•1
PROBAN KA
PE Kranj • te*. 064/3ao iso
Krafi), Koroška 2 (Stara pošta}
BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, ...
Gorenjska^** Banka
Banka r/ po.iluhom
Eno ali drugo - eno z drugimi
AVTOHIŠn VRTAČ
m
Kranj
Delavska 4, Straiišče pri Kranju A&J&I
Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.$i || 0* M /f f A H 4 H http://www.avtohisavrtac.si 1/(94/ J I O'U&U
MLFAN
Menjalnice
Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič
mJiMoMMGLAS
Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 3 - CENA 140 SIT (10 HRK)
Kranj, torek, 12. januarja 1999
Uspele 42. prireditve "Po stezah partizanske Jelovice"
Dražgoše ostajajo
simbol upornega
naroda
Množična udeležba na pohodih v Dražgoše in množičen obisk spominske slovesnosti na dražgoško bitko očitno ostajajo stalnice spoštovanja do dogodkov pred 57 leti.
STRAN 5
Škode najmanj 35 milijonov tolarjev, na srečo nihče ranjen
Zaradi požara stoji obrat Terma v Bodovljah
Term^ Z^?traJ Je zagorelo v obratu škofjeloškega a v Bodovljah, kjer izdelujejo nefinalizirano kameno volno.
STRAN 26
Smučarska regijaDobrač in Troraeja!
a4CH'WARMBAD
P L 1 C E
O f O C U 1 J £
Smučarske karte s popustom pri Globtour Kranjska Go info tel: 064 / 87 90 2rugT Z veljavno snu dobite 50 % popustu v toplicah „ JE r 1 e b n i s jUiorm e Wa r i n b a <!" Beljak in ..Krjstallbacl" v Pad Blei bergu. *
l n f o r m &mj>e*r> snegu
'A£0mw"O ali
9 515 [32
O
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
j^Ugodna prodaja ^HH^. kurilnega olja
Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242
PETROL
Gorenjski derbi so dobili škofjeloški košarkarji
Loka kava za Triglav (pre)grenka
Košarkarji kranjskega Triglava so v sobotni tekmi v domači dvorani na Planini večino tekme vodili, na koncu pa so vendarle morali zmago prepustiti srečnejši in izkušenejši ekipi "sosednje" Loka kave
STRAN 22
MECAMILK
1^ Z a
\ K °-
\9 *<
-S U
in < tn m
P5"
Žerjavka 12, Kranj, Tel.: 064/491-068
OBIŠČITE NAS!
Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji)
Nedeljska, družinska kosila!
Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in vegetarijanska hrana)
Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah!
2 - <
« £j a
9770352666018
PO SLOVENIJI
UREJA: Jože Košnjek
Demokrati Slovenije
Deseta obletnica ustanovitve SDZ
Ljubljana, 11. januarja - Demokrati Slovenije želijo opozoriti, da danes mineva 10 let od po njihovem mnenju enega najpomembnejših dogodkov iz novejše slovenske zgodovine. Na ta dan je bila namreč ustanovljena Slovenska demokratična zveza, prva politična organizacija z izdelanim in nedvomno političnim programom, ki se je jasno razglasila za politično opozicijo tedanji edini dovoljeni stranki ZK in njeni frontni organizaciji SZDL.
Demokrati Slovenije želijo ob sedanjem, skrajno negativnem političnem vzdušju v Sloveniji opozoriti na združevalni in pozitivni program SDZ, iz katere, ali vsaj, s pomočjo katere so nastale kasneje skoraj vse pomembnejše politične stranke, razen LDS, ZLSD, SNS in DeSUS. Številni člani vodstva SDZ so danes med najvplivnejšimi člani vodstev vsaj treh ali štirih drugih strank. SDZ je dejavno oblikovala program osamosvojitve in vsaj večina najpomembnejših članov osamosvojitvene ekipe je bila v času osamosvojitve v članstvu SDZ. V SDZ se je ob ustanovitvi zbral največji -del slovenske politično misleče intelektualne elite, ki ni bila organizirana znotraj SZDL ali ZSMS.
V SDZ je dozorelo tudi spoznanje, da osamosvojitve ne bo mogoče izpeljati brez istočasne uvedbe demokracije v Sloveniji in obratno. Zaradi vsega povedanega je, bila prva, čeprav še ne povsem jasna zamisel o ustanovitvi SDZ, izoblikovana na Zboru slovenskih kulturnih delavcev 2. junija 1988 pre-
lomno dejanje, še bolj pa sama ustanovitev SDZ 11. januraja 1989 v Cankarjevem domu, ki je tudi kot javna manifestacija tedanje opozicije, pomenila velik dogodek za tisti čas. Vse to velja priznati in poudarjati, ne glede na nesporno dejstvo, da je bila SDZ nazorsko tudi v samem vrhu zelo raznorodna združba, in da je njen kasnejši razpad pravzaprav logičen, še posebej glede na leaderske ambicije nekaterih tako različno mislečih članov vodstva.
Demokrati Slovenije si ne želijo predstavljati se kot edina politična naslednica naslednica SDZ, čeprav so po svojem programu, sredinski politični usmerjenosti in načinu delovanja nemara najbližji izročilu SDZ. Gotovo pa je res, da je dedičev in naslednic SDZ več, malo pa je žal med političnimi strankami takšnih, ki bi zmogle tako ustvarjen in v prihodnost usmerjen program, kot ga je ob ustanovitvi in tudi kasneje zmogla Slovenska demokratična zveza, ki jo je dokončno pokopala sla nekaterih njenih prvakov po oblasti. • Priredil Š. Ž.
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
A UR DOBRE GLASBE! i g
f^MGLAS
Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali en Glasov celodnevni izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do 30. junija 2000; ali tri reklamne artikle Gorenjskega glasa
Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo. Novemu naročniku, ki se naroči do vključno 30. januarja 1999, pripada tudi izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99, kije izšla decembra lani.
Novega naročnika sem pridobil(-a):_
Moj naslov:_
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/:
ali: A/ Glasov izlet po izbiri do 30. junija 2000, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za _trimesečje 1999 in dobim svoj Časopis tri mesece
brezplačno
ali: C/ tri Glasove reklamne artikle
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
GLAS
naročam »mi
za najmanj eno leto
Ime in priimek:............................................................................................
Naslov:...................................................................................................
Podpis:.....................................................
če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
5 sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa.
Po referendumu o financiranju graditve Termoelektrarne Trbovlje 3
Slovenci proti novemu onesnaževalcu
Čeprav ob zelo skromni volilni udeležbi, so volivci z veliko večino glasovali proti predlaganemu financiranju gradnje tretje trboveljske termoelektrarne. Mnogo pritožb je bilo na nerazumljivost
referendumskega vprašanja.
Ljubljana, 11. januarja • Po neuradnih podatkih se je referenduma v nedeljo udeležilo nekaj manj kot 28 odstotkov volilnih upravičencev, vendar je bilo skoraj 80 odstotkov tistih, ki so izrazili svojo voljo proti predlaganemu financiranju graditve TET 3. Pod 30 odstotki je bila volilna udeležba na referendumu tudi na Gorenjskem, na Jesenicah je prišlo na volišča celo manj kot četrtina volilnih upravičencev. Kakšna bo dokončna usoda načrtovane nove termoelektrarne, pa pravzaprav še ni jasno.
Majhna volilna udeležba
Za to, da bo volilna udeležba skromna, je bilo že pred referendumom kar precej razlogov. Od tega, da so se številni volivci pritoževali nad nerazumljivostjo referendumskega vprašanja - kar precej se jih je celo s tako pritožbo obrnilo na varuha človekovih pravic, pa do zelo različnih pogledov na to, ali je sploh primerno na referendumu odločati o tako pomembnem investicijskem vprašanju na področju energetike, kjer bi morala imeti prvo besedo predvsem stroka. Tu je vsekakor še vpliv vremena. Vsekakor so se pričakovanja predlagateljev referenduma - tridesetih poslancev SKD, SDS in SLS s prvo podpisanim Lojzetom Peterletom uresničila in prepričljiva večina volivcev je glasovala proti državnem sofinanciranju tega novega energetskega objekta. Po predlogu zakona, ki ga je predlagal poslanec ZLSD Miran Potrč, podprla pa tudi vlada, naj bi namreč država iz proračuna
primaknila k tej gradnji 150 milijonov mark nepovratnih sredstev, za 275 milijonov mark posojil in obresti pa naj bi jamčila. Ni pa seveda bila vprašanje le investicija oz. njeno financiranje, pač pa v ozadju tudi številna delovna mesta, tako v elektrarni, kot tudi v rudnikih, zato nadpovprečna volilna udeležba v Trbovljah (več kot 84 odstotkov), Hrastniku (dobrih 80 odstotkov) in Zagorju (nad 60 odstotkov) kakor tudi večinsko glasovanje za financiranje elektrarne ne presenečata. Med vsemi volitvami v samostojni Sloveniji, vključno z referendumom o volilnih sistemih, je bilo na voliščih tokrat vsekakor najmanj ljudi.
Proti tudi Gorenjci
Če je bilo Zasavje ena od skrajnosti po udeležbi in večinskem mnenju, pa je bilo največ nasprotnikov s 86 odstotki na Ptuju, medtem ko smo se Gorenjci kar precej približali povprečju države. Najskromnejša udeležba je bila na Jesenicah, kjer je prišlo na volišča le dobrih 22 odstotkov upravičencev, najvišja pa v Kranju s skoraj 38 odstotki. V volilni enoti Kranj (poleg vseh gorenjskih občin vanjo šteje tudi Idrija) je bila povprečna udeležba 28, 28 odstotka "za" je glasovalo 16,23 odstotka, "proti" 81,42 odstotka, 2, 34 odstotka glasovnic pa je bilo neveljavnih. Vsi ti rezultati so seveda še neuradni, saj naj bi bili uradni znani šele v četrtek. Brez posebnih analiz, je s pogovori z ljudmi mogoče ugotoviti,
Ponovoletni začetek dela oblasti
Koalicija še vedno na preizkušnji
Ljubljana, 11. januarja - Po
koncu (podaljšanih) novoletnih praznikov, ki so jih v nekaterih strankah zlasti izkoristili za kar precej agresivno agitacijo za referendum o financiranju gradnje TET 3 se v tem tednu v vladni palači začenjajo napovedana enomesečna medstrankarska pogajanja v okviru vladajoče koalicije, saj se je dvomesečno premirje izteklo. Danes naj bi se sestala vodstva vseh treh strank koalicije, ki naj bi pomenilo začetek reševanja nakopičenih odprtih vprašanj in od uspeha pri tem, kot. je dejal premier dr. Janez Drnovšek, je tudi odvisen nadaljnji obstoj koalicije. Kot je znano, gre predvsem za vrsto kadrovskih vprašanj, od nesporazuma o kandidatu za generalnega javnega tožilca in obrambnega ministra, do tistih, ki so nekoliko bolj v ozadju: vodenje Darsa, Slovenske razvojne družbe, Urada za zavarovalništvo in Nadzora prirejanja iger na srečo. Poleg kadrovskih vprašanj, pa je med glavnima strankama v sedanji vladi LDS in SLS tudi vrsta nesporazumov oziroma neusklajenosti o nekaterih zakonskih predlogih, kot so to zakoni o kmetijsko-gozdarski zbornici, skladu kmetijskih zemljišč, o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic ter privatizaciji državnih bank, pa tudi o energetski in davčni politiki
si niso enotni. V drugi -zakonodajni veji oblasti se s tem tednom začenja delo v delovnih telesih državnega zbora, kjer se bodo skušali dogovoriti v komisiji za poslovnik o predlogu tega, za učinkovitost dela slovenskega parlamenta tako pomembnega akta, zasedala pa bo tudi cela vrsta drugih teles: odbor za zdravstvo, družino in socialno politiko o zakonu o starševstvu in družinskih prejemkih; odbor za finance in monetarno politiko o zakonu o taksah, zakonu o financiranju občin, zakonu o bančništvu; mandatno - imunitetna komisija o zamenjavi za poslanca Borisa Soviča; odbor za gospodarstvo o stanju v predelovalni industriji ter operativnem načrtu za izvajanje programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh; člani odbora za kmetijstvo in gozdarstvo bodo obravnavali por-očilo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za leto 1997; odbor za infrastrukturo pa bo obravnaval poročila o graditvi avtocest po nacionalnem programu. Sestali se bodo še člani komisije za volitve in imenovanja, ter odbor za kulturo, šolstvo in šport, ki bodo obravnavali predlog zakona o varstvu kulturne dediščine ter statut Kulturniške zbornice Slovenije. • Š. Ž.
da je na odločitve ljudi predvsem vplivala skrb pred dodatnim onesnaževanjem okolja, pa tudi vpliv te energetske novogradnje na ceno električne energije je ljudi zaskrbel.
Različni komentarji
Rezultati referenduma, čeprav kar precej pričakovani, pa so vzbudili zelo različne komentarje. Prvi predlagatelj Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov je dejal: "Rezultat referenduma pomeni zame zmago razuma in novega pogleda na slovenski razvoj. Moram reči, da nisem pričakoval tako izdatne zmage, da me je rezultat presenetil. Kar zadeva položaj v Zasavju, pa smo v Sloveniji zapirali tudi druge rudnike in država na rudarje ni pozabila. Problem je v tem, da vlada ni pravočasno pripravila alternativnih programov, vendar je to možno storiti, tako da ne bo v Zasavju socialne stiske, temveč zagotovljeno normalno prestrukturiranje, ki je običajno, kadar gre za prestrukturiranje rudnika." Podobno je bil zadovoljen z rezultati tudi predsednik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek: "Z referendumom smo popolnoma uspeli. Naš cilj je bil, da bi bil izid proti predlaganemu financiranju TET 3 prepričljiv, zato, da s končnimi izidi ne bi mogli manipulirati. In kot se je izkazalo, je izid z več kot 77 odstotki prepričljiv. Sicer pa rezultati referenduma tudi kažejo, da so volivci vedeli, o čem odločajo, čeprav se je v javnosti ustvarjal vtis, da ne vedo." Drugačnega mnenja pa so bili predlagatelji zakona o financiranju TET 3 iz državnih sredstev. Miran Potrč iz ZLSD je dejal: "Žal mi je, da je bila volilna udeležba tako nizka.
Po vsej verjetnosti je vreme glavni vzrok za to. Po moji oceni so se potrdile ocene, da o gospodarskih vprašanjih ni smotrno odločati na referendumu. Sicer pa me rezultat referenduma ne preseneča, saj so precej agresivno kampanjo vodili le nasprotniki gradnje TET 3, pričakoval pa sem, da bo manj tistih, ki se bodo izrekli proti predlaganemu načinu financiranja. Kar zadeva posledice referenduma, pa bi rad opozoril na
naslednje: upam, da bodo predlagatelji referenduma pripravljeni prevzeti nase tudi posledice, ki so samo slabe. Predlog zakona o financiranju gradnje TET 3 bomo umaknili iz procedure, državni zbor pa bo to moral sprejeti. Zdaj ostajata samo dve možnosti: prva je zaprtje obeh rudnikov v Hrastniku in Trbovljah, kar bo državo stalo petkrat več kot gradnja TET 3, druga pa je, da se v TET 2 dela naprej, kar ne bo niti poceni, nit' ekološko smotrno." Bolj jedrnat je bil Metod Dragonja* minister za gospodarstvo: "NiZ' ka volilna udeležba kaže, da j« j bil referendum volivcem vsiljen Izid referenduma pa bo zahtevaj temeljito proučitev, kako naprej s predvideno gradnjo TET 3-Projekt, tako kot je bil zastavljen, po vsej verjetnosti ne bo mogel biti uresničen. Morali si bomo vzeti nekaj časa, tako na ministrstvu kot na vladi, ifl tehtno premisliti, kakšne so možnosti, tudi v luči nadaljnjega obratovanja obstoječih termoelektrarn in premogovnikov."
Kako naprej
Precej drugače, kot je razpoloženje sodeč po rezultatih referenduma v slovenski javnosti, pa razmišljajo v Zasavju. Vs' trije župani najbolj prizadetih občin trbovlje, Hrastnik in Zagorje so prepričani, da jih visoka volilna udeležba in tudi večinsko pozitivno mnenje za gradnj0 TET 3 obvezujejo v prizadevanjih, da se ta projekt uresni#-Prepričani so, da se na njihov^
plečih  Z  zlorabo referenduma
igrajo politične igrice, rezultat' v Zasavju pa kažejo na solidarnost in zaupanje stroki. Podob' nih prepričanj so tud1 najodgovornejši v Rudnikih Trbovlje - Hrastnik in Termoe-lektrarni Trbovlje, kjer pravijp> da bodo s pripravami na gradnj0 in posodabljanje rudnikov nadaljevali, pripravili pa take drugačne rešitve, da jih bo lahko sprejel, ne glede na rezultat referenduma tudi državni zbor-"Je pač tako, da se vedno, ko0 kdorkoli zapira vsa vrata in okna, najde lina, skozi katero greš lahko naprej. Strokovna vprašanja je pač težko reševat' z demagogijo, ki je je bilo v našem primeru resnično pre' več," je izjavil eden izmed njih-, • Š. Žarg'
Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 45
Leto 1999 bo odločilno
Kranj, 11. januarja - Na novoletnem pogovoru z novinarji je predsednik združenja Tone Kristan poudaril, da v združenju v preteklem letu niso dosegli zastavljenih ciljev, saj so spregledali dejstvo, da so bile lani v Nemčiji volitve. V združenju so namreč prepričani, da morajo prav nasledniki nekdanjih okupatorjev poravnati žrtvam odškodnine, in lanska nemška opozicija, ki je ob koncu leta prišla na oblast, jim je v lem pogledu marsikaj obljubila. Sedaj čakajo, da se nova oblast v Nemčiji uredi, po 15. aprilu, če ne bo odgovora, pa so se odločili, da svoje zahteve začnejo uveljavljati pri Evropski uniji in pred nemškim sodiščem. V Nemčiji so že najeli odvetniško pisarno, posebno pomembno pa se jim zdi, da s svojimi zahtevami preko (nemških) medijev prodrejo v javnost. V zvezi s tem pričakujejo v kratkem obisk nemških novinarjev. Vsekakor naj bi bilo letošnje leto za uresničitev njihovih zahtev odločilno. • Š. Ž.
	■	
NOTRANJSK	1 RADIO LOGATEC D.0.0	
Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612
T TR^IrčvIT GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavcc / Odgovorna
JQJJ feNAv i, VX* ' Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Urša Petemel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, MjSj
l ktannviteli in i7dfliflteli' Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, Kranj /
uauuiuvucij ./Amja^i). DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefiu: 064/222-917 / E-mail: P*3 Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS   glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / CbWJ
vo .... izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Og'35
K-KANJ storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Ravnanje s kurilnim oljem
Stare in premalokrat pregledane cisterne s kurilnim oljem so kot tempirane ekološke bombe
Pravilnik otem, kako morajo biti opremljene cisterne za kurilno olje in kako je z njim treba ravnati, je resda star že dve desetletji, a če bi ga vsi upoštevali, bi bili izlivi olja bolj poredki ali jih sploh ne bi bilo. Nevarnost, ki jo za okolje predstavljajo zastarele, premalokrat pregledane, prevelike ali celo opuščene cisterne s kurilnim oljem, bo povsem minila šele takrat, ko bo
olje vsaj na ekološko občutljivih območjih nadomestil manj sporni zemeljski plin.
GORENJSKA
OD PETKA DO TORBA
GORENJSKA ON LINE:
www.media-art.si
Ko so^ pred novim letom na gradbišču Novega centra Brdo na Bledu rušili temelje in zidove vile Mežakle, so poškodovali kovinsko cisterno, iz katere je kurilno olje po kanalizaciji steklo v Savo. Ob dogodku so se zganile vse službe, ki v takšnih primerih lahko pomagajo ali so dolžne ukrepati. Vodnogospodarsko podjetje Kranj je postavilo vodne pregrade na Savi na Lancovem in v Kranju, delavec Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je odvzel vzorce vode za analizo, inšpekcija za okolje je odredila .  v .
odstranitev z oljem prepojene- Pravilnik je Se 1Z^ ga zemljišča ter začepitev ka- "jugoslovanskih Časov" nalizacije, s katero naj bi preprečili nadaljnje izlive, komunalci so pregledovali kanalizacijo, dovolj dela je bilo tudi fa policiste, gasilce, novinarje in se koga. Gradbeniki niso krivi, je bilo slišati na inšpekciji) saj preprosto niso mogli vedeti, da se v prostoru z zazidanimi vrati "skriva" opuščena cisterna z nekaj kurilnega °lja. Malomarnost bi bilo mo
izteklo iz cisterne v eni od hiš v Radovljici in so šele po enem mesecu na podlagi smradu ugotovili, da se je nabralo v opuščenem vodnjaku sosedove hiše. To so znane nezgode, ob katerih je ukrepala tudi inšpekcija, poleg teh je bilo bržkone še več neznanih in nikjer zabeleženih primerov, pri katerih je olje neopazno steklo iz cisterne v tla ali celo v podtalnico. Za takšne primere ve le "mati narava", ki pa o svojih skrunil-cih, žal, ne more spregovoriti.
goče pripisati preteklim lastnikom oz. najemnikom, ki niso poskrbeli za ostanek olja in za odstranitev cisterne, in morda še tistim, ki so bili pri pregledu Prostorov pred rušenjem premalo pozorni na zazidani prostor in njegovo "nevarno" vsebino.
Primer iz konca minulega leta ni osamljen. Že pred leti se je na območju zgornjega dela Gorenjske olje nepričakovano "znašlo" v Radovni, v zadnjem letu sta bila poleg vile Mežakle še dva neprijetna dogodka s kurilnim oljem. Decembra predlani je iz zasebne hiše na Bledu "ušlo" v bližnji potok, odtod pa v ribogojnico in v jezero. Zanimiv je tudi primer iz lanskega januarja, ko je olje
—o—
Ob takšnih in podobnih primerih se kar sama po sebi zastavljajo vprašanja, kakšni so razlogi za okolju škodljivo ravnanje z oljem, kakšen je nadzor nad cisternami in kakšno je zavedanje prebivalstva za varstvo okolja. Na vprašanja je najlažje odgovoriti z besedami: malomarnost, nespoštovanje predpisov, ki urejajo to področje, premajhna učinkovitost nadzornih služb, premile kazni... Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi, bo v prvih februarskih dneh star natanko dvajset let in je še iz časov, ko je bila republiška sekretarka za urbanizem Marija Zupančič - Vičar. Že v splošnih zahtevah pravilnika med drugim piše, da morajo biti skladišča in transportne naprave glede na vrsto materiala, izdelavo, korozijsko zaščito in opremo grajene, postavljene in opremljene tako, da onemogočajo onesnaženje vode, zraka in tal ali poslabšanje njihovih lastnosti. Podzemni rezervoarji morajo imeti
Kurilno olje so prevažali s čolnom
Na Blejski otok so še v devetdesetih letih vozili kurilno olje s posebnim Čolnom - v posmeh predpisom, ki niso predvidevali takšnih možnosti. Še preano se je pri nakladanju, prevažanju in skladiščenju zgodila nesreča, je inšpekcija za okolje prepovedala uporabo olja na otoku.
Z oljem "preverili" kanalizacijo
Če so bili v javnem podjetju Komunala Radovljica po eni strani ogorčeni nad tem, da je kurilno olje zašlo v kanalizacijo in po njej v Savo, so po drugi strani zadovoljni, saj se je izkazalo, da dvakrat obnovljeni M kanal dobro deluje. Se lepše bi bilo, če bi bila na koncu kanalizacije čistilna naprava, o kateri sicer v radovljiški in blejski občini govorijo že več let. Olje bi v napravi povzročilo precej škode, v Savo pa vendarle ne bi izteklo.
su, ki ga lahko opravi le pooblaščena strokovna ustano-
AMZS
Delavci AMZS so od petka do danes 19 gorenjskim voznikom njihova vozila morali odpeljati z vlečnimi vozili, nudili pa so tudi 4 pomoči ob manjših okvarah vozil na cestah.
GASILCI
Kranjski gasilci so pohiteli na Šempetrsko 36, odkoder jih je poklical zaskrbljeni občan, ki strnu je zdelo, da se v dimniku nekaj žge. Gasilci so ugotovili, da je le preveč zakurjeno. Pogasili so goreče smeti v zabojniku poleg nebotičnika, poklicali pa so jih tudi iz stanovanja na Tavčarjevi 22, kjer so stanovalci vonjali pristotnost nafte in kurilnega olja. Kranjski gasilci so se tja odpeljali z detektorjem nevarnih snovi, ki pa ni zaznal ničesar. Odpeljali so se še v Zalog pri Goricah, kjer so ugotovili, da je potok Sevnik onesnažen z detergentom za čiščenje mlekovoda. V strojnici dvigala v Globusu se je sprožil požarni alarm, vendar m bilo nič. Nudili so tudi pomoč reševalcem po prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti blizu letališča Brnik in sicer so pomagali pri oskrbi poškodovancev, odklopili akumulatorje in sanirali cestišče. Pohiteli so tudi v Bodovlje, kjer je zagorel obrat Terma in so škofjeloškim gasilcem pomagali pogasiti požar. Na zaključku avoceste Ljubljana -Naklo pa je vozilo zdrsnilo s ceste in kranjski gasilci so ga potegili nazaj na cesto. Jeseniški gasilci so svojega pirotehnika poslali v Bistrico, kjer je odstranil 4 protiletalske naboje. V obratu Elektrarne so vršili po-žarno-varnostno spremstvo zar-
va.
adV varjenja, pogasili pa so tudi travniški požar nad Zi
lastniki hiš, preglejte cisterne!
Ko se olje razlije v potok, reko, jezero ali kam drugam, je običajno veliko dela tudi za novinarje, da o (nesrečnem) dogodku obvestijo javnost. Vloga medijev je tudi drugačna, smo slišali od pristojnih ustanov, kjer so nas zaprosili: pozovite lastnike hiš, da naj pregledajo stanje cistern za kurilno olje, predvsem njihovo tesnost. Nasvet smo spoštovali, zato lastnikom cistern odgovorno kličemo: "Na delo!"
Plin je "rešitev" tudi za cisterne
Dolgoročna rešitev za odpravo nevarnosti, kijih za okolje Predstavljajo cisterne kurilnega olja, je nadomestitev olja z »rugim energetskim virom, z zemeljskim plinom, ki pri Zgorevanju oddaja v okolje najmanj škodljivih snovi. V radovljiški občini so že predlani začeli graditi plinovodno omrežje in nanj priključili prve porabnike, v blejski se na to Pripravljajo, o uporabi plina razmišljajo tudi v bohinjski občini.
dvojno steno in kontrolno napravo, ki zvočno ali na pogled opozori na iztekanje. Rezervoarje z enojno steno je dovoljeno uporabljati le tedaj, ko so nameščeni v neprepustnem lo-vilnem prostoru s tolikšno prostornino, ki ob razlitju lahko zadrži vso nevarno tekočino iz polnega rezervoarja. Nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoč nadzor tesnosti. Pa ne le to! Več kot tristo listrov velike cisterne v zaprtem prostoru in rezervoarji z več kot tisoč litri na prostem morajo imeti lovilni prostor za prestrezanje nevarnih snovi. Prostornina lovilnega prostora mora odgovarjati prostornini enega rezervoarja oz. 80 odstotkom prostornine dveh rezervoarjev v istem bazenu, 70
odstotkom prostornine treh rezervoarjev in 60 odstotkom prostornine štirih ali več rezervoarjev. Če je v lovilnem prostoru  več cistern, ki so medsebojno povezani, veljajo kot en rezervoar. Strožji je režim na zavarovanih območjih podtalnice, tam mora prostornina lovilnega prostora ustrezati prostornini enega ali več rezervoarjev. Po pravilniku je podzemne ali nepremične nadzemne cisterne s prostornino nad 40 tisoč litrov treba preskusiti pred začetkom uporabe ali po posodobitvi, pred ponovno uporabo, če več kot dve leti niso bile v rabi, in najkasneje v petih letih oz. pri podzemnih napravah na zavarovanih območjih podtalnice v dveh letih po zadnjem preizku-
KAJ!
Če bi imeli
(natančen)
kataster...
Če bi v blejski občini (pa tudi drugod) imeli natančen kataster o podzemnih in nadzemnih cisternah za kurilno olje, se bržkone ne bi zgodilo kaj takega, kot se je pred novim letom na gradbišču vile Mežakla. Izvršni svet nekdanje (velike) radovljiške občine je pred sedmimi leti sicer že obravnaval predlog za ureditev katastra cistern za nafto in naftne derivate, vendar je, žal, ostalo le pri predlogu. Na inšpekcijah ob tem poudarjajo, da jih takšno stanje posebej ne moti, saj dobro vedo, kje kurijo s kurilnim oljem.
Cisterne postajajo zastarele in prevelike
Če si priznamo ali ne, resnica je vendarle takšna, da je le redkokatera stanovanjska hiša na Gorenjskem ali v Sloveniji povsem zgrajena po predpisih, bolj malo jih je tudi, ki so, na primer, cisterno, nameščeno v kleti, postavili v neprepustni lovilni prostor enake prostornine, kot je cisterna. Inšpektorji bolj malo preverjajo skladiščenje in ravnanje s kurilnim oljem v zasebnih hišah, ker imajo ob vseh drugih obveznostih dovolj dela že z nadzorom objektov, ki na leto porabijo deset tisoč litrov kurilnega olja ali 4e:;*precej več. Inšpekcija za okolje je na zgornjem koncu Gorenjske še posebej pozorna na cisterne ob Bohinjskem in Blejskem jezeru, kjer že napol prazne predstavljajo ekološko bombo, ki ob manjši malomarnosti ali napaki lahko povzroči okolju veliko škodo. V zadnjih dveh lanskih mesecih so pregledali cisterne neposredno ob Blejskem jezeru, letos jih pregledujejo v Bohinju.
Ugotavljajo, da so večinoma že stare (največ jih je iz obdobja od 1986. do 1990. leta) in nekatere že potrebne temeljite obnove, za kar pa zaradi neurejenega lastništva in tudi skromnega turističnega prometa zlasti v začetku devetdesetih let ni bilo denarja. Večina cistern je za današnje čase, ko z dobavo olja ni več nobenih problemov, prevelika, zato nekatere že samevajo in čakajo nadaljnje usode. Vsi lastniki jih tudi ne testirajo redno, kot določa pravilnik. Inšpekcija bo vsem kršiteljem predpisov izdala odločbe in jih zavezala, da nepravilnosti odpravijo do naslednje kurilne sezone. Kazni, ki jim jih lahko izreče sodnik za prekrške, so nizke, vsaj v primerjavi z nikdar ovrednoteno škodo na okolju in s stroški, ki nastanejo ob morebitnem razlitju olja in lahko nanesejo tudi več milijonov tolarjev. Predpisi omogočajo inšpekciji različno ukrepanje, v skrajnem primeru lahko izreče kršiteljem tudi prepoved uporabe kurilnega olja.
• C. Zaplotnik
travniški požar nad Žirovnico, kjer je neznanec kuril ob telefonskem drogu.
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo od petka do danes dobili 20 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilu 14 otrok, od tega 8 deklic in 6 dečkov. Najtežji deček je tehtal 4 kilograme, tudi najlažji je bil tokrat deček, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 2.590 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 6 otrok, od tega 2 deklici in 4 dečki. "TudiMu sta mejni teži pripadli dečkoma, najtežji je tehtal 3.890, najlažji pa 2,930 gramov.
V SplosnTnhfeiišnicrJeisentee so imeli na internem oddelku 41 urgentnih primerov, na kirurgiji 170 in na pediatriji 25.
SMUČIŠČA
Po skoraj vseh gorenjskih smučiščih je včeraj snežilo, tako da se je višina snežne odeje še dvignila, včeraj dopoldne pa so bili podatki naslednji: Krvavec: 10 cm snega na do 55 cm podlage; Vogel: 20 cm novega snega na 20 cm podlage; Kohla: 20 cm novega snega na 60 cm podlage; Soriška planina: dobrih 20 cm snega na 40 cm podlage; Bohinjska Bistrica: tekaške proge so urejene; Stari vrh: 15 cm novega snega na do 20 podlage; Velika planina: 20 cm novega na 10 cm podlage: Cerkno: 25 cm novega na 40 cm podlage; Straža: 10 cm novega snega na do 40 cm podlage; Zatrnik: 30 cm novega snega, trudijo se, da bi v petek začeli obratovati; Kranjska Gora, Podkoren, Planica: 15 do 20 cm novega snega na do 40 cm podlage.
SLOVENSKA ZALOŽBA
ZASLUŽITE 30%
OD PRODAJE KNJIG
(100 000,00 sit na teden)
IN
POSTANITE
KOMERCIALIST
ZA
PRODAJO KNJIG - ŠTIRIINDVAJSET NASLOVOV POS1 OVNIH USPEŠNIC DELO POTEKA PO VSEH SLOVENSKIH PODJETJIH, USTANOVAH IN INSTITUCIJAH
ZAGOTAVLJAMO:
. STALNE NOVE NASLOVL KNIJG
. REDNA IZPLAČILA
. NAJBOLJŠIM REDNO ZAPOSLITEV
Kandidati pokličite vsak delavnik med 10. in 15. uro po telefonu it. 061/125 81 40 061/125 BO 43
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Blejski turizem v minulem letu
0 podžupanu in pritožbi krščanskih socialistov
Radovljica - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal na drugi seji v tem mandatu. Odločal bo o imenovanju podžupana občine, komisije za mandatna vprašanja, volitve ter delovnih organov občinskega sveta. Sklepal bo o predlogu župana Janka S. Stuška za poklicno opravljanje funkcije, na dnevnem redu pa bo tudi pritožba Krščansko socialne unije na izid volitev v občinski svet. • CZ.
Kaj bo z Janševim čebel j nj a kom?
Žirovnica, 11. januarja - Janšev čebelnjak je bil razglašen za spomenik prvega reda m je tako spomeniško povsem zaščiten. Vendar pa je še vedno v zasebni lasti in tudi stoji na zasebnem zemljišču, lastniki pa so upravičeno zelo nezadovoljni, ker se že leta in leta ne najde ustrezna rešitev za ureditev poti do čebelnjaka. Številni obiskovalci, predvsem otroci, puščajo na zasebnem zemljišču odpadke, zasebnike prosijo za uporabo stranišča in tako dalje. Idej o rešitvi problema je bilo veliko, od prestavitve Čebelnjaka do ustrezne odškodnine lastnikom, a problem še vedno ni rešen. Ob sodelovanju lastnikov zemlje in čebelnjaka se bo težav morala lotiti nova žirovniška občina: od nujne obnovitve slovenskega čebelarskega spomenika prve kategorije, do morebitne odškodnine ali ustreznejše lokacije, saj bi bilo kljub strokovnim ugovorom zaželeno, da bi bil bolj viden in dostopen zainteresirani slovenski javnosti. • D.S.
Privlačno sankanje
Kranjska Gora, 11. januarja - Kranjskogorska zimska turistična ponudba je bila lani bogatejša za zanimivo organizirano sankanje z Vršiča, vendar so zaradi letošnjega pluženja ceste morali sankanje po vršiški cesti opustiti. Agencija, ki organizira sankanje, se je zato preselila na druge tri proge in sicer v Gozd Martuljek, na Slatno in na tromejo nad Ratečami. Tudi letos je zanimanja za sankanje med gosti dovolj, saj so vse tri proge v primeru zadovoljivo debele snežne odeje primerno pripravljene za sankanje in dovolj dolge. • D.S.
Sveža barva na pročeljih
Jesenice, 11. januarja - Jeseniška občina bo nadaljevala projekt obnove pročelij v mestu, projekt, po katerem s pomočjo občine in strokovnjakov pomagajo lastnikom hiš pri obnovi pročelij. Začeli so v Centru II na Jesenicah, kjer so že obnovili nekaj fasad - občina prispeva denar za fasadne barve, strokovnjaki pa svetujejo način obnove - nadaljujejo Še naprej v Centru II, spomladi pa naj bi hišo obnovil novi lastnik stavbe nasproti nekdanje upravne stavbe jeseniške železarne. Pripravljajo pa se tudi na obnovo nekaterih pročelij na Cesti železarjev, kjer je videz najbolj zanemarjen in kjer so pročelja najbolj potrebna sveže barve. • D.S.
"Mali" župani zoper določilo o delitveni bilanci
Šenčur, 12. januarja - Župani občin Cerklje, Preddvor, Naklo in Šenčur so se minili teden na srečanju v občini Šenčur dogovorili, da na ustavno sodišče naslovijo ugovor zoper spremenjeni in dopolnjeni zakon o lokalni samoupravi. Gre za tiste člene zakona, ki govorijo o delitveni bilanci, saj je ta po novem za prej omenjene male občine zelo neugodna. Premoženje nekdanje občine Kranj, ki se je pred štirimi leti razdelila na mestno občino in štiri podeželske, naj bi se delilo tako, da bi malim občinam pripadalo le tisto, kar je tudi fizično na njihovem območju, vsa ostala merila delitve pa ne bi bila upoštevana. Tako je določil zakon, vemo pa, kako dolgo so omenjene občine v preteklih letih usklajevale interese v zvezi z delitvijo nekdaj skupnega premoženja, vendar do soglasja ni prišlo. Ker sedaj ne bi bile rade ogoljufane za deleže nekaterih skupnih ustanov in naprav, so se združile in sklenile v zvezi s spornimi zakonskimi Členi sprožiti ustavni spor. • D.Ž.
Stanovanjska skupnost za tri občine
Jesenice, 11. januarja - Ravnatelj osnovne šole Polde StražiŠar Anton Dežman, ki je zdaj tudi župan nove žirovniške občine, bo sosednjima Županoma jeseniškemu županu inž. Borisu Bregantu in kranjskogorskemu županu Jožetu Kotniku predlagal podpis listine o nameri za ustanovitev stanovanjske skupnosti za odrasle duševno prizadete osebe. Te osebe, ki jih v treh občinah ni malo, naj bi tako kot ponekod v Sloveniji živele v stanovanjski skupnosti, saj je neustrezno, da so doma ali še bolj neprimerno, da so v domu starostnikov, saj tja ne sodijo. Idejo naj bi uresničili preko društva Sožitje, ustanovili naj bi odbor, vse tri občine pa naj bi po svojih zmožnostih prispevale denar za primeren objekt v eni izmed treh občin za ustanovitev stanovanjske skupnosti. • D.S.
Seja občinskega sveta občine Naklo
Naklo, 12. januarja - V četrtek ob 19. uri se bodo na 2. seji sestali nakelski svetniki. Na dnevnem redu imajo sedem točk, med drugim bodo obravnavali: imenovanje občinske volilne komisije, imenovanje podžupana občine Naklo, sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Naklo za leto 1999 ter plačilo kupnine za nakup stavbnega zemljišča v Dupljah. • P. B.
Proti naselju in golfu
Smlednik, 11. januarja - Med nedeljskim referendumskim odločanjem za financiranje gradnje TET 3 je bil na območju krajevne skunpnosti Smlednik v občini Medvode tudi posvetovalni referendum o stanovanjski gradnji Brezovec in načrtovanem 18-poljnem golfišču na večinskem, 85-odstotnem območju KS Smlednik. Na voliščih v Mošah, Dragočajni, Valburgi, Smledniku in v Hrašah je glasovalo 52,88 odstotka vpisanih volivcev. Za naselje Brezovec je glasovalo 300 volivcev, proti pa jih je bilo 366, za golfišče je glasovalo 300 volivcev, proti pa jih je bilo 368. Na sliki volivna komisija na volišču v prostorih KS Smlednik (od leve proti desni): Magda Veber, Špela Debeljak, Jože Grajzar. • A. Ž,
Več tujih gostov, domačih pa še manj
V hotelih, kampu in počitniških domovih so lani beležili skoraj 363 tisoč nočitev gostov ali tri odstotke več kot predlani. Devetdeset odstotkov nočitev so "ustvarili" tuji gostje, ki so lani prišli na Bled kar iz 129 držav sveta.
Bled - V direkciji za turizem so letos pohiteli in že v nekaj dneh po novem letu "postregli" s podatki o lanskem številu nočitev v hotelih na Bledu in v Ribnem, kampu Zaka ter v počitniških domovih, medtem ko bodo podatki o nočitvah v zasebnih sobah znani februarja.
Na Bledu so se uresničile napovedi o zmernem povečanju števila nočitev. V hotelih, kampu in počitniških domovih so lani beležili 37.193 nočitev domačih gostov in 325.765 nočitev tujih. Vseh nočitev je bilo za tri odstotke več kot leto prej, nočitev tujih gostov je bilo za štiri odstotke več, nočitev domačih pa za deset odstotkov manj. Razmerje med nočitvami domačih in tujih gostov (10 : 90) kaže, da je bil Bled tudi lani predvsem počitniški kraj za tuje goste. Največji "skok" nočitev so v lanskih mesecih v primerjavi s predlanskimi beležili januarja,
Na silvestrovo je bilo na Bledu štiri odstotke več gostov kot v enakem predlanskem času. Dobra tretjina je bila Nemcev, petina Italijanov in le malo manj Hrvatov.
aprila in avgusta, največji "padec" pa novembra, marca in julija. Za veliko razliko med lanskim in predlanskim aprilom je bil kriv koledar: lani so bili velikonočni prazniki aprila, leto prej pa že marca. Tuji gostje so prevladovali predvsem v poletnih mesecih, spomladi in jeseni, ko je bil živahen kongresni turizem, je bilo tudi nekaj več domačih gostov.
Na Bledu so bili lani gostje iz 129 držav. Največ nočitev (skoraj 24 odstotkov) so
"ustvarili" Nemci, na drugem mestu so bili Angleži z 18-odslotnim deležem in na tretjem Italijani s skoraj desetimi odstotki. Njihov skupni prispevek k blejskim nočitvam je bil lani manjši kot leto prej, povečal pa se je delež nočitev gostov iz drugih držav, predvsem iz držav nekdanje Sovjetske zveze.
Nemci so največ prihajali v času od aprila do oktobra in decembra, Angleži predvsem v poletnih mesecih in še zlasti septembra, ko je za starejše najprimernejši čas za dopusto-vanje. Italijanov ni bilo veliko le avgusta, ampak tudi med velikonočnimi in decembrskimi prazniki. Nizozemci, ki radi preživljajo prosti čas na preprost način (v kampu Zaka), so prevladovali poleti, Hrvatje pa! decembra, januarja in februarja, ko imajo počitnice.
• C. Zaplotnik
Nova občina nima prostorov
Delitev premoženja in novi prostori
Premoženjska delitvena bilanca z jeseniško občino naj bi bila izdelana ob koncu marca.
Žirovnica, 11. januarja - Nova občina Žirovnica sodi med 22 slovenskih občin, ki se same financirajo. Manjši komunalni režijski obrat v Žirovnici. Ali bo občina prevzela vse kulturne spomenike?
V novi občini Žirovnica morajo najprej urediti premoženjsko delitveno bilanco z jeseniško občino, ki jo bodo izdelali ob koncu marca na osnovi zaključnega računa občine Jesenice. Župan nove občine Anton Dežman pričakuje, da pri tem ne bo nobenih večjih problemov, tako, kot jih ni bilo z občino Kranjska Gora, ko se je "odcepila" z Jesenic.
Po podatkih Ministrstva za finance sodi občina Žirovnica med 22 slovenskih občin, ki se financirajo z lastnimi sredstvi, se pravi, da s primerno porabo zbere dovolj sredstev, da se lahko sama financira. Zdaj so največji problem nove občine
prostori za občinsko upravo, saj v sedanji stavbi krajevne skupnosti ni nobenih pogojev za delo občinske uprave. Prostori, kjer je zdaj krajevna skupnost, so povsem neprimerni, v zgornjem nadstropju je stanovanje, stavbo bo torej treba ustrezno adaptirati.
Že zdaj je veliko dela z normativnimi akti nove občine, občinske uprave pa zdaj še ni. O tem, kakšna bo organizacija in sistemizacija občinske uprave, bo odločal občinski svet, ki bo moral v začetku sprejeti še druge odločitve. Med drugim se bodo morali občinski svetniki odločati tudi o pogodbah in medsebojnih odnosih z jeseniškim javnim
podjetjem JEKO - INom, ki med drugim skrbi za odvoz odpadkov in vodovodno omrežje. Odnose z JEKO - INom naj bi nova občina Žirovnica uredila z ustrezno pogodbo. Nekateri v občinskem svetu in tudi sam župan pa predvidevajo, da bi v desetih vaseh pod Stolom imeli kljub urejenim odnosom in pogodbam o delu z jeseniškim JEKO - INom v prihodnje manjši komunalni režijski obrat - za vzdrževanje javnih površin, za vzdrževanje gozdnih cest, pokopališč, spominskih hiš... Zaposlene tri delavce v komunali, ki bi na tem območju skrbeli za komunalni red.
Na predlog župana bodo na eni prihodnjih sej imenovali tudi podžupana občine Žirovnica in sprejeli pravilnik o nagradah občinskih funkcionarjev. Kako
se bodo odločali, bo jasno na prihodnjih sejah - po zakonu pa so povsod po Sloveniji svetniki upravičeni do nagrade v višini 1* odstotkov plače župana.
Ena zelo pomembnih odloČi' tev občinskega sveta Žirovnica v prihodnje tudi bo, kako bo nova občina gospodarila z muzejskirfl1 hišami, ki jih na svojem območji* nima malo: Finžgarjeva, Čope va, Prešernova, Jalnova..Spet se bodo svetniki odločali, ali v prihodnje ostajajo v okviru Mf' žeja Jesenice ali bodo ustanovi" dislocirano enoto v Kraju. Vse* kakor pa je jasno, da si bo nova občina najprej prizadevala, da^ hiše ustrezno obnovi in kultur*10 oživi, saj so najbolj kvaliteto8 "ponudba" nove občine, fl* kateri lahko primerno grad1 svojo nadaljnjo podobo.
• D. Sedej
Župan Franc Čebulj napoveduje
Če ne bo političnega soglasja, tudi telovadnice ne bo
Ni kriv samo minister Gaber, iz čigar ministrstva je 24. novembra lani prišel negativen odgovor glede financiranja gradnje večnamenske športne dvorane v Cerkljah.
Cerklje, 12. januarja - Občina Cerklje se je namreč prijavila na državni razpis za sofinanciranje gradnje večnamenske športne dvorane. Novembra lani pa je sektor za sport šolskega ministrstva njihove projekte zavrnil. Odgovor je prišel ravno v času interpelacije za ministra Gabra. Župan Čebulj, ki je hkrati poslanec SDS v državnem zboru, torej zoper Gabra tedaj ni žolčno nastopal le zaradi strankarskih razlogov, temveč tudi zaradi interesov občine.
Vendar pa negativen odgovor ministrstva za šolstvo in šport ni edini razlog za županovo
slabo voljo v zvezi z načrtovano športno dvorano. Nekatere bližnje občine, ki so dobile
pozitivno rešitev z istega razpisa, prav tako ne bodo deležne prav veliko državnih sredstev, če naj se že v Cerkljah kot lisica tolažijo s kislim grozdjem. Županovo slabo voljo je zbudila (po njegovem) nenaklonjenost novega občinskega sveta projektom v zvezi s športno dvorano. Medtem ko je prejšnji občinski svet podprl načrte v zvezi s šolo,
27. starešinstvo Zveze tabornikov občine Kranj
Z naravo k človeku
Vsi rodovi se trudijo, da bi delovali čim boljše. Če delaš s srcem in voljo, se tudi napake oprostijo.
Sv. losi nad Kranjem, 12. januarja - V soboto opoldne so se v taborniškem domu na Joštu na 27. starešinstvu Zveze tabornikov občine Kranj zbrali njeni člani, da bi pregledali delovanje v preteklem delovanju in začrtali načrte za v prihodnje. Spregovorili so o: poročilu o delu zveze v letu 1997/1998, blagajniškem poročilu, gospodarskem poročilu, propagandnem poročilu, poročilu nadzornega odbora, zamenjavi nekaterih članov, okvirnem programu dela v letošnjem letu ter ob koncu podelili tudi priznanja.
Rodovi so tudi letos vzorno skrbeli za vzgojo mladih in jim pripravili pester in zanimiv program. Poleg številnih akcij, so pripravili zimovanja in taborjenja ter izdajali tudi svoja glasila. Člani občinske zveze so se v tem letu sestajali na rednih sestankih, kjer so se dogovarjali o programu, izobraževanju, gospodarstvu v Kranju in domu v Marindolu, propagandi, civilni zaščiti ter o financah in drugih problemih.
Na gospodarskem področju večjih vlaganj ni bilo, ker so dali poseben poudarek domu tabornikov v Marindolu, kjer so poleg rednega vzdrževanja letos uredili tudi umivalnico na zunanjem prostoru ter kupili 25 luksuznih šotorov.
Na propagandnem področju napredujejo iz leta v leto. Propagando usmerjajo predvsem v dom tabornikov, sejem Civilne zaščite in urejanje foto albumov. Poleg tega so ob Dnevu tabornikov izdali tudi glasilo Kranjski tabornik in izdelali nov prospekt o njihovem domu. Omeniti je potrebno tudi dobro sodelovanje s Civilno zaščito Kranj. Nekaj besed je potrebno nameniti tudi finančnemu položaju, saj jim je letos končno uspelo sredstva spraviti na Čim višjo številko, čeprav denarja m nikoli preveč.
Zamenjali so tudi dva člana, ki sta prevzela druge funkcije. V nadzorni odbor so tako imenovali Dami rja Vražiča, v častno razsodišče pa Bernarda Lahkotiča. P. Bahun
ki vključujejo tudi veliko športno dvorano, pa jih sedaj "minirajo" ravno stari svetniki v novem občinskem svetu. Zato javno napoveduje, da se bo odpovedal nadaljnjim načrtom v zvezi z dvorano, če v občinskem svetu ne bo popolnega strankarskega konsenza. Prepričan je sicer, da je občina tudi sama, brez pomoči države, zmožna izpeljati to veliko naložbo, če bo seveda selektivna pri drugih občinskih projektih.
"Ne želim, da se tudi pri športni dvorani ponovi izkušnja, ki jo imam v zvezi z Marijinim vrtcem. Pri teh načrtih so me svetniki iz prejšnje sestave podprli, ko pa je prišlo do zapletov z računskim sodiščem, podpore ni bilo več, kar sem zameril zlasti svetnikom iz vrst SKD," pravi župan Franc Čebulj. Vendar se tudi z negativnim odgovorom strokovne službe sektorja za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport ne bo zadovoljil. Pravi, da so projekte za športno dvorano delali strokovnjaki (kranjskega Domplana), ministrstvu pa namerava postreči tudi z drugimi argumenti, zaradi katerih naj bi država podprla to veliko občinsko naložbo. Med njimi so tudi imena vrhunskih športnikov in trenerjev, ki prihajajo iz te občine in v mednarodni športni areni dosegajo rezultate, ki so v čast in slavo tudi državi Sloveniji.
• D. Z. Žlebir
Uspele 42. prireditve "Po stezah partizanske Jelovice"
Dražgoše ostajajo simbol upornega naroda
Množična udeležba na pohodih v Dražgoše in množičen obisk spominske slovesnosti na dražgoško bitko očitno ostajajo stalnice spoštovanja do dogodkov pred 57 leti.
zgodovina učiteljica življenja, in da je potrebno v imenu strpnosti in demokracije spoštovali različno doživljanje dražgoških dogodkov. Zemlja v Dražgošah,
Dražgoše, 11. januarja - Kljub slabim vremenskim napovedim, je nedeljsko jutro in dopoldan Dražgoše obsijalo sonce, pa tudi udeležencem nočnega pohoda s Pasje ravni je vreme skoraj idealno služilo. Tudi letos se je v Dražgošah zbralo zelo veliko ljudi, večina
peš po poteh številnih pohodov iz vseh smeri. Slavnostni govornik  ~: " .~-„ ' k  :Q borčev in Cirif Zlobec je pozval k premagovanju delitev in zamer iz ^P^ena s ^o * preteklosti, kot smo znali odpustiti tudi narodom nekdanjih  ^™{f^e» JbojJa in {evolucije, okupatorjev, ki so prizadeli toliko gorja.
Čeprav temačno in megleno nedeljsko jutro v dolinah ni obetalo, pa je že sredi Selške doline posijalo sonce in Dražgoše so se pod modrim nebom prebudile v praznično lep dan. Kako hudo so se tokrat zmotili napovedovalci vremena, so najbolje lahko občutili pohodniki "Po poteh Cankarjevega bataljona", ki so v soboto ob polnoči v jasni noči odšli na pot v Dražgoše. Dvajseti jubilejni pohod sicer po številčnosti udeležbe ni bil rekorden, vendar je večina nad 200 udeležencev meniia, da je bil glede na razmere eden najlepših. V Dražgoše, k šoli se je po deseti uri začela z vseh strani zgrinjati množica rekreativ-cev, saj so tudi letos bili organizirani pohodi iz vseh strani, med njimi tudi predsednik republike Milan Kučan, ki so ga njegovi prijatelji iz Prekmurja, kot smo slišali, komaj dohajali. Tudi letos je bilo za starejše, zlasti borce iz praktično vse Slovenije, organiziranih mnogo avtobusnih prevozov,
pesnik, akademik Ciril Zlobec, ki je na njemu lasten način spregovoril na pamet, lahko rečemo iz srca, in bil z aplavzom večkrat prekinjen. Za posebno vzdušje pa sta poskrbela legendarni Partizanski pevski zbor in svetovno znani Pihalni orkester SVEA iz
ZRCALCE. ZRCALCE
Zakaj se splača biti občan Zreč
Kakšno smolo imamo občanke in občani vseh 25 gorenjskih občin, ker (še) vedno nimamo nobenega naravnega zdravilišča, nobenih pravih term! Terme Zreče, ki poslujejo v sklopu Uniorja, d.d., Zreče, namreč omogočajo 50-odstotni kopališki popust vsem občankam in občanom občine Zreče. Kot dokazilo 'občinske pripadnosti' pri plačilu vstopnice v termah zadošča zgolj osebna izkaznica.
Ker ni več daleč dan, ko bo tudi Gorenjska dobila svoje prave terme z bazenskim kompleksom v Kranjski Gori, verjamemo, da bo tudi vodstvo novega kranjskogorskega zdravilišča pogruntalo kakšen ekskluzivni kopališki popust. In če bo veljal le za občanke in občane Kranjske Gore, bo na Gorenjskem toliko "fovšije", da bo z njo možno ogrevati vodo za še kakšen bazen.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.st
je sveta zemlja, zato spoštujmo Zagorja. Kot vsako leto so tudi
spomin na vse tiste, ki1 so dali letos počastili spomin na žrtve
največ - svoje življenje, je pozval bojev v Dražgošah z minuto
župan Železnikov, sicer pa pre- molka, ob kostnico v spomeniku
bivalec Dražgoš. Slavnostni go- pa položili vence. . vornik je bil tokrat slovenski • Zargi
Uspel tudi jubilejni pohod
Na tokratnih 42. prireditvah "Po stezah partizanske Jelovice" je bila osrednja pozornost posvečena jubilejnemu 20. celonočnemu pohodu 'Po poteh Cankarjevega bataljona" iz Pasje Ravni do Dražgoš. Na 39 kilometrov dolgo pot se je leto odpravilo 235 pohodnikov, od tega kar 83 novincev, in kot zanimivost naj omenimo, da so letos resnično praktično vsi prispeli na cilj slavnostno v strnjeni koloni. Večina je menila, da jim je bilo vreme zelo naklonjeno, da je za njimi izredno lepa noč. Reševalci so imeli kar nekaj dela: dva udeleženca sta pohod končala predčasno zaradi zvitih gleinjev, kar nekaj je bilo takih, ki jih je izdala kondicija, omenimo pa še, da je imel najstarejši udeleženec kar 81 let. V Planinskem društvu Škofja Loka so z zadovoljstvom javno obljubili, da bodo s pripravo takih pohodov nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Mi smo se tokrat pogovarjali s tremi planinci, ki so tudi na osrednji slovesnosti ob spomeniku dobili posebna priznanja za udeležbo na vseh dosedanjih pohodih.
