PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IV . Cena 15 ]jr . g jugolir - 2.50 din
TRST sreda, 28. januarja 1948
Poštnina plačana y gotovini Spcdlzione m abbon. postale
Mili so na glavno
Kakor neutrudljiv (rv rije Po viožganih italijanskih imperialistov v senci Trumanove 1 oallstreetshe grabežljivosti misel po osveti za izgubljeno Julijsko krajino. Zato ni čuda, * se je v poglavitnih glavah P' ednje straže tega imperializmu začela po Bevinovem govo-ru Ponujati nekakšna nova perspektiva za uresničenje tega mečevanja, črv je postal nemirnejši in upornejši, odkar je 'njaPnmer popoldansko glasilo ukajšnje Giunte šovinističnih rajjk imenovalo gospodu prof. urianiju pri urejevanju lista ocialističnega pobočnika Giu-sePPe Dulcija.
Tako le sta po omenjenem zemnovem govoru razdelila , v svojem včerajšnjem odnem članku: 1. demokra-cen m kapitalist.-individudli-. stičnem temelju — Amerika; rern°kratičen na teme-J državnega kapitalizma ■— ‘fisija in <satelith; 3. *Tret-cij — socialna demokra-držav federacija zapadnih
BuiUr^ani in nfe9°v socialist ttnr- sta mnenjd, da je mesto V te> €tretB sili> in da nnlsni Prav ta federacija za tjo povratek njene enako-_ drugimi narodi, ki si zaslužila — nikarte se * ~~ «s krvjo nedolžnih L. Mogadisku, lahko upa--n, Us°dnih žrtev, ki jih je Zr, .ak> sovraštvo, ki ga je tai^a seboj vojna...» in bo pomenila konec so-ter že začetek revizije ’™ktata”>, in kur je glavno: Panje na Julijsko krajino.*
hi k V1 grmu t°rej tiči zajec, šel	Prav je Furlaniju pri-
jyfTav,no sedaj socialistični ad-no tu	fe vendar to zapad-
cini-iTac'j° naznanil tudi so-bitit~~ Bovin. Kakšna sreča, ,!g, tako dalekoviden samo 1 dni pred govorom angle-9a socialista!
vSl* tem ni n;i° važno, da so svoL ^teri fašisti plačali tih 1 ,lne v tistih štiridese-ottr,'u>>e	Tistih štirideset dni
sodnu	Furlanija in tržaške
loba \,e -za vedno nepnzabiui Najbrž
svoir * sa t0> ker so za , čini; nne dobili plačilo zlo-•1 59 ’ v Mogadisku pa je padlo rt Toda1'** nodoV-nih Italijanov. >1 Pobil nedolžne Italijane je f kat p. anŽJteški imperializem, t mu 'C>nu — kakor tudi vse-1 so ^ngJfčkemu narodu — ni-j j.,, tdlijanski fašisti ne pobi-H p0l- ne klali, ne mučili in niti S	niti	njihovih vojakov,
'	žena,	starcev	in
J tisti 1 kakor so to počenjali 4 Vrpi n isti, ki so v IfO dnevih j yrelsh zasluženo kazen.
\	pufc-'-Furlani in DuIri ter
v	*n	Furlaniji,	ki se
iifte«, ® • imperialistični vladi ^raqat°,+?e GasPeri, Scelba, ml ,	™->	perejo	v	vseh	mo-
«e	Prav	tis
Vrav tiste voj-tisti j -nce> ki so še bolj kot
*> ki .»n ,, in j.._ • ___
in " s.° v J/0 dneh pri nas je ,7 f.e^ Maliji dobili za svo-Perein 'ni zasluženo plačilo, bi ~ hh va vse pretege, da Sedarf fe	ostati člani
}emid° v}°de, kateri Furlani
mije z jezika njene želje in
^Qy7Yl,r\*,~,T • '	',w 'V'"«'	vrt
dolžmh n dpt°Ča ceno 52 ne-v ta. p fehjanov — za vstop o f^mov obljubljeni raj — racijo <tretje sile*.
h zločin ° i°rei vidimo, da sta j Postal Ortondo in Marazza i vnan ®■ P1"}™ kandidata, ki že J vrste t mbolizirata vodilne '	L	zaPvdno blokaške Be-
t traj ° federacije. Ti tako vz-. toj,j. Pvomi, ali nVcoli oprani njihc„Ž. nc* voj bi bili torej 4^ j, Prava zastava.
"i	Je,	da bo na vrhu tega
f. da j Pr<iv takšna zastava in I ^°> ka t' ^bko spoznal vsak-
I	Urjena	kri	slovcn-
ki Se ” hrvaških pobitih ljudi
1 se s t! /l Povitih ljudi, \ r,lZze ■ rok Orlanda in Ma-4 °rožj~ ’*€- fisto najodločUnejše
'i 'Jrošjp ’ j —*" vajodločUnejše ’ tie9a okratičnih množic
v«»v /	TTlTiUiKs
hni in Vžeta> katero sta Fur-GolsD Duicii pred vsem pa De ri im Bevin — pozabila.
kapitalistični
femoCiri' in njegovi social-hodo ,;,Mt * tret ji sili* so im 8evit	1	ne množice — naj
Vi ne	ln	Furlaniju to ugaja
'ispeh	odločilni faktor za
hov-	Vrst zasužnjevalnih
^°do r^y,' delovne množice ir-*, °oločale. ali bo do te
‘i	bo	do	tc
°o p** spt°h prišlo m ali
* * rurnnnov
«demokratični nspel zasužnjili,
! '«*r	zasmnji'*,
j >!e ni»r,rCrava' ^e demokratič-1 °l*h^ *°® 50 dancs v polni
Uti.
polni
i°	množice	ima•
y <a o-, s V nvriKjzTcc nnum
ikra^fmlj Prav takšen red, ‘1 Furia v Rusiji in ka-\ !4!{,i(iii,ap pmvi v * njenih I	'	Kevinovi predlogi in
ninoo^SO/aimo znak, da so
rJST'* m mtjboljši 'ežejo ni*no m kmalu to
C
DOBRE VOLJE
Pomoč jusoslooansKe vlade
iri resatriaciii Italijanov iz eibanue
NA POSREDOVANJE VLADE FLRJ BO PRVA SKUPINA ODPOTOVALA 31. t. m. — DE GASPERI IN SFORZA SKUŠATA ZAKRITI TO PRIJATELJSKO DEJANJE VLADE FLRJ — ATENTAT NA PROSTORE SOCIALISTIČNE STRANKE V RIMU — PROTESTNA ZBOROVANJA V FURLANIJI
Ob spominu
na 27.1.1944.
RIM, 27. — Na posredovanje vlade FLRJ se je albanska vlada izjavila pripravljeno začeti z repatriacijo vseh italijanskih državljanov, ki so v Albaniji. Prva skupina 200 Italijanov bo odpotovala 31. januarja, druga skupina 250 oseb pa 7. februarja. Jugoslovanska vlada bo dala na razpolago prevozna sredstva in pomoč med povratkom v domovino.
Dopisnik lista «Unith» v Beogradu je namreč izvedel, da je namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Aleš Bebler to sporočil s posebno noto italijanski vladi. To je nov dokaz dobre volje jugoslcv/anske vlade, da pride do prijateljskih odnosov z italijanskim ljudstvom. De Ga-sperijeva vlada pa ne mara o stvari govoriti, kakor tudi ne o dosedanjem zadržanju zunanjega ministra, ki kljub temu da je že 4 dni vedel za to vest, je ni sporočil italijanskemu ljudstvu.
Odločna volja Italijanskih delovnih in demokratičnih množic, da ne bodo sledile avanturam ame-
riških imperialistov, ki sa je pokazala v demonstracijah v Taran-tu, Bariju in Brind siju piroti izkrcanju ameriških mornarjev, kakor tudi nedeljski uvodnik lista «U-n:t&» so prisilili De Gasperija, da je Nenniju izjavil, da Italija nima namena prevzeti nobena mednarodne obveznosti.
Na vprašanje nekega novinarja je Nenni izjavil: «Ce bi vlada smatrala, da mora pred sklicanjem, nove Zbornice prevzeti mednarodne obveznosti, bo De Gasp?ri sklical zbornico, da se o tem razpravlja. Ce bi tega n$ napravil, si sociali-sfčna parlamentarna skupina pridržuje pravico sklicanja zborn ce. Vsekakor pa mi je De Gasperi zagotovil — je dejal Nenni — da vlada ne misli • prevzjti nobene rr>*dnarcdne obvezno3t .»
Ko De Ganperi to izjavlja v Ri-
mu, poročajo iz Londona, da je Be-v'n sprejel italijanskega poslanika, !n govori se, da se pogaja za neke vrste vojaških dogovorov.
Komaj dva dni po zločinskem atentatu na sedež KPI v Messini j? danes eksplodirala nova bomba v prostorih socialistične stranke v
Rimu. Eksplozija je povzročila nacionalizacijo.
zahtevajo, naj 32 predilnic v Furlaniji prične zopet obratovati. Na številnih sindikalnih zborovanjih zahtevajo delavke, naj lastniki odprejo tovarne najkasneje do konca t. m., ker bodo v nasprotnem primeru pred.lničarkg zasedle vseh 32 predilnic in zahteval?, njihovo
manjšo škodo, ni pa bilo žrtev.
VIDEM, 27. — Po vsej Furlaniji se vedno bolj širi protestno gibanje 6000 prid lniških delavk, ki
Na Madžarskem bo letos dovolj kruha
BUDIMPEŠTA, 27 — Državni podtajnik za prehrano Metesi je na tiskovni konferenc; izjavil, da bo Madžarska v tem letu preskrbela kruh madžarskemu prebivalstvu, ne da bi bilo treba uvažati žita Metesi je poudaril, da je k temu uspehu pripomogla Sovjetska, zveza, ki je privolila, da bo izvedla Madžarska dobave na račun repar racij na leto 1947 šele v dveh Setih.
V San Vitu cb Tilmentu se širi gibanje poljedelskih delavcev, ki zahtevajo zaposlitev na posestvih v domačem kraju. Posebna delegacija poljedelskih delavcev je prldiožiia videmskemu prefektu svoje zahteve.
Furlanski partizani so glede na poziv italijanske monarhistične zveze, ki vabi videmsko prebivalstvo, naj s» udeleži maše. po pokojnem kralju Viktorju Emanuelu, izdali proglas, v katerem spominjajo meščanstvo v Vidmu na vse trpljenje, ki so ga morali prestati zaradi pogubnega dela bivšega kralja, ki je dal vso zaslombo fašizmu. Proglas poz'va prebivalstvo, naj gleda s pr;z!,rom na to skupino ljudi, ki danes brezvestno rovarijo.
Včeraj so pretekla štiri leta, odkar so Nemci izvršili zahrbten napad na kur-ziste v Cerknem in pobili 47 tovarišev in tovarišic, aktivistk s Primorske in Gorenjske.
Napad so izvedli po dobro premišljenem načrtu s pomočjo domačih špijonov iz postojanke v Idriji, in da ne bi borci edinic, ki so bile v okolici, tako junaško juri-šali, bi Nemci izvršili še večji pokolj.
Smrt najboljših aktivistov, ki so mnogo obetali, je pomenila takrat hud udarec za osvobodilno gibanje na Primorskem in Gorenjskem. Vendar nikoli tako hud, da ne bi podeseteril in postoteril sil v ostalih aktivistih, da so svoja poslanstva zmagovito izvedli.
Spomin na padle tovariše v Cerknem je in bo ostal večen v nas, kajti njihovo junaštvo, življenje in delo ter pripravljenost na sleherno žrtev so nam edini pravi učitelj, vodnik in maščevalec v borbi, ki smo jo skupno z njimi bojevali za zmago.
Slava junakom, padlim v Cerknem!
Pozdrav delavcev Italije
tržaškim delavcem
Splošna italijanska zveza dela je poslala Enotnim sindikatom za Tržaško ozemlje sledečo brzojavko:
Zvezi Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje, Trst.
V imenu vseh delavcev organiziranih v CGIL se vam zahvaljujemo za voščila in za izraze bratske solidarnosti.
Skupna borba za obrambo priborjenih svoboščin in za dosego boljših življenjskih pogojev za delavski razred bo vedno bolj združila delavce vsega sveta.
Sporočite vašim delavcem naše prisrčne in bratske pozdrave
Tajnik CGIL GIUSEPPE Dl VITTORIO
Protest francoskih kmetov
proti Mqyerjeyemi» finančnemu načrtu
Kongres francoskih kmetov obsoja poiiiiko vlade * Francija ni več gospodar svoje valute - Z razvrednotenjem tranka bodo prizadete ostale valute
PARIZ, 27. — Seja francceke zbornice, na kateri bi morali pričeti že danes popoldne razpravo o zakonskem osnutku glede ukrepov o devizah ln trgovin- z zlatom, je bila odložena. Po zadnjih poročilih ja finančna komisija s 17 preti 15 glasovom zavrnila predlog vlade glede določitve tečaja franka nasproti dolarju :n šterlingu. Isto tako sta ee izvršilni odbor in socialistična parlamentarna skupina izjavila proti navodanemrj valutne-
Demonstracije v Bagdadu
proti ancileškemu imperializmu
Ostavka neiiaterih ministrov • Tudi transior-dansko ljudstvo grotl Bevinovim načrtom
LONDON, 27. — Danes so se začeli v Londonu razgovori med angleško in transjerdansko delegacijo.
Med drugim bedo razpravljal; tudi o Bcv.novem načrtu za nov «pro-(.'.komunistični varnostni šiiti m», ker oo v angleškem zunanjem ministrstvu ob ustanovitvi Markoeove vlade v Grčiji spoznali, da ne bodo mogli več dolgo držati tamkajšnjih položajev.
Ko Je iraško ljudstvo s prepire-čltlv .io izvedbe anglo-šraške pogodbe onemogočilo vse te načrte, je tudi zmanjšalo možnost, da bi prišlo do zaželenih dogovorov z drugimi arabskim; veditelji, k; se ne morejo upirati zahtevam tamkaiš-
njega ljudstva, ki nc mara imperialističnih pogodb z Veliko Britanijo.
Tudi izvršilni odbor tranrjordan-skih strank Je sporočil, da trans-JordanJki demokratje odklanjajo sleherno pogodbo, ki bi vezala njihovo državo na Bevinove vojne priprave na Srednjem vzhodu.
Ob povratku ministrskega predsednika v Bagdad Jo prišlo do velikih demonstracij proti pogodbi z Veliko Britan'jo. Več članov vlade je podalo ostavko. Med demonstracijami je bilo 70 mrtvih ;n 400 ranjenih.
Neve protestne stavke
v Kemtfii
HAMBURG, 27. — Proti koncu tega tedna bo na britanskem eku-pacijakem področju 24-uro a protestna stavka vsrh uradnikov, če ne bodo oblasti dovolile dodatnih obrokov iti vil.
Danes je zapustilo delo za dve
Ta faktor torej in omenjena dejstva — so tisto glavno, kar Furlaniju in njegovemu socialistu v teh dveh povojnih letih od maščevalnega črva razriti možgani niso dovolili upoštevati.
Isto velja tudi za jezuitskega uvodničarja v *Giornale di Tricste*, ki Furlanija prekaša in razmišlja celo o ceni, ki naj bi jo Bevin Italiji plačal za sprejem povabila k njegovemu za/padnemu bloku. Torej le gol račun brez Furlunijcve licemerne sentimentalnosti, a kljub računu poleg grabežljivosti le puhloglavo visoko zidanje gradov t> oblakih.
Pač kot vedno račun brez krčmarjaI
Ufi 3 tisoč delavcev v tovarnah, ki popravljajo vozove cestne železnice v Paderbomu kot protest pret; ne. zadostni prehrani.
Demonstracije v Libanonu
proti cnoleškun imceLolistom
BEIRUT, 27. — Iraški dijak; so priredili demonstracije proti anglo-iraški pogodbi. V povork; so šli pred predsediiištvo republike ter pred poslaništva Egipta in Iraka. Poli. cija je povork; preprečila, da b; šla pred britansko poslaništvo.
mu predlogu. Poslanska skupina socialistov je pooblastila posebno d; le gači jo, naj se pegaja s predsednikom vlade Schumanem in naj glede ureditve tega vprašanja stopi v stik z ostalimi skupinami parlamentarne večine.
Razvrednotenje franka tvori še vedno osrednjo točko tiska jn javnega mnenja. Agencija Telepress poroča, da pesta ja očitno, da bo dosegla vlada s tem ukrepom le začasne uepehe in da bodo prizadeta vse ostale valute, zlesti pa angleška. Ze danes se vidi, da ljudstvo nima zaupanja, da b; razvrednotenje franka dovedlo do stabili-zac'je francoske valute. 2e iz dosedanjih kupčij je očiten padec mnogih državnih papirjev in že v nekaj urah prvtga dne po razgla-s'tvi tečaja franka izginilo s trga na desetine milijonov frankov, medtem ko so se dvignil? akcije in obligacije onih industrij, ki pridobivajo surovine.
Angleški tisk je mnenja, da bo ukrSp francoske vlade prisilil tudi Anglijo, da razvrednoti šterling, ker bo dnugače preveč prizadet angleški izvez, ki ne bo mogel kljubovat; konkurenci.
