~ Štev. (PoMfHffM Ifetfli* g'vfiaijcv.) V IHfc f tOTik 6« M¥iWllfi Iti? W v .3k dan, tudi. oH neJrljah in praz*ikls ob 3 zjutraj. L liv* £v. FranMSfca A«:*: ..i SL 30, !. ruUftr. - VM " ; po^i'Jijj aiC^. -Srvu liirti. N:frankirana pnrj * t« 'fr'''njjo r"':-ipfei ; iC vračajo. Jf |man Lastnik -re(| <" 1 IM iiikar - JE . iftaM j«- a c: r .ivom Trsti i 'a Sv. aočiflta - - i -Jtva «n uprave Slcv- 11-57. Naročnina znala: ir. celo 'tia.......K 3! :■roM-M................. 15» jI n't *i .»•»•«, 730 a a t« c c c 1 j e k o izdajo aa «tte tt» ! I I 1 I I l C3I 2« .................. PiuaiiHc itevilkc ,Kđmo?ii" k a v.narfc/, za^arelt SevilRe j?o 10 vinarje.. Oglaai m račuuajo na milinteirc v šir»k.-rf ene komite. Ceuc: Oglasi trgovcev in ob.imkov..... mm po i v vin. Osifirtr.ice, rshvafc, pos!.:nice, i i dtiiernili Jt - vodov............... in m po 20 \ in. Oglaai v tekstu lista do pet viit........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . i- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa JO vinarjev. Ogia^c -prejem« inse r 11 n i" odd ci ck »"d 1.: :r. ;r:ia In rcklatr.acije s« pcžilj.jo upr::vi iis?a. Plačuje : i/ .1 ••..» ie upravi .Edinosti" — i'.ata in t.v.i sc v '"rita. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČttka Aaiakega it. 20. — PoilaoUraitilnieal ratnu M. 841 ^i" fž t ** f—- LiiLVM tU iUitltiESt puivvu^i AVSTRIJSKO. OUNAJ, 5. tKor.) Uradno razfcU>a:j 5. aovembra 1917. i ta a s k o bojišče.-- Ob 1 a-t i?: so Fc zopet priciii ??ojL og«s!-:e in j divizije so ob sredjjsiit| te*u izsilile prehod »n pridobivajo med bojij n.t prr-sćoru, Divizia prifia FeiU;saj SciV./ar^e-. er *a, ki se n . la ^a od pred-j včc^Hn ,r» ©pridne zapadnem bregu; rc;ie. ima vsleo sagleda in odločnega i»a-j fcne zasluge na r 1 ka. Sovražnik je izgubil r.art fiCGO mož na | nje »n t armatisj ge p b3rona KrobFtir-^ j« povsod napi iovaia. Vzhodno In a I b a a s k o b oji š č e. -- Nič važnega. Nabili k generalnega štaba. CI N A * (K--.) Iz vofnetsa ! s» javlh: 5. of>"-f*T:hra, cp^l* »i-str** t«" e »n nemške čeo so že |f»-ačfte srevvii tek TagH^m^ua. Atj, (Kor.) Jz vciriega ?ioroie»^!-s- dK i liana liilif & MI i al 1 r - \ t rr-Of'i-.i v H r%vi:?jO ,,r ."v j.-, ri !f>THTtltlr"!i se p: tie. •■5. r r;rov f a P a ć 5. ^'r-- r.) i 7, bi 1 I S 0 C. 1-- r.r.s'» ■ Ut 'i ! : 'r« 1- I > v e: «:» hi f«. o j o LM j u v f M n . .- --v. ;• j M« *L5in r« tr r. i - .1 » j 5,1,-»; od-' i! ;:h arr--1 .'1 ij'e4?!© *•' t .»♦r ' vr v a 7 vr*-no ni t ^Tu rt. P< j ii^j« p*J . pOiC i. Aa^et ki ; i r.-nrr"-Hi f: i orlii i. - P b" * r o* « de!^vfti = o - ^ o bojišče. t: i /.»•:i<- »v. ; c ' o n s k a : r o « t a. ir. včorai tr.- M i iS/ZTOtr, si 1 C iz^lifconc J. i« t "t .v-; :1 pre.f br^j-arskiiiil pest-ilin!' !rafUa3Skafrcai&. Nc ke ir I avstro^rbi e cH'-fe?^ so : r£> TiTfiarrer '« preh^ <*ez '"C1:'* f" ; predtajejo dnMe. Tprrkij : i liijinskiin brig^djin ođv?efi nad] ii . ujetnikov in mnouj 1 i^^v. BEROLIN. 5. C Kor.) \VoJffov «rai L- I:« Nt/b^nin o.-i-j P > ve-> j j ;v ^Itrj'^TT I s -..■..jjr^l'.i i : uspvl-ij BOLGARSKO. >filA. 4. (Kor.) Generalni štab ča: sU-r? c no Ohridskega itzera in v fca-l k . ? Čeme živahen moiifni oge.ij. j i. '."»rdarja je sovražnik natlaljeval obstreljevanje naših postojank. Pi> daVišen* b .in2jočem ognju na tej fronti izvrše i' sovražni napad je b?! krvavo odbit. Ero sovražno letalo že bilo sestreljeno. Zapn J ro Stresa so bii: so\ražni poizvedovalni ola^iki oćbst!. V dclmi Strun*.© ži vahno !e-itals..o deio\aiij^. Sc\razni ietaSci so metali na neko našo bCi-všnico bombe. TURŠKO. CARIGRAD. 4. (Kor.) Genenilui Stcb poroča: Pretita v Ir.'ku: Sovražnik je pričal na obeh straneh Tir^i-a p: " i■-**ti in se blJža s s\ Giini glav ni a: J sUami nršini p<> stfj^nkam. Fronta v Siriji: Izmed pttiii sovražnih letal, ki s;> brez u^ha bombardirala Haii-t\ pL"Ji v sled pošk ^ub dve v morje. Ap3rsta st» se piitc-pila, p*. sprejel sovražni inoa?ior. — Sinajska fronta: Dne 30. oktobra je t??p-:de! na-spro.i; it c ii:^«:ji/::i in se posluževal v ve J « »ii-i Mfupčtiu pilr.ov. Ra/\ cn nt-kv.^a iu^ihnega i'j- ka, ki ga je osvojil so-vr>žri^. Snr* ofvJržr!i vse oo^ioiafke «n p izadjjali bov.ažniku velike izgube. Boii n^ualjiii^jo. Angleški pri vezni balon, ki P O P I S T F K Niltlciisr, kile izsili. Rouiaii. Franeuski spisal Evgeo Cbavt-U* — l)a. za krst in^juga sinčka____vašega kumčeta. zalega, krepkega Ječka, ki mi ga Je moja soseda prinesla semkaj. — Skočim takoj ponj. ee ukazujete. — Na mojo vero, da. rad bi ga vide!. — je vzklikni! vojvoda, ki tii vedel več. kaj naj misli. Brichet je planil iz sobe in se vrnil v par »iiinutah. noseč v naročju krepkega, živalrnega dojenčka, katerega je de Vi-vonne ogledoval, ves osupnjen, misleč sam pri sebi: — Kako zvijačo si je tu izmislila Kumica Brichetova? — Glasno pa je vprašal: — Sedaj sj torej -^>po!nrjna srečen? se je r:t!irgal, je bil nad Askalonoai sestre-lien. Sovražna konjenica in pehotaa dhi-k! sta napadla glavne postojanke na-šega fevega krila, s*a bila odbila. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dog«*-kov. _______ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 4. novembra. — Ob Tagliamentu topovsko dc!o\ rue na obeh bregovih reke. Na vedno silrejši, neprestani pritisk proti levemu riiij smo odgovarjali z ognjem m s rr -adi v Judikarijah so močni so-vry ' !ki po ob ■ mm UijJilfdri pripravi napadli naše sprednje postojanke v do-i lah Daone m Oiumelle, a so bili po ži-vahnem boin »Jbiti, ostavivši v naših ro-kali par ujetnikov. V noči na 3. novembra -o preiciela naša letala levi breg Taglia-ii-viita in uničila muroeijske zaloge, ki iIIi lekom umikania ni bilo mogoče rešiti. Naši letalci so sestrelili včeraj nad Oder-zom in CcJr ipom Jva lieiuška aparata. Rtir-šo poročiio. 