Medtem ko so prošnjo organizatorjev, da se v Dražgoše posamez-ne podajajo z osebnimi ^tpmobili, v veliki meri upošte-a|i. Ob 12. uri se je množica v "epregledni koloni od šole, kjer so
tudi po tradiciji zajeli sapo in se okrepili, preselila pred spomenik Dražgoški bitki na osrednjo slovesnost. Tu jih je najprej pozdravil župan Občine Železniki Mihael Prevc, ki je dejal, da mora ostati
Slavnostni govornik pesnik, akademik Ciril Zlobec je med drugim dejal:
Kljub mnogim letom še danes priznam, da so bila leta, ko sem bil partizan, najlepši del mojega življenja. Ne prej, ne pozneje nisem doživel toliko topline, prijateljstva in tovarištva. Zadnja leta se pri nas ob praznikih razvnemajo polemike o tem, koliko so praznovanja zasidrana med ljudmi, pri čemer to merijo z zasedenostjo Cankarjevega doma, nihče pa se ne vpraša, koliko dvoran bi bilo potrebnih za vas tu v Dražgošah. v zgodovino smo bili najpogosteje potegnjeni v tragični obliki, tl*di razdeljeni, vendar prav maščevanja okupatorjev nad nedolžnim prebivalstvom dokazujejo presenečenje napadalcev nad povezanostjo borcev z domačini. Kljub vsem stranpotem in žalostnim dogodkom, ki so spremljali ta hoj, ostaja to nujbolj državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki bi brez tega leta 1990 težko zahteval svojo državo. Brez upora bi bila to nikogaršnja zemlja, ki bi si jo veliki razdelili. Čeprav je enako tragična smrt sina, brata ali moža, ne glede na to, na kateri strani Je padel, pa ostajajo po logiki zgodovine velike razlike v dejanjih. Kot ni mogoče dajati fašizmu in nacizmu pozitivnega Predznaka boja proti komunizmu, je nevzdržno izenačevanje Pratizanskega boja s kolaboracijo. Kot smo uspeli narodom, ki so nas v preteklosti nadvse kruto okupirali, to odpustiti, in smo danes celo prijatelji, moramo danes znati preseči tudi naše notranje delitve, zamere in sovražnosti iz preteklosti. Dražgoše Po naj ostanejo simbol tega, kako se lahko mali narod dvigne nad samega sebe."
Lojze Kovic iz Gorenje vasi: "Tudi jaz sem bil na prvem pohodu, ki pa še ni bil čisto pravi, takšen, kot smo jih organizirali potem: na pot smo se odpravili ob 11. uri zvečer, nato smo pri Zalubnikarju prespali in nadaljevali pot ob 5. uri do Dražgoš. Sam, za razliko od ostalih dveh jubilejnih I udeležencev nisem član organizacijskega ^ odbora, pač pa kot domačin vsa leta sodelujem pri pripravah in pomagam. V spominu mi je najbolj ostal pohod v letu 1986, ko je bilo tako mraz - bilo je kar 21 stopinj Celzija pod ničlo, da si na Mohorju,
«——-kjer smo počivali, nisem mogel odrezati niti
špeha, da bi malo pomalcal. Danes je bil pohod, kljub slabim vremenskim obetom, prekrasen, za nami je lepa jasna noč in izjemno lep pohod. "
Franc Goršek iz Vincarjev v Škofji Loki, star 64 let: "Bil sem na vseh 21 pohodih in ves čas, odkar je Planinsko društvo Škofja Loka organizator, sem tudi v pripravljalnem odboru. To pomeni, da pot praktično vsako leto pred pohodom že enkrat prej prehodimo, včasih, ko so razmere zahtevnejše, pa si čiščenje in pripravo poti razdelimo na polovico. Na to, kakšen bo pohod, predvsem vpliva vreme, pri čemer smo doživeli verjetno prav vse: od velikega snega, hudega mraza, mmm^tom«.^ žleda, pa do ugodnih, lahko rečem nadvse prijetnih razmer, kakršne so bile tudi danes. Kako posameznik vse to doživlja, je v precejšnji meri odvisno tudi od njegove pripravljenosti, nekateri včasih za okrepitev tudi malce pregloboko pogledajo v kozarček, pa jim to kasneje dela težave. Sam veliko hodim, napravil sem Pot prijateljstva, bil sem v gorah Avstrije in Italije in sem v dobri kondiciji. Moja želja seveda je, da bi se še udeleževal tega pohoda, vse je seveda pri teh letih odvisno od zdravja."
Vinko Hafner iz Škofje Loke: "To
pravzaprav ni bil le 20. pohod, pač pa 21., saj smo se tako rekoč na prvem, poskusnem v letu 1979, ki ga še ni organiziralo Planinsko društvo Škofja Loka, pač pa vodil znani planinski strokovnjak inž. Pavel Šegula, odločili, da tak pohod organiziramo kot del dražgoških prireditev. Že naslednje leto je bil to širše organiziran in pripravljen pohod po poteh Cankarjevega bataljona, z vso potrebno dokumentacijo, vpisi pohodnikov in knjižicami, kasneje pa še dodali podeljevanje značk in plaket. Vsa leta sem član posebnega pripravljalnega odbora, ki vsako leto nekaj dni pred pohodom pot prehodi in počisti (neredko si utiramo pot tudi z motorno žago), zato vsekakor lahko rečem, da sem pot pohoda prehodil znatno več, kot 21-krat.
Najbolj mi je ostal v spominu prvi pohod, ko je bilo veliko snega, predvsem pa je bil to povsem spontana planinska akcija. Kasnejše ponovitve so seveda vsaka nekaj posebnega, odvisno predvsem od vremena, saj smo v teh dvajsetih letih doživeli resnično vse. Statistika, ki jo skrbno vodimo, kaže, da se je od skupno 2400 dosedanjih udeležencev pohoda udeležilo 80 odstotkov le enkrat, skupinica z deset ali celo večkratno udeležbo pa šteje nekako okoli 30 planincev."
Župani bodo poročali zlatoporočence
Cerklje, 12. januarja - Na srečanju županov občin, ki so nastale iz nekdanje občine Kranj, in vodstva upravne enote Kranj so se dogovorili, da bodo poslej župani pooblaščeni tudi za sklepanje zakonskih zvez. Poročali naj bi zlatoporočence, za kar bi si država in občina stroške razdelili na polovico, navdušeni pa so bili tudi nad predlogom, da bi v zakonski jarem pošiljali tudi mladoporočence. Seveda bi morali mladi izraziti izrecno željo, da jih v zakon pospremi ravno njihov Župan. Zaenkrat sta na območju upravne enote Kranj le dve uradni mesti, kjer mladi (ali zlatoporočenci) sklepajo zakonske zveze, in sicer v kranjski mestni hiši in v gradu Hrib v Preddvoru. Župan občine Cerklje Franc Čebulj pa bi želel, da bi se mladi (in starejši) lahko poročali tudi na območju "njegove" občine. Vsaj dve dovolj reprezentančni mesti mu ob tem prihajata na misel, namreč imenitno urejena Hribarjeva hiša sredi Cerkelj in grad Strmol v Dvorjah. • D. Ž.
Kranjski župan vabi
Kranj, 12. januarja - Mohor Bogataj obuja nekdaj tradicionalne novoletne sprejeme. Kot kaže, bo novi kranjski župan Mohor Bogataj v občinski hišo vrnil nekaj nekdanje prijaznosti. Zaradi poznega prevzema županske funkcije je novoletne sprejeme, ki so bili pred leti tradicionalni, prestavil na januar.
% mL
Posnetek z včerajšnjega sprejema predstavnikov verskih skupnosti • Foto: T. Doki
Tako je včeraj dopoldne v mestni hiši spoznal predstavnike verskih skupnosti z območja mestne občine. V četrtek bo v občinski avli poklepetal z direktorji podjetij, javnih zavodov, državnih organov, kulturnih in drugih institucij, s katerimi želi' kot sami pravi, skupaj graditi lepši in prijaznejši jutri vseh Kranjčanov. Naslednji ponedeljek se bo Mohor Bogataj sestal z novinarji, 20. januarja pa še s predsedniki krajevnih skupnosti mestne občine. • H. J.
Borci za severno mejo niso pozabljeni
Kranj - V sredo, 6. januarja, je minilo 80 let, kar so se v Kranju zbrali prostovoljci iz mesta in okolice ter odšli na Slovensko Koroško, kjer so se pod vodstvom majorja Alfreda Lavriča bojevali za severno mejo. V spomin na ta dogodek je občinski odbor zveze prostovoljcev 1976. leta na pročelje Prešernovega gledališča vgradil ploščo, na katero so ob 80. obletnici odhoda prostovoljcev iz Kranja položili venec in prižgali svečke. V kranjski občini nihče od prostovoljnih borcev za severno mejo ni več živ. • H. J., foto: M. Golobic
vPtSl9K V TKiilNU
Trzin
Trzin je lani praznoval 725-letnico prve opisne omembe. Vrsto prireditev so pripravili v počastitev tega jubileja. Z njimi so posredno tudi potrdili, da predlog o samostojni občini ni brez osnove.
Sicer pa je bil Trzin organizacijsko in samoupravno samostojen že pred letom 1952. Takrat je bilo v Trzinu nekaj manj kot tisoč prebivalcev. Po letu 1952 je bil v okviru krajevne skupnosti Mengeš vse do 1972. leta, ko seje odcepil in odločil za samostojno krajevno skupnost. Po tej "osamosvojitvi" v krajevni skupnosti in v občini Domžale nasploh začno beležiti hiter razvoj.
Pri prvem oblikovanju samostojnih občin je sedanji župan Tone Peršak predlagal ustanovitev samostojne občine. Takrat sta zmanjkala v državnem zboru dva glasova. Lani pa so se v Trzinu odločili in potem tudi dobili "zeleno luč" za samostojno občino. Tako je danes Trzin po površini 191 .od 192 občin v Sloveniji, po številu prebivalcev pa 143. občina. Danes je v občini 270 podjetij s sedežem v Trzinu, veliko pa jih ima tudi izpostave. Večina podjetij je v industrijski coni, kjer pa je vrsta nerešenih komunalnih problemov. Sicer pa je Trzin ena od tistih "bogatih" novonastalih občin, ki ji bo država nekaj vzela in ne dala.
Prihodnjič Gorenjski glas v Davči
Novinar Gorenjskega glasa bo v soboto, 16. januarja, obiskala največjo slovensko vas Davčo v Selški dolini. Kje in kdaj se dobimo v soboto, bomo sporočili v petkovi številki našega časopisa, že sedaj pa vabljeni na pogovor o tem, kaj je bilo v Davči napravljenega in kakšni so načrti.
IZIOCENTER TRZIN
Imate:
• bolečine v vratu
• pogoste glavobole
• vrtoglavico
• bolečine pri srcu,
v želodcu ali pljuč
• občutek mravljinčenji
v rokah in nogah
• bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki
Odgovor za hrbtenico.
Nova manualna medicina
Vladimir Borissov dr. med. speč. manualne medicine
Keros cl.o.o
medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37, faks: 06l 162 10 97, http://www.si21.com/fct
Blatnica 14, 1236 TRZIN, tel.: 162 10 95
Malo potrpljenja na začetku ne bo škodilo
Trzin je nova občina, ki ima kar precej problemov in malo izkušenj. Po začetni organiziranosti jih čaka veliko dela prav na komunalnem področju. Industrijska cona Trzin je namreč velika pridobitev pa tudi velik ureditveni izziv.
Trzin, 11. januarja - Z dobrimi tri tisoč občani, 270 podjetji, ki imajo sedež v občini, z industrijsko cono, ki sicer nima dokončno urejene komunalne infrastrukture, je občina Trzin ena tistih, kjer državi ne bo treba nič dodati za njeno delovanje. Nasprotno. Glede na "moč" občine, bo država od nje nekaj pridobila. To pa seveda ne pomeni, da v novi občini nimajo na začetku nobenih težav. Poleg tistih začetnih organizacijskih so jih kar precej tudi "podedovali". Delitvena bilanca pa bo prav tako med tistimi, ki jih bodo reševali.
Malo potrpljenja
Med sobotnim obiskom in predstavitvijo občine ni manjkalo volje, pripravljenosti, zagnanosti za uspešno samostojno delovanje. Predstavniki društev (strelsko, športno, kulturno, upokojensko, gasilsko) so sicer ob predstavitvi dela in programov na župana Toneta Peršaka naslavljala tudi direktne ali posredne namige in želje po denarni pomoči, vendar pa so hkrati tudi pritrdili ugotovitvi predsednika lani ustanovljenega društva upokojencev Toneta Ipavca, da je potrebno biti na začetku delovanja občine strpen.
Župan Tone Peršak
Vseh problemov, ki so se kopičili in nakopičili do danes, čez noč prav gotovo ne bo moč razrešiti. Med njimi je prav gotovo precej takšnih, kjer tudi ob vsej dobri volji zaradi premalo denarja tudi prejšnja matična občina Domžale ni mogla kaj dosti narediti. Ob nesporazumih, različnem prednostnem opredeljevanju je razumljivo, da so nekateri problemi lakho tudi neupravičeno zastali in čakali ter kopičili težave.
Industrijska cona, pravi župan Tone Peršak, je velik problem. Investitorji po pogodbi, ki jo imajo kupci in lastniki lokalov, še vedno niso naredili vsega. Lden takšnih problemov je v tem zimskem času na primer tudi pluženje. V industrijski coni namreč pluži Komunalno podjetje Domžale oziroma njihov podizvajalec le glavno ulico, vse ostale pa so nesplužene in se lastniki lokalov morajo znajti sami, kakor vedo in znajo. Problem bodo obravnavali tudi v občini, čeprav je najbrž razlog tudi v nedokončanju vseh komunalnih del na posameznih odsekih v Industrijski coni.
Gradnja, ceste, plin
Župan občine Trzin Tone Peršak je v pogovoru opredelil nekatere najpomembnejše probleme. Ob načrtovani stanovanjski gradnji in prostorski opredelitvi posameznih delov nove občine je zadnje čase veliko odprto vprašanje cona T3. Gre za projekt, ki ga Trzin ne želi. Nesporazum pa se je očitno začel že precej prej, ko so opredeljevali projektne rešitve.
Kakorkoli že, Trzinci zdaj poudarjajo, da takšnega kolosa nočejo. Kako bo Kraški zidar nadaljeval investicijo in gradnjo, pa bo moralo odločiti ustavno sodišče.
Poseben problem, ki bo poslej očitno tudi na bremenih občine Trzin, je štiripasovnica M10. Ne glede na njen potek, denarno zapletanje, ki je povezano tudi z matično občino Domžale in bo najbrž pristalo tudi v delitveni bilanci med občinama Trzin in Domžale, bo poslej del, tudi denarnih bremen, prešel na občino Trzin.
Pomisleki so tudi glede širitve plina. Sedanje skladišče za pro-pan-butan je premajhno. Želja za razširitev pa med domačini in v vodstvu občine vzbuja pomisleke. Razlog je preprost. Trzin slejkoprej upa, da bo prešel na danes cenejši zemeljski plin, drugi razlog pa je prostor, ki ga terja razširjeno skladišče za propan-butan.
Pokopališče je tudi del občine
Lani je Trzin proslavljal 725-letnico prve pisne omembe. Hkrati je beležil tudi 110-letnico postavitve duhovnije, za katero se je zavzemal župnik Jakob Narobe. Ob novem letu pa je minilo tudi četrt stoletja od razglasitve župnije, katere zavetnik
na razpravo o spremembah dolgoročnega plana v občini Trzin. Bo pa najbrž prva takšna razprava že prihodnji mesec.
Šola in ekologija
Šola v Trzinu je sorazmerno "mlada". Zgrajena je bila 1985. leta in je bila takrat s 16 oddelki že premajhna za enoizmen-ski pouk. S spremembo šolskega okoliša, ko je del šolarjev dobila šola v Mengšu, je postala ravno prav velika. Vendar pa jo program devetletne šole zdaj spet postavlja v položaj premajhne šole. Po razlagi ravnatelja šole Franca Brečka, ki je kot predsednik Strelskega društva Trzin predstavil tudi društvo, bo šola po letu 2003 potrebovala dva nova oddelka ter deset dodatnih učilnic oziroma kabinetov. Seveda pa bo marsikaj odvisno v prihodnje glede prostorov in devetletke tudi od šolskega okoliša (Depala vas) in uresničevanja prostorskih dokumentov oziroma stanovanjske gradnje v občini.
Glede na financiranje in opremljenost   vodstvo šole
Na problem varne hoje v šolo je opozoril tudi Franc Kmetic z JernČeve v Trzinu, po kateri vozijo težki tovornjaki. Cesto, ki so jo domačini sami uredili, bodo nedvomno poškodovali, nevarnost je, da ob cesti zaradi tresenja i n težkega tovora razpokajo stavbe oziroma temelji stavb, problem, kot rečeno, pa je tudi varna pot otrok v šolo.
učilnica v naravi, ki jo ima šola. Veljalo pa bi pohiteti tudi z razrešitvijo ekološkega problema. Šola ima namreč kurilnico na trda goriva. Načrtovali so pre-
Živahna društvena dejavnost
Obiska v Trzinu so se udeležili tudi predsednik Športnega društva Ivan Kralj, Kulturno društvo Franc Kotar je predstavil Jože Stih, Prostovoljno gasilsko društvo Trzin pa predsednik Jože Kajfež. Opravičil se je predsednik planinskega društva Rudi Schooss, društvo pa je predstavil župan Tone Peršak. Društvo upokojencev Žerjavčki sta predstavila predsednik Tone Ipavec in podpredsednik društva Janez Štebe. O dejavnostih in načrtih društev bomo pisali v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa.
je sv. Florijan. Trzinski gasilci bodo tako letos 9. maja že desetič zapored pripravili srečanje za praznik sv. Florijana. Eno prvih, če ne kar prvo tovrstno srečanje, ki je poznano že tja od ustanovitve društva naprej, ki bo čez dve leti praznovalo 95-letnico, je zadnja leta privabilo več kot 150 gasilcev iz dvajset in več gasilskih društev.
Sicer pa je župnik Pavle Krt v soboto zastavil vprašanje, ali kdo že razmišlja v Trzinu o pokopališču. "Občina ali pa župnija brez pokopališča je kot hiša brez temeljev. Udeleženci srečanja vključno z županom, so župnikovemu mnenju pritrdili, kar pa zadeva predlog, da bi bil prostor lahko v kamnolomu, bo nedvomno moralo počakati
pričakuje tudi razumevanje in podporo občine. Računalniška oprema postaja zastarela. Nadaljevati bi veljalo s sofinanciranjem dodatnih programov, pri čemer izstopata tudi tabor-niško-vodniška šola in sodobna
Ravnatelj šole in predsednik Strelskega društva Franc Brečko
hod na plin z izgradnjo stano-vanjsko poslovne cone T3. K& pa se bo zadeva s to gradnjo kraškega Zidarja zavlekla, b1 bila ekološko potrebna čimprejšnja rešitev šolske kurilnice za centralno ogrevanje. Potrebna pa bo tudi prenova že tu in tam dotrajane centralne napeljave v šoli. • A; Žalar
Župnik Pavle Krt
Gostilna Pr' Jakov Met
Gostilna Pr' Jakov Met, kjer smo bili tokrat na obisku i Gorenjskim glasom, je ena starejših gostiln. Čeprav nima tako častitljive starosti kot Pri Narobetu. Malo odmaknjena od glavne ceste Trzin Mengeš je dobro označena in spada V starem Trzinu med znane gostilne. Poznana je tudi na Ljubl-janjskern in Gorenjskem. Rajko Testen je četrta generacija, ki upravlja z njo. Začela je Rajkova babica, nadaljevala stara mama in nazadnje mama. Iz nekdanjega vinotoča pa je danes gostilna poznana po domačih kolinah, pizzah, morskih jedeh in seveda imajo tudi jedi po naročilu. Gostilna ima 40 do 50 sedežev in je priljubljena tudi med manjšimi skupinami. Odprta je od 10. do 22. ure, ob petkih in sobotah od 10. do 24., ob četrtkih pa je zaprta. Če se boste odločili za obisk in rezervacijo, lahko pokličete 061/722- 960.
GOSPODARSTVO
UREJA: Marija Volčjak
Regionalna pisarna Phare v Kranju
Denar počasi le prihaja iz Bruslja
Začetek je težak, saj denar iz Bruslja ne pride kar tako, postopki so dolgi in zapleteni, zajetna razpisna dokumentacija je v angleščini, prav tako delovne pogodbe, na občinah je malokdo temu kos.
Kranj, jjan. - Zdi se, da so na Gorenjskem naposled le premagani začetni odpori do programa Phare oziroma njegovega Programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Podjetniški inkubator, ki ga s tem denarjem namerava postaviti BSC Kranj, je vsekakor dober primer, kako se je led počasi le stopil, res pa so morali projekt iz Kranja preseliti na Jesenice. Prvi otipljivi projekt je izgradnja objekta na mejnem prehodu Jezersko, ki mu manjka le še fasada in odpreti ga nameravajo spomladi. Stvari se potemtakem počasi le premikajo, vsekakor pa bo potrebnega precej znanja in iznajdljivosti, da bo iz Bruslja prišlo več denarja. Za razliko od Beograda, kjer je šlo vse bolj po domače, v Bruslju administracija ELI pozna red in spoštuje pravila. In kdor jih ne obvlada, seveda odpade že na začetku. Zato so tam uspešni mladi, izobraženi ljudje, kakršna je tudi EDITA GRANATIR, ki slabo leto dela v regionalni pisarni Phare v Kranju.
Območna zbornica Kranj je že leta 1995 prevzela vlogo regionalnega usklajevalca na področju čezmejnega sodelovanja Slovenije in Avstrije v okviru programa Phare. S sodelovanjem območnih zbornic v Velenju in v Dravogradu je začela usklajevati sodelovenje Gorenjske, slovenske Koroške in Savinjsko-Šaleške regije z avstrijsko Koroško. Januarja lani so v Bruslju uradno odobrili, da ima regionalna pisarna lahko sedež na Območni zbornici za Gorenjsko v Kranju, nakar je bila z lanskim 1. februarjem tudi odprta. Tedaj se je v Regionalni pisarni v Kranju, ki sicer spada k ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, zaposlila EDITA GRANATIR, ki je potemtakem slabo leto že regionalna usklajevalka. Regionalni pisarni pravijo tudi Antena biro.
Slovenija v okviru programa čezmejnega sodelovanja (Cross border cooperation progam oz. CBC) ne sodeluje samo z Avstrijo, temveC tudi z Italijo in Madžarsko, financira ga Komisija evropske unije. Z Avstrijo poteka od leta 1995, ko je le-ta postala polnopravna članica EU, sprva je bilo predvideno, da se bo program iztekel leta 1999 'Vendar zdaj kaže, da se bo program Phare CBC nadaljeval tudi po letu 2000, saj potekajo priprave na nov indikativni program. Spoznali so, da so to v bistvu predpriprave na regionalni razvoj, na strukturne sklade EU, ki bodo dosegljivi po letu 2000, poskusno bo tako predstrukturna pomoč že tedaj dosegljiva," pravi Edita Granatir.
V okviru Pharovega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija/Avstrija je bilo za sodelovanje z avstrijsko Koroško več projektov odobrenih že v letih 1995, 1996 in 1997.
Na področju gospodarstva: Podjetniško podporni center Kranj, Alpski koncept, Oživitev gorskih območij, Podjetniški inkubator (ki se je iz Kranja preselil na Jesenice), Skupni turistični izdelek Karavank in Kamniško Savinjskih Alp in Oživitev Karavank. Med njimi je že končana študija o razvojnih možnostih Jesenic, kije pogoj za začetek lani odobrenega projekta o ekonomski in prostorski regeneraciji Jesenic, ki ga bo izvajal Urbanistični institut iz Ljubljane.
Na področju instrastrukture in prometa: mejni prehod Ljubelj, mejni Prehod Pavličevo sedlo in mejni prehod Jezersko. Med njimi je že zaklju-en objekt na Jezerskem, ki mu manjka le še fasada, kar bodo s slovenskimi sredstvi naredili, ko ne °o več tako mraz in objekt spomladi odprli. V njem bo polovico prostora namenjenega carini in polovica polici-»■ Objekt je zgradil SGP Gradbinec iz Kranja, v programu Phare so zanj že teta 1995 namenili 770 tisoč ekujev.
Med projekte na področju okolja spadajo: čistilna naprava Dravograd, Prostorski plan Solčava in naravni spomenik Dolžanova soteska.
Na področju človeških potencialov in kulture zaključujejo devet manjših Projektov v skupni vrednosti 66 tisoč ekujev. Gre predvsem za izmenjave med ljudmi na obeh straneh meje, skupne delavnice, predstavitve na sej-mih, turistični in kulturni festivali, ekskurzije. Zdaj so v teku projekti, ki so bili odobreni leta 1996.
Edita Granatir
EU bo še naprej namenjala sredstva za ta program, pogoj njihove uporabe so projekti, ki prispevajo k dolgoročnemu razvoju regije. Uradno imamo le statistične regije, znotraj njih pa obmejna območja. Želimo si, da bi tudi Gorenjska dobila regionalno razvojno agencijo, to vlogo bi lahko imel BSC Kranj, tako bi bilo več možnosti za pripravo regionalnih razvojnih programov. Konec januarja bomo pripravili posvet o regionalnem razvoju, je dejal Andrej Prislan, direktor Območne zbornice Kranj.
Za območje Gorenjske, Koroške in Savinjsko-Šaleške regije je bilo odobrenih deset projektov, ki bodo izpeljani s pretežno evropskim denarjem. To so:
- Kolesarska pot treh dežel, ki jo je prijavila občina Kranjska Gora,
- Vodovod Dolžanova soteska, ki ga je prijavila občina Tržič,
- Čistilne naprave in alternativni viri energije v gorskih kočah, projekt je prijavila Planinska zveza Slovenije,
- Ekonomska in prostorska regeneracija Jesenic, ki jo je prijavila občina Jesenice,
- Organizacija, obdelava in marketing kmetijskih pridelkov v Alpskih regijah, projekt je prijavila Kmetijska svetovalna služba Kranj,
- Ponovna oživitev gojenja jezersko-solčavske ovce, projekt je prijavilo Društvo rejcev ovc Jezersko.
Poleg šestih 'gorenjskih' projektov so bili na območju regionalne pisarne v Kranju odobreni še štirje projekti in sicer:
- Kolesarska pot Drava-Muta, ki jo je prijavila občina Dravograd,
- Računalniško podprt informacijski sistem, ki ga je prijavila občina Velenje,
- Sodelovanje med poklicnimi šolami, projekt je prijavila občina Ravne-Prevalje,
- Čistilna naprava in kanalizacija Solčava, projekt je prijavila krajevna skupnost Solčava.
Za program čezmejnega sodelovanja z Avstrijo EU letno zagotavlja 3 milijone ekujev. Pri tem ima finančne obveznosti tudi Slovenija, ki mora prispevati 25 do 30 odstotkov sredstev. Ker lahko sodelujejo le neprofitne, nevladne organizacije, se v ta program vključujejo predvsem občine. Prednost imajo projekti, ki se nanašajo na gospodarstvo in kmetijstvo, infrastrukturo in transport, okolje in človeške potenciale.
Zadnji finančni dogovor je bil podpisan 23. decembra lani, z njim so bili tudi uradno potrjeni lanski projekti v skupni vrednosti 3 milijone ekujev. Praktično je bilo odobrenih petnajst projektov, ki se združujejo v tri skupine: regionalni in prostorski razvoj, okolje in kmetijstvo ter razvoj podeželja.
Za gorenjsko regionalno pisarno je bil to velik uspeh, saj je bilo na območju njenega
delovanja odobrenih kar deset projektov. Preostalih pet projektov se nanaša na širše območje Maribora, ki ima svojo regionalno pisarno.
Na razpis, ki je bil objavljen januarja lani, je z območja kranjske regionalne pisarne prispelo kar 64 projektov, skupaj pa 122. Tako imenovana dolga lista projektnih predlogov je šla najprej na resorna ministrstva, saj brez njihovega soglasja ne morejo v nadaljnjo obravnavo. Nato je vsak projekt obravnavala mešana delovna skupina, ki jo sestavljajo avstrijski in slovenski strokovnjaki s posameznih področij. Projekti morajo biti namreč zrcalni, nastati morajo v sodelovanju z Avstrijci. Mešane delovne skupine tako sestavijo kratko listo projektnih predlogov, ki jo nato obravnava še slovensko avstrijski programsko nadzorni svet, dokončno odločitev pa seveda sprejmejo v Bruslju.
S podpisom finančnega dogovora tik pred iztekom lanskega leta je bilo tako dokončno odobrenih petnajst projektov, od tega deset na območju regionalne pisarne v Kranju. Med desetimi je šest gorenjskih, čeprav jih je težko ločiti na povsem gorenjske, saj gre pri nekaterih za širše čezmejno sodelovanje.
• Marija Volčjak
Sukno bo februarja naprodaj
V trgovini ob tovarni je zdaj blago naprodaj po polovični ceni.
Kranj, jan. - Po dobrih dveh letih čeprav proizvodnja že nekaj časa ne teče
stečajnega postopka bo predvidoma feb- več. Verjetno bo odprta še vsaj pol leta, z
i-unija tovarna volnene preje, blaga in januarjem pa so cene znižali za polovico,
odej Sukno Zapuže vendarle naprodaj, kar je dovolilo_sodišče. V njej so doslej
Lokacija je vsekakor zanimiva, manj tovarniški prostori sami, ki zaradi /umakanja nimajo več uporabnega dovoljenja.
Stečajni postopek za Sukno Zapuže je bil uveden novembra 1996, za lanski marec že napovedana prodaja je padla v vodo. Zapletlo se je namreč, ker ni bilo zemljiškoknjižno urejeno zemljišče zunaj tovarniške ograje, kjer stoji stanovanjski blok, in ker je bila v denacionalizacijskem postopku pomotoma vrnjena tudi zgradba sredi tovarne, ki ima približno 300 kvadratnih metrov prostora. Stvari so zdaj
prodali za 19,7 milijona tolarjev zalog izdelkov, medtem ko stečajni upravitelj za vse Suknove zaloge ni dobil kupca. Uspel pa je prodati nekaj strojev in izpeljal za 22 milijonov pobotov. Prostorov pa ni mogel dati v najem, saj so zaradi zama-kanja izgubili uporabno dovoljenje.
V Suknu je bilo včasih približno 300 zaposlenih, obrat v Jurjevici jih je imel še sto. V zadnjih desetih letih je proizvodnja padala, ob uvedbi stečajnega postopka je bilo samo še 52 zaposlenih. V stečajnem postopku je 194 delavcev prijavilo za 109 milijonov tolarjev terjatev, stečajni upra-
urejene in stečajni upravitelj Vcljko Jan v viteij je priznal skoraj vse. Drugi upniki so
kratkem pričakuje od radovljiške upravne prijavili za 568,8 milijona tolarjev terjatev,
enote popravno odločbo. Tako naj bi prj njihovem preizkusu je bilo prerekanih
predvidoma februarja že skušali Sukno za 40,2 milijona tolarjev. S 305 milijoni
prodati, najprej kot celoto, če kupca ne bo, tolarjev je največji upnik Slovenska raz-
ga bodo skušali prodati po delih. Doslej se vojna družba, približno 200 milijonov
je že oglasilo nekaj kupcev, nihče ni bil tolarjev terjatev ima zavarovanih s hipo-
tckstilec, saj so tovarniška poslopja dotra jana, zanimiva je seveda lokacija (zelo blizu begunjskega Elana).
Za domačine je te dni najbolj zanimiva Suknova prodajalna, ki je še vedno odprta,
teko, kar pomeni, da ima prednost. Sukno je namreč leta 1992 prešlo na tedanji sklad za razvoj, ki je Suknove terjatve odkupil od Gorenjske banke in Zavarovalnice Triglav.
Mercator lani posloval uspešno
Prevzem Loke in prodaja Oljarice
Na ponovoletnem srečanju za novinarje v Mercatorju niso omenjali napovedanega prevzema ljubljanske Emone Merkurja, ki sicer postaja vse bolj vroče.
Ljubljana, 8. jan. - V Mercatorju so tradicionalno srečanje z novinarji spretno prestavili v ponovoletni čas, pripravili so ga teden dni pred skupščino delničarjev Emone Merkurja, ko bo jasno, kdo je bil hitrejši: trgovski trojček ali Mercator. Predsednik uprave Zoran Janko vič v svojem nagovoru ni omenjal Emone Merkurja, povedal pa je, da nameravajo prevzeti škofjeloško Loko, kjer že imajo 25-odstotni lastninski delež, želijo pa postati 100-odstotni. Loka bo postala Mercatorjev oskrbovalec za vso Gorenjsko, preimenovala pa se bo v Mercator Gorenjska. Mercator pa je prodal svoj lastninski delež v Oljarici Bri-tof v Kranju, ki se bo povezala s tovarno olja Gea, kar je bilo dogovorjeno že spomladi. Pri tem ni šlo za gotovino, temveč za zamenjavo delnic za Mercator Dolenjska, kar je bilo preknjiženo prav v petek.
Mercator je lani odlično posloval, promet je znašal 130 milijard tolarjev in bil za 9,7 odstotka večji kot leto poprej, pri čemer ocenjujejo, da bo čisti dobiček znašal 1,2 milijarde tolarjev. Predsednik uprave Zoran Jankovič je dejal, da so lani pospešeno odpravljali izgubo leta poprej, kar je veljalo predvsem za družbo Mesnine dežele Kranjske, kjer je leta 1997 izguba znašala kar 550 milijonov tolarjev.
Svoj tržni delež v slovenski trgovini namerava Mercator s 16 povečati na 20 odstotkov, kar naj bi jim uspelo že letos, vsekakor bo napoved uresničena, če jim bo uspelo prevzeti
Mercator je lani po Jankovi-čevih besedah za investicije namenil 6 milijard tolarjev, za akvizicije pa 5 milijard tolarjev. Niso namreč kupovali samo delnic, temveč tudi zemljišča za nove trgovske centre. Kar za tri na Gorenjskem, saj nameravajo zgraditi velik trgovski center na Jesenicah in dva v Kranju. Vse kaže, da je bližja gradnja v Stražišču kot na Primskovem, kjer še ni bila spremenjena namembnost zemljišča. Na naše vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je Zoran Jankovič odgovoril, da bo zadevo kmalu obravnaval občinski svet.
Lanski dobiček bo namenjen naložbam, saj uprava dividend ne bo predlagala. Zaradi dobrega poslovanja v lanskem letu in prav takšnih napovedi za letošnje, narašča vrednost Merca-torjeve delnice na borzi, minuli petek je poskočila za 7 odstotkov, na 8.600 tolarjev. Ne samo delničarji, tudi zaposleni so precej bolj zadovoljni kot pred leti, tisti seveda, ki so ostali. V koncernu je približno 8 tisoč zaposlenih, decembra so v obliki bonov dobili božičnico. Lani je v režiji delo izgubilo približno 400 ljudi, v trgovinah so zaposlili 200.
V Mercatorjevi trgovski mreži je 77 odstotkov blaga domačega izvoza, znano je, da vse bolj pritiskajo na dobavitelje. Zoran Jankovič pravi, da se bodo potrudili, da pivo čez meje ne bo cenejše kot doma. Zdaj namreč ljudje množično odhajajo nakupovat zlasti v Italijo, kjer je marsikaj cenejše kot pri nas, ne samo pivo. Dolgoročne pogodbe o doba-
Slovenski oljarji se združujejo
Mercator je prodal 40-odstotni lastninski delež v Oljarni Britof v Kranju, ki se namerava povezati z drugimi slovenskimi oljarji oziroma z Geo, o čemer so že lani podpisali pismo o nameri Delnice Oljarne Britof Mercator ni prodal za gotovino, temveč jih je prek Kmečke družbe zamenjal za delnice novomeške Dolenjske.
Slovenski oljarji se združujejo zaradi priprav na vstop Slovenije v EU, saj bodo združeni lajže konkurirali evropskim oljarjem. Tovarna olja Gea iz Ilirske Bistrice je že lani kupila 87,5-odstotni delež v domžalski Oljarni, ki je ostala pravna oseba znotraj Gee, združili pa so nekatere poslovne funkcije, predvsem trženje in prodajo. Zdaj je na potezi še tovarna olja Oljarica v Britofu, ki je imela lani 3,9 milijarde tolarjev prometa, njen kapital pa znaša 2 milijardi tolarjev. Letos bodo izdelali 25 tisoč ton olja, doma ga prodajo približno dve tretjini.
ljubljansko Emona Merkur. Uspel pa jim je že nakup delnic v mariborskih družbah Maxima in Klas, v Loki Škofja Loka in Goriški v Novi Gorici. Mercator ima že 25 odstotkov delnic škofjeloške Loke, ki je z letošnjim letom v pogledu poslovanja že postala sestavni del Merca-torja, postala pa bo Mercatorje-vo regionalno središče na Gorenjskem. Po Jankovičevih besedah se bo preimenovala v Mercator Gorenjska (pred časom so nam v Loki dejali, da se bo imenovala M Loka).
vah imajo že za dobro četrtino blaga. Za 122 artiklov ima Mercator že za 18 odstotkov trajno nižje cene, za sedem izdelkov ima Mercatorjevo blagovno oznako, kar pomeni, da so cenejši za 30 odstotkov. V Ljubljani je Mercator odprl prvo prodajalno, ki je neprekinjeno odprta 24 ur, še ta mesec jo bodo tudi v Mariboru. Sredi januarja pa bodo v Ljubljani uvedli nakupovanje prek inter-neta, dostava bo zaenkrat omejena na ožje območje Ljubljane.
• Marija Volčjak
GORENJSKA ON LINE; www.media-art.si
Iz središča Slovenije v Vaše srce
89,-^Radio GEOSS*^
Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146
radio triglav
4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4
frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101,5 Mhz
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Na lestvici najhitreje rastočih podjetjih tudi dve jeseniški družbi
Prva gorenjska gazela je jeseniški TPJ
Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo tehničnih plinov, je v zadnjih treh letih naredilo občutek skok naprej - Uspešna povezava z italijanskim partnerjem
Jesenice - Na lestvici najhitreje rastočih podjetij, ki jo vsako leto pripravi Gospodarski vestnik, sta se presenetljivo visoko, na 13. in 18. mesto, uvrstili dve jeseniški podjetji, Tehnični plini Jesenice (TPJ) in Niro Steel. Sta redki podjetji na vrhu lestvice, ki se ukvarjata s proizvodnjo (in ne s prodajo), njuna uvrstitev pa je toliko bolj razveseljiva zato, ker sta obe podjetji zaživeli na pogorišču nekdanje železarne. S tem dokazujeta, da na pogoriščih nekdanjih gigantov lahko uspešno zaživijo majhna zasebna podjetja, če le najdejo primeren program in tržno nišo za svoje izdelke. Pri tem jim lahko veliko pomaga tudi povezava s tujim partnerjem, kot je to v primeru podjetja TPJ.
Podjetje TPJ, d.o.o., je s trinajstim mestom na lestvici tudi prvo gorenjsko podjetje. Direktor podjetja Branko Vrečko pravi, da so bili nad mestom, ki so ga dosegli, močno presenečeni in najprej so preverili, če ni prišlo do kakšne napake pri interpretaciji številk. Toda ugotovili so, da vse drži in da na Gorenjskem resnično ni nihče pred njimi. Še zlasti je razveseljivo, da se je tako visoko povzpelo proizvodno podjetje, saj sicer na prvih mestih prevladujejo trgovska podjetja, ki lahko veliko hitreje večajo dohodek kot proizvodna.
Večinski lastnik je italijansko družinsko podjetje SOL
Podjetje TPJ je bilo ustanovljeno leta 1993 kot mešano podjetje (joint-venture) z italijanskim partnerjem SOL. Kot pravi direktor Vrečko, ima sicer dejavnost proizvodnje tehničnih plinov na Jesenicah že dolgo tradicijo, saj se je s tem že vse od leta 1930 ukvarjal obrat Energetika v okviru železarne. Tehnične pline so tržili prek Vodovoda Jesenice. V devetdesetih pa se je zaradi težav v železarstvu in zniževanja porabe jekla tudi poraba tehničnih plinov močno zmanjšala in proizvodne zmogljivosti so začele ostajati neizkoriščene. Tako sta se pokazali dve možni poti: ukinitev dela proizvodnje in veliko zmanjšanje števila zaposlenih ali pa iskanje zunanjih partnerjev, ki bi z vlaganji posodobili
Direktor Branko Vrečko
"Naš primer dokazuje, da se tudi na pogorišču železarne stvari lahko izpeljejo v pozitivni smeri. Tak način obnavljanja proizvodnje in preusmeritve na širše tržišče - celotno proizvodnjo prodajamo izven bivše železarne, prodaja plinov pa se je v treh letih povečala za 14-krat - se je v našem primeru izkazal za uspešnega. Želimo si, da bi vsaj ohranili vse, kar smo ustvarili v preteklih štirih letih oziroma da bi se razvijali še naprej," pravi direktor TPJ Branko Vrečko.
Obnovljena poslovna stavba TPJ v Podmežakli, v kateri dnevno izdelajo 50 ton različnih vrst plinov. Večji del proizvodnje poteka pod zemljo.
proizvodnjo, hkrati pa z odkupom dela proizvodnje pripomogli k likvidnosti podjetja. "Primernega partnerja smo iskali kar tri leta, slednjič pa smo izbrali italijansko družbo SOL iz Monze. Gre za družinsko podjetje, ki se s to dejavnostjo ukvarja že od leta 1927," pravi Branko Vrečko. Ustanovili so mešano podjetje, v katerem ima italijanski partner danes že okrog 60-odstotni lastniški delež, 40 odstotkov pa ima Energetika, ki je ena družb koncema Slovenskih železarn. Prvotno je bil med solastniki tudi jeseniški Plinstal, vendar pa je kasneje svoj delež prodal Italijanom.
Sodobni proizvodni prostori
Kot pravi Vrečko, so imeli srečo z izborom družbe SOL za strateškega partnerja, saj je izpolnil vse obljube. Leta 1993 so pričeli z obnovo poslovne stavbe v Podmežakli, naložba pe je bila vredna 6,5 milijona nemških mark. Ker Energetika ni imela denarnih sredstev, je vložila obstoječe objekte in opremo, pri naložbi pa je sodelovala tudi kot izvajalec del. "Tako smo lahko zaposlili večino presežnih delavcev, ki so nastali zaradi zmanjševanja proizvodnje v železarni," pravi Vrečko. Italijanski partner je prispeval sredstva za nakup utckočinjevalnika za kisik, posodobitev polnilnice za jeklenke in nakup transportnih sredstev. Tako je podjetje leta 1994 začelo s poslovanjem, njihova
glavna dejavnost pa je proizvodnja in prodaja tehničnih in medicinskih plinov ter opreme in tehnologije za njihovo uporabo. Proizvajajo kisik, dušik, argon, vodik in plinske mešanice. Ti plini se uporabljajo v metalurgiji, varilstvu, kemiji, živlistvu (za zamrzovanje hrane), pri termični obdelavi kovin, v čistilnih napravah, pa celo v veterinarstvu, v laboratorijih in podobno.
V letu 1997 je TPJ imel 445,2 milijona tolarjev prihodka, od tega146,6 milijona izvoza. Še leta 1994 je prihodek znašal 30,2 milijona tolarjev. Dobiček v letu 1997 je znašal 3,3 milijona tolarjev, kapital pa kar 769,5 milijona. Indeks rasti od 1994 do 1997 je po podatkih Gospodarskega vestnika kar 1476.
Cilj ni dobiček, temveč razvoj
Del proizvodnje že od začetka odkupuje italijanski partner, preko katerega so se jim odprla tudi vrata na avstrijski, italijanski in hrvaški trg. TPJ danes izvozi tretjino proizvodnje. Celotni prihodki so lani znašali 490 milijonov tolarjev. Kaj pa dobiček? "Glavni cilj podjetja, kakršno je naše, ni dobiček, temveč predvsem razvoj," odgovarja direktor, ki tudi navaja podatek, da dodana vrednost v podjetju znaša preko 30 odstotkov.
Sodoben utekočinjevalnik za kisik, sredstva zanj je prispeval italijanski partner.
V podjetju je trenutno dvajset zaposlenih, po besedah direktorja imajo samostojni proizvodni in komercialni del, medtem ko jim ostale storitve (od vodenja do financ) opravlja podjetje Energetika. In čeprav je podjetje v večinski italijanski lasti, posluje samostojno, v njem ni zaposlen noben Italijan, večinski lastnik pa se oglasi le enkrat letno.
In kako za naprej? "Takšnega skoka, kakršen je bil lanski, zagotovo ne more biti več. Proizvodne zmogljivosti sicer še niso povsem izkoriščene, toda odslej so možni le počasnejši koraki naprej. Naslednji investicijski ciklus, po katerem bo možen spet nov večji korak naprej, načrtujemo čez dve leti," načrtuje direktor Vrečko.
• Urša Peternel
Celjska novost Infosejem
Kranj, jan. - Celjski sejem bo od 14. do 17. aprila prvič pripravil Infosejem, ki ga bodo postavili v novi sejemski dvorani.
Celjski sejem bo novo sejemsko dvorano s približno 4 tisoč kvadratnimi metri zgradil do sredine marca, v njem bo že aprila zaživela sejemska novost. Infosejem bo sejem računalništva, informacijske, komunikacijske in pisarniške tehnologije, medijske in sodobne zabavne tehnologije. Celjski sejem ga bo pripravil s sodelovanjem Združenja za računalništvo in informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije in ljubljanskega podjetja za pripravo sejemskih, izobraževalnih in kongresnih prireditev Infos. V Celju pričakujejo približno dvesto razstavljavcev, kar je slaba polovica vseh v Sloveniji registriranih podjetij s tega področja.
Sejem bo namenjen tako strokovnjakom kot najširšemu krogu obiskovalcev, postavljen je v čas po hannoverskem CeBITu, zato bodo lahko privabili kar največ svetovnih novosti na področju računalništva in informatike.
Zastavlja se seveda vprašanje, zakaj Infosejem v Celju. Direktor Infosa Rado Stojanovič pravi, da so že več let iskali partnerja za pripravo celovitega sejma računalništva in informatike in ker ga v Ljubljani niso našli, so se odločili za Celje, kjer so spomladi zgrajena nova sejemska dvorana. Ljubljanski Infos v Cankarjevem domu bo ostal tudi v prihodnje, leta 2000 se bo razvil v kongres s spremljajočo razstavo. Za pripravo pravega sejma namreč Cankarjev dom ni primeren, s prostori Gospodarskega razstavišča v Ljubljani pa niso zadovoljni, saj so preslabo opremljeni.
Delo gre na borzo
Kranj, jan. - Časopisna hiša Delo Ljubljana se je kot prva medijska hiša pri nas odločila, da gre z delnicami na borzo, kotirati bodo začele v sredo, 13. januarja.
Ljubljansko Delo se je tako pogumno pridružilo 25 najmočnejšim slovenskim podjetjem, katerih delnice že kotirajo na trgu vrednostnih papirjev v borzni kotaciji A. Osnovni kapital družbe znaša 667.464 tisoč tolarjev, sestavlja ga 667.464 delnic, ki so nominalno vredne tisoč tolarjev. Delniška družba Delo se je po končanem lastninskem preoblikovanju v sodni register vpisala 14. decembra 1995. Knjigovodska vrednost Delove delnice je 31. decembra 1997 znašala 2.538,20 tolarjev. Delo je doslej svojim delničarjem že trikrat izplačalo dividende in sicer bruto po 82 tolarjev za leti 1993 in 1994, 62,50 tolarjev za leto 1995 in 70 tolarjev za leto 1996.
Delova uprava ima v lasti 4,9 odstotka delnic, seznam desetih največjih delničarjev pa je naslednji: pid Skala 20-odstotni, Kapitalski sklad 10-odstotni, Slovenski odškodninski sklad 10-odstotni, LB Maksima 2,89-odstotni, Delo Prodaja 2,65-odstotni, Jure Apih 1,80-odstotni, Publikum 1,36-odstotni, Poteza 1,28-odstotni, pid Klas 1,13-odstotni in Ivo Oman 1,10-odstotni.
Dobro ocenili kislo repo iz kranjskih Živil
Pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije so se tudi v letošnji zimi odločili za (organoleptično) ocenjevanje kislega zelja in repe. Ocenjevalci so letošnjo kislo repo ocenili kot dobro, saj noben od desetih vzorcev ni dobil manj kot deset točk od dvajsetih možnih. Najvišjo oceno so prisodili repi Jerneja Cundra iz Ljubljane, sledita pa ji repa Vlada Matka iz Ilirske Bistrice in repa, ki so jo na ocenjevanje prinesli iz ene od trgovin kranjskih Živil. Pri ocenjevanja kislega zelja med najboljšimi tremi ni bilo vzorcev z Gorenjskega.
Začeli s prodajo semenskega krompirja
V podjetju M-KŽK Kmetijstvo Kranj so že začeli s prodajo semenskega krompirja. Od zgodnjih sort prodajajo sorte jaerla, minerva, ulster sceptre in primura, od srednjezgodnih pa sorte carlingford, desiree, navan in kennebec. Novost v ponudbi je srednjezgodna sorta mirakel, ki dosega odlične pridelke, se dobro skladišči in je odporna na virus y-ntn.
Odkupne cene lesa
Ob koncu leta so odkupovalci za kubični meter smrekove ali jelove hlodovine F kvalitete, dostavljene do kamionske ceste, ponujali (z že vračunanim 10-odstotnim prometnim davkom) od 25 do 30 tisoč tolarjev, za hlode E kvalitete od 17 do 19 tisoč, za hlode I. kakovosti od 12 do 14 tisoč tolarjev, za hlode II. kvalitete od 9 do 11 tisoč, za hlodovino III. kakovosti in za gradbeni les od 6 do 7 tisoč tolarjev ter za celulozni les od 3 do 4 tisoč tolarjev. Pri borovih hlodih je bila najpogostejša cena za F kvaliteto od 17 do 21 tisoč tolarjev, za I. kvaliteto od 10 do 12, za II. od 7 od 8 in za III. kvaliteto od 4.500 do 5.500 tolarjev za kubični meter. Ko se kmet oz. gozdni posestnik odloča za prodajo lesa, ni pozoren le na odkupne cene, ampak tudi na plačilne pogoje, zanesljivost, da bo denar dobil v dogovorjenem roku, in tudi na to, kako odkupovalec ocenjuje in razvršča les.
V E razredu manj kot odstotek telet
Po podatkih Inspecta Ljubljana, ki na podlagi odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje klavno kakovost goved v vseh slovenskih klavnicah, je bilo v prvih enajstih lanskih mesecih v prvi ocenjevalni in plačilni razred (E) od približno 21 tisoč zaklanih telet razvrščenih le 156 ali 0,7 odstotka živali, oktobra, na primer, od 2.118 telet, le devet, novembra od 2.049 dvajset.... Ob teh podatkih so se v javnosti pojavila ugibanja, ali ocenjevanje vendarle ni preostro. V Inspectu zavračajo kakršnekoli dvome in poudarjajo, da pri svojem delu upoštevajo državni pravilnik, po katerem je za uvrstitev v E razred potrebna odlična mesnatost oz. zelo močna omiščenost celotnega klavnega trupa ali polovic. Velika večina telet tega kriterija ne izpolnjuje. Rejci namreč dajejo v zakol predvsem teleta mlečnih pasem krav, ki niso primerna za nadaljnje pitanje in le redko dosežejo mesnatost, boljšo od O razreda; teleta pa so večinoma tudi prelahka, da bi že lahko pridobila dovolj mišične mase. Pri mladem pitanem govedu so razmere drugačne, v tej skupini živali je v prvi plačilni razred razvrščenih dobrih šest odstotkov goved, kar Slovenijo po zatrjevanju Inspecta uvršča v evropski vrh. Največ ocenjenih goved je v drugem in tretjem kakovostnem razredu.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.s'
Poslovna enota v Lescah
razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje
TAJNIŠKO-KOMERCIALNIH DEL
Pogoji:
- višja ali visoka izobrazba ekonomske ali sorodne smeri
- vsaj 3 leta delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
- poznavanje računalniških programov v okolju WINDOWS
- aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
- komunikativnost
- urejenost
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: EMMA, d.o.o., Rožna dolina 52, 4248 Lesce.
k        MONVrOPCLUB *BP
V904448 W0 7517
VZDIHUAJI INTIME
na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: 064/36 66 55
www.monokel.com e-mail: optika.monokel@siol.net
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak_
Končno je spet završal optimizem
Borzni posredniki so po kratkem odmoru ponovno začeli trgovati z vrednostnimi papirji. Število kupčij oziroma vrednost poslov pa je z nekaj izjemami skromno. Slovenski borzni indeks je po začetnem padcu začel ponovno skokovito naraščati in že v prvem tednu dosegel raven 1782 točk. Gibanje SBI-ja v letu 1998 je bilo zelo razgibano. Leto je indeks začel na ravni 1.400 točk, nato se je do avgusta dvignil preko psihološke meje 2.000 točk, vendar pa je nagli rasti sledil še hitrejši padec. Sedaj cene delnic že nekaj mesecev nihajo na istih ravneh.
Tudi po novem letu so v središču pozornosti delnice Mer-catorja, ki so se v prvem tednu podražile za dobrih 1.400 tolarjev. Povprečna cena po sredinem trgovanju pa znaša 8.594 tolarjev. V zadnjih dneh so imele zanimivo gibanje tečaja tudi delnice Petrola. Po objavi odprodaje državnega deleža je cena skočila vse do 27.700 tolarjev. Vendar pa je za razliko od Mercatorjevih delnic cena Petro-lovih delnic v prvih dneh novega leta že padla na 26.400 tolarjev. Po vsesplošni evforiji in dviganju tečajev je tudi Petrol ponovno presegel 27.000 tolarjev. Cena delnic Istrabenza je prvi teden v novem letu končala na ravni 3.000 tolarjev. Po poslovno zelo uspešnem letu za Luko Koper je tudi cena delnic v zadnjem obdobju bliskovito porasla in se približala rekordnim tečajem preteklega poletja. Povprečna cena, po kateri so borzniki trgovali ob koncu tedna, je tik pod nivojem 3.300 tolarjev. V Luki so imeli v letu 1998 rekor-
Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega /aupanja
den pretovor, za naslednje obdobje pa napovedujejo še boljše rezultate. Tudi cene ostalih obmorskih podjetij so se povečale, vendar pa je bilo z njimi sklenjeno skromno število poslov. Inter-europine delnice nihajo na ravni 2.071 tolarjev. Delnice Droge ter Emone Obale Koper pa na ravni 34.000 oziroma 2.315 tolarjev. Cena delnic gorenjskega Merkurja se ne spreminja in ob relativnem skromnem prometu znaša 18.010 tolarjev.
Zimsko zatišje vlada tudi na prostem trgu. Trgovanje z delnicami podjetij je zelo skromno. Med najprometnejše sodijo delnice trgovskega podjetja Loke, saj je Loka zanimiva za ostala trgovska podjetja. Cena pa se z manjšimi odstopanji že nekaj časa vrti na ravni 2.200 tolarjev. Z delnicami PID-ov se do pred kratkim ni dogajalo nič pretresljivega. Proti koncu tedna pa so tečaji večine PID-ov narasli. Cena Stebra 1 znaša 716 tolarjev, cena prvega sklada Nacionalne finančne družbe pa 681 tolarjev. Ceni delnic, ki jih upravljajo Primorski skladi, se nista bistveno spremenili. V zadnjem tednu so se podražili tudi skladi Maksime. Prvi sklad se je podražil za dobrih 5 %. Njihova cena po petkovem trgovanju pa znaša 352 tolarjev. Kljub podražitvi pa ceni drugega in tretjega sklada ne presegata 300 tolarjev. Razloge za tako razliko v ceni lahko najdemo v različni sestavi port-feljev oziroma delnic, ki jih posedujejo.
Prvi teden se je končal zelo spodbudno in zelo optimistično, zato si takih v letošnjem letu lahko le želimo.
Ilirika
Borzno Posredniška Hiša, d.d. Janez Novak
88,9 in 95 Mhz
marketing 064/525-600 studio 064/564-564
11.1 ki K A
ODKUPUJEMO DELNICE:
SAVA, COiOR MEDVODE,
ŽITO Ljubljana, EMONA Merkur, KRKA B, PETIM B, MIKOM PIVOVARNA UNION IN LAŠKO...
"prodajamo delnice na borzi *%mr*vljamo portfelje.
JESENICE Tel (k.4/861 511 ^ KRANJ Tel 064/221 722 /p
GORENJSKA ONLINE: www.media art
s i
Emona Merkur svari pred prodajo tujcem
Vse bolj vroča trgovinska vojna
Direktor ljubljanske Emone Merkur v časopisnem oglasu odločno pravi, da ne bo sprejel Mercatorjeve ponudbe in da ne bo odstopil.
Kranj, jan. - Kakor je bilo moč pričakovati, postaja pred skupščino delničarjev ljubljanske Emone Merkurja trgovinska vojna vse bolj vroča, še vedno je težko napovedati, kako se bodo odločili delničarji. Uprava Emone Merkurja oziroma Franc Rutar je v skladu z zakonom v sobotnem Delu objavil oglas, v katerem ponavlja, da gre s strani Mercatorja za sovražni prevzem in da med upravama ni nikakršnega sporazuma glede nakupa oziroma prodaje delnice Emone Merkurja.
