njegovo mesto sladščičar Mortl, se v zvezi ne razpravljajo več obrtne zadeve, terauč se goji le pristna celjska politika. Tako je tudi v zadnji seji načelnik nasvetoval, naj bi se obrtni vajenci naročali iz — Solnograške, da ne bodo nemški Celjani vezani le na Kranjce in Hrvate. NaduČitelj nemške ljudske šole B o b i s u t je ta predlog toplo priporočal, češ, da kot vodja obrtne nadaljevalne šole pozna težkoče pri sedanjem kranjskem in hrvaškem vajenskem materijala, ki glede sposobnosti daleč zaostaja (?) za nemškimi vajenci. (Tega pa ta nemški „Babji zob" ni povedal, da je pouk le nemški da učiteljstvo, ako tudi zna, nikoli noče spregovoriti slovenske besede s slovenskimi obrtnimi vajenci.) „Z vzgajanjem slovanskih (?) vajencev pa si vrhutega pripravljamo le nacionalne nasprotnike." Neki Jamschegg (seveda tudi Nemec) je poudarjal, da postanejo slovanski vajenci končno najzagrizenejŠi „soko-listi". — Da se govori le o kranjskih in hrvaških vajencih, je posebna nem-čurska zloba. Slovenski starši na Štajerskem pa storijo le prav, ako svojih sinov ne zaupajo v pouk nemčurskim surovežem, ki fante le izkoriščajo, nauče pa se ničesar razen surovih nemških psovk in hajlanja. Dovolj ie slovenskih obrtnikov v Celju pa tudi po drugih mestih in trgih. — O razgnanem shodu v Št. Vidu na Koroškem se poroča, da je na shodu posl. M a 11 e r s-dorfer grdo napadal slovenske »hetzad vokate«, ki prihajajo na Ko roško le zato, da razdirajo dobro aporazunnljenje ( ? ) med nemškim in slovenskim prebivalstvom. V imenu socialnih demokratov je izjavil R i e s e , da se priznava odločno za nemškega socialnega demokrata, kar pa ga ne zadržuje da bi ne napadal deželnega zbora ki podpira »Siidmarko«. — „Tržsski Sokol". Ofi cijalna oivoritev nove telovadnioe je bila v soboto zvečer. Podstarosta dr. Slavik je imel pri ti priliki primeren pozdraven govor. M-d drugim je rekel: Vdajmo se sedaj veseli nadi, da se odslej v tem t li potrebnem in koristnem društvu razvije cvetoče Življenje ter da se povspne zopet tržaški »Sokol« na nekdanjo višino in — še više. To društvo je velike važnosti že zato, ker stoji na najbolj demokratični podlagi, ker je tu prostora za vse! (Tem be sedam je sledil viharen aplavz) Tu se moramo zbirati Slovenoi vseh slojev, da se tu spoznavamo, bratimo in se ohranimo, da nas ne požio va- lovi tujinatva Ideja sokolska je ideja trdne, čvrste, zdrave organizaoije, ki ustvarja disciplinirano četo, priprav ljeno vsikdar služiti domovini umom in dlanjo. Da, to je sokolska ideja, in zato smemo reči, da so ravno naša sokolska društva, ki praktično in dejanski uveljavljajo misel slovanske vzajemnosti. Prva naloga Sokolov je seveda telovadba, ki naj nam krepi telo, da postanemo trden zarod po čvrstem telesu in trdni du ševni energiji. Naša le predobro znana krotkost, ta je nesreča Slovanov. V pomanjkanju energije je krivda, da Slovani nismo pred svetom to kar bi mogli in morali biti. »Sokole je pa poklican, da nam daje luičoo in moralno energijo. Z*to ponavljam, da je »Sjkol« važno in velepotrebno društvo za mladino. Naj bi ne bilo v Trstu zavednega slovenskega mladeniča, ki ne bi bil Sokol. Cehi so naši mojstri in uči telji in vzor so nam tudi s svojim Soiolatvom Na njih vidimo fenome ualen naroden razvoj, a med faktorji, ki so bili pospeševatelji tega razvoja, je bilo v prv h vrstah Sokolstvo Pa tudi na sivražnkih vidimo, kako smatrajo tudi oni svoja telovadna druatva kakor velevažno sredstvo za povzdiganje lastnega naroda. Teko hodi tudi v nas, tržaških Slovanih! Začnimo vendar enkrat prav umevati sokolsko idejo in nalogo Sokolstva! Okoli Sokolove zastave družimo se vsi brez razlike sta u! — Tržaške bombe. Meseca junija je policija v prostorih telovadnega društva BSocieta ginnastica" našla dve bombi, to se pravi, dva »peklenska stroja", s katerima bi se bila dala provzročiti najstrahovitejša nesreča. Vlada je omenjeno društvo takoj razpustila, sodišče pa je nekaj članov aretiralo. Sedaj se potom policijske tiralnice iščejo naslednje osebe: Garibaldi Apolonijo, pisatelj, star 29 let j Batistig Romeo iz italijanskega Vidma, star 36 let; Bonicielli Anton, pisatelj, star 54 let; Capadoro Angelo, profesor, iz Milana, star 25 let; Ferluga Bruno, uradnik, star 24 let j Fumis Jakob, mestni ljudski učitelj, star 42 let; Le skovich Sabinij, 2. kapitan parnika „Manin" j Menicanti A., uradnik; Pe tronio Aleksander, odvetniški koncipi jent, star 30 let in Raskovich Edgardo, agent, star 33 let. Učitelj Fumis je bil eden voditeljev najradikalnejšega krila tržaške iredente. — Posnedovalnlna v po&tno-casniskem prometu z inozemstvom. Soglasno z nedavno priobčeno naredbo, po kateri je pla čati pri naročbi tuzemakih časopisov potom pošte posredovalnino 10 st, terjalo se bode v prihodnje tudi pri naročbi inoiemskih č&sopisov posredovalnino 10 st. za vs&ki naročen iztis. Posredovalnino plačajo naročniki v gotovini ter se zaračuna ista g porto znamkami. Ta naredba velja že za na očbe, ki se imajo v prihodnjem letu izvršiti. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj III redni občni zbor dne 2. decembra t. 1. v lokalu »Mattaloni« I. Auer spergstrasae 6 Začetek ob pol 8 uri zvečer. Dnevni red: 1. Cttanje zapis nika. 2 Poročilo odborovo. 