4. novembra. — Na severni, zapadni, iu-jrozapa'.'ni in romv.n^ki tronlrpehotno stre-!ianje in :'kc;;e p- -zredovalnih oddelkov. i?ri D vin smo opazovali pri vasi Krond-:er>i pobrat-'nski poizkus. Alaniši sovražni "i - ' i. VI imeli s seboj razne letake, [> se i oizkušaK približati našim jarkom, a razg laG. -- Na kavkaski fronti \ .žnega. - VzhšdneTR morju no-izprememue. — V smeri nn Kamenec Kač"1!-: so met:, i dne 2. t. m. naši letalci ' ' m'-e rr *. s'<;o posestvo Polici in ročffi požar. Pri Cinlaainii (20 vrst iu-. . /m ino v i) je neko remško !e- .'lo. r i je izgubi««► Mner. pri-t-iM> za naSirm aiikaini; iciaiec je bil ujet. oms.,5.»» f t 5 -—T^ -t "T . "CRGLIN, 5. (Kor.) Woiifov urad po-- ća: V vodovju krog Anglije je bilo po-opHenih >opet 15.0 ton. l!den naših pod-vodiiikov je dne 7. oktobra fxrs^ei v opazni hoj zapaino ^ ripolisa med domačini :a in z dobrim uspei:om obstre- va! ?talijanske čete. Dne Uy. oktobra je sti rr (Uvodnik z dobrim uspehom bombardiral utrdbe pri rfomsu. Neki -ilnjg po-d-.-ouniK ?e obstreljeval v Črnem moriu o-t ^asc v zasedeni kraj Tuapse in potopil :is>ki ' muni-ijr. otovorjeni prevozni parnik. Angiešl.e izgube n*cse :a K^ISI IJ ANI J A. 5. (Kor.) »Aftenv>sten« Ijav'ja posebno brzojavko I^ondona. asom katere * ^ angleške izgube meseca ■»ktobra sledeče: 12'Hj oficirjev mrtvih. -4.747 ranjenih; 10014 mf>ž mrtvih, 60.284 nje lih: 350 oficirjev in 450$ mož je nmr-■i zi rar.-:ni; 2S2 oficirjev in 4365 mož sc r ^reša. Sp5rf,ni kongres delavsko-vojaških sovjetov v Rusv*'. PhTI^OtjRAD, 4. (Kor.) Danes bo o-vorjen splošni kongres delavsko-vojaških ovj<-rov cele Rusije. Povodom Lega zbo-ovanja >e vrši danes na stotine skupščin n konferenc. Splošna zveza kozaških čet z nameravala orireuiii velikanski obhod ab udeležbi kozaških polkov, vendar pa je . iada obhod prepovedala, da prepreči vsako motnost s[H>pada med nasprotujočimi se elementi. Anarhija v Rusiji. PfTI ROGRAD, 4. (Kor.) !z 2itomirja so !os!a porodila o težk'h nemirih na posestvu • (Hjskega kneza Sanguška, ki je bil umorjen. STOCKHOLM, 4. (Kor.) Glasoviti šved-ki gr.';b pri P< Jtavi je bil oplenjen. L. 19o9 pcv• »u<>m dvestoletnice bitke pri Pcltavi amk.ij pok rt.eni srebrni in zlati venci so bili u .rađeni. Mirovno gibanje v Rusiji. NOVOJE CERKASK, 4. (Kor.) Kongres krajnih vojaških zastopnikov je končal svoja dela in sprejel resolucijo, ki pravi, ia nadaljevanje vojne ne more zboljšati notranje krize in nesrečnega položaja naroda. Žan eva se sklicanje ustavodajne skupščine. Vlada naj smatra zato za svojo najnujnejšo dolžnost, da konča vojno ;n sestavi zakone, ki bodo okrepili republikanski državni red. — O. milostivi gospod, presrečen, saj imam sedaj vse: svobodo, ženo, otroka. bogastvo----da, bogastvo, kajti verujte mi, da bom z.nal uspešno voditi pisarno, ki jo morem sedaj kupiti z vašim darom. — Od danes moreš tudi rodbino de Mortemart šteti med svoje klijente. — Tisočkrat hvala, gospod vojvoda. Sedaj ne želim ničesar drugega več, kot Ja bi blagovolil milostivi gospod še določiti dan krsta. — Da, to je res. Torej, reciva, v Štirinajstih dneh. Želim, da bi že tvoja žena popolnoma okrevala. — Torej v štirinajstih dneh, milostivi gospod, — je dejaJ mladi odvetnik in se poslovil. Gospodu de Vivomiu pa ni bilo treba čakati štirinajst dini. niti vpraševati gospe Brichetove, da bi izvedel rešitev uganke. Prihodnji dan je namreč prišel k njemu domači zdravnik, ki je bil tedaj pri poro- ReorgaaftzacUa ru«ke armade. j PETROORAD, 4. (Kor.) V polifičnem1 oddelku vojnega ministrstva, so pričeli sestavljati načrt za reorganizacijo armade, ki bo predstavljala po končanju te reforme združitev tujerodnih vojaških skupin, posebno poljskih, ukrajinskih in židovskih. Novi španski kabinet. MADRID, 4. (Kor.) Novi kabinet je sestavljen sledeče: predsedstvo in v nanje stvari — Garcia Prieto; notranje stvari — Bahamendo; finance — Verniosa; vojno — Cierva; mornarici — Gimeno; uk — Rodes; javna dela Zamora; justico — Fride. MADRID, 4. (Kor.) Današnji ministrski svet se je bari! pred vsem z razpustom zbornice, da se bodo kolikor mogoče hitro zamogle vršiti volitve koncem januarja ali začetkom februarja. Po ministrskem svetu je podal Garcia Prieto izjavo, da je cilj kabineta nadaljevanje nevtralnosti. Kabinet stremi po prenovitvi dežele in poziv-?ja javno mnenje, da naj po svojem zastopstvu i/razi suvereno voljo dežele, da bo za m cel parlament s popolno zakonito avtoriteto razpravljati o političnih, gospodarskih in jnridičnih problemih. Ucvđ GeorTe, Rooertson la Smuts odpotovali v Italijo. ! ONDON, 4. (Kor.) Uradno se poroča: L >? yd George je odpotoval v spremstvu generalov Robertsona. Smutsa in drugih generalov v Italijo. Pomožna armada za Italijo. BERN, 5. (Kor.) Švicarski listi poročajo iz Pariza: Za vrhovnega poveljnika fran-r 'rc-angleške pomožne armade je bil inenovan general Foch. NEMŠKI KRONSKI SVET. BtROLIM, 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Danes se je vršil pod predsedstvom cesarja in kraKa kronski svet. ki so se ga joleg pruskih državnih ministrov in državnih tajnikov udeležili tudi Hindenburg, T.u-le.ndorif in nače-nik admiralnega štaba Cesar odšel na fronto. DUNAJ. 5. (Kor.) Cesaj je odj>otoval včeraj zvečer zopei n'a rronto. Avdijeuce. DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar je poslušal včeraj običajne referate in sprejel naU> v posebnih avdijencah grofa Czernina, iinanč-nega nTinistra barona VVimmerja in bol-gar k ga vojaškega jK)oblaSčexica. polk. Taniiiova. Cesar za voiao posojilo. 