V zadnjem tednu pred skupščino delničarjev Emone Merkurja, ki bo v petek, 15. januarja, vsi vpleteni spuščajo meglo, zategadelj je še vedno težko napovedati, bo Mercatorju uspelo preprečiti združitev trgovskega trojčka ali ne. Tudi seštevanje delnic Emone Merkurja, ki jih je Mercatorju že uspelo pridobiti, namreč ne pomaga, saj se zaradi nedorečene zakonodaje napovedujejo tudi tovrstni zapleti.
V Emoni Merkurju namreč pravijo, da Mercatorjeva ponudba za odkup vseh delnic ni v skladu z zakonom o prevzemih, saj se zaradi nedokončanega lastninjenja ne more nanašati na vse delnice, saj delnice z oznako B, C, D in E še niso prenosljive (kar je podrobno opisano v časopisnem oglasu). V Mercatorju seveda sodijo drugače, saj sicer v prospektu za odkup ne bi navedli, da se ponudba nanaša na 212.451 delnic, od katerih jih ima Mercator že 42.126. Nominalna vrednost delnice je 8 tisoč tolarjev, zanjo pa Mercator ponuja 28 tisoč tolarjev, saj je knjigovodska vrednost ob koncu leta 1997 znašala 26.866 tolarjev.
Emona Merkur je agenciji za trg vrednostnih papirjev že poslal ugovor zoper odločbo o izdaji dovoljenja Mercatorju za ponudbo za odkup vseh njenih delnic. Do današnjega dne agencija še ni poslala odgovora, v Emoni Merkurju ga vsekakor pričakujejo ta teden.
Mercator v prospektu za odkup navaja, da je uspel pridobiti tudi 10.499 delnic z odložnim pogojem, zategadelj je v javnost prišla vest, da jih je že avgusta lani prodala NFD, saj je njen direktor Stane Valant predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta. Vendar Valant tega ni potrdil, kaj več pa tudi ni hotel povedati, saj bi po njegovem to vplivalo na cene delnic na borzi. Mercatorjeve delnice so se konec minulega tedna na borzi podražile! Kakorkoli že, prodaja delnic Emone Merkurja je te dni vsekakor dober posel, zlasti za male delničarje, ki so vložili certifikat in bili deležni polovičnega popusta. Mercator jim zanje ponuja gotovino, zanjo pa seveda lahko kupijo kaj drugega. Če so certifikate v 'mamino' oziroma 'očetovo' firmo prinesli vsi družinski člani, imajo zdaj lahko kar zajeten kup denarja in zanj kupijo dober avto, o katerem so doslej le sanjali.
Uprava Emone Merkurja oziroma direktor Franc Rutar je oglas objavil v skladu z zakonom o prevzemih, saj mora odgovoriti na Mercatorjevo ponudbo. V njem odločno pravi, da gre za sovražni prevzem in nikakor za prijateljski, kakor Mercator navaja v prospektu. Dodaja tudi, da z Mercartor-jevo upravo ne obstaja nikakršen dogovor o odkupu delnic, prav tako ni nikakršnega sporazuma o njihovih glasovalnih pravicah ter da nikakor ne bo sprejel ponudbe ali odstopil. Svari tudi pred tem, da bi tuja konkurenca veliko bolj enostavno prevzela združeno slovensko trgovino, saj bi za tuje trgovske verige ne predstavljala pretirano velikega zalogaja.
belsatf*
Niro Steel, d.o.o., Jesenice: 18. na lestvici gospodarskih gazel
V treh letih prihodke povečali za trikrat
rM     v     ■ ■ . • ... mm    m  a    w      w_:   • • . ■ •___• in rvnnAcIanih
Začeli so kot najemniki v prostorih bivše železarne z dvanajst zaposlenimi - Danes je zaposlenih že 31 ljudi, 80 odstotkov proizvodnje izvozijo na zahtevne zahodne trge
Jesenice - Na območju nekdanje žele zame deluje še eno uspešno podjetje -Niro Steel, d.o.o. Ta zasebna družba z 31
zaposlenimi se je na lestvici gospodarskih gazel povzpela na osemnajsto mesto, saj Je. v treh letih prihodke povečalo kar za trikrat. pG besedah direktorja Franca Hfeliha so v tem času uspeli prodreti na zahtevne tuje trge, lani pa so pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 9002.
Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja prirobnic in drugih elementov iz nerjavnih materialov, ki se uporabljajo v raznih inštalacijah in pri tlačnih posodah predvsem v prehrambeni in kemijski industriji, zadnje čase pa tudi v raznih čistilnih napravah.
Začetki podjetja leta 1994 so bili skromni- Začeli so kot najemniki v prostorih bivše železarne z dvanajst zaposlenimi delavci in dokaj slabo tehnološko opremljeni. Na začetku so se povezali z italijanskim partnerjem in ustanovili mešano Podjetje, vendar so že kmalu ugotovili, da odločitev ni bila najbolj posrečena. Italijanski partner je izstopil in danes je Niro Steel v celoti v slovenski lasti (lastniki so trije zasebniki). Takoj so se začeli ozirati za tujimi trgi in do danes se je delež izvoza
Podjetje Niro Steel je po podatkih Gospodarskega vestnika v letu 1997 imelo za 432,9 milijona tolarjev prihodka ter 12,8 milijona dobička. Indeks rasti v letih 1994 do 1997 je 1265.
povzpel že na 80 odstotkov. Glavni trgi so avstrijski, nemški, švicarski in celo ameriški. "Trg nas nenehno sili k dvigu kakovosti. Tako smo se leta 1996 registrirali kot proizvajalec prirobnic pri nemškem TUV in s tem dobili pooblastilo, da vsak svoj izdelek žigosamo in ga atestiramo. To je bil pogoj za prodajo na tujih trgih. Poleg tega smo lani pridobili certifikat ISO 9002, kar je zelo veliko pomenilo za naš nastop na trgu, kajti vsi naši kupci poslujejo po standardih ISO," pravi direktor Brelih. Konkurenca na tujih trgih je sicer zelo močna, v zadnjem času zlasti iz vzhodnih držav (Indije, Tajvana). Vendar so kupci v Ameriki že uvideli, da so ti izdelki slabše kakovosti, tako da se je položaj Niro Steela na tem trgu spet izboljšal. Ta trend pa se je zdaj začel kazati tudi v Evropi, ugotavlja Brelih. Razmere na tujih trgih so bile lani tudi dokaj nestabilne, cene nerjavnih materialov so močno nihale in pojavil se
je razkorak med ceno osnovnih materialov in ceno končnih izdelkov. "Ta razkorak nam veliko pobere, zato bo lanski dobiček bistveno manjši, kot je bil dobiček v letu 1997," pravi direktor, ki opozarja tudi na probleme, ki tarejo vse pretežne izvoznike. Sicer pa večji del dobička vlagajo nazaj v proizvodnjo. Iz leta v leto dokupuicjo stroje (predvsem rabljene iz Nemčije) in tako izboljšujejo tehnološko opremljenost. Med drugim imajo stroj, ki edini v Sloveniji omogoča razrez nerjavne pločevine do 70 milimetrov debeline. V zadnjem času kot dopolnilni program postaja vse pomembnejše krojenje pločevine po naročilu.
V podjetju v bodoče načrtujejo še nadaljnje povečanje proizvodnje, toda zgolj z dvigom produktivnosti in ne s povečevanjem števila zaposlenih. V nekaj letih bodo postali tudi lastniki 1200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, v katerih so bili najprej najemniki, zdaj pa kupnino odplačujejo kot dolgoročni kredit. Sicer pa direktor Brelih opozarja, da takšen skok na lestvici gospodarskih gazel lahko uspe le enkrat, meni pa tudi, da bi morali pri razvrščanju upoštevani tudi druge kriterije, ne zgolj prihodek.
• Urša Peternel
r KOLIKO JE VREDEN TOLAR
MENJALNICA
iiakupni/prodajiii; lukupni/prodjini j nakupni/prodajni
1 DEM
1 ATS    100 ITL
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 96,30 96,85 13,69 13,77 9,73 EROS (Stari Mayr) Kranj 96,50 96,90 13,67 13,77 9,63
GORENJSKA BANKA (vse enote) 96,00 97,10 13,65 13,80 9,70
HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LEMA Kranj
96,60 96,90 13,68 13,73 9,68
96,65 96,85 13,70 13,73 9,74
96,55 96,89 13,71 1 3,77 9,70
96,40 96,80 13,63 13,75 9,67
221-722
96,50 96,90 13,65 13,76 9,65
96,60 96,90 13,68 13,75 9,75
96,45 97,30 13,70 13,80 9,73
96,50 96,90 13,68 13,76 9,71
V0LKS BANK-UUD. BANKA,d.d.,Lj. 96,35 96,90 13,65 13,80 9,62
NEPOS (Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik. Kranj, Medvode, Šk. Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBUKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj
96,50 96,90 13,67 13,75 96,32 96,97 13,69 13,78 96,60 96,99 13,70 13,77 94,75 96,85 12,73 13,73 96,50 96,90 13,67 13,77 96,60 96,89 13,70 13,76 96,55 96,97 1 3,65 1 3,77 96,60 97,00 13,68 13,76 1
9,70 9,73 9,72 9,10 9,63 9,73 9,74 9,70 9,72 9,70 9,68 9,71
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 96,30 97,20 1 3,68 13, SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 96,00      - 13,65 SLOVENIJATURISTJesenice    96,45 96,90 13,65 13,74 SZKB Blag. mesto Žiri 96,20 97,00 13,68 1-3,78
ŠUM Kranj 362-600
TAL0N Škofja Loka               96,50 96,90 13,67 13,75 9,71
TENT0URS Domžale            96,50 97,20 13,70 1 3,85 9,70
TRG Bled                          96,35 96,90 13,63 13,78 9,70
TR0PICAL Kamnik-Bakovnik     96,65 96,85 13,68 13,72 9,72 WILFAN Jesenice supermarket UNION »62-606 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor   704-040 (8.h-13,h, 13.45h-!8. VVILFAN Tržič 563-816
9,79 9,75 9,81 9,73 9,77 9,78 9,80
9,80
9,82 9,81 9,80 9,84 9,80 9,79 9,80 9,77 9,75 9,78 9,85 9,80 9,81
MRI
9,78 9>80
9,79
9,90 9,83
9,76
h)
POVPREČNI TEČAJ      96,38 96,94 13,64 13,76 9,67 9,79
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,60 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Slovenske železnice
Z VLAKOM ...
IN HOP NA SMUČI
KOBLA IN VOGEL VABITA...
Kobla je edino smučišče v Sloveniji, do katerega se lahko neposredno pripeljete z vlakom. Njena severna lega omogoča odlične razmere za smuko. Če se odločite za smučanje na Voglu, vas bo od železniške postaje Bohinjska Bistrica do njegove gondolske žičnice brezplačno pripeljal avtobus (tudi nazaj!)
Vozni red vlaka:
19.46 19.24 19.14 18.50 17.52 20.07 19.17 18.58 18.03 16.50
Smučarski vlak med Ljubljano in Bohinjsko Bistrico vozi ob ugodnih snežnih razmerah ob sobotah od 9. janaurja do 6. marca, od 20. do 27. februarja pa vsak dan.
Med Koprom in Bohinjsko Bistrico vozi ob sobotah od 9. januarja do 6. marca, od 13. do 20. februarja pa vsak dan. Povratno vozovnico do Bohinjske Bistrice je mogoče kupiti za 30 % ceneje; skupine mladih do 26. leta starosti, upokojenci in osebe, starejše od 60 let pa imajo 50 % popusta.
Z vozovnico za smučarski vlak imajo smučarji tudi popust pri nakupu celodnevne smučarske vozovnice:
- Kobla: odrasli 1.900 tolarjev, otroci do 14. leta starosti in skupine osnovnih in srednjih šol 1.400 tolarjev
- Vogel: odrasli 2.600 tolarjev, otroci do 14. leta starosti in srednjih šol 1.800 tolarjev.
Smučarske vozovnice je mogoče kupiti že pri sprevodniku na vlaku.
MARIBORSKO POHORJE ... VELIK SMUČARSKI IZZIV
Mariborsko Pohorje je s svojimi odličnimi smučarskimi tereni prizorišče vsakoletnega tekmovanja za pokal Zlate lisice. Pohorska vzpenjača je oddaljena okrog sedem kilometrov od mariborske železniške postaje, s katere je organiziran poseben avtobusni
6.55	Ljubljana
7.20	Škofja Loka
7.28	Kranj
7.48	Radovljica
9.06	Bohinjska Bistrica
6.00	Koper
7.10	Divača
7.35	Sežana
8.26	Nova Gorica
9.36	Bohinjska Bistrica
prevoz.
Vozni red vlaka 5.45 Ljubljana Litija
Zidani Most Celje Maribor
6.17 6.52 7.18 8.30
20.00 19.27 18.55 18.28 17.15
Vlak vozi vsak dan. Z železniške postaje Maribor do Pohorske vzpenjače pa bo ob ugodnih snežnih razmerah organiziran poseben avtobus, in sicer ob sobotah od 9. januarja do 6. marca ter vsak dan od 13. do 27. februarja.
Za povratno vozovnico velja 40 % popusta; skuupine mladih do 26. leta starosti, upokojenci in osebe, starejše od 60 let imajo 50 % popusta.
Z železniško vozovnico velja popust tudi pri nakupu smučarske vozovnice: za odrasle 2.500 tolarjev, mlade do 23. leta starosti 1.900 tolarjev in otroke od 6. do 12. leta starosti 1.500 tolarjev. Za športne dneve od ponedeljka od petka je cena celodnevne vozovnice 1.100 tolarjev. Za nočno smuko, ki traja med tednom od 17. do 21. ure, med vikendom pa do 17. do 22. ure, je cena vozovnice 2.200 tolarjev.
KMETIJSTVO
ureja: Cveto Zaplotnik
Gozdarska podjetja
Nerešen položaj invalidov
Ljubljana - V Sloveniji je med zaposlenimi približno 24 tisoč invalidov, še nekaj manj kot enajst tisoč je brezposelnih. Največ jih je v gozdarstvu. V enajstih gozdarskih družbah (od skupno štirinajstih) in v treh invalidskih podjetjih, ki so jih ustanovile te družbe, je po lanskih podatkih iz vprašalnika republiškega inštituta za rehabilitacijo med 1.766 zaposlenimi kar 348 invalidov ali približno petina. Prevladujejo delovni invalidi s tretjo kategorijo invalidnosti, starejši od štirideset let ter z dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Veliko so na bolniškem staležu in tudi na "čakanju na domu". V gozdarskih družbah vidijo za njih rešitev v ustanovitvi invalidskega podjetja, v katerem bi bili deležni večje skrbi, podjetje pa državnih olajšav. • CZ.
Strokovna predavanja
Domače koline in izdelovanje suhih mesnin
Lom, Naklo - Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča vabita v petek ob pol štirih popoldne v dom krajanov v Lomu pod Storžičem na predavanje in ogled diapozitivov o izdelovanju domačih kolin in suhih mesnin. Predaval bo dr. Stanko Renčelj iz Sežane, ki bo udeležence opozoril na najpogostejše napake pri izdelavi, sušenju in shranjevanju mesnih izdelkov. Enako predavanje bo ob pol osmih zvečer tudi v sejni sobi KZ Naklo v Naklem, kjer bosta gostitelja Društvo kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna služba.
Zakon o davku na dodano vrednost
Blejska Dobrava - Jeseniška enota kmetijske svetovalne službe vabi v četrtek ob desetih dopoldne v kulturno gasilski dom na Blejski Dobravi na predavanje o zakonu o davku na dodano vrednost. Zakonske določbe, ki bodo začele veljati 1. julija letos in bodo prinesle precej novosti tudi za kmetije, bo pojasnjevala Tanja Strniša, specialistka za agrarno ekonomiko. • CZ.
Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline
Razpis za izbor kiparja
Blejska Dobrava - Podeželska mladina z avstrijske Koroške je na lanskem sestanku s predstavniki Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline in z italijanskimi kolegi dala pobudo, da bi v Evropa parku v Celovcu postavili spomenik mladini treh dežel Avstrije, Slovenije in Italije. Spomenik naj bi predstavljal današnjo mladino, ki ima po eni strani vse možnosti za uživanje, po drugi pa se ubada z velikimi problemi (brezposelnost, pomanjkanje idealov...). Visok naj bi bil največ tri metre, širok ne več kot pet metrov, narejen iz materiala, ki zagotavlja obstojnost in privlačnost, odražal pa naj bi naslednje vsebine: odprte meje (ljubezen, seks. zvestoba, toleranca, prosti čas, zabava, šport, gibljivost, ustvarjalnost), manipulacijo (mamila, sekte, porabništvo, politika, šola, vzgoja, glasba, mediji, internet) in kritični pogled na prihodnost (delo, izobraževanje, pokoj, družina, okolje). Dodatne informacije o razpisu za izbor kiparja, ki naj bi sodeloval pri izdelavi spomenika, daje Boštjan Rekar (tel.it. 064 - 874-314), pisne prijave pa sprejemajo na naslov Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline, Blejska Dobrava 112/a, 4273 Blejska Dobrava. • CZ.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Društvo podeželske mladine Škofja Loka
Tečaji plesa in slikanja
Škofja Loka - Društvo podeželske mladine Škofja Loka, ki ga pod mentorstvom kmetijske svetovalke Milene Črv vodi Matevž Krajnik, bo v letošnji zimi pripravilo tudi več tečajev. Februarja bo v športni dvorani Poden v Škofji Loki tečaj družabnega plesa, ki bo pod vodstvom plesne šole Urška osemkrat po poldrugo uro v popoldanskem ali večernem času. Polna cena za tečaj je 8.400 oz. 8.000 tolarjev, za člane društva pa velja polovični popust. Na svoj račun bodo v tej zimi prišli tudi tisti, ki bi se radi naučili slikanja na svilo, tkanino in steklo. To bosta dva tečaja, posebej za slikanje na svilo in tkanino ter za steklo, oba pa bosta v izobraževalnem centru Freising v Škofji Loki. Prvi bo trajal petnajst šolskih ur, v katerih naj bi se tečajniki naučili tudi poslikav robčkov, rut, kravat, metuljčkov in majic. Polna cena tečaja je 12.500 tolarjev, za člane društva 6.250, v to pa je vračunan tudi potrebni material. Na tečaju slikanja na steklo, ki bo trajal deset šolskih ur, se bodo med drugim naučili tehnike slikanja ter poslikav steklenih plošč, kozarcev, vaz in steklenic. Cena je 10.500 tolarjev, za člane društva pa polovico manj. Prijave za vse tri tečaje sprejema kmetijska svetovalka Milena Črv do petka, 15. januarja, na telefonsko številko 65-620-26. • CZ.
Tradicija se nadaljuje
Srečanje predstavnikov turističnih kmetij
Škofja Loka - Predstavniki turističnih kmetij z območja škofjeloške upravne enote se vsako leto sestanejo in sc pogovorijo o aktualnih vprašanjih s področja turizma na kmetijah. Tradiciji se tudi letos ne bodo izneverili, tovrstno srečanje bo v sredo, 20. januarja, ob osmih zvečer v restavraciji Nama v Škofji Loki. Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva bo predstavila osnutek pravilnika o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, predstavnik davčne uprave pa bo povedal marsikaj koristnega o davkih in listinah, ki jih morajo izpolnjevati turistične kmetije. Po uradnem delu bo še večerja, ki stane 1.200 tolarjev. Prijave za srečanje sprejema Ana Demšar iz kmetijske svetovalne službe do ponedeljka, 18. januarja, na telefonsko številko 65-620-32. • CZ.
Pri Ingličevih v Srednji vasi pri Poljanah
ZMl«   1 • M    1 1* v •
Mami dosegu povprečje
6.800 kilogramov mleka na kravo
Ingličeva čreda lisastih krav je bila predlani v tej pasmi po mlečnosti najboljša na Gorenjskem in v Sloveniji, enako že tudi leto prej. Povprečje 6.799 kilogramov mleka na kravo dokazuje, da je tudi pri lisasti pasmi mogoče s skrbnim in strokovnim rejskim delom doseči dobre rezultate.
Čeprav ima gospodar Štefan Inglič ob kmetovanju še veliko drugih nalog (je predsednik Govedorejskega društva Škofja Loka in Čebelarske družine Poljane - Gorenja vas ter podpredsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka), je kljub temu tudi zelo dober, celo odličen govedorejec. Vsaj podatki iz AP kontrole mlečnosti (proizvodnosti) krav, ki jih vsako leto objavi govedorejska služba, to potrjujejo.
Ingličeve "liske" so že dve Ingličeva kmetija obsega leti zapored po mlečnosti naj- deset   hektarjev kmetijskih
boljše na Gorenjskem in v državi. Pred tremi leti je bilo njihovo povprečje 6.746 kilogramov mleka, predlani je bilo še nekoliko večje, 6.799 kilogramov, mleko pa je v povprečju vsebovalo 3,88 odstotka maščob in 3,56 odstotka beljakovin. Pa ne le to! Njihova krava Bolsa je bila predlani z letno mlečnostjo 9.216 kilogramov mleka na osmem mestu v Sloveniji, Bela pa z 8.716 kilogrami na šestnajstem. Tudi na lestvici dvajsetih
zemljišč in štiriintrideset hektarjev gozda, poleg lastne zemlje pa obdelujejo še tri hektarje najete. Posest je precej razdrobljena in več v bregu kot na ravnem. Večino pokosijo strojno, še vedno pa morajo poprijeti tudi za "triglavko", kot pravijo kosi. Ko so pred petintridesetimi leti kupili kravo, iz katere seje potlej razvila vsa čreda, je to pomenilo začetek mlečne usmeritve na kmetiji. Nadaljevanje je bilo nekako razumljivo: povečev.a-
Del Ingličeve družine: gospodar Štefan in žena Marjeta (oba se preživljata s kmetijstvom) ter trije od njunih štirih otrok, osnovnošolcev - Janja, Martina in Janez. Manjkajo hči Mateja ter mama Marinka in oče Slavko.
mleka. Ko   se je zaostroval rezerv, te so že zdaj dovolj
mlečni pravilnik, so krmljenje izkoriščene. Na treh hektarjih
in pridobivanje mleka brez pridelujejo silažno koruzo, na
večjih težav prilagodili novim travnikih kosijo štirikrat ali
zahtevam. Hlev je star več kot petkrat. Čeprav je (mešanega)
sto let, doslej so ga trikrat gozda po površini kar precej.
Gospodar Štefan Inglič z eno od krav na predlanski razstavi govedi v Poljanah.
krav z najvišjo "proizvodnjo" v standardni laktaciji (v 305 dneh) je ena Ingličeva, krava Bica na šestnajstem mestu z dosežkom 8.653 kilogramov mleka. Ko so v Poljanah predlani po 32 letih spet pripravili govedorejsko razstavo, je njihova krava Brana med mlajšimi kravami in prvesnicami osvojila drugo mesto.
li so čredo in mlečnost. V začetku osemdesetih let so že dosegali povprečje 3.600 litrov na kravo, zdaj je domala še enkrat višje. Redijo okrog 35 glav govedi, od tega dvajset krav, samo svetlolisaste pasme. Zadnja tri leta so v mlekarno Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka letno oddali več kot sto tisoč litrov
Bolje takoj kot še do i
Za kmete bi bilo bržkone bolje, če bi se Slovenija takoj vključila v Evropsko unijo kot v primeru, če bo na ta korak še dolgo čakala. Govedorejci so že dosegli ali celo presegli evro/>-ske normative, dohodkovno pa kljub morebitnemu znižanju cen skupaj s podporami, kakršne so zdaj v državah unije, tudi ne bi bili na slabšem, meni Štefan Inglič in poudarja, da kmetje zdaj bolj kot strokovne nasvete o tehnologiji pogrešajo finančno svetovanje.
obnovili, nazadnje pred dvanajstimi leti. "Povečevanje v okviru sedanjega hleva skorajda ni več možno, potrebna bo dozidava," pravi gospodar Štefan in poudarja, da se bodo za to odločili šele potlej, ko si bodo zagotovili tudi zadostne površine kmetijskih zemljišč. Na  lastnih     površinah ni
za kmetijo ni posebno pomemben dohodkovni vir, ampak je le "banka" za morebitne hude čase. Žled jim je polomil čez en hektar mladja, za pospravilo podrtega in poškodovanega drevja pa so morali zgraditi tudi dva kilometra traktorskih vlak. • C Zaplotnik
Čebelarsko društvo Poljane - Gorenja vas
Varoza jim povzroča vse večjo škodo
"Vse bolezni obvladujemo, izjema je le varoza, ki se pojavlja v vse težjih oblikah," pravi predsednik društva Štefan Inglič.
* Društvo je mlado, staro vsega leto dni, čebelarska tradicija pa je veliko daljša...
"Začetki delovanja segajo v leto 1911, ko so čebelarji na Poljanskem ustanovili svojo organizacijo. Kasneje se je del članstva izločil, ustanovil družino Gorenja vas, ki pa seje po osipu članstva 1960. leta priključila naši družini. Ob koncu predlanskega leta smo se prilagodili novi zakonodaji in družino tudi formalno preoblikovali v društvo."
* So vsi čebelarji na Poljanskem tudi člani društva?
"Naše društvo deluje na pretežnem delu občine Gorenja vas - Poljane, medtem ko preostalo območje "pokriva" čebelarsko društvo Sovodenj. Imamo 21 članov s skupno petsto panjev oz. čebeljih družin. Vsi čebelarji niso včlanjeni v društvo. Na našem območju je trinajst čebelarjev, ki imajo pri nas le čebele, vključeni pa so v društva, ki so bližja njihovemu prebivališču, ter še petnajst čebelarjev z manjšim številom panjev, ki niso včlanjeni v nobeno društvo in za katere si prizadevamo, da bi jih vključili v naše društvo."
* Kaj jih odbija?
"Morda je razlog tudi članarina. Šest tisoč tolarjev, od tega je 5.500 tolarjev naročnine za revijo Čebelar, je za tiste z malo panji kar veliko."
* Če bi vas čebelar, ki še ni član društva, vprašal, kaj mu v društvu nudite, bi odgovorili...
"Člani društva so vključeni v vse akcije zdravstvenega varstva čebel, prek društva lahko dobijo sladkor po ugodnejši ceni, seznanjamo jih s koristnimi informacijami in z novostmi v čebelarstvu..."
* S čim ste se v društvu lani največ ukvarjali?
"Največ poudarka smo dali zdravstvenemu varstvu čebel, prek društva smo nabavili sladkor za čebele, pripravljali pa smo se tudi na organiziranje učnih ur o čebelarstvu v osnovni šoli."
* Kakšno je bilo lani zdravje čebel? "Glavni problem je bila varoza, ki zaradi
vse slabše učinkovitosti zdravil povzroča iz leta v leto večjo škodo. Ostale bolezni so bile obvladljive, kuge na našem območju ni bilo že štiri leta."
* Je bilo leto 1998 za čebelarjenje dobro ali slabo?
"Minulo leto ni bilo najboljše, bilo je povprečno. Med čebelarji so po pridelku precejšnje razlike, povprečje pa bržkone ni bilo manjše od desetih kilogramov na družino."
* Je bilo paše dovolj ali ste jo iskali tudi drugje?
"V našem društvu prevladujejo ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo med le za lastne potrebe, le dvema je čebelarstvo tudi dopolnilna dejavnost. Večina ima od 15 do 20 panjev, največji tudi 70 in več. Čebelarji z manjšim številom panjev nimajo potrebe, da bi čebele vozili na pašo drugam, večji so se usmerili predvsem v spomladansko prodajo mladih čebeljih družin. Vsako leto jih prodajo okrog 150."
* Letos boste razvili tudi svoj prapor...
"Zamisel, da bi društvo dobilo svoj prapor, je stara že dvajset let. Upam, da jo bomo letos le uresničili. Za to že tri leta varčujemo denar, nekaj bodo prispeval' čebelarji, računamo pa tudi na podporo donatorjev oz. botrov, še posebej občine Gorenja vas - Poljane, ki je že doslej pokazala za naše delo veliko razumevanja."
• C. Zaplotnik
DOBER IZLET
Pustni petek v topli vodi in pri Medvedu
V rubriki DOBER IZLET prvič letos odličen predlog za pester dan v dneh okrog pusta: ALPE-TOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na pred-pustno rajanje po izjemno ugodni ceni 4.600 tolarjev. Alpetourjev izlet bo v petek, 12. februarja. V programu celodnevnega izleta je, med drugim: kopanje v Termah Ptuj; štajersko kosilo   v  gostišču  Medved v
Cirkovcih..... Povratek na
Gotenisko bo v poznih večernih urah.
Ampak res ugodna cena tega predpustnega izleta na Štajersko še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasuje cena Alpetourjevega izleta 12. februarja samo 4.400 SIT. Oh prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaše pred-pustno rajanje z veselim čofotan-jem v Termah Ptuj bo cenejše.
Odhod 12. februarja ob 5.50 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega ^lasa v Kranju, ki je v prenovljenih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/223-444 in 064/223-i II.
ALPETOUR
DOBER IZLET
Super: karneval v Benetkah za 1500 SIT
V rubriki DOBER IZLET super odličen predlog: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na karneval v Benetkah po izjemno ugodni ceni 3.700 tolarjev. Alpetourjev izlet bo na pustno soboto, 13. februarja. V programu celodnevnega izleta je, med drugim: prevoz z naju-dobnejšim avtobusom do Benetk; pustno presenečenje; vožnja z vaporettom po Velikem kanalu; ogled beneških znamenitosti in prosto popoldne za nepozabno pustno rajanje po beneških ulicah. Povratek na Gorenjsko bo v poznih večernih urah.
Ampak res ugodna cena za Ogled karnevala v Benetkah še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta 13. februarja samo 3.500 SIT. Oh prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na karneval 56 boste lahko podali po naugod-nejši ceni. Vozovnica za vaporetto, ki stane 4.500 lir, ni v ceni izleta.
Odhod 13. februarja ob 4.45 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v prenovljenih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, oh sredah do 17.00 ure. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/223-444 in 064/223-111.
AALPETOUR    .imi. potovalna agencija *ŠfJJJ0M
V oddaji "Dobro jutro Slovenija" in v Gorenjskem glasu
IZBIRAMO NAJ SMUČIŠČA
V letošnji zimski sezoni v oddaji "Dobro jutro Slovenija", ki je na sporedu vsako soboto dopoldan na Radiu glas Ljubljane, Radiu Zeleni val, Radiu Rogla in Radiu Celje in v Gorenjskem glasu vsak petek od novembra do marca predstavljamo slovenska smučišča v akciji z naslovom "IZBIRAMO NAJ SMUČIŠČA".
V neposrednem radijskem prenosu se pogovarjamo z gosti, turističnimi delavci, znanimi osebnostmi in strokovnjaki ter predstavniki smučišč, predstavljamo gostinsko-turistično ponudbo kraja, urejenost, varnost in opremljenost smučišč, servis in izposojo smuči, dopolnilne dejavnosti (rekreacija, zabava,...) in se pogovarjamo tudi o turizmu v občini. V izboru lahko sodelujete z glasovnicami iz Gorenjskega glasa.
Med prispelimi glasovnicami bomo vsak teden izžrebali pet bralcev in pet poslušalcev oddaje "Dobro jutro Slovenija" in jih nagradili z darilnimi paketi Kolinske. Oddaja "Dobro jutro Slovenija" je na sporedu vsako soboto od 8. do 13.30 ure na Radiu glas Ljubljane, Radiu Zeleni val, Radiu Rogla in Radiu Celje.
Do Koble po tirih
PERSPEKTIVNO SMUČIŠČE LETOS POPOLNEJŠE
Smučarsko središče na severnih pobočjih Koble bo letos bogatejše in popolnejše, čeprav še ne v celoti, Kobla je bila "odkrita" razmeroma pozno, ima pa odlične pogoje za smuko; severna lega in snežne padavine zagotavljajo v normalnih zimah dovolj snega, zlasti v višjih legah.
Smuka je možna od višine 543 m in tja do višine 1480 metrov (višinska razlika je torej domala 1000 metrov, kar ni ravno malo in precej vče kakor na naših drugih smučiščih). Za smuko je na voljo okrog 70 hektarjev površin, ki so v glavnem travnate in ni potrebno, da pade veliko snega, ki naj "zakamuflira" skale.
Na območju, kjer so smučišča, je dovolj širine,, preglednosti in ni nevarnih strmin ter plazov. Če bi razdelili omenjene hektare na proge, bi lahko rekli, da je zelo težkih prog samo ena desetina, težkih prog pa je ena tretjina površine, ostalo so zelo lahke in lahke proge. Dolžina vseh Prog je 16 kilometrov.
_ Omenjene proge so med seboj povezane s petimi žičnicami, zmogljivost žičnic je 4500 smučarjev na uro. Tu je možna tudi nočna smuka, za snežne užitke pa niso prikrajšani niti tekači na smučeh niti tisti, ki se radi sankajo.
V bližini smučišč pod Koblo so tekaške proge: v Bohinjski Bistrici 3,5 km in na Ravnah 10 km. Ob vznožju smučišč je tudi sankališče za malčke.
Na parkiriščih je prostora okrog 400 osebnih vozil, na Ravnah pri sedežnici Kobla 2 je parkirišče še za 200 vozil. Zelo ugodna je lega železniške postaje Bohinjska Bistrica, ki je samo 300 metrov oddaljena od žičnic.
. Smučarski center Kobla je pod "kapo družbe" Kobla ZTG žičnice, tur-*e™e gostinstvo, ki ga vztrajno in načrtno razvija, gradi in vodi direktor Ciril
Beli vlak vozi ob ugodnih snežnih razmerah do smučišča na pobočjih Koble tudi letos. Zanimanje za beli vlak je tudi letos zelo veliko in s slovenskimi železnicami je možen tudi dogovor za skupinske smučarske l2'ete med tednom in šolskimi počitnicami.
V Petem tednu akcije "Naj smučišča" smo prejeli več kot sto Vaših kuponov. Kateremu smučišču ste namenili največ glasov, naj ostane skrivnost -vsekakor so na kuponih vpisana skoraj vsa slovenska in zlasti gorenjska smučišča. Izžrebani v drugem glasovalnem tednu dobijo darilne pakete Kolinske: SEBASTJAN BAUMAN, Zariška 20, Kranj; NATAŠA REKAR, greznica 37a, Žirovnica; ANGELCA KOKAU, Ševlje 34, Selca; SIMON ZNIDAR, Juleta Gabrovška 19, Kranj in JANEZ POBEZIN, Loka 106, Trzic.
GLASOVNICA za akcijo "NAJ SMUČIŠČI"
naj smučišče...............................................................................................
obrazložitev...............................................................................................
Ime in priimek:..............................................................................'•..................
Naslov:...........................................................................................................
PREDLAGAM, DA SE SKUPNE AKCIJE UDELEŽI TUDI..........................................
z VAMI BI ŽELEL OBISKATI...............................................................................
Objavljamo glasovnico za izbor slovenskega "Naj smučišča". Izrežite in nalepljeno na dopis-n'co pošljite na Gorenjski glas. poštni predal 124, 4001 Kranj, do srede. 20 ■ januarja 1999. USBM
-V, H" ');; GLAS
Kollnska
DOBER IZLET
Na razprodaje v Muenchnu za 5M*tolarjev
V rubriki DOBER IZLET novo, šeststo tolarjev vredno izletniško presenečenje za vse naročnice in naročnike Gorenjskega glasa: v sodelovanju z A LPETO U RJE M POTOVALNO AGENCIJO vabimo na super izlet v M nenehen na pose-zonske razprodaje po izjemno ugodni ceni 5.900 tolarjev . V prestolnico Bavarske Vas vabimo zadnjo soboto v tem mesecu, -30. januarja. Povratek v poznih večernih urah.
Ampak res ugodna cena tega nakupovalnega izleta, ki vključuje tudi ogled mestnih znamenitosti, še ni vse: za NAROČNIC E in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta v Muenchen samo 5.300 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 600 tolarjev bo Vaš nakup še pred odhodom cenejši!
Odhod v soboto, 30. januarja, zelo zelo zgodaj zjutraj (tako rekoč "sred' noči") izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Najudobnejši avtobus Alpetourja PA boste lahko počakali v Ško/ji Loki ob enih zjutraj, Kranju. Tržiču ali v Radovljici, pa tudi na Bledu! Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah = v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa. Zoisova I v Kranju, v pritličju poslovne stavbe. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/ 223-444 in 223-111.
/T ALPETOUR
J potovnhu* agencija
V zadnji, 102., številki Gorenjskega glasa iz minulega leta, je bil sponzor križanke novoizvoljeni župan Mestne občine Kranj gospod Mohor Bogataj.
Izmed skoraj 2183 dopisnic s prispelimi rešitvami je komisija izžrebala naslednje:
1. nagrada - enomesečna vstopnica v rekreacijski bazen v Kranju: Loj/.e ŠINKOVEC, Brezovica 5, Kropa
2. nagrada - družinsko kosilo v občinski restavraciji pri g. Janezu Vinsku: Maja NOSAN, Sp. Besnica 74 b, Zg. Besnica
3. nagrada - družinski izlet z    Gorenjskim glasom: Maruša KARUN, Slovenska c. 32, Cerklje
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:
- Marinka Potrč, Polje 32, Vodice
- Tanja Krek, Klobovsova ul. 12, Škofja Loka
- Danica Fras, Poljanska 84, Gorenja vas
Nagrajencem čestitamo!
Metki nove avtoprevleke
Sreče in izpolnjenih pričakovanj v letu 1999 Avtohiša Lušina je bilo geslo, ki ste ga morali poiskati pri reševanju križanke sponzorja Avtohiše Lušina, ki je bila objavljena 22. decembra. Prejeli smo 1265 rešitev, komisija pa je izžrebala naslednje nagrajence:
L nagrada: univerzalne avtoprevleke iz kvalitetnih tkanin prejme Metka Zavrl - Grošelj, Planina 1, Kranj
2. nagrada: komplet obvezne opreme za osebno vozil prejme Dragica Prevodnik, Zminec 19, Škofja Loka
3. nagrada: avtotepihe prejme Vinko Benedik, Strmica 3, Selca Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:
Zoran Žontar, Hosta 6a, Škofja Loka; Damjan Bizovičar, Prelesje 12, Gorenja vas in Andrej Fiksl, Ravne 15, Tržič.
Nagrajencem čestitamo, drugim reševalcem križank pa več sreče prihodnjič.
KRIŽANKE KRIŽKO SREČA... NI OPOTEČA
Izmed 1233 dopisnic,
ki so prispele na naš naslov, je sreča doletela:
1. nagrada (denarna nagrada 10.000 SIT in letna naročnina na vse revije): Zoran JEŽ, Šempetrska 48. 4000 Kranj
2. nagrada (ročna ura v vrednosti 8.000 SIT): ivica 1RANCELJ, Zoisova 44, 4000 Kranj
3. nagrada (majica KRI/KO): Mateja ZVERŠLN, Srednja vas 158, 4208 Šenčur
Pri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:
1. Salih OMANOVIĆ, Hrušica 226, 4276 Hrušica
2. Vili LKAR, Tupaiiče 18, 4205 Preddvor
.3. Jurij SIMONIČ. Stara cesta 11 a, 4220 Škofja Loka.
Vsem nagrajencem čestitamo!
24. decembra, v številki 101, ste reševali križanko, katere sponzor je bil M-KŽK VRTNARSKI CENTER AURA.
Izmed 3145 prispelih rešitev smo izžrebali naslednje:
1. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SIT: Andreja KEPIC, Sr. vas 57, Šenčur
2. nagrada - adventni venček:
Irena PAVC, Trg Prešernovih brigad 11, Ljubljana
3. nagrada - božična zvezda:
Breda ZUPAN, Pot na Jošta 22, Kranj
Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo:
- Anica Davidovič, Vitranška 3, Kranjska Gora
- Franci Fon, Tomšičeva 70 b, Jesenice
- Jože Koželj, Voklo 58, Šenčur
Nagrajencem čestitamo!
Sponzor križanke v 100. številki Gorenjskega glasa je bila tovarna klobukov ŠEŠIR iz Škofje Loke.
Izmed 1950 prispelih rešitev smo izžrebali:
1. nagrada - nakup v vrednosti 10.000 SIT: Rafael AŽMAN, Cesta talcev 83 b, Kranj
2. nagrada - nakup v vrednosti 7.000 SIT: Ivan BERGANT, Savska c. 2, Kranj
3. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SIT: Adriana MEZEG, Dolenja Dobrava 2a, Gorenja vas Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:
- Katja Češnjak, C. Revolucije 9, Jesenice
- Majda Pipan, Gogalova 10, Kranj
-Tanja Krek, Klobovsova ul. 12, Škofja Loka
Nagrajencem čestitam
Že čez dober mesec bodo pustovanja
Na pustna rajanja z Gorenjskim glasom
**********
Za dvodnevni vikend izlet z INTEGRALOM TRŽIČ v Terme Lendava - in po želji tudi v madžarsko trgovsko mesto Lenti -
naslednji konec tedna, 23. in 24. januarja, ki ga bo vodila Bazenu Avsec, ne zbiramo več prijav. Ker je izlet dvodnevni, smo pri številu
prijav morali upoštevati kapacitete hotela Upa.
**********
Teden kasneje, 30. januarja, zadnjo soboto v tem mesecu, Vas s sloganom 'vroča zabava v mrzlih dneh' vabimo z Integralom Tržič na prijetno rajžo v Naravno zdravilišče Topolšica. V zdravilišču nam bodo pripravili imenitno dobrodošlico, kakršno je lani posebej pohvalilo veliko naših bralk in bralcev, ki so z Integralom in Gorenjskim glasom rajžali v NZ Topolšica. Predstavili nam bodo zdravilišče in spominsko sobo, v kateri je bila maja 1945 podpisana nemška kapitulacija. Veliko časa bo za sprostitev v dveh pokritih bazenih; v "hladnejšem" ima zdravilna termalna voda dobrih 32 stopinj Celzija, v toplejšem pa 36 stopinj. Po večerji v restavraciji hotela Vesna bo zabava s plesom ob živi glasbi. Na Gorenjsko se bomo vrnili v poznih nočnih urah. Najmodernejši Integralov turistični avtobus^ boste lahko počakali v Tržiču, Radovljici, Kranju, Žabnici, Škofji Loki, Vodicah ali v Mengšu -in seveda na povratku izstopili na 'domači' avtobusni posta/i. Prispevek k stroškom: 3.100 tolarjev, kar ekskluzivno velja samo za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa; za ostale 4.500 tolarjev. Za vse udeležence, mlajše od 17 let, je prispevek tisoč tolarjev nižji - zato je izlet v Naravno zdravilišče Topolšica 30. januarja primeren za celo družino. Za popotnico, kopanje, večerjo, nagradni kviz itd. bo poskrbela Mitjam Pavlic, ki bo tudi tokrat vodila izlet v Topolšico.
**********
Samo ščepec več kot mesec dni je do pustne sobote, 13. februarja, ko bomo pripravili nekaj Glasovih izletov na pustovanja širom Slovenije. Ker doslej še nismo pripravili izleta v Belo Krajino, bomo to storili na pustno soboto, ko bomo v Metliki obiskali vinsko klet, kjer bo možno tudi kupiti vrhunska vina belokranjskega vinorodnega okoliša. Po ugodnih cenah bomo lahko nakupovali v industrijski prodajalni Beti Metlika, v Vinici nam bodo prikazali del belokranjske tradicije. Po napornem dnevu se bo prilegla večerja v restavraciji Grad Črnomelj, ki posluje v sklopa podjetja Gostinstvo Bela Krajina. V črnomaljski restavraciji Grad bo zatem pustna zabava. Domov se bomo vrnili povio; navsezadnje je /nist le enkrat na leto, letos pa nepreklicno zadnjič v tem tisočletju. Izlet bomo začeli na Jesenicah, s postanki v Žirovnici. Lescah. Radovljici, Kranju, Žabnici, Škofji Loki in Medvodah; v obratni smeri bo avtobus ustavljal ponoči na povratku. Prispevek k stroškom; 3.500 tolarjev, ekskluzivno zgolj za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; za ostale
4.600 tolarjev. Izlet bo vodil Andrej Logar.
***********
Ostale informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE v letu 1999 dobite po telefonu 064/ 223 - 444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na vseh izletih bo tudi v letu 1999 avtobusni prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del organizacijskih stroškov.
PIVOVARNA UNION
^kl>njfif<lj(!
KULTURA
UREJA: Lea Mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled arheološka razstava Nakit - magična moč oblike. Razstavo so pripravili Gorenjski muzej Kranj, Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej Zadar. V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled novoletna razstava slik članov Likovnega društva Kranj.
V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešeren in razkošje bibliofilskih izdaj. V Galeriji Mestne hiše razstavlja slike Smiljan Popovič. V Cafe restaurantu Yasmin razstavljajo risbice učenci OVI pri OŠ Helene Puhar. V Iskrateling razstavlja akad. slikar Darko Birsa. V hotelu Brdo razstavlja slike Irena Polanec. V galeriji Dvor-kolo v Sp. Besnici razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. V Cafe galeriji Pungert razstavljajo kranjski likovni ustvarjalci. V gradu Khislstein razstavlja oljne slike Andreja Novak, fotografije pa Boštjan Gunčar - na temo akta.
JESENICE - V Kosovi graščini je ha ogled razstava Jeseniški plavži in 100 let železarne v Skednju pri Trstu.
KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Pripovedi s panjev.
RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja akad. kiparka Andrejka Čufer. V galeriji Pasaža so na ogled fotografije društvene razstave 1998 Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Avla razstavljajo člani Likovne sekcije VIR Radovljica. V Knjižnici A. T. Linharta je na ogled razstava ročno poslikanih svilenih kravat. V galeriji Kašča razstavlja voščilnice in slike iz suhega cvetja Cvetka Pezdič.
RODINE - V Jalnovi hiši so do 7. januarja 1999 vsak dan med 10. in 20. uro na ogled jaslice slovenskih zbiralcev in izdelovalcev od keramičnih, lesenih, slamnatih, iz testa, papirja.
■ BLED - V hotelu Astoria razstavljajo fotografije na temo Živalski svet v TNP člani Foto kluba TNP. V Knjižnici Blaža Kumerdeja so do konca leta razstavljene novoletne voščilnice otrok iz Vrtca Bled (enote Bled, Gorje in Boh. Bela). V prostorih Občine Bled je na ogled razstava likovnih del iz vsakoletnih triglavskih slikarskih taborov. Razstava je odprta do 15. februarja.
BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava znastveno fantastične ilustracije Matjaža Učakarja.
ŠKOFJA LOKA - V Kašči je na ogled razstava Mostovi Ptuja. V Galeriji Fara razstavlja slikarka Irena Polanec. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled potopisna razstava Ekvador, Kolumbija avtoric Alenke Pirman in Maje Šubic. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Janez Ferlan. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava "Deset let pozneje" reprezentančnih prekmurskih slikarjev Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzja-na in Franca Mesarica. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom tudi do 13. ure, za skupine po dogovoru, ob ponedeljkih zaprto. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V " mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka črnobele in barvne fotografije na temo "Tibet - dežela menihov popolnega sočutja" razstavljata Kristina in Jure Furlan. V Žigonovi hiši, Mestni trg 15, razstavljajo likovna dela učenci OŠ Cvetko Golar.
ŽELEZNIKI - V Galeriji Muzeja Železniki je na ogled klubska razstava fotografij Fotokluba Anton Ažbe.
TRŽIČ - V Pavilj onu NOB razstavlja slikar Žarko Lavička.
V A banki je na ogled razstava fosilov iz zbirke Staneta Bačarja.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Bogdan Potnik.
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad je na ogled razstava Temna stran meseca. V Mestnem muzeju Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava Jedilnica - srce doma in družine, drobci iz bivalne kulture ljubljanske meščanske družine. V Moderni galeriji je na ogled razstava Tank! slovenska zgodovinska avantgarda. V Galeriji Avla, Nove ljubljanske banke je na ogled razstava Plečnik v tujini.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Novo v kinu
MRAVLJINEC Z V ŽAMETNIH NOČEH
Ta teden v gorenjske kinematografe prihajata Mravljinec Z ter muzika s filmom Žametne noči.
Mravlje so delavke, to vemo, če ne preberimo prvo basen, ki nam pride v roke. Ž - 4195 (Woody Allen) je le mravljinec delavec, eden izmed milijardo drugih, in njegove možnosti, da zapelje prelepo princeso Balo (Sharon Stone) so približno enake zapisanemu razmerju. A Mravljinca Z ni strah, v pomoč mu priskoči njegov najboljši prijatelj mravljince vojak VVeaver (Svlvester Stallone), hkrati pa se Mravljinec Z zaplete v kolobocijo načrtov ambicioznega generala Mandibla (Gene Hackman), ki hoče uničiti kolonijo mravljincev in ustanoviti svojo. Z postane revolucionar, nekoč nepomemben delavec postane glavni junak. V romantični komični pustolovščini nastopajo še znani igralci kot Dan Aykroyd, Anne Bancroft, Jane Curtin, Danny Glover. Naj dodam: omenjeni igralci so tokrat posodili le glasove, saj gre za risani film.
Druga filmska novost tega tedna je film Žametne noči (Velvet Goldmine), režiserja Todda Haynesa. Zgodba je jasna na prvo žogo. Leta 1971 na glasbeni sceni eksplodira Glam Ročk. V Ameriki po odrih koncertira, se slači in izziva Kurt VVild, v Angliji pa Brian Slade, kateremu je VVild vzornik. Menagerji ju hočejo združiti v skupnem glasbenem projektu, da bi podvojili profit, a nekako ne gre. Slade se nekega dne, sit slave, medijev, showa odloči, da bo na odru uprizoril svojo smrt in se umaknil. Mine deset let in ob "obletnici" Sladeove smrti urednik Timesa pošlje novinarja, ki je kot pubertetnik poslušal glam ročk, naj razišče ozadje smrti velikega zvezdnika. V iskanju srečuje nekdanje Sladeove sodelavce, ljubice, glasbenike in s tem podoživlja ne le Sladeovo, ampak tudi svojo mladost. V filmu je poleg slikic tudi obilo dobre glasbe, na vesti pa jo imajo Carter Bunvell in skupina Radiohead. Še igralci: Evvan McGregor, Jonathan Rhys - Meyers, Toni Collette.... Film bo prikazan tudi v ciklu "Filmski četrtek", ki vsak četrtek ob 20. uri filmske sladokusce navdušuje v Kinu Storžič.
Prenova in obnova Gledališča Tone Čufar Jesenice
RAZSELJENI TEATER, KATEREGA SRCE ŠE KAKO BIJE
Jesenice - Gledališče Tone Čufar je trenutno razseljeno gledališče, razseljeno na šest lokacij, a kljub temu diha s polnimi pljuči. Prenovitvena dela na gledališki stavbi so v polnem teku, do 10. marca naj bi bila prva letošnja faza končana, dvorana pa nared za praznovanje 50-letnice mesta Jesenice.
V tajništvu gledališke uprave me je pričakalo brnenje pralnega stroja, v katerem se že v tretjo ali četrto, kot so mi pozneje povedali, perejo kostumi, na katere se je lani julija podrl strop, pa so, bolj po naključju kot ne, ostali celi. Stavba, v kateri se nahaja gledališče letos praznuje častitljivo starost 70 let in povsem jasno je, da je bila temeljita prenova po vseh teh letih še kako potrebna. Zobu časa je lansko pomlad "pomagal" se potres, piko na i pa so jeseniški gledališeniki doživeli lani julija, ko se je okrog 50 kvadratnih metrov stropa zrušilo v dvorano. Gledališče je v letošnjem letu kljub vsemu uspelo na oder, gostujejo v dvoranah DPD Svoboda na Slovenskem Javorniku in dvorani Glasbene mladine na Hrušici, postaviti dve otroški predstavi, eno mladinsko in eno predstavo za odrasle, konec februarja pa imajo v načrtu novo premiero.
Na Jesenicah se je v zadnjih letih očitno zbralo dovolj volje in poguma za temeljito obnovo gledališke stavbe, ki je bila dograjena pred 70-timi leti in je dandanes precej dotrajana. Zadnji potres je že sicer slabemu stanju stavbe dodal še piko na i, poleg tega pa je treba upoštevati, da so danes povsem drugačni predpisi glede požarne varnosti kot nekoč, električna napeljava je povsem dotrajana, pravtako streha, tramovi so trhleni, v njih se je naselil črv, treba je upoštevati, da je tik stavbe železniška proga, ki vsa ta leta povzroča tresljaje...
Z aktivnostmi smo začeli že leta 1995 ob 50-obletnici Gledališča Tone Čufar. "Stavba, v kateri ima poleg gledališča prostore tudi knjižnica, pa pihalni orkester, je nedvomno osrednji kulturni objekt jeseniške občine in Zgornjesavske doline. Na začetku smo si zadali, da bomo projekt obnove in prenove uresničevali postopno, v šestih
V dvorani so le še zadnje tri vrste.
j a, za odrasle pa smo pripravili predstavo Razbiti Vrč Heinricha von Kleista," je o, lahko bi rekli kar "uspehih" letošnjega leta, povedala Alenka Bole Vrabec. Trenutno pripravljajo predstavo J. M. Syngea Ta vražji fant, katere premiera naj bi bila konec leta. "Seveda je bilo pričakovati je bilo, da bo obisk abonmaja letos nekoliko manjši, dvorana na Slovenskem Javorniku pač ni v centru Jesenic. Gledalcem z abonmajskimi vstopnicami pa bomo ponudili tudi uprizoritvi celjskega gledališča s predstavo Vaja zbora Vinka Moederndorferja in Prešernovega gledališča iz Kranja s Teto Magdo Svetlane Makaro-vič." Jeseniškim gledališčnikom je trenutno najbolj pomembno, da se obnova in prenova gleda-
projektant pa je licenco pridobilo v preteklem letu. Pri obnovi sodeluje še Investicijski inženiring Dominvest Jesenice.
"V letošnjem letu bomo prvo fazo, obnovo dvorane in odra, zaključili do 10. marca, drugo fazo pa naj bi izpeljali do 15. oktobra, ko naj bi uredili ostrešje in zaodrje s sanitarijami, garderobami, požarnimi stopnicami..." je še povedal Mlinaric in dodal, da se mora prihodnja gledališka sezona 1999/2000 začeti v novi dvorani. "Z vso resnostjo gremo s projektom naprej in naredili bomo vse, da bomo dela dokončali do zastavljenih rokov."
Gledališče trenutno deluje na šestih lokacijah, tako odrasli gostujejo na odru DPD Svoboda na Slovenskem Javorniku, otroške predstave pa uprizarjajo v mali dvorani Glasbene mladine Jesenice na Hrušici. Kostume in blago imajo spravljene na Koroški Beli, uporabljajo priročno skladišče v jeseniški ledeni dvorani, kjer so tudi že kupljeni novi stoli in podi za dvorano, prevažajo se sem in tja po Jesenicah..., hkrati pa so težke razmere tudi v samem gledališču, oziroma tistih
Podstrešje bo jeseni povsem drugačno.
kakor presega, na neki način tudi pristoji. "Lani smo na oder postavili 3 predstave za odrasle, 1 mladinsko ter 2 otroški predstavi, hkrati pa igrali ponovitve iz minulih sezon," je povedala Alenka Bole Vrabec, direktorica gledališča Tone Čufar. Zadnja igra, ki so jo odigrali v lanski sezoni je bila znamenita "Vrsta" Israela Horovvitza in kot bi usoda nanesla tako, je padli strop prvih pet vrst položil kot domine. "Letos smo predstavili 2 otroški premieri, Marjetica in zmaj Jane Milčinski ter Obtoženi volk Žarka Petana, naša srednješolska skupina je na oder postavila Piknik VVilliama Inge-
lišča nadaljuje v dosedanjem tempu, da bodo prihodnjo sezono lahko ponovno začeli delati na svojem odru. Ali kot je ob priložnosti dejal novi jeseniški župan Boris Bregant, da mora biti gledališče varno za tiste, kiv. njem delajo in za tiste, ki vanj hodijo na predstave in prireditve. "Kljub težkim razmeram moramo stisniti zobe, izpeljati to sezono in hkrati gledati naprej v sezono 1999/2000," je prepričana direktorica Alenka Bole Vrabec Da so dogajanja v zadnjem letu za gledališče in gledališčnike velika izkušnja pa je tudi jasno. "Lahko bi celo naredili cabaret na to temo." • Igor K.