Pariški «Humanitč» opozarja, da je hotel vladni tisk v prvem trenutku prikazati razvrednotenje franka kot nekakšno zmago nad Veliko Britanijo. Toda slični poskusi hočejo maskirati samo dejstvo, da Franclja ni več gospodar nad svejo lastno valuto in da je samo sužnja ameriških imperialistov. List zaključuje, da je bil francoski frank razvrednoten ne v raz-
merju proti vrednesti zlata, marveč samo proti dolarju, in da se bodo Američani odslej lahko polastili francoske imovine, njihovih tovarn in njihovega blaga, ker bo kupna moč dolarja vse to pospeševala.
Državni kongres francoskih poljedelcev, ki ga jo organiz.rala komunistična partija, je danes zaključil svoj? zasedanje. Med prisotnimi so bil, tud; Thorez, Cachin in Du-clcs. Na predlog poročevalca Wal-deck Rocheta so delegati sprejeli «manifest kmetov*, ki naglasa, da ogroža politika podvrženja ameriškim interesom državno neodvisnost in patriotizem franccsk!h kmet c v. Nadalje protestira proti Mayerjevemu načrtu, ki je povzročil 'neverjetno povišanje cen industrijskih proizvodov In uničil male kmetske lastnike, ker jim je naložil izredna davčna bremena in ker je izvedel razvrednotenj? frankov. Končno Je Thorez pezval kmečke delegate, naj se dv gnejo proti prevelikemu obdavčenju, proti ženevskemu sporazumu in proti pogojem, ki so jih ZDA diktirale francoski vladi. Thorez j? še obljubil, da se bo komunistična stranka borila za gospodarsko in politično neodvisnost Francije, kakor tudi za mednarodni mir.
ZDA odklonile vizum
PARIZ. 27. — Vlada ZDA je odklonila tdanzitno dovoljenje delegaciji Svetovne zveze demokratične mladine, ki je imela skozi ZDA potovati v Južno Ameriko.
ZAGREB, 27. — Danes se je pričelo v Zagrebu posvetovanji slovanskih novinarjev iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije. Zborovanju prisostvujejo tudi zastopniki madžarskega, albanskega in romunskega tiska: Zborovanje je v Imenu Vseslovanskega odbora otvoril predsednik Božidar Maslarič, ki je med drugim izjavil, da zanima svetovno javno trčenje pred vsem vprašanje pravičnega in trajnega miru. Ma-siarlč je po opisu sedanje mednarodne napetosti, ki so jo povzročili načrti ameriških imperialistov, poudaril, da so bili slovanski narodi glavni činltelji zmage n.ad naci-fašizmom in da morajo biti, zaradi tega tudi glavni grad telji trajnega miru.
Za nekaterimi domačimi novinarji je v imenu sovjetske delegacije govoril Judin, podpredsednik mednarodne novinarske organizacije, za Ceškcslovake novinar Sme-taček, za Poljake Rafael Praga in za bo'garske delegate GeorgiJ Mi-hajlov. Kongres so pozdravili tudi neslovanski delegati. Na čast zbranih novinarjev je bil v dvorani zagrebškega velesejma prirejen slavnostni koncert.
SovIefsko-poSIski
trgsvinsIU dogovor
PARIZ, 27. — Moskovski radio poroča, da so pri sovjetsko-poljsk h razgovorih v Moskvi, katerim so prisostvovali tudi Stalin, Molotov in trgovinski minister Mikojan, preučili važna politična vprešanja.
Poročilo dodaja, da so včeraj podpisal; dogovor za izmenjavo b'a-ga v vrednosti milijarde dolarjev. Dogovor velja za pet let. ZSSR bo dobavljala Poljski železo, krom, mangan, petrolejska proizvode, baker in aluminij. Poljska bo uvažala koks, tekstilne proizvode, jeklo itd. Sovjetska zveza bo prodala Poljski na kredit 200 tisoč ton žita.
Politični krogi ugotavljajo, da dovoljeni kredit 450 milijonov dolarjev, povračljiv v osmih 'etih, in izročitev 200 ttseč ton žita, predstavljata za Poljuko pr-bližno posojilo 600 milijonov dolarjev.
ICoiiservne 9oyarne v Koli
Pomanjkanje slane ribe na svetovnem tržišču - Nrtva sezona bo trajala se do maja t. I. - Resnica o odpustih delavstva
KOPER, 25. — Obrnili smo se do tov. Fill-ja, tajnika gospodarskega oddelka pri okrožnem ljudskem odboru, ter ga prosili za nekatera pojasnila v pogledu industrije v Izoli.
Zanima nas, kakšno Je današnje stanje industrije v konservn h to-varnah Arrigoni in Ampelca v Ižo-li. Ali b; nam lahko dali v tem pogledu nekaj pojasnil?
ODGOVOR: Radi izredno slabega ribolova v istrskih in dalmatinskih vodah v lanskem letu je prišlo do pomanjkanja surovin za to vrstb industrije. Osnovna surovina, ki prihaja tu v poštev je slana riba. Tudi na svetovnem trgu je s'ano ribo zelo težko dobiti in cene so zato silno narastle. Direkcija tovarn je storila vse potrebno, da bi nabavila surovine in to ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi drugod. Ker je španska riba po izredno visokih cenah po večini prodana v Anol'1° ni jiriSlo v tem pogledu do nikakih konkretnih zaključkov. Trenutno smo v pogajanjih s Turčijo za tuno, a do zaključkov Se ni priSlo. Storili smo vse mogoče, in stavili na razpolago vse potrebne devize, a do zaključkov Se nikjer ni priSlo in surovin ni, ker kriza surovin ni samo lokalnega, temveč sploSnega zna. Čaja. To je za nas velika Skoda, ker je v svetu dovolj povpraševanja po izdelkih konservne industrije, ki bi se dali dobro vnovčiti.
Seveda m mogoče, da bi naSa oblast sama nosila stroSke takega stanja. Po 15. septembru 1347 so ne-
štete za našo cono nove razmere z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo. VVJA upravlja nato cono le kot zaupna oblast na stroSke Italije, od katere pa naša cona ni prejela do sedaj Se ničesar kot tudi ne od Združenih narodov. Vsekakor pa nihče ne bi bil pripravljen nositi stroškov za stanje, ki bi na-sta o, če ne bi v tej situaciji, ki je nastala radi pomanjkanja surovin poskrbeli, da so naše tovarne produktivne.
Iz navedenih razlogov je prišlo do manjših odpustov, ki so le začasnega značaja, delno pa na preusmeritev dela v teh tovarnah. Pripomniti je treba Se to, da presega število sedaj zaposlenega delavstva normalna zmogljivost tovarn, ki so pred vojno imele do 300 delavcev, donim jih je danes, kljub zadnji odpustitvi, še 450. To presega normalo za 150 delavcev. Ta porast moških delovnih moči pa treba pripisati izrednim prilikam za časa vojne, ko so delale tovarne najveeje napore, da bi zadostile vojaškim naročilom.
Kakšni so ukrepi oblasti ln kakšne so perspektive te industrije za bližnjo bodočnost?
ODGOVOR: Na to vprašanje sem deloma le odgovoril. Lahko trdimo, da bo ta mrtva sezona brez surovin trajala do maja meseca, t. j. do pričetka ribolova na plavo ribo, kar pomeni 3 mesece krize. Ta čas se bo izkoristil do maksimuma s pfi-pravija'nimi deli za bodočo sezono. V teku je te priprav'Janje ambala-
le (zaboji, škatle, sodi za slano ribo, sodčki za marmelado, sodčki za loleno ribo itd.J. Prav tako so le v teku priprave za bodočo industrijsko predelavo sadja m paradižnikov, dalje je le v gradnji 6 ribiških ladij in oprema za iste za bodoči ribolov. Dve od teh ladij bosta iz-plovili le meseca februarja. Mizarska de'avnica je preurejena za ta Ccs za izdelavo pohištva, mehanična pa za popravilo avtomobilov, izdelavo okovja, raznih zapiral itd., naravno bo vse to trajalo le za čas mrtvila.
Delno pa se le sedaj predelujejo školjke (mušeljni) in prekajena riba. Z vsemi temi pripravljalnimi deli se bo povečala za čas, ko se zopet začne sezona ribolova, kapa. citeta tvornic za lastno nabavo surovin in na ta način bo moina (z delom na več izmen) polna kapaciteta obrata. Zamujeno delo se bo na ta način nadoknadilo in zapo-s eno bo vse delavstvo, katerega danes ni mogoče zapustiti pri tem delu, ki pa se mu je začasno pre-skrbelo delo na drugih sektorjih.
Neki tržaški dnevnik je objavil vest, da je bilo iz teh tovarn premeščenih 50 italijanskih delavcev iz Ižole na cestna dela Šmarje — Nova vas. Ali je res, da bodo te italijanske delavce nadomestili s slovenskimi iz Šmarij in kako je ca splošno preskrbljeno za odpuščene delavce?
ODGOVOR: Vsaka tovarna ima svoj izvežbani delavski kader, ki se rekrutira delno iz realnih, delno
pa iz sezonskih delavcev. Ze samo — glede na dejstvo, da je nemogoče, da bi nespiecializiram delavci nadomestili specialiste, je taka trditev absurdna. Ni torej tu vprašanje italijanskih ali slovenskih delavcev, kot bi ga hotelo prikazati gotovo tržaško časopisje, temveč vprašanje je specializiranih in ne-specializiranih delavcev. V kolikor so delavstvo odpuščali, se je to vršilo: 1.) po socialnem kriteriju (najprej delavci, kjer dela več družinskih qlanov): 2) one delavce, ki imajo doma svoja zemljišča in lahko izkoriščajo to dobo za domača dela.
Popiolnoma jasno je, da se dela-tec težko loči od dela, ki ga je navajen. Prav tako se težko loči od svojega bivališča ter gre na delo, ki je bolj oddaljeno od njegovega bivališča ali celo na delo, ki je manj prikladno. Vendar pa mora vsak človek, ki hoče nepristransko gledati na ta problem uvideti, da bi bila največje zlo, če bi pustili, da ti Ijšidje ne delajo, ko vidimo na drugih sektorjih — dasi izven tovarn — toliko dela. Bilo bi pa tudi zlo plačevati ljudi, ne da bi delali, ker na tak način se ljudje le demoralizirajo in navadijo brezdelja.
Uredili smo tačko, da bo v tem Vmesnem času, ko ni surovin, vsem tistim, ki bi hoteli ostati v svoji tovarniški stroki, odprta in zagotovljena pot zaposlitve v Jugoslavili n bližnjih mestih. Prav tako je za-garantirana preskrba njihovih svojcev dom«.
Še en dokaz
na 9Vlepe spomfne11 l
Štev. 808
750 Jugoslovanov se vrača iz Avstralije
SIDNEY, 27. — Na jugoslovanskem parniku «Part:zanka», ki je pred kratkim odplul iz S:dneya v Jugoslavijo, je 750 jugoslovanskih izseljencev, med katerimi so z;-darjl, rudar«, ribiči, železničarji in gozdarji, kakor tudi skup na mladincev. Povratniki imajo s seboj Člane svoje družine.
Slovanski novinarfi na posvetovanju
ptim srni JIM ii: riifini “ssaiiafiiiifij mmm
‘UFFtCIO -m .6*8»
d J«fs» *	-------
.	ti-
m- 1 . .	toeo <t*S« čžltrs* »e<pu*I« 1 fttnsl
'	4wti»U .ton 4*1 7* *«* ■#**» »u*ri *,
■ . n. i«««*
n- !o#*r
' 51* ’«!»*» *oi*t <*)- msmujooit 15); mm 41- tmimtt imi
v;
U eamt-vr. »j omtittt eoeMmnt CMrluMe . ..
•'v:.;,' i:
* t
\ <
c{
i
■it*
JO M
I , : v ;; 'L	-	,	.	;	MI
—rili*,!..—‘.v.. :■ ■	.	\llfel—Išč'.:	...—	.	'L... .. .....>
To je fotografija overovljenega prepisa pisma vojnega zločinca generala Taddea Orlanda, v katerem poroča o ustrelitvi šestih Slovencev 19. julija 1942 v dvajsetem letu fašizma
T	-t—-
C. lani nima dvorane
za kongres političnih preganjancev
Kakor smo ie javili, se bivši antifašistični politični preganjanci že dalj časa pripravljajo na svoj prvi kongres, ki bo prihodnjo nedel*o.
Da bi dob-ii zn kongres potsebne prostore, je šla v petek 16. t. m. posebna delegacija k predsedniku tržaške občine odv. M.anlju. Razložila mu je pomen in važnost Zveze političnih preganjancev in njeno zgodovino. Obrazložili so mu tudi važnost prvega zveznega kongresa, k; bo še bolj združil in povezal prekaljene borce proti fašizmu ji nacizmu, za mir :n napredek.
G. odv. Miani je obljubil, da se bo zanimal za stvar. Dejal je, da n,ma občina nobenega primernega prostora, s katerim bi lahko razpolagala, m je svetoval, naj napravijo prošnjo, ki jo bo on podpri. Takoj naslednji dan je zyeza res vložila prošnjo po njegovih navodilih. Od takrat so še večkrat osebno ali telefonsko intervenirali pri g. Mlaniju. Toda g. predsednik Je naenkrat izginil. Kadar kori in kjer' koli so ga iskali, ga nj bilo in n; ga bilo moči najti Tako se je vleklo do 24. t. m., ko je potekel
rok za vložitev prošnje za kongres.
To obnašanje g. Mlanija je vsekakor čudno -n človek dobi ytis, da Je ta gospod s svojim skrivanjem hotel onemogočiti kongres preganjancev, ker mu ta ne gre v račun. Vsekakor bi bilo bolje, da bi g. Miani povedal naravnost svoje namene in ne dajal obljub, ki jih n; imel namena izpolniti
Za razne «Cavalchine» je riVer-di» takoj na. razpolago ln druge dvorane tud. za pleče, maškerade in podobne «kulturne» prireditve. Le za bivše antifaš-stične politične preganjance, za tiste, ki so desetletja stali na braniku prot; naci-fašizmu in so mnogo doprinesli k njegovemu zlomu, za te ljudi pa seveda n; dvorane v Trstu, ali vsaj g. Miam, bi rad sidel, da bi je ne bilo.
Toda ljudi, k; so vajeni še vse hujših zaprek in ovir, tudi take hinavske spletke in zavijanja n« bodo preplašila. G. Mianiju pa se preganjanci lepo zahval-jo in bodo znali cenit; njegovo «požrtvovalno» delo ter ga ohraniti «v hvaležnem* spominu.
Oviranje
sa zimsko
Namesto gledališča Verdi je odbor za sklad zimske pomoči dodelil Slovenskemu narodnemu gledališču le malo dvorano Ridotto Rossetti, za koncerte Slovensko-hrvatske prosvetne zveze pa — nič
Na drugi strani našega lista objavljamo spored predstav Slovenski ga narodnega gledališča in koncertov pevskih zborov Slovensko-krvatsks prosvetne zvCze, ki sta ga ti dve naši kulturni ustanovi predložili koordinacijskemu odboru za «Sklad za zimsko pomoč*. Pred zaključkom lista pa smo prejeli glede prostorov za izvedbo programa naslednje sporoči o:
Dne Z6. t. m. je uprava Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje predložila koordinacijskem odboru za zimsko pomoč vlogo, v kateri sporoča odboru, da želi sodelovati pri tej človekoljubni akciji z dvema predstavama (Cankar: t-Kralj na Betajnovi* tn O’ Neill: «A nna Glistica J, katerih
izkupičik bi bil o oeloti namenjen brezposelnim. Upravi SNG je poudarila željo, da se ji za ti dve piedstavi da brezplačno na razpolago občinsko gledališče «Verdi*, ker le na ta način bo mogoče doseči zares izdaten dohodek, ki si ga v malih diletantskih dvoranah ne more zagotoviti. Vlogo sta izročila osebno upravnik in tajnik SNG.
Istočasno je irroč.l podobno vlogo predstavnik pododselca za glasbo pri Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi tov. Vrabec, ki je izrazil željo, sodelovati pri akciji za zimsko pomoč s tremi koncerti, katerih izkupiček 6i bil pi-av tako v celoti namenjen omenjtnemu skladu. Obenem je izra-.il željo, da bi za koncerte dobil na razpolago gledališče Politecma Rossetti in Ridotto Verdi.
Ole prošnji Je sprejel v imenu odbora neki doktor, ki je tako) izrazil svoj dvom, o možnosti uresničenja predloženega programa, češ da ima gledališče Verdi že določene lastne predstave, čas med predstavami pa da je odrejen za študij, ki ga ni mogoče prekinjali. Prav tako je dvomil, da bi bile mogoče predstave v Rossetti, ker mu je bilo rečeno, da SNG ne insistira prav na gledališču Verdi, vsekakor pa di koče veiiko gledališko dvorano, ker želi doseči res izdaten do hodtk. Dejal je: «Vedeti morate, da je vloženih že mnogo prošeni tu je no. primer Lega Nazionale i.
drugi, in vsem je treba ustreči, k nočemo nikogar užaliti*.
