UTEoJJSJKlL APRIL 1980 — št. 7 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXI. Železničarska in splošna stavka leta 1920 V revolucionarnem obdobju po 1. svetovni vojni so bili železnica iji, skupaj z rudarji najstrarejša, najmočnejša in najbolj organizirana sila slovenskega proletariata. Železničarji so dali tako v številčnem kot akcijskem pogledu odločilen prispevek k izoblikovanju komunističnih političnih in sindikalnih organizacij. Iz njihovih vrst je izšla večina najbolj vnetih partijskih organizatorjev in agitatorjev. Železniška in splošna stavka leta 1920 Pa je bila višek razrednih spopadov v takratni Jugoslaviji, kjer so železničarji pokazali visoko razredno zavest. Železničarska stavka leta 1920 splošna Datum začetka stavke so Zastopnikom slovenskih podružnic sporočili 10. aprila, ko je sestal osrednji odbor Splošne železničarske organizacije za Slovenijo. Na vzhodu, Kt je bil dan pred stavko v Ljubljani na Kregovem trgu, so govorniki zahtevali uveljavitev Protokola sporazuma in uki-n'tev začasnega pravilnika, spoštovanje 8 urnega delavnika, 120 do 200% zvišanje plač ut uvedbo železničarskih svetov. Podobni shodi so bili tudi po drugih železničarskih središčih, podobne pa so bile tudi zahteve, ki sojih izražali drugi delavci. Splošna železničarska stavka na južni in državni železnici je izbruhnila v noči od 15. na 16. april, in je zajela vso Jugoslavijo. Železniški tiri so v nekaj urah opusteli, omrtvičene so bile zavoljo njih tudi tiste redne proge, kjer so bili železničarji še pripravljeni delati. Tudi delavci iz drugih panog so se pridružili železničarjem, podprli so jih ne le moralno. pridružili so se jim s stavkami. Solidarnost je bila živa, zavest, da je v množičnosti moč, močna. Zanimiva je bila reakcija tujega tiska. Tako je »Neue Ziiricher Zeitung« dne 21. aprila objavila vest, da ima stavka železničarjev v Jugoslaviji izrazito politično revolucionarno tendenco, da bi se kralj Peter odpovedal prestolu, razglasila republika, ter država priznala ustanovitev delavskih sovjetov. Ta članek je pomenil alarm za vso Evropo. Časopisje je o tem obširno pisalo. V Mariboru je izšel letak, ki je pozival delavce, naj stavkajo, da dosežejo združitev za Avstrijo. Zbeganost je bila vsesplošna. Deželna vlada je nato 21. aprila razglasila prepoved vsakršnih zborovanj v zaprtih prostorih ali na prostem, ter določila za kršenje te prepovedi visoke kazni do 20.000 kron in 6 mesecev zapora. Kljub temu je bilo med stavko v Ljubljani in Mariboru več shodov. Želo pomemben shod je bil 23. aprila na Fužinah pri Ljubljani. Na njem se je zbralo približno 2.000 ljudi, ki so sklenili, da se naslednji dan zberejo pred tramvajsko remizo na Zaloški cesti. Po sedmi uri, 24. aprila, so se demonstranti začeli zbirati pred tramvajsko remizo. Zbrani so se postavljali v povorko. Na čelo so stopile ženske, ker so mislili, da policija nanje ne bo streljala. Vlada je policiji ukazala, da mora demonstrantom na vsak način preprečiti pot v mesto. Orožniki so povorko pričakali s puškami in bajoneti, vendar so demonstranti kljub temu korakali naprej. Počili so streli. Na Zaloški cesti je v lužah krvi obležalo 13 mrtvih, 12 moških in 5 letna deklica, več desetin pa je bilo ranjenih. To je bil dotlej največji in najbolj krvav razredni spopad v jugoslovanski državi. Po tem vrhuncu razrednega boja je buržoazija v nekaj dneh zlomila stavko, temu pa so sledile številne aretacije in množični odpusti stavkajočih železničarjev