Gradbeniki prenavljajo gledališče od tal do stropa.
fazah in ga zaključili do leta 2002, lansko porušenje stropa pa je vse skupaj postavilo pod "zelo nujno"," je povedal Srečko Mlinaric, predsednik odbora za obnovo in prenovo gledališča. V tem času so na Jesenicah dobili tudi izpostavo Državne tehnične pisarne za potresno območje, tako, da bodo poleg občinskih sredstev in sredstev Ministrstva za kulturo, nekaj denarja pridobili tudi s tega naslova. Temu primerno je bilo potrebno pridobiti predpisano licenco za obnovo in prenovo, podjetje Gradiš, kot izvajalec del, jo je že imelo, Atelje za prostorsko projektiranje, kot
nekaj prostorih, ki ga ob gradnji v hiši še lahko uporabljajo, šivalni stroji za kostume so tako kar v sejni sobi. Delno je uničen tudi fundus kostumov, saj so jih tik, preden se je strop porušil na prve vrste stolov v dvorani, začasno prestavili s podstrehe, kjer se je že začelo z deli, na stole v dvorano. Uničenih je ena tretjina vseh kostumov.
Kljub temu da je trenutno gledališče raztreščeno na šest lokacij, pa v okviru zmožnosti deluje s polno paro. Kar amaterskemu gledališču, ki s 183 predstavami (55 doma in 128 na gostovanjih) in 39.000 gledalci v pretekli sezoni amaterskost vse-
Škofja Loka - V petek so v galeriji Loškega muzeja odprli razstavo petih reprezentančnih prekmurskih umetnikov Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesarica. Isti slikarji so prvič skupno razstavljali leta 1988 v Galeriji Murska sobota, lani pa so po desetih letih svoja dela zopet skupaj postavili na ogled. Razstavo "Deset let pozneje" si torej v okviru medsebojnega sodelovanja med Loškim muzejem in murskosoboško Galerijo lahko ogledate tudi v Galeriji Loškega muzeja. Razstava bo na ogled do 7. februarja. (Na fotografiji skrajno desno direktor Galerije Murska Sobota Franc Obal, ob njem trije od slikarjev, ki razstavljajo.) • I.K., foto: Tina Doki
Drulovčani po novi cesti spomladi
Delali po svoje in pridelali polletno zamudo
Razširitev Zasavske ceste načrtovali že desetletja - Preozka cesta brez pločnika je bila za pešce zelo nevarna - Obnova naj bi bila končana v dobrih štirih mesecih, zaradi neupoštevanja načrtov pa bodo dela končana šele spomladi - Gradnjo začeli pri repu, namesto pri glavi - Kolikšen bo zato končni račun?
Drulovka, 12. januarja - Drulovčani bodo na dokončanje Zasavske ceste morali počakati do pomladi, so pa s težavami, ki so spremljale gradnjo, zagotovo postali "vsegorenjsko" znani. Dvoboj med njimi in kranjsko Mestno občino so pravzaprav končale volitve, ki so skupaj z grožnjo o zapori ceste zaključile obdobje nedela, ko je cestno gradbišče samevalo, Drulovčani pa so lahko le ugibali, kdaj se jih bodo občinski veljaki usmilili. Gradnja bo končana s skoraj polletno zamudo, ki poraja tudi vprašanje, koliko se bo to poznalo pri končni ceni.
Mestna občina Kranj je z javnim razpisom izbrala izvajalca že aprila lani. S struževskim podjetjem Gradnje naj bi najkasneje maja podpisali pogodbo in s tem omogočili takojšen začetek gradnje. Ker težav ni bilo, si jih je bilo očitno treba "izmisliti". Zataknilo se je že pri načrtih, saj so bili neustrezni. Med drugim so za fekalni kanal predvidevali preozko cev in prekratko  kanalizacijsko napeljavo.
Gradnje Janez Studen.
Zataknilo se je tudi pri opornem zidu, ki naj bi bil betonski, občina pa seje odločila za železne tramove oziroma železniške tire. Po Studenovih besedah ta odločitev ni bila najbolj modra niti najcenejša možnost, kajti precej učinkovitejša bi bila tako imenovana "betonska kasta", ki bi bolje opravičila svojo funkcijo in zadržala zelo strmo brežino. Nesmiselno in predvsem zelo
Na drulovški cesti še vedno namesto asfalta blatno gradbišče.
"Cesto bi lahko začeli graditi že  potratno bi bilo odstraniti orne
maja in v tem primeru bi bila končana septembra. Zaradi omenjenih napak in pomanjkljivosti je bilo treba projektni načrt popraviti, poleg tega pa se je Mestna občina Kranj del lotila po svoje. Posamezne faze gradnje je obrnila na glavo in najprej namesto kanalizacije začela graditi oporni zid oziroma tramove," je pojasnil direktor podjetja
njene tramove, zato so se gradbeniki odločili del tramov nadomestiti in ojačati s kamni ter jih zasidrati v temelj spodnjega cestnega ustroja. Tako so vsaj nekoliko povečali vzdržljivost "opornega zidu" in popravili napačno odločitev, za katero so bili odgovorni na občini prepričani, da bo pocenila gradnjo, pa seje na žalost izkazalo, daje
bilo varčevanje pravzaprav draga investicija. Po predračunu naj bi gradnja Zasavske ceste stala 45 milijonov tolarjev, spomladi pa bo jasno, kolikšen bo končni račun in koliko je zavlačevanje z deli gradnjo podražilo. Delavci Gradenj trenutno končujejo gradnjo kanalizacije, decembra pa sta jim mraz in zmrzal preprečila dela na cesti. Pomagati so si nameravali-s šotorom, vendar je bilo zemljišče pregloboko zmrznjeno. "Zaradi    mraza in snega
bomo gradbena dela končali do konca marca, aprila oziroma najkasneje do 15. maja pa bomo cesto asfaltirali in na strani, kjer je oporni zid, zgradili tudi dva metra širok pločnik," je še pojasnil Studen. Promet skozi Drulovko je zaradi zapore še vedno oviran, kljub gradnji pa bodo zaporo umaknili pred koncem gradbenih del, zagotovo pa pred pomladjo, ko naj bi bila gradnja, s skoraj polletno zamudo, povsem končana. • Besedilo in foto: Renata Škrjanc
Anka Markič je ob razvezi ostala brez hčerke
"Mene je strah, prosim, pridi pome!"
Takole pretresljivo sporočilce je osemletna Nina, ki je ob ločitvi staršev ostala pri očetu, napisala svoji mci Anki - Anka, ki trdi, da je njen bivši mož alkoholik in nasilnež, bi hčerko rada dobila nazaj.
Jesenice - Šestintridesetletna Anka Markič iz Ihana, ki zdaj živi na Jesenicah, je pred novoletnimi prazniki od svoje osemletne hčerke Nine dobila pretresljivo pisemce: "Mene je strah, prosim, pridi pome!" Nina je ob ločitvi staršev ostala v Ihan« pri očetu, mamica Anka pa se je s tem morala strinjati, saj ji • brez službe in stanovanja - takrat kaj drugega ni preostalo. Toda Anka je iz dneva v dan bolj prepričana, da mož nikakor ni primeren skrbnik za njuno hčerko, saj je, kot trdi Anka, alkoholik in nasilnež.
se ločila, sem letela iz hiše," pravi Anka, ki je čisto brez vsega, tudi brez oblek, odšla k prijateljici na Jesenicah, pri kateri živi še danes. "Vzel mi je vse, predvsem pa najdražje - hčerko. Nina takrat ni hotela k njemu, pa so na socialni rekli: a zdaj bomo pa otroka spraševali?" Hčerko lahko
Alkohol, vpitje in nasilje so njun zakon spremljali že od samega začetka pred dobrimi osmimi leti, nič bolje ni bilo niti po rojstvu hčerke Nine. "Nikjer ni delal, v osmih letih je nabral mogoče šest mesecev delovne dobe. Jaz, ki sem hodila v službo, sem mu morala dajati denar, dva tisoč, pet tisoč tolarjev vsak dan. Dolgovi so se kopičili..." pripoveduje Anka. Nekajkrat ji je "pregorelo", vložila je kar nekaj tožb za ločitev, a seje vedno - vrnila. "Vedno je prosil, obljubljal, da se bo šel zdravit. Zaradi otroka sem vsa-
streznil, spustil noter." Maja lani ji je "pregorelo" še enkrat in z Nino sta ušli v varno hišo v Ljubljano, v hišo, ki nudi zatočišče pretepenim ženam in otrokom. A le za dva meseca, avgusta sta iz varne hiše morali oditi. In spet sta se vrnili "domov". V tistem času pa so se kič popustila. In upala, da bo na Anko zgrnili še dolgovi, ki si vidi le vsak drugi konec tedna in bolje. A je bilo vsakič le še sla- jih je nakopala na svojo plačo,  eno popoldne na teden, vendar
Banka je zagrozila z rubežem in jo mora sama iskat v Ihan. "To ni mož je - v strahu za hišo, ki je nje- pošteno. Ko sva bili v varni hiši gova - vendarle soglašal z ločitvi- jo je mož lahko imel vsak konec jo. Na domžalskem centru za tedna, pa še voziti sem mu jo socialno delo so Anki, kot pravi, svetovali, naj se strinja z vsem, kar predlaga mož, med drugim tudi z dodelitvijo hčerke njemu, saj bo sama zaradi dolgov tako ali tako morala v - zapor. Anka se odpeljali čez noč, še večkrat pa je res z vsem strinjala, vendar pa tega ni upala narediti. "Koliko- je bilo dogovorjeno, da ji mož v
krat sem spala zunaj v pižami,  hiši odstopi sobo, tako da bo  ln potem bo sprožila postopek za ker nisem imela kam, in sem  hčerka tako rasla pri obeh sta-  predodelitev hčerke, čakala, da me je zjutraj, ko se je  rših. Toda... "Še isti večer, ko sva • Urša Peternel
bše," se spominja Anka. Hčerka Nina je vse to spremljala in tiho trpela. Kdaj pa kdaj jo je skupila tudi ona. "Nina je bila najbolj srečna, ko sva bili sami. Kar tresti se je začela, ko je on prišel domov. Ko se je recimo udarila, ni upala niti zajokati, tako se ga je bala," pravi Anka. Nekajkrat je poklicala policijo, da so ga
morala." Anka pravi, da Nina vsakič, ko pride k njej, prosi, naj je ne pelje nazaj. Anka je zato še bolj odločena, da se bo borila za hčerko. Išče službo, da bo lahko odplačala dolg (banka ji je za šest mesecev odložila plačilo), nato bo skušala najti stanovanje.
Zlatoporočenca Sok iz Mošenj
Tako hitro je minilo najinih petdeset let
v soboto sta zakonca Helena in Niko Sok iz Mošenj v Hotelu Grad Podvin proslavila zlati jubilej.
podvin, n. januarja - Razlog, daje Niko Sok prišel iz Kobarida- kjer je bil rojen pred 73 leti, na Gorenjsko, je pravzaprav v "Jegoveni šolanju in delu. Po poklicu metalurg je bil namreč zaposlen v jeseniški železarni. Kako seje seznanil s Heleno Reš lz Mošenj pri Podvinu v soboto na njunem praznovanju 50-let-nice, sicer nismo sitnarili, res pa je, da je bila Helena kuharica P° poklicu in daje bila zaposlena v Hotelu Grad Podvin.
Spoznala sta se in se vzela,  dar pa jima zaradi nesoglasij
ako so se jima rodili Jana, iandra in Miha, ki imajo danes ^sak svojo družino. Helena in V1'ko, ki živita v Mošnjah, po domače pri Pestotnikovih, sta pe kar nekaj časa v pokoju. Povedala sta, da jima je petde-j|et let skupnega življenja zelo hitro, v trenutku minilo, čeprav Je bilo v življenju vsakega po nekaj. Da se ne bi nikdar sPorekla, ne gre prisegati, ven-
skupna pot ni hitro minevala. Danes živita sama v Mošnjah. Niko rad vrtnari, Helena pa zelo rada rešuje križanke. Pa kuha seveda tudi, čeprav je že lep čas v penzionu.
V soboto so se na njunem jubileju v Podvinu poleg vseh treh otrok z družinami ter neka- -
terih znancev in prijateljev tudi župan občine Radovljica in Niku Sok pridružujemo tudi zbrali tudi vnuki. Za skupaj pre- Janko Stušek s soprogo. Ob v uredništvu Gorenjskega glasa, hojenih 50 let jima je čestital jubileju pa se čestitkam Heleni • A. Žalar
LAJŠAM JE BOLEČINE
PO
OPERACIJI
Želje in potrebe po protibolečinski ambulanti
Jesenice, 12. januarja - Letos mineva že šesto leto, kar so se medicinske sestre jeseniške bolnišnice začele načrtno in povsem strokovno ukvarjati z zdravljenjem oziroma lajšanjem bolečin. Uvajali so začele protibolečinske lerapije in pomagati bolnikom pri lajšanju bolečin. "Sestre smo pravzaprav most med zdravnikom in bolnikom ter v stalnem stiku s slednjim. V začetku nam je primanjkovalo tako strokovne literature, kot tudi izkušenj, zato smo se z veseljem udeležile strokovnih seminarjev,   sodelujemo pa tudi s slovenskim Združenjem za lajšanje bolečin. Zelo pomembno je, da bol< niku že pred operacijo   predstavimo načine anestezije ter različne  možnosti  lajšanja bolečin.  Bolnik dobi tudi takoimenovano bolečinsko lestvico, na kateri označi stopnjo svoje bolečine, poleg tega pa se trudimo spreminjati zakore ninjeno miselnost, da ne smemo tarnali, kajti zavedati se moramo, da na uspeh zdravljenja vpliva tudi pravočasno ter učinkovito zdravljenje in lajšanje bolečine." je pojasnila Zden ka Kramar, višja medicinska sestra in glavna sestra kirurškega odddelka jeseniške bolnišnice, kije bila pred leti tudi pobudnica načrtnega in strokovnega uvajanja protibolečinskih te rapij. Letno je posebnega protibolečinskega programa deležnih okoli 500 bolnikov, uspešnost programa pa že rojeva sadove in zadovoljstvo med bolniki. Po besedah Kramarjcve, si v omenjeni bolnišnici   zelo prizadevajo   urediti proti bolečinsko ambulanto, ki bi omogočala ne le načrtno lajsan je bolečin v bolnišnici ampak tudi spremljanje bolnika po odhodu domov, poskrbeli pa bi lahko tudi za onkološke bol nike. • R. Š.
Na bitenjskem pokopališču mrtvi nimajo miru
Človeška hudobija, zloba ali vandalizem?
Bitnje, 12. januarja - Če bi človeška zloba in nevoščljivost goreli, potem na svetu zagotovo ne bi nikogar zeblo. Kaj vodi ljudi in njihovo misel, da lahko z besedami in dejanji prizadenejo sočloveka? Jim žalost in stiska drugih povzročata zadovoljstvo? So srečni zaradi nesreče drugih?
KranjČanki Mariji Bogataj, nekdo (morda jih je celo več?) že dalj časa greni življenje. Po bridkih izkušnjah, s katerimi njeno življenje ni skoparilo, še udarec, ki ga ni pričakovala. Marsikdo bi v njenem primeru morda res le zamahnil z roko, njo pa vedno znova prizadene. Pred leti je pokopala dva od svojih treh otrok. Jano in Saša. Cerebralna paraliza. Ni se izšlo. Negovala ju je noč in dan. Dolga leta skoraj ni vedela, kaj pomenita spanje in dan brez skrbi. Ni čudno, da se je, izčrpane in do konca potrte, bolezen lotila tudi nje. Zbolela je za rakom in preživela. Ob takem življenju človek nehote pomisli, kaj misli tisti, ki deli dobro in slabo. Mera bi že zdavnaj morala biti polna, pa vendar ni tako.
Zdaj so se je lotili še ljudje. Spravili so se nad grob njenih otrok. Že več let ji skrunijo ta, zanjo svet prostor. "Pred preselitvijo v Kranj smo živeli v Bitnjah. zato sta otroka pokopana na tamkajšnjem pokopališču. Že večkrat so mi z groba populili rože, se znesli nad peskom, pa tudi šopki nimajo miru. Po Vseh svetih sem prišla na pokopališče in ugotovi la, da so očitno nekoga motile naše rože v vazi. Tudi letošnja novoletna ikebana je izginila. Ne vem, koga moti naš grob in kaj sem komu slabega storila? Očitno se tisti ne zaveda, kako podla so njegova dejanja ali pa je nemara to celo njegov namen? Prizadeti človeka. Pri vsem tem sem popolnoma nemočna in nimam besed za taka dejanja. Nenehno se sprašu jem, kakšna hudobija mora voditi takega človeka," je med jokom glasno premišljevala Marija Bogataj. Povsem neučinkovito je premišljevanje, zakaj grob Bogatajevih nekoga moli. Morda še nikoli, kadar je skrunil grob, ni pomislil, da je nekoga hudo prizadel. No, zdaj ve tudi to. Če pa je bil ravno to njegov namen, ja, potem mu pa tako ali tako ni pomoči Bolna glava, polna še bolj bolnih misli. Čas bi že bil, da odneha, saj se že jutri to lahko zgodi tudi njemu, • R. S.
ZA DOM IN DRUŽINO
ureja: Danica Dolenc
Moda
Ko male deklice hočejo biti velike
Cmoki in krapi popestrijo zimski jedilnik
strani. Naj bo v pisanem vzorcu malo zlate barve, da bo vse skupaj izgledalo še bolj praznično. To bo kot nalašč oblačilo za v gledališče, na koncerte pa tudi za babičin, dedov ali prijateljičin rojstni dan.
Poskusimo
še mi
Ne samo odrasli, tud otroci so radi lepi za posebne priložnosti, posebno deklice. Letošnjo zimo je silno moden žamet. Naj ga bo toliko da se bo poleg mamičine, dalo urezati še obleko za hčerkico. Če je temen, v našem primeru je črn, mora dobiti še neko živahnejšo kombinacijo: naš modni kreator jo je našel v živobarvnem brezrokavniku, ki se s pentljami zavezuje ob
Sladica za danes
Popecene palačinke s skuto
Testo: 280 g moke, 50 g sladkorja, I jajce, ščepec soli, pol l mleka.
Nadev; 300 g skute, 60 g sladkorja, 50 g masla, 50 g rozin, 3 rumenjaki in 3 beljaki, l/H l kisle smetane; maščoba za peko
Iz vseh naštetih sestavin pripravimo testo za palačinke in na vroči pomaščeni ponvi spečemo 12 palačink.
Z'd nadev dobro zmešamo maslo, sladkor in rumenjake, dodamo dobro pretlačeno skuto, rozine in kislo smetano. Beljake stepemo v trd sneg in ga narahlo primešamo nadevu. Na vsako palačinko damo po 1 do 2 žlici nadeva in jih zvi-jemo. Zložimo jih v jensko posodo ali podoben manjši pekač, potresemo s sladkorjem in na kratko popečemo v pečici.
Če hočete še boljše popečene palačinke, vzemite še dobre pol kozarca sladke smetane (lahko tudi mleka) in I jajce, dobro stepite, s tem prelijete zložene palačinke in jih popeci-te v pečici.
Vam ostaja belega kruha ali pa so se vam posušile žemljice. Kot nalašč je to priložnost za pripravo kruhovih cmokov. Ali pa smo kupili skuto in malce predolgo odlašali z uporabo. V skutni klobasi z zdrohom homo skuto lahko odlično uporabili. Morda še ne veste, da se zelo dobri cmoki naredijo iz ovsenih kosmičev, krompirjevi svaljki pa so krasno dopolnilo, denimo, redki zelenjavni ali zeljnati juhi ali pa tudi odlična priloga k smetanovemu zrezku, če jih pa pripravimo z gorgonzolo, jih pa same pospravimo kot največjo poslastico. Da o gorenjskih krapih, tistih, s skutnim nadevom, kakršne so včasih (upam, da jih še vedno) kuhali v gostilni pri Žerjavu v Ratečah, sploh ne govorimo...
Kruhovi cmoki
5 do 6 starih žemljic (ali 30 do 40 dag starega belega kruha), 1 čebula, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 60 g maščobe, četrt l mleka, 1 jajce, sol, 50 g moke, tričetrt do 1 l slane vode.
Žemljice oz. kruh narežemo na tanke drobne koščke in popražimo na maščobi skupaj s sesekljano čebulo in peteršil-jem.
Mleko, jajca in sol zžvrklja-mo, polijemo preko narezanih in popraženih žemljic in pustimo, da se dobro prepojijo. Nato dodamo moko in vse skupaj zgnetemo v maso za cmoke.
Slano vodo zavremo, z mokrimi rokami oblikujemo velike okrogle cmoke. V vreli vodi jih pri majhnem ognju pustimo tako dolgo, dokler ne priplavajo na površje. Postrežemo jih v veliki skledi, po želji jih lahko še malo zabelimo z maslom ali podobnim in potresemo s peteršiljem.
Za gurmane bodo kruhovi cmoki še boljši, če bomo maščobi, na kateri bomo popražili zrezane žemljice, dodali še malo na drobno narezane suhe slanine.
DRUŽINSKI NASVETI
Damjanu Šmid (socialna pedagoginja)
Dovolimo, da nam povedo
Kdor vzgaja otroke, živi sicer v sedanjosti, vendar stoji z eno nogo v preteklosti s tem, ko se spominja lastnega otroštva, z. drugo pa v prihodnosti, pa če to hoče ali ne -kajti njegovi otroci bodo to prihodnost po vsej verjetnosti doživeli. (Dirx)
Dvajseto stoletje lahko označimo kot stoletje, ki je prineslo veliko sprememb, tudi na področju obravnavanja otrok. S tem, ko smo začeli otroke obravnavati kot ranljiva človeška bitja, ki potrebujejo zaščito in posebno varstvo, se je zanimanje za otroke in njihove pravice vedno bolj povečevalo. Z leti se je spreminjala tudi vzgoja. Danes se o vzgoji veliko govori, saj sta razvoj tehnike in hiter način življenja prinesla veliko novega tudi v družinsko življenje ter seveda vplivala tudi na razvoj otrok. Kljub temu da se je veliko stvari spremenilo, pa jih ostaja še nekaj, ki se spreminjajo počasi. Se vedno je prisotna tradicionalna delitev
vlog tudi pri vzgajanju in kljub priznanim pravicam je veliko otrok, ki sijih starši popolnoma podrejajo. Mnogo ljudi je prepričanih, da imajo otroci danes toliko svobode, kot je niso imeli nikoli v preteklosti. Pa vendar se pojavlja vprašanje, če je to realna slika današnjih otrok. To, da jim ne postavljamo mej tam, kjer bi jih otroci potrebovali in da jim kratimo svobodo na področjih, kjer bi se morali veseliti življenja in novih odkritij, to še ne pomeni, da je njihova svoboda neomejena. Vsak otrok potrebuje v določenem okolju, v določenem trenutku svojega razvoja osebni okvir. Če je ta prevelik, se otrok v njem izgubi, če pa je premajhen, pa se nenehno zaletava v stranice. Z dnem, ko starši prevzamemo nalogo vzgajanja, se začne tudi naše nenehno izpopolnjevanje in učenje. Danes, ko se veliko govori o tem, kako lahko otrokom zagotovimo varnost (spolne zlorabe, nasilje,   izsiljevanje),   bi se
morali vprašati, kako nam lahko pri tem pomaga vzgoja. Zelo! Če hočemo, da bodo naši otroci varni, jih moramo vzgajati v samostojne, neodvisne osebe, ki bodo znale presoditi na osnovi svojih občutkov, kaj je dobro zanje in kaj jim škoduje. Namesto podrejanja jih krepimo, spodbujajmo, informirajmo in spoštujmo. Če smo v komuniciranju s svojimi otroki odprti, je veliko več možnosti, da nam bodo povedali, kadar se jim bo zgodilo kaj neprijetnega, saj bodo iz naše odprtosti sklepali, da smo jim pripravljeni pomagati. Dovolimo jim izražati svoja čustva, verjemimo jim, kadar nam rečejo, da nekoga ne marajo. Stojmo jim ob strani, tudi takrat, ko ne izpolnjujejo naših največkrat prevelikih pričakovanj. Če nam ne upajo povedati za nezadostno oceno, potem je bolj malo možnosti, da nam bodo povedali, če jih bo kdo zlorabil, izsiljeval ali jih kako drugače ogrožal.
Cmoki iz ovsenih kosmičev
Za 6 oseh potrebujemo: 1 liter slanega kropa, tričetrt litra ovsenih kosmičev, 6 dag masti ali masla, žlica sesekljane čebule, žlica sesekljanega peteršilja, 1 jajce, 3 dag moke, slan krop, ocvirki ali prepražene drobtinice za zabelo.
V slanem kropu skuhamo ovsene kosmiče, dodamo na maslu ali masti prepraženo čebulo in zelen peteršilj. Ohlajenim primešamo še jajce in oblikujemo s pomokanimi rokami cmoke, ki jih kuhamo 10 minut v slanem kropu. Kuhane odcedimo in zabelimo.
Rateški krapi
Potrebujemo: kuhan krompir, moko (tretjina krompirja, dve tretjini moke) sol, jajce, malo margarine; za nadev pa kruhove drobtine, prepražene na olju, pol kg skute, 2 jajci, 2 dl kisle smetane, malo soli, sesekljan pehtran.
Kuhan krompir pretlačimo, mu dodamo moko, sol, jajce in malo margarine. Vse zgnetemo v testo, ki naj bo bolj trdo kot mehko, sicer gre rado narazen (naj bo trše kot za krompirjeve svaljke). Testo oblikujemo v kroglice, te pa razvaljamo v kroge s premerom okrog 10 do 12 cm. Na okrogle ploskve nadevamo po eno žlico nadeva, prepognemo in na vrhu stisnemo oblikujemo v petelinč-kove grebene. Krape skuhamo v slanem kropu; počasi naj vro 20 minut.
Nadev: Kruhove drobtinice prepražimo na olju naj bodo bolj suhe kot vlažne in jih damo k skuti. Dodamo še jajci,
kislo smetano, malo posolimo, potresemo sesekljan pehtran (lahko je svež ali suh), prepraženo čebulo in dobro zmešamo. Zmes za nadev mora biti gosta. Kuhane rateš-ke krape damo na krožnik, zabelimo z ocvirki ali zaseko, zraven pa postrežemo kislo zelje. Lahko jih pa ponudimo kot toplo predjed.
Parmezanom krapki
Kuhano testo: četrt l mleka, 7 dag surovega masla, 10 dag moke, 5 dag parmezana, sol, 4 rumenjaki, sol, 4 rumenjaki, 5 žlic kisle smetane, 4 beljaki; 10 dag olja, 5 dag parmezana Pristavimo mleko, sol in surovo maslo. Ko to zavre, stresemo v mleko moko in nastrgan parmezan ter mešamo tako dolgo, da se testo loči od kozice in kuhalpice. Nato testo ohladimo. Ohlajenemu testu primešamo rumenjake, kislo smetano in trd sneg iz beljakov. V ponvi z vdolbinami razbelimo   nekoliko masti,
denemo v vsako vdolbino malo testa in pečemo kolačke najprej po eni, nato pa še po drugi strani. Po vrhu jih potresemo s parmezanom in seviramo k pečenki. Če nimamo te posebne ponve, naredimo iz testa ploščate polpete in jih popečemo na pomaščeni ponvi.
Krompirjevi svaljki
Za 4 osebe potrebujemo: pol kg krompirja, sol, 15 dag ostre moke, 3 dag margarine, 1 jajce, slan krop, 8 dag maščobe, 5 dag drobtin.
Krompir dobro operemo, skuhamo, olupimo in še vročega pretlačimo. Solimo, dodamo moko, margarino in jajce. Na hitro ugnetemo testo, ki ga oblikujemo v nekoliko debelejši svaljek. Razrežemo ga na enakomerno velike kose hi? oblikujemo za prst velike svaljke, ki jih kuhamo v slanem kropu 10 minut. Kuhane odetf" dimo in jih na prepraženih drobtinah na kratko povaljamo' in popečemo.
DELOVANJE AMA. SADNIH KISLIN
•'VM*' «m»   limunu liilMUNli'1   <88w»   ^Jr iMlii ilMlHP mam     SH ^mmmBKm^BHS^ «hMV4b»mm
NA KOŽO
ZA KOGA ~ KOMU SO
PiAmJCtP^ *l JE*PI JE* •
- za vse tipe kož (mastni, normalni, nečisti -aknasti, suhi)
CILJI:
- pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organski piling)
- stimulirajo obnovo in krepitev kože
- povečujejo njeno enakomerno navlaženost in ji vračajo mladostno svežino
odpravljajo male gubice in zmanjšujejo globoke gube
izčiščujejo in zmanjšujejo razširjene pore počasi, a zanesljivo odpravljajo pigmentne madeže (do vključno starostnih peg) odpravljajo vse vrste seboreičnih izpuščajev (acne, comedoni..) brez nezaželenih stranskih učinkov
- ob redni in pravilni uporabi delajo kožo gladko, čisto, prožno in mladostno svežo VSE TE LASTNOSTI SADNIH KISLIN "AHA" PA PRINESEJO OPTIMISTIČNI VZDEVEK: POMLAJEVALNI!
Ul. Rudija Papeža 5» 4000 Kranj tel.: 064/3X8-169
SUPER UGODNO!
Pri vseh storitvah vam nudimo 5* obisk RREZPLAČNO.
Saab je razvil novo tehnologijo za turbinski polnilnik
Asimetrija za paradnega konja
Švedskemu Saabu se sodeč po lanski rekordni proizvodnji in številnih naročilih novega modela 9-5, očitno pišejo svetlejši časi. Ob tem njihovi strokovnjaki ne spijo na lovorikah; za hišnega paradnega konja so razvili nov bencinski motor 3.0 V6t ecopovver, prvi z asimetričnim turbinskim polnilnikom, ki zagotavlja zelo dobre vozne lastnosti.
Saabovi inženirji turbinske polnilnike razvijajo že od leta 1976, zadnja tehnična novost pa je asimetrični turbinski polnilnik, ki ga bodo vgrajevali v 3-litrski šestvaljni bencinski motor, namenjen saabu 9-5. Posebnost asimetričnega polnilnika, ki deluje na osnovi pritiska izpušnih plinov iz treh valjev in oskrbuje vseh šest valjev s polnilnim zrakom, je v tem, da zagotavlja zelo dobro porazdelitev navora pri nižjih in srednjih vrtljajih. Saabovi strokovnjaki namreč zagovarjajo filozofijo, da je pri normalni vožnji v nižjem in srednjem območju vrtljajev potrebno dovolj navora. Nova generacija turbinskega polnilnika ni več zasnovana kot samostojna enota, ampak je vgrajen v sprednje izpušne kanale, zato je boljša tudi njegova stroškovna učinkovitost. Polnilnik namreč
deluje glede na moč motorja in omogoča hitro pospeševanje, povečan tlak pa se spreminja glede na nadmorsko višino in spremenjene vremenske razmere.
Posebej za uravnavanje delovanja motorja so Saabovi strokovnjaki razvili sedmo generacijo sistema trionic, ki je prirejen za šest valjev in uravnava loputo za vžig, vbrizg goriva in pritisk v polnilniku. Jedro sistema je 32-bitni mikroproce-
sor, ki je sposoben opraviti 2 milijona računskih operacij v sekundi. Podatki se do drugih sistemov prenašajo v digitalni obliki, končna posledica delovanja sistema je nižja poraba goriva in zmanjšanje vsebnosti škodljivih snovi v izpuhu.
Novi motor 3.0 V6t ecopover pri gibni prostornini 2.962 kubičnih centimetrov razvije 200 konjskih moči pri 5.000 vrtljajih in največji navor 310 Nm že pri nizkih 2.100 vrtljajih. To zadostuje za najvišjo hitrost 235 kilometrov na uro, pospešek od 0 do
Šube/j
DOMŽALE
itnniiA MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi
2.708.000 SIT (28.000 dem)
KUPCEM
SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO
Obrtniška % 1 230 Domžale tot«Q4l/7t4-.»| (PRODAJA) tei./fax:0o1/71S,M«
SAXOMANI
so ljudje, ki ljubijo saxo
Avto, ki vam zleze pod kožo
ekaj stanovanj bom
pa si bom lahko saxoja k
•5.000 m m       -mi* m
kreditni pogoji brez pologa na 3 in
100 kilometrov na uro v 8,3 sekunde in povprečno porabo 11,1 litra bencina na 100 kilometrov, medtem ko so vrednosti pri različici 9-5 wagon komaj zaznavno slabše.
Motorna moč se na sprednji kolesni par prenaša preko elektro-pnev-matskega štiristopenjs-kega samodejnega menjalnika, ki ima poleg treh programov pretikanja tudi funkcijo za vzdrževanje navora v tretji in četrti prestavi.
Novi šestvaljni motor je namenjen prestižno opremljenemu saabu 9-5 z oznako griffin. Ta avtomobil ima v serijski opremi med drugim tudi zračena prednja sedeža (z ventilatorjema v sedalnem delu in naslonjalu), z lesom obloženo armaturno ploščo, samodejno klimatsko napravo in hlajen odlagalni predal in kakovosten radijski sistem.
Kdaj in za koliko denarja bo saab 9-5 griffin naprodaj pri slovenskem Scandicaru, ki pri nas zastopa barve te švedske avtomobilske tovarne, še ni znano. • M.G.
Toyoto z novim zastopnikom in trgovci
Največja japonska avtomobilska tovarna Tovota, ki je predlani praznovala šestdese-tletnico, je pred kratkim v Sloveniji dobila novega uvoznika. Gre za podjetje Tovota Adria, ki od 1. januarja skrbi za zastopniške in distribu-terske posle, okrepiti pa nameravajo tudi prodajno servisno mrežo.
Dosedanji zastopnik ljubljansko podjetje Center namreč ni upravičil pričakovanj, niti od avstrijskega zastopnika Frey z Dunaja ni dobil posebne podpore, zato so bile prodajne številke te sicer ugledne avtomobilske znamke pri nas precej skromne. Že pred uradnim začetkom svojega poslovanja v Sloveniji so pri Tovota Adrii podpisali trgovsko pogodbo s prvim novim pooblaščenim trgovskim podjetjem v ustanavljanju. Gre za podjetje AC-Cosmos, ki sta ga skupaj ustanovili delniški družbi Autocommerce in A SOS-MOS. Široko paleto Tovoti-nih vozil, nadomestnih delov in opreme bodo v drugi polovici meseca predstavili v ekskluzivnem objektu ob križišču Celovške ceste in severne ljubljanske obvoznice. Poleg novih in rabljenih vozil bodo na voljo tudi nadomestni deli in dodatna oprema, posebna pozornost pa bo posvečena vzdrževanju vozil.
Po uradnem nastopu novega zastopnika se bo položaj znamke Tovota na slovenskem avtomobilskem trgu najbrž precej spremenil, po vsej verjetnosti na bolje. • M.G.
Slovenski avtomobilski trg v letu 1998
Predaja nad pričakovanji
Usti, ki so za lansko leto napovedovali rekordno prodajo avtomobilov na slovenskem trgu, so imeli prav, saj so slovenski kupci v minulih dvanajstih mesecih registrirali kar 68.612 novih štirikolesnikov. To pomeni, da se je prodaja v primerjavi z letom 1997 povečala kar za 12,9 odstotka.
Predlani je bilo namreč v Sloveniji registriranih 60.754, avtomobilov in večina uvoznikov je leto razglasila za uspešno, z nekoliko tveganimi napovedmi za leto 1998. Po nekoliko obotavljivem začetku pa je predvsem prodaja v prvi polovici leta pokazala drugačno sliko in ob prihodu številnih novih modelov se je ohranila tudi do konca.
Po tradiciji je prvo mesto pripadlo Renaultu, ki je lani prodal 15.046 avtomobilov in osvojil 21,9 odstotka tržne pogače. Drugi Volksvvagen s 8.455 prodanimi avtomobili in 12,2-odstotnim tržnim deležem sicer precej zaostaja, a je bilo minulo leto za to znamko doslej najuspešnejše. Presenečenje leta pa je zagotovo tretje uvrščeni Daewoo, ki s 5.746 prodanimi avtomobili odvzema 8,4-odstotni delež tržne pogače. Južnokorejska znamka je tudi nekoliko zmešala štrene ostalim znamkam v deseterici. Četrti je Fiat s 5119 avtomobili in 7,5-odstotnim deležem, peti Citroen s 4476 avtomobili in 6,5-odstotnim deležem, šesti Opel s 4035 avtomobili in 5,9 -dstotnim deležem, sedma Škoda s 3201 avtomobilom in 4,7-odstotnim deležem, osma Kia z 2881 avtomobili in 4,2-odstotnim deležem, deveti Peugeot z 2229 avtomobili in 3,3-odstotnim deležem in deseti Hvundai z 2222 avtomobili in 3,2-odstotnim deležem.
Iz deseterice sta izpadla Ford in Seat, ki sta se uvrstila na 11. in 12. mesto, sledijo Audi, Rover, Suzuki, Honda, BMW, Mercedes-Benz, Mitsubishi in Mazda na 20. mestu. • M.G.
PRODAJNO - SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER
Koroško 53d, 4000 Kranj    p«xfajafec **m *»« t€l.:06V367 460 DAEWOO
S že za
1350.000 SIT
AKCIJA
♦ UGODMTOSO^ ZA FIZIČNE OSEBE
♦ UGODNI UBNG ZA PRAVNE OSEBE
♦ NAGRADNA IGRA MATE
♦ STARO ZA NOVO
♦ Kreditni pogoji od T+3,50% za vozilo na zalogi
NOVO:
TERENSKA VOZILA SSANG Y0MG
ic od 3.799.999 SIT _
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL., FAX: 222-624
HTTP://WWW.ALPETOUR REMONT KRANJ
PONUDBA TEDNA
ZNAMKA -TIP_
Alfa Romeo 33 1,5 TI
Opel Corsa 15D
Fiat Uno 60 S
Fiat Panda 1000 Fire
R 5 Campus 5v
R 5 Campus 5v
FSOTruck1,9D(tov. v.)
Peugeot 405 GRD Diesel 5v
R-Trafic 1100 D
Kia Sephia 1,6 GTX5v
R-Clio RT 1,4 3v
R-CHo RT 1,4 3v
R-Kangoo 1,2 E RN
Mercedes - benz 230 E
R-LagunaRT1,78 break
R-5 GTS
Volvo 340 GL
Alfa Romeo 75 1,6 IE
R-Kangoo express 1,9 diesel
R-LagunaRT1,8
LETNIK - BARVA	CENA V SIT	CENA V DEM
1988 modra	231.000	2.381
1990 bela	390.600	4.027
1990 modra	415.800	4.287
1993 bela	453.600	4.676
1990 met. siva	568.260	5.850
1992 rdeča	573.300	5.910
1996 zelena	680.400	6.995
1991 srebrna	820.155	8.499
1996 bela	1.110.900	11.453
1995 met. turkizna	1.127.175	11.681
1994 bela	1.147.125	11.877
1995 bela	1.316.700	13.574
1997 rumena	1.646.400	16.973
1992 bela	2.114.700	21.800
1995 srebrna	2.131.311	21.970
1988 bela	311.850	3.215
1987 modra .	454.860	4.689
1992 črna	766.815	7.946
1998 bela	1.764.000	18.186
1996 srebrna	22.280.705	23.510
Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že T+3,75 %.
Kranj, 11. 1. 1999
Avto Mlakar & Podboršek
KRANJ
VELIKO ZNIŽANJI CEN VOZIL 1/98
'PANDA, SEICENTO
* UNO, PUNTO, LANCIA Y
'BRAVO, BRAVA, MAREA
■ 50.000 SIT 100.000 SIT 120.000 SI
+2,5% POPUSTA ZA ČLANE SVETA KNJIGE
UGODNA PONUDBA TESTNIH VOZIL
Vabljeni v našo prodajalno rezervnih delov in dodatne opreme
BLEIVVEISOVA 10, KRANJ,TEL.:064/224-540
SERVIS; STRUŽEVO 1 rTEL :064/224-244
■V^V  ^^^V  X^^^P '^^^^ ^^^V   ^^^^T V^^V
Mercedes-Benz predstavlja študijo športnega avtomobila Vision SLR
Srebrna puščica prihodnosti
Prva letošnja avtomobilska razstava, ki prav te dni poteka v ameriškem Detroitu, bo tudi priložnost za prikaz oblikovalskih dosežkov ter študijskih in konceptnih avtomobilov. Posebno študijo so si omislili tudi pri
novonastalem koncernu Daimler-Chrvsler, kjer bodo radovednežem pokazali študijo superšportnega avtomobila mercedes-benz Vision SLR.
Študija združuje vse stilistične elemente aktualnega dirkalnika Formule 1 in športnega avtomobila SLR iz leta 1950. Sprednji del z značilno kljunasto obliko namreč povsem spominja na znamenito srebrno puščico, s katero je Finec Mika Hakkinen lani privozil naslov svetovnega prvaka v najhitrejši avtomobilski disciplini.
Formulaški vtis je spretno združen s štiriočesnimi žarometi, dopolnjujejo pa ga še škrge na blatnikih, široki boki in zelo kratka streha. Tako avtomobil spominja na slavnega športnika SLR, s katerim so zmagovali Juan Manuel Fangio, Rudolf Caracciola in Stirling Moss. Ob tem pa je bolj ali manj jasno, da študija nakazuje smer, v katero bodo naravnani prihodnji športni avtomobili trikrake zvezde.
• M. G.
cene so POPUS
Nekateri avtomobili so cenejši, nekateri boljši, nekateri oboje.
Poleg izjemno ugodne cene še popust za omejeno količino avtomobilov.
/V,;,;,,',,.,,. NISSAN ADRIA d.o.o
i*oobiaifrni trgava in serviserji: •AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 15'
• AVTOTRUNK  Ljubljana, telelon: 061/ 16
• AVTOSERVIS PI2EM, Domžale, tel.: 061/ 1 •NISSAN SERVIS KRULC, More
. 061/17 10 840, http:
1 NISSAN HVALEČ,
■ A&M   FERK Mi
/ 168 38 99 • PANADRIA Celje, C
61/ 1627 1 00 • AVTO KUK, Slov. K :061/73 1 1 43 • AVTOHIŠA KOS P 2/  640  058 • AVTOSERVIS LIPNI
062/ 783 849 • AVTO MOĆNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 1602/ 61 760 • AVTOSERVISGORICA,NovaGonca,tel:065/22120 063/ 425 43 71 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 065/ 57 01 2 i! 063/ 753 984 • AVTOMEHANIKA VIDRIH Otočec,. tol.: 068/75180 : 063/ 702 230 • AVTOMEHANIKAZlEREft. Sevnica, tel:0608/81 389
: 063/ 893 549 • AVTOHISA MURSKA SO80TA.
35 20g
GORENJSKI AVTO LETA 1999
Zmagovalec
bo znan 29. januarja
Festivalna dvorana na Bledu bo konec meseca prizorišče uradne razglasitve zmagovalca izbora Gorenjskega avtomobila leta 1999, ki smo ga konec lanskega leta pripravili v uredništvih Gorenjskega glasa in Radia Sora. Bralci strani Avtomobilski trg in poslušalci oddaje Od svečke do volana ste nam skupaj poslali kar 2182 glasovnic.
To je krepko več kot lani, ko smo za Gorenjski avto leta 1998 prejeli 1010 glasovnic, zmago pa si je s 381 glasovi priboril audi A6 pred škodo octavio in citroenom xsaro. Letos je bilo izbire dovolj, saj smo za naslov nominirali kar 27 avtomobilov. Največ, skupaj 967 glasov so si priborili AUDI TT COUPE, OPEL ASTRA in PEUGEOT 206. Kateri je zmagovalec, bomo razkrili šele v petek, 29. januarja, na zaključni prireditvi. Ostalih 24 avtomobilov se je razvrstilo takole:
4 mesto: BMW SERIJA 3 - 255 glasov
5. mesto: RENAULT CLIO - 231 glasov
6. mesto: VOLKSWAGEN GOLF - 221 glasov
7. mesto: ALFA ROMEO 156 - 148 glasov
8. mesto: MAZDA 323 - 82 glasov
9. mesto: RENAULT KANGOO - 64 glasov
10. mesto: MERCEDES BENZ S - 57 glasov
11. mesto: MERCEDES-BENZ M - 47 glasov
12. mesto: DAEWOO MATTZ - 43 glasov
13. mesto: HYUNDAI SONATA - 31 glasov
14. mesto: VOLKSWAGEN LUPO - 29 glasov
15. mesto: FIAT SEICENTO - 27 glasov 15. mesto: KIA SEPHIA - 27 glasov
17. mesto: PORSCHE 911 - 25 glasov
18. mesto: VOLVO C70 COUPE - 20 glasov
19. mesto: DAEVVOO LEGANZA - 17 glasov
20. mesto: HONDA ACCORD COUPE - 13 glasov
21. mesto: CHRYSLER 300 M - 11 glasov
22. mesto: MAZDA DEMIO - 8 glasov 22. mesto: SUZUKI JIMNV- 8 glasov
24. mesto: TOYOTA AVENSIS - 7 glasov
25. mesto: TOYOTA COROLLA - 7 glasov
26. mesto: HYUNDAI ATOS - 5 glasov
27. mesto: SAAB 9-5 - 1 glas
Na zaključni prireditvi 29. januarja ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu bomo poleg razglasitve zmagovalca tudi izžrebali nagrade, ki smo jih pripravili za tiste, ki ste glasovali. Z nami bodo generalni pokrovitelj akcije Gorenjski avlo leta 1999 podjetje ACG Avtocenter Gorenjske, ki skrbi za prodajo in servis vozil BMW, Rover, Land Rover in MG, številni drugi sponzorji in poslovni partnerji, v zabavnem delu pa tudi glasbeniki in nenazadnje še torta velikanka, ki jo bomo pripravili v čast predstavnikom^ oziroma zastopnikom znamke, ki ji pripada zmagovalni avtomobil. Že zdaj za vse, ki vam je pri srcu svet dveh in štirih koles, velja vabilo: pridite v blejsko Festivalno dvorano v petek, 29. januarja, ob 17. uri.
sponzorji:
ROČNA AVTOPRALNICA
KOZINA
Optika Monok\el
generalni sponzor: ACG - Avtocenter Gorenjske
pooblaščeni prodajni center za vozila BMW, Rover, Land Rover in MG Stara cesta 25 (Gorenjski sejem), 4000 Kranj, telefon 064/223-492
PRIHODNOST PO IZBIRI
IZLETNIŠKI KOTIČEK
RADIO
IN RADIA TRZIC
VSAK TOREK V GORENJSKEM GLASU
vsak četrtek ob 14.55 na 88.9 in 95.0 Mhz
RADIO TRŽIČ
Spoznavamo slovensko lepoto, predstavljamo zanimivosti ob poti (na poti), izletniško vas pripeljemo na cilj z besedo in glasbo. Sodelujte z nami. Predlagajte svoj izletniški cilj, na naslov Gorenjski glas ali Radio
Tržič (Izletniški kažipot).
Tatjana, Nina
ŽE VEČ KOT
150.000
Slovencev nam ie zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znali poskrbeti tudi za Vašo. Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada.
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080-19-20
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
FOTO
FOTOKOPIRANJE
Gregorčičeva 6 (za Globusom) Ljubljanska 5 (pod Jelenovim klancem) Tel.: 064/226-160, 064/212-442
Prvim 500 strankam v novem letu foto GM podarja člansko izkaznico, s katero bodo imeli
DO KONCA TEGA TISOČLETJA
posebne popuste pri izdelavi barvnih fotografij.
BARVNE FOTOGRAFIJE IZDELAMO V
20 MINUTAH!
Vaš FOTO G M
Fotografije so izdelave na originalnem Kodak papirju.
Shiatsu masaža najboljša pot do zdravja
Tra^stiir*1 fW£ir *-Žie ,e-° in po1 deIa v Domu starejših občanov v Preddvoru, zadnje leto pa lahko njegovo pomoč poiščete tudi v hotelu zdravlipniP t t • t Lokl\ razla8a filozofijo kitajske medicine ter funkciji shiatsu masaže in akupunkture. Poudarja preventivo oziroma jenje takoj, ko se pojavijo zdravstvene težave. V nasprotnem primeru se bolezen širi po telesu, kar terapijo le podaljšuje in otežuje.
Shiatsu masaža in akupunktura se največ "Porabljata v Južni Aziji, na Japonskem, v •'ranciji in Angliji. Značilnost tradicionalne ^tajske medicine je, da nima negativnih posledic oziroma stranskih učinkov. Obe temena na celovitem teoretičnem sistemu, ki je star več kot dva tisoč let.
Govor je o teoriji notranjih organov in Median. V zdravem človeku notranji organi n°rmalno funkcionirajo, na osnovi povezanih Median. Po kitajski medicini ima človek dvanajst notranjih organov in dvanajst median. Biološko imajo mediane funkcijo povezovanja notranjih organov in prehranjevanja celotnega
telesa, patološko pa imajo funkcijo prenosa. Na mediani obstaja veliko občutljivih točk -punktov. Skupaj z mediano imajo ti punkti funkcijo zdravljenja bolezni.
Akupunktura in masaža tako zdravita bolezni glede na različne funkcije notranjih organov in median. Li Furu diagnozo postavi po pregledu zdravniških izvidov, pogovoru s pacientom, poslušanju telesa in preverjanju srčnega utripa. Po vsem tem odkrije, na kateri mediani se je pojavila bolezen, po pojmovanju celovitosti funkcije median in punktov pa se nato odloči za način zdravljenja.
Preventiva zelo pomembna
Kitajska medicina poudarja preventivo, s terapijo je potrebno začeti zgodaj. Čim se človek počuti slabo, mora iti na terapijo, sicer se bo bolečina širila in zdravstveno stanje slabšalo. Tako na primer, če ima pacient težave z vratom, lahko to kasneje pomeni težave z nogami. Zato kitajska medicina priporoča vsakemu pacientu čimprej iti na pregled, da se odkrije izvor in tip bolezni in se začne terapija. Tako je lažje zdraviti in tudi rezultati zdravljenja so boljši,.
Funkcija masaže je izboljšanje kakovosti prenosa mediane. Izboljšuje se tudi prekrvavitev in delovanje sklepov. Z njo se odpravljajo deformacije. Zato se masaža najpogosteje uporablja v primerih športne poškodbe, obrabe in bolezni sklepov, npr. rame, komolca, gležnja, kolena. Posebej je masaža koristna pri starejših osebah.
Funkcija akupunkture je reguliranje delovanja telesa. Pogosto se uporablja pri zdravljenju prebavnega sistema, psihonevroze, migrene in glavobola. Akupunktura dobro deluje na delovanje mehurja, dobro pa učinkuje tudi na potenco. Dober učinek ima na delovanje živčnega sistema in na paralizo. Dobre rezultate akupunktura dosega pri odpravljanju telesnih travm - na mišicah in sklepih.
Nekaj opravljenih terapij
Poglejmo si nekaj primerov, s katerimi se je spopadel Li Furu. Ivanka si je pri padcu poškodovala prst na roki. Po šestih masažah je bila poškodba sanirana. Nado so pestile bolečine v želodcu, imela je rano na dvanajsterniku in kronično vnetje črevesja. Po šestih terapijah z akupunkuro se je počutila veliko boljše. 70-letna Cirila je imela težave z vratom, križem in levo ramo. Po šestih akupunkturah in šestih masažah so bile njene težave olajšane.
Marko je imel zaraslo hrbtenico, ki ni bila več gibljiva, zaradi bolečin ni mogel več spati. Po šestkratni masaži in akupunkturi ima zopet mirno spanje. 60-letno Marijo pesti obraba hrbtenice. Po šestkratni masaži in akupunkturi se bolje počuti. Milana je pestila športna poškodba v križu in desnem kolenu. Po štirikratni masaži je veliko bolj gibljiv. 68-letna Anica je bila depresivna, motili sojo nespečnost, strah in glavobol. Po šestkratni masaži in
akupunkturi ji je Li Furu olajšal težave. 72-letna Agnes ima osteoporozo. S terapijo Li Furuja so ji bolečine olajšane. Romana je večkrat pestil išias. Po šestih terapijah z akupunkturo in masažo so bolečine vsaj za nekaj časa odpravljene.
Kitajski strokovnjak Li Furu je 25 let delal v bolnišnici na Kitajskem. Na povabilo takratne jugoslovanske vlade je leta 1990 kot član ekipe, ki jo je poslala bolnišnica v Jugoslavijo, delal eno leto v Sarajevu in Novem Sadu. Pred prihodom v Slovenijo pa je delal na Hrvaškem. V Sloveniji sedaj dela že poldrugo leto z željo, da bi slovenskim pacientom pomagal ozdraveti.
Li Furu ima ordinacijo v Domu starejših občanov Preddvor odprto vsak dan od 14. 30 do 19.30 ure. Prijave sprejemajo v tajništvu doma tel. 064/458 000, popoldne pa on osebno na številki 064/458 00 457. V hotelu Transturist pa dela vsak dan od 9. do 12. ure.
Na smučarski tekmi "talesenih" v Kropi
Opla, ona na rit, kikla pa v luft, narod pa...
Napovedovalec z značilnim kroparskim r-jem seveda pa: "Hrema, hrema. A imate kej štopar'ce u rok? De ne boste le na koledar gledal'?"
Kropa - Zagotovo že vsaj dve leti, vse od prve tekme smučarjev v stari opremi, ni bilo tako živo tam zadaj za gostilno Jarem v Kropi. To soboto so namreč prizadevni člani Kluba talesenih, po lani odpadli tekmi so letos le nabrskali dovolj snega, pripravili tekmovalno srečanje smučarjev v stari opremi za pokal koledniki. Iz različnih krajev Slovenije je prišlo 50 tekmovalcev iz šestih klubov, ki ohranjajo kulturno dediščino smučanja na stari način. Na svoj račun pa niso prišli le tekmovalci, ampak tudi gledalci, ki so se lahko nasmejali vragolijam in opravam "junakov belih strmin", katerih vožnjo je z duhovitim komentarjem spremljal uradni napovedovalec France Žaberl. Kar se tiče svinjske glave, smo Gorenjci tokrat ostali "osek", saj je ta prestižna in že na pogled želodcem voljna trofeja z zmagovalcem v skokih odšla na Primorsko.
Naključnega obiskovalca Krope bi prvi vtis oni dan mogoče celo prepričal, da se grejo tamkajšnji ljudje pusta že kak mesec dni pred ostalim svetom. No, ker pa novinarske duše že po poklicni deformaciji ponavadi ne pohajamo naokrog kar tako, je bila prva ugotovitev v tistem sobotnem dopoldnevu: "Smučarji so že tle." Pa muzika je tudi že šiba-
la. Kaj muzika, kroparski prireditelji so v goste povabili kar gorjansko plehmuziko, kot vemo eno najboljših v naših krajih. Kdo je boljši, naj bi se kot vedno šlo v tokratni smučarski tekmi, še bolj pa druženje in prikaz smučanja na star način, s starimi dilcami, smučarsko obleko izpred štirideset let in v duhu... Ja, v zraku okoli talesenih, kot se
"Oooopla, le kdo meče bananine olupke na progo?/'
Ir/ie, 12. januarja - Tr/iski župan Pavel Rupar je v soboto zvečer doživel nemalo presenečenje, ko so mu njegovi prijatelji kupili in podelili župansko verigo, ki so jo tudi sami financirali. S tem je Tržič prvi, kjer je župan dobil v trajno last novo župansko verigo.
Veriga ima zgodovinski pomen, saj je županstvo starodavna, pristna in ugledna domača ustanova, ki je zelo pomembna za napredek ljudi in mesta. Gre za trajno darilo prijateljev, ki naj bi županu dajalo še več poguma za delo v bodoče. Županu naj bi dajala moč uglednega gospodarja in dobrega pastirja, Tržičanom pa lepšo prihodnost.
Župansko verigo je izdelal zlatar Stane Meglic, ki je bil prisoten tudi pri izdelavi ljubljanske županske verige v sedemdesetih letih. Veriga je pozlačena s 24-karatnim zlatom in okrašena z modrimi safirji, rubini in aleksandriti. Vgravirana sta že dva županova mandata, prostor pa je tudi še za naslednje. Pavel Rupar je verigo prejel za prizadevno in garaško delo v občini v dosedanjem županovanju ter predvsem, da hi jo nosil na različnih slovesnostih, saj je bilo to pri oblastnikih že nekdaj v navadi. • Besedilo: P. B., foto: M. G.
tovrstni smučarji imenujejo v Kropi, je bilo čutiti vonj po naftalinu. Bog si ga vedi odkod, s katerega podstrešja so privlekli stare lesene dile, na roke šivane in podkovane čevlje in v katerem kostnu so bili tisti stari mont'lni in dolge ženske kikle. Nekateri so za tako pomembno tekmo oblekli kar "tagmašno" obleko. Slavnostni gorovnik, novi radovljiški župan Janko S. Stušek, je celo dejal, da je to, potem ko je odpadel ženski veleslalom v Berchtesgadnu po pomembnosti zagotovo smučarska tekma dneva.