3 Poročilo poslovniškega odseka. 4 Predavanje g. med. H ičevarja. 5. Slučajnosti, svobodomiselni slovanski gostje dobro došli. — HL redni občni zbor nVesne" se vrši dne 3 decembra t. 1. v R chterjevi restavrasiji. III Rennweg 1. Pnčetek ob pol 8 uri zvečer. Na dnevnem redu je predavanje P. Groš i j a: »Poezija, glasba, vpe d»bli»|oČe umetnosti in znanost « — Mednarodna panorama. S Čimer se more Nemčija glede naravnih krasot najbolj ponašati, to je razstavljeno ta teden v mednarodni panorami. Turingi j a pa je tudi res kos blaženega sveta. Tukaj se razvija vsa umetniška in kulturna nemška zgodovina, tu je sloveči Wartburg z Lutruvo sobo, tu so mesta Weimar, Eisenach, Fned richsroda, in polno modernih, še ohranjenih in razpadlih gradov na gričih in skalovju. Naravnost mamljivi sta pokrajini Helltal in Mariental, dočim je pot skozi Zmajevo brezdno demonsko drzna. Po Turingiji poleti kar mrgoli turistov. — Prihodnji tedeu pride na vrsto zelo aktualna serija: potovanje po Japonskem; med drugimi zanimivostmi se bodo videla tudi največja mesta Tokio, Jokakama in Micko. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Na zatožni klopi je kot prvi sedel 24 let stari in že večkrat kaznovani Janez Wol-gemut, ddlaveo iz 11'ušice, zaradi hudodelstva uboja Dne 27. velikega srpana t I. popoldne se je spri obto* ženec z 62 let starim posestnikom Jakobom Peternelom zaradi piščancev, ki jih je Peternel prepodi a svojega zemljišča. Udaril ga je baje tudi z grabljami po glavi. Razjarjen vsled ttg«, je skočil obtoženeo čez plot, ob katerem je ležal kup smeti in je zagnal najprvo proti Peternelu, ki je stal pri domači drvarnici, kamen, potem pa še ubito steklenico, ne da bi ga zadel. Nato je pobral a kupa še eno ubito steklenioo in i njo tako nesrečno zadel Peternela na sence, da se je takoj tgrudil in kmalo nato umrl. Pri raztelešenju Peterne-lovega trupla so našli namreč na levi strani senca v Širokosti moške dlani ploščnato krvno grudo med mehkim in trdim glavnim krovom, leva senčna kost pa je imela vdrtino in tudi možgani so bili zmečkani. Wo!gemut je svojo žrtev z robom steklenice zadel na sence, česar tudi ne taji. Na krivdo-rek porotnikov je bil obsojen na 5 let težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem na mesec — Tudi drugi obtoženec, J a n e z B r ejo, poaestnice mož iz Podbrezja, je bil tožen hudodelstva uboja. Pri hiši, kamor se je B'ejo priženil, je živela tudi njegova 74 let stira svakinja Neža Sretio. Delala je med zakonskima prepir in mnogo preglavice. To, in ker mu ni hotela žena Ana izročiti posestva, je bil povod, da se je napotil v Ameriko in prebil tam kakih 10 let. Po vr nitvi v drmovino se domače razmere niso čisto nič izboljšale. Pravi gospodar v hiši je bila še vedno žena in tudi strupeni jezik Neže Sretic se je še vedno spretno gibal; in se ni čuditi, če se je Brejo s svojo svakinjo večkrat sporekel. Dne 17 kimovca t. 1. je šel obtoženeo s praznim vozom h Kajžerjevemu kozolcu, da bi bil tam naložil posušeno otavo, a kako se je začudil, ko sa mu je reklo, da je njegova svakinja to otavo že nekomu drugemu obljubila. Vrnil se je nejevoljno s praznim vozom domov, in komaj da pride na dvorišče, je že priregljala iz hleva Neža Svetio in ga jela očtavati in mu očitati, da je letos on gospodar ne pa Ana in da ljudje poprašujejo, kako d* je to. To očitanje je Brejca z tlo raztogotilo. Pobral je na tleh letečo motiko ter jo z vao silo vrg^l v Nežo Svetio, ki je v tiettm hipu zaklicala: »O M*rija pomagaj!«, se zgrudila in v kratfcem času izdihnila. Ta dogodek je izpovedal priča J ižtf Koš r, ki je vse to videt iz bližine. Zdravnika sta pri raztelešenju dognala, da je Ndža Svetio umrla vsled otrpnerja možganov. M.t ka je priletela tit pod če-Ijustnico, presekala vratno Žilo in kri ie prodrla ▼ lobanjsko duplino, kar je povzročilo smrt. Janez Brejc, ki je ea jako dobrem glasu kot priden in jako spreten mlinar in Žagar, je bil, ker so porotniki obe stavljeni vprašanji zanikali. — oproščen — Na obtožni klopi sedi samska Frančiška C el i c h, šivilja rojena 15. marca 1880 na Dunaju, pristojna do llluboke na Ogrskem. Obtožena je radi deto-mora. Njena izpoved, kakor tudi ka zengki akti izpovedujejo sledeče. Leta 1901 je napravila Frančiška Celih osebno znanje z akademičnim slikarjem Matejem S. na Dunaju. Ker pa je njih ljubavno razmerje bilo zelo intimno, porodila je Frančiška Celich 7. janija 1902 dete Ženskega spola, koje je bilo krščeno na ime Frančiška. Sama ni mogla skrbeti za dete; njen ljubimec dajal ji je mesečno 12—15 K. Ker ji pa Š. od meseca decembra 1903 ni dal več denarne podpore, sklenila je Celich odpotovati z Dunaja na Vrhniko kamor je njen ljubimec pred nekaj časa odpotoval. Na Vrhniko dospevša, je šla takoj k S. ter je od njega zahtevala, naj jo še naprej podpira, haj ti ona ne more več nadalje delati, ker je že zelo bolehua. Med drngim jc tudi zahtevala, naj jo vzame za ženo, kakor ji je obljubil, ako pa že to ni mogoče, da pa naj vsaj ž njo stanuje skupaj, kajti ona je pripravljena delati. Njen ljubimec kakor tudi