1 U NAJ, 5. (Kor.) Po naročilu cesarja je podpl-^fO genera-lno ravnateljstvo najvišjem zasebnega in družinskega sklada 12 milijonov kron na Vil. avstrijsko in 12 nflij :nov na VII. ogrsko vojno posojilo. Czerian odpotoval v Berolin. DUNAJ, 5. (Kor.) \ iianji minister, groi Czernin, je odpotoval včeraj zvečer v Berolin. BEROLIN, 5. (Kor.) Vnanji minister grof Czernin je prispel v spremstvu veleposlanika Mereya, poslanika barona Mit-taga in legacijskih svetnikov barona An-driana in grofa Colloreda dopoldne semkaj. Popoldne se prieno konference z dr-lim kancelarjem in državnim tajnikom dr. Kiihimannom. Razpravljalo se bo o vi-seZih političnih vpriisanjih. _ JkgžSlfiBUitt! wMm — ftroatsK! problem. Spisal vseučiliški profesor dr. Fr. Milobar. Pod tem naslovom ie priobčil v novem-berski številki • revjie »Oesterreichische Rundschau« članek, ki je zanimiv in poučen od marsikatere strani. Zato ga pri-< bčujemo v celoti. G1 asi se: »Zahvaliti nam je edino zaslugi zakletih sovražnikov monarhije, v prvi vrsti Italije in Srbije, ako začemajo nekoliko resneje obračati svojo pozornost v naši monarhiji oficijelni hi neoficijelni. merodajni in ne-merodajni činitelji takozvanemu jugoslovanskemu vprašanju in pri tem prihajajo v svoje veliko začudenje do nepričakovanega pojmovanja, da more imeti to vpra- du. Prišel ?e po plačilo, k! je bilo najbrž določeno že naprei. kajti vojvoda mu je pel ožil lep kupček zlatnikov na mizo. Zdravnik je preštel kupček z očmi, a ni segel po njem. — Ali se bojite zlatnikov? — je vprašal de Vivonne. — O ne, — ie odgovoril zdravnik. — Kaj pa je potem? Saj ste sam določil ta znesek. — Da; milostivi gospod pa ste prepra-vičen, da ne bi priznal, da je treba za dvojno delo dvornega plačila. — Kaj mi hočete natvesti tu? — Ali milostivi gospod ne veste, kaj se je zgodilo? — Pa kaj je bilo? — AH se ne spominjate, da Mm potem, ko sem otroka položil v voz, prosil dovoljenja, da se vrnem k materi, ker ja še potrebovala moje pomoči. — Da, in potem? šanje nekako važnost tudi za celo monar- j hijo. V celi Evropi se je moral zanetiti požar m priti je moral naž dedni sovražnik Italija, ki je poučil našo monarhijo, da takozvano jugoslovansko vprašanje ie življenjsko vprašanje ne le za Italijo, marveč tudi za monarhijo samo. Pa tudi zdaj, ko o njem ni več mogoče dvomiti, se dogaja, da si resnica o važnosti tega vprašanja le jako, jako počasi dela pot k spoznanju, da se naši činitelji dovoljno zavedajo o dale-kosežnosti tega patologiškega pojava, ki je postal kritičen vsled ravno nasprotnega ravnanja skozi cela desetletja. Zares, uosti pozno se zgodi to, zelo pozno, čeprav še ne prepozno, predpostavljaje, da se vsaj zdaj to vprašanje ne razreši napačno. — Zdaj, ob enajsti uri, se je začelo o tem važnem vprašanju nekoliko več pisati. — Pripoznati moramo, da nismo naleteli še nikjer na tako korektno pojmovanje tega vprašanja, kakoršno je obseženo v časopisu priobčeni članek Chlumeckega. S prav posebno ostrovidnostjo je prodrl najglobljo naravo stvari in izluščil jedro vsega vprašanja. Toda zdi-se, da je tudi 011 dobil spodbudo šele od Italijanov. Dooela po vzgledu barona Chlumeckega moramo tudi mi nujno svetovati avstro-ogrskim državnikom. naj gredo k Italijanom v šolo, da prav spoznajo resnično naravo jugoslovanskega vprašanja. Pred vsem so Italijani pravilno spoznali razliko med Hrvatstvom in Srbstvom in na tej razliki so zgradili ves svoj sistem jadranske in balkanske politike. Kot točni poznavalci prav te raz'ike so Italijani od-iočni prijatelji »Velike Srbije«, t. j. združenja vseh pravoslavnih Srbov, ali istočasno so veliki in odločni nasprotniki Jugoslavije, ki bi odgovarjala Pasič-Trumbi-čevemu dogovoru na Krfu, t. j. združenju vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odkod neki ta strah Italijanov pred tako jugoslovansko združitvijo? Italiiani so pripravljeni, dejanski sodelovati pri zgradbi Velike Srbije, kajti uverjeni so, da ostanejo orijentalski Srbi vedno nespravljivi sovražniki habsburške monarhije in dosledno prijatelji in zavezniki njenih nasprotnikov, torej v prvi vrsti Italije. Vsako drugačno združenje po Italijani perhoreseirajo enostavno radi tega, ker se jim zdi. da mora ostati notoriško avstrofifstvo katoliških Hrvatov in Slovencev za nje same le nevaren element. Pa tudi v zvezi in v združenju s Srbi bi ostali Hrvatje po italijanskem mnenju še vedno prijazni Avstriji in Habsburžanom, da po njihovem prepričanju ni izključena nevarnost, da bi Hrvatje ne privedli cele Jugoslavije pod krilo Donavske monarhije. Po eni strani torej notorično »avstrofil-stve« (habsburgotilstvo) Hrvatov, po drugI pa prav tako notorlčno fanatično avstro-febstvo Srba*, to sta dve temelfnl oporni točki, na katerih namerava Italija zgraditi ves načrt svoje bodoče veličine in ekspenzivnosti. Ta Italijanom tako temeljito znan razloček med Hrvatstvom in Srbstvom je bil ra državnikom te monarhije skozi desetletja docela neznan, kar je tudi danes" še najširši javnosti' v Avstro-Ogrski. Kljub temu tako velikemu in v oči bodečemu razločku pa poznajo naša znanost, naša uradna statistika, naši državniki in politiki tudi danes še eiino — »Srbohrvate«, pri čemer pa so iim Hrvatje in Srbi vsak zase edino le dvoje različnih politiških strank. Kot stranka so seveda Srbi precej skromnejši, kajti oni imajo le strankarsko politiške in osebne ambicije, katerim je lahko ustreči, kajti gibajo se le v mejah že obstoječih državnopravnih tvorb, ki jih vedno radovoljno podpirajo. Hrvatje pa so po veliki večini