Preden se je kakih petdeset oštevilčenih tekmovalcev obeh spolov in vseh starosti podalo proti startu, so se še sprehodili po Kropi in se, podobno kot to počnejo na olimpijskih igrah, postavili na ogled gledalcem. Začelo se je, oseminpetdeset, devetinpetdeset... ali pa kako drugače, v glavnem pa z vrha, desno od kozolca, od koder se je pognala prva tekmovalka domačinka Lucija Jelovčan, počasi in previdno do zadnjega ovinka, po "štempelj" in skozi ciljno strmino do... ops, še prej na rit pa kikla v luft, očitno je na smučkah precej spolzko, no, potem pa zares do konca. Gledalci so najprej videli šest tek-
Jure Košir na vmesnem času
movalcev in tekmovalk iz domačega paketa, saj so ti pozneje nastopili organizatorske dolžnosti. "Pred dvema letoma je bilo v Plamenu več ljudi kot smučarjev, danes pa je ravno obratno," je ob tem ugotavljal Žaberletov, uradni napovedovalec. In že je šlo naprej. V lepi, na pogled pravzaprav novi obleki je pridrvela v cilj Demšar Nežka iz Železnikov: "Moram reči, da je proga kar dogla v primerjavi s predlansko, kar ostri ovinki so, s temi smučkami pa je zelo težko zavijati..., ampak pomembna sta dobra volja in korajža, pa gre. A oprema? Smučke so stare več kot sedemdeset let in so prav naše domače. Za obleko smo malo listali po knjigah in ko smo zbrali dovolj podatkov, kakšna je bila obleka nekoč, sem si jo dala šivat. Danes jo imam prvič na sebi." Prav nobel smučarka
Kot na olimpijskih igrah: Tekmovalci in tekmovalke se na ogled postavijo.
Komisija, v postavi glavna sodnica Barbara Toman Ravnik, sicer direktorica Gorenjskega muzeja in člana Jože Gašperšič in Stojan Potočnik je imela kar težko delo med vsemi izbrati najboljšega... Odločali so stil, originalnost opreme, vtis starega načina vožnje, še najmanj pa čas. Med ženskami sta si prvo mesto tako delili Marija Strgar iz Bohinjske Bele in Ana Zor/ iz ,Škofje Loke, med moškimi je zmagal domačin Joža Eržen, nagrado za najbolj počasno je dobila Lucija Jelovčan, ki je za 200 metrsko progo porabila skoraj dve minuti. Najbolj številčni udeleženci so bili iz kluba Rovtarji iz Škofje Loke, najmlajši še ne desetletni Erazem Dolžan iz Krope, najstarejši pa 81-letni Ferdo Kravanja iz Bovca.
je to bila, vam povem. Čevlje, nogavice iz domače volne, tadolge spodnjice: "Napiši v čipkah," mi dokaže sogovornica, dolga obleka, tudi bluza s čipkami: "Letos sem si dala tudi klobuk na ulavo," je povedala Nežka, ki se takih tekem udeležuje že četrto leto, navdušili pa sojo sosedje, tako da se je tudi sama včlanila med talesene in odtlej ne izpusti nobene tekme.
Napovedovalec z značilnim kroparskim r-jem seveda pa: "Hrema, hrema. A imate kaj štoparice v roki? Da ne boste le na koledar gledali?" Navijači so piskali, dol je priletel Rajko Balantič iz županjih njiv. Tik pred ciljem je prekrižal smuči. Štirje so bili tokrat v ekipi s kamniškega konca, člani KD Planšar Velika Planina, oblečeni kot planšarji v slamnate "pvajše". "Le cokle smo zamenjali s škornji, sneg je le sneg." Smuče pa, seveda tastare, še v kotlu krivljene. Tekem pa, da se udeležujejo že kakih deset let.
"Jelovčan Denis, madona je hit' snope duznu," je bil v toku dogajanj napovedovalec: "Ne vem kako je s časom, snope je zagotovo najhitrejš' popil. Številko 15 ima Jure Košir, član talesenih iz Krope. Za spoznanje drugače izgleda, kot tisti iz Mojstrane, boste videli, ko bo prišel dol." Jure Košir, sicer
na šiht. Kako, a ne vozi tekme? Za unega ne vem, naš Jure pa dela." Košir, ki je tekmoval, je bil še posebno slikovit, v ciljni areni se je pojavil kar s kolesom: "Smuči, dolge 180 centimetrov so avstrijske znamke Hummel, kolo pa je ameriške izdelave, obleko imam pa tag-mašno," je povedal. Tudi Albi-
mesar. Ta gre bolj počasi. Grunta, za koliko bo jutri podražil meso. Evo jih Primorce, tale Edi je kar v redu, pa obleka tudi, samo počasen je-Pejmo, pejmo, t'ma bo." Prav veselo je bilo preteklo soboto za gostilno Jarem v Kropi. Ne vem, če je zraven gnoja, ki je za gospodarskim poslopjem, že kdaj stalo toliko ljudi, starih in mladih. Maja Šubic iz Dolen-čic v Poljanski dolini je stara le 12 let, brat Matej le 10. Oba na tekme prihajata skupaj z oče-, tom Janezom. "Ne, meni so dali sok, ne šnopca," mi je povedala o postrežbi, ki jo je na vmesni postaji suvereno obvladal Zdravko Batos. Najstarejši udeleženec je bil FerdO Kravanja iz Bovca, letnik 1917,'' kije na progi imel dva pomočnika. "Kva ga držeta, spustit*
V stilu: Neža in prava smučarska preža
na Kordeža iz Krope smo srečali, očeta novega direktorja Merkurja Bineta Kordeža. Doma ima pravi muzej starih smuči in predvsem sani, včasih, da je tekmoval s sanmi.
"Madona je bil hiter, še do konca se nismo zmenili, čigav je, pa je že tle dol," je napovedoval France Žaberl, sicer sekretar na gorenjski območni organizaciji Svobodnih sindi-
ga, saj vama bo še ušel..." A
nobeden ni nobenemu ušel, m svinjska glava ne, glavna nagrada za tistega, ki je na petmetr-ski skakalnici skočil najdlje-Mastili se bodo v Klubu Gora. saj je bil najboljši Iztok Veli' konja s Predmeje.
Tudi bržkone najbolj dejavni med organizatorji Joža Eržefl iz Krope je bil s prireditvi/0 zadovoljen.   "Napiši,  da se
"Le drž' ga za ruzak
Na, pa nama je ušel.
doma iz Kovorja pri Tržiču, je zarobil skozi cilj. "Res sem Jure Košir, doma imam pa še enega, sina, ki je tudi Jure Košir. Velikokrat so telefonirali k nam in spraševali, a je Jure Košir doma, jaz pa da ne, da je
katov: "Z velikim veseljem napovedujem številko 34, to je tako imenovani Šurbek oziroma Matevž Železnik iz Krope, taje po moje cel teden v garaži na skrivnem mazal smuči. Tale je pa  Janez   Kavar, kroparski
vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekme, zahvaljujemo in da vse vabimo na naslednjo priredite^ ki bo v Kropi, to je 11. marca> na prevečer Gregorjevega, na večer svetlečih se barčic." . • Igor K., foto: Tina Dok'
Že 150. številka glasila Odmevi izpod Krvavca
Danes predstavljamo same jubilante. Med njimi so nedvomno na prvem mestu Odmevi izpod Krvavca, glasilo, ki že 42. leto izhaja v osnovni Soli Davorina Jenka v Cerkljah. Pred novim letom je izšla že njegova 150. številka.
Uvodni del jubilejnih Odmevov je z utrinki iz spominov nekdanjih urednikov in slovenskih književnikov posvečen dosedanjim več kot Štirim desetletjem izhajanja glasila, sledijo pa dokaj obsežni zapisi ob 210. obletnici organiziranega šolstva v Cerkljah; nekaj je povzetkov iz šolske kronike, nekaj iz spominov učiteljev in nekdanjih učencev iz Cerkelj, Vele-sovega in s Šenturske gore.
V drugem delu 150. številke Odmevov uredniški odbor sega v današnji čas. Zapisani so vsi pomembnejši uspehi cerkljanskih šolarjev na tekmovanjih v znanju v prejšnjem šolskem letu in delo letošnjega otroškega parlamenta v šoli, občini in državi z naslovom Mladi in mediji. In ker je cerkljanska šola tudi Unicefova pomočnica, se jubilejno glasilo zaključuje z mislimi o lačnih in bolnih otrokih v Sudanu, za katere so cerkljanski šolarji zbrali kar 603.000 tolari ev. Denar so nakazali Slovenskemu odboru za UNICEF.
Glavni urednik 150. številke Odmevov izpod Krvavca je bil Marko Zevnik, mentorica uredniškemu odboru pa je že nekaj let profesorica slovenskega jezika Daniela Močnik. • H. J.
Tudi vrtci praznujejo rojstne dneve
V petek je petindvajsetega praznoval šolski vrtec v pesnici, v katerem se je v teh letih igralo, učilo, jokalo in smejalo 209 besniških otrok.
25
Vrtcu v čast so v petek zvečer v dvorani gasilskega doma pripravili simpatično prireditev, na kateri so nekdanji in sedanji varovanci igrali, peli in plesali. Saj - kot je dejala vzgojiteljica Maja Nosan - se je v petindvajsetih letih v vrtcu marsikaj spremenilo, igra pa je vedno ostala. Najmlajši so skozi igrico Štruklje kuhat prikazali ljudski običaj, uprizorili so še igro Velika buča in ples Duhec ter seveda ubrano zapeli. Na prireditvi je spregovoril ravnatelj osnovne šole Stražišče Marijan Konjar, otrokom in zaposlenim v vrtcu pa je čestital tudi kranjski župan Mohor Bogataj.
Po prireditvi v gasilskem domu so si obiskovalci ogledali še razstavo otroških izdelkov v šolskem večnamenskem prostoru, praznovalci pa so upihnili tudi svečke na veliki rojstnodnevni torti. • H. J.
NA VRTILJAKI/ Z ROMANO
Vsako soboto_
Uganka, uganka, uganka
V soboto nas je na Vrtiljaku obiskal striček, ki rad brunda in gunda in je pozimi zelo zaspan. Ste se ga kaj ustrašili? Napišite, kdo je zaspanec, poskusite ga tudi narisati. Vaša pisma pričakujem na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak.
V štirih letih sedemkrat nagrajeni Radovednež
Samo lani je glasilo učencev razredne stopnje z Orehka pobralo tri laskave nagrade. Pred novim letom je izšla jubilejna deseta številka Radovednega.
Radovednež je ugledal dan pred petimi leti v podružnični šoli v Mavčičah, kjer je takrat delala mentorica Nataša Mam. Z njeno preselitvijo v orehovško šolo se je preselil tudi Radovednež. Doslej je izšlo deset številk, nagrajen pa je bil sedemkrat; dvakrat na sejmu Vse za otroka v Celju, trikrat v Pilu in dvakrat v Cicibanu. Vtisi mladih novinark in literatk Cici prireditve
domu so še povsem sveži. Na grado sta jima izročila Cic in Frc in sploh je bilo vse zabavno. Zvečer pa so se gledale še na televiziji!
Pred novim letom je izšla deseta številka Radovedneža, prvič z barvno naslovnico. Na Šolskem hodniku pa so male
z decembrske v Cankarjevem
Male Radovedneževe urednice z mentorico Natašo Marn.
urednice, članice novinarskega krožka razredne stopnje, s pomočjo mentorice Nataše Marn oblikovale razstavo Desetero-
glava družina Radovednežev, ki prikazuje razvoj glasila od prve do desete številke. V tem Šolskem letu urednice in mentorica
napovedujejo kar štiri številke Radovedneža, v vsakem letnem času po eno. Že čez dva tedna bo izšla druga, zadnjo pa bodo verjetno posvetile projektu Korak k sončku. Male novinarke so zadolžene za intervjuje, reportaže in ankete, spise in pesmi pišejo vsi učenci z Orehka, pojavljajo se tudi vrtčkarji, za naprej pa bodo povabile k sodelovanju še vrstnike s podružnične šole v Mavčičah. Zdaj, ko imajo čudežni Radovednežev svinčnik, ki piše kar sam, jim bo šlo delo še bolje od rok.
Novinarski krožek, v katerem ima Nataša Marn letos deset učenk in učencev od drugega do četrtega razreda, dela ob sredah popoldne. Dela je veliko, pravijo, vendar se ob njem zabavajo. Najlepše je, ko Radovednež izide in ko gredo po kakšno od nagrad, priznavajo.
• H. J.
^dioirigiav MIRIN VRTILJAK
QP\ !WIW7 Jutranji pozdrav, pravljica Zlate \/Q IVinZ. Volarič, povabilo na otroško matinejo, ki bo tokrat otroški musical radovljiških osnovnošolcev Čuk sedi na palici, prve tri pesmice za glasovanje "naj pesmice leta" in, če bo še kaj časa, odprti telefon - to bo srž nedeljskega vrtiljaka. Miri in dedek še naročata, da nikar ne pozabite sestaviti čim boljši spis na temo Radia Triglav.
KLEPETALNICA
V postelji je tako prijetno toplo. Vi pa morate ven v meglo, sneg, mraz. Potegnete odejo čez glavo in... da, v šoli pa rečete: ura ni zvonila, mami me ni zbudila. To so tudi laži, o katerih bomo kakšno rekli v nedeljo. Torej nas poslušajte in se zabavajte z nami. Uspešen teden želijo • radijske klepetulje.
T R Z I C
=== BRB0TAVČEK
ZZ: ZZZ S prijateljem Petrom sva sklenila, da ne bova ST"" SSS več hodila v šolo. Da se greva raje potepat. In SS 55S sv& se šla. Malico sem morala pripraviti kar
5^ tSt^ er-TT s?ma- T°Je del° za ženske, mije ošabno rekel. KAD1U MJKA Kam, sem bila radovedna. Nekam, kjer ne poznajo šol, učenja in učiteljev, je bil odločen. Hodila sva že več kot uro, postala sva lačna in utrujena. Te ni nič strah, da srečava kakšno hudobno čarovnico, sem ga vprašala. In v tistem trenutku, ne boste verjeli, je stala pred nama! Od presenečenja sva zazijala. Peter je planil v jok. Dvignila je svojo čarobno palico in znašla sva se na neznanem otoku sredi širnega morja. Samo mislite si lahko, koliko časa sva morala plavati, da sva se vrnila nazaj! Od takrat sem jezna na Petra, ker. me je zvabil v noro pustolovščino. Naslednjič grem raje na.izlet z našimi nagrajenci. Tokrat sta dva: BJaž in Anja Miklavčič, Kladje 1, Gorenja vas. Srečno, vašsrBrbotavčka.
LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA   LITERARNA DELAVNICA  LITERARNA DELAVNICA
VAŠA POŠTA
PISALI STE NAM
Prejšnji teden ste nam pisali: Polona Krrnelj, Nejc Beznik, Luka Burja, Aleksander Šorl, Marisa Žemva, Srečo Zupan, Aleks Kruis, Blaž Intihar, Nina Stare, Mojca Lindič, Matic Ambrožič, Tadej Smerkolj, Jerneja Jenko, Ema Golob, Nika Mirnik, Matjaž Starman, Andraž Derlink, Primož Porenta, drugošolci iz Gorenje vasi, Rok Benedik, Marko Bačnar, Matic Radič, Gašper Tičar, Groga Tancek, Nejc Štremfelj, Kaja Podobnik, Barbara Šinkovec, Neža Subic, Eva Primožič, Blažka Smiljanič, Tanja Damijan, Grega Selak, Jan Lašič, Štefan Tompa.
Na izlet z Gorenjskim glasom bo šel tudi Groga Tancek.
Zima
K
K nam v vas je spet prišla b7el« teta Zima ^ dolgi
im plaščem, belo kučmo, nam čez gore kima. snežinke bele padajo, mi se veselimo, se smučamo in sankamo, čeZ skoke kotalimo.
R° pa pride temna noč, domov se zapodimo. LQČni, žejni in pa mrzli 9 naJraje za pečjo sedimo. * Aleksander Šorl, 3. a r. °S prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
Bifa sem najsrečnejši človek na svetu
Pred štirimi leti je moj ati začel delati načrte za mojo, bratovo in sestrino sobo n* podstrešju. Že prvega dne, ko je ati to objavil, sem bila zelo vesela, da bom lntela sobo, čisto svojo sobo.
Ati je vsa dela opravljal sam, zato je to trajalo štiri leta. Ni pa bilo to malo opravil! Najprej je bilo potrebno podstrešje izolirati, postaviti stene, napeljati elektriko in še kaj. Po dolgem čakanju je napočil dan, ko je bilo vse pripravljeno za postavitev pohištva. Moje omare naj bi bile kombinirane z modro barvo, bratove z zeleno in sestrine roza. Že spet je trajalo nekaj časa, da so omare izdelali. In končno je napočil dan, ko so prišli mizarji in pripeljali pohištvo. Kako sem bila vesela! Takrat sem bila prav res najsrečnejši človek na svetu. In še danes sem, saj imam sobo, prav tako, kot sem si jo vedno želela.
• Polona Krrnelj, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka
Tepežkanje
Imeli smo deset dni novoletnih počitnic. Najbolj mi je ostal v spominu dan nedolžnih otročičev, To je tri dni po božiču. Na ta dan sva s Francijem vzela
vrbovi šibi in šla šipšapat. To je običaj, pri katerem s šibo nalahno tepežkaš po zadnji plati in pri tem nekaj govoriš. Jaz sem govoril:
Šip-šap, šip-šap, da zdravi, veseli, bi^ dolgo živeli,
potice delili, nebesa služili, šip-šap, šip-šap.
Franci pa je govoril:
Pametva, pametva, danes je naš dan,
dajte nam, dajte, če ste kristjan,
košček potice, tolar ali dva,
oče nebeški naj žegen vam da!
Šla sva k Štularju in k šenku. S tem običajem sva zaslužila toliko, da sva si lahko kupila hokejski palici. Skoraj vsak dan sva se šla drsat in igrat hokej, zato
NAGRAJENA PESEM
Strah
Sredi noči, ko vse že spi, se soba naša močno osvetli.
Joj, prejoj, kaj se dogaja? Bratec razlaga, nevihta prihaja!
Strašno grmenje mi krade življenje.
Bratec, joj, joj, se trese kot stroj!
Sam pa mu pravim, nič se ne bof, v sobici naši smo varni nocoj.
Za strah pa velja, da ima velike oči,
znotraj je votel, okrog ga pa nič ni. • Groga Tancek, 3. a r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
so novoletne počitnice prav hitro minile.
• Gašper Tičar, 3. r. OŠ Jezersko
Novoletne počitnice
Počitnice so bile dolge, zato smo imeli čas za različne stvari. Šli smo na smučanje na Črni vrh. Bilo je zanimivo. Z Jakom sva se vozila sama na dvosedežnici. Po progi sva skakala čez skakalnice.
Novoletno noč sva z Jakom preživela v Mengšu in Trzinu. Ko je bila ura polnoč, smo nazdravili s šampanjcem in si voščili. V tem času sem dobil tudi darila. Najbolj sem bil vesel zualkrnana.
• Matic Radič, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Mačja uspavanka
Mijauuu, mijauuuu, reci auuuu, ko boš rekel auuuu, boš takoj zaspauuuu.
• Rok Benedik, 5. b r. OŠ Stražišče
Trd bodi, neizprosen, mož jeklen...
S temi besedami se zaključuje Tugo-merov govor. Tugomer je v njem priznal svojo zmoto, a se hkrati spraševal, če bo njegova zmota izučila slovenski narod.
Kaj pa se dogaja danes? Slovenci smo še zmeraj preveč popustljivi do drugih in premalo ponosni. Vse prevečkrat se nekateri klanjajo tujcem in prevzemajo
JABOLČNI ČRVIČEK - Narisala Andreja Rant, 3. a r. OŠ Orehek
tuje besede. Predvsem pri mladih je zelo priljubljena angleščina, slovenščina pa je pogosto odrinjena na stran. Za mnogo je naš materin jezik starinski, zato prevzemajo tuje izraze in besede.
Tudi v politiki je veliko stvari, ki me motijo. Slovenija želi priti v Evropsko zvezo in pri tem sprejeti veliko zakonov, ki nam bodo škodovali. Mislim, da bi bilo bolje, če bi najprej trezno razmislili o prednostih in slabostih te odločitve.
Največje vprašanje pa je prihodnost. Morali bomo še veliko delati, da bomo •utrdili lastno identiteto in postali po številu prebivalcev sicer majhen, a vseeno mogočen narod. Morali bi se zgledovati po ljudeh, ki smo jih Slovenci že imeli in so nam v ponos. • Boštjan Muri, 8. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor
NAJST NAJST NAJST
Že več kot teden dni smo v novem letu. Če smo pred prazniki na vse kriplje hiteli, da bi še pred koncem leta spravili v red svoje življenje, pa sedaj po praznikih hlastamo malo počasneje. Zajeli smo sapo, se po dolgotrajnih žurih spet spravili k sebi, ukrotili novoletne mačke in tigre in sklenili, da bo po novem letu vse drugače. Pridni bomo, bolj se bomo učili, bolj pazili na prehrambene navade, se za ljubi mir odrekli kakemu vikendu zabave, opustili kajenje in z alkom podkrepljene pijače, varčneje ravnali s štipendijo ali žepnino... Dobrih namenov, kolikor hočete! Med letom se bo najbrž izkazala resničnost znanega rekla ("z dobrimi
nameni je tlakovana pot v pekel"), ampak če bomo kljub temu uresničili kakšno točko iz našega "dobronamernega programa ", si ob koncu leta lahko čestitamo. Med našimi dobrimi nameni, kijih do konca minulega leta nismo uspeli spraviti v inventuro, pa je izbira NAJ NAJ NAJ gorenjske diskoteke. Vemo, da bi nagrajencem veliko pomenilo, če bi si z obiskom NAJboljše diskoteke na Gorenjskem poživili novoletne praznike, vendar žal nekako ni šlo. Zadajmo si skupni cilj, da nam bo uspelo do zimskih počitnic, če že mora biti kaka pomembna prelomnica, da se lahko zabavamo. Velja torej!!!
KAKŠNE PUNCE SO VSEC FANTOM
V kavbojkah in minicah
ISCEMO NAJ GORENJSKO DISKOTEKO
Hrvaška revija Teen je naredila priložnostno raziskavo o tem, kaj je fantom všeč na dekletih. Kar 71 odstotkom fantom so všeč punce v kavbojkah, če so te seveda oprijete na pravih mestih. Hkrati pa 42 odstotkov fantov nima rado, da so punce kar naprej v hlačah, 53 odstotkov jih raje vidi v minicah, a ne pretirano kratkih. 37 odstotkov
jih meni, da so dekleta lepa v oblekah in bi jih morala pogosteje nositi. Samo 8 odstotkov ima rado punce v dolgih krilih, 2 odstotka fantov pa je takih, ki sploh ne marajo deklet v krilih, oblekah, minicah, skratka v izrazito "ženskih" oblačilih.
Kaj pa tetovaže in uhani v nosu ali popku? Samo 2 odstotka fantov meni, da je obroček
na obrazu fantastičen, 9 odstotkov jih ljubi tatooje, 38 odstotkov pa jih nasprotno meni, daje tetoviranje velika napaka. 51 odstotkom se zdi odvratno, če ima oseba nasprotnega spola prehoden jezik in samo 11 odstotkov je takih, ki imajo radi "uhane" na vseh delih telesa.
Punce, se vam ne zdi, da so tile fantje precej tradicionalni?
fff
Novo leto je definitivno za nami, tudi kakšne druge slovesne priložnosti ni pričakovati v prihodnjih tednih, vendar smo se kljub temu odločili, da vam še malo zbudimo spomine (in skomine) na slovesne trenutke. Potem vam bomo nekaj mesecev spet kazali samo kavbojke in bulerje, zato naj se vam oči za hip spočijejo na golih dekliških ramenih, črnem satenu in elegantnih svetlečih se pleteninah. V črnem satenu sta dve zastopnici smrkijic z istoimenskega tekmovanja istoimenske revije, v fancy pleteninah pa manekenki, ki sta staro leto pospremili v pokoj v zadnjih decembrskih dneh na Šmarjetni gori.
k bkjskega Rojak
Po zadnjem oglašanju iz Kanuja sem prejel nekaj kritik na moje prazno besedičenje, da namreč preveč bluzim o stvareh, ki se naše teme sploh ne tičejo. In sem se poglobil v globoko razmišljanje, vključil sem se v debatni krožek na temo "Neodgovorno poročan-
je o dejanskem stanju v za gorenjsko mladino primarnih objektih zabave - diskotekah" in prišel do spoznanja, bilo je resnično razodetje, da je bistvo očem skrito. Khm..., no..., nekaj takega.
Namreč, če svoje globokoum-no razmišljanje, ki meji že na
filozofsko raven, izpeljem do konca, zakaj bi osebek, kot je spodaj podpisani, na veliko razlagal, kako smo ga žurali tam in tam, ko pa je vendar najboljše spoznanje osebno spoznanje-Nič se ne boste naslajali nad mojimi žurerskimi podvigi, k1 so, mimogrede, zadnje čase kar pogosti, kar sami se podajte na pot spoznanja. In boste videli-da imam prav, karkoli sem že želel povedati.
Tokratna postaja, nemara je zadnja, kdo bi vedel iz glave, je bil Bled. Pravzaprav Club Libra Royal, krajše in bolj poznano Royal. Ta diskoteka, ki posrka vase okoli 500 obiskovalcev, m1 je bila všeč že v prvo, ko sern zašel vanjo. Ne vem, ali zaradi številnih ljubkih punc ali zaradi splošnega vzdušja. Tokrat se o tem nisem mogel prepričati, ker sem zaradi lažjega prehlada že predčasno zapustil diskoteko oziroma preden seje napolnila-
Sem pa izvedel, da je Roya' odprt vsak dan od 22. ure naprej, da glasbo vsaj med tednom prirejajo okusu gostov, pogosto turistom. Ob sredah običajno nastopi latino varianta, ob četrtkih so jugonostalgič' ni, petek in sobota sta rezervi' rana za nove ritme, ob kateril' zamigajo tudi go-go plesalke-ob nedeljah se rola glasba iz 80-in 90. let. DJ-ja sta Siny in Davor, kadar pa organizirajo house party, pa gostijo DJ-je & Italije. Kot sem izvedel, v RoVa' lu razmišljajo, da bi počaS' začeli tudi z nastopi znan''1 bendov. • S. Šubic
HUURA!! JAZ IN MOJA MAMA V LEPOTI ZDRUŽENA
Mati - hči9 mati - sin
Leto lepih in manj dogodkov je za nami, spominjaj-mo se lepih in z njimi ustvarimo začetek dogajanja v letu, ki je pred nami. Tudi naše druženje v novi obliki smo nakazali že lani, ko smo slovesno naličili mamico in hčerko. Saj se še spomnite, kako lepi sta bili in prav mati -hči ali mati - sinje naše letošnje
MLADINSKA POROTA    MLADINSKA POROTA     MLADINSKA POROTA
Sestrin uspeh je vreden me kot moj
Kadar sestre in bratje v družini tekmujejo med seboj za naklonjenost staršev, prihaja do zmag in porazov. Kako boleči znajo biti slednji, našim porotnikom, ki tokrat spet odgovarjajo v okrnjeni sestavi, piše vaša vrstnica Janja.
Draga mladenka in mladenič!
lepih  vodilo medsebojnega sodelovanja.
Želim, da bi se tudi s pomočjo strokovne nege obraza za naj, naj- stniki in istočasno izvedene nege s PRINT masko za mamico uglasili Vi, STUDIO MA in GORENJSKI GLAS. Nekako takole sem si zamislila. Dva meseca boste vi, moji NAJ, NAJ,., lahko naročili sebe v Studio Ma, istočasno pa bomo vaši
mamici izvedli brezplačno nego s PRINT MASKO. Zakaj tako? Se spomnite večnega "krega": "Pusti že te mozolje! Kaj se nenehno stiskaš! Ogledalo je umazano od tvojih stiskanj. Daj že dol tiste pol kile pudra!" Temu bomo na začetku leta 1999 naredili KONEC. Mami
bo prisotna pri strokovni negi ^ nasvetih, hkrati pa bomo tud' njo uredili. Potem bo doma konec "ŽURKE" pred ogledali-samo še tako, kot je prav in tako, kot veva obe (mati - hči' sin). V Gorenjskem glasu boste dobili kupon. Le z njim vam je dana opisana možnost, seveda pa se predhodno naročite v Studiu Ma. Čez dva meseca bomo uvedli zopet novo obliko
mama - hči, toda o tem kasneje-le še beseda o PRINT MASKJ/ to je oblika nege obraza z dvoj' no delujočo masko.
Mama, za vas je to nagrada-ker   pomagate svojim NAJ.,    prebroditi določen0 obdobje.   Pa   pogumno * kozmetičarka Mojca Zaplotnik
JANJA, 14 let: "Moj velik problem je sestra, leto dni starejša od mene in letos gimnazijka, jaz pa hodim v osmi razred. Saj se čisto dobro razumeva, problem je le v tem, da je ona staršem pomembnejša od mene. V šoli je še naprej odlična, le sem in tja ima kakšno štirko, tekmuje in zmaguje na vseh mogočih tekmovanjih. Saj ji privoščim, vedno sem vesela, ko osvoji kakšno zlato ali srebrno Cankarjevo ali Vegovo priznanje. Jaz se s tem ne ukvarjam toliko, sem namreč bolj športen tip. Kakšnih posebnih rezultatov nimam, pa tudi, kadar je kakšna tekma, sem bolj prepuščena sama sebi. Starši me nikoli ne pridejo pogle-
dat ali spodbujat. Ko jim povem, kako mi je šlo na tekmi, jim je čisto vseeno, toliko, da slišijo. Kadar pa sestra osvoji kakšno svojo "kolajno", sta oči in mami čisto "preč". Naj ponovim, da sestri privoščim, le malce neumno se mi zdi, da je njen uspeh toliko več vreden kot moj. Tudi jaz sem v šoli ves čas odlična, pa se jima to zdi nekako samo po sebi umevno."
Sergeja, 16 let: "Janja, kaj za vraga se sekiraš? Pomiri se. Tako čisto preprosto: sestro imej za najboljšo prijateljico, ki ni le sestra. Saj praviš, da se dobro razumeta. Starši bodo ob tem uvidih, koliko ena drugi pomenita in bodo tudi tebe
začeli spoštovati. Sicer pa ne pozabi tudi ti na kakšna tekmovanja, ne bo ti žal!"
Miha, 15 let: "Najbolje bo, da se s starši pogovoriš. Saj v tvoji družini ne obstaja le tvoja sestra. Povej jima, da če te ne mislita hodit spodbujat, naj te izpišeta iz kluba. Opozori ju nase, vendar ne s kakšnimi krutimi domislicami (mamila, nesramnost). Pogovor bi moral zadostovati. "
Marjeta, 22 let: "Starša sta zagotovo ponosna nate, tako kot na tvojo sestro, le da ti tega ne znata pokazati. Mogoče sta takšna le zaradi tega, ker je ona na začetku srednje šole in jo
morata še bolj spodbujati k uspehu. Ostani, kakršna si, njuno priznanje se bo prej ali slej pokazalo."
Teja, 15 let: "Pogovori se s starši, da te zelo moti, ker se prav nič ne zmenijo zate in da bi ti lahko bolj zaupali. Povej jim, da potrebuješ njihovo spodbudo."
Nina, 16 let: "Problem je v tvojih starših, ki se premalo zanimajo zate, zato bi bilo najbolje, če bi se skupaj pogovorili. Povej jim, da bi ti veliko pomenilo, če bi te prišli gledat na tekmo, če bi te tudi kdaj pohvalili za tvoje dosežke in podobno."
KUPON Gorenjskega glasa in Studia M*
Huura!! Jaz in moja mama v lepoti združena!
$Jtia7o lepote za me4 Al
/jurti/iu/e/e flP-C teč od
Of/
mm
DIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA NEBOTIČNIK IV. NADSTROPJE, BLEIWEIS0VA 6, KRANJ I
Ob naročilu nege obraza za hčer ali sina hkrati opravimo brezplačno print masko mamici.
BAZEN-SAVNA Delčas- . ... 91 Mro M-b nr * i •■■ pon., sred, pet. od 15. - 21. ure Na kresu 25, Železniki |~ ^ odK15 . 22 ure in
Tel.: 064/646-381 0b sob. ter ned. od 10. - 20. ure
UREJA: Vilma Stanovnik
ALTER SPORT CLUB PODNART
- rafting
- Canyoning
- Jamarstvo Izposoja čolnov in
opreme
S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169
Kljub odsotnosti Andreje Grašič so si naši biatlonci v Oberhofu nabrali lepo število točk ^
0ŽB0LT IN GL0B0ČNIK VSE BLIŽE NAJBOLJŠIM
Oberhof je bil minuli konec tedna tretje prizorišče letošnjega svetovnega pokala fantje pa so dokazali, da so manj kot mesec dni pred svetovnim prvenstvom vse bhze vrhunski formi, saj so bili v štafeti odlični šesti, Ožbolt in Globočnik pa sta pobrala nove točke
Kranj, 12. januarja - Tretja postaja najboljših b.atloncev m b.atlonk sveta je bil od petka do nedelje nemški Oberhof, kjer sc se tekmovalci in tekmovalke v petek pomerili v spnntu, v soboto v zasledovalni tekmi in v nedeljo v štafetah. Nasi reprezentantjena pot niso odšli pretirano dobre volje, saj je zaradi bolezni .ngk doma še vedno ostala naša najboljša biatlonka Andreja Grasic, pa tudi ostala dekleta niso nastopila povsem zdrava.
Tudi razmočeno in megleno tekmovališče našim najboljšim sprva ni ponujalo veselja, zato pa so se razveselili že po petkovi tekmi v šprintu, ko sta se kar dva uvrstila med najboljše: "veteran" Janez Ožbolt je bil brez zgrešenega 10., Tomas Globočnik pa z enim zgrešenim strelom 12.
To je obema dalo veliko spodbudo tudi pred sobotno zasledovalno tekmo, ko je bil Ožbolt z dvema zgrešenima streloma v cilju 14., še bolje pa je kazalo Globočniku, ki pa je na koncu prevečkrat zgrešil (skupaj štirikrat) in pristal na še vedno odličnem 19. mestu.
Ostali naši fantje so bili oba dneva uvrščeni po štiridesetem mestu, skupaj pa so se (Janez Ožbolt, Tomas Globočnik, Sašo Grajf in Tomaž Žemva) odlično odrezali v nedeljo, ko so v tekmi štafet osvojili šesto mesto in za
V skupni razvrstitvi svetovnega pokala biatloncev vodi Norvežan O.E. Bjorndalen pred Nemcem Fischerjem in Rusom Rostovcevom, od naših pa je na 23. mestu Ožbolt, na 29. mestu Globočnik in na 50. mestu Matjaž Poklukar. Pri dekletih je v vodstvu Nemka Dislova, druga je Svedinja Forsbergova in tretja Greiner - Petter- Memmo-va. Naša najboljša je kljub bolezni in odsotnosti še vedno Grašičeva na 28. mestu, 36. pa je Larisijeva.
seboj pustili celo močne ekipe kot so Poljska, Češka, Estonija in Ukrajina.
Pri dekletih je zaradi zadnjih preiskav glede večtedenske bolezni manjkala naša najboljša, Križanka Andreja Grašič. Tako je
vlogo prve dame prevzela Gor-janka Lucija Larisi, ki je v šprintu z 22. mestom osvojila štiri nove točke, kljub vnetju sinusov pa je nastopila tudi v zasledovani tekmi in bila 38. Ostala naša dekleta se tokrat niso izkazala, v nedeljski štafeti pa so odstopila.
Sicer pa sta v obeh štafetnih preizkušnjah, tako pri fantih kot pri dekletih, zmagali ekipi Nemčije in tako v nedeljo navdušili več kot dvajset tisoč navijačev v Oberhofu.
Tako fante kot dekleta do nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo od 4. do 14. februarja v finskem Kontiolahtiju, čakata še dve preizkušnji svetovnega pokala. Prva bo že ta konec tedna v nemškem Ruhpoldingu (na njej naj bi ponovno nastopila Andreja Grašič), druga pa od 22. do 24. januarja v italijanskem Antholzu. • V. Stanovnik, foto: T. Doki
PESKANJE NA SNEGU
SANKANJE
lZ]tip^Ž^iodeNemim ZANIMIVO NA POHORJU
Maribor, 12. januarja - V drugi tekmi za Ballantine's snovvboard
-,--_ grand prix so se deskarji na snegu na Pohorju tokrat pomerili v
veleslalomu in dvoboju. Sobotni nočni veleslalom je dobila vodilna v skupnem seštevku Polona Zupan. 22-letna Naklanka je bila v prvi vožnji šele na 5. mestu zaostajala je za vodilno Avstrijko Sabine Blasnig skoraj 3 sekunde. Zupanova je nato v finalni vožnji dala vse od sebe, ujela ritem in na koncu prepričljivo zmagala.
Pri fantih je^bil najhitrejši Avstrijec Profanter, z drugim mestom pa
DRUGIČ SLABŠE KOT PRVIČ
Tiers, 12. januarja - V tem južno tirolskem mestu v bližini Bolzana je      m iani med tednom potekalo drugo tekmovanje za Red Buli svetovni pokal v   se je izkazal Primož Plestenjak. Slavje Avstrije je s tretjim mestom slav ?T na.naravni Prog'- Na 1140 m do,g> P™& so popoln uspeh   dopolnil Rischner. ie '' omačini, saj so od devetih medalj osvojili kar sedem. Pri moških C   K    rnes^° osvojil Rainer Gruber, drugi je bil njegov brat Martin
ruber in tretji Anton Blasbichler. Pri ženskah je slavila Erna Schweigl sol r^ak'nJarna Sonjo Steinacher in Christo Gietl. Edini dve medalji Ko ta!^an' Prepustili Avstrijcem pri dvosedih, kjer sta zmagala Beer in
e8" pred rojakoma Ruetz in Italijanoma Psenner - Hafner. Drv^ s'OVenskib tekmovalcev se je po osmem in desetem mestu na P em tekmovanju pričakovalo več. Najboljši je bil Gašper Megušar na
• mestu, Gašper Benedik je bil štirinajsti, Borut Kralj šestnajsti in Q?rut Fejfar devetnajsti. Mohor Habjan in Grega Špendov sta Fe7°^a" ^ skupru uvrstitvi svetovnega pokala sta najbolje uvrščena eJtar in Benedik, ki delita deveto mesto, Megušar je trinajsti, Kralj Petnajsti, Špendov in Habjan pa delita devetnajsto mesto. • L. Š.
SANKAŠKA ELITA V SAVSKIH JAMAH
Hamna pod Golico, 12. januarja - Po lanski odlični izvedbi tekme za vveiovm pokal v sankanju na naravnih progah v Železnikih se od 15. Jamah i«*?!? °beta nova <*itna prireditev v tem športu v Savskih jamah nad Jesenicami, letošnja največja v Sloveniji.
m tiskovni konferenci so organizatorji predstavili drugo tekmo za medcelinski pokal v letošnji sezoni, ki bo ekipno štela tudi za 42. pokal mesta Jesenice. Na prvi tekmi decembra v Italiji je bilo kar okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk, v Savskih jamah pa jih pričakujejo okoli 100 iz šestih držav.
Obsežne priprave sta predstavila predsednik organizacijskega komiteja Branko Iskra in sekretar Jani Gregorič: "Tekmovalci in gtedalci bodo prijetno presenečeni nad vsemi novostmi na znani 1034 metrov dolgi sankaški progi v Savskih jamah. Marljivi člani Sankaškega £'uba Jesenice v teh dneh temeljito pripravljajo progo. Že pred tem so Poskrbeli za številna tehnična dela na progi in ob njej. S tem bo so8h-!°VlJena večja varnost za vse, tekmovalce in gledalce ob progi. To p   lle tudi zahteve odgovornih pri mednarodni sankaški zvezi FIL in
Mh3™ smo' da bodo z novo "podobo" proge zadovoljni." Po rt k^'it0 odličnm sankačev iz Italije, Avstrije in drugih velesil, bodo tek   l1*1 uvrstitvah skušali poseči naši tekmovalci, ki so na letošnjih
^rnah že opozorili nase. sank s k Poudarek bomo dali tudi promociji tekmovanja in s tem vsega Vrr la ga športa v Sloveniji. Na prizorišče bodo z Jesenic brezplačno nek ' R°seDni avtobusi. Za dokončno pripravo proge potrebujemo še PoŠt v nizke temperature. Da bodo ogledi tekme atraktivni, pove kil™« ' da b°do tekmovalci na nekaterih odsekih drveli tudi 80 r?tr,°V na "o.«
meH ,lskovn» konferenci so še poudarili, da so se v pripravo tekme za Pla •C ' Pokal P°,eg članov jeseniškega kluba vključili tudi krajani j^nine pod Golico. To je tudi lepa promocija za turistični kraj v osrčju Donank' ki bo v prihodnje tudi z rekreativnim sankanjem pomembno F Pestnl turistično ponudbo.
i7e nekaJ besed o programu tekmovanja: v petek, 15. januarja, bo ob od o" sestanek vodij ekip in žrebanje štartnih številk, v soboto, 16., bo tek Ure da,Je trening enosedov in dvosedov. V nedeljo, 17., se bo nil^ovanje začelo prav tako ob 9. uri. Najprej bodo startali dvosedi, za
Polona Zupan iz Nakla je trenutno vodilna v skupnem seštevku.
V slovenskem finalu nedeljskega dvoboja pri dekletih je Zupanova pred ciljem padla, tako da je imela njena nasprotnica Urša Jurančič v drugi vožnji maksimalno prednost 1,404 sekunde. Zupanova je v drugo sicer zmagala, vendar pa ji ni uspelo nadoknaditi prednost Jurančičeve, ki je tako zasluženo slavila zmago na Pohorju. Tudi pri fantih smo gledali SLO finale med Mariborčanom Alešem Komočarjem in Ljubljančanom Matejem Vbrošom. Uspešnejši pa je bil Komočar, ki je v prvi vožnji sicer odstopil, v drugi pa se je enako primerilo Vorošu, tako da je zmaga pripadla Komočarju. V malem finalu v tekmi za 3. mesto je bil Rok Flander boljši od Avstrijca Rischnerja in s tem le še dopolnil slovenski uspeh na dvoboju. V skupnem seštevku vodita Polona Zupan in Primož Plestenjak. • I. Jakopin, foto: Dane Kostrič
KEGLJANJE NA LEDU
*JpV USPEH EKIPE GRADBINEC
udel^TCe' *2' JanuarJa ■ Dve jeseniški ekipi kegljačev na ledu sta se tirniek- me.dnarodnega turnirja v Globasnici na Koroškem. Med 18-Se je JParm seje odlično odrezala ekipa Gradbinec Jesenice. Uvrstila bjrniri a'e' kJer Je premagala vse nasprotnike in zasedla 1. mesto na štefel-U* ^^topila je v postavi: Franci Kralj, Zlato Radanič, Brane zasertiln'£ errJa Stefelin in Borut Berčič. Druga jeseniška ekipa je Ula o. mesto v svoji skupini. • J. Rabič
POLONA BO BRANILA NASLOV PRVAKINJE
Levsin, 12. januarja r Letošnje Evropsko prvenstvo dcskarjev na snegu Mednarodne snovvboard zveze ISF, ki se danes začenja v Švici, bo že enajsto po vrsti. Prvič pa se bodo tekmovalci pomerili na prizorišču, ki je že bil organizator prvenstva. Švicarji so bili namreč gostitelji EP tudi v sezoni 1996/97, ki pa slovenskim tekmovalcem ni ostal ravno v najlepšem spominu. Polona Zupan si je takrat na treningu veleslaloma zlomila roko, poškodba pa še do danes ni povsem odpravljena. Letošnje EP v Levsinu bo obenem tudi prva večja preizkušnja po Olimpijskih igrah v Naganu na Japonskem. Premierno pa se bodo tekmovalci in tekmovalke pomerili tudi v novi disciplini v boardercrossu. Ob tem pa bodo tekme še v dvoboju, veleslalomu in v snežnem kanalu. V vseh štirih disciplinah bodo nastopili tudi slovenski tekmovalci. V dvoboju bodo tekmovali Luka Grilc, Matej Voroš, Rok Flander in Klemen Razinger. Prvima dvema se bosta v veleslalomu pridružila tudi Gašper Pintar in Izidor šušteršič. V snežnem kanalu bodo skupaj Martin Martincc in trije mladinci Jure Prek, Domen Bizjak in Marko Grilc, ki bo skupaj s Tomažem Jenkom nastopal tudi v boardercrossu. Polona Zupan bo v veleslalomu branila naslov najboljše z zadnjega EP v Fieberbrun-nu, nastopila pa bo tudi v dvoboju. Za tekmi v obeh alpskih disciplinah sta prijavljeni mladinki Damjana Kacafura in Ana Vran. V snežnem kanalu pa bosta poskušali Čim več iztržiti mladinki Ana Dobovišek in Spela I.okar, ki bo kot edina naša tudi na startu boardercrossa. • I. J.
SMUČARSKI SKOKI
Glavni trener SK Triglav o krizi Primoža Peterke
NISEM IZGUBIL ZAUPANJA V PETERKO
Po zadnji tekmi novoletne turneje v Bischofshofnu smo se pogovarjali z Janijem Grilcem, klubskim trenerjem Primoža Peterke. Mož, ki je odigral odločilno vlogo v Peterkinem skakalnem razvoju, je spregovoril o tem, kaj se pravzaprav dogaja z našim skakalnim asom.
Pričakovati je bilo, da Primož Peterka ne more vnedogled ponavljati minule uspehe, a letošnja kriza je očitna. Kaj se dogaja?
"Trenutno Primoževo razmišljanje izhaja iz miselnosti zmagovalnega šampiona. Še vedno ga motivirajo le prva mesta, medtem ko mu za 15. ali 20. mesto zmanjka motivacije. Letošnji dogodki so ga pahnili v njemu nepoznano situacijo. A to se je zgodilo še vsakemu šampionu pred njim, nekateri so padli še nižje, kot pa se sedaj drži Primož."
Kako torej po vašem zapeljati na stare tirnice?
"Primož hoče doseči dober rezultat na silo, dober skok pa je možno opraviti le s sproščenostjo in harmonijo, temu pravimo forma. Zato je najboljši recept zanj vzeti si čas in mu razložiti, zakaj se mu je prej dogajalo dobro in zakaj sedaj slabo. Razumeti mora, da vsak neuspeh preide v uspeh po korakih. Zadovoljen bo moral biti že s 15. ali 20. mestom in nato počasi graditi naprej. Panika ni potrebna. Potreben je mir, potrpljenje in posluh na obeh straneh. Trenutno situacijo je enostavno potrebno prekiniti, potegniti črto in začeti znova. Primož ima šampionske lastnosti, je dovolj inteligenten, zato sam osebno zaupanja vanj niti malo nisem izgubil. Če bo Primož v te stvari verjel, močno upam, da se bo vrnil še letos." Tudi s pomočjo lastnega kluba?
"Niti malo ne oklevamo pred nastalim problemom. Tudi klub sam je verjetno soodgovoren za nastale razmere. Na določene pasti nismo bili dovolj pripravljeni, toda strokovni del kluba sedaj ve, kaj je narobe. Primožu se bo treba posvetiti, ne smemo ga zapustiti. Kakorkoli že, situacija ni tako obupna, kot izgleda."
Poglejva še na klub kot celoto. Gre Triglavu letos po pričakovanjih?
"Z izjemo Peterke in Urbana Franca, ki se počasi vrača, delo v klubu poteka po načrtih oziroma še na višjem nivoju, kar kažejo tudi doseženi rezultati. Še pred novoletno turnejo so trije naši skakalci dosegli točke svetovnega pokala, kar nam zavidajo tudi vodilne skakalne nacije. Poleg tega je Primož Zupan Urh dvakrat zmagal v interkontinentalnem pokalu (zmaga tudi v alpskem pokalu, op. p.) in si tako priboril kvoto za nastopanje v svetovnem pokalu. Tudi ostali naši skakalci in kombinatorci posegajo po točkah alpskega in interkontinentalnega pokala. Na domačih tekmovanjih pobiramo vsa najvišja mesta. Naj izkoristim priložnost in povabim vse mlade nadebudneže, naj pridejo na zasneženi center štirih skakalnic na Gorenji Savi, kjer organiziramo tečaje za najmlajše." • S. Šubic
Jani Grilc
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
DRUGA ZMAGA PRIMOŽA ZUPANA URHA
Bad - Goisern, 9. - 10. januarja - V tem avstrijskem skakalnem centru sta bili dve tekmi kontinentalnega pokala v smučarskih skokih. Na tekmi je nastopilo 8 naših skakalcev, ki so 13-krat osvojili točke. Tekmovanje se je odvijalo na skakalnici, K-90 metrov. Odličen mednaroden uspeh je dosegel 15-letni Kranjčan Primož Zupan Urh, ki si je z nedeljsko zmago priskakal kvoto za tekmovanje v svetovnem pokalu, poleg Primoža pa je v kvoti tudi drugi Slovenec Rolando Kaligaro iz Velenja. S tem bo na sobotni in nedeljski tekmi v Zakopanih nastopilo 5 naših skakalcev.
Rezultati: sobota: 3. Rolando kaligaro (Velenje), 9. Robert Kranjec (Triglav), 11. Jure Radelj (Ilirija Feršped), 17. Miha Rihtar, 21. Urban Franc, 25. Primož Zupan Urh.
Nedelja: 1. Primož Zupan Urh, 4. Rolando Kaligaro, 16. Robert Kranjec, 20. Jure Radelj, 23. Miha Rihtar, 26. Milan Živic.
DVOJNA ZMAGA ČAVLOVIČA
Mostec, 9. -10. januarja - Na prenovljeni skakalnici v Mostecu je v pokalu MIP v dveh dnevih nastopilo po 78 skakalcev iz vse Slovenije. Oba dneva je slavil Triglavan Gašper Čavlovič,
Triglavani pa so imeli največ tekmovalcev v ospredju. Tekmovalci so se pomerili v kategoriji mladincev do 16 let.
Rezultati: sobota: 1. Gašper Čavlovič, 2. Grega Bernik (oba Triglav), 3. Marko Perše (Velenje), 4. Matic Zelnik (Triglav), 5. Jan Tomazin (Trifix Tržič), 9. Jure Kumer (Alpina Žiri), 10. Boštjan Burger (Triglav).
Nedelja: 1. Gašper Čavlovič (Triglav), 2. Anže Damjan (Ilirija Feršped), 3. Grega Bernik (Triglav), 6. Jan Tomazin (Trifix Tržič), 7. Matic Zelnik, 12. Boštjan Burger (oba Triglav).
"REKORD" V MISLINJI
Misliti j a. 9. -10. januarja - V pokalu MIP za pionirje do 12 let v skakalnem centru v Mislinji je na 30-metrski skakalnici nastopilo v obeh dnevih po 119 mladih skakalcev, kar je svojevrsten rekord v novejši zgodovini. V obeh dnevih je bil najboljši Mislinjčan Anže Obreza, Gorenjci pa so zasedli skoraj vsa mesta med deseterico.
Rezultati: sobota: 1. Anže Obreza (Mislinja), 2. Žiga Pelko, 3. Matevž Šparovec (oba Triglav), 4. Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 6. Anže Pevc (Mengeš).
Nedelja: 1. Anže Obreza (Mislinja), 2. Matevž Šparovec (Triglav), 3. Luka Jezeršek (Trifix Tržič), 4. Nejc Frank in Sašo Trpin (oba Stol Žirovnica), 6. Žiga Pelko (Triglav).
Deklice do 14 let: 1. Urška Rozman (Triglav), 2. Tjaša Koželj, 3. Sabina Pevc (obe Mengeš) in Tamara Kancilja (Triglav).
• J. Bešter
HOKEJ
KADETI ACRONIJA USPEŠNI V KANADI
Jesenice, 11. januarja - Moštvo kadetov Acronija se na pragu novega leta lahko pohvali z velikim mednarodnim uspehom na turnirju v deželi hokeja, v Kanadi. Tja je pod vodstvom Branka Bremca in trenerjev Gorazda Hitija in Murajice Pajiča odpotovalo 16 mladih Jeseničanov, v moštvu so bili še trije tekmovalci z Bleda in eden iz Ljubljane.
Velik mednarodni turnir je bil v Sherbrooku, v Štirih kakovostnih skupinah so vsa moštva odigrala več kot 130 tekem. Igralci Acronija so nastopili v prvi najkvalitetnejši skupini letnika 1983. V predtekmovanju so uspešno startali s tremi zmagami. Najprej so premagali moštvo Lake St. Louis center s 6.3, Rive Sud s 4:0 in Lake St. Louis s 3:2.
V poflinalu so še enrkat premagali moštvo Lake St. Louis Center s 5.3, v finalu pa so z minimalno razliko 3:4 izgubili proti domačemu moštvu Hochelag.
V skupini moštev letnik 1983 je bil Denis Kadič z Bleda razglašen za najbolj obetavnega igralca, Jeseničanu Robertu Kristanu pa se je na tem turnrju zagotovo odprla pot v pravo hokejsko kariero. Izbran je bil za najbolj obetavnega vratarja vseh štirih skupin. Dodajmo še to, da Robert že živi v Kanadi, kjer nadaljuje s šolanjem, od tega turnirja dalje pa bo vratar moštva Lake St. Louis Center, ki so ga Jeseničani na turnirju dvakrat premagali.
Zagotovo so si vsi igralci v Kanadi nabrali dragocene izkušnje, ki jim bodo Še kako koristile na domačih nastopih.
• J. Rahič
ALPSKO SMUČANJE
FIS TEKME ZAHODNE REGIJE NA KRVAVCI IN KRANJSKI GORI
Kranj, 12. januarja - Starejši in mlajši dečki in deklice so preživeli pester tekmovalni konec tedna. Nastopili so na dveh veleslalomskih tekmah za pokal Zavarovalnice Triglav, ki so jih organizirali v soboto, 9. L, na Krvavcu in v nedeljo, 10. 1., v Kranjski Gori. Po tekmovalnem koledarju bi prvi veleslalom moral biti na Kobli, kjer pa organizatorji niso dobili dovoljenja za postavitev tekmovalne proge.
Veleslaloma na Krvavcu se je udeležilo 127 mladih smučarjev, najuspešnejši pa so bili Janez Jazbec iz Tržiča pri st. dečkih in Tamara Jalen iz Radovljice pri st. deklicah. Zaradi goste megle na progi so izpeljali le en tek. Med mlajšimi dečki je prepričljivo zmagal lanski državni prvak Miha Kurner iz SK Bled, med deklicami pa 'Ijasa Vodan iz SK Triglav Kranj. Na nedeljskem veleslalomu v Kranjski Gori je na zelo trdi in zahtevni progi, ki je terjala kar 43 odstopov, nastopilo skupno 131 tekmovalcev. Tudi tokrat je bil najhitrejši st. deček Janez Jazbec, pri deklicah pa je slavila lani nepremagljiva Urška Rabič iz Kranjske Gore. Največ težav na progi so imeli mlajši dečki, saj jih je odstopilo kar 19. Najuspešnejše pa sta 220 m višinske razlike in 28 vratic presmučala Gašper Markič iz Tržiča in Tjaša Jan z Bleda.
Še zanimivejši bo prihodnji konec tedna, ko se bodo začele pokalne tekme Večera in Radenske, pomerili pa se bodo tekmovalci iz vseh treh regij. • D. Kurner
		ATLETIKA	
			
MURNOVA
IZENAČILA DRŽAVNI REKORD
Kranj - Z atletskim mitingom v Ljubljani se je v soboto začela zimska sezona tekmovanj v dvoranah. Za šestnajstčlansko moštvo kranjskega Triglava, v katerem ni bilo večine najboljših (Umnik, Langerholc, Carman, Prezelj, Polak itd.), je bil začetek nadvse spodbuden, še posebej to velja za mlado tekačico Tino M um iz Škofje Loke, ki je že v svoji prvi tekmi med mlajšimi mladinkami dokazala, da ji prehod v starejšo starostno skupino ne povzroča težav. Nasprotno! V soboto je na 60 metrov tekla izjemno hitro, zmagala in s časom 7,70 sekunde, ki je za devet stotink boljši od njenega osebnega rekorda, izenačila dvanajst let star dvoranski državni rekord Jerneje Pere. Brez posebnega treninga se je preizkusila tudi v skoku v daljino in s 516 centimetri osvojila drugo mesto, za klubsko kolegico Evo Sedej (525) in pred še eno klubsko tekmico Nežo Sagadin (513). Miloš Sakič, "tujec" v moštvu Triglava, je v članskem teku na 60 metrov osvojil tretje mesto, vendar je za zmagovalcem zaostal vsega tri stotinke sekunde, premagal pa je tudi slovito Marlene Ottey z Jamajke, ki je zaradi svojih tekaških kvalitet nastopila kar med moškimi. Maja Kalan je bila med pionirkami tretja v I skoku v daljino (477), Špela Kovač tretja med mlajšimi i pionirkami v teku na 60 metrov (9,23), Kristina Gornik četrta I med mlajšimi pionirkami v teku na 60 metrov (9,30) in David I Celar četrti med pionirji v skoku v daljino (547). Ema Šolar se je I med mlajšimi pionirkami v teku na 60 metrov uvrstila na peto mesto (9,35), Tjaša Ovniček pa med mlajšimi mladinkami v skoku v višino na šesto (155). • CZ.