Nato so gospoda doktorja vpr šaii. ali bi bilo mogoče dobiti gl Oolišče Verdi za prihodnji trde Na to vprašanje je on zelo odloči odgovoril, da je vsaka misel na popolnoma brez smisla, ker imi namen akcijo zaključiti v nedel ali v ponedeljek. Prosili so ga n to, naj prošnjo kljub vsemu očU v pretres na prihodnji seji odbor ki je bila včeraj popoldne. Oblj bil je, da bo to storil in nas rezultatu obvestil. Predstavni SNG in. SHPZ so imeli vtis kljub vsem vljiuinim in sladki besedam — da jim naša želja j sodelovanju pri tej plemeniti a olji nikakor »i pogodu, zlasti j ne naša upravičena želja, da n stopimo v veliki gledališki dvorni
Včeraj po seji odbora je tov. D smtdi predstavnik Enotnih sin« kotov v odboru SNG in SHPZ o vestil, da Slovensko narodno gled lišče po odloku odbora lahko do na razpolago namesto gledališi Verdi ali kakšnega drugega gl dališča, le dvorano Ridotto v gl dališču Roasetti. Ta dvorana S dotto pa ni gledališka dvoran temveč plesna dvorana slabše k kovosti, v kateri je zelo težko ds dostojno gledaHško predstavo, lenima pravega odra. Poleg tega j je majhna in izkupiček ne bo m gel biti niti od daleč tolikšen, k kršen bi bil v gledališču Verdi.
Pevski zbori pa, katerih konce jč predložila SHPZ, pa s strani t bora sploh niso dobili nobene di rane.
Dejstvo, da je omenjeni odi dal SNG na razpolago namesto t dališia Verdi le malo dvorano Idotto v Roasett1, zborom pa 1 bene — milo rečeno — vseka) n.: priča o edino pravilni teži ki bi jo moral odbor imeti, a je, da Slovensko narodno -gled šče in naši pevci zberejo čim < denarnih sredstev za «skla.d zi ske pomoči*, temveč ravno nn be: s takim postopkom, odi (vsaj večina njegovih članov) i kazuje, da ne želi, da bi se zimsko pomoč nnbralo čim včči narnih sredstev, kolikor td čredi šovinizem.
Uspehi italijanske ljudske prosvete
Kot vse ljudske organizacije, tako tudi italijanski Center za ljudsko prosveto (Centro di Cultura Popo-larej ovirajo vojaške oblasti tara-di podpihovanja raznih Šovinističnih italijanskih krogov in zlasti Lege Nazionale, pri njegovem delu in razvoju. Vojnika uprava pa isto. časno podpira vse kulturno življenje reakcionarnih tnaSkih krogov, pri čemer pa smatra kot kulturo rasne zabave in plese, ki pač ne morejo koristiti dvigu kulturne stopnje trlaikih mnoiic. Čeprav predstavlja kulturni center s svojimi krotki veliko veti no italijanskih delovnih mnoiic, pa ne dobiva od pristojnih oblasti nobenih podpor, niti dvoran, kjer bi se lahko kulturno izživljale: Ta politika, ki jo vodijo okupacijske oblasti, je seveda le del načrta, da ovirajo de. mbkratične organizacije ne le na gospodarskem in političnem, marveč tudi na kulturnem polju.
Pomen italijanskega Centra za ljudsko prosveto je Se tem večji, ker posreduje kulturo Širokim italijanskim množicam, ki ne morejo plačevati visokih vstopnin za gle. daliike predstave, k j jih prirejajo razne poklicne umetnijke skupine v Trstu. Poleg tega pa zajama pri svojem delu iz italijanske kulture vse to, kar je v njej pozitivnega, obenem pa utira pot novi ljudski kulturi, ki je neposredno vezana z ljudskimi množicami, ter prav zaradi tega pravi ddrat resničnega tivljenja. V ta namen ustanavlja Številne pevske zbore, knjižnice, glasbeno Solo, godbe, dramske družine, kjer sodeluje mnogo Članov.
Kljub načrtnim oviram pa delo napreduje z veliko naglico in za-gbnom ter si italijanska ljudska kultura vse bolj utira pot med Široke sloje Irtaikega prebivalstva. V zadhjih dneh letih je bilo ustanovljenih 22 kulturnih krožkov, od katerih sedmini so vojaške Oblasti tasegle njihove prostore. Vendar pa jim s tem niso preprečili njihovega dela. Delo napreduje Se z večjo požrtvovalnostjo in je ta resnično ljudska kultura naSla zatočišče v raznih skladiitih, v bara-icah, ki so jih zgradili člani. Iz teh kulturnih kfotkov vstajajo novi ljudje z novim pogledom na iiv-Ifenje, ki se zavedajo, da bodo iz bogatih kulturnih zakladnic, ki so skrite v Širokih ljudskih množi-mah, nudili mnogo tudi onim, ki jim je dosedanja družba onemogočala njihov kulturni dvig.
Številni uspehi, ki jih je dosegel v zadnjih dveh letih italijanski Center za ljudsko prosveto, pa kažejo pomen sodelovanja najširiih italijanskih demokratičnih množic in pravilne organizacije kulturnega iMjenja v korist teh množic.
Petrolejski delavci
se bore za boljše delovne pogoje
Ker delodajalci v Italiji nočejo pr.str.U na zahtev«,delavcev petrolejske industrije po sklenitvi novo normativne pofcodke, nadaljujejo italijanski dela ve? odločno borbo ta uresničenje svojih aahtev. Tržaiki petrolejski- podjetji Standard in Aqu!la sta povezani z l ta j'. Janškimi podjetji oziroma sta »Jih po. družnicl, zato ao Uidi tržaški delavci sledili ital Janškim delavcem te stroke in šest dni zaporedoma stavkali po tri ure. Delodajalci pa Se niso popustili. Zato so se včeraj deiavci v obeh podjetjih sestali na aborovanju ter prebrali okrožnico italijanskega sindikata petrolejskih delavcev in brzojavko s pozivom, naj tudi tržaški delavci nadaljujejo započeto borbo.
V obeh podjetjih so tudi izglas^r vall solidarnostne resolucije z italijanskimi delavci in sklenili, da bodo stavkali, dokler delodajalci ne popustijo. In delodajalci bodo morali popustiti, saj se je zaradi stav. k« proizvodnja zmanjšala
FIZKULTURA
TRŽAŠKI DNEVNIK
PREDKONGRESNA KONFERENCA ZAM
Mladina, naprej v borim
proti imperializmu!
Nova organizacijska struktura ZAM - Pritegniti moramo še tiste mladince in mladinke, ki stoje ob strani 1 Sirimo demokratični tisk!
V nedeljo ob 9 uri dopoldne je bila v kulturnem krožku Tomažič predkongresna mestna konferenca ZAM. Otvorii Jo je tov. Pescatori. Ko so soglasno odobrili dnevni red. je predsednik ZAM tov. Camoan-ga pozdravil vse delegate. Po poz.
maj, predvsem mora tmožično sodelovati pri vajah za prvomajski telovadni nastop. Tov. Rabar je svoje poročilo zaključil z vzklikom: 2i. vel I. mestni kongres antifašistične m!ad.ne!
Po referatu se je razvila živahna
dravnem govoru je tov. Pescatori j diskusija, v kateri so delegati izra-
podal politično organizacijski refe' rat, v katerem je v prvem delu orisa; zunanje m notranje pout‘čne pfilike, v drugem delu pa se je zadržal pri konkretnih mladinskih vprašanjih. Naglasil je vlogo mladine, ki je povsod tako v Grčiji, Spanlj-, Kitajski, Frc-nciji, Italiji, kolonijah in drugod v prvih vrstah demokratičnih sli v borbi proti imperializmu za mir, demokracijo in lepše življenje.
Dalje je ožigosa, okupacijsko vojaško upravo, ki nosi krivdo za obupne ž vljenjsk« pogoje, v katfi-h se nahaja tukajšnje delovno ljudstvo, ter v kratkih besedah omenil glavne probleme noladilne Tržaškega ozemlja, ki se mora boriti za svoje najosnovnejše pravice na vseh polj h od socialnih preko političnih do kulturnih vprašanj. Svoje poro-čilo Je končal a pozivom: «M'*di-na, samo a borbo proti imperializmu bomo dosegli človeka vredno ž-vlje-nje, zato pojdimo naprej v borbo do končne zmage!*
Kot tretja točka dnevnega reda Je sledila diskusija, v katero so delegati živo posegali. Posebno zani. mivo sta posegla v diskusijo tovarišica Paulin Zora in tov. Mokoiin. Tovaršlca Paulin, je najprej opisala delo in fcvljenje mladine v coni B, katere zaščitnik je ljudska oblast, nato pa zagotovila, da bo istTska mladina vedno pomagala tržaški mladini v njeni borbi proti Imperializmu do končne zmage in uresničitve vseh njenih zahtev. Tov. Mokolin pa je ož.gosai izdajalsko delo »slovenske demokratske sveze».
Po diskusiji je podla! tov. Rabar poročilo o načrtu dela, ki čaka mla-d no v tem mesecu pred I. mestnim kongresom mladine. Dejal je, da mora postati delovanje mladine v tem mesecu aktivnejše na vseh področjih. V ta namen je b.l izdelan načrt dela, ki ga mora mladina izvesti do kraja. Naloga mladine je, da se prične zanimati za vse mladinske probleme tako za sindikalne, politične, organizativne, šolske, dekliške Itd. Pritegniti mora tudi mladince m mladinke, ki še stoje ob strani. Da bo to čim laže, je vodstvo ZAM že izdelalo novo organlaatorično strukturo. Ustanovila je odbore ZAM v vseh krajih, kjer jih doslej ni bilo, kjer pa so, Je poskrbela za okrepitev odborov. Tako bo dala možnost vsej mladini, da bo lahko aktivno sodelovala pri reševanju mladnskih vprašanj. Dalje je dolžnost vse mladine širiti mladinski demokratični tisk «Gla* mladih* in «Gioventu»l Geslo mladine mora biti nov «linotyp»! V vseh kulturnh društvih se morajo ustanoviti študijski krožki. Na športnem polju s? mora mladina pripravljati za ljudski praznik I.
Bombe so našli
Občinsk; delavci so pri odkopavanju ruševin našli včeraj popoldne okrog 16.30 v ul. So! tro ročno bombo tipa «OTO». Tudi na blagovnem postajališču na železnici so našli nemško bombo. Ležala je v neki gnojnični jami in so prišli do nje pri čiščenju te Jame.
8. februarja tek čez drn in strn
za Gherlanijev Dokal
S. K. Col ILVE bo priredilo v Skednju tek če* drn in strn - Proga bo iata kot jo fe zadnjikrat pretekel pokojni lahkoatlet Gherlani
V nedeljo 8. februarja t. 1. priredi S. K. Col ILVE veliki tek čez drn In strn v Skednju.
Imenovani t? k bo za vse lahko atlete in lahkoatietinje in je orga-n z!ran v spomin pokojnega atleta Cherlanlja. MoSka proga približno 5000 m. bo tekla kot proga, k! jo Je zadnjikrat tekel agora/ imenovani atlet ln sicer: odhod Izpred sedeža prireditelja, ul. Glard ni, Slodnjaka ul., Ratto delta Pilerla (rižarna), ul. Valmaura, hrib Pan-taleone, Sv. Ana, Istrska ul„ ul. Balamonti,	prehod Sv. Andreja,
SkedenjBki v*pon, ul. Sv. Lovrenca s prihodom pred sedežem K. K. Col ILVE.
2*nnka proga približno 800 m bo: odhod iapred krožka, ul Sv, Lovrenca, Skfldenjska ul’ca, ul. Giardini s prihodom pred krožkom.
Vpl»n'no	»prejema	tajništvo
ZDTV v ul. MacoMavelli 13-11 dnevno od 17 do 19 ure ter S. K. Col ILVA eno uro pred pričetkom tekmovanja.
Vpisna prlstejb na Je 20 l!r za tekmovalca. Star za žensko skupino bo ob 10 uri, medtem ko bo rroiko točno ob 10.30. Zbor atletov je določen za 9 uro v prostorih se-dtža prireditelja.
Nagrade: Za moško skup’n«: Pokal za najboljše društvo, katerega največ tekmovalcev se plasira med prvim desetimi. 10 nagrad za prvih deset tekmovalcev. Po eno nagrado za najmlajšega In najstarejšega tekmovalca.
Za ženako skupino:	pokol	za
najbolj*« društvo ln 10 nagrad za prvi h deset tekmovalk.
Na razpolago bo tudi pokal najboljšemu društvu z največjim itevl-Irm tekmovalcev, ki bodo prispeli na cilj v določenem času, ki je »i moške 10 minut po prihodu prvega atleta, medtem ko Je za ženske 3 minute po prihodu prva atktlnjf. na cilj.
? nedeljo tek okoli Umaga
S. K. Umag priiedi v nedeljo 1. februarja tek okoli Umaaa. Pii teku bodo lahko sodelovali vsi atleti nad IB leti starosti.
Umik, progo ln nagrade bomo objavili v kas w;Jlh številkah.
Aqui)a nevarno ograža Primorje PK
Aqulla si Je v nedeljo zagoto-v.ia zopet dve točki ter tako zasedla tretje mesto v kvalifikacijski lestvici. OMMSA ji sledi tesno za petami in vsaka zgubljena toč*a Aquile bi lahko pomsnlla napredovanje neposrednega zasledovalca.
žili svoja mnenja za konkretno izvedbo novega delovnega načrta, nakar se je predkongresna konferenca zaključila. Na predlog nekega delegata so nato izvedli nabiralno akcijo v korist obsojenih partizanov.
Literarni večeri
Slovensko - hrvatska prosvetna, aveza bo priredila * Prešernovem tednu literarne ve čir e v sledečih krajth:
v ponedeljek t. februarja na Opčinah,
c tornk S. februarja v Boljunou, v sredo 4. februarja v Trstu, v četrtek S. februarja v Kopru, v petek S. februarja v Nabrežini. Na literarnih večerih bodo brali iz svojih del: dr. Igo Gruden, Jože Pahor, dr. Vladimir Bartol, dr. An-
J
drej Budal, Zora Jugova-Košutova, Ivo Marinčič, Zdravko Oovirk, Boris Pahor, Mara Samsa, Stane Staničj sodelovala bosta tudi koprska književnika Tone Batagelj in Ludvika Kalanova.
Či ta tel ji «PRIMORSKE-GA DNEVNIKA*! Dopisujte v svoj edini dnevni list!
Delavci v kunopljarni
so znpet stai/kali
Lastniki konopljame sl vedno izmišljajo nove načine, kako bi čimbolj izkoriščali delavstvo. Nedavno tega so hoteli odpustiti 120 delavcev, češ da nimajo naročil. Ker »O vsi delavci pristali na 24 urni tedenski delovni čas, so za nekaj časa te odpuste odložili. Sedaj pa so zopet suuhtali nekaj novega. Premestili so razne delavke od enega stroja k drugemu, tako da pri onih strojih, kjer sta doslej delali po dve delavki, dela sedaj samo po ena. Deiavci pa so proti temu novemu poskusu izkoriščanja enotno nastopili in včeraj od desete do pol enajstih dopoldne v znak protesta stavkal!.
Izkoriščanje delavcev pa je zavzelo še eno obliko. Lani je ravnateljstvo konopljarne kupilo premog po 875 lir stot, sedaj pa ga delavcem
Nekaj šfevilk o prebivalstvu
Skoro deset tisoč priseliencer v enem letu • Stanovanjska kriza In gradnja - Kako bo pa letos?
Podatki, ki jih je objavil občinski statistični urad o tržaškem prebivalstvu ob koncu preteklega leta nam povedo, da je bilo 31. decembra v Trstu 272.750 prebivalcev, od katerih jih ima tukaj stalno bivališče 269.749. Razlika med enimi in drugim; znaša 3011. Ker je ob koncu leta 1946 štel Trst po uradnih podatkih 263 143 ljudi, je naraslo število mestnih prebivalcev v enem letu za 9.607 ljudi. Največ so k temu porastu pripomogli seveda begunci, katerih je prišlo lani preko 9000 v Trat.
Ce primerjamo te številke z gradnjo novih in poprav-lom poškodovanih stanovanjskih hiš, vidimo, da se stanovanjska kriza ni prav nič omilila lani, pač pa je še narasla. Prirastek 9600 ljudi pomeni, da je prišlo vanj 2000 nov h družin, ki ra-b jo ravno toliko stanovanj. Novih stanovanj pa je bilo dograjenih komaj nekaj sto in le majhen del manj poškodovanih hiš je bilo popravljenih.
Zanimivo bi bilo, če b; stanovanjski urad lahko povedal, kje in kako so dobili tl priseljenci stanovanja, ko je še vedno na tisoče tržaških družin, ki še od bombardiranja iz časa vojne zaman čakajo primernega kotička.
Za letošnjo gradbeno sezono obetajo preko 1300 novih stanovanj. To sicer še zdaleka ne bo zadosflo vsem najnujnejšim potrebam. Pa upajmo, da bo vsaj to držalo in ne bo kot lani, ko so tudi obljubili izgraditev 800 a H 900 stanovanj, pa je večina teh ostala nedograjenih, ali pa sploh niti začeli niso z delom.