njegova sestra in mati, so ji rekli, da to ni mogoče. Na vsak način pa je S. takoj hotel, da bi se peljala nazaj na Dunaj in ji je obljubil, da ji bode dal za pot 40 K. V torek, due 30. avg. 1904 ko ji je bilo treba se odpeljati z Borovničev Ljubljano, je obtožcuka še enkrat skusila svojega ljubimca pregovoriti, toda vse zaman. Sklonila je torej z ljubezni do svojega otroka sebe in svoje dete umoriti, lu to je tudi storila, kajti uvidela je, da ji ni mogoče nadalje brez vsake pomoči živeti na Vrhniki Zaprla se je v svojo čumnato, koja ji je bila odkazaua za Čas njenega bivanja na V i lun ki. Namočila je žepni ro bee s kloroforom, kojega je po malem že preje kupila na Dunaju iu ga dala detetu v usta, razen te^a je pa tudi anilinski svinčnik raztopila v isti tekočiui, kojo je dala detetu piti. Ko je videla, da je dete Že mrtvo, izpila je ona ostali del tekočine, kajti hotela je tudi sebe umoriti. Ko ji je pribaialo slabo, je začela vpiti; prišla je Sova sestra v sobo in videla, kaj se je zgodilo. Poklicani zdravnik je konŠtatiral smrt otroka in nevarnost, v koji je bila Celich. Sova sestra potrjuje, da so se zgodili ostri nastopi med njenim bratom in Oelicbovo. Priča Matej S. akad. slikar, sedaj v Monakovem, izpoveduje, da je imel res ljubavno razmerje s Celi-chovo in da je bii slednjič sad te ljubezni dete. On jo je podpiral kolikor Časa mu je bilo mogoče. Celich je prišla za njim na Vrhniko. Prišlo je med njima do ostrih besedi, kajti ona je na vsak način zahtevala, naj jo vzame ali pa da naj vsaj pri njem ostane. Tembolj ji je on zatrjeval, da to ne more biti, in da bi se na Vrhniki tndi ne mogla preživeti, ker je že tako dosti Šivilj, naj torej ide nazaj na Dnnaj, tam tako zasluži in da bode on kmalu za njo. ker je bila ona deloma pripravljena oditi z Vrhnike, dal ji je 40 K, koje si je izposodil pri svojem sorodniku. Zvečer bi se ona morala odpeljati v Ljubljano, ker pa je imel on še opraviti, Šel je od doma, in prišel zvečer ob pol 8. uri, potem ko je bilo Že vse prepozno, domov. Marija Mlinahk, stanujoča na Dunaju koje rejenka je bila Celich, izpove, da je potem, ko je omenjena napravila znanje s Som, koji je pri njej stanoval in potem ko je porodila dete, Mla zelo potrta zelo nervozna in razburjena. Zdravnik gosp. dr. Sterger izjavi, da je bila Celieh gotovo pripravljena že dalj časa usmrtiti sebe in dete, ker je že preje si nabavila potrebne materijale, in da je gotovo to le storila le zgolj iz obupnosti. Isto izjavi tudi g. dr. Schuster. Zagovornik dr. Miiller je opozarjal porotnike na usodo zapeljanega dekleta. Celichova je imela namen sebe in svojega otioka usmrtiti, kajti uvidela je, da jo je S. varal, s tem da ji je oblju-boval, da jo vzame za svojo ženo. Dajal ji je pač nekaj časa podporo, potem je pa tudi ta izostala. Sla je za njim a uvidela je takoj prvi dan, da je prišla iz siromašnosti v še večjo bedo. Ako bi torej on bil kolikor toliko hotel skrbeti za njo in za dete storil bi to lahko, kajti vsak slikar si prav lahko toliko zasluži, da pošteno živi. Ona je bila torej na razpotju in to jo je pognalo v obup in izgubila je razsodnost. Porotniki so vprašanje, je li obtoženka kriva da je svoje 21 etno dete z namenom umorila z vsemi gla sovi potrdili, istotako pa tudi drugo vprašanje, je-li to storila le zgolj tega, ker ni bila pri pravi pameti. Obtoženka je bila vsled tega popolnoma oproščena. Gospodje porotniki so pri posvetovanju tudi nabrali za Celichovo 24 K koje se ji bodo izročile. — Mestna kopel. Od dne 21. oktobra do 20 novembra 1904 se je oddalo v mestni kopeli vseg* skupaj 2021 kopeli, in sicer za moške 1432, (oršnih 1010. kadnih 422), za ženske 589 (prsnih 248 kodnih 341). — Ponesrečen beg. S noči je skočil pnsiljenec I?an Vatovec iz Trsta, ki je bil bolan v deželni bol niči, raz okno in hotel pobegniti. Danes zjutraj ob pol 6 uri Da ga je srečal policijski stražnik na Poljanski cesti, ko je šel V«tovc v bolnišnični obleki, ogrnjen s posteljno odejo ter ga izročil nazaj v hišo pokore. — Ogenj v dimniku. Dines okrog 10. ure dopoldne so se vnele saje v hiši Štev. 8 v Frančiškanskih ulicah. Sluga ttavb. družbe »Union«, Bartl Kregar, je sušil v nekem prostoru v peči drva, ki so se vnela in je tako prišel plamen v dimnik, ki se je takoj vnel. Na iico mesta došla požarna hramba je, ker ni bilo nobene novarnosti, pustila goreti, da so se saje požgale. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Črnogorcev, ki so prišli a Reke, 19 Hrvatov in 15 Slovencev, nazaj pa je prišlo 85 Hrvatov, ki so se deloma odpeljali na Reko, deloma v Zagreb. — 48 Maoedoncev je šlo iz Podbrda, 10 pa iz Bohinja na Reko. Nadaljd se je odpeljalo na Reko 22 Hrvatov iz Lend-Gasteina, 15 Mace-doncev iz Hrušice, 12 Hrvatov iz Podbrda in 20 Hrvatov iz Heba. — 7 Hrvatov je Šlo iz Jesenic v Trst, 19 Slovencev iz GmUnda v Logatec, 9 v Trst in 10 laških zidarjev v Kormin. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bii iigubljen, oziroma najden deški ha-velok in čepica za kurjače. — Po aestnica Frančiška Mohorčičeva iz Poviri* je našla dne 19. t. m. v Ljubljani mošnjiček, v katerem je precej denarja in listek, na kojem je napisano, kaj je imela izgubiteljica, ki je najbrže kuharica, na trgu nakupiti. Denar se dobi potom mestnega magistrata pri županstvu v Povirju. — Frane Pod krajše k je našel zlat prstan; dobi se ga na Resljevi cesti št 24 — Drvar Ivan Sikuia je našel pred štirimi tedni zlat obesek, vreden 4 krone. Četovodja A. K. je izgubil srn brno častniško verižico, vredno 6 K — Marija Singerjeva je izgubila srebrni obroček, vreden 5 K. — G An tonija Ravnikarjeva je izgubila zlat ŠČipainik, vreden 10 K. — Gospod Makso Zinauer je našel zlat ŠČipainik — Iran Levar je našel žensko ročno torbico, robec in mašno knjigo. — Hrvaške novice. — S a-bor je začel v včerajšnji seji raz-prevljati o finančni nagodbi z Odrsko. Poročevalec dr. Egersdorfer je naglašal, da mora izvedba na godbe biti drugačna, kakor dosedaj. Ban grof Pejacsevich je priporoča', naj se nagodba sprejme, ker odgovarja principu pravičnosti in za* konov. — Društvo sa ljudsko pr os v eto po načinu naše »Akade mije« se je ustanovilo v Zagrebu za celo Hrvaško. — Poskusen samomor. Lastnik Albreohtove tiskarne v Zigrebu, J. \V it lasek, se je hotel usmrtiti ter si je zadal globoko rano na vratu, rana je smrtna. — Reforma v pozdravljanju. Članice damskega kluba v Oieku so aklenile, da naznanijo gospodom, da se po zimi zadovoljujejo, ako se jih pozdravi p > vojaško ali s poklonom, ne pa z odkrivanjem. ' Najnovejše novice. — »Kulturni« Tiroloi. Deželni kul turni svet v Inomostu je z ozirom na pomanjkanje kmetskih poslov sprejel predle g, naj se državni šolski zakon spremeni tako, da se osmo šolsko leto na kmetih odpravi ter nadomesti z nedeljsko šolo. — srbskega kralja Petra bo zastopal pri krstu italijanskega prestolonaslednika neki višji srbski častnik. — O grofu Sternbergu je zaradi njegovega zadnjega govora v državnem zboru razpravljalo častno sodišče generalov. Sedai razglaša vojno ministrstvo, da so se generali prepričali, da je grof taka osebnost, da ni vredno z vojaškega stališča resgovati na njegove izjave. — Šolski štrajk. Učenoi gozdarske Šole v Lvovu štrajkajo zaradi novih predpisov glede javnih izpitov. — Užaljen pater Stojalo w s k i. Poljski poslanec Stojalowski je tožil sodnega svetn ka Andresa v TeŠinu zaradi razžaljenja časti. Ko se je nedavno Stojalow^ki z nekom tožil ter pri obravnavi pred svojim nasprotnikom izpljunil, poklical je sodnik Andres slugo: »Prinesite temu gospodu pliuvalnik!« S:ojslowski se je Čutil žaljenega, je sodnika tožil ter pogorel. — Zavržena nemščina. Društvo poštnih in brzojavnih uradnikov za Češko, ki je bilo dosedaj dvojezično, je na občnem zboru iz bacnilo nemščino, ker ni niti dese tina Nemcev v društvu. — Za predsednika italijanske zbornice je imenovan senator Canonico. — Shod avstrijskih uradnic je bil pretočeno nedeljo na Du naju. V posebni resoluciji se je zaradi podraženja živil zahtevala 20°/* draginjska doklada. Shodu je prisostvovalo več državnih poslancev. — Odstavljen policijski načelnik. Načelnik kriminalce policije v CunhU; dr. Rappold, je zaradi nagovarjanja h krivi prisegi cd stavljen. — Zapuščina kralja Aleksandra. Bivša kraljica Natalija namerava vso zapuščino podariti v dobrodelne namene. Milanovo zbirko orožja, ki se ceni na dva milijona, dobi narodni muzej, knjižnico, ki je vredna 800000 frankov, dobi narodna biblioteka. V Biaricu se nadalje ustanovi zavetišče, ki bo imelo Aleksandrovo ime. — Bolgarski knei Ferdinand je poslal nemškemu cesarju baje zelo važno lastneročno pismo. * V Steinbergu na Gor. štajerskem sta se iz šole grede s tepla 13 letni Fr. Lotzer in 10 letni Steinklauber ter je prvi zgrabil velik kamen in ž njim ubil svojega tovariša. * Kako smešna jo nemška nestrpnost. Nemški listi so razkrili strašno hudodelstvo, ki ga je zakrivil na Dunaju pruski državni tajnik grof Posadowsky s svojimi poročevalci in posredovalci pri sklepanju trgovinske pogodbe med Av stro-O^rsko in Nemčijo. Nemški grof baje zahaja s svojo družbo po končanem dnevnem poslu — premislite! — v gostilno, kier se toči najboljše plzensko pivo. A da je mera njegove hudobije polna, je treba vedet', da *wa to odlikovano gostilno pristen Čdh s pristno husitsko glavo. Vae v lokalu je češko, celo jedilni list je baje tiskan v nekem češkem kraju. In pod tako streho se krepčajo pristni pruski funkcionarji! »Graška Tages-pošta« razjarjeno vzklika: »Ta vest se mora hribiti, Že zaradi tega, da se zve, ali se res Nemci iz Prusije zakrivili tako breataktnost.« Nam pa se zdi nemška jeze* tako smešna, da bi jo tudi radi videli pribito. * „Ne*goda" na železnici. Is TilDingena poročno listu »Schw. M« a dne 14 trn. »Žiloatno smešni doživljaj so imeli včeraj z večernim vlakom od tu odpotujoči gostje. Par kilometrov od K rohenteliinsfurta je nenadoma obstal vlak sredi proge. Ko so pomolili prestrašeni potniki glave skozi okna, niso Videli nika-kega stroja pred vlakom. Stroj se j s bil odtrgal od polnega vlaka ter je sam pripihal v Ktrchentellinsfurt. Poatajenačelnik je strojevodjo na ta »nedostatek« opozoril, nakar je peljal stroj nazaj ter po primerni zamudi srečno pripeljal na postajo obupane potnike. * Berač je preštel zvečer svojo gotov.no in izračunal, da je zberači! tekom dneva 6 kron Jazen zavpije: •Sa pič ne splača vtč beračiti v teh slabih časih, toliko zasluži že vsak uradnik!« Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 29. novembra. Današnja seja poslanska zbornice se je začela jako pozno, ker zbornica prej ni bila sklepčna. Razprava o programatični izjavi Kor-berjevi se nadaljuje tudi danes Med drugimi so govorili poslanci V. Hruby, dr. Meiiger in dr. Tavčar. Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno. Dunaj 29. novembra. Položaj v parlamenta se smatra kot brezupen in splošno se sodi, da se zasedanje odgodi že koncem prihod njega tedna. Nemški nacijonalci so vsled tega na prosili prezidenta grofa Ve t terja, naj skliče konferenco klubovih na- čelnikov. Vetter tega ne stori, ker so Čehi rekli, da z nemškimi na-cJjonalci nimajo ničesar govoriti. Dunaj 29. novembra. Vlada predloži v eni prihodnjih sej poslanski zbornici načrt zakona o zavarovanju za starost in invaliditeto. Zdaj se vrše pogajanja z raznimi strankami za-stran podpore po elementarnih nezgodah prizadetemu prebivalstvu. Rusko-japonska vojna. Petrograd 20. novembra. General Kuropatkin je poslal obširno poročilo ojaponskem naskoku dne 2 7 t. m. Iz tega je razvidno, da so bili vsi naskoki sijajno odbiti London 29. noembra. V so boto o polnoči začeti splošni naskok Japoncev na Port Ar tur je trajal včeraj ves dan. Ker japonsko vodstvo ne pove ničesar o izidu, sa v Tokio splošno veruje, da so bili Japonci zopet poraženi. London 29. novembra. General Kuropatkin si je omislil avtomobil, da pride hitreje d) vseh ruskih pozicij. Kuropatkin pre biva še vedio v železnškem vagonu. London 29. novembra. Reu-terjev bir6 poroča iz ruskega tabora, da imajo Japonci v Mandžuriji 8 divizij in še 9 brigad infan-terije ter 2 brigadi kavaierije Berolin, 29. novembra. Iz Petrograda se peroča: Na mand žuiskem bojišču stoje roška in japonske predstraže na nekaterih mestih saxo sto kcrakov draga od druge. Neki Rus je celo nekemu Japoncu, ki je na straži zadremal, vzel puško. Vodo dobi vajo Rusi in Japonci in enega in istega poteka. Rusi čas h lahko si šijo, kar Japonci msd seboj govore in ker je mnego Japoncev, ki znajo ruski, se večkrat Rusi u&rležujejo japonskih pogovorov. Poslano.*) iiUlUfOlIuul uli IU UUjJlullmU i Lepa ti hvala, vrli tovariš! Glej, da v „Slovencu" zopet kaj „zvanš"; Žiingarja hvali, Jevljarčka-žujjana", Tlači kolego! Vsa čast Ti! tirata!,.. 3464 Magister. *) Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon prgr Zahtevajte vsekdar č#- leznati* rini* iehafnctrjn Firro///a r I u Iti j an i na M* u naj s L i In zavračajte Izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti Zunanja naročita po 6 povzetju. 1264—22 Umrli so v Ljubljani: Dne 23. novembra: Katarina Hrovat, gostija, 72 let, Stari trg, St. 17,srcna hiba. — Sofija Stepi \ gostilnićarjeva hči, 3 in pol leta, Srreliake ulice št. 15, Bkarlatica. — Viktor Rogl, Crkostavec, 64 let, Gradišče Bt. 11, otrpnenje možgan. — Marija Klun, gostija, 77 let, Karlo vuka cesta fit. 7, Ma-rasmus senilis. — Ana Keržan, sprevodni-kova hCi, d mes, Sv. Martina cesta 5t. 21, življenske slabosti. — Stanislav Župnek, vlad. tajnika sin, 19 dnij, Poljanski nasip st. 10, Debilitas vitae. V deželni bolnici: Dne 24 novembra: Odkar Herzig, magister pbarm. 31 let, Eiteritis. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 27. novembra l(J04. Aiftlošbeui pHfilrjl Denar Blago 100- 10020 4"/0 srebrna renta..... 99 10010 40/0 avstr. kronska renta . . 100*20 100*40 4% „ zlata , . . , ! 11***90 12010 4% ogrska kronska „ . . . 98-1 h 98*35 1% „ zlata „ . . . 118-86 119*05 4" o posojilo dežele Kranjske . 9950 101 — 4l/t°/o posojilo mesta Spljet . 100 25 101*25 M///- „ Zadar . 100 - 100- *V//o bos.-herc. žel. pos. 1902 4% češka dež. banka k. o. 10090 101*90 99 85 10005 4°. n n „ L 0. . 99 85 100-25 *7*°/o P'sma £al- d« niP- 10140 102*40 *'/»°/o PeSt- kom« °- *• 1 10745 108-45 4V,*/o zast pisma Innerst. hr. 100*50 101*60 417VVt * » ogrske cen. 100*50 101*20 l!/t°''o z. pis. ogr. hip. ban. . I 100*10 101* - '' /0 obl. ogr. lokalnih Že- leznic d. dr..... ; 100*— 101 — 41 ,°/0 obL čVfike in d. banke . ! 100*75 101*75 4° 0 prior. Trst-PoreČ lok. žel. 98*50 4°/0 prior. dol. žel..... 99 50 100* — S° 0 „ juž. žel. kup. 1 ,*/, . ' 308 40 310 40 •Vaf/i *v8*' P08- za ML p- o. . 100-75 101 75 Smke. Srečke od 1. 1860', . . . . 186 — 188 50 r * ..... i 274- 278- — 1KI-7& 163-75 „ zem. kred. I. emisije . 306 — 316 — „ ogr. bip. banke . . . 298-— 309 — ; 273 — 277 75 M srbske a fr». 100"— 94 — 98 5o „ turske...... 134 50 135-50 20*75 21 75 Kreditne n .... 47i»- - 4P9-— Inomoške „ . j 79-50 81-60 Krakovske „ ...» 87-- 92 — Ljubljanske „ . . . . | 6'.*-- 73'— Avst. rud. križa „ . . . 54 — 66 — Ogr. „ „ „ . . . . 2» 80 29 80 Rudolfove „ . . . . 66*— 70 — Salcbnrške „ . . . . 76- 81 — Dunajske kom. - . . . . 524*— 634*— Delaiice Južne železnice..... 97 »:> 8825 Državne železnice . . • • j 650-25 651 25 Avstr.-ogTske bančne delnice . 1- 1641 — Avstr. kreditne banke . . . 67y-25 68o H Ogrske w „ ... i 800 50 &01 aO Zivuostenske „ ... 249*— 250*— Premogokop v Mostu (Brtiz) . 