NAMIZNI TENIS
TURNIR NAJBOLJŠIH IGRALK SPET V KRANJU
Kranj, 12. januarja - V organizaciji NTK Merkur Kranj se je v dvorani na Planini odigral 2. Odprti turnir R Slovenije za članice. Sodelovalo je 47 igralk iz 13 slovenskih klubov. Tudi ob odsotnosti dveh najboljših slovenskih igralk, Biljane Todorovič in članice Merkurja Tine Šafran, ki sta na eno mesečnem izpopolnjevanju v domovini namiznega tenisa Kitajski; smo videli kvalitetne in zanimive tekme.
Zasluženo je slavila brez izgubljenega seta Helena Halas iz Šampionke, druga je bila Mojca Guzelj, Ilirija A&S Brnik, tretje in četrto mesto pa si delita Rahotin Kristina, Arrigoni, in Polončič Špela, Kajuh Slovan.
Najboljša Kranjčanka je bila Polona Čehovin-Sušin uvrščena med osem najboljših, ostale pa so dosegle: Katja Konečnik in Urša Petrič dve ter Roti Holvnski eno zmago. Najmlajša Špela Prelovšek in Tina Pangrič pa sta si predvsem nabirali dragocene izkušnje. Po večletnem premoru organiziranja namiznoteniških tekmovanj na najvišji ravni si je NTK Merkur Kranj z odlično organizacijo tekmovanja ponovno pridobil možnost, da bodo podobna srečanja postala stalnica v koledarju namiznoteniške sezone v Sloveniji. • D. J.
—S
Tudi letošnji drugi gorenjski derbi v Ligi Kolinska so dobili škofjeloški košarkarji
LOKA KAVA ZA TRIGLAV SPET (PRE)GRENKA
Košarkarji kranjskega Triglava so v sobotni tekmi v domači dvorani na Planini večino tekme vodili na koncu pa so vendarle morali zmago prepustiti srečnejši in izkušenejši ekipi "sosednje" Loka kave
Kranj, 12. januarja - Nabito polna športna dvorana na Planini je bila minulo soboto zvečer prizorišče ene najbolj zanimivih tekem 19. kroga Lige Kolinska. Gorenjski derbi je sicer vselej zanimiv, tokrat pa je bil še pomembnejši, saj so do konca prvega dela tekmovanja le še trije krogi in za Ločane je po sobotni zmagi v Kranju še več možnosti, da v drugem delu tekmovanja igrajo v prvi skupini najboljših šestih slovenskih košarkarskih ekip.
Ekipi Triglava in Loka kave sta v letošnji elitni slovenski košarkarski ligi novinca, kar je na začetku lige pomenilo, da so si tako Kranjčani kot Škofjeločani za cilj zastavili obstanek v Ligi Kolinska... in pri tem cilju, kot vedno poudarjajo v obeh klubih, tudi vztrajajo.
Nekakšen "tihi" cilj obeh ekip pa je tudi, da vsaj na svojem igrišču, premagata "sosednjo" ekipo... Ločani Kranjčane in Kranjčani Ločane. Ker je Ločanom ta poskus sredi oktobra že uspel, je
bila misel Triglavanov na "sladko" maščevanje na domačem parketu seveda zelo vabljiva. Pa ne le za igralce, temveč očitno tudi za številne navijače, ki so se v soboto zvečer zbrali v dvorani na Planini.
Srečanje je bilo v prvem delu večinoma izenačeno, obe ekipi sta prikazali zelo dobro košarko in slutiti je bilo še kako zanimivo končnico. Toda v drugem polčasu so Triglavani bolje začeli, povedli in nato vodili tako rekoč do zadnjih sekund. Zlasti zanimivi
Neizprosen boj pod košem je trajal do zadnjih sekund, več sreče pa so na koncu imeli loški košarkarji.
VATERPOLO
SPREMEMBA NA LESTVICI
Kranj, 12. januarja - Vaterpolisti so z desetim krogom odigrali polovico državnega prvenstva v prvem delu. Do presenečenj v desetem tekmovalnem dnevu ni prišlo. V kranjskem pokritem bazenu je Triglav brez večjih naporov odpravil Probanko Leasing, pri kateri bo najverjetneje prišlo do sprememb na trenerskem mestu. To delo naj bi prevzel Pero Bartičevič, ki je bil na tribunah kranjskega lepotca.
V Ljubljani je Tivoli s pol moči premagal Kamnik, kamniški vaterpolisti pa so Tivoliju dali kar enajst zadetkov, kar je toliko, kot jih je dal Triglav na dveh srečanjih. Tokrat vratar Tivolija prebil na drugo mesto tekmovalne lestvice.
Kokra se ni mogla resneje upirati Kopru v Trstu. Tudi igra tršega presinga ne ustreza mladim vaterpolistom iz Kranja. Zato tudi toliko napak v igri. Za Kokro je bila usodna druga četrtina, ki jo je dobil gostitelj s štirimi zadetki razlike.
Rezultati doseženi v 10. krogu: Triglav : Probanka Leasing 13:7 (5:2, 3:2, 3:2, 2:1), Tivoli : Kamnik 19:11 (7:4, 4:2, 4:1, 4:4), Koper : Kokra 10:5 (2:1, 4:0, 1:1, 3:3).
Razpored za 11. krog - sobota, 16. januarja 1999: Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 20.30 uri Kokra - Triglav, Ljubljana - bazen Kolezija ob 19.00 uri Kamnik - Koper, Maribor - bazen Pristan ob 20.30 uri Probanka Leasing - Tivoli. • J. Marinček
Igor Štirn prvi poklicni trener VZS
USTANOVLJEN STROKOVNI SVET
Kranj, 7. januarja - Potem ko so novega trenerja dobili vaterpolisti Kopra - Dušana Lončareviča je zamenjal Janet Vodopivec, je svojega prvega poklicnega trenerja dobila tudi Vaterpolska zveza Slovenije
(VZS). To mesto je prevzel Igor Štirn, ~ sicer trener kranjskega Triglava in slovenske članske reprezentance, ki bo obe funkciji opravljal tudi v prihodnje. Njegovi novi nalogi pa sta delo v trenerski organizaciji in strokovnem svetu VZS. Ob prihodu na novo delovno mesto je povedal: "Glavna naloga bo še vedno delo s člansko državno reprezentanco. Poleg tega bom preko strokovnega sveta sodeloval tudi pri pripravi in izvajanju programov mlajših reprezentančnih selekcij. Posebna skrb strokovnega sveta bo namenjena izobraževanju in v povezavi s tem tudi licenciranju trenerjev. Ustanovili bomo tudi Društvo slovenskih vaterpolskih trenerjev (DSVT). Pripravili bomo program za razvoj vaterpola v novih centrih in centrih, ki so zamrli, kot naprimer Celje in Nova Gorica. Pripravljali bomo predloge koledarjev in sistemov domačih tekmovanj ter mednarodnega koledarja. Pozabaval se bom tudi z mini vaterpolom, preko katerega bomo naš šport promovirali med mladimi. Z njim naj bi prodrli na Fakulteto za šport ter v osnovne in srednje šole, kjer naj bi mini vaterpolo vključili v program šole v naravi."
Novost je prav strokovni svet, ki se je včeraj (sreda, 6. januarja) sestal na svoji prvi seji. Poleg Štirna so člani strokovnega sveta še Petar Didič, Dušan Lončarevič in Boris Margeta. Za koordinacijo med njimi in predsedstvom VZS pa bo skrbel Borut Farčnik. • G. Košir
Ti
V 1. krogu drugega dela v 1. ženski SKL za uvrstitev od 1. do 6 mesta so košarkarice Odeje Marmorja v domači dvorani na Podnu v Škofji Loki gostile ekipo Ingrad Celja in izgubile 59:97 (23:43)-Ločanke v soboto v 2. krogu gostujejo pri ADD Iliriji.
V soboto pa so izgubili tudi košarkarji Gradbinca Radovljica, ki so v l.B ligi gostili ekipo Nove Gorice. Rezultat tekme v Radovljici ie bil 60:68 (25:39). V soboto Radovljičani igrajo pri Elektri v Šoštanju.
Tudi "kavarji" so imeli na kranjskih tribunah veliko navijačev, *' so z njimi navdušeno slavili novo zmago.
sta bili zadnji dve minuti tekme, ko je Jure Štavrov zadel trojko, nato pa še dva prosta mesta in izid je bil že 69:62. Navijači Triglava so se že pripravljali na slavje, loški košarkarji pa se v poraz še zdaleč niso vdali. Poprijeli so v obrambi, minuto pred koncem je bil rezultat 73:68. Spet je dvakrat zadel Stavrov iz prostega meta, nato je "udarec" s trojko vrnil Karničar, sledili so novi prosti mesti... in 11 sekund pred koncem izenačenje 76:76. Ločani so šli v napad in dve sekundi pred koncem je Ceranja hladnokrvno metal in zadel trojko ter postavil končni rezultat 76:79 (37:35). Slavje Ločanov in njihovih navijačev se je začelo.
"Celo tekmo smo vodili, na koncu pa smo bili premalo zbrani in to nas je stalo novega poraza. Ločani ob našem vodstvu niso imeli kaj izgubiti, tvegali so, šli na vse ali nič in na koncu se jim je posrečilo, da so na "izgubljeni" tekmi slavili zmago," je po tekmi povedal najiz-kušenejši v domačem moštvu, ekipi Triglava, Jure Stavrov.
Tudi trener Triglava Franci Podlipnik je upravičeno "žaloval" za izgubljeno zmago: "Igra naše ekipe je bila dobra, vendar pa sta na koncu Ločanom pomagali sreča in pa seveda izkušnje. Ločani so iz tako rekoč izgubljene tekme že večkrat znali iztržiti zmago, mi pa se bomo morali naučiti že dobljene tekme
na koncu tudi zmagati."
Ta čas, ko so Triglavani žalova" za izgubljenima točkama, pa so se Ločani veselili zmage in "skoka na lestvici med najboljših šest ekip, saj so razlike po 19. krogih res majhne in vsaka tekma je im pomembna. "Dejstvo je, da so bij1 Triglavni danes vso tekmo boljši da so šli v zadnjo minuto s sedmimi točkami prednosti. Tod3 mi smo verjeli, da tekma Še & izgubljena, da še lahko zmagan^: Pomagala nam je seveda tu^ sreča in mislim, da si noc°J čestitke zaslužijo tudi Triglavani). je po tekmi povedal škofjel^^ strateg Igor Dolenc.
Ekipa domžalskega Heliosa f v soboto doma gostila Kraški in zmagala 80:69 (41:40).
Po 19. krogu v Ligi Kolinsk3 vodi Union Olimpija s 37 točkam1' druga je ekipa Pivovarne Laško * 36 točkami, tretja je Krka s ^ točkami, četrti Savinjski hopsi % 3* točkami, peti ZM Lumar z 2° točkami, šesta pa Loka kava s 21 točkami. Slovan in Helios imat3 po 26 točk, Pošta MB Branik 25, Kraški zidar, Triglav in Postojn* pa po 23 točk.
Liga Kolinska se bo nadaljeval' to soboto, 16. januarja z 2»' krogom. Ekipo Loka kave dom3 čaka pomembna tekma z domžalS' kim Heliosom, Triglav pa b° gostoval pri Savinjskih Hopsih. V. Stanovnik, foto: T. Doki
KEGLJANJE
OBA NASLOVA V KRANJ
Kranj, 12. januarja - Kegljaški šport na Gorenjskem je že dobil noS prvaka za leto 1999. Po predtekmovanju, ki je potekalo decembra * Tržiču in na Jesenicah se je v finalu pri moških pomerilo 24, pri ženska" pa 8 tekmovalk.
V moški konkurenci so se za naslov po pričakovanju spopadli igrali ekipnega državnega prvaka KK Iskraemeco, saj so zasedli prva Štif1 mesta. Novi (stari) prvak je po odlični igri v Kranju, kjer je tekmovanj' potekalo drugi dan, postal Zdravko Štrukelj, pa čeprav sta ga P° škofjeloških nastopih prvi dan prehitela Založnik in Hafnar. N* državno prvenstvo se je uvrstilo 7 tekmovalcev KK Iskraemeca, tekmovalci Log Steinela in po eden KK Intercommerce Jesenice te( KK Ljubelj.
Rezultati: 1. Štrukelj Z. (KK Iskraem.), 2. Založnik T. (K* Iskraem.), 3. Hafnar D. (KK Iskraem.), 4. Bortek M. (KK Iskraern-i 5. Šemrl T. (Log Steinel), 6. Hafner P. (Log Steinel), 7. Oman V. (K* Iskraem.), 8. Čerin J. (Interc. Jes.).
Ženske so tekmovale dva dni v Kranju, boj za prvakinjo pa je bil »e bolj izenačen, saj so šele zadnji lučaji na čiščenje odločili o naslov^'
Prvo mesto je osvojila Belcijan S. iz KK Triglav s prednostjo le
kegljev pred igralko KK Ljubelj Bohte M. in 6 kegljev pred klubsk^ kolegico Fleischman S. Na državno prvenstvo so se uvrstile tekmovalke KK Triglav in ena KK Ljubelj.
Rezultati: 1. Belcijan S. (KK Triglav), 2. Bohte M. (KK Ljubelj), \ Fleischman S. (KK Triglav), 4. Jerala J. (KK Triglav), 5. Bunič J. (K* Triglav). • J. Pogačnik
KEGLJALI SO ZA POKAL DRAŽGOŠ
Škofja Loka, 11. januarja - V okviru prireditev "Po stez^ partizanske Jelovice" so prejšnji teden na kegljiščih dvora0 Poden pripravili tekmovanje ekip kegljačic in kegljačev upokoje*1' cev in invalidov za pokal "Dražgoše 99". Nastopilo je 17 ekip. .
V ženski konkurenci je zmagala ekipa Društva upokojencev SkoiJ, Loka, v moški pa ekipa Društva invalidov Železniki. Med posamezO1 cami je zlato medaljo prejela Julija Jenko iz ekipe Društv upokojencev Škofja Loka, med posamezniki pa Marko Trojar ekipe Društva invalidov Železniki. • V.S.
SMUČARSKI TEKI
POLICIJA BOLJŠA OD VOJSKE
Pokljuka - Na tradicionalnem odprtem tekmovanju Slovenske vojske in policije v patruljnem teku na smučeh, ki je bilo letos že 28. organizirano v spomin na na dogodke v Dražgošah izpred 57. let, je minulo soboto na Pokljuki nastopilo 44. ekip iz Slovenije, Avstrije, Italije in Nemčije. Med udeleženci tekmovanja so bile tudi štiri ženske ekipe, v smučarskem teku pa so se pomerili tud veterani NOB in vojne za Slovenijo.
140 mladih tekačev poplačalo trud prirediteljev iz Medvod
TINKA IN VESNA PO POTI ANDREJE IN NATAŠE
Medvode, 12. januarja - Z nametavanjem snega so člani SD Olimpija naredili nemogoče in nedaleč od Ljubljane, v Preski pri Medvodah (Bonovec) v soboto za 140 tekačev in tekačic pripravili prvo tekmo pokala Žito za najmlajše smučarske tekače, dečke in deklice.
Zmage so si razdelili štirje najmočnejši klubi z Vrhnike, Kranja, Medvod in Logatca, zaradi lepe prednosti pa izstopata deklici Tinka Petrovčič (Corning Vrhnika) in Vesna Fabjan (Merkur Kranj) ki je bila hitrejša celo od tretjeuvrščenega dečka, ter Nejc Premru (Valkarton Logatec). Starejši so se pomerili za pokal Olimpije, na 5. oz. 7 km dolgi progi pa sta smetano (tudi denarne nagrade) pobrala domačina Renata Podviz in Jože Mehle, ki bo eden od naših adutov na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v začetku februarja v Avstriji. Že naslednji konec tedna pa člane in mladince na Jezerskem čaka prvi del državnega prvenstva v zasledovalnem teku.
Izidi teka v Medvodah; Žito pokal; ml. dečki: 1. Brvar 11:34, 2. Bočko (oba Olimpija) +4, 3. Mežik (Planica) + 36, ml. deklice, 2,5 km: 1. Petrovčič (Corning Vrhnika) 12:53, 2. Rimahazi (Bled) +51, 3. Ivančič (Valkarton Logatec) 1:08, st. dečki, 5 km: 1. Premru (Valkarton Logatec) 20:05, 2. Ivanšek (Bled) +1:39, 3. Doki (Ihan) +1:42, st. deklice: 1. Fabjan (Merkur Kranj) 21:38, 2. Jelene (obe Merkur Kranj) +2:14, 3. Čeme (Jub DOl) +2:31; pokal Olimpije, ml. mladinke: 1. Soklič (Gorje) 22:50, 2. Trampuž (Olimpija) +29, 3. Višnar (Bled) 1.17, mlajši mladinci: 1. Brvar 19:18, Plešec (oba Olimpija) +41, 3. Andrejka (Dol) +50; st. mladinci: 1. Jesenovec (Olimpija) 27.43, 2. Bremec (Gorje) +12, 2. Reberšak (Bled) +13, mladinke in absolutno, 5 km: I. Podviz (Olimpija) 20.58, 2. Soklič +1:52, 3. Trampuž +2:21, ml. člani (juniorji) in absolutno, 7,5 km: 1. Mehle 26.06, 2. Ponikvar +19, 3. Jesenovec (vsi Olimpija) 1:37. • M. Močnik
Štiričlanske ekipe (poveljnik in trije člani) so na 10 kilometrov dolgi Progi nastopile v sedmih kategorijah. Poleg teka so morali streljati z avtomatsko puško, premagovati nizke ovire s plezanjem v dolžini 50 Metrov, premagovati neurejen teren v dolžini 1000 metrov in opraviti terensko smučanje v dolžini 500 metrov.
V skupni razvrstitvi je najboljši končni čas 30 minut 33 sekund (72 zadetkov in čas 36:33) postavila ekipa Specialne enote MNZ pred ekipo IJNZ Nova Gorica (končni čas 30:57; 93 zadetkov in čas 39:42), trot j i pa so bili avstrijski vojaki iz vojašnice FML Hulgert I. (končni čas 33-43; 59 zadetkov, čas 33:43). Med borci NOB je bil najhitrejši Gabrijel Pangerc, med veterankami Zora Konic, pri veteranih vojne za Slovenijo pa je bil najhitrejši Klemen Dolenc.
ZMAGOVALCI PO KATEGORIJAH: Vojaki na služenju vojaškega roka - 1/32. gorska brigada II. z Bohinjske Bele, čas 43:20; Stalna sestava SV (moški) - 3/32. gorska brigada z Bohinjske Bele, 34:46; »talna sestava SV (ženske) - 23. Pokrajinsko vojaško teritorialno Poveljstvo Kranj, 3/32 gorska brigada, 25:41; Vojna sestava SV - 233. Območno vojaško teritorialno poveljstvo II. Bohinjska Bela, 33:43; »rugi državni organi - Specialna enota MNZ, 30:33; Tuje ekipe FML Hulgert I. (Avstrija), 34!o8. • S. Šubic
ZA NASLOVE NA JEZERSKEM
Kranj, 12. januarja -Smučarska zveza Slovenije in Tekaški smučarski klub Merkur Kranj bosta ta konec tedna, 16. in 17. januarja, prireditelja državnega prvenstva v smučarskih tekih za letošnje leto. Nastopili bodo tako člani kot juniorji in mladinci.
Tekmovanje se bo v soboto začelo ob 9.30 uri in bo potekalo v klasični tehniki, v nedeljo pa bo zasledovalna tekma v prosti tehniki, ki se bo začela ob 10. uri. Tekmovalci bodo startali glede na rezultate prvega dne. Zasledovalna tekma bo štela tudi za pokal Emona. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za oba dneva bo ob Planšarskem jezeru na Jezerskem predvidoma v nedeljo ob 15. uri. • V.S.
99.5 MHz  100.2 MHz 104.8 MHz
K u L
studio 161 31 30 marketing 161 30 60
ŠAH
SKRLEPU DRUGI TURNIR
Jesenice, 10. januarja - V šahovskem domu na Jesenicah je ŠD Jesenice priredil drugi turnir iz serije turnirjev za osnovnošolce, imenovan gorenjska kadetska liga. Med 27 igralci in igralkami je bil v sedmih partijah najboljši Nejc Skrlep s 6.5 točkami pred Anžetom Orlom s 6 točkami in Boštjanom Pircem s 5.5. Med dekleti je bila najboljša Štela Malic na 8. mestu pred Majo Milovanovič na 10. in Marjano Šmitran na 11. mestu. Vse tri so zbrale po 4 točke. Naslednji turnir bo v soboto, 6. marca, ob 9.00 na OŠ Petra Kavčiča v Škofji Loki. • A. Drinovec
TOLMIN V SUPERLIG0
Škofja Loka, 9. januarja - V Škofji Loki sta se v dodatnem dvoboju za prvo mesto v 1. ligi zahod pomerila ŠD AET Tolmin in ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana. Tolminci so hitro povedli v slabih dveh urah z 1:0 z zmago turškega velemojstra Atalika proti mednarodnemu mojstru Bašagiču, ter nato še 2:0 z zmago Šemrla nad Steinerjem. Ostalo je bilo potem le še vzdrževanje pridobljenega. Pri "forsiranju" pa so Vidmarjevci naredili še nadaljnje napake, tako da je bil skupni izid 4.5:1.5 za ŠD AET Tolmin. • A. D.
PLANINSTVO
PLANINSKI VESTNIK -12
Kranj, 10. januarja - Zadnja lanska številka Planinskega vestnika prinaša poleg številnih prispevkov tudi voščila za srečno novo leto 1999.
V uvodnem prispevku nam urednik Marjan Raztresen opiše nov veliki uspeh našega vrhunskega alpinista Tomaža Humarja, ki je v solo vzponu premagal najtežavnejšo smer v Yosemitskem EI Capitanu v Združenih državah Amerike.
Tudi Dragica Manfreda nas je razveselila z novico, da je Janez Brojan mlajši prejel najvišje evropsko priznanje za gorskega reševalca.
Pavle Šegula iz Škofje Loke nam predstavlja zgodovino in delovanje Mednarodne reševalne organizacije v Alpah (IKAR). Marjan Raztresen pa še obuja spomine na Andreja Karničarja, legendarnega oskrbnika Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Borut Pečar pa se spominja Staneta Poglajna, znanega in zaslužnega ruškega planinskega delavca in vzgojitelja mladinskih vodnikov. Uroš Sever poroča s posvetovanja o dveh različnih pristopih selekcije gamsov v zavarovalnih območjih Alp v Sloveniji: naravna ali lovska.
Tone Strojin nam ob stoletnici rojstva dr. Klementa Juga predstavi njegov filozofski nazor in etiko v alpinizmu in alpinistiki. Tine Lenarčič pa nas seznanja z zgodovino planinskega doma na Kumu, zasavskem Triglavu, kamor radi zahajajo domačini in tudi drugi Slovenci.
Planinski vestnik nam predstavi tudi najnovejšo knjigo zdravnika in alpinista dr. Iztoka Tomazina, v kateri je zbranih sto njegovih pesmi in predgovora pesnika Borisa A. Novaka ter njegove svetosti tibetanskega Dalaj Lame. Mateja Gruden nam je opisala bedno življenje Aboriginov, domorodcev sredi avstralske ravnice pod znamenito in sveto rdečo goro Ayers Ročk - Uluru. Znani kočevski opisovalec okoliških planin Peter Vovk nas zopet vabi h koči pri Jelenovem studencu. Ob koncu revije pa lahko preberemo še več obvestil o novih knjigah in društvenih dogajanjih. • Ciril Velkovrh
tropsko prvenstvo za profesionalne učitelje golfa ni minilo brez naših
ZMAGA IRCEM, SLOVENCI 14.
««a ekipa: igralci Danijel Kraljic, Marko Lamberger in Janez Grilc z vodjem ekipe Mihom Kurnerje
ko^' J.anuarJa ■ P° zaključku igralne sezone, „ Se v celinski Evropi večina golfskih igrišč zaradi rj u£.0tm»h vremenskih razmer zapre, je na španski kli ! igralna sezona na vrhuncu. Blaga
štev*?' W JO /ag°tav,Ja Sredozemsko morje, in drup go,fska »grišča, ki se vrstijo drugo za RUn y*dolž cele španske obale, privabijo
m ie MfihH« golfa iz vsega sveta.
Med najslavnejšimi igrišči je prav gotovo Valder-- ma: Prizorišče tekmovanja za Ryderjev pokal 1997 ' "nalnega turnirja profesionalne evropske ture °'vo Masters. Številna druga igrišča prav nič ne Ad°stajajo za Valderamo in med nje sodi tudi 2alaya. kjer je vsako leto v decembru Evropsko Kipno prvenstvo profesionalnih učiteljev golfa. Organizator tega prvenstva je Evropska profesionalna golfska zveza, ki je bila ustanovljena pred
leti, združuje pa poleg profesionalnih tudi profesionalne učitelje golfa iz 28
petimi 'gralcev
I^°Pskih držav, pridružene članice pa so tudi obal' • Pruženi arabski emirati, Slonokoščena t 4la in Južna Afrika. Slovenija se je v PGA nar°Pe včlanila leta 1994 in od tedaj tudi sodeluje let rnovanJU- Istočasno kot tekmovanje vsako nal° potelca tudi letni kongres Evropske profesio-je ,n<^£0,fske zveze, ena od njenih glavnih nalog pa tCr • ODMkovanje in poenotenje učnih standardov .sistemov izobraževanja za profesionalne učitelje. ^ prvimi državami, ki so oblikovale osnovna bil"a Za iz°braževanje profesionalnih učiteljev, so
5, Anglija, Irska, Švedska, Italija in Francija. Pro  proces priznavanja svojega izobraževalnega grama se je tvorno vključila tudi Slovenija, ki
je s pomočjo Fakultete za šport izoblikovala zelo kvaliteten in vzorčni model šolanja profesionalnih učiteljev golfa, ter je kandidatka za pridobitev evropskega priznanja v naslednjem letu.
Letošnjo ekipo so sestavljali prvi trije igralci iz častne lestvice profesionalnih igralcev: Danijel Kraljic, Janez Gril in Marko Lamberger. Med 22 ekipami iz prav toliko držav, so v tridnevni seštevni igri na 54 luknjah začeli izredno dobro: za ekipno uvrstitev sta štela rezultata najboljših dveh igralcev. Klub slabim pogojem, ki jih je nudilo zelo razmočeno in blatno igrišče in težke zelenice, pred tekmovanjem je namreč dva dni močno deževalo, so si po prvem krogu z Avstrijci in Norvežani delili sedmo mesto. Najboljši igralec v slovenski ekipi je bil vse dni Danijel Kraljic. Z'dvema udarcema pod parom igrišča je bil prvi dan kot posameznik uvrščen med najboljše tri igralce. V nadaljevanju tekmovanja sta nekoliko premalo pripomogla k uspehu ekipe druga dva igralca, tako da so po drugem dnevu zdrsnili na deseto mesto. Zadnji tekmovalni dan pa se je nekoliko zalomilo tudi Kraljicu, tako da so skupaj z Nemci pristali na 14. mestu in s tem ponovili lanski rezultat.
Po kvaliteti igre so tako ostali v zlati sredini, kar lahko štejemo za soliden dosežek. Največji poraženci so bili lanski zmagovalci Škoti, ki so ves čas napovedovali ohranitev naslova, na koncu pa končali na petem mestu. Novi ekipni evropski prvaki so postali igralci Irske. Udeležbo slovenske ekipe na letnem kongresu in evropskem prvenstvu so omogočili Industrijaimport, ki zastopa Cerruti in Agencija Prestigue. D. Kurner
POS
Š^irGmsi ©DdOsuSADsi [pirljsmsjjjijflGu IbD^®WDQ8l}D srjoanDDDs
bunde za odrasle: think pink, fanatic, iguana in tecnica puliji: MASER, NIKE, FREE PRITE, TECNICA in FANATIC smučarsko perilo: MASER in CRAFT (dolge hlače in rokav)		
^       pohodne hlače: THINK PINK w        trakovi: martins arts, nike in thiw 1IL       kape: bula		C PINK
	rokavice: tecnica, martins arts in raj-ski in še šali, puloverji...	
TiHi fMflliJt bunde In kombinezoni za otroke: think pink,		NIKE in RAI-SKI
Posezonsko znižanje velja od 11. januarja do 23. januarja 1999)
M Šport, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064 267 448 Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
Majhna darila utrjujejo prijateljstvo
Branko Grims, zunanji sodelavec
Francoski pisatelj Charles Luis de Montesquieu se je prepiral s poslancem iz Bordeauxa zaradi filozofskega izreka. Poslanec je hotel dokazati svoj prav za vsako ceno in na koncu je izjavil: "Če ni vse tako, kot vam pravim, vam dam svojo glavo!" De Montesquieu je z nasmehom pritrdil: "Sprejmem jo. Majhna darila utrjujejo prijateljstvo..."
Ob vsakem Novem letu vlada preseneti državljane z "darili" posebne vrste. Ministri in državni sekretarji so se že zdavnaj "obdarili" z izjemno visokimi dodatki in stimulacijami (na prednovoletni izredni seji so za "izenačenje" poskrbeli še poslanci), vladajoča koalicija pa notranja nasprotja lahko gasi le še z denarjem. Državni proračun je zato že tretje leto zapored doživel veliko realno(!) rast in tako je jasno, da bo novoletno presenečenje za državljane v tem, da bo vlada še bolj globoko posegla v njihov žep. Letošnje vladno "darilo" je bilo še posebej domiselno.
V sredo, dne 23. decembra, se je zadnjič pred prazniki sestal Državni zbor. Poslanci po lastnih izjavah niso še niti v sredo dopoldne vedeli, da bodo sredi dneva dokončno odločali tudi o zakonu o upravnih taksah. Praksa vladajočih, ki se vleče še iz rajnke "juge" je, da tik pred prazniki (in letnimi dopusti) sprejemajo najbolj "žgečkljive" zakone, saj računajo, da bo pozornost manjša, kot bi bila sicer. V parlamentarnem zakulisju se je v sredo šušljalo tudi to, da se vladi z zakonom o upravnih taksah tako zelo mudi ravno pred prazniki zato, ker med prazniki praktično ne bi bilo mogoče sklicati (sklepčne) seje Državnega sveta in izreči morebitni veto na ta zakon. Sredi dneva je bil zakon o upravnih taksah že sprejet. Predpraznično utrujena večina poslancev (mnogi so že manjkali) so tega in še dva zakona sprejeli v pol ure. Potem pa se je vladajočim zalomilo. Isti dan je imel namreč zadnjo sejo tudi Državni svet. Državni svetnik iz Kranja (avtor teh vrstic) je napovedal svoj predlog za veto in kar med kosilom prepričeval kolege v upravičenost takšne odločitve. Lobiranje je bilo zaradi dobrih argumentov uspešno kljub izjemno hudi časovni stiski in ob petih popoldne, samo nekaj ur po sprejemu zakona o upravnih taksah, je Državni svet nanj izrekel odložilni veto.
Argumenti? Upravne takse so v zakonu določene s številom točk. Z zakonom o upravnih taksah je vlada hotela podražiti točko za skoraj polovico, čeprav je bila dosedanja
vrednost točke določena pred samo dobrim letom dni in uradna inflacija v tem času ni dosegla niti deset odstotkov, že ta dvig je bil torej nesorazmeren. Toda vlada je z zakonom hotela še bolj seči v žep ljudi in je dvignila tudi število točk. Najbrž ministrom in državnim sekretarjem ter večini poslancev nekaj deset tisoč tolarjev res ne pomeni veliko, toda ti ljudje so očitno izgubili stik z realnostjo, saj mora marsikatera družina s tem denarjem preživeti cel mesec. Vzemimo kot primer zaposlena starša, ki prejemata samo trideset tisočakov plače mesečno. Avtobusne proge se ukinjajo (rentabilnost) in starša imata dvajset let staro stoenko, s katero vozita otroke v šolo. Za podaljšanje dovoljenja sta doslej skupaj morala plačati dobrih tisoč tolarjev. Poslej bi morala plačati skupaj deset tisoč tolarjev tretjino ene mesečne plače... Še huje če bi nesreča hotela, da jim v požaru zgorijo dokumenti (ali da jih okradejo žeparji), bi morala zahtevati duplikate dokumentov. Recimo, da je bilo v nesreči uničeno pet dokumentov (vozniško, prometno...). Po sedaj veljavnem zakonu, bi izdaja petih duplikatov stala kakšnih deset tisoč tolarjev, po novem zakonu pa kar osemdeset tisoč tolarjev oziroma bistveno več, kot znašajo vsi mesečni dohodki navedene družine... In v več deset tisočih družinah je zaposlen samo še eden od staršev.
Če k temu dodamo še s strani države (z zakonom!) zapovedane menjave različnih osebnih dokumentov, za kar so se takse prav tako dvignile za desetkrat, stroški morebitne pritožbe v upravnem postopku pa prav tako, je slika popolna, veto Državnega sveta pa več kot upravičen.
Poslanci (glejte jim pod prste!) resda lahko preglasujejo odložilni veto Državnega sveta in potem ostane le še pot na Ustavno sodišče (glede podobnega poskusa nesorazmernega zvišanja sodnih taks je bila ta pot uspešna). V vsakem primeru pa ne gre verjeti oblastnikom, ki bodo opravičevali zakon o upravnih taksah z obrazložitvijo, "da urejajo nujne zadeve". V resnici želi vlada samo še globlje poseči v žep davkoplačevalcev v Vaš žep. In če bo kakšnega ministra zaneslo in bo za ta zakon ponujal svojo glavo, se je potrebno spomniti na zgornjo anekdoto in sprejeti ponujeno. Vlado, ki vedno znova razveseli svoje državljane s kakšnim "prazničnim darilom", res moraš "imeti rad" in majhna darila utrjujejo prijateljstvo.
Branko Grims je član SDS
PREJELI SMO
Gospodu Branetu Praprotniku!
V "Gorenjskem glasu" dne II. decembra 1998 pišete o "Temni strani meseca".
Za stanje v Sloveniji krivite pomladne stranke. Ne mahajte s takimi neumnostmi, saj že vrabci čivkajo, da nam vlada še ista struja, ki ima v rokah vse vzvode oblasti. Nimamo še zakona, ki bi masovnim tatovom "stopil na prste".
Če nekdo odkrije gospodarski kiriminal, oblast preganja tistega, ki ga je odkril in ne tistega, ki ga je zagrešil. Kaj takega je možno samo pod komunistično oblastjo.
Kaj pomaga, če je drugo ime. Volk menja le dlako, ne pa navad.
Kam pripelje komunizem, lahko vidimo, če pogledamo proti vzhodu. Dalj časa, ko je vladal, večja je sedaj revščina.
Mislim, da to lahko razume tudi "še vedno komunist".
Vida, Rihtaršič, Lajše 1
Pozdrav
od demokratov!
Tovariš Branko! Kaj pa Ti veš o "demokraciji". Poznaš samo "ROPARSKO-MORILS-KO BOLJŠEVISTIČNO KOMUNISTIČNO DEMOKRACIJO". Tovariš "smiliš" se nam, ker si zelo "BOLAN".
Živela svoboda "BREZ RDEČIH"
Izjava za javnost
Na prispevek g. Koželja, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 18. 12. 98, bom odgovoril osebno, ker sem očitno pri ZMS moteča oseba, naslednje:
1. Izjava za javnost je bila dana v izmenu ZDRUŽENJA ŽRTEV OKUPATORJEV 1941-45 Kranj in ne v mojem imenu.
2. Tisti, ki so Vam dali podatke za prispevek, so bili površni ali pa problematike, tako kakor Vi, ne poznajo.
3. V MEDRESORSKI KOMISIJI nisem nikoli deloval.
4. Sodeloval sem v SOSVETU ZA ŽRTVE VOJNE pri Ministru Ministrstva za delo, družino in soc. zadeve. Ker prav gotovo ne veste, Vam povem, da je bil SOSVET imenovan na mojo iniciativo in predlog Ministru Ropu za razgovorih 14. 5. 96, ki se je pa kasneje izrodil. 5. Izgleda, da je predstavnike vaše organizacije zelo strah našega uspeha, ker se vedno, ko objavimo kakšno vest, ki diši po napredovanju naše akcije, oglasite z napadi
(zlasti mene) in poskusom razvrednotenja naših naporov. Očitno se bojite našega uspeha, da bi okupatorji za naše člane plačali odškodnino in Vi ne bi imeli več objekta, da bi še nadalje uveljavljali neke odškodnine, ki jih od svojih delodajalcev ne uspete izterjati.
6. Prosim, da pri naši akciji ne vpletate države, ker je ta že zdavnaj povedala svoje, zato tudi naša akcija teče za neposredno izterjavo.
Kako pa stoji zadeva MOBILIZIRAN CEV pri nemških oblasteh so pa na pogovorih od 3 - 5. 6. 98 povedali in ste seznanjeni.
Za zaključek naj povem, še enkrat, da je moje stališče glede vašga statusa nespremenjeno.
Zatrdim pa lahko, da to kar smo zapisali v IZJAVI tudi izvajamo za PREGANJANE ŽRTVE OKUPATORJEV in še več.
Vljudno prosim, da prenehate z napadi, ker se mislim več odgovarjati, in se raje obrnite k sebi in poskušajte storiti kaj koristnega in izterjati, če je kaj, od tistih, ki so dolžni plačati, ker Slovenija in njeni davkoplačevalci to prav gotovo niso.
Za vsak vsebinski razgovor smo pripravljeni.
Tone Kristan - Kranj
Temna stran dneva
Odgovor gospodu Petru Čolnarju na njegov članek v Gorenjskem glasu dne 30. 12. 1998
Dragi g. Čolnar. Med člani D U Kranj je kar završalo, ko so prebrali vaš neresnični podatek, da na Društvu še vedno visi slika tov. Tita. Ni res, pa tudi, če bi visela, smo pač nekateri, ne vsi, ponosni na polpreteklo zgodovino, ponosni na to, da se Slovenci nismo pustili zasužnjiti, strnili vrste in skupaj z drugimi narodi pokazali zobe tistim, ki so prišli z vojsko k nam pobijat in izganjat Slovence iz svojih domov. In ravno Tito je znal in zmogel strniti vrste, ki so se krepko uprle, proti dobro oboroženi vojski Italijanov in Nemcev. Tudi zato smo bili morda med zadnjimi, ki smo sneli s stene njegovo sliko, saj smo prav mi tista generacija, ki je doživela grozote druge svetovne vojne. Zbodel nas je tudi stavek "Kakšni tam so". Tako smo: Društvo upokojencev Kranj praznuje že 53-letnico obstoja, veseli smo lahko, da so nam naši predniki zapustili hišo, ki jo glede ne finančne okoliščine lepo vzdržujemo, za kar gre vsa zahvala našemu gospodarju g. Rafku Čiriču. V okviru društva
deluje 11 športno-rekreativnih sekcij, poleg tega imamo ženski in moški pevski zbor, kulturno literarno sekcijo in smo sposobni z lastnimi entuziasti organizirati vsako prireditev, ne samo za upokojence, temveč tudi širše. Dobro organizacijo imamo tudi za izlete, ki jih organiziramo po domovini in tujini... Tako imajo člani našega društva resnično velike možnosti vključevanja v različne dejavnosti in družabno življenje. Vse te aktivnosti so ustanovili že ljudje, ki so bili na čelu društva že pred nami, mi se sedaj trudimo, da te aktivnosti peljemo naprej in nam tudi uspeva. Velike zasluge pri tem ima vsekakor predsednik g. Marjan Prinčič s svojo ekipo ljudi, ki so pripravljeni svoje znanje in svoj čas brezplačno dajati našim upokojencem in prav zato se ne pustimo žaliti: Kakšni so tam...
Omenjena gospa, ki je dala takšno izjavo, prav gotovo ni seznanjena z našim delom. D U Kranj je nestrankarska humanitarna organizacija in nima vpliva na posameznika, kateri stranki pripada ali z njo simpatizira. Naš poglavitni namen je, da se družimo, spoznavamo prijatelje in kraje, za kar v času, ko smo bili zaposleni, to ni bilo mogoče. Seveda delamo tudi napake in se trudimo, da bi jih naredili čim manj. Dragi upokojenci v našem društvu se najde prav vsakega nekaj, s čimer lahko popestrimo svoj vsakdan. Vas, gospod Čolnar, pa prosimo, najprej se prepričajte, potem pa izvolite pisati, kar vas je volja.
To pismo, če ga boste objavili, nima z D U Kranj nobene zveze, to je moje osebno mnenje. Hvala!
Justina Rakar, Kranj
Gorjancev naših jezik potujč'vavši...
V prvi polovici preteklega stoletja, ko o slovenski samostojnosti še ni bilo ne slišati in ne brati besede, je dr. France Prešeren, tedaj še ne kaj prida upoštevan slovenski pesnik in mislec, enemu od svojih sodobnikov, skrbnikov slovenskega jezika, namenil in naslovil zbadljivi napis, ki ga je začel z zgoraj navedenimi besedami in ga jedrnato zaključil... si kriv, da kolne kmet molitve bravši!
Danes, krepko poldrugo stoletje kasneje, bi morali podobne zbadljive domislice sestavljati in objavljati vsak dan, celo vsako uro, če bi hoteli vsaj približno enakovredno kot Prešeren v svojem času, opozoriti na vse pasti, nevarnosti in zanke, ki jih naši predvsem javnosti bolj izpostavljeni ljudje znova in znova nastavljajo kolikor toli-
ko normalni podobi slovel ščine.
Pogovorni jezik, predvseft mladih, je vedno bolj "fw$ imamo se vse bolj "kul", ko hodimo mimo trgovin in drugft lokalov, ki bi po svojih imenik bolj sodile v kako angleško, ameriško ali avstralsko mesto, smo bolj in bolj "odštekani i navsezadnje pa je vse skuptf "šit". To seveda niso kaki posebej bleščeče odlike, ft najbrž tudi kake hudo nevarni grožnje obstoju jezika ne, saj b{ jih lahko primerjali z muhaflf enodnevnicami, ki so sem pa f malo bolj trdožive in preživi]0 včasih tudi več kot en sam dah teden, mesec ali leto.
Veliko slabši, kdaj pa
kdaj
tudi bruhanje vzbujajoč, nesra-men odnos do maternega jezika pa lahko zasledimo pri ljudeh ki so na visokih položajih, so dosegli višjo izobrazbo od po^' prečne, ki so izbranci demokro-ličnih volitev. Sem pa M vznikne celo občutek, da tuf na tem področju ne more]6 mimo "kontinuitete".
Pred nekako dvema deseti? tjema, ko so člani edine teM dovoljene stranke plačevali $l popitnino, je njihov učeni M govoril o "resursih", čepr^ dvom, da je govorec sam dobro razumel uporabljen izraz, zdaleč ni neutemeljen. Zanim}' vo je, da o "resursih" govori]0 predstavniki različnih vej obiti', ti še danes, čeprav so Čti1 popitnine že davno mirno-Tudi pomembne osebnosti, Z<f' služene za kočanje svinčen® časov, ob pogledih nazaj upA' zarjajo "lustracije"; če jim kdo ne stori kaj po volji, ga nap? dejo z vsaj eno "interpelacijo 1 preden ustoličijo ministra ministre, smo priča "hirm gom", ob vsakem koraku blw Evropi je na dnevnem reO» "skrining" in še in še...
Svoj lonček pa, med drugih' tako rekoč ob vsakem, tiri*1 športnem dogodku, ki nam $ predstavijo na televizijskih Z? slonih, primaknejo še tisti, ki ^ zadolženi za besedno popes^T. tev videnega. Tako se voznik1 Formule 1 pred glavno dirko pomerijo na "vorm upu", ff skakalni Turneji štirih skakal?1' pa smo veliko slišali tudi o luzerjih"... Upamo lahko le, ^ bo katerega od sedanjih soobj kovalcev slovenskega novoreKO prej ali slej doletel kak pičment".
Bi zmogli dogajanja ob p0' sodabljanju slovenščine izbol)' sati? Bi kazalo obuditi *\ življenju jezikovno razsodiš**', kije nekaj časa delovalo v krut1 dobi enoumja? Tudi če bi & storili, bi tako (raz)sodiŠtt zgledujoč se po že delujoč sodnih ustanovah, najbrž dO'' go in predolgo rojevalo kOf-obetavnemu podoben rezultat-Janez Eržen, Škofja Loka
303
Tudi tako je nekoč bilo...
Ko sem začela pisati Usode, še zdaleč nisem pomislila, da bom tolikokrat lahko prisluhnila bolečini, ki jo ljudje nosimo v sebi. Počasi sem se naučila, da mnogi svoja čustva skrivajo, celo pred svojimi domačimi. Ker jim je nerodno, da bi se razgalili in dopustili, da se odprejo vrata v najbolj skrite kotičke srca. Zakaj ti je sploh treba pisati o tem, ne morejo razumeti oni, ki so zadovoljni s površnostjo. Priznam, da sem včasih že (malo) obupala zaradi takih namigov. Toda potem ko sem vedno znova in znova videla, kako se je mojim sogovornikom oddahnilo, ko so se izpovedali, ko so mi zaupali, sem bila, na neki način, srečna. Prijazne besede, ki so prinašale veselje tudi v številnih novoletnih čestitkah, so me, tako kot že nekaj let, prepričale, da vsak izmed nas, kdaj pa kdaj, potrebuje poslušalca. In zato sem tu. Da pridem in poslušam. Čeprav včasih ničesar ne zapišem. Srečno v novem letu, pa čeprav kakšen dan prepozno, vam iskreno in iz srca želim!
Danes bi rada spregovorila o neki posebni plati našega življenja. O tisti, o kateri se zlepa ne govori na glas.
V pred prazničnih dneh sem veliko slišala o tem, kako so, predvsem ženske, živele včasih, tam pred drugo svetovno vojno. Ali so bili to zanje res do skrajnosti kruti časi? Mnoge moje sogovornice, danes Že v častitljivih letih tam okoli devetdesetih, se niso branile povedati resnico. Posebno Marjana, še zmeraj Živahna in bistrega duha, je znala čas svoje mladosti in materinstva prikazati tako, da so prizori iz njenega Življenja oživeli pred mojimi očmi kot na odru. Gledala sem v njene, še zmeraj zgarane roke in se
USODE
i s e
Milena Miklavčič
čudila. Kako ste sploh mogli preživeti?
"Vse sorte so me že spraševali novinarji, ko so prihajali na obisk," mi je dejala.
"Zanimalo jih je, kaj smo jedli, s čim smo obdelovali zemljo, zanimalo jih je tudi to, koliko otrok sem rodila, kdaj so šli služit, nihče pa ni vprašal po mojih čustvih. Kaj se je dogajalo v meni, ko sem doma ostala za deklo, ko me je oče oženil, ko se je mož prvič spravil name, ko sem rojevala prvega otroka... V teh stvareh, skritih drugim očem, je vgrajeno moje življenje in trpljenje. Moje muke in redki trenutki radosti, o katerih nisem še nikoli z nikomur govorila."
Težko mi je bilo razumeti, da Marjani niso dovolili, da bi se omožila. Pri hiši je bila edino dekle, druga po vrsti in dvanajst bratov je še kako potrebovalo varuško. Bila je mamina desna roka, kakor hitro je lahko poprijela za delo. Bratje so se rojevali drug za drugim in nobeden ji ni bil posebno pri srcu. Medtem ko je mama garala na polju, je pazila nanje, jih hranila, kakor je vedela in znala. Nihče ji ni dal nobenih napotkov.
"Prvič sem se srečala s smrtjo, ko sem Tonetu dala v roke kos slanine, da jo je žvečil. Bil je "nagmahen" otrok, rad je uhajal in se skrival pred menoj. Ne vem, kaj je počel, toda tisti kos slanine mu je ušel v sapnik, da se je z njo zadušil. Našli smo ga šele naslednji dan za seneno kopico. Da bi mi bilo kaj žal? Ne nič mi ni bilo. Mi je bilo treba vsaj na enega manj paziti.."
Njena mama so malo pojokali. Oče pa še tega ne. Bomo pa drugeganaredili, je rekel, ko je razkoračen stal sredi hiše.
"Ko sem prvič dobila svoje reči, sem bila prepričana, da me je Bog kaznoval, ker sem na brata premalo pazila," se spomni Marjana.
"Ravno smo pleli korenje, ko se začnejo ženske muzati in namigovati proti meni. Zmeraj so se rade malo ponorčevale. Ali pa opravljale. Šele ko sem si enkrat popravila krilo, sem na roki opazila kri. Postalo me je strah, ker nisem vedela od kje mi teče. Zvečer jo je bilo še več. Polzela mije po nogah, jaz pa sem se ulegla v seno, sklenila roke na prsih, pomolila in zaprla oči, ker sem mislila, da je prišel moj konec. Toda smrt me ni marala ne tisti večer in ne pozneje. Kmalu sem na to, da vsak mesec par dni krvavim, navadila. Bolje to, kot da bi morala še jaz umreti, sem se tolažila. Pazila sem, da drugi niso zvedeli za mojo "štrafngo". Toda nekoč, bila sem že punca, sem lavor z napol opranimi cunjami zvečer pustila pri zadnjih vratih. Obenj se je spotaknil oče, ko je šel ponoči na stranišče. In veš, kaj je potem storil? Brez. besed me je potegnil iz postelje, vrgel na tla in me pretepel kot psa. Da boš za drugič vedela, kje puščaš svoje svinjarije, je dejal, preden je odšel nazaj spat."
Marjani je ob tej priložnosti oče zlomil mezinec na levi roki in od takrat je čudno zvit kot presta.
"Nisem mu zamerila. Bil je gospodar pri hiši in vsi smo ga morali ubogati. Saj drugače ni bil hudoben. Tudi po gostilnah se ni vlačil tako kol marsikdo. Garal je od jutra do večera, da je lahko preživljal svojo družino. Moja mama je bila ponižna in tiha. Zmeraj se mi je zdelo, da nas ni marala. Odganjala nas je od sebe kot sitne muhe. Toda pozneje, ko sem sama imela družino, sem jo bolj razumela: otroci so prinašali
samo trpljenje in skrbi..." Ko je bilo Marjani petnajst let, so začeli okoli nje hodit fantje. Bila je dokaj zala in prijazna. Pa delati je znala, to so vsi vedeli. Le časa ni imela nobenega, ker je imela polne roke dela z brati, v kuhinji in v štali. Zvečer je kar padla v posteljo. Umivali se itak nikoli niso, le ob največjih praznikih. Že od desetega leta naprej je imela hude glavobole.
"..In to od takrat, ko me je brat tunkal v "boču"-Nisem se mu prav obrnila, pa sem jih fasala. Pa zaradi tega ni bil nič "kregan". Pri večerji so se še smejali na moj račun...," je obujala spomine Marjana.
Vasovalce je pa mama vneto podila od hiše. Hčeri pa je zabičala, da ne sme nobenemu "nastavljat", ker se, dokler bo ona živa, ne bo možila.
"Še vedela nisem, kaj tista beseda pomeni, le to se mi je sanjalo, da nekaj slabega. Bila sem navajena, da sem bila pokorna in zato fantov niti pogledat nisem hotela. Pa mi je bil eden prav všeč. Zelo lepo je pel in pri maši je rad gledal k meni. Še dobro, da so mi ga branili, saj je po 1. sv. vojni še mlad umrl za jetiko."
Leta so tekla, bratje so šli služit, ali pa so se poženili. Mama je postala vodenična tako, da je večino "babjega" dela morala opraviti Marjana sama. Tudi oče je bil z leti vedno bolj siten. V hiši so še zmeraj spali skupaj s pujski, kurami in teličkom. Ni dovolil, da bi se živali selile v hlev k drugi živini. Njegovi pljunki so ležali povsod in tudi rokavi zahmasne obleke so bili umazani od smrklja. Nikoli se ni umival-Bil je prepričan, da ga plast strjeneumazanije na kozi varuje pred boleznijo in celo mrazom. Do pozne starosti je imel vse zobe. Mama naprimer, jih je izgubljala z otroki. Le dva zgornja sekavca sta se videla, če se je zasmejala...
(nadaljevanje prihodnjič)
S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111
Narotil« ta objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - oa ponedeljka de 12.30 in de četrtka de 12.30 are! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredne ugodna.
VOZNIŠKI IZPIT
TEČAJI CPP SE ZAČNEJO
B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 18. januarja ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 18. januarja ob 18.00 A, B, c, d, e, h    B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 18. januarja ob 18.00
http:\\www.bb-kranj.si
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
ROZMAN BUS	Munchen 25.1. in 30.1., Trst 2.2., Palmanova 3.2., Lenti 6.2., Madžarske toplice od 18.2. do 21.2. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887
METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel: 411-510	- nakupi - razprodaja Muenchen 30.1. - nakupi - Italija - PUST 11.2.
NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb	Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portoguaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure na telefon 451-542 ali GSM 041/670-673
BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana | tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si	POVPRAŠEVANJA: Člani ljubljanske Borze znanja še vedno iščejo. - informacije o češki kulturi -izdelovanje Eiffelovega stolpa iz vžigalic - vse o prepariranju in nagačevanju živali -začetna stopnja iranskega jezika - znanje aranžiranja cvetja in daril - znanje plesanja flamenca - igranje na orglice - izdelovanje viteških oklepov - znanje rezbarstva ter - vse o strojenju kož Vse ostale informacije so vam na voljo v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani, kjer je doma Borza znanj. Obiščete nas lahko vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. Lahko nas tudi pokličete na telefonsko številko (061) 13 22 178.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC	Po ugodnih nakupih v Muenchnu dne 29. 1. in 6. 2. 1999, Trst 27.1. Tel.: 731-050, 041/744-160
HO KO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757	Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140
DRSANJE NA BLEDU ŠPORTNA DVORANA NA V BLEDU	Rekreacijsko drsanje v ledeni dvorani je odprto ob sobotah od 16. do 17.30 ure, ob nedeljah od 9.30 do 11. ure in od 16.17.30 ure.
MTOPREVOZNIŠTVO MafmKokl,Sn H Preddvor	SELITVE: Imate skrbi, kako preseliti stanovanje - opremo? Pustite to! Pokličite po tel.: 0609/615-641 in mi vam preselimo vaše stanovanje na katerokoli lokacijo v Sloveniji. Ugodne cene! MBT: 0609/615-641, 041/710-767
	
""OJ ŠKOFJA LOKA TRGOVINA TRATA	Po ugodnih, do 40 % nižjih cenah vam nudijo modele plaščev, jaken in kostimov. Vabijo vas v sovjo prodajalno na Trati v Škofji Loki vska dna od 9.00 do 19.00 ure, v soboto pa od 8.00 do 12.00 ure.
GOSTIŠČE BAVHENK
INTEGRAL TRŽIČ
"NEMŠČINA tel: 064/312-520
JEREB, a\o.o.
tel.: 621-773, 682-562
NOVO! NAROČITE PIZZE IN OSTALO HRANO TUDI NA DOM. TEL: 311-019. ODPIRAMO OB 5.30 - VABLJENI TUDI NA JUTRANJO KAVICO PO 100 SIT.
vas vabi na avtobusni izlet na Beneški karneval 13. 2. 1999
Ob ponedeljkih in sredah zvečer osvežitveni tečaji in priprava na maturo, pogovor s tujcem, cena: ugodna do 6 udeležencev v skupini
Muenchen - razprodaja 26. - 27. 1., cena 14.900,00 SIT
Pompeji - Vezuv - Capri 4. - 7. 3.
Skandinavija do Nordkapa 4.-19. 7., cena 143.000,00 SIT
GLASOV KAŽIPOT
Torkovi večeri
Radovljica - Slovenka v Parizu Brina
UST«'Merat in Pesnik in novinar na «u'tumih straneh Dela Peter Kolšek sta
rarfl£ prva 9°sta Torkovih večerov v glovijiski knjižnici.
kniinJeni na P°9°vor 0 romanu Con brio in '1'gi pesem Navadna razmerja, ki bo
d\2 ,v torek' 12- januarja, ob 19. uri v ranici knjižnice A. T. Linharta v Ra-
dovljici. Pogovor je pripravila Danijela Leskovšek.