stranka, ki s svojimi zgodovinskimi, državnimi in državnopravnim! željami in rekriminacijami naše z zavidanja vredno bistrovidnostjo obdarjene državnike le neprijetno dirne in se ne more otresti opozicije proti državniškemu pojmovanju stvari same. Pri takem komodnem in površnem pojmovanju stvari so bili večno nezadovoljni Hrvatje vselej na škodi pri merodajnih politiških činiteljih. ki so na ljubo hipni m dozdevni politiški prednosti raje protežfrali vse nasprotnike Hrvatov, tako italijanske ireden-tovce kakor tudi zastavonoše velikosrb-ske propagande, ker so jih smatrali za dobrodošle zaveznike proti Hrvatom. In tako se ie zgodilo, da so tako Srbi kakor tudi Italijani, dobro ocenjujoči to dalekovidno politiko avstrijskih in ogrskih državnikov in prav takov pravem spoznanju iz tega dejstva izvirajoče lastne prednnsti. začeli docela javno in oficijelno zahtevati varstvo in protekcijo za svoje irredemov-ske težnje. In — kakor parodoksno vse to glasi — avstrijske, oziroma ogrske vlade so storile vse možno, da bi spravile hrvatsko večino pod nadoblast italijanske, oziroma srbske manjšine. Nemogoče je popisati vse dozdevno nemožne uradne čine, ki so se uprizarjali skozi desetletja za po-tlačenje hrvatskega »avstrofilstva«. Ako ta oficijelna politika ni pognala vsega hrvatskega naroda v tabor srbske in italijanske propagande, marveč le spo-radiški in v osamljenih slučajih, tedaj je to zasluga onega globokega vkorenmje-nja naukov starega dr. Ante Starčeviča v sreih širokih narodovih vrst. Ta častitljivi učitelj hrvatskega naroda je vsadil v vsa hrvatska srca tri kardinalne u.tuke: zvestobo do podedovane habsburške dinastije, zvestobo do hrvatskega državnega prava in neomejeno udanost hrvatski narodnosti in hrvatski državni misli. Zdrn- _ ženje vseh dežel stare hrvatske države \ državnopravno telo pod žezlom habsburške dinastije, to je kratka vsebina njegovih naukov. Prepričanje pa, ki velja širokim vrstam prebivalstva vkljub vsemu temu še danes »une chose qui va sans dire-. da se te težnje in to zgodovinsko pisana pravo, ki ga je dinastija sama ponovno s prisego pripoznala hrvatskemu narodu, prav gotovo izpolni med vojno ali po na — je oni arkannm, ono čarodejstvo, ki j • navdajalo hrvatskega mladeniča ali ::s; velega črnovojnika v strelskih jarkih s heroiško hrabrostjo in z neomajno zvestobo do prestola in dinastije. Veliko so majali — skozi desetletja — avstrofilstvo hrvaiskega naroda, toda vse te poskuse j' doslej odbila prirojena zvestoba hrvatske ga naroda in ostala mu je neomajana nada v pravičnost svoje vladarske hiše. Ako pa se to globoko prepričanje stre, poten? pa, bojim se, bo polom tudi v taki »(iri-zeidini zvestobi« in utegnila bi končno postati brezpredmetna bojazen Italijanov pred hrvatskim »avstrofilstvom^. Tudi v tem oziru ima po mojem trdnem prepričanju baron Chlumecky prav, ko pravi: enkrat, gotovo iiajzadnjič, nam daje ustala priliko, da vzamemo sami v roke zjedinje-nje Jugoslovanov (to gotovo ni povsem točno povedano, marveč le vseh hrvatski':: in slovenskih krajev in narodnih delov!) — Zdrava pamet pa mora jasno kazati. se mora to zgoditi ravno zdaj in na oni podlagi, katere sc Italijani najbolj boje, na podlagi hrvatskega »avstrofilstva«. Zc iz tega pojasnila je jasno, da jugoslovansko vprašanje, ako hoče biti rešeno v interesu monarhije, je dejanski le hrvatsko vprašanje. Še veliko jasnejše pa je z drugega momenta, ki ga hočem kratko omeniti, ker izpopolnuje to vprašanje. Iz doslej povedanega sledi, da hrvatske politiške težnje niso identiške z jugoslovanskimi težnjami, ki so postale v zadnjem času aktuvalne. Iz tc^a pa še ne sledi, da. si morajo stati sovražno ali tudi le nasprotujoče nasproti, dokler ostane zavarovan bitstven znak hrvatskih državnopravnih teženj — da mora ostati konečni cilj vedno v okvirju monarhije — in ta postranski pogoj je vsled državnopravne nravi hrvatskega vprašanja pri tem nerazmerno zanesljiveje zavarovan nego pri jugoslovanskem. Hrvatsko vprašanje je pod takimi pogoji celo obseženo v jugoslovanska 1,1 kot manjši del v večjem. Saj resolucija z dnč 30. maja po svojem j onicnu cbsega poleg hrvatskih dežel tudi slovenske, Bačko in Banat. Bojevniki za hrvatsko državno misel torej nimajo nikakega interesa na tem, da bi se protivili Jugoslovan .!;i ideji, tedaj že celo ne. ako si propagatorji Jugoslovanstva izposodijo pri Hrvatih izvršitev svojih idealov po poti hrvatskega državnopravnega prava, kar povsem odgovarja nazorom gospodov Korošca in želji prezgodaj umrlega Kreka. Hrvatje se nahajajo v tem slučaju povsem v položaju starejšega brata s pravicami prvenstva ki dobrohotno in z ume van jem in ne brez simpatij opazuje napore svojih ni! i': bratov, ki se hočejo okoristiti s predn nim stališčem starejšega brata in ga ž njim deliti. Narobe, ako pa starejši brat prav uvažuje težave, ki se postavljajo na pot njegovim pravnim stremljenjem, in uvidi tudi za-se prednosti v delovanju svonh mlajših bratov, tedaj gotovo ne bo r.< :el kvariti nadepolne stvari z malenk > ljubosumnostjo in nenaklonjenostjo, ' o mere vendar tudi njemu biti koristna. M.i bo torej bodisi z izrecno izjavo ali molče delal vzporedno s svojimi mlajšimi brati tako dolgo, dokler pač ostanejo pota vzporedna, in loči se šele tedaj, ko se interesi ne bi več krili. Zato pa ie povsem iasn-^. da — vedno s pravkar označenim pridržkom — sodelovanje Hrvatov s Pašičem in Trnmbičem ni lahko umljivo, s Koro>\ u in njegovimi somišljeniki pa ni docela n:e izključeno. Hrvatski pravaši nimajo prav nikakega povoda, sovražno nastopati , roti Korošcu in njegovim pristašem, dokler njihova Jugoslavija obsega tudi njihove ideje, in morejo prepustiti sporne točke z mirnim srcem poznejši in pripravnejši dočnosti. Zato pa se proti tej struji ne bodo borili tako dolgo, dokler nimajo prai: njej uičesa braniti. Ves položaj pa se spremeni na mah, ako more starejši brat sam hitreje in ne'-o-sredneje, po čisti pravni poti doseči svoie načrte brez pomoči svojih mlajših b.