z dela. Z odlokom tov. Tita je bil 15. april proglašen za dan železničarjev Jugoslavije. Proslave in prireditve ob 60-letnici železničarske stavke bodo trajale vse leto, imele pa bodo predvsem delovno-slovesni značaj. To pomeni, da bodo aktivnosti na tem področju usmerjene k oživljanju revolucionarnih in delovnih tradicij s prikazom pogojev, razmer in procesov v vseh obdobjih naše revolucije. Iz informacij RS ZSS Kakšen delovni čas v drugem polletju ? Predvidoma bo do konca prvega polletja letos zaključena obsežnejša investicija in je zato podana možnost za ukinitev štiriizmenskega dela v pred predilnici. To je tudi prilika, da se dogovorimo o enotnem delovnem času za vse proizvode oddelke, kar bi odpravilo precej težav, ki jih imamo sedaj z različnimi delovnimi časi. (Nada(jevat\je na 2. strani) Vsem bralcem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela Kakšen delovni čas v drugem polletju ? (Nadaljevanje s 1. strani) Delegati delavskega sveta bodo na prihodnji seji sprejemali osnutek sprememb pravilnika o delovnih razmerjih (predvsem gre za spremembo delovnega časa) in sprejeli besedilo za javno razpravo. Da bi se lažje o tem pogovorili ARIANTE DELOVNEGA ČASA - leto 1980 tevilo dni - 566, prazniki - 10, ne že pred sejo, objavljamo predlagane možnosti delovnega časa, o katerih bodo razpravljali delegati delavskega sveta. Nov delovni čas naj bi pričel veljati s 1. julijem letos. Skupnost otroškega varstva je pripravljena od jeseni dalje sije - 5?, delovnih dni - 504, delovni organizirati varstvo za predšolske otroke tudi za popoldansko izmeno, v vrtcu Kekec na Ponoviški cesti, ki je najbližji tovarni. Iz anket, ki je bila izvedena v tovarni kaže, da bi lahko organizirali dva oddelka popoldanskega varstva. čas - 7 ur 1, varianta 2. varianta 5. varianta (5x7 ur) (5 x 7 ur sedaj) (5x8 štev. ur letno 2128 2128 2128 del. dni pride na delo-letno 504 287 delovne sobote 50 (vse) 33 proste sobote - 17 delo od 22.-5«ure(št.nočnih ur letno) 407,5 448,7 5?9,9 14 tovarna ne obratuje v a>boto - ~ Prednosti: ~ krajši delovnik; - manj nočnega dela; - ostaja več noči za počitek; - več časa za pripravo kosila; - zmanjševanje prometnih konic; - ob sobotah odpade nočno - del sobot prostih (17) - več časa za pripravo kosila; - zmanjševanje prometnih - nikdar ne delamo v soboto popoldan in ponoči; - letno pridemo 58 x manj na delo; - delamo samo 1? sobot v letu (zjutraj); - boljša organizacija varstva otrok; - proste sobote - več časa za družino (šole); - daljši počitek (P dni); - možnost spremljanja različnih prireditev; - v nočnem času delamo vsak 3. teden; -Slabosti: - delamo vse sobote v letu; - - pridemo na delo 504 x letno; - sobota v nočni izmeni -razbije konec tedna; - onemogočen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi; - - delo ponoči tudi na dopoldanski izmeni; - težave zaradi prihoda na delo ob sobotah (2n5.sob.)- več nočnega dela; nočna izmena najdaljša (8 ur); različni začetki z delom (5.50 - 4.50); spremembe del. ritma delo ponoči tudi na dopoldanski izmeni; težave zaradi prihoda na delo ob sobotah (2., 5. sob.) onemogočen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi; več nočnega dela; nočna izmena traja 8 ur; povečanje prometnih konic; (Tabela — variante delovnega časa . . .) Predlog obdeluje leto 1980. Prva varianta je delovni čas brez doprinašanja (od 4.30 do 11.30 ure, od 11.30 do 18.30 in od 18.30 do 2.30 ure in delom na vse sobote v letu, dopoldne, popoldne in