Četrtkovi muzejski večeri
Kranj- V Modri dvorani gradu Khislstein vsak četrtek ob 19. uri potekajo predavanja v okviru gostujoče razstave Nakit, magična moč oblike. Ta četrtek, 14. januarja, se bo ob 19. uri začelo predavanje dr. Verene Vidrih Perko z naslovom Rimskodobni nakit.
Ure pravljic
Škofja Loka - Danes, v torek, bo ob 17. uri v Knjižnici I. Tavčarja Šk. Loka otvoritev
razstave ilustracij Maje Šubic iz knjige Poredni volk in ura pravljic z avtorjem zgodbe Tomažem Vrabičem. Na kljunaste flavte bodo zaigrale učenke iz Osnovne šole Žabnica.
Jesenice - Na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice bo ura pravljic za otroke v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri. Naslov tokratne pravljice je Godrnjava pikapolonica. Pravljica govori o pikapolonici, ki je skopuška, se nikoli ne zahvali, je prepričana, da je največja in najpomembnejša. Kaj pravite, je našla koga, ki ji je bil kos?
Tržič - Ura pravljic za otroke bo v tržiški knjižnici v četrtek, 14. januarja. Začela se bo ob 17. uri, naslov pa je Miška je rada takšna, kakršna je.
MGL
cestno Gledališče Ljubljansko
Torek, 12. 1., ob 19.30: POLICIJA, d.d, izven, RAZPRODANO
Sreda, 13. 1., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Abonma ŠTUDENTSKI D Četrtek, 14. 1. ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, ZAKLJUČENA PREDSTAVA
Petek, 15. 1., ob 19.30: MOŽ, KI SI NE UPA, izven in konto, RAZPRODANO Sobota, 16. 1., ob 19.30: POLICIJA, d.d., izven in konto, RAZPRODANO MALA SCENA
Sobota, 16. 1., ob 22.00: MURLIN MURLO, IZVEN IN KONTO Ljubezensko pismo o svetovni kataklizmi.
Ponedeljek, 18. 1., ob 20.00: PRIMER RONALD AKKERMAN, IZVEN IN KONTO
Zgodba Ronalda Akkermana je pretresljiva izpoved patronažne sestre in že umrlega bolnika z
aidsom.
Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu 333.MGL.si21.com.
Vstopnice so v prodjai vska delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo
pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
Glavni trg 6 *000 KRANJ
oh h , 9aJ"a Je odprta °p delavnikih od 10. do 12. in*ob ^totah od 9. do 'r*ture. ter eno uro pred Postavo, tel.: 064/222 681
S. Makarovič: TETA MAGDA
sreda, 13. 1., ob 19.30 uri za abonma ZELENI
četrtek, 14. 1., ob 19.30 uri za abonma
ČETRTEK petek, 15. 1., ob 19.30 uri za abonma
PETEK 1
sobota, 16. 1., ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 1
Predavanje za podjetnike
Radovljica - Območna obrtna zbornica Radovljivca v okviru lokalne razvojne koalicije pripravlja predavanje z naslovom Poslovni razgovor in poverjanje nalog. Predavanje bo jutri, 13. januarja, ob 17.30 v Srednji gostinski šoli v Radovljici, Kranjska cesta 24. Predavatelj bo mag. Peter Markič z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.
Izleti
Pohod od Kranja do Bitenj
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi v četrtek, 21. januarja, na pohod Kranj - Zarica -Drulovka - Bitnje. Nezahtevne hoje bo za dobri dve uri in pol. Start bo ob 8.30 uri pri cerkvi na Pungertu. Predhodne prijave niso potrebne.
Nakupovalni v Italijo
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi na nakupovalni izlet v Italijo. Peljali se boste mimo Vrtojbe v Gorico in sicer ob 12. uri z Naklega, Dupelj in Podbrezij. Čimpreje se prijavite pri svojih poverjenikih.
Planinski izlet na Polhograjsko goro
Kranj - PD Kranj organizira planinski izlet na Polhograjsko goro v soboto, 16. januarja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje je približno 4 ure in ni prezahtevna. Povtra-tek nazaj je v popoldanskih urah. Prijave zbira prsarna PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184 z vplačili. Izlet čez Križno goro v Škofjo Loko Kranj - DU Kranj začenja letošnjo sezono z izletom čez Križno goro v Škofjo Loko. Zbor je v četrtek, 14. januarja, ob 8. uri v Stražišču pri samopostrežni trgovini Emona. Zmerne hoje je za dobrih 5 ur. Priporočajo tudi dobro obutev in vremenu primerna oblačila. Prijave na društvu niso potrebna.
Razstave
Glina na lesu
Kranj - Od jutri, srede (otvoritev razstave ob 20. uri), pa do srede, 3. februarja, je v Cafe Galeriji Pungert na koncu starega dela mesta Kranja na ogled zanimiva razstava reliefov - glina na lesu Dragice Toplišek iz Kranja, ki se širši javnosti predstavlja prvič. Ilustracije Maje Šubic Škofja Loka - V Knjižnici v Škofji Loki bo danes, v torek, 12. januarja, ob J 7. uri otvoritev razstave ilustracij Maje Šubic iz knjige Poredni volk. Moje fotografije Škofja Loka - V Galeriji Fara bo v petek, 15. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave Aleksandra Čufarja z naslovom Moje fotografije. Ob tej priložnosti bo v kulturnem programu nastopil Marko Marinko. Razstava bo na ogled do 18. februarja.
Obvestila
Krvodajalska akcija
Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka vabi na odvzem krvi danes, v torek, 12. januarja 1999. Odvzem bo na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani. Organiziran je skupni prevoz z odhodi ob 7., 8., 9. in 10. uri iz avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo po tel.: 621-462.
Kuharski tečaj
Šenčur - Turistično društvo Šenčur obvešča, da bo uvodni sestanek za kuharski tečaj v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri v prostorih turističnega društva. Izobraževanje planincev Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi člane društva in ostale ljubitelje gora, da se udeležijo dvodnevnega izobraževanja za hojo v gorah v zimskih razmerah. Izobraževanje bo 23. in 24. januarja 1999 v Erjavčevi koči na Vršiču in bo obsegalo teoretični (oprema, nevarnosti, uporaba lavinske žolne) in praktični del (zimska tura). Cena izobraževanja je 3.000 SIT za člane PD Jesenice in 5.000 SIT za ostale udeležence. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi PD Jesenice do 21. januarja do 19. ure. Vse dodatne informacije dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po tet.: 064/864-211.
Koncerti
3
Predavanje Slovenskega društva Hospic
Tržič - Slovensko društvo hospic, Področni odbor Tržič-Naklo, pripravlja v četrtek, 14. januarja, ob 16.30. uri v Domu Petra Uzarja v Tržiču predavanje na temo Nevarnost izgorevanja ob spremljanju v času bolezni, umiranja in
žalovanja. Predavala bo dr. Urška Lunder, članica Slovenskega društva hospic, ki je svoje znanje pridobivala v hospicih v Švici in Ameriki. Grenlandija
Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, 13. januarja, ob 18. uri predavanje z diapozitivi o Grenlandiji. Indija
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, bo jutri, v sredo, 13. januarja, ob 19. uri zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi z naslovom Indija predavatelja Tomaža Ermana. Narkoman - najdeni biser Kranj - Narkoman - najdeni biser bo tokratna tema predavanja v gimnazijski knjižnici. V goste prihaja dr. pedagegike in psihoterapevt p. Slavko Barbarič iz Medjugorja (BiH). Govoril bo o problemih narkomanov in predstavil svojo knjigo z naslovom Biseri ranjenega srca. Z njim bosta prišla dva fanta, zdravljena narkomana. Prisluhnili boste njuni izpovedi in ju lahko vprašali vse, kar vas zanima. Srečanje bo v knjižnici Gimnazije Kranj danes, v torek, ob 13.25.
Najpomembnejša poglavja Svetega pisma.
Jesenice - Kot nadaljevanje predavanj Novo tisočletje dr. Dvvighta Nelsona organizira Krščanska adventistična cerkev novi niz predavanj z naslovom Najpomembnejša poglavja Svetega pisma. Po predavanjih bo poslušalcem omogočen pogovor o zastavljenih vprašanjih. Drugo predavanje v tem nizu bo jutri, v
sredo, ob 19.30 uri v dvorani Doma Franceta Berglja na Jesenicah. Naslov drugega predavanja je O Bogu -1. poglavje Evangelija po sv. Janezu. Vstop je prost.
Koncerti
V Gleam Artu
Bled - V G lem Artu na Prešernovi 23 na Bledu bo v petek, 15. januarja, ob 22. uri koncert skupine Detrum, ki izvaja tradicionalno bo-sansko-makedonsko glasbo.
Gledališče
3
Fidl fadl
Kranj - V dvorani Lutkovnega gledališča Kranj, v gradu Khislstein, bo v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri na sporedu lutkovna predstava Fidl fadl v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri. Gre za otvoritveno predstavo drugega dela Grajskega lutkovnega abonmaja, ki se bo odvijal vsak četrtek do 8. aprila. Predstava je dolga 35 minut in je namenjena otrokom od3. do 8. leta starosti. Predstava je nasporedu za obonma zeleni in izven.
Razbiti vrč
Jesenice - V Gledališče Toneta Čufarja bo v petek, 15. januarja, in v soboto, 16. januarja, obakrat ob 19. uri na sporedu komedija Heinricha von Kleista Razbiti vrč. Predstavi sta za abonma in izven. Vstopnice so v predprodaji v pisarni gledališča od 8. do 12. ure in uro pred predstavo.
rinj
PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23 OO OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23 OO
NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE !
Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo,
tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj...
UGODNE CENE OBJAVE !
GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV
GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181 4001 Kranj E-pošta. tele-tv-kr@ siol.net Internet http://www tele-tv si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231
ŠPORTNO REKREACIJSKI IN BEAUTY CENTER POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c. 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-811
HX0R0 %0* ****
BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, 4000 Kranj tel., fax: 064/222-479
OSMRTNICA
V neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANE VILFAN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v sredo, dne 13. januarja 1999, ob 15.30 popoldan na pokopališču v Bitnjah. Ohranimo blagega pokojnika v trajnem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Orehek, 11. januarja 1999
mSREČE
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Smrtna v Zapužah
Zapuže - 18-letna voznica R 5 Tanja V iz Smokuča je v petek, 8. januarja, ob 17.05 peljala po lokalni cesti skozi Zapuže iz smeri Begunj proti Mošnjam. 73-letni Valentin P. iz Dvorske vasi je s kolesom pripeljal od Zgoše po stranski cesti. Pred križiščem z lokalno je stopil s kolesa in počasi prečkal cesto proti Mošnjam. Ko je bil že skoraj na drugi strani, je Tanja V. s prednjim desnim delom avta zadela v bok kolesa. Zaradi trčenja je pešec Valentin P. omahnil na vetrobransko steklo. Po trčenju je kolo odbilo v desno, na dovoz stanovanjske hiše, pešec pa je obležal na desnem robu ceste dobrih deset metrov naprej. Rane so bile tako hude, da je umrl.
Kraj prometne nesreče sta si ogledala dežurni državni tožilec in preiskovalni sodnik. Voznico Tanjo V. bodo ovadili. To je druga smrtna prometna nesreča na Gorenjskem v tem letu.
Sopotnika v meganu hudo ranjena
Brnik - 27-letna Simona Č. iz Kranja je v nedeljo, 10. januarja, okrog pol polnoči z R megane vozila po brniški cesti od Lahovč proti Kranju. V blagem desnem ovinku na zasneženi in spolzki cesti avtomobila ni več obvladala in je bočno drsela na nasprotni vozni pas. Tedaj je nasproti pravilno pripeljal s kombijem 22-letni Franci B. iz Šmarce, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči sta bila huje ranjena sopotnika v meganu; 28-letni Andrej F. iz Kranja, ki je sedel spredaj, 28-letna Mateja B. iz Kranja z zadnjega sedeža pa je posebno hudo ranjena. Oba zdravijo v Kliničnem centru.
Precejšnja je tudi materialna škoda na obeh vozilih. Policisti bodo povzročiteljico nesreče kazensko ovadili. • H. J.
Alpinistov zdrs
Vršič - 20-Ietni Jeseničan Klemen N. je v soboto ob pol dveh popoldne med sestopom z Male Goličice zdrsnil in se hudo ranil.
Klemen N. se je tega dne skupaj z Boštjanom B. in Alešem D. povzpel iz koče na Gozdu na Vršiču po grapi med Prednjo glavo in Malo GoliČico na severni strani Prisojnika. Okrog 9.45 so prišli na vrh grape, kjer je sedlo, nato pa nadaljevali z vzponom na Malo Goličico. Alpinisti so bili primerno opremljeni. Najprej sta sestopala Boštjan B. in Aleš D., za njima pa Klemen N. Nekaj metrov nad sedlom sta zaslišala top udarec in videla, kako Klemen N. pada levo od njiju po kamnitih ploščah. Padel je približno 40 metrov do sedla, od tam pa še kakšnih 30 metrov po grapi navzdol, kjer je obležal. Eden od alpinistov se je takoj spustil k njemu in mu dal prvo pomoč, drugi pa je iz Koče na Gozdu sprožil reševalno akcijo. Gorski reševalci GRS Kranjska Gora so z zdravnikom odhiteli k ponesrečencu in ga prinesli do Koče na Gozdu, od koder so ga hudo ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Klemen K. je alpinist v jeseniškem odseku in pripravnik v postaji reševalne službe Jesenice.
V soboto si je pri sestopu iz koče na Kalu nad Podljubeljem na gozdni vlaki poškodoval gleženj leve noge 40-letni Rajko T. Pomagala sta mu pripadnika gorske policijske enote in tržiški gorski reševalec. Spravili so ga do zdravstvenega doma v Tržiču, od tam pa v jeseniško bolnišnico. • H. J.
Škode najmanj 35 milijonov tolarjev, na srečo nihče ranjen
Zaradi požara stoji obrat Terma v Bodovljah
Včeraj zjutraj ob 5.15 je zagorelo v obratu škofjeloškega Terma v Bodovljah, kjer izdelujejo nefinaliziratio kameno volno. Ogenj izbruhnil zaradi pregretja in vžiga olja v pregrejevalni komori.
Bodovlje v Poljanski dolini, 12. januarja - Proizvodna linija je sestavljena iz treh med seboj povezanih delov, in sicer iz pregrejevalne komore, iglalnega stroja in stiskalnice, ki jih povezuje gumijasti trak.
Kot je na ogledu požarišča ugotovila komisija urada kriminalistične službe UNZ Kranj, je ob treh zjutraj dežurni elektri-kar, tako kot običajno, vklopil linijo za izdelavo kamene volne, da bi zagotovil zadostno temperaturo za normalno delo. Z zagonom linije se v pregrejevalni komori ustvari 350 stopinj Celzija.
Ob 5.15 je elektrikar na ekranu za nadzor opazil dim v proizvodni hali. Pohitel je do komore, ki je bila v plamenih, gorel je tudi gumijasti trak. S sodelavcem sta skušala z gasilnim aparatom ogenj pogasiti, vendar jima ni uspelo. Ogenj se je razširil na streho, od tam pa po vsej hali.
V bližini gumijastega traku je bil viličar na plinski pogon z dvema jeklenkama plina. Ob požaru sta jeklenki eksplodirali, močna eksplozija je povzročila luknjo v strehi na sredi proizvodne hale.
Po ugotovitvah komisije UNZ je požar nastal zaradi pregretja in vžiga olja v pregrejevalni komori, prek gumijastega traku pa se je razširil po vsej hali. Po prvi, nestrokovni oceni je škode najmanj 35 milijonov tolarjev.
Metod Jamnik iz škofjeloške gasilske zveze je povedal, da so za požar v Bodovljah zvedeli iz centra za obveščanje ob 5.22. Gasilo ga je 21 gasilcev iz Škofje Loke, s Trate in iz Stare Loke, na pomoč pa so poklicali tudi kranjske poklicne kolege, ki so opravili pregled požarišča.
Ogenj so uspeli pogasiti nekaj pred sedmo uro zjutraj.
Direktor podjetja Termo Škofja Loka Janez Deželak je povedal, da v obratu v Bodovljah dela neprekinjeno v treh izmenah 60 ljudi, na bodoveljsko proizvodnjo kamene volne kot polizdelek pa je vezanih 80 delavcev. "Sreča v nesreči je, da nihče ni bil ranjen," je dejal Deželak, ki natančnejše ocene škode včeraj ni mogel dati. "Zaradi posledic požara v obratu v Bodovljah vsaj teden dni ne bomo mogli delati. Z izpadom proizvodnje vsak dan izgubimo 7,2 milijona tolarjev bruto prometa. Imamo nekaj zaloge, tako da industrija, ki jo oskrbujemo s kameno volno, zaradi zastoja naše proizvodnje v Bodovljah ne bo prizadeta." • H. Jelovčan, foto: M. Golobic
Sneg nekatere vedno preseneti v
Ce je sneg, morajo tovornjaki s
Odredba o omejitvi prometa iz leta 1995 velja za tovornjake nad 7,5 tone, prikoličarje in vlačilce.
kri.ni vi i.
KRI lil VIL
Zapornik na izletu
Kranj - Policisti s kranjske postaje so v četrtek prijeli 27-letnega Franca K. iz okolice Kranja, ki je bil na begu iz radovljiških zaporov. "Izletnika" so odpeljali nazaj.
Vlom v šolo
Kranj - Neznanec je v petek vlomil v kabinet učiteljev telesne vzgoji v eni od kranjskih srednjih šol. Z mize je vzel zaklenjeno manjšo blagajno. Škodo cenijo na okrog 40.000 tolarjev.
Beg kot v filmski kriminalki
Gorenja vvas - V petek, 8. januarja, ob treh zjutraj sta se 23-letni G. Ž. iz Ljubljane in tri leta starejši G. M., državljan ZRJ z začasnim bivališčem v Ljubljani, s tovornjakom pripeljala na območje rudnika Žirovski vrh. Tovornjak sta parkirala v bližini platoja, nato pa preplezala poldrugi meter visoko ograjo in odžagala dva daljša kosa električnega kabla.
Kabel je bil pretežak, da bi ga lahko prinesla do vozila, zato sta nasilno odprla drsna vhodna vrata, tovornjak zapeljala v notranjost in kabel naložila. Poskušala sta se vrniti po isti poti, vendar sta zaradi zasnežene ceste tovor zvrnila. Spet sta kabel naložila in zapeljala proti prostorom ministrstva za obrambo. Ko sta nameravala odstraniti ključavnico na vratih, so ju zalotili. S tovornjakom sta kot v filmski kriminalki zapeljala v vrata in pobegnila proti regionalni cesti Gorenja vas-LuČine. Policisti ju niso pustili daleč. Prijeli soju v Brebovnici. Škoda, ki sta jo povzročila G. Ž. in G. M., znaša okrog 330.000 tolarjev, 97.000 tolarjev pa je vreden 97 metrov dolg in 873 kilogramov težak električni kabel, ki sta ga skušala odpeljati. Čaka ju ovadba za kaznivo dejanje velike tatvine in za poškodovanje tuje stvari.
Stanovalec zalotil vlomilca
Kranjska Gora - 17-letni Ljubljančan S. N. je v petek, 8. januarja, okrog 17.40 prišel do stanovanja Martina B. v naselju Slavka Černeta. Z zvonjenjem se je prepričal, da ni nikogar doma, nato pa z originalnim ključem, ki ga je pred približno štirimi meseci vzel izpod predpražnika, odklenil stanovanje. Ob vstopu je za seboj zaklenil in začel brskati po predalih v dnevni sobi, tedaj pa je domov prišel Martin B. Ko je odklenil vrata, jih je S. N. od znotraj ponovno zaklenil in podstavil stol. Zbežati je poskušal prek balkona, vendar pa se je zaradi višine raje odločil za sosednji balkon, kjer seje skril pod mizo. Martin B. je poklical policiste, ki so vlomilca prijeli. Ovadili ga bodo na državno tožilstvo.
KRI »IIV II.
Ukradeni fax
Kranj - V petek, 8. januarja, med peto in pol šesto zvečer je neznani osumljenec prišel v prodajalno Corning na Primskovem. Izkoristil je zaposlenost prodajalcev in s police vzel fax panasonic, vreden 71.987 tolarjev, ter ga odnesel s seboj.
Tatvina nahrbtnika
TVžič - Samo 45 minut je je gostja v nedeljo popoldan veselila v gostinskem lokalu v Tržiču in samo za trenutek spustila spred oči svojo torbico -nahrbtnik, pa ga že ni bilo več. 5000 tolarjev, kolikor je bilo v nahrbtniku, bo verjetno lažje pogrešila kot izgubo dokumentov in ključev. • H. J.
Kranj, 12. januarja - Vremenarji so sneg, ki nas je tretjič v tej sezoni pričakal včeraj zjutraj, napovedali. Kljub temu je tudi tokrat "presenetil" nekatere voznike na bolj ali manj dobro spluženih cestah. Za razliko od zadnjikrat je bilo tokrat sneženje obilnejše v severozahodnem delu Gorenjske.
Po besedah komandirja postaje prometne policije Kranj Jožeta Pasarja se je včeraj na zasneženih cestah zgodilo nekaj prometnih nesreč, vendar do popoldneva nobena hujša. Trpela je predvsem pločevina tistih voznikov, ki še vedno ne verjamejo, da je treba vozila primerno opremiti za zimske vozne razmere, in ki se kljub slabim pogojem na cestah obnašajo, kot bi bilo poletje. Zal zaradi njih večkrat "nasrkajo" tudi razsodni vozniki. Na vseh gorenjskih cestah je bila včeraj zahtevana zimska oprema vozil,
na mejnih prehodih Ljubelj 1 Korensko sedlo pa tudi sneŽfl6 verige. Cesto prek Vršiča s° zaprli. Veljala pa je tudi odred' ba o omejitvi prometa za tovof' na vozila, težja od 7,5 tone, #a prikoličarje in vlačilce. Odredb3 iz leta 1995 pravi, da se morajo ta vozila med sneženjem, ko sneg začne oprijemati vozišč^ umakniti s cest. Večina vozni' kov je odredbo spoštovala, parkirali so v glavnem na Kal" avankah in Kranju zahod, M disciplinirane pa so izločali ^ prometa policisti. Seveda n" primerni kazni. Kljub temu f° se nekateri uspelo nekako ,z' muzniti. Da se niti vsi poklic*11 vozniki ne drže pravil, je, fl3 primer, zgodaj popoldne d°-kazoval zastoj na magistralki ^ Podvinu, kjer se je tovornjak postavil povprek in zadrževal promet. Odredba o omejil1 prometa velja, dokler ceste niso spet kopne. • H. J.
Heroin z invalidskega vozička
Kriminalisti so prejšnji torek pridržali 25-letnega Kranjčana G. G., osumljenega preprodaje mamil več narkomanom. Denar je skrival kar v invalidskem vozičku.
Kranj - Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili naj bi G. G. storil v času od začetka lanskega julija do 5. januarja letos, ko so ga prijeli. Večje količine heroina naj bi prodajal kranjskim narkomanom in ljudem z drugih območij v Sloveniji, številnim pa naj bi prodajal tudi enkratne odmerke mamila.
Med "odjemalci" naj bi bil tudi 42-letni K. S. z območja Goriških Brd, ki naj bi mu G. G. 27. decembra lani prodal 4,3 grama heroina. K. S. se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške, medtem ko je G. G. očitno ne bo tako
poceni odnesel.
Pred tednom dni so namreč kriminalisti pri njem opravili tudi hišno preiskavo. Dobili so 63,2 grama heroina, elektronsko tehtnico, ročno izdelane manjše polivinilaste vrečke, večjo količino denarja, pištolo neznane znamke kalibra 9 mm, seznam več ljudi in poseben seznam dolžnikov. Denar v različnih valutah je bil skrit v invalidskem vozičku.
G. G. so kriminalisti pred pridržanjem odpeljali na pregled v kranjski zdravsteni dom, 6. januarja pa so ga skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Ta je po zaslišanju odredil sodni pripor.
Kot je včeraj dejal šef gorenjskih kriminalistov, za zdaj še niso ugotovili, od kod naj bi G. G. dobival heroin za preprodajo. Ob prijetju se je tudi izgovarjal na invalidnost. G. G. je invalid od konca februarja 1995. leta, ko ga je eden iz ljubljanske pretepaške skupine pred jazz klubom Ragtime na Sejmišču zabodel v hrbet. Z nožem mu je prerezal živec na hrbtenici, kar je povzročilo hromost. • H. J.
Cestarji imajo v tej zimi kar precej dela. - Foto: T. Doki
Po od jugi Gorenjska spet zasnežena
Kranj, 12. januarja - Po odjugi konec minulega tedna, je v nedeljo spet začelo snežiti. Snežilo je po vsej Gorenjski, p° podatkih dežurne zimske službe kranjskega Cestnega podjetja pa je včeraj, v ponedeljek, 11. januarja, do 13. ure, zapadlo v Kranju in okolici od 15 do 20 centimetrov snega, v Bohinju in Kranjski Gori pa do 30 centimetrov snega. Gorenjske ceste so prevozne z zimsko opremo, prelaz Vršič je zaprt za promet, za prestop meje na Ljubelju in na Korenskem sedlu pa je obvezfla uporaba snežnih verig. • R. Š.
GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA
PRESENEČENJE
z Dragom Paplerjem
Gorenjski glas v torek, 12.01.1999
KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN
Po prvem srečanju in presenečenju z Angelo VVachter v Hotelu Post v Schaanu v t.iechtensteinu, smo imeli pred seboj raznolik dan, ki je obetal zanimive dogodke in spoznavanje z zgodovino in turizmom. Kneževina Liechtenstein je žepna alpska državica med Avstrijo in Švico, ki se razteza po dolžini 25 kilometrov in po širini 12 kilometrov. Na površini 160 kvadratnih kilometrov živi 29.600 nemško govorečih prebivalcev. Letos Liechtenstein Praznuje 280-letnico obstoja. Rojstno teto je 1719, ko je cesar Kari VI. povzdignil grcfijo Vaduz in gospostvo Schellenberg v kneževino, podrejeno neposredno nemškemu cesarju; od leta 1866 je neodvisna nevtralna država. Po drugi svetovni vojni je tesno povezanost z Avstrijo, zamenjala za močnejšo naslonitev na Švico. Z ustavo iz leta 1921 je postala Kneževina Liechtenstein ustavna dedna monarhija z demokratično parlamentarno obliko vladavine. Državni poglavar je vladajoči knez Hans Adam II., ki ima pravico veta na sklepe parlamenta. Deželni zbor ima 25 poslancev in le predsednik funkcijo opravlja poklicno. Na podoben način deluje tudi vlada, k)er je redno zaposlen le predsednik vlade, pet svetnikov in zastopnikov pa se sestaja po rednem delovnem času. uechtenstein se je razvila iz revne,
nerazvite kmečke dežele v eno najbogatejših držav na svetu. Dohodek države znaša okrog 40.000 dolarjev na prebivalca na leto, kar je malo več kot v Švici in malo manj kot v Monacu. Zaradi nizkih davkov so v državi formalni sedeži mnogih tujih podjetij. Lastniki podjetij najmanj enkrat letno urejajo poslovanje v najetih uradih v birotelih. Država je znana po donosnih znamkah, zavetju bančništva in industriji dragih posebnih izdelkov optičnih in elektronskih instrumentov, računalništvu, izdelavi umetnih zob in strojništvu. Precej umazane industrije se je preselilo v Azijo, država pa je še večji poudarek namenila turizmu. V Liech-tensteinu je našlo zaposlitev kar precej Slovencev, ki so se v želji po slovenskih koreninah povezali v Slo vensko društvo France Prešeren, ki mu predseduje Janko Kramberger. Angela VVachter, ki je kot mlado dekle, prispela z Gorenjskega iskat srečo v visokem švicarskem gostinstvu, je sprejela priložnost v Hotelu Post. Kot gostinka je dala možnost zaposlitve mladim Gorenjkam in iz vsake generacije je kakšna za stalno ostala v tej državi, ker si je našla za moža LJechtensteinca. Rojakinje so se tudi tokrat veselile družbe Slovencev, ki so vedno polne spominov in presenečenj... • DJR, foto: D.P.
TV KRANJSKA
Dokumentarni Program - Skupni Projekti
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE
GLASBEMKi MESECA
pripravlja Andrej Žalar
Začetek pred desetimi leti
-£ko je. Letos bo ansambel Borisa ^Potnika, ki je zadnja leta poznan um i -mgim tudi P° tem, da ima zelo paljeno ekipo, kot pravi vodja "sambla Boris Razpotnik, iara "oval desetletnico obstoja in io oria" V desetih letih pa je Sloveni-AnsamKldral P° dolgem in po čez. so tako ifodi med tiste Priljubljene, ki Pod ka reK°č redni med nastopajočimi fehn,Men9eško marelo. Tudi letos 6. DrirL^ar,a' ko bo v Mengšu že 15. an^ u Pod Mengeško marelo, bo Program B°r'Sa RazPotnika "ast0P" v Mimogrede. Za koncert Pod Mengeško relt> ob 17- in 20- uri lanko kern !Ce rezervirate tudi v Gorenjs-tai«« 9'asu> malooglasna služba po Dri^"U 223-444. Več o letošnji 15. bo*?    • Pod Mengeško marelo pa
urilo Disali u ruiliAuam f^oraniclrom
9'asu
pisali v petkovem Gorenjskem
iT.—»U.
ana'anskem Ptujskem festivalu je bil doh>aniDel Bor'sa Razpotnika med D|tniki nagrad. Dobil je prvo nagrado
strokovne komisije za najboljši kvintet in tretjo zlato Orfejevo značko. Ansambel je do zdaj izdal pri podjetju FM Records že tri kasete in eno zgoščenka. Naslov zadnje kasete in zgoščenke pa je Ženske so božji dar. Kje in kdaj bo letošnji koncert ansambla ob 10-letnici nam Boris Razpotnik še ni vedel ali hotel povedati. Obljubil pa je, da bodo jubilej proslavili, da se reče in da bodo imeli več koncertov tudi po manjših krajih in tudi na Gorenjskem. Med zadnjimi koncerti Veselo v Novo leto skupaj z nami pa je Boris tudi obljubil, da bomo še večkrat skupaj. Upamo, da se nam bo ansambel pridružil tudi na spomlad, ko bomo z Gorenjskim glasom v različnih krajih na Gorenjskem na koncertih pod naslovom Veselo v pomlad. Tale posnetek, kjer |e prvi z desne vodja ansambla Boris Razpotnik, pa je z našega koncerta Veselo v novo leto v Gorenji vasi. Na tem koncertu pa je ansambel Blegoš napovedal začetek proslavljanja desetletnice.
GLASBENIKI MESECA - KUPON
Moje vprašanje za ansambla Boris Razpotnik
lrne in priimek...............................................................................................
Naslov.............................................................................Pošta..................
l2Polnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
ARION ODGOVARJA
ŠIFRA: CUDINI
Najprej se vam lepo zahvaljujem, ker ste mi že enkrat odgovorili na moja vprašanja. Prosim vas, da mi tudi tokrat odgovorite, kaj se mi obeta v ljubezni in prijateljstvu. Najlepša hvala.
ARION:
Marca, aprila in maja vas čakajo določene preizkušnje, v tem času boste razčistili marsikaj iz preteklosti, tudi z ljudmi in uredili medsebojne odnose. Že februarja bo učinek Marsa, ki bo deloval na vas, povzročal večjo agresivnost, zato lahko kaj hitro pridete v konflikte. Ne pustite se izzivati, res je, da bi bili zmagovalec vi, vendar bi porabili veliko preveč vse dragocene energije po nepotrebnem. Juija imate nadpovprečne možnosti za ljubezensko srečanje z osebo, ki bo po vvsej verjetnosti iz tujine. Dopust lahko preživite z njim oz. ob njemu v istem kraju kot preteklo leto. Zelo dobro obdobje za ljubezen se vam izkazuje vse do meseca oktobra, izkoristite ta čas maksimalno. Vaš šarm bo zelo povečan in osvajali boste z lahkoto. V drugi polovici oktobra se lahko nadejate novega občudovalca, ki bo izredno vztrajen. Vsekakor boste želeli imeti ob sebi bolj resne ljudi, zato boste v prijateljstvih dajali takšnim tudi prednost. S tistimi, ki klepetajo tja v en dan, se vam bo zdelo, da je škoda izgubljati čas z njimi. Izkušeni, mogoče celo starejši ljudje bodo tisti, s katerimi se boste bolje počutili. Letošnje leto je za vas tudi izredno pomembno glede celotne prihodnosti, sedaj bodo "padle" odločitve o tem, kaj boste počeli nasploh v prihodnje v svoji poklicni usmeritvi. Ne bojte se, trdno boste stali z obema nogama na tleh, tudi odločili se boste pravilno. Oglasite se nam še kaj, pa srečno.
KUPON ARION ODGOVARJA
Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.................
Ime i^pnlmekin naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti):
Kupone pošljite'na'GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1.
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-66
ARION UD, CANKARJEVA 8. CELJE
st ; 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT
VSAK DAN OD 9. DO 03. URI
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-64
ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE
a : 063/481-891        CENA 1 MIN - 156 SIT
VSAK DAN OD 9. DO 03. URI
DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC
- PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana Vič, 061/123 28 72
Vprašanje: Iz kakšnega blaga vam ponujajo namizne prte? Nagrada: brisača
- Uredništvo ČASOPISA 99, p.p. 99, Logatec, 061/741 498
Vprašanje: Katerega dne v mesecu izhaja časopis 99? Nagrada: darilo uredništva
Odgovore pošljite do sobote, 16. 1. 1999
NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". •
Nagrajenca z dne 20. 12. 1998:
- Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek: Angelca Kokalj, Selca
- Gostišče ob Jezeru, Zgornje Jezersko: Darko Kokalj, Zgornje Jezersko
Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila.
Dodatne informacije tel. 061/741-498.
Spremljate nas lahko:
Gorenjka Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz.
Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah.
Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja
35>n„n <=> ncs>"z^~u o»aQ-cbz
Logatec • TrJalk* 148 • t«UO»l/T4l 632 » f»»:0«I/T4I «11
TUDI DRUGJE JE LEPO
Eopotniška doživetja, ideje, ultura, odkrivanje zanimivosti.
vsak četrtek ob 16.50
vsak torek v Gorenjskem glasu in popot. mesečniku Svet ljudje
Ne pozabite, z vami smo zopet v četrtek na 88,9 in 95,0 MHz Radia Tržič, tel. 525 500, 564 564.
Pridružite se nam Janja Budič
T R Z  I C
GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE
Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče.
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje
NAGRADE SO PREJELI:
- Marija Miljevič, Razvanska 16, 2103 Maribor
- Anja Gosar, Kovorska cesta 19, 4290 Tržič
- Ida Kropivnik, Moederndorferjeva 5, 2393 Mežica Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti.
KUPON ST. 1
1. ans. MODRI VAL - Primorske kelnarce
2 VESELE ŠTAJERKE & VILI RESNIK - Podajmo si roke
3. ans. ZASAVCI - Teh trideset let
4. ŠALEŠKI FANTJE - Nimam cajta
5. ans. LAUFARJI - Narobe svet
VAŠA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
PREDLOGI TEGA TEDNA 18.1.99
Popevke:
1. TVOJ OBJEM - skupina OBJEM
2. LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN
3. SPUSTI SE NA MOJA TLA - SUPERNOVA
Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:
i NAJ MIRTI PRINESE BOŽIČNI VEČER - VERA TRAFELA
2. NA BOŽIČNO NOČ - ans. GAŠPERJI
Nz - viie:
1- KRES ŽELJA - ans. JEVŠEK
2. JOŽETOV ABRAHAM - FANTJE Z VASI
3- LJUBEZEN JE KRIVA ZA VSE - ans. NIKA ZAJCA
VAŠA PESEM ♦ GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Spet je tu čas posezonskih razprodaj
Kranj, 11. januarja - Tudi po gorenjskih trgovinah s tekstilom so se ta teden začele zimske posezonske razprodaje. Trgovci po znižanih cenah ponujajo zimsko konfekcijo, ki jim je se ostala na prodajnih policah, izbira pa je vsaj prve dni kar dobra.
Razprodaje lahko trajajo največ dva tedna, trgovci pa jih bodo lahko podaljšali še za teden dni, a bodo cene morali še dodatno znižati. Cene so v povprečju nižje za 30 do 50 odstotkov, o višini popusta pa se odločijo trgovci sami. Poudariti je tudi treba, da se trgovci za razprodajo lahko odločijo ali pa tudi ne. In če se, se pri tem morajo držati dobrih poslovnih običajev, morebitne kršitve pa nadzira tržna inšpekcija. Sicer pa že od 4. januarja potekajo tudi razprodaje obutve, te lahko trajajajo največ štiri tedne, od 5. februarja naprej pa bo po sezonsko znižanih cenah naprodaj tudi športna oprema. • U. P., foto: M. Golobic
96
MALI OGLASI
PiZZERUA
NAGRAJUJETA
um
50 x kavalir=maikd P1ZZERIJČ KAVALIR 30xbva!ir=PI221M
MALI OGLASI
S 223-444
APARATI STROJI
Prodam SESALEC Forvverk. »431-
770 498
STRUŽNICA REVOLVERSKA, do fi 17 mm, s kompletnim priborom, prodam. 8621-064 504
Prodam PEČ za centralno kurjavo -nova. Trda goriva-olje.«411-083 512
ELEKTROMOTOR 7,5 KW, FAP KIPER, vzidni štedilnik, nov, prodam. »696-042 514
Prodam skoraj nerabljeni SUŠILNI STROJ Gorenje 900 X WT. S 562-304
526
r*LATNt
ELEKTRONIK d.o.o.
4280 KRANJSKA CX)RA, SAVSKO NASFUF 5 5 n-l./rAx.-064/881 -91 O, 881-484
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA \yiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^
Kuppersbusch, termoakumulacijsko peč, pralni stroj Gorenje, sušilce za lase,prodam. »832-973 ' 531
Prodam MC 702 AKUPUNKTUR APARAT, silikatno opeko 500 kosov.« 647-037 532
Prodam PRALNI STROJ, star 3 leta za 20.000 SIT ali 200 DEM.«733-315, do 12. ure, Petkoš 550
Prodam CIRKULAR, 3 fazni, nagib lista, voz za 90 000 SIT. «242-400, 041/505-123 56i
Prodam BTV PANASONIC, ekran 51 cm, za 20.000 SIT. »411-106,Bergant
563
Prodam ŠTEDILNIK K 144 na drva. «564-485, popoldan 577
Prodam PREVOZNI BAZEN za mleko 250 I. Tenetiše 29 587
Prodam sadilec KROMPIRJA, traktorsko škropilnico 200 I, slamoreznico Epple 800. «461-703 591
Prodam ročni pletilni STROJ za simbolično ceno. »891-191 592
GORENJE pralni stroj, 5 kg, prodam. »332-350 603
Prodam DAIHATSU CHARADE 1.0 DS, I 12/90 in TRAKTOR T. M.V. 522, lepo ohranjen.»325-922 en
Ugodno prodam pralni STROJ in termoakumulacijsko PEČ. Rupa 18, 228-373 617
Za simbolično ceno oddam zamrzovalno SKRINJO Gorenje 140 I.»472-251,
zvečer 627
VARILNI APARAT C02, 200 A, CIRKULAR za žaganje drv, prodam.»061/824-099 652
Poceni prodam TRAJNOŽAREČO PEČ. «421-254 653
Prodam PLUG za oranje snega. »641-
323 673
Ugodno prodam malo rabljeno termoakumulacijsko PEČ. »491-494 684
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
24 UR DOBRE GLASBE111
HOBL PONK, prodam. »743-877 703
Prodam 210 I zamrzovalno SKRINJO Gorenje. »403-155 725
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja Krpan 30, 200.000 SIT.«731-261 726
Prodam VERIGE za traktor, 28 col, zadnjo plužno desko, 35 stopinj, snežno rol-boMuta ter stropni kalorifer za ogrevanje prostorov. »731-009 729
GARAŽE
Oddam GARAŽO v najem na Kidričevi cesti v Kranju. »228-364 474
JESENICE-PLAVŽ GARAŽO z elektriko v pritličju garažne hiše, cena po dogovoru.»864-282 683
GLASBILA
KLARINET B AMATI v kovčku, prodam za 20.000 SIT. »801-781 720
GR. MATERIAL
Prodam dva kubika HRASTOVIH DESK, 3 cm. »423-009 497
Prodamo APNO za beljenje. »621-062, Svoljšak 651
Prodam 3 vratna krila - hrastov furnir, širina 70 in 80 cm.»874-062, popoldan 687
Oddam 5000 kom strešne opeke folc in prodam BUTARE. »421-082 688
Prodam 18 OKEN Jelovica ter gradbeno dvigalo. »696-060 722
IZOBRAŽEVANJE
Kvalitetno in uspešno instruiram matematiko in fiziko.»311-471 522
Instruiram nemščino in kemijo za osnovne in srednje šole.»241-194 Borut 541
NEMŠČINA - kakovostne instrukcije, intenzivni tečaji, konverzacija s tujcem.ŠVICARSKA ŠOLA.s.p., «312-
5 2 0 686
NEMŠČINA - ugodne individualne ure,
priprava na maturo. Kranj, 312-520 691
Šola za diatonično harmoniko in nakup notnih zvezkov s prijemi.«061/841-559 713
Nudim kvalitetne INSTRUKCIJE iz MAT in ANG za OŠ. »225-015,dopoldan
TV~VIDEO-AUDIO-HI~FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA
8Sher^>od
UGODNA PONUDBA NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI 5 X  2.180 SIT
PRI MAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ
IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ ?EL.:064/222-055
IZGUBLJENO
Najditelj trobarvne ZLATE ZAPESTNICE dobi nagrado. »33-15-93 572
KUPIM
Odkupujemo smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorjevo, češnjevo, hruškovoHLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Imamo kratekplačilni rok in nove cene. «731-615,041/680-925 163
ODKUPUJEMO vseh vrst hlodovine in celulozni les. «656-20-12,dopoldan438
Iz središča Slovenije v Vaše srce
89,^Radio GEOSS«^
Fax 0611883-74(1 telefon 0611885-252, GSM 041-682-146
Kupim knjigo avtorice Nace Jermanj -NUMEROLOGIJA. «422-065 510
Kupim KOMAT za osla in oddam mlade mačke. »451-393 513
Kupim avtosedež in stolček za hranjenje. »545-026 709
LOKALI
Poslovni prostor - BRUNARICA v Boh. Bistrici, center, nasproti avtobusne,prodam ali zamenjam za starejšo hišo. Pisne ponudbe Turunčič, Jelovška 36 A,4264 Boh. Bistrica 162
Oddam vpeljan, opremljen frizerski lokal v Kranju. »221-741 350
AMBROŽ - Pod Krvavcem: Prodamo vikend, na zelo lepi lokaciji, 70 m2, parcela 200 m2, vsi priključki, starost 12 let: cena: 6.745.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
VOGEL-na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1/2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
BAŠELJ-PREDDVOR: Prodamo čudovito brunarico z vsemi priključki, v izmeri 100 m2, na 1550 m2 veliki parceli, mirna in sončna lokacija. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755- 296
KRANJ-CENTER: Prodamo trgovski lokal, 50 m2, na zelo ugodni in frekventni lokaciji. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
KRANJ-CENTER: Oddamo 6 urejenih poslovnih prostorov v dveh etažah mestne hiše, v samem centru Kranja, zelo dobra in mirna lokacija, velikosti prostorov so različne. Cena najema je zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE tel; 064/366-670, 041/755-296
PODLJUBELJ prodamo nov gostinski objekt 200 m2 površine, v etaži 1700 m2zemljišča parkirišče urejeno, kompletno opremljeno z novo gostinsko opremo PIA NEPREMIČNINE, 041/674-083, 041/753-128 428
Prodam OPREMO za živilsko trgovino ali dam v najem že vpeljano trgovino zod-kupom opreme in zalog. »041/735-908, po 16. uri 609
PRIMSKOVO oddamo 2 urejeni pisarni, po 20 m2, CK, za različno namembnost. FRASTnepremičninska hiša, 340-460 640_m
Prodamo ŠKOFJA LOKA 15 m2 trgovine + 15 m2 medetaže z izložbo, cena 4,63 mioSIT (48000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-786
V centru Kranja ali v okolici NAJAMEM PROSTOR, 20 m2, za FRIZERSKO OBRT. «312-274 654
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KPiANJ mestno jedro: prodamo večjo meščansko vilo sparkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokacijiprodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo naparceli 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673,0609/650-123 664
Prodam rabljeno pisarniško in trgovinsko POHIŠTVO in NAJAMEM skladiščni prostor(cca 10 m2). «742-590 ali 741-
789 po 16. uri 676
JESENICE oddamo v najem posl.objekt 540 m2 na frekventni lokaciji s kasnejši-modkupom po ugodni ceni. Primerno za veltrgovino ali obrt., JESENICE JAVORNIKprodamo posl. stan. objekt v podaljšani 3. gr. fazi, 430 m2, parcela 1000 m2,primerno za gost. dejavnost, cena 29,8 mil. ASGARD, 863-312, 041/673-048,041/751-193 26089
ODDAMO v bližni Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje v KRANJU (naPlanini) živilsko trgovino 50 m2 z odkupom inventarja. K 3 KERN, 221-353,222-566, fax 221-785 26106
Prodamo GOSTILNO v bližini Lesc, terasa 100 m2, zgoraj je stanovanje, parcela1100 m23, cena 32,6 mio SIT (345 000 DEM). K3 KERN d.o.o.,»221-353, 222-566 in fax 221-785 26107
090-46-63
090-46-63**°
POKLIČITE ZAUPAJTE i
STIKI PARThERSTVO AVANTURE ZMENKI POGOVORI
090-46-61
89.8 91.2 96.4
RADIO SORA
RADIO SORA tel.:064/605-605
Oddamo v okolici Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO 90 m2 in 70 m2, obe z odkupominventarja. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785
26110
Prodamo v bližini Kamnika poslovno stanovanjski objekt v 3. etažah, v eni je280 m2, zgoraj je 4 ss, cena pa 53.2 mio SIT (560 000 DEM). K3 KERN d.o.o.,221-353, 222-566 in fax 221-785 26111
Planina II ob cesti prodamo cca 90 m2 skladišča v kleti, višina 3 m. DOM-NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26143
MOJSTRANA ODDAMO 2 ss v hiši,RATEČE ODDAMO DVA VEČSOBNA STANOVANJA V HIŠI, BLED- center na lepi lokaciji oddamo več stanov, enot, cene sprejemljive, KR. GORAprodamo garsonjero v Čirčah, KRANJ Šorlijevo nas. prodamo 3 ss. ASGARD,863-312, GSM 041/673-048, 041/751-19326613
BLED ODDAMO v najem poslovni prostor 44 m2, opremljeno, sanitarije, kuhinje,CK, tel, dva ločena prostora. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048,041/751-
193 26614
V Kranju, Škofji Loki, Jesenicah -najamemo ali kupimo trgovine od 50-70 m2.TIG nepremičnine, 362-990 26974
ODDAMO TRGOVSKI LOKAL, 48 m2, pritličje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73 27137
SERVIS m AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ZWMCA, SF. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965
KOLESA
Ugodno prodam GORSKO KOLO Espe-ria 18 PRESTAV. »880-216 525
OBVESTILA
HOŠKA KOČA, počitniški dom na Pohorju, nudi PROSTE KAPACITETE PENZIONSKIHSTORITEV v komfortnih sobah (T,WC). UGODNO! Informacije naS 062/603-283 604
OBLAČILA
Prodam novo MOŠKO OBLEKO, tri plašče, 5000 SIT. «714-519 529
radio triglav
4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4
frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 ■ 101,5 Mhz
ŽENSKE BARETE dvojne in otroške KAPE dobite na «715-050 534
Poceni prodam ŽENSKI KRZNENI PLAŠČ. «451-176 zvečer 569
OTR. OPREMA
Ugodno prodam kombinirani otroški VOZIČEK Dino. «421-868_511
Prodam avtosedež 0-10 kg, ležalnik SLIT, rdeč, otroški kombinezon št. 68.«806-499 706
OSTALO
Prodam TELEFONSKI PRIKLJUČEK. «431-673 309
Ugodno prodam večjo količino SVILENIH PRTIĆKOV, primernih kot darilo za Valentinovo, 8. marec ali materinski dan «431-673 310
Ugodno nudimo OMELA za vse vrste dimnikov. ŠČETKARSTVO«061/823-
107 506
Prodam DOMAČO VOLNO in OVČJE KOŽE. «688-725 518
Prodam stare kmečke SKRINJE in obnovim starine. «451-372 567
Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin. Zbilje 22,«061/611-078 ses
TRGOVINA KRANJ d.o.o.
V NASI TRGOVINI VAM NUDIMO;
+ NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE
* VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fatae)
ZAKLJUČNE LETVE
* SWBN0 POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX
IZREDNO UGODNE CENE
DODATNA PONUDBA V KERAMIKI • KERAMIK in GRANITOGREZ
Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
Mirka Vacliiova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-5l2
Vse, razen bukovih štorov, naučim žonglirati. Brane, 730-735 590
Prodam 300 ROMANOV X-100 po 300 SIT. «226-758 599
PRIDELKI
Prodam neškropljena JABOLKA, starejših sort ter pristni jabolčni KIS.«061/627-454 519
Prodam domačače JABOLKA voščenke in ŽGANJE. «744-823 528
POSESTI
KRANJ okolica, prodam POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT ob glavni cesti, 380 m2površine, spodnja etaža primerna za obrt, proizvodnjo, skladišče, zgornja vili. gradbeni fazi. Zemljišče 1200 m2. «241-723 37
PIA nepremičnine
podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tet.:064/623-117 064/622-318
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo vrstno visokopritlično montažno hišo na parceli490 m2, CK na olje. PIA NEPREMIČNINE 656-030 52
OBČINA VODICE - zazidljivo parcelo ali starejšo hišo kupim.«061/1329-086
127
JESENICE NA JAVORNIKU prodamo
manjšo hišo, potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 7.260.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 863 150
ŽIROVNICA MOSTE prodamo urejeno, zidano družinsko hišo, v idiličnem okolju, na parceli 700 m2, za 19.109.000 SIT (197.000 DEM). POSING 064 863 150
LESCE dvojček, potreben adaptacije, oz. nadomestna gradnja, parcela 400 m2, na frekventni lokaciji, primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 10.648.000 SIT (110.000 DEM). POSING 064 363 150
MEDVODE - zazidljiva parcela, možnost gradnje poslovnega ali stanovanjskega objekta, 3.700 m2, prodamo! POSING 064 224 210
PODLJUBELJ parcelo 387 m2 in GOLNIK parcelo 1640 m2 prodamo! POSING 064 224 210.
MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ OKOLICA, TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO ZA GOTOVINO IN ZAZIDLJIVO PARCELO. 064 227 202
JESENICE-V SAMEM CENTRU: Prodamo 1/2 hiše v dveh etažah, potrebno adaptacije, 150 m2, primerno & poslovno dejavnost, možno pa tudi W* dvostanovanjski objekt. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel', 064/366-670, 041/755-296
VEDEŽEVANJE
NOVO PONOVNO Z VAMI VAŠI PRILJUBLJENI MARI IN MARIJA
090 - 46 42
KWAI„ v p. <>u 8. do 20. urv       156 SIT/'«'"
PLAVŠKI ROVT: Prodamo zelo lepo enodružinsko hišo na čudoviti gorsk' lokaciji, 140 m2 bivalne površine, 500 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki, velika sončna terasa. Cena: zelo ugoo" na. ITD + NEPREMIČNINE TeH 064/366-670,041/755-296 __,
PODBREZJE: Prodamo novejšo visokopritlično hišo na čudoviti lokaciji, 200 mZ stanovanjske površine, 715 m2 pripada" joče parcele, vsi priključki. Cena: P° dogovoru, v račun vzamemo tudi dvosobj no stanovanje. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
LESCE-OKOLICA: Prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120 m2, padajoča parcela v izmeri 620 m2> SATTV, telefon, garaža, drvarnica. Ugod" ni plačilni pogoji. Cena zelo ugodna. ifD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 JI
KRANJ-ĆIRČE: Prodamo 2/3 hiše dj in II. etaži vsaka etaža ima posebej vhoo\ cca 90 m2 stan. površine, zgoraj teras3, brez CK, tel, vsaka etaža samne'0/'10
stanovanje, pripadajoča parcela sam" dvorišče. ITD + NEPREMIČNINE W
NEPREMIČNINE
edomplan kranj, d.d kranj,bleiweisova 14 p.p.l3& tel.064/268-700, HENN fax:064/211-864
upravljanje in vzdrževanje stanovanj
Promet z nepremičninami
Odgovornost in strokovno«*
zagotavljata zanesljivost in uspeh
RADOVLJICA-LANCOVO: Prodamo ^ zazidljivih parcel,v izmeri *850 m2> čudovita sončna lokacija, elektrika ^° parceli, telefon tudi, vodovod bo pa urejen za ves sklop parcel - z prispevkom cca 5000 Dem na eno parcelo, asfalt^ pot, mirna lokacija. Cena: 6.720 SIT/m2. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
99.5 MHz   100.2 MHz  104.8 MHz
Rt C3 L
studio 161 31 30 marketing 161 30 60
STORŽIČ, d.o.o.
BLAGOVNICA TINA
Glavni trg 3, tel.: 225-641
Od 11. do 23. januarja
do 40 %
SEZONSKO ZNIŽANJE
zimsko konfekcije
STORŽIČ, d.o.o.
MODNA HISA
Glavni trg 5, tel.: 222-177
Od 11. do 23. januarja
do 40 %
SEZONSKO ZNIŽANJE
hitro in poceni
M;061/841-846, Mob,: 041/629-514
stalni oglasi, ki vedno najdejo svoje kupce...!
TELEOGLASNIK
PODLJUBELJ: Prodamo zazidljivo Parcelo 300 m2, z vso gradbeno dokumentacijo za vikend , vsi priključki. Cena ■ zelo zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
TRSTENIK: Prodamo izredno lepo, ravno in sončno parcelo 1300 m2 na obrobju vasi, voda in elektrika na parceli, dovoljena gradnja za stanovanjsko hišo. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel, 064/366-670, 041/755-296
ŽIROVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 1800 m2, pogled na Triglav, sončna lega, bližina ceste, vrtca, šole. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
MGffNTfiR
M. Cl I ratov Praprotnic 10 NAKLO Tclyf«:064/471 -035
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER       ± ~j\s& AVTOMOBILSKIH ^
t^MOHROE?
KR.GORA na odlični lokaciji (naselje Jasna) prodamo večjo počitniško hišo, 2l7m2, 428 m2 zemljišča. PIA ^PREMIČNINE, 212-719_426
POPOVO pri Tržiču stanovanjsko hišo Primerno tudi za vikend 124 m2 površine 370m2 zemljišča, stara približno 17 let. ^NEPREMIČNINE, 041/753-128 429
KRANJ DRULOVKA prodamo starejšo h|šo, parcele 900 m2. TIG nepremič-362-990 43?