0 rejen h in umrlih v decembru
Pa vrnimo se k decembru. V tem mesecu je bilo rojen-h 234 otrok, od katerih je bilo 135 dečkov In 99 deklic. Doma se jih Je rodilo 91, po raznih porodnišnicah pa 153. Od celokupnega števila rojenih je bilo 39 nezakonskih, kar je v zadnjih mesecih najvišje števlo in morda prj tem rekordu vojaki nimajo zadnje besede.
Umrlo je v decembru 263 ljudii, kar Je za ta mesec najnižja številka Od 1940 dalje. Največ mrtvih je bilo decembra 1944, namreč 537, ali še enkrat toliko kot lanski december. Kakor pri rojstvih, so tudi pri smrti meškj (143) prekosili ženske (120). Jetika še vedno pobira preveč ljudi In je tudi decembra zahte-
Kolonja je stalno na svojem mestu m se ne boji preveč Prolet^rja, ki si Je v desetih tekmah priboril štie deset točk. Sledijo Sv. Marko, Tiskarji in Arzgnal, ki »o oddaljeni drug od drugega samo za ono točko. Tudi tu bi vsaka zimaga Ul poraz pomenila zamenjanje mest. Skorklja in INAML imata enako število točk. Na vsak način pa je Skorklja na boljšem položaju, Kajti število odigranih tekem je š-si medtem ko ima INAML kar deset srečanj.
Vesna pa je s svojimi petimi točkami na zadnjem mestu kvalifikacijsko lestvice. Greta in Col ILVA delata družbo omenjeni enajstoric*.
Kvalifikacijska lestvica okrožnega prvenstva:
Primorje PK 9		7	1	1	29	11	15
Sv. Vid	10	e	3	1	18	8	15
Aauila	8	7	0	1	44	8	14
OMMSA	8	6	2	0	21	8	14
Kolonja	11	6	1	4	18	16	13
Proleter	10	4	2	4	18	21	10
Sv. Marko	10	3	3	4	17	23	9
Tiskarji	10	3	2	5	16	23	8
Arzenal	10	3	1	6	16	22	7
Skorklja	7	2	2	3	5	10	6
INAML	10	3	0	7	14	32	6
Greta	7	1	2	4	13	18	5
Col ILVA	10	1	2	7	13	20	5
Vesna	10	3	1	7	10	31	5
vala 29 žrtev, od teh 13 starih izpod 40 let. Na splošno je umrlo pred 40. letom okrog 50 ljudi. Zaradi nesreč in drugih vzrokov je umrlo na cesti ali v morju 9 ljudi.
Statistika zadnj h mesecev nam pove, da Je bilo v tem razdobju rojenih v tržaški občini 2616 otrok in je umrlo 2362 ljudi. Presežek rojenih nad umrlimi Je torej znašal v desetih mesecih 254 tjuda.
V decembru se je poročilo 180 parov. kar je sicer precej manj od decembra 1946, ko jih je bilo 237, vendar pa več od leta 1945 (176). Med ženini in nevestami je bilo 147 parov samcev, 16 vdOv In 15 vdovcev pa se je ponovno odločilo za zakonski jarem. Povečini so bili moški starejši od žensk in sicer 62 do 4 leta, 51 od 4 do 14 let in 28 Da celo 16 al; še več let. Seveda je bilo tudi več primerov, ko so bile starejše neveste. Zaradi korektnosti pa se tu ne bomo spuščali v podrobnosti. Na splošno pa je bilo lani okrog 2500 porok, kar je precej več kot leta 1946 (2112) in pa leta 1945, ko jih je bilo samo 1344.
SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA
ZS TRŽAŠKO OZEMUE
priredi za
•SKLAD ZA ZIMSKO POMOČ BREZPOSELNIM*
1) in sicer: v «POLITEAMA ROSSETTI»
MNOŽIČNI PEVSKI KONCERT TRŽAŠKIH PEVSKIH DRUŠTEV.
2)	v Ridottu gledališča «VERDI*
PEVSKI ZBOR SKEDENJ IN KOMORNI PEVSKI ZBOR S SOLISTKO PAVLO POTRATA
3)	v Ridottu gledališča « VERDI*
PEVSKI ZBOR DRUŠTVA SV. IVAN IN PEVSKI ZBOR DRUŠTVA «IVAN CANKAR* TER SOLISTI ROŽICA KOSEM, DUŠAN PERTOT IN SLAVICA BATISTUTA.
prodaja po 1820 lit.
Da se o vseh teh vprašanjih pomenijo, se bodo delavci konopljarne jutri 29. t. m. ob 9,30 sestali v ul. Conti 11.
Tako se nadaljuje borba delavcev v vseh tovarnah in podjetjih in se bo še bolj poostrila, ker delavci iz lastne izkušnje predobro vedo, da je le z odločno borbo možno kaj doseči od delodajalcev.
Kaj pa na to a. »kvalificirani"
„Voce libeia"
/e dobila odgovor
Pred nekaj dnevi smo objavili v našem časopisu pismo partizanov, ki so zaposlen« v 5. delavnici strojne tovarne Sv. Andreja, v katerem so ti partizani zahtevali, da «Voce libera* demantira laž, *’ kateri je ta l;st trdil, da neki partizan ni hotel podpisati zahteve, ki so jo omenjeni partizani poslali okupacijski vojaški upravi za izpustitev iz zaporov tov. Lulcše.
«Voce :ibera» seveda, po svoji navadi, vesti ni demantirala, ampak nasprotno je 24. *. m. objavila novo laž, ki pa je dobila takojšen odgovor, ki ga posnemamo po današnjem «La-voratoru*.
«11 Lavoratore» piše: iDnnes zjutraj je prišel na nate uredništvo Karel Mervič, ki nam je z osirom na članek, ki ga je cVoce liber at objavila t. m. pod naslovom «Uporniški partizan je skrivnostno izginil*, dal sledečo izjavo:
Zahtevo po izpustitvi iz zapora tov. Lukše kakor tudi pismo partizanov pete delavnice sem podpisal brez vsakega pritiska. Izjave («Dobro, srečali se bomo zunaj, toda pazite, da me ubijete, ker sicer boste imeli opravka z menoj), ki jo je prinesel v omenjenem članku ta časopis, nisem nikoli iprekel. Izmišljeno je tudi namigovanje, da sem jaz podpisal protestno pismo *zaradi nekih šredsterrn kakor tudi namigovanje zaradi moje odsotnosti, kajti jaz sem bil odsoten od doma kakor tudi z dela popolnoma svojevoljno.
(Sledi podpis Karlo Mervič.)» Opuščamo komentar «Lavora-tora», ker skoraj da ni potreben. Komentar nam dajejo itak dovolj pogosto izmišljot-ne «Vo-ce l!bera» same. Ta časopis z vsemi svojimi «kvalificiran;mi novinarji* zares je ne zadene nit; ene.
KOLEDAR
Sreda 28. januarja
Dra gomil, Tal ja Sonce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 17.03. Dolžina dneva 9.32. Luna vzhaja ob 19.57, zahaja ob 9.16.
Jutri 29. januarja Frarčišek, Branimir
Spominski dnevi
1918 je Vladimir Iljič-Lenin podpisal dekret o ustatiovitvi delav-sko-kmečke Rdeče armade.
PRESKRBA
Koneo razdeljevanja sladkorja za brezposelne, upokojence in reveže, Sl. t. m. se bo končala izredna delitev sladkorja na prednostne nakaznice brezposelnim, u-pekojencem in revežem, ki se je začela 19. t. m.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza prehrambene stroke. Danes ob 19 uri soja upravnega od-bera.
Zveza mesarjev. V četrtek 29. t. m. ob 19 uri seja upravnega odbora.
PROSVETNA DRUŠTVA
Kulturni krožek *TomaHč» vabi vb« svoje član^ r,a občni zbor, ki bo na sedežu danes ob 20 uri.
URADNE OBJAVE
PRIPOROČENA PISMA ZA NEMČIJO. Opozarjamo občinstvo, da vsi poštni uradi na Tržaškem ozemlju sprejemajo priporočena pisma in dopisnice za Nemčijo.
Imenovanja odvetnika Alfonsa Taraboochla za izrednega komisarju prt pomožni blagajni za tramvajsko osebje. Alfonso Tarabocchia j« bil imenovan za izrednega komisarja «Blagajne» ter bo ostal na tem mestu do nadaljnje odredbe vojaške uprave odnosno do imenovanja naslednika ali pa dokler ne bodo izdane v skladu z aakonem in statutom druga navodila.
Avtobusna proga do svetilnika zmage
Oonski predsednik objavlja:
«Na anonimne, toda upravičene pobude na cone ko predsedstvo, naj se to zavzam^ za avtobusno progo, ki bi vezala središče s svetilnikom zmage, odgovarjamo, da kljub vsem poizkusom ni mogoče, rešiti tega problema.
ACEGAT izjavlja, da trenutno ne raapolaga s potrebnimi vozili in da 7-lasti ni mogočj organizirati te slnižbe z avtomobili, ki so se v vojni izrabili in ki tudi trošijo znatno množino goriva.
Kar se tiče proge na Lovca, pripominja ACBGAT, da za to ni bilo potrebno nabav'ti novih vozil, temveč »e le bolj izkoriščajo vozila, ki so že preje vozila na tej progi.
Po sedanjem stanju stvari ne more predsedstvo cono še nadalje vztrajati na vzpostavitvi te proge, k*r ni mogoče odpraviti tehničnih težkoč.*
Hiše oddaljene 7 minut od tramvaja
brez eiektrike in ceste
Medtem ko pslagajo na nekatera dela, tako na primer na gradnjo nov.h cest izven mesta, o ka-ter h b. »e dalo še marsikaj govoriti, al; je sploh bilo treba sipati toliko denarja za taka dela, so nekateri preded v območju tržaške občin« povsem zapuščeni, ‘ako da človek ne ve, a*, .e kje na deželi, v hribih ali pa s mestu. Tak predel je tud. območ^ okrog Sv. Ane, ali natančnejše p-vedano, ok;og m ob vznožju hriba Sv. Pantaleom. Po cestah sodeč, ki so tu sedaj v deževnem času polne blata, smo na dežeili, toda po davčn.h bremtn-h, ki jih pobira tržaška obč-na, smo še vedno v območju tržaške občine. Piav v takem položaju je 200 prebiva.cev e-nostanovanjsk.il ali dvostanovanjskh hišic, ki so največ do sedem minut oddaljene od tramvajske postaje št. L Das; so bile te hišice, k; so naravnost na gosto posejane «b vznožju Sv. Pantaieona .n le nekaj metrov oddaljene od glavne ceste, ki pelje v Istro, zgrajene še-e pred nekaj leti, vendar še sedaj nimajo električne razsvetljave ln si morajo ljudje po stanovanjih svetiti a kadečimi se potrolejkami in s smrijivim karbidom. O plinu
Konec krize ali samo sreča?
f
I
Nogometna enajatorioa Bv. Ant, si je v nedeljo mgotovila redko (ast » tem, da je premagala vsemogočni Piran. Redek primer v naitm prvem Ivu, kajti tnajstorlca
ti a *liki je edina skupno » Dreher-jem dosegla res odličen in presenetljiv uspeh na tujem <n težkem Istrskem Igrišču,
Zid Acegatovih delavnic
■e je zrušil
Posled ce letoSr.Je mile, toda deževne zime bodo občutili tudi oni, ki imajo plinske kuhalnike. Zaradi zadnjih izrednih bogatih in dolgih deževnih nalivov se je včeraj ob 5 zjutraj zruSil oporni zid Acegatovh delavnic na vogalu ul. d’Alviano in Broktt^. Ker Je popustil podporni zid, Je z njim zdrknila tudi plast zemlje In ceste ul. d’Alv.ano. Pod seboj pa Je vse to kamenje pokopalo ln pokvarilo dva plinovoda. Poleg te škode, pa je plaz podrl Se delavnico, ki je bila pod zidom. Vendar zaradi zgodnje jutranje ure ni bilo k sreči človtSklh žrtev. Tem večja pa je materialna S kodi. ki sega v milijone.
Ker so bil« cevi plinovoda pokvar. jen«, je bila znanjSana oddaja p!£na, vsled tega so takoj po vdoru »ačeli razkopavati razrušeni zid ln aemljo, da bi pr žli do pl!novo-da. Tehnično osobje, ki je dodeljeno k tem delom, upa, da bo cevi lahko v nekaj dneh popravilo, se. veda le, ako bo leoo vreme oziroma, Se ne bo deževalo. V primeru da bi deževalo, ne bo mogoče postaviti n-tl začasnega plinovoda niti popravit, pokvarjenih oevi la bo verjetno po tem vodu za nekaj dni ukinjena oddaja plina.
ALI SI 2E NAROČNIK
seveda niti ne govorimo. Edina sreča za te ljudi te pač ta, da je nekje y bližini prav za prav na travniku sedaj v deževnem času obkrožen od blata javen vodovod. Cesta, ki veže te hJe s glavno cesto, je poleti pokrita z nekaj centtmetersko plastjo prahu, sedaj ob deževnem vremenu pa je spremenjena v nekako močvirje lepljivega blata.
V takem položaju se torej na-
hajajo prebivalci tega predela še sedaj, ko .c. neknj metrov od teh hišic sezidala mestna občina nov blok stanovanjskih hiš, v katere so naravno napeljali luč, vodo in pil-n. Zato je tem bolj nerazumljivo, da se noben gospod iz tržaške obč.n-ske uprave ni spomnil, da b: tudi te hišice, ki so večinoma novejšega datuma in ki so blieu bloka povedali z vodo, plinom in elektriko.
Stroški najbrže bi ne bili tako veliki, posebna pi ie pomislimo, da bi bili ljudje pripravljeni prispevati k uresničenju tega. Seveda bodo moraU predvsem na mestni občini pokazati več razumevanja in dobre valje za reševanje takih lokalnih in nujnih vprašanj.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
priredi za
«SKLAD ZA ZIMSKO POMOČ BREZPOSELNIM*
dve predstavi v gledališču «VERDI» in sicer:
O’ Neill-ovo «ANA CHRISTI» in Cankarjevo «KRALJ NA BETAJNOVI*
Tatovi odpeljati celo kolono
angeskih kamionov
Včeraj je bila ves dan glavni predmet razgovorov prebivalcev pri Sv. Soboti velika tatvina angleških avtomobilov, ki so jo odkrili prejšnjo ooc.
Na zemljšdu podjetja IRCO ob ul. VaJJiiaura so »rueli ang.eški vojak; svoj avtomobilski park. Včeraj zjutiaj so opazili, da je lz tega parka zmanjka.o kar 29 vozil m sicer trije težki tovorni avtomobili, 24 navada h kamionov in dve motorni koles. Števiji. policaji »leteče i!ete» so od takrat stalno na delu, da bi oditrill, kdo je odpeljal vozila iu kako se je moglo to zgoditi. Do včeraj pa niso mogli n.ti ugotov ti, če so vozila zmanjkala včeraj ald morda že v prejšnjih dneh.
Vsekakor Je policiji zelo neprijetno, da Je časopisje že včeraj poročilo o tej tatv.m in so se hoteli maičevatl s tem, da včeraj niso do-volil; nobenemu novinarju vstopa na g.avno poveljstvo policije. Naj oo že kakor koil, ta tatvina dokazuje, kako daleč je prišel že Trst kot mednaroono mesto. Morda bomo nekega jutra sliSaU celo, da so tatovi ukradli m odpeljali neznano kam celo posadko.
Star morfinist obsojen
na 6 mesecev |ete
Res pravo rezvalino aivljenja v osebi Franca S. je Imelo včeraj pred seboj tukajšnje višje okrožno sodi šče. Omenjeni, ki Je že v letih, se je moral zagovarjati, ker mu Je obtožnica očitala, da Je prejinj: mesec,' ukradel v uradu podjetja GraasO v ulici S. Nico 10 zirski p^tSČ neki uslužbenki.
Na razpravi se Je pokazalo, da ima obtoženec težko želodčno bolezen, Da bi sl olajšal bolečine Je zičel uživati morfij v majhnih koli-čina h, toda polagoma je začel strup upl-vati na njegov živčni sistem in ga sčasoma popolnoma zastrupil. Zaradi tega Je bil obtoženec že trikrat v umobolnici In sicer prvič Štirideset dni, nato pet mesecev ln končno je predlanskim prebil Se petnajst mesecev, nato je zbežal iz umobolnice. Ker se Je mož zna Sel v težkih gmotnih razmerah, Je bil prisiljen beračiti. In tu se Je začela njegova grenka pot. Nekega dne decembra lanskega leta Je prosil miloščino v uradu tvrdke Gras-so in pri tem odnesel ženski zimski plaSč, vendar so ga tedaj takoj po izvršenem dejanju aretirali, ta. ko da je bila suknja vrnjena lastr nlc!.
Madtem ko Je včeraj tožilec dr. Grublssl predlagal, naj bi sod:S6t moža obsodilo na Stlrl mesece Ječe, ga je sodišče obsodilo na &<u»t mesecev Jede.
