List 45.
Politiški oddelek.
Proračun za leto 1900.
V sredo je začasni vodja finančnega ministrstva dr. Kniažiolucki predložil poslanski zbornici proračun za 1. 1900, kateremu je de dal običajni ekspoze o gospodarskem položaju države sploh in opecijelno o državnem gospodarstvu.
Za interpretacijo ekspozeja in proračuna je važno posebno to, da je Kniažiolucki govoril povsem kakor mož, ki se zaveda, da je le mimogrede nekaj časa vedja finančnega ministrstva, sicer pa nima nikake odgovornosti, niti za preteklost niti mu je treba skrbeti na prihodnjost.
Tudi za prihodnje leto predloženi budget je aktiven. To je uvaževanja vredno dejstvo, dasi znaša za 1. 1900 preračunani prebitek le 407.889 kron, torej celih 528,193 kron manj, kakor zadnji proračun. Toda pomen tega izkaza ne tiči toliko v številki sami, kakor v dejstvu, da je sploh bilanca aktivna, da se izkazuje prebitek.
Aktivnost budgeta je toli pomembnejša, ker so državni izdatki od lanskega leta narasli za celih 56 milijonov kron. Od tega prirastka pride na uredbo uradniških plač 17 milijonov kron, na uredbo plač srednješolskih profesorjev 4*9 milijonov kron, na pomnožitev vagonov itd. pri drž. železnicah 1*3 milijonov kron in na večje, vsled novega civilnopravdnega reda nastale potrebščine justičnega ministrstva 13 milijonov kron.
Proti temu prirastku državnim izdatkom se pač ne da nič ugovarjati, saj so vsi ti novi izdatki nujno potrebni. Vzlic temu pa se za te nove izdatke ni iskalo novega pokritja, in tudi blagajnični preostanki se niso pritegnili, kakor je sicer bilo v navadi, da se je konstruiral aktiv-saldo. Predloženi proračun se bilancira sam in vsled tega je izkazani prebitek posebne važnosti, ker reprezentira dejanski ne umetno narejen prebitek.
Seveda je to bilo mogoče samo vsled tega, ker je prejšnja vlada poskrbela za sredstva, s katerimi se pokrije znatno zvišanje potrebščin. Pokritje se najde v poglavju o indirektnih davkih. Samo novi davek na sladkor bo po tem računu nesel 296 milijonov kron.
V obče jako pomnožene državne potrebščine so se dale pokriti samo na ta način, da se je davčni vijak pri starih davkih do skrajnosti pritegnil. Več kakor je za prihodnje leto preliminirano se potom sedanjih davkov že ne da dobiti. To uvideva vsak, kdor ima količkaj vpogleda v gospodarske razmere naše države. Zlasti dohodki iz osebnega davka so tako visoko preliminirani, da višje že skoro ne bo možno iti.
In vender se je bati, da bodo državne potrebščine že v kratkem prav izdatno narasle, kajti vojna uprava zahteva novih milijonov in sicer prav lepo število, namreč 400 milijonov kron. Položaj poostruje še to, da se blagajnični preostanki, ki so znašali koncem 1895. leta okroglih 257 milijonov goldinarjev, skoro izginili oziroma so vezani vsled regulacije valute.
Prebitki iz L 1897, in 1898. so že davno porabljeni, kajti 1« 1898. seje, ker ni bilo možno najeti investicijskega posojila, vzelo iz državnih blagajnic za razne investicije 30 milijonov gold., za podpore po ujmah oškodovanim pa 20 milijonov gold. Od vseh blagajničnih preostankov iz prejšnjih let je danes samo še kacih 40 milijonov gld. na razpolago, katerih poraba pa je že tudi določena, zakaj država potrebuje za podporo po ujmah oškodovanim 10 miljonov, za plačilo zapadlih davčnih menic 10 milijonov in za to, da vzame državne note iz prometa, 20 milijonov.
Državi zmankuje torej denarja in da zamore voditi upravo, je potrebno, da za plačilo izvestnih neizogibnih investicij najame posojilo, ki je za sedaj prera-čunjeno na 40 milijonov gld. Za to posojilo se izda investicijska renta, ki se bo obrestovala po 3y2 odstotkov oziroma, če bi vsled vladajočih denarnih razmer ne biloc možno take rente oddati, po 4 odstotkov.
382
Iz vsega tega se vidi, da Avstrija ima sicer aktiven budget, da pa za izhajanje potrebuje 40 milijonov več, kakor jih ima na razpolaganje.
Vodja finančnega ministrstva se je v svojem ekspo-zeju držal stroge objektivnosti, a pokazal je vender, da mora vlada na vsak način dobiti novih sredstev. Kaj storiti? Ljudstvo je že sedaj preobremenjeno in le težko diha pod bremeni, katera se mu nalagajo. Skrbeti bo za nove dohodke, a te je možno dobiti le, če se odpro vrata gospodarskemu napredku, ki poveča davčno moč ljudstva. Samo tako, da se pomnoži dohodek ljudstva in poveča ljudsko blagostanje, je upati, da bodo našli državni dohodki v toliki meri, da se bodo tudi pokrivali redno naraščajoči državni izdatki.