-.-.t \ . V tem slučaju more braniti svoje prv:u-stvo proti mlajšim bratom in zaupajoč v poštenost svojega siarejšega prava :<>: povsem svoja pota. V takem slučaju : on(!!) poslal sovražnik in nasprotnik sv jih mlajših bratov, marveč oni(!) njegovi. V tem slučaju njegovo pravo ni obseže • kot manjši del v težnjah njegovih bratov kot večji del, marveč Je duševno in mate-rijelno docela drugačna reč, do katere i.T.3 starejši brat odločno pravo, torej tudi pravico, da Je brani.... Stališče hrvatskih pravašev je danes zelo ugodno. Oni vidijo pred seboj dve po- DlMOST- tv. 307 dr.c 6. novembra 1917 ti, po katerih bi nii-tfli uresničiti svoje po-litiške ideale: pot čisteua lir'. *ta. ki vodi k c;\iu. ki je ugoden skupnim interesi>rn monarhije, vodi k sovražnikom monarhije zel« neprijetnemu in nesprejemljivemu go>i>odstvu zgodovinskega hrvatskega »a\ strofilstva«. — to je plemenitejša in nej < sredneiša pot do popolnega uresničenja cilja; druga je — pot jtigoslovanstva, ki sicer ne vodi naravnost k cilju, pa vendar v njega ob!Izje. to je pot, ki je s stališča hrvatskega drž*- v ne^a prava ne moremo Imenovati idealno, ali je mogoče hoditi po njej in jo je treba vsekakor ubrati, z1 o bi bila glavna pot povsem zadelana. To pa ne zavisi od hrvatske stranke prava, marveč od odnošajev, ki tiče zunaj njihovega območja. ErašlnjsKa dcRia-la Istrskemu ule&fuu. Kakor javljeno v ^Edinostic, se je dne 21. oktobra sestalo v prostorih itaL ljudske šole v Kopru slovensko, hrvatsko in italijansko učiteljstvo v svrho nadaljnega postopanja za dosego sedanjemu času primerne draginjske doklade! Enak sestanek se je vršil že 17. julija t. |„ pri katerem je sklenilo nastopiti solidarno vse istrsko učiteljstvo. Bila ye vložena takoj spom-s lica na c. k. namestništvo. v kateri se je ©pisal žalostni gmotni položaj istrskega učiteljstva ter zahtevalo, da se nakaže tudi ueiteljstvu draginjska doklada kakor drža vnim uradnikom 3 najnižjih razredov! Od julija do oktobra so pretekli trije ine-seči, a učiteljstvo nima do danes še nobene rešitve. S plačo, ki jo ima danes istrsko učiteljstvo. je naravnost umetnost živeti! Kdo se pa upa pri današnji izredni draginji živeti s 64 K plače na mesec, kakor mora istrska učiteljica? Ali druga po 7 in več let službe t5 K, ali družinski cče s 5 ali več otroki 7 200 K na mesec?! Ni-li to umetnost?! Stradanja dovolj!! Ako se ne misli^ to vprašanje takoj in resno re-iti, na? dežela šole zapre, da bo tako mogoče "učrteijstvu iskati poštenega zaslužka drugod! Gospodom je vedno lahek odgovor: Ni denarja! Ako nima dežela, naj da država! Ni li to ono učiteljstvo. ki je vzg- j'Io državi m'adino, ki se bori kot levi, ni-li to c učit - Ijstvo, ki je vsadilo v srca bra-1 t? :i vojščakom ljubezen do cesarja in do-n « . ine. vredno, da ga tudi država podpira? Ni-li vredno to učiteljstvo, ki neimi r-no vrši svojo službo doma in pod orožjem, j h kateremu se tudi država vedno in vedno; z za pomoč za agitacijo za vojna posojila. za nabiranje prispevkov za -Rdeči kr . nabiranje robidnega listja, nabiranje i perila, kosti itd itd., vredno pomoči od j države?! Na sestanku dne 21. oktobra se je tedaj skLnilo še enkrat potrkati na srce, od ka-tega upa učiteljstvo, da bo našlo rešitev! Shod je izbral za vsako narodnost enega zas opr ika, ki na.i se takoj predstavijo ek-sc. -3?:ci gospodu namestniku v Trstu ter m »i po?K>vno pojasnijo žalostni položaj is rskega ueiteljstva. V negativnem slučaji * :aj deputacija predstavi pri ministr-s m predsedniku na Dunaju! V ta odsek s< Vili izbrani: g. Fr. V-enturini, nadučitelj v H -rštu, za slovensko učiteljstvo, g. Gašo Lične, nadučitelj v Roču. za hrvatsko uči-ter-ivo in Fr. Zorzenon, nadučitelj v Mi-Ija'1. za italijansko učiteljstvo! i '.polnjuioč svojo naloge, je deputacija š'a takoj naslednjega dne, 22. oktobra, k cksclenci gospodu namestniku, ki je za-st< nike prijazno in ljubeznivo sprejel! Kn so mu zastopniki učitel stva razložili obupno stanje istrskega ueiteljstva, je ek-scclenca namestnik obljubil, da se takoj zavzan^ za upravičene zahteve, da se uči-te!jst\'u. ki izvršuje ne-le samo v šoli, am-pLi': tudi zunaj šole svojo dolžnost, takoj pof.na in se reši iz slabega gmotnega položaj; ! -totako je tudi obljubil na prošnjo zastoj likov. da se zavzame tudi za ureditev draginjske doklade v pokojen t ga uči-tcljstva! Zastopniki so— na podlagi sklepa. ki jim ga je učiteljstvo dalo na sbodu — želeli, da bi ekscclenca gosp. namestnik da! v par ted-nili pozitiven odgtrvor o ukre-njer n! Radi tega se j>oda deputacija k €ksce!enci gospodu namestniku zopet dne 8. t. m. Deputacija se je poslovila od gospoja namestnika s trdnim zšupan'em, da bo to moreče vprašanje za učiteljstvo v doslednem času rešeno! Prodala kuriva. Oglje. 10 kg na Izkaznico. Sv. Vid: tfdečv izkaznice štev. 1200— > 1309 (obrobna štev. 3) dne 7. 1I„ pri Chr. Zotiich. ul. Tigor 3. (cena 58 vin. kg). Staro mesto: Rdeče izkaznice št. 2M2— 2801 (obrobna štev. 2) dne 6. 11., pri Fr. Brunello ul. Fontani »ne 18, (cena 58 v kg). Novo mesto: Rdeče izkaznice štev. —7 (obrobna Štev. 3) dne 6. 11., pri A. (iamosel ul. Oeppa 10, (cena 58 v kg). Sv. Jakob: Rdeče izkaznice štev. 4323— 4572 (obrobna štev. 1) dne 7. 