Padec s težkimi posledicami
Predsinočnjim okrog 23. ure so oi-epeljflll v Glavno bolu co 471etne-ga Rei Herkula, ki stanuje v ul. Madonna del Mare St. 15 Rei Je spodrsnil na cesti In tako n< srečno padel ,da se ni mogel več dvigniti. Morali so ga odpeljati v bolnico z rešilnim vozom. Zdravnik Je ugotovil, da ima Ret prebito lobanjo In Je njegovo stanje precej nevarno.
5e drugo krmo za živino in preislnl' Sena raznovrstna semena iz Holaff dlje. Sprejema Se nadalje pr®»! znambe za trte in sadno drevje. ;
Rojstva, smrti in poroke
Dne 27. januarji 1948. se jC ri-dilo 6 otrok, umrlo je 13 ljudi, P* rok pa je bilo 5.
CERKVENE POROKE: žofer N. colo Germaa in zasebnica DorotiJ* Gerbec, uradnik Riman Feresia uradnica N eri na Maranzana, t ?1& Ga 11 la no Dibiagio in zasebnc*i Eleonora Berginc, industrijec E®j lij Francolla in šivilja Llcia Mid>J ii, di. prava Lucijan Viti in zasff nica IstriJa Zual.ani.
UMRLI so: 64-letni Ivan VeW 93-letna Frančiška Frankovič. «Jj letni Fabio Danese, 80-,etni Kar®| Rudež, 78-letni Antsn Bre-s.č, letna Marija Gabrovic, 41-letna Jjj! ž.ca Bcnaca, 5-letni Jakob Rocco. * me.iecev stari Walter Melato, '■ letna Frančiška Fonda vd B0j>' facio. 55-lc-i.na Marija Marši pf' Paolini, 87-letna Ermcnegilda, ™ llzzaro, 72-letnl Ivan Bartoli.
oslovi m prispevki
Za sirote padlih partizanov f darovali svatje ob priliki krsta »; na tov.’ Pečarja Leona v Lonjefl 1000 lir.
Za sirote padlih partizanov je Ivan Bandel v počastitev sp<®j na pokojnega svaka Josipa Zla5
1000 lir-	t«’
Za DijaSko matico daruje Bandel v počastitev spomina P1 lcojnega svaka 1000.
Za obsojene openske partizj* daruje Žigon Franc iz Skec^ 500 lir.
Za tiskovni sklad «.Glasa inldpt dafuje 2igon Franc iz Ske®*' 200 lir.	.
Za brezposelne daruje 218** Franc iz Skednja 300 lir.
Za politične preganjance so Jf brali ob kongresu XI. okraja Sl*1 3832 lir.
Pevski koncert v Miljah
Italijanski pevski zbor iz Skednja bo nocoj ob to uri imel koncert v gledališču Verdi v Miljah. Dirigiral bo tov. Pino Odira.
Na sporedu so sledeče pesmi: Oc-etni vNnpitnica*, Claudi tAlpska zvezda, Beethoven «Nočni spevi), Occini *Valčck», Puccini • arija «z opere «Bohemcr>, pela bo sopranistka Zoratti.eva, arija iz opere nAndrea Chenier», pel bo tenor Botteghelli in baritonist Kocijančič, arijo iz opere *Boheme» bo pel bas st Norio; arijo iz opere «Adriana» bo pela sopranistka Zorattije-va. arijo t? opere «rosci» bo pel tenorist BottegheUl. arijo i? epere iRigoletto» bo pel barico‘iist Kocjančič, ariji ■ iz Verdijeve «Simon Boccanegra» bo pel basist Nor o. Apoionijevega «2idat- bodo zapeli solist j in zbor. Verdijeveg^ «Erna-vijav bodo zapel i s n'isti in zbor sklipiio. Rossinijevega «.Uojstse/» bodo zapeli solisti in zbor. V spremstvu klavirja pa bo zaigrala Llstz-ovq cOgrsko rapsodijo» in ftellini-jevo uNormo* tovarišica Cecdlinije va.
GLEDALIŠČE VERDI
Danes zjutraj bodo *&čeli v glavni gledališki blagajni prodajati listke za tretjo predstavo Donlzastti-jeve opere «Don Pasquale», ki bo jutri zvečer ob 20.30 za obonente A. Vastoplli bodo isti igralci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigiral bo Umb-rto Berrettonl.
V soboto ob 20.30 bo za abonente reda C premiera Montemezzijeve opere «LJubezen treh kraljev*. V glavnih vlogiah bodo nastopili Klara Petrella, Ivan Voyer, Karel Gul-chendot in Nikolaj Rossi-Lo«neny, Dirigent bo Umberto Berrettoni.
RAZNO
l^asišlsk! spored
TRST n (m 238.6/Kc 126«) v sredo 28. januarja
11.30. Operetna in filmska ba. 12.00. Novi svet. 12.10. duel rana glasba. 12.45. Napoved ~ sa in poročila. 13.00. Glasba p° ljah. 13.45. Lahka glasba. 14.00. stra glasba. 14.15. Pregled tlSHi
17.30. Glasbena fantazija, mospevi raznih narodov, 18.30. ^ tovna književnost. 18.45. kvintet. 19.00. Radijska P°^r 19.15. Pevski konce rt Dušana fj, tota. 19.35. Klavirske skladbe. l"v Napoved časa ln poročila. Ealetna glasba. — 20.45. Iz zsfz, vine Tržačanov. 21.00, Slu&na -Pj
21.30. Zabavni orkester Radia ljane — prenos iz Ljubljane. 23' Mozart: violinski koncert v 22.28. Večerna plesna glasba. Serenede in romance. 23.15. N4-., ved časa ln poročila. 23.30. Cit**, sporeda. 23.35. Polnočna gl*1 24.00. Zaključek.
_____________
KINO
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu je prejela te dni i2 Jugoslavije poiiljko koruze za krmo. To koruzo bo zadruga delila zaenkrat samo svojim članom ln sicer po 10 kg za vsako glavo živi. ne ter največ po 50 kg na člana. Koruza se bo delila po zmerni ccni v skladišču zadruge v ul. U. Fo-scolo 1.
Istočasno obveSča zadruga svoje člane in odjemalce, da Ima v zalogi
Iz talinske kronike
Soloperto Elizabeta, ki stanuje v ul. Leopardi At 1 Je pustila predvčerajšnjim med 19 in 21 uro svoje stanovanje brez nadzorstva. To njeno odsotnost so izrabUi neznani tatovi, odprli stanovanje s ponarejenimi ključi n odnesli 15 rjuh, 5 prevlek za blaz.ne in 6000 Ur denarja. Ko se je Soloperto vrnLa domov, Je a-ašla vrata stanovanja od-prta tatovi pa so že odSi.j s plenom.
POnoči okrog 1.30 so oblskau tatovi tudi stacovanje 351etne Mon-tana.ro Antonije v ul. Gtnnastica 25. Tudi tukaj so se poslužili ponar rejenih ključev, prebrskali vse predale In odnesli 10 rjuh, več tno-iklh srajc, maj in drugega porlla v skupni vrednost: preko 60.000 lir. MontamirOvi m preostajulo drugega, kakor da je tatvino javi.a polic ji, ki s daj iSče sledov za prezeblimi tatovi.
KINO OB MORJU. 15.30: novo Zmagoslav je>, J. ”	!
mueller.	Ijt)
ROSSETTI. 15.30: «Crna narc^ Deborah Kerr. Sabu. FILODRAMMATICO. 15.30: na dolina», G. Garson, G. FENICE. 16.00: »Tarzan v Yorku», J. Weiasmuller. f-ALABARDA. 15.30: «M’lredoV I man» J. Crawford J. Garso, GARIBALDI. 15.30: «Bela d nja», Maria Montez ln Sabu-MASSIMO. 15.30: »Vitez ma*4* lec», C. Bennett, B. Cabot. ^ ARMONIA. 15.30-	«Pr sega
njene«v», H. Bogart, M. ODEON. 16.30: «Za»pre se ob G*rmana Paolierl, Mino IDKALE. 15.30: »Zvezd« miplf' R, Lupi, A Centa, D. Saseon^J MARCONI. 15.30:	»Pustolovk
Toma Sawierja».
S AVON A. 15.30: »Polžaste ce», Mao Guire, G. Brent. IMPKRO. 18.15: .Zgrbljeni d"e R. Milano In Jean Wlman. p NOVO CINE. 16.00: »Frokle« ia», Bill Boyd.	.j
RADIO. 15.30: «Cma trobent’
S. Legenvall, L. Llnden. CENTRALE. 15.00: »Pištole f 1JrJo», O’ Brlen in J. Nevi'1,,-BIOLVEDERE. 15.30: »Tvoj« 5|| ljenje sj nadaljuje*, A. T , Donald Colman.	,
Odg. urednik DUŠAN
Tri«*^ <1
Tisk Siabillmento Tipk
MAH
HISO s 26 stanovanji v bližini j sk*ga vrta prodam. Naslov V vi »Primorskega dnevnlka^^
STIRISOBNO komfortno nje v ul. S. Spirldione prodam- (t slov v upravi »Primorskega nlka». ___________________
OPREMLJENO SOBO v mesta z uporabo kopalnic* J^lf1 dvema stalnima gospodoma. 1%^ v upravi «Primorskega dnevi1 j
DVONADSTROPNO
tr*V
s trgovino ali samo KOPRU prodam
LVi
upravi tPrimorskrga
S PA LNlC'
r. vsm«tmi ln žtrmnlcami **jl,
78.000, spaln oo za eno osebo p
35.000, kuhinjsko epremo
38.000, spnlnloo z štiridelno p M dva volneni žimnici, dve štedilnik, radio, divan, šlval*1'' ,^'. Jedilnico, dobro blago za 'f»4* obleko, posteljno pogrinjalo, Ljpk selitve prodam. — SV. ,>o, ^ UL. RAFFAELO SANZlO *
HHIi VIA'
TEST, TRG SV. IVANA 4-IIL nad. — Telefon 25<>'5
NUDI V SLI KO IZBIRO
NOVO DOSPELIH PLAŠČEV
Z 10°/o popust
■Mii.
SO SE V NEDELJO TRŽAŠKI SMUČARJI POŠTENO NAMOČI-
-• v „ Mfc
r.
v~V
i
Vti^gora,
3v6ara
NAČRT AUT0CE5TE TR5T-THBIŽ
s= Aulocafe v gradnji :ss Autoceslovnoirto
Predor “•■•Eri. m<j*
2vSOw»
Dottna
8S”o
0 hvalevmlnosli poMe
za not« teslo Trsi - Sesljal
V/dik BEOGRAD
V qlavnem mestu jugoslovanskih narodov so začeli z gradnjo novega dela mesta
Po poti k vse večjemu
r\ i	"i” O l'!111	1/ Sovjetski zvezi so ljudske množice z aktivnim
JLF JL C%	Udi	IlJI I I^hl	aetom razen v industriji m kmetijstvu visoko
C J	prekoračile državni plan tudi v prometu, kapi-
talni graditvi, trgovini in preskrbi, na področju šolstva, soc a nega skrbstva m obnove -P ekoračenje državnega p.ana v vseh socialističnih republikah - Pomen denarne reforme
likim Beogradom * dvema most o ma.
Med Savo in donavskim rokavom se bo izkopal kanal, ki bo imel več nalog. Bo prezimovališče za rečne čolni, prometna iila beograjske lahke industrije in postaj za daljinsko gretje, poživitev monotone ravnice » vodami in bazeni ter potrebnim gostim zelenjem sprehajališč ob kanalu,
V zračnem prometu igra Beograd že danes veliko vlogo, od-
TRŽAŠKI BREZPOSELNI PRAVIJO, DA BI BILO BOLJE, DA BI NAMESTO ZLMSKE POMOČI IN RAZNIH «LADIJ PRIJATELJSTVA)!., ZAČELE LADJEDELNICE ZOPET DELATI KOT SO NEKOČ, KO SO TRŽAŠKI DELAVCI S SVOJIMI IZDELKI ZASLOVELI PO VSEM SVETU. (GORNJA SLIKA KAZE DOK LADJEDELNIC V GDANSKU, KJER SO DELA, KLJUB TEMU DA SO BILE LADJEDELNICE POPOLNOMA PORUŠENE, ZE V POLNEM TEKU).
Območje Velikega Beograda bo obsegalo ves Stari Beograd, do Topčidera in Košutnjaka, ter ves Zemun. To je ploskev, ki je podolgovato razložena ob Domavi, ki si jo najlaže zamislimo kot neprekinjeno zvezo Starega Beograda z Zemunom preko Novega Beograda na levem bregu Save. Stari Beograd In Zemun ostaneta še nadalje glavni stanovanjski površini, povečan i z novimi, Novi Beograd je reprezentančni in administrativni oenter zveznih ustanov FLRJ, industrijo pa bo razmeščena ob Savi in Donavi ter ob železniškem obroču.
Glavna žila, hrbtenioa velemesta bo magistrata, toda ne kot običajna mestna glavna ulica, temveč prometna arterija novega tipa. Ne bo torej zazidana, ampak bo kot pokrajinska cesta tekla v širokem zelenem pasu, kjer bo mogoče izvesti vsa križanja in priključke v potrebnih dimenzijah, ki bo kot snop povezala vse mestne in izvenmestne prometne linije in kjer bo vsako prometno sredstvo našlo svoj pas ter se bodo lahlco razvile največje brzine. Tudi avtostrada, ki bo sioer mesto obšla krožno, bo v tej trasi našla svoj vstop, povezavo in izstop iz mesta tako, da se bo na d/veh nasprotnih točkah z njo zopet stikata.
Železniško vprašanje je v bistvu podobno sličnim vprašanjem vseh večjih mest. Železnice so v začetku prispevale k razvoju mest, danes jih pa dušijo. Železniške naprave leže periferno glede na Stari Beograd, v današnjem pa predstavljajo tuje telo, ki zavzema 1,800.000 mS površine in ov'ra ustvaritev Velikega Beograda. Vse železniške naprave v mestu se bodo torej reducirale na najmanjše, najpotrebnejše mere, ranžirni kolodvori, kurilnica,
d-lavnioe pa naj gredo čim dalje iz mesta (glej sliki t in S!).
Rvkli smo že, da so vodna pota glavne življenjske žile vsega območja Velikega Beograda. Utripanje Donave in Save danes še ni popolnoma ztmno, dokaz, da ]e Donava doslej tekla neopažena mimo. Ena najvažnejših nalog bo odslej študij ter izgradnja teh rek za veliki promet, za težko industrijo. Jasno je, da bo Donava dobila ladjedelnice mednarodnega pomena in mednarodno luko. Zato v perspektivi Velikega Beograda kot mesta ob Donavi ne bi ravnali pravilno, če bi na levi obali Donave nasproti Velikemu ratnemu ostrmi gradili predvideno mednarodno ladjedelnico in luko. Ta se bo morala pomakniti niže v pančevsko industrijsko oono. Na tem mestu bo pa nastal ^ km dolg park, dra-aooeno zelenje na onem brigu,, ki fe bi 'o po načrtu zasajeno že pred desetletji iz hidrotehničnih razlogov. Za Beograjčane bo to področje tedenskega odmora v masovnih oblikah, opremljeno za vse vrste športa. Povezano bo z Ve-
merjena pa mu je še večja,, Dosedanji zemunski aerodrom bo zamenjal novi, zahodno od današnjega na Bežanijski ježi, ki ga ne bo več ovirala in kjer bo lahko dobil vzletišča pravih velikosti za daljni promet. V mestu bodo ostali manjši aerodromi, tako n. pr. na VePkem ratnem, ostrvu in drugje.
Znano je, da se fe izgradnja Velikega Beograda že pričela z izgradnjo Novega Beograda, kjer se pričenjajo prva dela za gradnjo CK, vlade FLRJ in reprezentančnega hotela. Kot je bila za celotno zasnovo Velikega Beograda prvenstveno vazna perspektiva ekonomskega razvoja in geografsko oblikovanje okolja, ki naj se končno izkristalizira v pejsažno arhitekturo največ jih razmer, tako bo pri izgradnji Novega Beograda odločilen monumentalno idejni poudarek zasnove in njene realizacije. S tem ni rečeno, da bo tehnična in funkcionalna plat zapostavljenpač pa da je naloga še večja in težja. Pripravljajo vse, da bo Novi Beograd postal izhodišče Jugoslovan-
V Bohinju...
LI. PRAVUO PA, DA JIM VSEENO NI BILO ZAL KER SO SE IMENITNO ZABAVALI.
ske arhitekture na novih osnovah, da bo močna idejnost in popolna ustreznost njena glavna odlika.
Študij celotne zasnove Vilikega Beograda potrjuje v vseh ozirih pravilnost te odločitve. Ta predel leži v naravnem središču Vilike-
ga Beograda, leži ob izlivu Save v Donavo, je popolnoma raven in nezazidan. Ima vse pogoje, da postane srce novi Jugoslavije. Svet »e je odločil, da že v generalnem načrtu temu področju jasno opredeli karakter upravnega, gospodarskega in kulturnega centra, da gd poživi u vsemi sred-stt>i tehnike in umetnosti in da ga tudi prostorsko opred~li. Pri-del med Donavo in Savo, novo železnico ter Zimskim kanalom naj bi ostal predvsem oenttr vsega, kCr ima v FLRJ zvezni zna-čaj, in naj s'e torej v tem predelu ne bi gradila nit i množična stanovanja niti industrija, čeprav take zgradbe v manjšem obsegu ne bi bile izključeni.