BITNJE prodamo zazidljivo parcelo, 1600 m2. TIG nepremičnine, 362-g90,0609/614-133 436
V Bohinju prodam 2 TRAVNIKA 5500 K12, v Senožetih in na Dobravi. Ponudbe na»061 /334-632 470
LESCE z okolico kupimo starejšo hišo na manjši mirni lokaciji.»734-084 516
STRUŽEVO prodamo manjšo enodružinsko hišo s poslovnimi prostori, parcela 400m2. FRAST nepremičnine, 340-460 636
STROJNI TLAKI -ESTRIHI
tel. 0609 625 474 061 812 608
STRUŽEVO,STRAŽIŠČE prodamo etažo hiše, pripradajoči vrt. FRAST nepremičninskahiša, 360-460
638
D^'TOF - prodamo enodružinsko hišo s plovnimi prostori ter zazidljivo pace-
3404602' FRAST nePremicninska hiša-
639
-*RUf£aVKA
HAST nepremičninska hiša, 340-
460
prodamo več VRSTNIH
Oddamo vrstno hišo na OREHKU pri Kranju za 86.760,00 SIT/mes s celotno opremo.K3 KERN, 221-353-222-566, fax 221-785   . 648
ŠKOFJA LOKA okolica zazidljivo ravno parcelo, 600 m2, 6.250 SIT/m2, LJUBLJANAokolica gradbeno parcelo 930 m2 z vsemi dovoljenji in projektom. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 660
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center cca 20 m2 v pritličju stavbe ob cesti,souporaba WC in kuhinje, KRANJ Vodovodni stolp, 70 m2/l., 2 prostora, CK, tel,96000 SIT/mesečno netto, KRANJ Center manjši gostinski lokal z odkupominventarja. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 661
HIŠE PRODAMO: ŠKOFJA LOKA Pod-lubnik montažno vrstno HIŠO na parceli 490 m2,21,3 mio SIT, PREDDVOR okolica manjši VIKEND na parceli 400 m2, 8,5 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123662
PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica do 15 km kupimo več zazidljivih parcel za znanekupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123663
Oddam starejšo, vzdrževano hišo za skladiščenje. »422-752 689
Nezazidljivo parcelo - sadovnjak ali vrt, kupim. »621-794 715
KRANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodnoprodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + klet+mansarda, lahkodvodružinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis,priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodružinska, urejena okolica, 31.4mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
24528
SP.DUPLJE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet inpritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mioSIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., mansardoin fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turizem250 m2 nerto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mioSIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
24529
HIŠE PRODAMO DOLENJSKA Mirna izredna lokacija, na hribčku, nedokončan vikend(V. gr. f.), cca 48 m2 biv. površine na parceli 7500 m2, 6,2 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25544
KR. GORA center 1/2 hiše 90 m2 bivalne površine, parcela cca 520 m2, vrt,PODKOREN hiša 140 m2, zidana garaža, CK, 780 m2 parcele, ugodna cena, ASGARD,863-312, 041/673-048,041/751-193 26084
KR. GORA prodamo visokopritlično hišo 305 m2, vrt. 60 m2, garaža, CK, KR. GORAprodamo 1/2 starejše hiše, 116 m2, upor.površine, cena 17.280.000 SIT,KRANJSKA GORA prodamo enonad-stropno hišo 112 m2, parcela 1940 m2, garaža.JEZERSKO prodamo hišo 103 m2 in senik 78 m2 s 3000 m2 parcele, JEZERSKOposlovno stanovanjski objekt hiša 150 m2, poslovni objekt 238 m2, 1.3 hatravnika. Primerno za kmečki turizem, gostinstvo, camp, LESCE prodamo starejšohišo potrebno adaptacije cca 90 m2, frekventne lokacije. ASGARD 863-312,041/673-048, 041/751-193 26085
DOVJE zaz.parcela z grad. dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za8160.000 SIT, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 rr>2, za 6.144,000 SIT, POLJANE (nadJesenicami) zazidljiva parcela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija za4.512.000 SIT, ŽIROVNICA Selo prodamo 2x900 m2 zazidljive parcele,kom.neurejena, lepa sončna lokacija. PODKOREN prodamo parcelo, 1212 m2, nafrekventni lokaciji, v bližini smučišča, parcela je v postopku zazidalneganačrta, dovoljena gradnja za poslovni objekt. RATEČE prodamo parcelo 2x1000 m2ali 2000 m2. ASGARD 863-312, 041/673-048, 041/751-193 26087
Prodamo v Kranju poslovno - stanovanjsko HIŠO, od tega 116 m2 trgovine vpritličju in 464 m2 stanovanjske površine, dostop z avtomobilom, cena 58.6 mioSIT. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 26108
Prodamo v bližini Kranja novejšo stanovanjsko HIŠO z gostilno v pritličju,zgoraj stanovanje, parcela 2000 m2, cena 58.9 mio SIT. K3 KERN d.o.o.,»221-353, 222-566 in fax 221-
785 26109
Prodamo Kranj - Stražišče; 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem, 80 m2v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajoči vrt za12.9 mio SIT (135 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353,222-566 in fax 221-785 26112
Prodamo PODREČA - starejšo delno podkleteno HIŠO, potrebno obnove na parceli500 m2, cena 105 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566in
fax 221-785 26113
Prodamo v bližini Tržiča podkleteno HIŠO na parceli 550 m2, cena 27.5 mio SIT(290 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax221-785
večjo izbiro vam po želji fce^ pošljemo na dom!
NEPREMIČNINE
POSLOVNA ENOTA KRANJ Zorno u a 1
064/212 719
Obveščamo cenjene stranke, da smo v Kranju Pridobili nove prostore in prenesli poslovanje v Zoisovo ulico l(nasproti sodišča), kjer ima svoje prostore tudi Gorenjski glas.
KRANJ CENTER enostanovanjsko hišo 8x10 m, potrebno obnove na manjši parceli 11,7 mio SIT, primerna za mirno poslovno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE,22-33-00, 0609/650-123 26371
PRIREDITVE
NARODNO ZABAVNI DUO vam predvaja glasbo za vse priložnosti.»312-327
606
NARODNO ZABAVNI TRIO igra na ohcetih, obletnicah v lokalih. Spremljam poroko sharmoniko. »731-015 68i
BON-BON s pevko Martino, glasba za vse priložnosti.»561-566, 632-170708
RAZNO PRODAM
PANJSKE KONČNICE - lovski, ribiški, nabožni, pivski, zgodovinski motiv, prodam.»212-168 72
Ugodno prodam SAT ANTENO Fuba special ter PONY EKSPRES.»738-421
533
Prodam GORSKO KOLO, pisalni stroj, bojler Gorenje Tiki 50 I.»330-687 536
Prodam suha bukova DRVA in suh smrekov in bukov rezan les.»403-710
Prodam gumi voz, traktorsko škropilnico, brano in smučarsko vlečnico Tomos. »802-222 690
STAN. OPREMA
Prodam starejšo Marles kuhinjo, štedilnik, hladilnik odlično ohranjeno, cenaOOO DEM. »744-685 551
Prodam kavč, malo rabljen, ugodno. »713-908 716
KUHINJE UGODNO! »431-673 25917
SPORT
Prodamo Kranj - v smeri Pungarta, pritličje hiše, 118 m2, mansarda 95 m2 inkletni prostor 50 m2, primeren za poslovno dejavnost za 24 mio SIT (260 000DEM). K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 28118
Prodam SNOVVBOARD   148 cm in
BOOTSE št. 38. «411-524 540 -
Prodam SMUČI z okovjem (175 cm) ter
smučarske čevlje št. 38.«832-986 571
Prodam eno sezono rabljene HOKEJSKE DRSALKE št. 36/37.«401 -502
600
Prodam več parov SMUČI komplet z vezmi Tvrolia marker« 743-848 710
STORITVE
Prodamo BOHINJSKA BISTRICA kamnito hišo z lesenim gospodarskim poslopjem,elektrika je, voda iz vodnjaka, dostop po ravnem, primerno za športn-odejavnost, cena =4,2 mio SIT (45000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX221-785_ 26116
Prodamo BOHINJSKA BELA dobro vzdrževano kmečko hišo z gospodarskim poslopjem vpodaljšku, sončna lega, dostop po asfaltu, parcela 1000 m2, cena =19.000 DEM,18,2 mio SIT, možno je dokupiti še kmetijsko zemljišče. K 3 KERN 221-353,222-566, fax 221-785 26117
Prodamo VRBA hiša dvojček, 45 let staro, ob hiši je garaža, parcela =300 m2,cena =13,0 mio SIT. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26ns
Prodamo v smeri Preddvor vikend na parceli 1.550 m2 ob potoku, cena 12,3 mioSIT (130.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 26119
PRODAMO ŽELEZNIKI starejšo kamnito hišo ob cesti in potoku, parcela je 7000 m2za ceno 7,6 mio SIT (80.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26121
Prodamo VODICE pritlično stanovanjsko hišo 9x10 m, na parceli 1000 m2, kjerstoji tudi 100 let stara hiša, cena je 38 mio SIT (400.000 DEM). K 3 KERN,221-353-, 222-566, fax 221-
78 5 26122
Prodamo VODICE stanovanjsko hišo ( manjša vila), vzdrževano, večja parcela.cena =33,5 mio (350.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26123
Prodamo VISOKO novo stanovanjsko pritlično hišo vel. 11x 14 m, s prizidkom-garaže, na parceli 620 m2 za ceno 40,1 mio SIT (420.000 SIT). K3 KERN 221-353,222-566, fax 221-785 26125
Prodamo BESNICA novejši bivalni vikend 7x8 m s prizidkom na parceli 556 m2,cena =185.000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26134
Oddamo opremljeno 1 ss na Zlatem polju, starejšo hišo v Kranju, 3 ss vStražišču v mansardi in 2,5 ss na Prim-skovem. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax221-785 26135
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265, faks: 710-058
DO 05.02. VPISUJEMO V: JEZIKOVN E TEČAJE
90 urni stopenjski tečaji ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE
30 urni obnovitveni tečaji ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE konverzacija NOVOST začetni tečaj ŠPANŠČINE IN FRANCOŠČONE
INFORMACIJE IN VPIS: 715-265
e-mail: lj-uni.radovl.jica@sioi.net
TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30 % prihranek prikurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061/813-553 2
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev.štedilnikov, bojlerjev. «242-037 in 041/691-221_3
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahkonaročite na «211-418 ali 714-519__&
SERVIS TV, VIDEO IN AUDIO NAPRAV! Smledniška 80, «324-698,041/505-606, pridemo tudi na dom! 96
TV, VIDEO, STOLP, CD in ostalo zabavno elektroniko vam popravimo v PROTONSERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj, «222-004 110
Polaganje talnih oblog, laminatov ter brušenje in lakiranje parketa. «064/327-346 124
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE - IZDELUJEMO, MONTIRAMO, SERVISIRAMO. MOŽNOSTOBROČNE-GA ODPLAČEVANJA. Delavnica Medvode, 061/621-700,  GSM 041/629-
521 134
ASTERIKS. SENIČNO 7, Križe, «557-874 , 041/7 33-7 09IZDELOVANJE ŽALUZIJ, vertikalnih žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev,rolet, PVC karnis, sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije.SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! Dobava in montaža v najkrajšem času!
153
Obdelava mansarde s Knauf ploščami, montaža Armstrong stropov, tesarska inkrovska dela. «491-425, GSM 041/771-637 191
ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ.s.p. izvajam vse vrste elektroinstalacij.«311-
530 in 041/735-949 193
Vodim poslovne knjige za mala podjetja in s.p. «744-708,041/665-714 324
BOJLERJI. PIPE, KOTLIČKI, VENTILI, ŠTEDILNIKI,    POMIVALNI, PRALNI STROJI,ELEKTROINSTALACIJE popravila, montaža. «325-815
357
ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, GARAŽNA ROLO VRATA -MONTIRAMO! «061/621-700 508
Polaganje keramike, postavitev krušnih peči in kaminov.«545-060 509
BRUŠENJE - lakiranje parketa 1400 SIT/m2, skupaj z lakom Sinteco.»872-517 zvečer 517
ČIŠČENJE SEDEŽNIH ARNITUR, TALNIH OBLOG Z OBNOVO NAMAZOV, ITI-SON, TAPISON. LESKET 211-338, 041/503-158 554
VODOVODNA POPRAVILA: PIPE, BOJLARJI, WC ..'.+ VSE OSTALO (KOMPLETNA PRENOVAKOPALNIC), VAM NAREDI PRIZNANI OBRTNIK! CENE SPREJEMLJIVE! «561-469 556
NOVO zaščitni premazi za laminate, ren-ovacija leska parketa.«041/713-557
574
3x tedensko grem čistit, pospravljat vaše stanovanje ali pomoč v gospodinjstvu-Vodovodni stolp. «222-288 575
SOBOSLIKARSTVO IDEJA AV DEKOR,s.p., opravljam vsa pleskarska dela. «863-835 595
Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV GORENJE TUDI NA DOMU.»331-199 Sinko 615
VODOVODNE INSTALACIJE napeljemo na novo in obnavljamo stare. Nudimo kompletnoobnovo kopalnic. »831-124
619
Polagam keramiko hitro in kvalitetno po konkurenčni ceni.»241-596, 041/714-
817 88S
TV SERVIS NOVINEC Kranj, popravilo vseh vrst telefizorjev, kvalitetno inpoceni. Pridemo na dom. »331-245 rse
NUDIMO VAM STROKOVNO, AŽURNO IN KVALITETNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKEIN PODJETJA. AJK, d.o.o. KRANJ, »222-754 25699
PROTIVLOMNE kovinske mreže za okna, pohodne mreže ter STOPNICE vseh vrst.GELD.d.o.o., 064/806-026
26596
OLJNE GORILNIKE, avtomatiko-tudi za sončne bojlerje, servisiramo, montiramo zgarancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o.,       tel.fax: 874-
STANOVANJA
ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje, prodamo 3 ss 80 m2, III. nadstr., cena dogovor.PlA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 47
Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, v izmeri do 34,50 m2 stanovanja so vseljiva takoj. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
Zlato polje, v 5. nadstropju, garsonjero 21,40 m2, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 4,3 mio SIT (45.000DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina II, prodamo garsonjero v visokem prritličju 30,00 m2, kuhinja ločena , vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 6,3 mio SIT (65.000 DEM) ) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina III, v 7. nadstropju prodamo lepo urejeno enosobno stanovanje 37,80 m2 z balkonom, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 7,7 mio SIT (80.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Novo stanovanje Kranj Zlato Polje, prodamo 59,45 m2 vseljivo takoj, za vse nadaljnje informacije in oglede nas pokličite na tel. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj
Radovljica, prodamo dvosobno stanovanje 52,00 m2 v 2. nadstropju, z vsemi priključki, bivalna kuhinja, balkon, vseljivo takoj, cena 7,9 mio SIT (82.000 DEM) ) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Zoisova ul., prodamo dvosobno stanovanje 51,30 m2 v 1. nadstropju, vsi priključki, opremljena kuhinja, vseljivo takoj, cena 9 mio SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj Planina I, prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2 v 7. nadstropju, stanovanje celotno adaptirano, stanovanje je vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
STORŽIČ, d.o.o.
BLAGOVNICA GORENC
Mladinska ulica 2, tel.: 221-301
Od 11. do 23. januarja
do 40 %
SEZONSKO ZNIŽANJE zimske konfekcije
Kranj center prodamo v hiši enosobno s kabinetom 52 m2 , etažna CK, vseljivo po dogovoru, cena 7,7 mio SIT (80.000DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Radovljica, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 58,60 m2, kompletno prenovljeno, vsa oprema v stanovanju ostene, nova kuhinja, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj, cena 11,6 mio SIT (120.000 DEM)) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
RADOVLJICA na Gradnikovi prodamo komfortno, dvosobno stanovanje z balkonom, za 7.857.000 SIT(81.000 DEM). POSING 064 863 150 (www.posing.si)
LESCE alpski bloki prodamo novejše, komfortno, dvoinpolsobno stanovanje, z balkonom, za 14.036.000 SIT (145.000 DEM). POSING 064 863 150(www.posing.si)
JESENICE CENTER lepo, novejše, trosobno, komfortno stanovanje 74 m2, I. nadstr., prodamo za 7.937.600 SIT (75.000 DEM). POSING 064 863 150 (www.posing.si)
JESENICE NA PLAVŽU v nizkem bloku, prodamo troinpolsobno, komfortno, takoj vseljivo stanovanje, za 7.260.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 863 150 (www.posing.si)
RADOVLJICA NA GRADNIKOV! oddamo dvoinpolsobno, opremljeno, komfortno stanovanje, za 48 400 SIT / mes (500 DEM / mes), predplačilo. POSING 064 863 150 (www.posing.si)
NA JESENICAH NUJNO KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! 064 863 977
V MOJSTRANI KUPIMO GARAŽO! 064
863 977
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 35 m2, vsi priključki, velik balkon, za 6.790.000 SIT (70.000 DEM). POSING 064 222 076 (www.posing.si)
KRANJ VREČKOVA prodamo enosobno stanovanje 49 m2, z atrijem, vsi priključki, za 9.000.000 SIT (93.000 DEM). POSING 064 224 210 (www.posing.si)
KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje 65,12 m2, z vsemi priključki, balkonom, prodamo, za 10.027.500 SIT (105.000 DEM). POSING 064 222 076 (www.posing.si)
ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS, trosobno stanovanje 70 m2, delno opremljeno, vsi priključki, dva balkona, prodamo. Cena po dogovoru. POSING 064 222 076 (www.posing.si)
KRANJ KIDRIČEVA prodamo trosobno stanovanje 76 m2, I. nadstr., nizek blok, za 9.603.000 SIT (99.000 DEM). POSING 064 222 076 (www.posing.si)
KRANJ PLANINA I obnovljeno trosobno stanovanje 78 m2, vsi priključki, dva balkona, lepo urejeno. PRODAMO! POSING 064 224 210 (www.posing.si)
MEDVODE , ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO ALI NAJAMEMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA. 064 227 202
KRANJ ŠORLIJEVO, PLANINA, IŠČEMO VEČ RAZLIČNO VELIKIH STANOVANJ ZA ZNANE KUPCE. GOTOVINA! 064 227 202
KRANJ - Planina I: Prodamo popolnoma renovirano garsonjero, 31 m2, popolnoma opremljena z zelo funkcionalno razporeditvijo, II. nad.. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
TRŽIĆ-CENTER: Prodamo zelo lepo, popolnoma renovirano, sončno dvosobno stanovanje predelano v tro, 53 m2, X. Nad., vsi priključki, zastekljen balkon. Cena :zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
TRŽIČ-RAVNE: Prodamo zelo lepo, popolnoma opremljeno dvosobno stanovanje v novejšem nizkem bloku, II. nad., 63 m2, velik balkon, vsi prikjučki, telefon. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
KRANJ-Planina L: Prodamo več dvosobnih stanovanj, II. nadstropje, 61,4 m2, VI. nadstropje, 65 m2, vsi priključki, balkon, Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
RADOVLJICA-CANKARJEVA: Prodamo lepo dvosobno stanovanje, v izmeri 52 m2, v starejših blokih. II. nadstr., vsi priključki, balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
JESENICE: Prodamo novejše trosobno stanovanje, 75 m2, visoko pritličje z atrijem, vsi priključki, cena: 8.075.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
KRANJ-Vodovodni stolp: Prodamo lepo mansardno trosobno stanovanje, III: nadstropje, 64,90 m2, brez balkona, vsi priključki ali vzamemo v menjavo v nižjem nad-stropju-lahko tudi dvosobno Cena: 10.340.000,00 sit. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga sestra in teta
ANA VIDIC
roj. Lukan, Lancovo, Radovljica
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Velike bolečine so brez solza.
Kadar smo zlomljeni, ne jočemo, krvavimo.
Tiho je odšel od nas naš ljubi mož, ati in ata
FRANC WEITHAUSER
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem iz Nakla in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se za trenutke pozornosti, tolažbe, lepih besed in sočutja.
Žalujoči: žena Tončka, hčerki Vanja in Janina z družinama Kranj, 12. januarja 1999
ZAHVALA
"Ljubezen je močnejša kot smrt" (Slomšek)
Odšla je in se ne bo več vrnila med nas, naša nepozabna mama
FRANČIŠKA BOGATAJ
roj. 1908, iz Britofa 339 pri Kranju
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spoštovali, nam ob njeni smrti izrekli sožalje, darovali za sv. maše, poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo župniku g. Janezu Kokalju za lep poslovilni obred.
VSI NJENI Britof, 27. decembra 1998
V SPOMIN
Kjer si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da si ostal sam.
Karel Destovnik - Kajuh
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš sin, brat in stric
DARKO MIRTIČ
iz Gorenj
Najlepša hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem
spominu in mu ob mnogo preranem grobu prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
IVAN ŠPEHAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za denarno pomoč. Hvala tudi dežurni zdravnici v Zdravstvenem domu Kranj ter trobentaču za zaigrano Tišino.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče
TOMAŽ TAVČAR
iz Zminca pri Škofji Loki
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena sožalja. Hvala dr. Jožetu Debeljaku za zdravniško pomoč in gospodu župniku Jožetu Klemenčiču za lep pogreb in obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in mu stali ob strani.
Žalujoči: žena Franja, sinova Tomaž in Jurij
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA BAJŽLJA
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
ALOJZIJE KRISTAN
roj. Štamcar
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zaposlenim podjetja ADRIA AIRWAYS za podarjeno cvetje in sveče ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen obred ter stražiškim pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunala Kranj, še posebej g. Sreču Ogrinu. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Drago, hčerki Milena in Zdenka z družinami ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Jutri imel bi dvaindvajset let, če ne bi usoda utrgala v najlepši mladosti življenja cvet.
DAMIR KERN
13. L 1977 - 10. 7. 1998
Pol leta že je od tedaj, ko zapustil domače si dvorišče, ne bo te več nazaj, zaman oko te išče.
Odšel si tja, kjer tisoč zvezd in večno sonce sije, kjer ni gorja, ni sivih cest, oko solza ne lije.
Za nas ni jutra dobrega in ne dneva svetlega,
noč temna lega nam na dušo, odkar si ti pod mrzlo rušo.
Rože ovenle so, pesmi ne glase se,
le svečke svetijo v temo, v spomin na čase srečne.
Zdaj mnogo dobrih ljudi ob grobu tvojem postoji in večni mir ti zaželi, HVALA-HVALA vam prijatelji!
VSI NJEGOVI Zg. Brnik
KRANJ - ZLATO POLJE 2 PRODAMO:
GARSONJERO 34 m2 lil TROSOBNO STANOVANJE
86 m8, CENTRALNO OGREVANJE, Z VSEMI PRIKLJUČKI IN DELNO OPREMLJENO
tel.: 242 481, 041/765 007
KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo trisobno stanovanje v bloku, I. nadstropje, v izmeri 65 m2, vsi priključki, balkon. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČ-NINE Tel- 064/366-670, 041/755-296
KRANJ-ŠORLIJEVA: Prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,18 m2, na izredno sončni legi, vsi priključki, balkon, KTV, CK, telefon. Vseljivo takoj. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 ^^^^
BLED-DOBE: Prodamo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,52 m2, balkon, CK, telefon. Cena: Po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296
ŠKOFJA LOKA Spodnji trg, prodamo enosobno stanovanje 40 m2, pritličje, etažnocentralno ogrevanje na plin, možnost souporabe vrta. PIA NEPREMIČNINE.622-318, 623-117 51
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 ss 34 m2, visoko pritličje, balkon zastekl-ien.CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČ-NJNE, 656-030 _ 422
ŠKOFJA LOKA Partizanska c. oddamo v najem trisobno stanovanje 80 m2, del-noopremljeno, I. nadstr., etažna centralna na plin. PIA NEPREMIČNINE, 656-
03 0 423
LESCE - prodamo 4 ss, (CK, CATV, tel.), 105 m2, deloma mansardno, Pokritparkirni prostor, odlična lokacija. gjA NEPREMIČNINE, 21 2-719 425
LESCE Alpski bloki prodamo 2.5 sobno STANOVANJE 70 m2 z vsemi priključki. PIANEPREMIČNINE, 041/674-083, 041/753-128 427
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 1 ss. 34 m2. TIG nepremičnine, 362-990n 430
TRŽIČ prodamo 2 ss, 53 m2, cena ugodna. TIG nepremičnine, 362-990, GoM041 /759-003 "33
V Kranju kupimo 1 ss, 2 ss. TIG nepremičnine. Sfio.oon 434
KRANJ prodamo nove garsonjere, novo jjss.   garaže   lahko   tudi preuredi
^Skladišče. TIG nepremičnine, 362-990, %Q9/614-133_435_
ŠORLIJEVO NASELJE - prodamo 3 ss, 72 m2, 4. nadstr., dvigalo. FRAST -nepremičninska hiša «340-460 469
PLANINA 2 - prodamo 2 ss, 3. nadstr., 66 m2, ohranjeno. FRAST -nepremićninskahiša, «340-460, P^V734-198__477
Planina 1 - prodamo 3 ss, 77 m2, lep razgled, 4. nadstr. FRAST - nepremićninskahiša «340-460 478
Oddam v najem 2 sobno STANOVANJE v Kranju - Zlato Polje, letno Predplačilo «491-294 496
Prodam STANOVANJE 59 m 2 in zazidljivo PARCELO 730 m2.S312-563 547
Kranj Planina prodamo 2 ss, 65,70 m2. «330-289. zvečer po20. uri 552
Oddamo v najem 2 ss v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku.
613
KRANJ prodamo novo 3 ss z garažo. TIG nepremičnine, 362-990 622
ŠKOFJA LOKA Groharjevo nas., prodamo dvosobno stanovanje 57 m2, III. nadstr.,renovirano. Možnost menjave z manjšo enoto z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE,622-318, 623-117 623
ŠKOFJA < LOKA Podlubnik, menjamo enosobno stanovanje za dvosobno s kabi-netomnižje nadstropje z doplačilom. PIA [^PREMIČNINE, 622-318, 623-117
KRANJ CENTER STANOVANJE 52 m2, CK na olje, tel., takoj vseljivo, prodam. Cena7.584.000 SIT oz. 79000 DEM. *g24-536, dopoldan ali zvečer 826
Planina 1 prodamo 1 ss, pritličje, 42
m2, flinl,„ij_-,       .-----
Kupim 2,5 sobno STANOVANJE na Partizanski v Škofji Loki, vseljivo do 6/99.«041/723-793 719
ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT,KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT,KRANJ Stražišče pol hiše 3 ss 75 m2, velik balkon, vrt, garaža, lastna CK,potrebno izdelati še mansardo 75 m2, mirna okolica, 12,4 mio SIT, ŠKOFJA LOKAMestni trg 3 ss, 76 m2/L, obnovljeno, nova streh in okna 10,5 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24524
Šk. Loka - Frankovo n. - prodamo 2 ss STANOVANJE s kabinetom, 56 m2, 3.nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE «622-318,623-117
24883
Gorenja vas - prodamo 3 ss stanovanje, 73 m2, kuhinja opremljena, balkon, vsipriključki, cena ugodna! PIA NEPREMIČNINE «622-318, 623-117
24884
V Kranju v Šorlijevem naselju prodam 3 sobno prenovljeno STAN OVAN JE. S 22-
30-68 25497
BRNIK 1 ss, cca 40 m2, opremljeno, največ 2 osebi, 43200 SIT/mes, predplačilo.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25542
STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina II 3 ss, 80 m2/IV., obnovljeno, vsipriključki, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25543
STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 ss za poslovneža z družino in 1 ss za dve osebi,predplačilo. DOM NEPREMIČNIB-NE, 22-33-00, 0609/650-123 25545
STANOVANJA PRODAMO RADOVLJICA prodamo 2 ss 61,45m2, KR. GORA Bezje prodamo 2 X3ss, KR. GORA prodamo apartma, 40 m2, renovirano, JESENICE 2ss 60,22 m2,vbloku, JESENICE prodamo 3 ss 76 m2 v bloku, JESENICE 3 ss v stolpnici, 72,51 m2, balkon, neopremljeno, CK, KR.GORA dva apartmaja v večapartmajski hiši 33m2 + 48,5 m2. ASGAD 863-312, 041/673-048,041/751-193 26O86
JESENICE JAVORNIK, prodamo 2 ss v večstanov.hiši, 60,89 m2, visoko pritličje,CK, OUE, STANOVANJE JE NOVO. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048
26092
Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 45 m2, s CK na olje za11,3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785
26129
Prodamo ŠKOFJA LOKA 2 ss 46,5 m2 v pritličju z vrtom, brez CK, cena = 6,46 mioSIT (67.000 DEM)., 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,6 mio SIT/79.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 25130
Prodamo KRANJ 3 ss 84 m2 v 8. nadstr. cena 11,6 mio SIT (122.000 DEM). K3 KERN,221-353, 222-566, fax 221-
7 8 5 26133
Prodam karambolirano vozilo R 4 GTL, v voznem stanju, reg. do konca leta 99.Cena ugodna. «212-177 151
ALFA 33 1,5 SL, 1.86, temno modre barve, el. paket, reg. do 3/99, možna menjavaza vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE«863-430 206
ACCENT 1,3 LS, 1.96, zelene barve, avtoradio s 4. zvočniki (2 x 130 W, 2 x 80W), reg. do 10/99, možna menjavaza vaše rabljeno vozilo z vašim doplačiloma-li kredit. HYUNDAI JESENICE «863-
430 208
OPEL OMEGA 2,4 i letnik 91, svetlo modra metalna barva, ABS, strešno okno, el.nast. zun. ogledala, servo volan, reg. do 8/99, možna menjava za vaše rabljenovozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE«863-430
Prodam R 19 RT I. 93, cena 970.000 SIT. «415-532 406
Prodam AUDI 80 1.8 s, I. 89 reg. 7/99, srebrne barve, dodatna oprema, ohranjen,garažiran. «241-259 popoldan 4is
Prodam OPEL VECTRO 1,6 i GL, letnik 91. «431-451 475
Prodam GOLF, I. 81, reg. do 5/99. «225-767 po 16. uri 499
Prodam GOLF JX 1.88, reg. celo leto. «710-046, zvečer 500
Prodam ŠKODO FAVORIT I. 91, prevoženih 56000 km, cena 320000SIT.«563-223, zvečer 515
Ugodno prodam GOLF II, diesel, I. 88. «864-856 524
Prodam GOLF III, I. 6/95, I. lastnik. «564-117 527
Prodam OPEL REKORD 1700 (Oldtaj-mar), reg. do leta 2000, cena ugodna.«328-010 539
Prodam OPEL KADETT 1.3, reg. do 12/99, cena po dogovoru.»401-575
Prodam FIAT PUNTO SX 75, star 4 leta, prevoženih 50.000 km, cena 12.000 DEM.«245-471 544
Prodam IMV KOMBI, I. 77, zelo dobro ohranjen, registriran.«633-200 555
MITSUBISHI PAJERO 2500 TDI, I. 91/9, 150.000 km, prodamo.«312-026 564
Prodam JUGO 55, odlično ohranjen, garažiran, registriran december 99.«741-472 570
SUZUKI SVVIFT GTI 1.90, kot nov, SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX 1.95, prodamo. Avtogarant634-231 578
GOLF JXD I.90.I. lastnik, GOLF JXB 1.90, ugodno prodamo. AVTOGARANT 634-231 5/9
RENAULT 19 TR 1.90, HYUNDAI PONY 1.5 GLS odlično ohranjen, I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231 sao
RENAULT 9 GTL, 1.84, cena 130.000, LADA SAMARA 1300 I. 87, poceni pro-damo.AVTOGARANT 634-231 58i
KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT,KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/L, vsi priklj., 7 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26142
JESENICE JAVORNIK, prodamo 2 ss v hiši 56,5 m2, CK, olje, stanovanje je na NOVOadaptirano. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048, 041/751-1932/327
VARSTVO
funki
2i!f!L340-460
skanjr^ionalno. FRAST nepremičnin-
VARSTVO za vašega otroka v Šenčurju. «411-860 523
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTO-MOBILOV.«692-194 266
Prodam dve zimski GUMI Michelin 155-70-13. «874-357 530
Poceni prodam odlične ZIMSKE GUME za Fičota, komplet z obroči.«549-109
CITROEN-AX za rezervne dele, prodam. «422-098 558
Prodam FIČKA 850, neregistriran, I. 12/82, vozen. «471-414popoldan 593
Prodam avtomobilsko prikolico brez A testa. «491-545 594
NFdo IN PRODAJA VSEH VRST tn£* ICNIN. CENITVE, IZDELAVA ^KACIJSKE   INGRADBENE DOKU-
°rENJSka kupimo več stanovanj in «n°družinskih hiš z gotovino. FRAST-■^^jčninska hiša, 340-460 642
.NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST
KfNTACIJE, SVETOVANJE. DOM /^PREMIČNINE, Stritarjeva 4, £nanj,nasporti kina CENTER, 22-33-00, j^S73, 0609/650-123__658
STANOVANJA PRODAMO PIRAN: 1 ss, £l;74m2/PR., brez CK, 75, mio SIT, ^RANjPianina I, 1 ss, 53,6 m2/VIII., možnost preureditve v 2 ss, vsi pri kij uč-8mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68 ?2?VII, vsi priklj., 10,8 mio IST, KRANJ-j fto Polje 3ss/PR, 63 m2, CK, plin,
s'efon., sončno, obnovljeno, 10 mio ^T.LESCE UGODNO 3 ss mansardno v £*. 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, ^3140 m2, 7 mio. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-000, 221-673, 1^9/650-123 659
v Radovljici ali Lescah in okolici najame-~a opremljeno 1 ali 2ss do ijJ-SOOSIT/mesečno +stroški. *°41/537-271 668
VOZILA
ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO, Škofja Loka(bivša vojašnica) «634-148 in 0609/632-577_4_
ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. «242-600,242-300,   041/668-283   MARK MOBIL,
d.o.o. 6
CITREN AX 1.90, CITROEN AX 1.89, SUBARU REX 1.88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 582
MOTORNO KOLO PIAGGIO OUARTZ I. 94, FIAT UNO 60 S I. 87, prodamo. AVTOGARANT634-231 583
WV PASSAT GT 1.88, HONDA CMC GL I. 91, AVTOMATIK, prodamo. AVTOGARANT 634-231 584
RENAULT CLIO 1.4 RT 1.93, črne barve, I. lastnik, odlično ohranjen, pro-damo.AVTOGARANT 634-231 585
FIAT PUNTO nov prodamo, možen kredit ali menjava za rabljeno vozilo. AVTOG-ARANT634-231 588
RENAULT 5 GTE l.90,športno opremljen, lepo ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 634-231 589
Prodam JUGO 60 KORAL, I. 89/11, bele barve, 73000 km, dobro ohranjen. «681-238 602
MONDEO KARAVAN, I. 94/12, uvoz iz Nemčije, šibedah, 2 B, blokada motorja, cenal.600.000 SIT. «692-548 eis
LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 45 I. 88, 91, Z 128 I. 91, GLF 1.81, 82, UNO 60 S I. 85, BMW 316 I. 86, ALFA ROMEO 33 1.5 1.88, FORD ESCORT 1.6CL I. 87, AUDI 80 I. 92, 93, VW PASSAT 1.8 i CL I. 92, LADA NIVA 1600 I.88J.V. ZASTAVA 35.8 N RIAVL 1.90, KOMBI CITROEN C 25 D I. 90. Možna menjavastaro za staro,nakup na kredit, nakup na več čekov (do 150.000 SIT). Prepisivozil. «224-029
620. t
Prodam JUGO 45 A, I. 8"6, nereg. vozen, cena 200 DEM oz. 20.000 SIT. «310-828 628
Prodam dobro ohranjen GOLF JX 1600 bencin, 1.87, temno rdeče barve.«715-
53 5 656
DAEVVOO NUBIRA, 1.6 S, I. 97, met črna, 24.000 km, 5 v, 1. lastnica, servisna,SV, CZ, ES, AR, 1.678.000 SIT ali 17.300 DEM. AVTO LESCE 719-118665
PEUGEOT 405 GRI, I. 91, bel, 131.000 km, reg. 4/99, katalizator, AR, ohranjen,669.000 SIT ali 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 ' 666
Prodam Z 101, I. 85, 130.000 km, ugodno. «714-768 672
Prodam GOLF diesel I. 96/97. «558-
768 677
OPEL ASTRA 1.6 i, 1.92, 90.000 km, možnost menjave, ugodno. RONDO TRADE 634-889 695
FORD ESCORT 1.4 i karavan, I. 94, 70.000,prvi lastnik, ugodno. Možnost menjave.RONDO TRADE 634-889 696
CITROEN ZX 1.6 i AURA I. 94, dobro ohranjen, ugodno. Možnost menjave. RONDOTRADE 634-889 69/
JUGO KORAL 45, I. 89/90, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889 698
RENAULT 5 FIVE, I. 93, odlilčno ohranjen, ugodno. Možnost menjave. RONDO TRADE634-889 699
GOLF 1.3 B JXB, I. 87/88, odlično ohranjen, ugodno. Možnost menjave, kredita.RONDO TRADE 634-889 700
PASSAT 1.8 T, I. 98, karavan, zlate barve, kot nov, ugodno. RONDO TRADE 634-889 701
TVVINGO PACK I. 97, 19.000, kot nova, ugodno, možnost menjave. RONDO TRADE634-889 702
OPEL OLYMPIA, I. 70, reg. 4/99, usnje, odlično ohranjen.«242-857 705
Prodam GOLF diesel, I. 84, reg. do novembra, obnovljen.«714-311 711
GOLF JXD 1.87, 1. barva, 2. lastnik dobro ohranjen, dodatna opre-ma.«714-342 712
Prodam Z 101, I. 85, 130.000 km, ugodno. «714-768 71/
KOMBI TRAFIC I. 86 s sedeži, 172.000 km, prodam. «738-856 727
Prodam GOLF diesel, 1.87/88, 5 v, lepo ohranjen, bele barve, reg. do 10/99.«718-231 732
ODKUP-PRODAJA-KREDITI-STARO ZA STARO-UREDIMO PREPIS RABLJENIH VOZIL.«323-298,0609/643-202 733
MITSUBISHI COLT 1.3, I. 91/4, prva lastnica, redno servisiran, serv. knjižica,avtoradio, elek. strešno okno VVebasto, prtljažnik, kljuka, garažiran, ugodnoprodam! «061/716-221 25170
HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI, stara 20 mesecev, mineralna temno zelena barva, vsaoprema: ABS, klima, 2x AB, jita platišča itd., samo 26000 km, prvi lastnik,servisna knjižica, 1 leto garancije, registriran do 3/99, možna menjava zavaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-
43 0 25442
UNO 1.1 IE, 1.93, črn, 65000 km, reg. 4/99, dalj. cen. zakl., alarm, ohranjen,669.000 SIT ali 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 27342
ZAPOSLITVE
UREJAMO DELA NA NAFTNIH PLOŠČADIH, LADJAH ter ostala dela v tujini. Odhodi že vjanuarju. Samo resni! «041/750-843 74
POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNIIZOBRAŽEVALNI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NIODVEČ. «634-064,041/637-492 92
Iščemo KUHARJA - ICO, stanovanje in hrana zagotovljena, OD po dogovoru. «421-510 156
Iščemo nove SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripo-močkov.«545-446, 041/651-737 in 041/721-657 173
V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas terensko delo ne moti, pok-ličite«563-415 od 19. -21. ure 204
Dekle ali mlajšo upokojenko honorarno zaposlim v kemični čistilnici. Delo vpopoldanskem času. «625-029, od
Prodajalka išče zaposlitev od Radovljice do Kranjske gore.«891-483 704
Iščem kakršnokoli delo na našem domu. Imam kletne prostore in 3-fazni tok. »422-369 714
IMATE VSAK DAN NEKAJ PROSTEGA ČASA, KI GA ŽELITE IZKORISTITI ZA DODATNO DELO -POLEG SLUŽBE. POKLIČITE 312-046 ALI PUSTITE SPOROČILO. 730
ŽIVALI
Prodam polovice ali celo JAGNJE in OVCO za zakol, ugodno.»451-171 365
Prodam TELIČKO, staro 8 tednov. »641-212 505
Prodam BIKCA 7 tednov. »721-023
607
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. Sp. Otok 2 520 ^—————————
Prodam mlade ZAJCE, zaklane. »801-
865 521
Prodam brejo KOBILO Posavko staro 7 let z 6 mesečnim žrebičkom.»310-852
535
Prodam angleške KOKER ŠPANJELE z rodovnikom. »872-611 538
Astra tehnična trgt PE Kranj Prešernova 10 Kranj 4000
•itio 1l.1I,
ASTRA*
Tehnična trgovina d.d. Objavljamo prosto delovno mesto <-PRODAJALCA PRIPRAVNIKA" določen čas 6 mesecev. 7:» blagovnico v Kranju. Prešernova 10. K sodelovanju vabimo kandidate s IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri.
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po objavi Na naslov: Astra tehnična trgovina d.d. PK Kranj Prešernova 10, Kranj
Prodam GOLF »225-767
81, reg. do 5/99.
630
ZASTAVA 128 CL 1100, I. 87, bele barve, registriran do 5/99, kredit. HYUNDAIJESENICE. 863-430 25443
JETTA JL, I. 81, rdeče barve, registriran do 5/99, možna menjava za vašer-abljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430
25448
PUNTO 60 SX, I. 96, met rdeč, 5 v, AIR BAG, s.streha, CZ, el. stekla, 1. last.,1.396.000 SIT ALI 14.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 26tsi
Vabim k sodelovanju RITM KITARISTA VOKALISTA za narodno in zabavno glasbo.»312-327 367
Za promocijo in prodajo nudimo zapol-sitev za štiri študente ali dijake. »0609/632-072 4/6
HONORARNO ali REDNO zaposlimo več ZASTOPNIKOV - SVETOVALCEV. Pisne prijavepošljite na SLOVENICA d.d., agencija VEDAMIX, Trg svobode 9, 4290 Tržič, Inf.na »064/561-158 490
Iščem honorarno delo - akviziterstvo, podaja odpade. »226-063 502
Iščem sposobn ZASTOPNIKE za zagon prodajne mreže revolucionarnega amer-iškegaartikla za vsako gospodinjstvo. Zagotovljen odličen, dolgoleten zaslužek.Teren prost, artikel cenovno dostopen. Ne zamudite priložnosti! Pok-ličite»041/707-416 548
KAVNI KOTIČEK ČUK, Kidričeva 47, Kranj zaposli simpatično dekle ZA STREŽBO. 562
Iščemo sodelavce za kuvertiranje na domu. Dober zaslužek.»041/772-045
566
Prijetno dekle za strežbo zaposlimo. »311-378_576
Iščem delo kot pomožni delavec na Jesenicah ali okolici.»863-621 596
Grem pomagat pospraviti, likati, delno skuhati, po dogovoru, samo resni. Ali-iščem resno, lažje delo na domu. Šifra. BREZ IZPITA-Gorenjska_ 598
Iščemo prijetno dekle za delo v strežbi, dobro plačano. »226-108 601
BAR išče prijetno dekle za strežbo. »041/404-745 605
Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 11, mavčiče 401-103 545
PRAŠIČE ugodno prodam in pripeljem na dom, lahko tudi zaklane.»557-573, 041/730-990 553
Prodam črnobelo TELIČKO do 30 kg težko, A kontrola in ŽREBIĆKO rjave barve, 10mesecev staro. »682-688557
Prodam visokobrejo TELICO, ki bo prvič telila in brejo KRAVO.«562-051 559
Prodam PUJSKE težke do 30 kg. Popovo 3, Tržič «563-111 560
Prodam PRAŠIČA, domača krma in BIKCA simentalca. «431-241 565
LAGUNA 1.8 RT, I. 96, bela, 40.000 km reg 4/99, servisna, ohranjena 2 095.000 SIT ali 21.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 26'55
FORD ESCORT 1,3 CLX, 1.93, reg. celo leto, rdeče barve, CZ, redno servisiran,prodam. «326-517 632
FIAT TIPO 2.0 IE 16 V, 1.93, bordo rdeče barve, ABS, strešno okno, klima, servovolan, kompletni elek. paket, lita platišča z novimi gumami, daljinskocen-tralno zaklepanje, ogrevan sedež, zadnji spojler, kot nov, registriran do12/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit.HYUNDAI JESENICE 863-430 633
Planina
Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina
ms *>u to*.* 01.2
FIAT PUNTO 75 SX, 1.96, 5 vrat, srebrna metalna barva, daljinsko centralnoza-klepanje, električni pomik stekel, avtoradio, registriran do 4/99, možnamenjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAIJE-SENICE, 863-430 634
R 19 1.4 TS, I. 89, rdeča, 5 v, reg. 4/99, ohranjena, 572.000 SIT ali 5900 DEM.AVTO LESCE 719-118 20157
VW PASSAT 1.8 GT, I. 88, bele barve, originalno električno strešno okno,katalizator, registriran do 8/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo zvašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI Jesenice, 863-430 26344
OPEL KADETT 1.3 S, I. 86, temno modre barve, originalno strešno okno, spojler.športni sedeži, registriran do 4/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo zvašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, «863-430 26/99
PORSCHE 924 (izvedba 944), I. 85, svetlo zelene barve atraktivnega videza,karoserija popolnoma prenovljena, 1.97, kot nov, vreden ogleda, registriran do7/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit.HYUNDAI JESENICE 863-430
26800
SUBARU REX SDX I. 88, rdeče barve, registriran do 10/99, možna menjava za vašerabljeno rozilo z vašim doplačilom ali kredi. HYUNDAI Jesenice, 863-430
27078
ALFA 33 1.3, 1.90, met temno zelena, 114.000, reg. 5/99, DCZ, ES, ohranjena,nov model, 552.000 SIT ali 5700 DEM. AVTO LESCE 719-118 2/112
PANDA 4x4, I. 97, bela, 11.000 km, reg. 10/99, 1. lastnica, servisna, 1.493.000SIT ali 15.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 27114
ALFA 33 1.3 SREBRNE BARVE, L. 90,centralno zaklepanje, elek. pomik stekel,avtoradio, lepo ohranjen, registriran do 11/99, možna menjava za vaše rabljenovozilo z vašum doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430
Zaposlim KV MIZARJA. «731-007 bio
Zaposlim TRGOVKO z izpitom poslovodje ali ekonom, tehnik.«325-922 612
Delo dobi STROJNI KLJUČAVNIČAR -varilec, poznavalec načrtov. «041/670-155 po 17. uri 614
Zaposlimo NATAKARICO, možnost stanovanja in hrane, OD po dogovoru.«421-510 626
Zaposlimo prijazno dekle za delo v strežbi in delno v kuhinji. Ostalo podogovoru. «691-215 esi
Honorarno ali delo za določen čas dobi dekle ali fant za delo v strežbi. «431-
267 644
Ponujamo vam odličen zaslužek v vašem prostem času, primerno za vsakogar(polnjenje kuvert). Kličite od 9-12. ure 041/502-241 645
Iščem dekle za strežbo. «311-019 ali 224-631 647
Zaposlimo KUHARICO za določen čas -nadomeščanje porodniške.«332-122
657
Za terensko delo nudimo REDNO ZAPOSLITEV. «557-995 v sredo 669
ELEKTROTEHNIKU iz okolice Golnika nudimo zaposlitev.«461-404, od 14.-18. ure 671
Honorarno ali redno zaposlimo RAČUNOVODKINJO. «742-590 ali741-789, po 16. uri 6/5
GOSTILNA KUNSTELJ Štiherle Anton,s.p., Radovljica, Gorenjska c. 9, zaposli KVKUHARJA ali KUHARICO. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov!
Zamenjam KUNCA samca pasme sivi belgijski orjak za enakovrednega. «545-
073 5/3
Prodam mlado SRNASTO KOZO s kratkimi ušesi. «874-054 " 586
Prodam JAGNJE za zakol ali nadaljno rejo. «738-242, popoldan 597
Prodam več črnobelih TELET, 14 dni ter KRAVO v 7. mesecu brejosti.«471-761
Prodam MESO mladega bika, domača krma (SENO). «718-641 eos
DOMAČIJA 738-037 sprejema naročila za en dan staro perutnino. 19-tedenske-nesnice stalno zalogi. 621
Prodam ZAJCE. «246-640 629
Prodam črnobelega BIKCA, težkega 130 kg za zakol ali nadaljno rejo.«874-141
PODARIM PUDEUNA apricot, čistokrven, cepljen, star 7 mesecev.«332-609
Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg. Dorfarje 26 6/9
Prodam dve KOZI in KOZLA spomladanska. «863-748 685
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo. «421-482 692
Prodam TELIČKA simentalca, starega 8 tednov. «4 2 2-69 2 693
Prodam BIKA za zakol, težkega 550 kg. «696-046 694
Prodam 1 teden staro TELIČKO črnobelo. »710-215 /o/
KUNCE orjaške lisice in velike sre-berce, plemenske prodam.»891-236
Prodam ZAJCE-lisce za nadaljno rejo ter oddam mladega PSIČKA mešančka. Čop, Sp.Gorje 136 /21
Prodam ŽREBICO Haflinger, staro 8 mesecev. »696-025 /23
Prodam TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. »310-094 /24
Prodam črnobelega BIKCA, starega 10 dni. «646-177 /31
ŽIVALI KUPIM
Kupim bikca simentalca, starega 4 tedne. «635-097 503
BIKCA simentalca od 100-150 kg kupim. «061/621-548_543
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. «491-466 546
Kupim več BIKCOV simentalcev, težkih 130-150 kg. «061/613-305 eia
Kupim do 2 tedna starega BIKCA simentalca. «451-433 _655
Kupim bika simentalca od 200-400 kg. «714-189 674
radio trjgjav
4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4
ZADNJE NOVICE
Proizvajalec pisarniških pripomočkov (Ž < Vodilni v svetu in Sloveniji -			skupaj Z
Struževo 3, Kranj f		plNORTH \ SOUTH             Tel.: 064/211-525	
			
OD	ORKA DO W»\		
Vse debeljša snežna odeja na Gorenjskem
bo dežurna novinarka
Renata Škrjanc
telefon: 064/223-111 mobite!:0609/643-014
pokličite, sporočite, predlagajte...
IVI I
bomo pisali
Kranjski klub študentov pomagal mladim družinam
Kranj, 12. januarja - Minuli teden so člani Kluba študentov Kranj zaključili novoletno humanitarno akcijo, s katero so že drugič obdarili mlade družine, oziroma svoje študentske kolege, ki so že postali starši. Lani je v taki akciji sodelovalo več kot 30 mladih staršev, od katerih je vsak prejel darilni bon vreden 30 tisoč tolarjev. Ker je zamisel o pomoči padla na plodna tla, so se v omenjenem klubu odločili, da bodo mladim staršem spet pomagali. Decembra so začeli zbirati prijave, minuli torek pa so humanitarno akcijo uspešno zaključili. Osemnajstim mladim staršem so v trgovini Zajček na Formah, razdelili bone vredne 40 tisoč tolarjev, s katerimi so lahko svojim otrokom kupili hrano, obleko, igrače in ostalo otroško opremo. Veselih in zadovoljnih obrazov ter radovednih otroških oči v omenjeni prodajalni ni manjkalo, zato bo humanitarna akcija verjetno postala tradicionalna. Klub študentov Kranj pa bo 29. januarja, na Primskovem, organiziral tudi dobrodelni koncert, na katerem bo nastopila skupina Psihomodo pop, izkupiček koncerta pa bodo namenili kranjskemu zavodu Sonček.
• R. Š., foto: M. Golobic
Humanitarnu akciju kranjskemu Kluba študentov razveselila mlade starše in njihove rudovedne malčke.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Težave s tovornjaki s priklopniki
Dopoldne so ceste domala zaprli tovornjaki s prikolicami. Popoldne je bilo že povprečno 30
centimetrov snega, največ pa v Žireh in Bohinju.
Kranj, 11. januarja - Povsod po gorenjskih cestah so vzdrževalne ekipe, ki plužijo sneg in posipajo ceste, na terenu. Zaenkrat večjih težav ni, povsod pa še močno sneži. Obvezna je zimska oprema, na cestah čez mejne prehode Koren in Ljubelj pa so obvezne verige.
Vodja vzdrževanja v Cestnem podjetju Kranj Jože Pirnat nam je pred zaključkom redakcije povedal, da seje že zjutraj, ko je bilo okrog 20 centimetrov snega, v zgornjem
delu Gorenjske pa nekaj več, na regionalni in magistralni cesti ponavljala stara zgodba. Promet so ovirali predvsem tovornjaki s priklopniki. Ekipe Cestnega podjetja so jih reše-
vale z vožnjami pred njimi in s posipanji. Šele ko je policija priklopnike začela izločati iz prometa, so se razmere postopoma normalizirale,
Popoldne je bilo največ snega v Žireh in v Bohinju, dobrih 30 centimetrov, vendar pa večjih težav na cestah ni bilo. Tudi v Kranjski Gori oziroma v Zgornjesavski dolini so bile
ceste z zimsko opremo Prf vozne. Po Gorenjskem pa je še vedno močno snežilo. Č# mejne prehode Koren, Ljubelj in Jezersko so bile obvezi verige, cesta čez Vršič pa Je bila zaprta. Vzdrževalne ekip* Cestnega podjetja Kranj so po krajšem odmoru ob 16. ^ vrnile na ceste.
• A. Žalaf
91 D C |T> l.D ril
RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN
Pokličite komercialo: 064/221-186
uredništvo: 064/222-825, studio: 222-222, trženje: 221-186, fax: 225-290
TOREK:
17.20 MINUTE PROTI NASILJU (ZADNJA ODDAJA), 20.00 911 TURBO,
SREDA:
17.00 GREMO V LIFE, 20.00 VEČERNI PROGRAM - MODA IN ...
ČETRTEK:
13.20 - 113 ODDAJA O SPLOŠNI IN PROMETNI VARNOSTI, 20.00 VEČERNI PROGRAM - PARNAS
Gorenjska borz/ta posredniška družba dJL
ŽELITE KUPITI ALI PROPATI DELNICE? '
NISTE ZADOVOLJNI Z "'Z OBRESTMI V BANKAH?
BI KADI OPLEMENITILI . VAŠE PRIHRANKE?
Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure.
NAREDITE KORAK -s! Z NAMI-
kom k naprej
Koroška 33, Kranj u>L 064/580 100, bas 064/380 10 12
Omogočite pismonoši, da vam dostavi vašo pošto
- hišni nabiralnik naj bo na dostopnem mestu
- na nabiralnik čitljivo napišite svoj priimek in ime
- če je v stanovanju več naslovnikov, napišite vse priimke
- tudi v letu 1999 z vami
Vaša Pošta www.posta.si
Obvestilo samo za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa
Letopis Gorenjska 98/99 še dobite na pošti
1
Kranj, 12. januarja - Pred tremi tedni je izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 1998/99, pravcata knjiga, ki je že peta zaporedna tovrstna priloga in izide enkrat letno. Letopis Gorenjska 98/99 ima rekordnih 400 strani, kar na tehtnici pomeni 690 gramov. Prilogo je večina naročnic in naročnikov že prevzela na gorenjskih poštah ali v naši malooglasni službi z naročniškim kuponom iz časopisa z datumom 18. december. Če zaradi novoletnega vrveža Vašega izvoda letopisa še niste prevzeli - časa za prevzem na gorenjskih poštah je še dovolj, vse tja do zadnje sobote v tem mesecu, 30. januarja 1999.
Zaradi velikega obsega poštarji Letopisa Gorenjska 98/99 niso raznašali. Poleg tega smo že predlani dobili veliko pritožb, ker letopisa ni
bilo možno vložiti v poštne nabiralnike, zato so bili naslovljeni izvodi poškodovani, precej jih je izginilo, preden so jih dobili naslovniki, itd.. Zato, če še niste, lahko Letopis Gorenjska 98/99 prevzamete na katerikoli od 52 gorenjskih pošt na enak način kot, na primer, telefonske imenike lansko pomlad. Za prevzem Vašega izvoda zadošča, da poštni uslužbenki predložite originalni izrezek z Vašim odtisnjenim naslovom iz lanske 99. številke časopisa (petek, 18. decembra 1998) s prve strani. Kupon za prevzem LETOPISA GORENJSKA 98/99 je bil dovolj velik, oblikovan ob okvirčku z Vašim odtisnjenim naslovom. Letopis lahko prevzamete tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju, v pritličju. Veljaven je samo originalni objavljen kupon za en naročniški izvod Letopisa
Gorenjska 98/99; brez orig«; nalnega kupona letopisa ni možno prevzeti! Ekskluzivno je samo na gorenjskih poštah in v malooglasni službi Gorenjskega glasa do konca januarja v prodaji še nekaj dodatnih izvodov letopisa.
Naročnicam in naročnikom na območju tistih pošt, ki ne spadajo v Poslovno enoto Kranj, smo predzadnji teden v decembru poslali letopis Gorenjska 1998/99 v naslovljeni kuverti; tako, da na letopisih ni nobenih dodatnih nalepk, ki so v preteklih letih marsikoga zelo motile.
Če ste morda Vaš naročniški izvod Gorenjskega glasa ^ datumom 18. december 1998 slučajno nekam založili in zato nimate svojega originalnega kupona z odtisnjenim naslovom, pokličite 064/223-111 i" Vam takoj pošljemo potrdilo,s katerim boste na pošti dobil' Vaš izvod letopisa.
350 rA»U)0H0V TOlfidjev srfo-
^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije
UMI
V torek zjutraj bo ponekod še delno jasno, nato se bo povsod pooblačilo in ponekod bo občasno rahlo snežilo. Količina padavin bo majhna. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 0 stopinj C. V sredo bo večinoma oblačno, predvsem dopoldne so še možne rahle padavine. Popoldne in zvečer se bo delno zjasnilo. V četrtek bo zmerno, občasno pretežno oblačno in suho vreme. Po nekoliko hladnejšem jutru bo dnevna temperatura nekaj stopinj pod ničlo.
DAN	TOREK	SREDA	ČETRTEK
VREME			
T min / T max	-3/1	-1 /2	-3/3