11., pri M. Rupena ul. Media 24. (cena 62 vin. kg) Skedenj: Rdeče izkaznice štev. 211— 31 f> (obrobna štev. 2) in štev. 1—84 (obrobna štev. 3) dne 7. 11., pri R. Sancin, Skedenj 508. (cena 58 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Sv. Jakob: Modre izkaznice št. 1030— 1141 (obrobna štev. 1) dne 7. 11., pri O. Zink ul. Chr. Colombo 3, (cena 32 vin. kg). Vrdela: Modre izkaznice štev. 443—534 (obrobna štev. 2) dne 6. 11., pri O. 2erjal aL Settefontane 250, (cena 30 vin. kg). DomaČe vesti. Proslava cesarjevega sodu na finančnem ravnateljstvu. Povodom cesarjevega godu se je vršilo v slavnostno okrašeni sejni dvorani tržaškega finančnega ravnateljstva slovesno odkrit^ s "^htiočIo pro- stovoljnih prispevkov tržaških finančnih nastavljencev nabavljene krasne oljnate *)ike s podobo cesarja. Slika |e mojstrsko delo tukajšnjih slikarjev Lonze in bi-chiostrija in predstavlja cesarja v kronit-venem ornatu in ima napis: V spomin na veliko dobo svetovne vojne, posvečeno predsedstvu c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva od finančnih nastavljencev Trsta, ki so dolge mesece, tudi v ognju sovražnih b omb in granat požrtvovalno opravljali svojo službo. Slavnosti so se udeležili vsi tržaški finančni nastavlienci. Vrnitev prebivalstva \~Sv. Križ prs Trstu. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Ker z ozirom na ugodne odno-šaje v Sv. Križu pri Trstu ne obstoja več nikakršna nevarnost, se dovoljuje prebivalstvu vrnitev. Dr. F a b r i z i m. p. Tržaški Vojaški dom. Praznovanje ce-carjev-ega godu se je vršilo v navzočnosti 700 vojakov. Po jedrnatem -nagovoru gospoda kurata Turšiča, ki je proslavljal važnost dneva in sijajne zmage, je proizvajal Rudolf Petronio svojo čarovniško umetnost. Vojaki so bili obdarovani s čajem, rumom in cigaretami, za kar se izreka tem potom darovateljem še enkrai lajiskrenejša zahvala. Voiniška zdravilišča ob jadranski obali. Prejeli smo: Po večletni moreči skrbi nam je, kakor da bi se nam bil težek kamen odvalil od srca. V življenju in smrti zvesti, naskakujejo junaki Avstro-Ogrske in Nemčije laikega sovražnika. Verolomstvo, kakor ga ne pozna svetovna zgodovina, je našlo svoje maščevalce. V teh nadepolnih urah ne pozabljajmo hrabrih junakov, ki se bore in trpe za nas! Kadar se povrnejo, utrujeni in izmučeni od boja, naj jim bo pripravljen gostoljuben dom ob obali morja. ki so iv. ohranili Avstriji in njeni bodočnosti; solrice dežele, ki je videla njihovo zmago in njih bol, naj jim donese zdravja ter iim podeli moči za mirovno delo domovine. — Vsak najmanjši dar ie dobrodošel prispevek k naši akciji, da postavimo traien spomenik hvaležnosti do junaških sinov naše domovine. — Denarni prispevki naj se blagovolijo pošiljati na jpravo lista. — Za jadransko vojno zavetišče: Dr. pl. Hortenau 1. r. Kaj je s šolstvom v zgornji okolici? Kakor je znaiio, se na ljudski šoli na Prošeku že tretie leto ne vrši pouk, ker se je šolsko poslopje porubiialo v druge namene. Ravno tako je bil ustavljen šolski pouk rudi na Opčinah in otroci so morali hoditi v š< !o v Trebče, kar se dogaja tudi še da-.c dočim pa so otroci s Prošeka in Konic -velja eioma brez pouka, deloma pa iuio v Barkovlje ali kam drugam. Do-' !w5r so se šolska poslopja porabljala v re: p:>trebne druge namene, je bila obustavite v šolskega pouka vsaj deloma upravičer na, dasiravno je mladina zaradi obusta-vi»tve trpela veliko škodo. Naši ljudski zastopniki in tudi pristojne oblasti so storili vse, kar je bilo v njihovih moeeh, da b; se šola zopet vrnila svojemu pravemu namenu; toda doseči se ni dalo nič, češ ker je poslopje neobhodno potrebno za drug namen. Toda sedaj, ko je ljudstvo na Opčinah, zlasti pa na Prošeku in Knntoveljr že toliko časa z^man čakalo zopetne otvoritve šolskega pouka, so se razmere toliko izpremenile, da bi se bil šolski pouk že prav lahko zopet pričel, ko so vendar prenehale ovire, ki so ga preprečevale, ru ljudstvo tudi še vedno čak»®aman. poslopji na Prošeku hi na Opčinah ste prazni in prav nobenega vzroka ni več, da ne bi se izročili zopet svojemu pravemu namenu, da bi se zopet pričel rei'nl šolsK pouk. V imenu našega ljudstva, katero je pretrpelo toliko težkih udarcev, ki mu jih je zadajala doslej vojna, v imenu nase uboge mladine, ki je že tretje leto brez šolskega ponka, brez šolske vzgoje, nujno pozivljemo pristojne oblasti, da pač sedaj nemudoma store vse, da se na proseški in openski šoli takoj prične redni šolski pouk. Upamo, da ta naš poziv ne ostane brez uspeha. Kuralorij »Jubilarne ustanove cesaria Franca Jožefa L za sirote in sinove državnih uradnikov v Trstu« razpisuje natečaj za več podpor, ki se podeie tkie 2. decembra 1917. Za te podpore naj se oglase starši in varuhi potrebnih nedoraslih sirot in otrok (izpod 14 leti) državnih uradnikov v Trstu (in ne taki drugih državnih uslužbencev). Nekolekovane pismene prošnje, z natančnim naslovom prosilca, kakor tudi bodisi katerim potrdilom istine v prošnji navedenih okoliščin in prilogo penzijskega lekreta in krstnega lista otroka nai se dostavijo najkasneje do 19. novembra 1917. kuratoriju »Jubilarne ustanove cesarja Franca Jožefa I. za sirote in sinove državnih uradnikov v Trstu« ulica Stnzione št. 8, II. nadstropje, vrata Št. 29. Kako naj se ubranimo prometne stiske v osebnem prometu? Železnice služijo danes pred vsem veftkim potrebam vojne. — Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju gradbenih snovi in delavnih moči; zaradi tega je treba kolikor mogoče varovati prevozna sredstva. V železniškem prometu se mora tudi šte-diti s premogom, ker ga je veliko manj na razpolago kakor lani. Razbremenjen železniški obrat je v prid prebivalstvu, ker dobi to prihranjen preme. Promet orebi-vaistva se mora torej izdatno skrčiti. — Vsakdo naj zaradi tega sam omeji kolikor mogoče potovanja ter naj tako pomaga razbremeniti železneo. Vsa Ko ne/otrebno ali take železniške vožnje, katere se da odložiti je torej opustiti. Voziti se more le toliko pomikov, kolikor je v vlaku pro-smra; na potnike, ki vstopajo na poti, se mora tudi ozirati. Vlakov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na razpolago. Prenapolnjeni vlaki delajo v današnjih razmerah neizogibne zamude. Nered v prometu je prvi vir najhujših nevarnosti za varnost obrata. Kdor prispeva z nepo- trebnim? potovanj? k pr-cnapoinjenju vlakov » .