Celo č:trt naj bi usmerjala urbanistična, zasnova, v kateri bi večji motiv dvignil zgradbo CK na popolnoma dominanten položaj in obenem po možnosti povezal v vizuelno oeloto že zgradbe vlade FLRJ in Narodne skupščini FLRJ. Vsa ta zasnova bo priključena na magistralo Velikega Beograda in povezovala še veliki trg pred zgradbo CK, ogromen paradni trg in dostop k novi centralni železniški postaji. Druga velika značilnost Novega Beograda bo obalni zeleni pas, ki ga bvsta omejevala dva v večji razdalji s Savo paralelno tekoča bulvarja. Dajal bo okvir glavnini palačam, ki so že v delu, in ie nadaljnjim, ki se bodo pričele graditi naslednja leta. Takoj ko se bodo v vsej četrti začeli urejati bulvarji in nasadi, ki se bodo poznbjg po potrebi gojili, redčili In dopolnjevali.
Se mnogo je vprašanj, ki W morali o njih govoriti v zvezi t izgradnjo zveznega Beograda. V življenju velemesta Beograda se ji u tako kratkem razdobju, kot so bila leta po osvoboditvi, pojavilo že toliko različnih nalog, Hi izvirajo iz vodilne vloge novega Beograda, da »I lahko ustvarimo približno sliko o njegovi bodoči vsebini, o njegovem Uku, ko bodo v njem našle torišče vsi upravne, gospodarske in kultvriP ustanove FLRJ. Takrat se bo Beograd spremenil v eno najlep-rih mist sveta in bo z vztrajnim kultiviranjem zelenic in parkov ter z rastočim udobjem olajšal in izboljšal življenje v prestolnici.
Predvčerajšnjim so oblasti itro-čile prometu del novt avtomobilske ceste Trst-Padriče-Opčine-Ses-Ijan. Dela so končana samo na sektorju Trst-Padriče v dolžini 8 kn m sicer od ladjedelnic Sv. Marka do Razklanega hriba pri Padričah. Za ta del ceste je bilo reba izvršiti predor Istrska cesta-iontebello, nadvoz pri železniški
Z novo cesto, ki teče tik ob meji Tržaškega ozemlja in Jugoslavije v smeri Italije ne glede na zaledje, se še bolj utrjujejo sumnje, da so pri projektiranju ceste (sicer po starem italijanskem načrtu) igrali najvažnejšo in odivo vlogo zgolj politično-gospodarski in morda tudi vojaški načrti angloameriške vojaške uprave na škodo tukajšnjega prebivalstva. Vsekakor je značilno, da je angloameriika vojaška u-prava pristopila k gradnji omenjene ceste, ne da bi preje stopila v kaka posvetovanja ali poganjanja z neposredno m-teresiranima državama Jugoslavija in Italijo. Tako ostaja še vedno odprto vprašanje moderne cestne povezave Trsta in srednjeevropskitt držav, zlasti z najbližjo Jugoslavijo.
Ta cesta je zgrajena po prejšnjem načrtu italijanske vlade, ki je predvideval zgraditev avtomobilske ceste Me-stre-Reka, pri čemer pa so jo vodili predvsem strateški in politični razlogi v njenem tedanjem	imperialističnem
ekspanzionizmu proti vzhodnim deželam. Sedanja vojaška uprava je šla popolnoma p<2 isti poti, čeprav so se od tedaj do danes politične in teritorialne	razmere znatno
spremenile	v ustanovitvijo
nove tvorbe	Tržaškega ozem-
lja. Odstopila je le — kar je v skladu z weno politiko — od prvotnega načrta v toliko,
grali manj važno vlogo. Nova cesta nima nobene direktne povezave z naravnim zaledjem Trsta, dočim pa je Trst z Italijo že itak v dobri zvezi po obalni cesti Trst-Sesljan, ki popolnoma ustreza gospodarsko-prometnim zahtevam sedanjosti.
Ogromne investicije — okoli 1 milijardo lir — samo za prvi sektor dograjene ceste — potrjujejo mnenje, da gre tu predvsem za bolj vojaško kot pa gospodarsko potrebo tega objekta.
Sicer pa — oglejmo si zemljevid. Cesta teče vzdolž nove meje z Jugoslavijo. Vprašanje gradnje v gornjem delu (severna od ČedadaJ pa zaenkrat seveda še ni aktuelno, kajti nihče ne ve, ali je Jugoslavija seploh pripravljena graditi cesto preko svojega ozemlja pri Bovcu. Gradnja ceste zahodneje od Bovca po italijanskem ozemlju pa je najprej vprašanje projekta, nato pa še, kar je važnejše, vprašanje pristanka Jugoslavije za gradnjo. Jugoslavija namreč smatra lahko cesto za strateško. Po mirovni pogodbi z Italijo pa gradnja takih cest ni dovoljena.
Govoriti o hvalevrednosti pobude za gradnjo omenjene ceste, za katero je bilo potrošeno toliko denarja, je torej docela neumestno, da drugega niti ne rečemo.
M KRATKE VESTI WM
VARŠAVA. — V Budimpešto je odpotovala poljska delegacija, ki bo podpisala dogovor o poljsko-mad-žarskem kulturnem sodelovanju.
SOFIJA. Vlada je sklenila, da bodo v Sofiji in drugih mestih v posebnih trgovinah prodajali v prosti prodaji ona živila, ki bodo razpoložljiva po izvršeni razdelitvi živil na podlagi izkaznic.
so jih zaslužili z lastnim delom, f zgrad il v mestih in delavskih naseljih h:£e, katerih skupni stanovanjski prostor znaša 4 mldijo-
3. Promet v državni ta adruž-nl trgovini na drobno je presegel lani za 17% promet iz leta 1946, računajoč v nespremenjenih cenah.
Obseg zadružne trgovine v mestih je znašal 22,4 milijarde rubljev. V četrtem trar.esečju je bil obseg zadružne trgovine v mestih skoraj 2-krat večji kakor v prvem četrtletju.
Po zaslugi napredka v industriji in kmetijstvu je bilo lani uki- I njeno lacioniranje ž.vifi in indu- j atrijskega biaga, Visoke cene v j prosti prodaji so bile ukinjene, j tako da je bil izvrien prehod k trgovini po enotnih državnih cenah; znižane so bile cene kruha in tita.
Samo z znižanjem državnih cen na drobno bo delovno ljudstvo Sovjetske zveze doseglo v enem letu čisti prihranek, ki bo presegel 57 milijard rubljev. V zi s pripravami za ukinit* trcio-niranja in ga tačetek f-oste trgovine po enotnih t^nah so vlada in zadruine organizacije lani odprle 55.000 novih delavnic, prodajaln in tržnic.
4. Lan i fe število delavcev in nameščencevzaposlenih v narodnem gospodarstvu v ZSSR naraslo za približno 1,2 milijona. Večina industrijskih panog je uresničila proisvodne naloge, postavljene z državnimi planom ga leto 1947 za dvig produktivnosti dela. Produktivnost dela industrijskih delavcev Je narasla lani za 13% v primerjavi z letom 1946. Skupni znesek mezd in pla6 delavcev in nameščencev, zapo-
slenih v narodnem gospodarstvu je narasel iani za 23% v primerjavi z ’etcm 1946.
V letu 1947. je končalo strokovne zeleznišlce in tovarniške šole 790.000 učencev. Z individualnim in skupinskim učenjem na teca-
! jih so usposobili 2,200.000 novih i kvalificiranih delavcev za industrijo, 3,200.000 industrijskih delavcev pa se je izpopolnilo v svoji stroki.
Število dijakov v osnovnih in srednjih šolah je naraslo za 860.000, število dijakov na tehni-kumih in drugih posebnih srednjih šolah za 36%, število vpisanih na visokih šolah pa za 56.000,
5. V letu 1941 so kapitalne gradnje za obnovo gospodarstva na področjih, ki so bila ped sovražno okupacijo dosegle obseg, ki presega 18 milijard rubljev, pri čemer pa niso računane necehtra-lizirane kapitalne investicije.
Skupna proizvodnja industrije na področjih, ki so bila pod so-vrazno okupacijo, se je dvignila lani za 33% v primerjavi z letom 1946, proizvodnja surovega ielesa je narasla za 30%, proizvodnja valjanega železa ta 35%, proizvodnja premoga v Donbasu ta gl j e za 35%, cementa za 48 in 19%, proizvodnja električne ener-sladkorja za 123%.
V letu 1947 je bilo na področjih, osvobojenih izpod nemške okupacije, zgrajenih ter obnovljenih v mestih nad S milijonov kv. m stanovanjskih prostorov, v kmečkih naseljih pa 370.000 hiš,
«. Izpolnitev plana industrijske proizvodnje v sovjetskih republikah kaže naslednje številke: plan celotne industrijske proizvodnje za leto 1947. je bil v RSFSR izpolnjen s 106%, v Ukrajinski SSR t 99%, v Beloruski SSR s 102%,
UHHH - BHZH
ATOMSKE nmUSTUZJE
Neverjeten roman 'čudne rudnine
7. Na koncu 10it leta je bila v ZSSR izvršena denarna reforma, ki je velikanskega pomena ta utrditev in nadaljnji razvoj socialističnega gospodarstva. Rezultat denarne reforme je bil ta, da se je kupna mot rublja znatno okrepila, stari denar je bil vzet iz obtoka, v obtok pa je bil dan novi denar, ki ima po’no vrednost.
Izpolnitev državnega piana ta leto 1947. je bila v znamenju vseljudskega socialističnega tekmovanja. Ljudsko gibanje za izpolnitev petletnega plana v štirih letih in za izpolnitev petletnega plana pred rokom se razvija v velikem obsegu v industrijskih podjetjih in na stavbiščih ZSSR in sicer na pobudo leningrajskih delavcev.
Uran je bil poznan ie leta 1789. Rabili so ga za barvanje stekla. Zdelo se je, da nima nobenih posebnih lastnosti. Nekega jutra pa Je znani francoski znanstvenik Becguerel, učitelj še slavnejše Marije Curie, odkril nekaj nepričakovanega, nekaj, kar je privedlo do odkritja radija, ki ga je odkrila njegova učenka. To so bili temelji za nadaljnje znan* stveno raziskovanje, ki je dovedlo do izrabljanje atomske energije.
Ko Je Becquerel pričel polagati važnost na čudno rudnino, ki je bila poznana pod imenom turani-ferski pekblend*, si seveda ni mislil, da bo ta rudnina postala baza najstr&šnrjše industrije, kar Jih pozna s\$:t, atomska Industrija, In vendar se prične čudežni roman urana prav tam, kjer ga je Becqu'erel izročil Mariji Skodlowski.
Takrat, ko Je Marija SkodJow-ska odkrila element radij, so zapuščeni rudniki urana Joachims-tala v severni Češki zopet oživeli. V njene laboratorije pa so dotekale tone uranske rudnine. Ko so čudežne lastnosti radija postale znane javnosti, so avanturisti in špekulanti pričeli z lovom za novimi ležišči urana, ki Ji čez moč postal tako dragocen in koristen.
Vseh pet kontinentov sveta so začeli prekopavati z raziskovalnimi inštrumenti. Prva uranska ležišča so odkrili v Belgijskem Kongu, nato v Rusiji in Kanadi. Vsi znanstveni laboratoriji najslavnejših univerz sveta so pričeli iz urana proizvajati dragotini radij. Ta aktivnost pa se ni ustavila samo v fizičnih laboratorijih,
temveč je mnogo poslovnih ljudi miililo, da bi svetlikajoče ostanke uporabili pri produkciji raznih predmetov ter na ta način povečali svoj zaslužek, Ti pa niso imeli srce/
Neki belgijski tovarnar ur je na primer mislil, da bi ostanke radija lahko uporabil za urne ka-zaloe, ki bi se videli tudi ponoči. V ta namen ji zgradil paviljon, kjer naj bi proizvajali take kazalce. Vendar pa so ljudje, ki so bili tam zaposleni umrli, ker jim je uran razkrajal tkanine organizma.
Potem Ji znanost napredovala: odkrila je novi metode, s katerimi so bolnikom dajali omejeno količino radija, in ga tako iz strupa spremenila V dobrodelno zdravilo. Radioterapija zahteva vedno večje množine radija! Odkrili so zopet nova ležišča v Kanadi, Uralu., Ameriki in azijskih delih Sovjetske zveze.
Vendar pa se ni nihče zanimat za uran, ki so ga iskali samo za proizvajanje radija.
Potem se fo razpočila bomba!
Nekdo je odkril, da se z umetnim posegom lahko doseže radiju podobne učinke, ni di bi se uporabil dragoceni element. Med-tim je svetovna produkcija dosegla skoraj pol kilograma radija, ki je lahko zadovoljil zahteve vseh laboratorijev. Uran, ki Je prej predstavljal samo pod-produkt radija, je šel v pozabo.
Pozneje ji po trdih letih znan-stven'ga dela, ki je bilo potrojeno zaradi vojnih zahtev, ponovno postal središče svetovnega zanima v f*. in temelj nove mita-lurgije r'. atomsko industrijo.
o BrodWayju sem v teku dveh v ,ecev ^del tudi B do 6 filmov, l0'a. ifl »o angeli najožje sode. ved 2 aan9stcrfi- V filmu «To sam no^esa* *e spusti na zemljo j nadangei Mihael, ki reši du-3teraita Dulceja Byrona. Gang-nadangela streljati in e cpati. v zahvalo ga nadangel iru”1 rc5i prcd k’oglo nekega v c9T °an°sleria- Nato ga pelje Jioifr in mu 2aP°vc, naj mece no‘CB V skrtni°- Ker ga bandit Pr'ck takot P°slušati, mu da dve gan 0	Na	koncu postane
na<ln er <*of,er kristjan in ga n9el pripelje r nebesa.
at0m3!. namre“ tMi s topovi in
0 bombo; ima točno opre-
lju/,no vlo0o v naCrtlh tistih
To / Pripravljajo novo vojno.
shiti i n°vl ameriiki bog! V Wa-
hhkl°nu Se na Primer v necle,i° p "°	kupi wiskj/ samo v cerkvi
»es -	“i0 ga	duhovniki	z neko
8n|C ° molitvlco ali pa t nekak.
s»etim filmom z dražestni-
Podobicami.
feč!° ‘lste lJudl- fcl iih M Pr,v’ 5ko ,cerkev, vplivajo s ce.o voj. tQv ''■'JMcjev, prerokov, hiroman-pr ’	1 80 »e	v povojni	dobi še
rifcj	petino	razbohotili	v Ame-
Vrirk. r fantkih časopisa *Ncw državnj rib*ner> ie v Združenih l>Odrn,u tSoon strokovnjakov na k* so <	Američani,
jih z’noini kritično misliti, »psihoderch. Tl t°rsh;^ so opremljeni t dok. ie*. «;	mpsihocnali-
^e».	unaluropati-
Oe<T ’n* filozofije* itd. 1°OVOre' da v Ameriki. ttri1e k *^e tehnike in mdu-lukcn1 mračno a 0 divjaštvo in sekta-
^Sa ZixTlt uie- nail ie boje mačka, ttevtlke 13 in
v Uzbeški SSR s 104%, v Kazak-stanski SSR s 104%, v Gruzinski SSR s 110%, v Aterbejdzanski SSR s 106%, v Litvanski SRR s 102%, v Mo’davski SSR s 109%, v Letonski SSR s 117%, v Kirgiški SSR s 109%, v Tadžikistanski SSR s 112%, v Armenski SSR s 107%, v Turkmenski SSR s 106%, v Estonski SSR s 113% in v Ka-relo-finsk, SSR s 86%.
,,Legionarji" onstran Oceana
Spomnimo se 10 let nazaj, pa bomo videli, da je bilo prav tako v Nemčiji.
V isti cilj Je usmerjena posebna vrsta ameriške literature. Mislimo na tako tvane «Murder storlesD — romane o umorih. Ameriška založništva mečejo ra trg na stotine ton teh bajeslovnih knjig, tiskanih na prekrasnem papirju, ki vzbujajo čitatelje-vo radovednost, povprečni Američan se bo trikrat premislil, pred-no bo kupil zvezek Shakespeare-ja ali Mark Ttvaina. Za tako knjiga mora plačati nekaj dolarjev, «Murder štorij» pa dobi za nekaj centov. To so knjige polne krvi, gangsterskih podvigov, pad-zemeljskega življenja, umorov, zločinov itd. V to svrho organizirajo nagradna tekmovanja, kdo bo spisal boljšo knjigo te vrs’e. Tudi to ima svojo politično tendenco. Na takem natečaju je dobil ts.oan dolarjev nagrade neki Gerald Hord, ki je napisal knjigo aVojna X9!>/> med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo»
Sadovi tega sistema so se takoj pojavili, Amerlkanci se pritožujejo zaradi ogromnega porasta kriminalitete. Vsak dan pišejo ča-petka. Uče J^, na) verujejo t razne znake, naj postanejo fatalisti. To pa m nobena moda/ sipisl o zverskih umorih sredi belega dneva Sadovi tega sistema se, v vsej svoji *lepot<» predstavljajo meščanom New Torka. Mladeniči. ki so vzgojeni v duhu te ničvredne literature, razvratnih filmov in protisovjcstlce propagande, ki Jo širijo na. sestankih ameriike fašistične organizarlje «American Legion*, so nekaj dni po tem »estantoU prišli v Neut York. Nismo mogli verjeti temu. o čemer so nam pripovedovali meščani. Verjeli smo šele, ko smo videli fotografije v reviji «Life».