6G0 — 662*— 49-t 50 495 50 Praške žel. indr. dr..... 2374 - 2384 — 515 75 516 75 Trbovljske prem. družbe . . 312*- 316 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 539-- 540 — Češke sladkorne družbe . . . lts>fti 190 50 t itlule. 11-34 11-38 19-08 23*49 23 67 Sovereigna.......j W*l 23 99 117-42 117 65 Laški bankovci...... 95-20 9540 254 - 25f75 484 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. novembra 1904. Termin. Pšenica za april .... „ 50 , . 10 21 Rž , april . . . „ 60 „ . 7 M Koruza „ maj . . . . „ 50 , ■ 757 Oves „ april . . . . „ 50 , 1 7'19 Nespremenjeno. Meteorologično poročilo Višin* nad morjem Si>6 i. Srednji araćni tlak 730 0 mm Nov. Čas opazovanja Stanje barometra v BflH %.> S 2 E— Vetrovi Nebo 28. 9 zv. - 3U orezvetr. oblačno 29 n 7. zj 2 pop 734 3 7315 - 66 - 30 brezvetr si. jug oblačno pol. oMa£. Srednja včrraiSnja temperatura: —2 0°, 'e- 0 9°. — Padavina o 4 mm. Rodbina TurkOVa naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod IVAN TURK posestnik in izvošček danes ponoči ob polu 10. uri po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 30. novembra t. I. ob polu 4. url popoldne iz biše žalosti Sv. Petra cesta št. 74 na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 3467 V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1904. Venci se na željo rajnika hvaležnfc odklanjajo. Zahvala. Za mnogobrojno izraženo sočutje povodom Bmrti na6e iskren.) ljubljene, nepozabne s »proge, oziroma maiere, stare matere m tašče, gjepe Katarine Zorko izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem svojo najtoplej&o zahvalo. Idkreno se zahvaljujemo tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev ia Šopkov, ter za nepričakovano muogobro no, zelu Častno udeležbo pii pogrebu preblage rajnico. Poseboo pa se So kar naj topleje zahvaljujemo mil. pr.»Stu gospodu dr. S Elbertu, preCastitima gg. priorja in subpriorju usmiljeion bratov v Kaudiji in vsem drugim prečastitim gg. duhovnikom, ki so nam i velikodušno požrtvovalnostjo pri pogreba Se posebno lajšali veliko boleat Bela cerkev, 26- nov. 1904. Žalujoči rodbini Zorko • Majzelj. 445181 Ma* be&cbi« Nj .i.vi urxt Sohulzmtrk*. B800«$ FUTZSTEIN MONKE BRAND (AFFEN K ARKE* Ma* Uf UnfK-rr JU df a- ch*&nu>euung. Brand ZNAMKA Z OPICO ^# KAMEN ZA ČIŠČENJE Njegova vrlina kakor sredstvo za snaženje in likanje njegova vsestranska uporabnost in nizka cena ga napravijo neobhodno potrebnim. Splošno zastopništvo sa Avstrijo: HENRIK STO£SSLER, bUMAJ, l. Freyung 6. Varstvena znamka. Prijazna +* mesečna soba a oprave in s posebnim vhodom, se odda t enemu ali dvema gospodoma s hrano ali brez nje v Florijanskih ulicah št. 23 I. nadstropje. 3465—1 AbsolTiran agronom želi vstopiti. Ponndbe na upravništvo „Slov. Naroda *. 3466-1 O 1» «3 M* se nudi vsakomnr z nabiranjem naroČil odličnih no vrsti za božič, novo leto in predpust. Ponudbe na M. vVAHRMANN, Budapešta, VI., Bajnok-utcza I. sz. 3383-3 Kontoristinja lika, z v?cleion pr*i?j»o t*r z lepo in r o pisavo, se takoj sprejme. (Tr |poveki teš.^; oi z&htevnn ) 3458—2 Ponudbe tv?dk» H, Suttner Kranj. išče tovarna za papirnate vreče. Več pove v 2442-2 F. J. Sašek, {trgovina s papirjem na debelo. Plzen na Češkem. V Cerknici se proda Msdenova hiša rudbe p' d šifro: A. Z 22. Slov gradeč Staj.Poste restante. Stanovanje v visokem pritličja v svoji na novo sezidani hiši v Spodnji Šiški, Gasilska cesta st. 219 oddam takoj ali pa za bodoči febrnar. Stanovanje je lepo, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kleti, drvarnice, delom vrta, z vknpoo porabo pralne kuhinje in kopalne banje. Natančneje pove M. Raznožnik, Sp. Šiška. 3446-2 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod. Iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob l-\ uri 34 m poaoci oaobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Selithal v Aunsee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belja':, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ei Selit hal v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budeie»ice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čes Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Lend - Oastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. ah 56 m popoldne osobni vi*k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo akovo, Ljubno, čez Klem-Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v.re, Prago (direktni voz I. in U razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆE V JE. Osebni »laki. Ob 7. uri 17 in zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. iatotako. — Ob 7. *uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iechl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lpsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var , Heb, Manjine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri ■14 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selztbala, Beljak*, Celovcn, Mcnakovoga, Lac-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja. Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inom^sta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Lin ca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovib varov, Prage in L;pskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjntraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri S m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. iri 45 ra ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri tO m zve er. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob Ledeljah in pra mikih in le okt.bra. — Caa prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. St. 3476 RAZGLAS. Po visoki kralj deželi; vladi progiašdiia za zdravilno £ rudninsko vodo Apatovačkri kiselica naravna alkališko-murlatiško-lltijska slatina, bogata ogljikove kislina izvrstna kristalno čista namizna voda. Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej sla tini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov In požiralnika, trganju In revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri oblatnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno In nenadkriljivo sredstvo pri spolnih in mnogth drugih ženskih boleznih. Analizirala tta jo prof. dr. E. Ludwig. c, kr dvorni »vetnik in kr. prof. dr. S. Bošnjaković OtllikoFini^Ba nirioi'iii strokovnih rauteal s 15 zlatimi svetinjami. „Upravlteljstvo vrelca Apatovacke kiselice" Zagreb, Ilica St. 17. 487-83 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah In gostilnah. Zastopnik m Kranjsko: C?. NEVAUDI v £JablJ«ni. Vp*»d naroćiia deielmga odbora krr.ui&kegs. i dre 22 nov*frhra 1904, št. 13 655 se dobava kruha za prisiljence v Ljubljani in na Jesenicah vnovič r»zpiSe in eic^r: 1) »a sa prisiljence v ZJ ubijani n:& leto okr glo 120.000 komadov soržičnegfs kruha i 56 d§ i arejenetra po napol iz tš-o ent* moke £t. 6, in ržens mog^ 2 m okroglo 4000 fcy bslega kruha )t lem Bke !T»rk« za om^ke 2) Za prisiljeuški oddelek na Jeseničan na »et> okrefjki 26.000 komadov soržičaesra kruha a 56 dg in okro^'o 800 /.■•/ belega kruha iste kvaliteta kakor v L.ubijani. PotttKtb^r.i pogoji bo v pttarai piiitpliinem vodatva n* n^'pd t^r mera v ponudbi pristaviti iajava, da se p o 0% -ima pc.lvrie terr. poff jt-m. Cene naj 8« atavijo za vs*ko vr^io kru?5', ter za LjuoijAD t | iL^ Je-scnie«* posebe). S pont?drsikorn, kateremu s« odda dobava kruha, tklraa pfdp^an> vodatvo da n|ejtove stroSke piamenr: pogoalbo, katere veljava j« odT cd polazila dteŠela>egav cdbora k^seisp ^_ Postavno ItoSffcvvant* pooudbe ia en kon;«d kruha Tot vaoreaj i f le* rido 8. decembra 1904 12. ure opoldne v pisarni vodstva. Vodstvo deželne prisilne delavnice kranjske v Ljubljani dno 29 nottrmhfa 1904 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj«* In prodaja vae vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese izdsja k vsakemu žrebanju. a»a— —■..... -. đaaaMMI Akcijski kapital K l,«HI0»OOO. Zasanjava i« akskemptuit Daje predujma na vrednostne papirja. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruie srečke Tprcti vnovčuje zapale kupone. ic-ctrziii iscfra.t>i. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (tST Baksaipt Ia lnkaaeo atealc. QJT Borana u sr orli«. Podružnica v SPLJETU. GS8& Denarne vloge aprejema v tekočem raffnnu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—137 Promet s čeki in nakaznicami. C5ričar§ Jy(ejač 'popo-fitj-etio ^afovjo v Ljubljana nonicnoiii ftadoz tudi = de-c&e = po dn3ouifo nibhih Kotno in x>fi3uo po- via M&tetv zraste*} \n H8ia-7 00190653 34 Pripravna Miklavževa darila priporoča tvrdka 3456—9 trgovina z modnim in manufakturnim blagom v Izubijani, Sta.x*i trg štev. 9. Otvoritev kavarne. —————— • mj?X9£>*^ Podpisani vljudno naznanja si. občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem, da je za udobnost p. n. gostov poleg Mvoje Ml»nrlrnriit» priredil in otvoril tudi 1^ ol varno v gl vnih prostorih na Starem trgn štev. 21 kjer se bode postrezalo z dobro b^lo in >Ua»— li* ilo^ ea|em in druclml uorblml in mrzlimi pljfteamt. Priporočajoč svoje podjetje kar najbo\jše, bilježim z odličnim spoštovanjem Jakob Zalaznik pek, slaščičar in kavarnar 3451 a v Ljubljani, Stari trg št. 21. ♦ i 11-1 • iii ii 1111111 • 111111111 1111 11 i 11111 11 111 i 11 11 i 1111 1111 • • • 111 • i i • i • i • i iii 1111 i»111 vino najlepše izvršitve po znižanih cenah 0 priporoča Kari Eecknagel na Mestnem trgu štev. 24. « 0 « * Z 0 o 2 3 0 o S"°- 0 "o* 0 c 0 S 0 . 0 5= 0 O 0 W 0 O 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 Pozor! Vsakdo zasluži 20 , kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn Union — zcamka Union — ter druge fine ure, sem odločil čez par t'soč žepnih ur (švicarskih), katere prodajam IV 20° o ceneje kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! — Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Brilanti so obrestovan kapital! Cena brilantcm se viša od dne do dne, zato naj se vsakdo požuri kupiti si jih sedaj, dokler je cena še nizka. Za prav mnogobrojna naročila se vljudno priporoča z vsem spoštovanjem Franc čuden IMT urar in trgovec v Ljubljani. Glavna trgovina: Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. 4.9 49 Zahtevajte cenike! z* T * »S s 0 0 « CD 0 5. 0 2 * § O cd" x o S o 2 3 0 2. 