^-.its spravlja sobe '..i druge v nevarnost. .nas; vomic začel -Zdravstveno stani* v Trstu. Mestni fi-! mesečni, ki \ ir.-;: .ie . Kario\'.'] v*tr-'! V.:«! I U-. m zikat je izdal za čas od 27. oktobra do 3. novembra t. I. naslednje poročilo o novih slučajih nalezljivih bolezni v Trstu, katerih je bilo: davlce 18 (Sv. Vit 1, Stara mitnica 2, Sv. Jakob 3, Skedenj 1, Sv. Ana 3, Far-neto 2, Sv. Ivan 3, Rojan 1, Opčine 2), škrfntice 2 (Stara, Nova Mitnica), trebušnega legaria 61 (Sv. Vit, 1, Staro mesto 4. Novo mesto 1, Nova mitnica 6, Stcra iritnica 18, Sv. Jakob 9, Skedenj 3, Sv. Ana 3, Farneto 4, Rojan 1, Barkovlje 1, Prošek 1, Opčine 7, od drugod 2), gnže 1. — Umrli so: za davico 1 (v bolnišnici), za fegB-jem 10 (Novo mesto 1, Stara mitnica 1, Opčine !, v bolnišnici 7), za grižo 1 (v bolnišnico.) Zanimivi kažipoti v Gorici — V Gorici se vidijo pri briškem soškem mostu in v bližini sledeči napisi: Comando del presi-dio di »Pri mostu«. Vredno je, da se to pribije in ohrani spominu, ker ti, od italijanskega vojaštva postavljeni napisi v kratkem času izginejo. Uverjeni pa smo tudi, da ta del goriškega mesta, ki je pri obmostnem, predmostnem in zamostnem prebivalstvu znan pod imenom »Pri mostu«, dobi v kratkem času uradno označe-nje »Al ponte«. Cena mila. Včerajšnjo listo o tedenskih odmerkih živil aprov. komisije je popraviti v toliko, da stane milo, kakor običajno, 80 vin. komad, ne pa. kakor je bilo pomotoma objavljeno, 74 vin. Prejemki prodajalen aprov. komisije. V času od 1. do 31. oktobra 11. so imele pro-Jajalne aprov. komisije v Trstu vsega skupa i 848 915 kron 54 vin. prejemkov. Iz okolice se nam poroča, da tamošnji krčmarji od septembra sem niso dobili sladkorja, dočim so ga pa mestni že dobili. — Čudno se nam zdi. da se tu dela nekaka razlika, za katero nikakor ne moremo naj-A vzroka, in da se na tak način oškodujejo koristi okoličanov. Opozarjamo pristojne kroge na to dejstvo in upamo, da se kar najhitreje odpravi ta krivica. Koncert Zlatka Balonovičs. Kakor že 'avljeno, slavni naš jugoslovanski umetnik na goslih, Zlatko Balokovič, nastopi v četrtek, 8. t. m., v tukajšnjem gledališču »Politeama Rossetti«. Spored je velezani-miv. a poleg tega, kakor je pač umevno, strogo umetniški, na najvišjem višku: 1. Paganini: Koncert v dis-duru.2. Beethoven ni: Sonata št. 9 (adagio sostenuto, presto,! uvaževanje kulairirli pouvJ \;eh dov potom narodne avtor: >m:je na demokratični podlagi. Posebno pozornost po- a sveča tudi jugoslova iskcniTi vprašanju Li g je o njem prinesel že nekaj zaaiimivih član- a kov, med katerimi enega iz peresa drž. S - rs^rr r-anncnooti — no □ a a a a a □ a □ B \ stbv-2 :*ar»i3>ke Vupufe ro K kg. Mnvc i - relo v < h ce rh m sice, vzorcu T o srna zi m- > v POsl. Zenkerja. O izpremembi ustave je|° napisal članek romunski drž. posl. Onciul, ;p o narodnem iiravu m narodnih pravnih subjektih italijanski drž. posl. dr. BugalU. Naročnina na list stnme četrtletno 2 K m se pošilja na upravništvo Neuosterrexhi-sche Blatter« — Karlsbad. O ubere v a Seja žeirs're po :!rt!Žn!ce C M D bo v sredo, 7. t. m., ob 4V2 popoldne. Našla se je izkaznica za šolsko reiektijo, glaseča se na ime Sil vio Lfiurencich. Lastnik naj pride ponk> v naše uredništvo, kjer! jo dobi proti predložitvi kakega izkazila ! (šolsko izpričevalo ali kaj podobnega). Mestna zastavljalnica. Danes, v torek, i od 9V2 do 1 pop. in od 3V2 do 6 pop. se bodo prodajale na javni dražbi drsgo c en osti, zastavljene meseca avgusta leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer j od št. 9101 do št. 11.200. — V sredo, 7.1 novembra, se bodo od 9Yz dop. do 1 pop. j prodajale na javni dražbi dragocenosti, I zastavljene na različne prejšnje številke j serije 140; popoldne od 3Vs do 6 pa dra-*; Češko Bodjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Ltitiuiuft 1 uma j ifmas.i Trst - Via mM 10 - Trst Odprt od S12 mtinm MALI OC5LASI. Vstopnina K l molzno kozo. ri8mrnf> pon»l>>e pod .M. K." poštnoležeče, P osek. i:»70 andante con variazioni. finale presto), 3. ( P5e^;i««!rfj-*ff tiftitetjica poHučuje slovensko in | a) Dvorec - Kreisler: Slovarski plesi, b) i u nemško z gotov ni uspehom, po % m« , \ a. ..i, vi'n " ti žii m uaibitreii m- to }X o roke m odrasle. Sevčik: Bretislav, c) Sevcik: Molka ma-lRyje tudi» otro, # ki ne obskujejo jtl Irooka. 4. Wienlaws'ii: Paust, fantazija.) jih p^ipraHja za izpit Cena zm rn In';>rm;«c j«' Pri glas^>virju znani tržaški umetnik na d 3 t. i iica rhio za 27111. ji. stopnice za.iaj selasovirju g. Evzebij Curelkii, — Vst^p- ,"' dv ri;:'u YL ti s_B Anton JerUifl i oa uje v srojem »telje|a Tratu. Via delle Poste št 10. 