Ti mladeniči so na pasante zlivali vodo, tolkli ženske t palicami nasičenimi z elektriko, jahali v hotel na konju, prepirali se z mimoidočimi, ohkrožcvali ženske, jih prijemali za prsa, polivali z vodo itd.
Na ta način se ustvarjajo fanatiki. To je pojav, ki Je vedno spremljal režime, ki so hoteli zavojevati druge dežele.
JURU ZUKOV
Ohmitimo nase bog&sfvo!
NARODNE NOSE IN DRUGE VEZENINE 90 NASA NEPRECENLJIVA NARODNA SVETINJA
1. Tovorni promet na železnicah se je lani povečal v primerjavi z letom 191)6. Povprečno dnevno nakladanje r.a železnicah se Je dvignilo za 10%, nakladanja premega pa za 11%, železa in jekla za 13%, nafto za. 18%, lesa za 13%, cementa za 50%. Prevoz tovora na notranjih vodnih poteh se je lani dvgnil za 23% v primerjavi z le*om 13}g. Tovor, ki ga je prepeljala trgovska mornarica, je narastel za 15%.
2. Skupni obseg kapitalnih gra denj v narodnem gospodarstvu je lani presegel za 10% ustrezajoče gradnje v letu 1946, pri industriji premoga za 9%, pri električnih centralah ta 4%, pri lahki in prehrambeni industriji za 30% in pri prometu 8%.
V letu 1946 in 1947 Je bilo zgrajenih, obnovljenih ali je pričelo obratovati okrog 1900 industrijskih podjetij. Lani so državna podjetja, ustanove in krajevni sovjeti zgradili ali obnovili okrog 9 milijonov m2 stanovanjskih prostorov. Razen tega so posamezni državljani s prihranki, ki
viLa^ R°col, podvoe na Katinari, t,r in Podvoz nad Lonjerjem podvoz pod cesto Trst-Bazo-
viJ1' Za letošni° P°mlad le pred-eno podaljšanje gradnje tudi a ~rifgem sektorju od Razklane-^ hriba po že obstoječi cesti čet te e Sekljana, ki se bo po-, ^..5po^a na italijanski strani vt°mobilsko cesto pri Meštrah.
da cesta v gornjem delu ne teče mimo Kanala in Kobarida, za katero so ob projektiranju gotovo predvidevali, da bodo priključeni Jugoslaviji. Všteli so se le pri Bovcu, za katerega gotovo niso predvidevali, da ba priključen Jugoslaviji.
Gospodarski momenti so tudi v novih razmerih potemtakem i-
P D DELU-POČITBK
#
DELAVCEV NA VRTU NEKEGA HO o® ČRNEM MORJU, KJER PREŽIVLJAJO SVOJE PO-CITNICE.
Jvctm Tvimtho
poet beinešMlih Sl©i/sasgv
Skoro ob istem času, ko fe praznoval v Ljubljani na slovesni način svojo 79-letnico pesnik
Oton Zupančič, je v zatišju svojega doma praznoval 85-letnicO svojega rojstva pesnik in pisatelj beneških Slovencev — Ivan Trin-ko, ki se je rodil 23. januarja 1883 v Trčmunu pod Mangartom, vzhodno od Cedttda.
V ljudsko šolo je hodil v Čedadu, Takrat je prvič šel od doma in je te svoji občutke opeval v pesmi »Zbogom gora, zbogom» Ko je imel 12 let, so ga vpisali na videmsko gimnazijo. Po končani srednji šoli sg je, v nasprotju s Simonom Gregorčičem, brez posebnih dušivnih bojev vpisal v bogoslovje.
Čeprav so bile vse šole, ki jih je obiskoval, Ig italijanske, vendar ni nikoli pozabil svojega slovenskega jezika in si sam uril v njem in v slovenskem slovstvu. Po končanih bogoslovnih študijah je študiral še dalje in se pripravil na profesorske izpite. Zlasti se fi izpopolnjeval v vseh slovanskih jezikih. Po končanih študijah je ostal kot profesor v Vidmu. Sedaj živi zopet v svoji rojstni vasi.
Iz domačega kraja, iz bližnje ekolioe njegovih osebnih doživetij in ljubezni do slovenski domovine so zrasle Trinkove pesmt, ki so slika beneške deželice. Na Gregorčičevo prigovarjanji je iz-
dal 1897 svojo prvo zbirko pesmi pod naslovom »Poezije*. Poleg pesmi pa fe napisal Trlnko vrč mladinskih povesti in črtic. Pečal st je tudi z glasbo, risbami in raziskovanjem fizika, šeg in običajev svojih ožjih rojakov. Vedno je ostal v tesnem kulturnem stiku s slovenskim kulturnim življenjem, pošiljal prispevke literarnim revijam (Ljubljanski zvon) in tudi privajal iz slovenskega slovstva v italijanščino. Njegova hiša je bila vedno na stečaj odprta vsem kulturnim delavcem, ki jih je pot zanesla v Videm in v njegovo hišo.
V svojih pesmih ji Trinko budil rojake k ljubezni do svoje zemlje j n do svojega jezika. Vendar je moral v svoji, visoki starosti doživeti, da je beneškim Slo-vincem še enkrat zabranjeno, da In se združili s svojim narodom v skupni svobodni domovini. Toda, kakor jg bil Trinko ves čas svojega življenja duhovno povezan s svojim narodom, bodo tudi beneški in nadiifei Slovenci še naprej gledali proti Vzhodu, od koder prihaja svoboda.
Predlanskim ji Trinko imel svojo zlato mašo in ob t-j priliki mu je Gregorčičeva založba v Trstu posvetila posebno knjigo pod noslovom «Trinkov zbornik*.
Svsje hrepenenje po svobodni Sloveniji je izrazil v posebni pesmi, kjer pravi:
Oh, naj bi nam nebeškervezde mile vsaj enkrat z neba lepo zasvetile! Vsaj enkrat naj otrla bi solzic^ in tožno naj razjasnila bi lice, in naj ponosna sred’ valov bi stala Slovenija mat’ in mirno kraljevala! So to li morda prazne zlate sanje? Sme li srce mi verovati vanje?
Jubilantu Trinku želimo, da bi vsaj večer svojega življenja pre-žtvčl v miru in zavesti, dd se bodo nekoč tudi beneškim Slovencem vremena zjasnila.
Ameriški pisatelj Bteinbeck, o katerega potovanju v Rusijo lansko leto prinaša prav te dni članke nek lokalni italijanski Časopis, je pred kratkim, objavil novo knjigo, ki nosi naslov *The Ptarl» (Biser).
Pisatelj je v nje) obdelal staro mehiško povest o ribiču, ki je našel v morju školjko z izredno velikim biserom. Ta najdba pa ga ni rešita revščine, ampak ga je celo pahnila v še hujšo nesrečo. Ljudje mu silijo svoje usluge, kadar jih najmanj potrebuje, okrog koče se potikajo tatovi in trgovci z biseri, ki vsi prežijo na bogat plen. Ko je šel z družino v mesto, da bi prodal biser, se je zapletel v boj z zasledovalci in po nesreči prestrelil svojemu lastnemu otroku glavo. Ribič se ji tedaj razljutil in vrgel biser, ki je bil kriv vse njegove nsriče, zopet v morje.
Kritiko so knjigo sprejeli pohvalno in trdijo, da je eno izmed najboljših Steinbeckovih del.
»Ana Karenina* na zagrebškem odru. Za prihodnji teden pripravlja zagrebško gledališče premiero dramatiziranega Tolstojevega romana tAna Korenina* Dramatizacijo je izvršil sovjetski pisatelj N. Volkov. Delo je razdeljeno v 22 slik v šestih dejanjih. Režiral bo Tito Strozzi.
Pina in Pio Mlakar v Zagrebu. Dne 19. t. m. sta nastopila v zagrebškem gledališču baletna ple-
salca Pina in Pio Mlakar s svojo «Malo balerino*, za katero je vladalo veliko zanimanje in je žela lep uspeh.
Tržaška panistka Laura Ferlan v Jugoslaviji. Koncertna pianistka Laura Ferlanova iz Trsta je priredila po Jugoslaviji uspelo turnejo. Nastopila je na koncertih v Beogradu in Bkoplju ter pritekli četrtek še v Zagrebu.
iz-
Občinstvo je sprejelo njeno vajanje z odobravanjem.
Letopis Matice Srpske. Izšla je prva letošnja številka te literarne revije, ki izhaja v Novem Sadu. Do polovice je posvečena jubileju Otona Zupančiča. Uvod je napisal Milan Sega. Filip Kalan je objavil članek: Oton Zupančič med partizanskimi pesniki. Dalje je prispevala v tem delu še Izidora Stkulič s člankom o duhovni vrednosti Zupančič'vega ustvarjanja. Priobčene so tudi tri jubilantove pesmi: Veš, poet, tvoj dolgt Vezenina in Pogled na planine.
Nobena revija izven Slovenije ni posvetila toliko prostora Zupančiču ob njegovi sedemdesetletnici.
»Obzornik" posvečen 0. Župančiča
Prva številka tretjega letnika «Obzomika», mesečnika za ljudsko prosveto, je posvečena v glavnem Otonu Zupančiču ob njegovi sede*r> desetletnici. Igo Gruden je spesnil »Otonu Zupanč-č k sedemdesetletnici«, Lojz Kraigher je nasl-kal v sestavku «Caša opojnosti« Zupančiča kot pesnika, .Janez Logar pa je orisa; pesnikovo življenje. Franc Jeza je v delu «Zupančič v spominu svoj m rojakom oa Vinici« prikar zal nekaj sik iz pesnikove mladosti, kakor se ga spominjajo njegovi rojaki. Prav tako je v tej številki tudi nekaj pesnikovih prevodov makedonske lirike, njegov prevod ameriškega pesnika Longfelowa »Suženj sanja« ter njegova članka «Pi-smo o slovenščini na odru« ter «Krosna», v kateri se pesnik spominja rodne Bele Krajine.
Poleg del, ki pišejo o Zupančiču kot pesniku pa prinaša ta številka še članek Franceta Kimovca o zadružnih domovih, kot prosvetnih žariščih na vasi. Jože Zorn je kritično obdelal sindikalno kulturno umetniško revijo, ki je bila ob zaključku novembrskega tekmovanja v Ljubljani. E. M. Je napisala članek ob «11. Kongresu Antifašistične fronte žena Jugoslavije«. Poleg tega prinaša številka zanimiva poroč-la o ljudsko-prosvetnem delu po vsej S'oveniJl ter poročila o filmskih premierah in novih knjigah, ki bodo zlastj služila ljudsktn knjižničarjem pa tudi vsem drug'm bralcem. V «bibliografiji» so navedena vsa Zupančičeva dela in članki, ki so
V anglo-ameriski coni
V BERLINU SO PRI BELEM DNEVU NEKEMU ZDRAVNIKU E REDI ULICJE SNELI VSA ŠTIRI KOLESA Z AVTOMOBILA.
PISMO IZ ST. MORITZU
Pripravljali in pripravljeni
ST. MORITZ 25. P.
Vse te dni, odkar smo v St. Moritzu, je počasi naletavalo. Zdaj je znova padlk približno SO cm sniga, tako da ga je isega c-n meter. Ker je tudi včeraj snežilo, smo morali hočeš nočeš počivati. Seveda niamo počivali samo mi, tud,i pr\ drugih moštvih smo v deli, da so ta dan temeljito izrabili, da doma prip/aiijo vse potrebno za tekme.
Danes smo zopet vozili. Odprt je bil s cer samo prvi del proge, ker so ostalega utrjevali in bo odprt šele na dan tekem, toda neki) priliki smo pa le imeli. Na prog i smo opazili zlasti Avstrijce, ki so šele prišli. Ogledovali in preučevali so progo, kakor smo jo mi pni ddn. Ml vsi smo v najboljši formi, tudi Praček, ki st je prve dni nataknil na količek, je že čisto pozabil, da si mu je sploh zgodila kakšna ne-pri lika.
Malo težko pa je vseeno bilo danes. Po dneh, ko je bilo nebo na gosto pokrito z oblaki, se ji zjasnilo. Z jasnim vremenom je prišel tudi mraz, tako da kaže zunaj na toplomeru SO stopinj pod ničlo.
V hotelu Stalbad se kar dobro počutimo. Nd pročelju visi poleg jugoslovanske tudi finska in poljska zastava.
V vasi sami je vse živo. Zimska olimpiada ji privabila cel kup ljudi iz vsega sveta; od novinarjev in filmskih zvezd do ljudi, ki hočejo pokazati svojo eleganco in seveda tudi, kako dobro znajo zapravljati denar.
Švicarji imajo pa zopet po svoje prav. Čilo vojno je n/ihova hotelska industrija počivala, zdaj
bo pa ta olimpiada naredila zanje ravno prav reklame, da so v St. Moritzu odlični tereni, da bo ves svet vedel, da je Švica zelo gostoljubna dižela — in njihovi hoteli bodo vodno polni, kot so bili pred vojno.
Na S. simski oiimpiadi bo letos sodelovalo Sl narodov, medtem ko jih je bilo leta 1988, ki je bila tudi tu, samo 25. Manjkata samo Nimčija in Japonska. S--veda bo letos tudi ta razlika, da italijanski športniki ne bodo presenečali gledalcev, da bi pri otvo-r tvtnem obhodu korakali z dvignjeno desnico, kot so pred 20 l'ti, in da letos ne bo nastopila Sonja Meniš, ki je bila takrat «odkrita*, ker si je medtem že »naredila* dovolj denarja.
Razlika je še v tem — pripovedujejo — da so imeli takrat precejšen »debacle*. Dež fe lil, kot da bi ga kdo najel. Za letos pa pravijo, da je nad »čistim* obzorjem St. Moritza samo en oblaček in ta je ameriški nrofe-slonalizem. Znano je, da smejo na olimpiaddh nastopiti samo športniki, ki niso profesionalci. Ameriškim igralcem kocke ja p« očitajo, da prejemajo mastne vsote od «boljših* amaterjiv. Kako bo ta prepir rešen, le ne vemo, znano J- samo to, da Isto tud i očitajo ameriškim skakačem in vozačem slaloma, ki so prectj dobri.
Favoriti pa so, kakor vse kaže, kot so bili leta 1928 — Skandinavci. Razlika je le v tem, da so se tudi pri drugih narodih med temi 20 leti presledka tški na dolge proge, skoki in slalom izredno popularizirali, da st zanje sedaj že vsakdo zanima, kdor
ima le priliko in — da vsaka država, ki letos sodeluje potihem upa, da bo zmagovalce.
Opoldne smo dočakali Franceta Smoleja z njigovimi tekači in Norvežana Tarddsena, ki je pripeljal s seboj jugoslovansko elito skakalcev. Spraševanj jo bilo na pretek. Povedal bi samo to, da je Smoli) pravilno zadel, da je »ugotovil» takoj ko smo stopili z vlaka, kakšen sneg imamo, in že povedal mažo, s katero bodo »njegovi fantje* mazali.
Zdaj smo vsi skupaj. Od tekem nas ločita še dva dni.
Potem pa bomo že videli.
Pripravljali smo si in pripravljeni bomo.	MA.
izšli po vojni v raznih listih. V sestavku »Pomoč ljudskim avtorjem« C. Z. nadaljuje rubriko iz lanskega jeta, nadaljuje se tudi šahovska rubrika Mihael Rožanc je uglasbil za to številko Zupančičevo pesmico «Da sem jaz ptičica«. Zvezek je bogato ilustriran.
Uvod: Podpolkovnik Bazil Da-vidson se fi spustil s padalom v Jugoslavijo kot član britanske
BAZIL DAVIDSON
vojaške misije meseca avgusta
1943 in je ostal med partizan! vse do novembra 1944. Njegov »delokrog« je bila vzhodna Bosna, pokrajina med Savo in Drino, ki Sf, imenuje Semberija, ter Fruška. gora, partizanski otok na desnem
Pilinivl VSIU SLIKA
bregu Donave, in Srem. O svojih doživljajih med jugoslovanskimi partizani in globokih, prijateljskih vtisih, ki jih ja ponesel na-
C P o s I o v enll Mirko G. Kuhel)
zaj v Anglijo, je spisal obširno knjigo z naslovom »Partisan picture*. Ameriški založniki so odklonili ponatisniti knjigo v Združenih državah. Škodila bi in-tereeom tistih, bi vodijo zlobno propagando proti slovanskim narodom, posebno proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Z drugimi besedami povedano: pošteni an-
gloSki častnik je opisal borbo preprostega jugoslovanskega delavca in kmeta proti svojim sovražnikom — zunanjim in notranjim — ;n s tem svojim činom se je zameril «svobodnemu tisku* v Združenih državah.