0 nS 3 & cd 0 5:0 O 0 O- 0 g 0 CD 0 2.0 1 * 00000000000000000000000000»»» Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Dobiva sa povsod! J.BUZZOLIM delikatesna trgovina % IJtitt*Janl. (natakarja) za gostilno na Rakeku Štev. 61 Vj od 1. januarja 1905, pod kavcijo 1000 K. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na Vinko Galovic Vugrovec, poŠta Seavete pri Zagrebu. 3454—2 Za božično darilo zastonj! Zaradi opuBtitve tovarne ur, ki se mi je prepustila nje zaloga, prodajam natančno regulirane, zajamčeno 3 leta dobro idoče prekrasne moške žepne remontoarke la. s Hnurnim tekom na sidro, za bajno nizko ceno po 6 K komad. Veleeleg. damska ura, velemoderna, fino kolesje, samo K 9 BO. Povrh dobi se vsak naročnik zastonj prekrasno, fino pozlačeno verižico in v ognju pozlačen prstan z dragim kamenom. — Po povzetju razpošilja tvornifika zaloga M. Schmldt, Dunaj, II HI , Stefaniestrasse št. 1. Brez rizika, ker se vzame neugajajoče nazaj Kdor ne kapi, si škoduje sam! 11 Grenčica riorian" in liker „Florian" najboljša kapljica za želodec. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 1*80. 1 prekrasno pozlačena, 36ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna sviiena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev. 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz ' jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nože< s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, > naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičes album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če 34 8 se denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105, NB. Za neugajajoče se vrne denar. J^"otoiT Zupančič T"kT^^ Cez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila krit-ka zelo radostno in jo - cenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi „SIovenecu ter „Dom in Svet* sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta t oglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote*. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja v Ij|ublflaiai O O. co I- Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno pripor /ati v nabavo raznih tapetnih in dekoractjskih potrebščin. D Igolet&o službovanje pri slovećih tu- in inozemskih tvr-l-.ab me unposablia kot vse^tranako izvtžbanega in izkušenega, da morem vseJcakor i.a tineifco ia najsobd nejše zadostiti svoji nalogi bodici v tapeta *iki aH dek'.racijski stroki kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev. Istotakn si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna r ai-modernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, o'-Mane it 1 raznn potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vae v mojo stroko spadajoče predmete - Prczameoi naručila v kompletno opremljanje sob in event. prenavljanje obrablienib pohištev ; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd. Z zagotovilom najek->aktneje postrežbe in točne izvršitve priporočam se si občinstvu v blagohotno uvaževanje. Velesoostovanjem 3 74—7 Ljubljana, Breg, štev. 20. Cojzova hi&a. ve Jvast Černe 09 C! O I Denar vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim, brez poroka in brez intabulacije se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v A. Razbergerjevo restavracijo v Ljubljani, sv. Petra nasip št. 37, „ poleg jubilejnega mostu. y Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske in )Crvaške. Uiua v steklenicah, peneča vina, šara- v panjee. fini dunajski pelinkovec. Puntigaiusko salonsko marčno pito, vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in ve i /j vsani oan okusno pripravljeni zajirn, kosiio in ve« ^ f/j čerja na izbiro. JUtrzla in gorka kuhinja ob vsakem \ •y/\i\r go az samo 12 vinarjev. -v\a Lepi prijazni prostori, >? Za dužba odddjane sobe. Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. Ker sem si naklonjenost »lavnega občinstva v sv 'jih prei&njih prostorih, cajzadnje v restavr3Ciii Jurij Auerjevih dedičev „pn Belem k njiCkak> z trudom pridobil, pro8fm tem bolj za i3tu, ker mi je sedaj r««* mi goče vse častite gg goste postreči le z dobrim pivom in vinom, s slaatuo jodju in t.M'n > postrežbo. Priporočam se za prireditev skupn h obedov, god.-vnih gostovanj, lenitovanj in drugih razveseijevanj, Za preganjanje mačfer>7 in drugih tacih zverin bodem imel posebne prostore PrlporoCaje se bilježim z odličnim spoštovanjem 3388-4 A. Razberger, restavnter ^ ^0 ^0 tiit ti0, ^ Velika Miklavž, prodaja blaga se prične T7* pcnedeljel^, 21. novemtra v trg. zalogi blaga A. Primožiča v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 25. Stalna razstava blaga vsako nedeljo do Božiča, tudi zvečer ob razsvetljavi. Od priČetka prodaje za Miklavža in za Božič so cene znižane kolikor mogoče, pri mnogih predmetih pa celo čudovito nizke, o čemer se lahko vsakdo prepriča, če si ogleda, ne da bi ga silili, da kaj kupi. Na prodaj so: Umerjene obleke v kartoiiib, moško i u žensko perilo, ko/uho hu\ preproge, damska konfekcija n. pr. paletoti, plasti (Brminenmautel), Mu■ * in krila, poslednje lastnega izdelka, predpasniki, svilnato blago okoli 5000 m in premnogo drugih predmetov. 3377 6 4$ Lasmma iu Usk .Narodne tiskarne". 008045 31^8 64