4<»7 niče so naprodaj na Borznem trgu št. II od 10 dop. do 1 pop. ter od 4 do 6 pop. — i F&iSgrof ? ^ INIH I HI MM"1 »pn crsii ■ Mil .......... II I • * ZOBOZDRAVNIK |i Dr. J. CermSk M v Trsti;, ul. Pr?ia vac^h e 12t vogal ulic* 3®?le Pas e. Izdiranje zobov bres s-s bofdlne. ■-s Plombiranih, rs U H E T ^ I 2 O 3 J 2 Koncert se prične ob 7V2. —: Prepričani ■ 1 - . i gospodična dobi smo, da se udeleži tega umetniškega koii- JJ fako5 s!užfco k t certa vse nase občinstvo, ki ima smisla za * „ko ie vešJ ^en^k^ lepo glasbeno umetnost, kajti tako zred- \ilT ^r aii o ^ • ' nega užitka si ne ho moglo privoščiti z,pc, v ^u^S ^^ " i z k pa. Je pa tudi naša dolžnost, da spre,-; — 3079 Ijajo na »Inseratni oddelek Edinosti« - pismene Ogiasi, osmrtnice, zahvale in vsallovanov! j g Prireditev šenijakobske podriiz.rce ^ CMD, ki se je vršila v nedeljo popoldne, S je privabila v naš Narodni dom tako | g ogromno število našega občinstva, da soji bili vsi prostori natlačeni prav do zad: ie-jjj ga kotička. Mislimo, da ne moruno boljše opisati velikanskega navala, kot Ce povc-|| mo, da bo šentjakobska podružnica CMD:* imela za razširjenje svojega otroškega vrtca od te prireditve krasen prispevek --lajmanje 1000 K! In to vkljub zelo nizki vstopnini! Seveda naše ljudstvo si tudi želi nekoliko razvedrila v teli težkih časih; in se potrudi, da no zamudi redke priiike, j ki se mu nudi, da v svoji materinščini čuje! 'epo pesem in se pozabava ob veselih pri-1 zorih na gledališkem odru. Naši vrli Še nt- ( jak občani so pač tisti, ki se nikdar ne strašijo ne truda ne težav, samo da ohra-lijo v življenju našo slofvensko pesem in vsaj še ostanke nekdanjega našega že tako lejx> se povzpelega ^'edališča. Časi j jim! Priznati se sicer mora, da morda i;i ravno vse na višku, da ni vse umetniško | g j dovršeno, toda kolikor tu n:: nka predvseoi moči. ki so. žaJ, raztresene ro vsem svetu, je pa temveč dobre volje in resnega streniljenja,da se doseže kar najboljše in pr.'dvsem dobri name In to je dar. js gla\ Vsekakor pa niorat:-.o priznati tudi odkrite, da so mod njimi poleg starih ljubih znancev, kot g. Suširk. Požar, Švagelj. Zaired, Pečar, tudi nove mlade moči. katere obetajo prav vdikc za prihodnost, • koi gca. Mczgečeva, katera ima rrav srčkan. zlasti v viši;.i ljubek glas, ki se ob | primerni vaji povzpne goiovo do umetniške vrednosti. Paveieevo »Pasriricov ju pela res vse hvalevredno, dočim se ji je Krekov >Šum vira i:i zefira manj posrečil, morda ker pevka, ki je še zelo mlada, še nima dov< lj jasno izražene ni/ine. Kolikor toliko pa jo ie tudi motil neprestani šum in hrum v občinstvu, p; sebno pa trnih nepoeakaneev. ki so tako hrezobzii napram pevcu ir občinstvu, da se sredi petja hrupno prerivajo na svoje sedeže v prvih vrstah. Prav ljubka je b;Sa tudi gca. Pre-garče\ a. menda novinka na odru, v obeh enodejankah, ki pa obeta, da postane prav dobra naša gledališka moč. Pevci: gca. Mezgečeva ter gg. Sušnik in Požar so žeJi za svoja izvajanja obilno pohvalo, in v obeh enodejankah se je občinstvo nasmejalo prav do mile volje. In s tem je bil tudi dosežen namen <*heh igric. V splošnem pa pravimo, kot srno že rekli, da }e bil uspeh nad vse časten, in Sentjakobčanom vse priznanje na njihovem trudu, ki je našemu občinstvu podai tako zabaven, naši šentjakobski mladini pa rako koristonosen večer. Nai bi se naši vrli Sentjakobčani le kmalu zopet oglasili v Narodnem domu: vse-stranski uspeh jim ju zagotovljen! JADRANS BAM Trst, Via Ccssa ifl Rlspi?mlo Steu. 5 (listao poslopja) Kapital in rezerva K 13,200.009.— Fllijalke: Duntj Tegethoistr sse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljani, Metković, Opatija, Split, Sibenifc, Zadar. Vloge na knjižice 3%°o Vloga na knjiiic? od dneva vloge do dneva vzdiga. Renti! davek plačuje banka od svojega. Obrestovanjd vlog na tekočem in žiroraćunu po dogovoru. Akseditlvi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednos ne papine, rente, obligacija, zastavna pisma, prijoiitete, delnice, srećke, valute, devize, piome e itd. Daje predujme na vrednostne ,paoirje in bla o ležeče v javnih skladiščih. — Sate deposits. — Prodaja srečk razredne loterje. Z ivarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi*, renbi-urs krediti — Borzna nar čila.---lukaso. — Menjalnica.--- Eskompt nun e. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. Uradne ure: ed 9 cSo 1 popoldne Podpisujte OjilO POSG k) sestoji iz a> Criavnega posojil amortizirnnega v 40 letih, davka prosto po K —% • odb.tkom obresii enega meseca, t. j. K *46, tedai netto bso H 91.54°|«. Podpisuje se lahko nomina nih od K 50- naprej fn pod znanimi p gojl da|e posojilo €-07°/, do 7-O5 /0 kakor bo isto pr.j ali si J izžrebano, b) 57,70 državr ih zakladnic plać' ive 1. avgus-a 1926, davka proste, netto po K 94,—. Podpisuje se lahko od nominalnih K i 000* naprej, 6.41 °|« obresti. ter nosi o iste Podpisovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odrezki ki zapadejo dne 1 februarja 1918 (s izvanre inim uživanjem obresti sa 3 mesece) se takoj i/pUča o, tako da bodo posojila iz zakladnice imele ourtzke od 1. avgusta 19IS. Sledeče b'.nke sprejemajo podpisovanja in nudijo z ozirom na pocebni pa-triotični ramen tega pose jila vse možne olajšave ter dajejo vsa potrebna po jasniia:. Jadranska banka, Trst in Dura, t Tegetthoffstrasse 7. Podružnica Anglo-Avstrij ke banke, Trst m Dun.j I. Strau^ig^sse I fJ-^nca Commer-ciale Triestina, Trst in Duiaj, L Schottemg 2. Tržaška pr r žnica Ljubljanske kreditne banke. Banca dl credito po^olare. Po.ružnica Banca Generale di deposlti, Trst, Via S. Nicolo 8. Cassa d< R sparmio Triest na, Podružnica c. kr, p Iv. avstr. Kred t is^a zavoda za trgovino In obrt, Trst n Dunaj VII, Zollerga^se 2. Pod: • - :a Bance Union, T.st in Dunaj I, Wžchterga3se 1. Podrržnaa Zlvnost k banke Trst in Pr. ga Panska ul. 7.