Naše potovanje do Donave, kar
ALI
as so?
n;«	"■	v	’	e	••	e	»	'«	'	«	^
mor smo imeli iti skoro sto milj dalrč, ne bo lahko. V normalnih časih, ko smo vsaj ponoči bili gospodarji podeželja, bi vzelo do Save ves dan vožnje, nato pa še ves noč in dan. Kar pa je sovražnik po Semberiji tako nago-sto raztresen, bi morali iti piš in upati, da bi našli konje v kakšni vasi v Bosutu. (Bosutski gozd se razprostira ob loku Save južno od Vinkovcev.) Drugače bi morali potovati peš vso pot.
Bilo nas je trinajst. Tu je bil Kol ja in jaz in sedem kurirjev, vsi izbrani fantje v starosti osemnajst ali devetnajst let, močni in vajeni dolgih pohodov. Od takih kurirjev je bil odvisen ves sistem naših vez med edinioami in komandami: morali so biti tako bistri kot vzdržni, dobri jezdeci kot trdni pešci ter poznati podeželje tako dobro, da bi našli pot do svojega cilja brez razlike na to, kaj bi se pripetilo; predvsem pd so morali biti tako zanesljivi, da bi nadaljevali svojo pot brez obzira na okoliščini ali na dobo, ko bi bili brez vsakega nadzorstva. STdmorica, ki je šla z nami, je za svoja leta zgledala starejša, zaupala je v svojo okolico kot zdmorejo zaupati svoji rojstni grudi le kmečki fantje in zaničevala je sovražnika. Ostali štirje iz naše skupine so bili nar menjeni v Banat; tri smo sprejeli, da so ojačili našo skupino, čitrto pa — žensko — le zato, ker je bila bolničarka in je bila pripravljena, kot ji povedala, hoditi ravno tako urno in tako daleč kot mi. Tako smo imeli s sabo deset lahkih strojnio in dve puški; kdor koli bi nam branil napr-j, bi moral drago plačati. S seboj nismo vzeli prtljage, le
nudi
/jTUIjll
u očeh tujcev
- in
očeh
gospodov	pri
Angliški publicist Kenneth Mattheivs, ki je prepotoval balkanske države, je imel jeseni 1947 v tretjem programu londonskega radia predavanje o umitnosti in umetnikih na Balkanu. Najprej opisuje težak položaj umetnikov na Balkanu v polpretekli dobi, nato pa govori o današnjem položaju umetnosti ter pravi:
»Danes skušajo vlade same reševati te probleme, kar vidimo zlasti v Jugoslaviji, kjer so se mnogi umetniki in pesniki pridružili med vojno partizanom in s svojo silno inspiracijo podpirali osvobodilno borbo. Nova vlada podpira gmotno in moralno vsa umetniška prizadevanja.
Jugoslavija ali natančneje Slo-v+nija, ima mogoče največjega Živečiga pesnika južnovzhodne Evrope, to je Oton Zupančič, ki ima sedaj 70 let in ki je napisal glavna svoja dela žg mnogo pred vojno. Velik pesnik se pojavi navadno, kjer že obstaja močna planiška tradicija in je jezik tako rekoč že pripravljen zanj. Slovenščina spada k veliki slovanski jezikovni skupini. V svojih oddaljenih alpskih dolinah je ohranila mnogo starih besed In oblik, kakršne lahko najdete pri ruskih pesnikih prid tri sto Zeti. Razvila je svoje lastno narodno pesništvo, zelo preprosto, razgibano, muzikalno lirsko pesništvo, ki tvori osnovo Zupančičeveba dela. Na stara leta je postal Zupančič nekak slovenski polta laureatus. Ko so bila pred kratkim po mirovni pogodbi priključena Jugoslaviji nekdanja italijanska ozemlja, je Zupančič napisal slavnostno odo.
Med vojno, ko so bili njegovi otroci z doma, sin v nemškem koncentracijskem taborišču, hčerka pd s puško na rami v službi v nartizanski bolnišnici, je Zupančič prevajal Shakespea--jev »Vihar*. Zupančič je tak človek, da se ga niti Nemci niso upali dotakniti. Zahtevali so od njega, da bi podpisal izjavo proti komunizmu, toda Zupančič Je odklonil in pustili so ga pri miru. »Vihar* je mislim dvanajsta Shakospearejevd igra, ki jo /Z prevedel v slovenščino. Bral sčm le njegov prevod »BeneŠkZga trgovca*, pa moram reči, da ga je sijajno prelil...
»Demokracija* pa je v poslednji številki o Zupančiču napsala naslednje, česar zaradi nedoum-
ENOCK-OUT!
'•'//
\
ljivs ogabnosti ne bomo znova komentirali:
»Ob 70-letnici Zupančič te svoje vijugaste poti vsekakor ne more biti vesel. In zato še tudi ne sme Čuditi, da je ob večeru svojega življenja prejel nešteto pisem in dopisnic po pošti, v katerih je ljudstvo spregovorilo svojo sodbo o njem. Zgraža se nad njegovo hlapčevsko vlogo režimu. To je resnični glas ljudstva...
Pesnik Zupančič naj nikar ne pozabi in naj se nikar ne čudi, da mu narod ne bo nikdar odpustil tega, da je prav ob zatonu svojega življenja naredil največjo življenjsko napako, da je namreč opeval in poveličeval zločin in nasilj-, poveličeval krvave roke in vislice...
Zaradi tega bo šel v zgodovino kot slabič.*
Ob Zupančičevem jubileju
v Ljubljani in Beogradu
nemogočih klavzul, ki so ga prisililS, da je tii podpisal. Tako se je z Maroelom Cerdanom vrnil v PCriz!
Francozi so zaradi tega postopanja Amerikancčv strašno užaljeni ter jih ostro obtožujejo. Tudi časopisi, ki so daleč od levice, so polni obtožb! Tako je napisal časopis «Samedi soir» med drugim tudi naslednje: »Žalostno je videti, kako se z dn-va v dan uvaja politika tudi na področja, kakor sta umetnost in šport, kjer nima kaj iskati. Cerdan je boksar, zato naj boksaj Montand je pevec, zato naj poje!*
To je godba francoskih časopisov, ki jo igrajo v brk Trumanovi psevdo-demokraciji.
MARIO CARRILLO
V nedeljo sta bili v LjuVjatii še dve pomembnejši proslavi ju-bileja pesnika Otona Zupančiča.
Prva je bila mladinska proslava, ki je bila popoldne v Operi Pri tej je nastopilo več pionirjen z recitacijami in nagovori ter mladinski zbori, ki so peli uglasbene pesnitve jubilanta.
Pn mnogih glasbenih recitacijah, katere so spremljali pionirji tudi s plesnim predvajanjem, se je pesnik sam imenitno zabaval. Posebno mu je ugajala «Uspavanka», ki jo je zapela petletna pionirka Dunja.
Zvečer je bilo v dvorani «Uniona» proslava, ki jo je priredil v počastitev Zupančičevega rojstnega dne MLO. Te proslave se je udeležilo več predstavnikov našega javnega in kulturnega živ. Ijeitja in med njimi tudi predsednik Zveze borcev Jože Kimovec — Ziga in tov. France Bevk.
Morda najlepši izmed vseh govorov, ki smo jih imeli na dose. danjih proslavah pesnikovega jubileja, je bil pozdravni govor, ki ga je imel na tej prireditvi tov. France Bevk. Poudaril je predvsem vlogo Zupančiča kot pesni, ka malega naroda in njegovo skrb za obstoj svojega malega narčda. Na proslavi je govoril tudi Simon Jana v imenu pokrajinskega odbora na Koroškem.
Po govorih je recitiral I31ethi pesnik Zalar France svojo pesem «Kako sem spoznaval Zupančiča». Po proslavi je pesnik obljubil našemu ljubljanskemu dopisniku intervju, ki ga bomo objavili v prihodnjih dneh, čim ga prejmemo.
sednik zveze Ivo AndriČ in pa Boris Ziherl, ki je v daljšem govoru orisal li k tega največjega sodobnega jugoslovanskega pesnika in njegovo delo za slovenski je. zik in slovenski narod.
Proslave, o katerih smo doslej poročali, so samo najpomembnej. še in katerih se je udeležil pesnik jubilant - osebno. V ostalem pa je sivela vsa Ljubljdna v zadnjih dneh v znamenju proslav Zupančičevega rojstnega dne in s Ljubljano tudi vsa ostala Slovenija.
Ob vsem zapostavljanju za vaša stare Jugoslavije in po vseh prestolih nevarnostih za časa na-rodnorosvobodilne borbe je to priznanje ljudstva gotovo najlepše zadoščenje, ki ga je mogel pesnik prejeti na večer svojega živ. Ijenja.
Pa ne samo v njegovi ožji domovini, ampak tudi drugi jugoslovanski narodi so se spomnili velikega jubtlanta. V petek zve. čer. na dan. obletnice njegovega rojstva, je imela Zveza jugras'o-vanskih književnikov v Beogradu Zupančiču na čast svečano akademijo, na katedi sta govorila pred-
Umetnost in spori
Amenkanci blokirali komun s!e
Kupite koledar
GREGORČIČEVE ZALOŽBE ZA LETO 1948
Poverjenike in prosvetna društva prosimo, da čimprej dvignejo knjige pri »Gregorčičevi založbi« v ul. dei Porta 16.
Knjige dobite tudi v knjigarni Štoka v ul. Milano in v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega.
V vsako družino koledar Gregorčičeve založbe, edini slovenski koledar na Tržaškem ozemlju!
ženska je imela majhen nahrbtnik na svojih ramah. Hodila j* brez čevljev v debelih volnenih nogavioah; toda ker nismo računali na utrudljivo naglico, s kar tero smo dirjali, je zaradi eprar skanih in ožuljenih nog vsa izmučena zaostajala daleč za nami-Malo od ceste, ki pelje v Bijeljino, smo se ustavili v neki rosici, kjer je že nekaj časa poprej bil ustanovljen narodno osvobodilni odbor. Eden izmed kurirjev je vedel za hišo odbor-nikp. — z glino ometana, pobeljena koča, pokrita s slamnato streho — pa smo ga zbudili; toda 0 zadnjih tednih (med šesto ofenzivo/ je spoznal tudi drugo pidi položaja, vsled tega so ga kot nalašč kar to noč pričeli boleti gležnji in mu preprečili, da W nam pokazal pot naprej. Bilo je seveda tako žal! ...To je bik slabo znamenje, kajti v takih razmerah bi ga nikakor ne siliHi da bi šel z nami, ker bi nas lahko izdal; toda če bi prečlmll pot na glavni vaški cesti, bi znali pasti v zasedo in streljanje ni tej točki bi nas lahko izdalo v sredi sovražnega ozfmlja.
Kol ja se je razkačil, toda je tiho. Dva psa sta zalajala v daljavi. Stali smo v temi ob živi meji in eden drugemu šepetali-Noč je bila jasna in polna zvezd. Ničesar ne daje človeku ostrejšega občutka osamelosti in samozavesti kot taki dolgi nočni pohodi po ozemlji, ki je v rokah sovražnika: zdi se, kot da si odšel daleč proč od prijateljev — meni, kot da bi bila Anglija oddaljena, pozabljena dežela, kjer ljudje ravno sedaj spijo v drugi dimenziji, v drugem svetu; kot da bi_fa naša vojna bila drugo od one, ki jo poznajo dčma.
Odbornik se je tresel v svoji dolgi nočni srajci, beli rob mu ji plapolal okrog gležnjev; lasje & mu bili rdzmršeni in zgledal jt napol zaspan, vendar pa je silno zbujen, ves zmešan in prestrašen, neodloč-m, kaj bi napro-vil. Bilo bi varnejše, da gremo brez njega. Toda brez njega V ne vedeli prave poti. In nepof vanje poti bi pomenilo gotovo pogubo.
»Torej kaj bomo storili f Boš ali ne!*
»Glejte, saj je samo malo v to stran tja doli. Na koncu mer obrnite na levo, nato pd naprej pod drevjem in čhz potok...* Hotel je pojasnjevati, tresoče, slabotno. Tedaj pa smo zagledali drugo btlo postavo, ki se je prikazala i* temne vože njegovi hiše in se po blatu gugala proti kraju, kjer sta se Kol ja in odbornik polglasno ostro prepiralo-Ta druga postava ni postala & pogovor, temveč je odborniku enostavno porinila proti koči <* je takoj stekla po stezi napr-j »Njegova žena je!* je zašepetal nekdo. Vsi smo tekli za njo. P° stezi navzdol tn po ovinku P°® drevjem in čte več zalitih jarkov, po blatu do kolena in ” nadalje pod drevesi — nato Pa kratek oddih, da polovimo nekoliko sape. Kurirja se plazilo pred nami, nato pa naprej in naprej in ččz cisto, obsejano oi zvezd in raztezajočo sc ravno na obe strani; preko pota — zopet oddih, drugi, daljši —. Obkolili smo žensko, ki nam je k o zala pet. Bila je še mlado, morda komaj triindvajset, prečil čedna, oblečena le v spalni srajci In bosa.	,
»Bože mili!* jo je občudovO-Kolja. »Kaj si moreš pomagat z možem, ki je tok bojazljivec!* Zadovoljno se je nasmehni'0, ponosna in samozavestna.
»Ah, ne mislite na tisto, saj J* le starbc.*
»Si pa ti dovolj mlada*, rt dejal Marko ali Jure ali Zika oj nekdo izmed njih. Nastal > s mrh; odlčglo nam je, da sm° čez oesto...
(Se nadaljuj«)
.
Po dolgih dnevih vožnje iz Amerike v Francijo se je vrnil v Pariz Marcel Cerdan obupan in malosrčon. Ni več jezen, samo žalosten je. Njegova pot okoli Novega sveta bi se morala zaključiti z dvobojem za svetovno prvenstvo. Cerdan je imel v Ameriki na desetine dvobojev £ povprečnimi boksarji. Vse je že v prvem ali v drugem kolu knock-outiral s svojim karakterističnim udarcem leve roke »kratki jab*. Ko je premagal svojo nasprotnike po vseh ameriških ringih, je upal, da mu bo končno uspelo boriti se s svetovnim prvakom Tony)em Zaltom. Pa ni bilo tako! Zopet dvoboji z dvomljivimi boksarji ter potovanja iz mesta v mesto. Potem so mu dajali za nasprotnike boksarje, ki so si zakrili obraz z rokami in prisilili evropskega prvaka v trošeziju moči. In tako tedne in mesece/
Cerdan je zaslužil mnogo denarja. Francoski komunist pa si ni želel denarja. Zelrl si je, da bi s3 srečal s svetovnim prvakom Tongjcm Zalcom, dvoboj, o katerem je čutil, da s6 bo končal za njega z zmago!
Končno jg Cerdan izvedel resnico. Dejstvo, da je komunist, mu je zaprlo pot do svetovnega nar sloval O tem govorijo vsi francoski boksarski krogi. »Ameri-kanci ne bodo nikdar dovolili, da bi komunist osvojil svetovno prvenstvo!* Ob povratku v domovino jg bil Cerdan žalosten in malosrčen.
»Skoda je*, govorijo v francoskih boksarskih krogih, »da Cerdan ne bo mogel več v Ameriko, kajti on je edini Evropejeo, ki bi lahko postal svetovni prvak srednje tete. .»Lahko bi prinesel v Francijo naslov absolutnega prvaka*, žalostno pristavljajo. Cerdanu ne očitajo ničesar. Vsi, tudi antikomunisti, pa obtožujejo Američane, ki hočejo z antikomunizmom vesti antijportno diktaturo!
Podobno je bilo z znanim fran-ooskim pevoem Yix:som Montan-dom, ki ji tudi komunist! Podpisati bi moral pogodbo z neko ameriško plesno družbo. Pogodba je vsebovala odlične pogoje! Ko pa so Amorikanci izvedeli za pevčeve politično naziranje, je postala pogodba čez noč polna
Zastonj je gladovai
MAHATMA GANDHI NA SPREHODU S SVOJO SNAHO A^j OANDHI IMA SEDAJ SKORAJ OSEMDESET LET. KAKOR -
NOVO GLAD1'.,
ZNANO, JE V POSLEDNJIH NO STAVKO, DA BI
PRENEHALA BORBA MED INDI IN SLIMANI. DEJANSKO 80 SE TAKOJ FORMIRALE »BRIG.
DNEH ZAČEL Z
,ApJ'
MIRU*, KATERE SO SEST A VI. J ALI MLADENIČI OBEH Db j MEN IN SO SE OBJETI ZACELI SPREHAJATI PO MESTA NOVI DELHI. TAKRAT JE GANDHI SVOJO sTAXaV PREKINIL. BOJI PA VSEENO NISO PRENEHALI, CEPl^j UZ1VA GANDHI TOLIKŠNO SPOŠTOVANJE. PRENEHAL* p SEVEDA, CE BI GANDHI ZAČEL GLADOVATI ZA ODHOD JANŠKIH KRIVCEV KRVOPRELITIJ. TI PA SEVEDA ° DHL!A NE BI TOLIKANJ SPOŠTOVALI.