ponoči). Druga varianta je delovni čas z dopri-našanjem ur za soboto ponoči (tako delata sedaj predilnica in sukalnica), tretja varianta pa je nova in je predlagani delovni čas tri krat 8 ur, brez. sobote popoldan in ponoči. Možen je pričetek ob 5. ali 6. uri zjutraj, (lahko različno poleti ali pozimi). Prva vrsta razlogov, ki govorijo za ali proti posamezni varianti, so predvsem osebnega značaja. Vsaka od variant ima, po mnenju večjega števila delavcev, določene razloge, ki jih štejemo kot prednost ali kot slabost. Druga vrsta razlogov, ki opredeljujejo izbiro posamezne variante, so razlogi tehnološkega značaja. Ti razlogi, posebno ko ukinjamo štiriizmensko delo, podpirajo skoraj izključno tretjo varianto, to je tri krat 8 urni delavnik. Naj naštejemo samo nekatere: — ustavitev celotne čistilnice in mikalnice za dve ali tri ure; — ponovni zagon bi povzročil izpad najmanj še 20 do 30 minut dnevno; — omogočeno bi bilo preventivno vzdrževanje strojev; — na mikalnikih je nujno opraviti preventivno vzdrževanje med mirovanjem tovarne; — 14 sobot v letu bi tovatna mirovala in bi takrat delala služba vzdrževanja; — ker bi tovarna obratovala od ponedeljka do petka, bi odpadli vsakodnevni sunkoviti zagoni strojev; — odpadlo bi predčasno ustavljanje strojev, ker bi le-t' tekli neprekinjeno; — OE prcdilni stroji sC praktično ne smejo ustavljati, saj nastane pri zagonu 60 <1° 80 odstotkov pretrgov; — zmanjšano število pre' trgov v predilnici. To je samo nekaj razlogov’ prepričani smo, da pa jih je še veliko tehnološkega značaja-ki govorijo v prid tretje vat1' ante, zato se pri odločanju I,c bi smeli ozirati le na osebn1 razloge. Niko Stamatovski POT DO SREČE 1. maj jc naš praznik, praznik delavskega razreda vsega sveta. Pred 90 leti, točneje 20. julija 1989. leta, je druga internacionala na Pariškem kongresu sprejela odločitev, da se 1. maj proglasi za praznik delovnih ljudi. Bil je to čas stavk, krvavega pokola v Chichagu, borbe za osemurni delovni čas ... Čas, ko je Engels, navdušen nad manifestacijami prebujenega delavskega razreda vsega sveta, v predgovoru »nemške izdaje« Manifesta komunistične partije, 1. maja 1890 leta zapisal: »Delavci vseh dežel, združite se!« Od tedaj do danes ni prenehala borba delavskega razreda: — za priznavanje osemurnega delavnika, — za pravico do osem urnega odmora, — za osem ur kulturnega delovanja. Te tri osmice so bile dolgo ideal strokovnjakov in uporabnikov. Že prve manifestacije 1880. leta so prerasle samo borbo za osemurni delavnik, dobile so širšo revolucionarno vsebino in smisel. Porazgubili so se ozki nacionalni interesi in okviri, zato pa sta se krepila enotnost in medsebojna solidarnost proletariata vsega sveta. V tem letu je v Parizu demonstriralo 100 tisoč delavcev, na Dunaju — 40 tisoč, v Budimpešti — 50 tisoč, v Ljubljani, kljub grožnjam, da bodo odpuščeni z dela, 500 delavcev, na Hrvatskem2500... In spet kazenski ukrepi. Žrtve, delavska kri na ulicah. Toda, kot narasli val gorske reke, je rasla moč in zavest delavcev, rušeč vse zapreke stare družbe, v kateri je bil delovni človek samo poslušna delovna moč. Zgodovinska pot jugoslovanskega delavskega razreda, pod vodstvom Zveze komunistov s Titom na čelu, ni bila lahka. Od prvih parol na prvomajskih zborih, do danes, je bila to pot častnega boja, katerega orožje je socialistično samoupravljanje, cilj pa sreča vsakega delovnega človeka. Letovanje v naših počitniških domovih V prejšnji številki Prt' (lika so bile objavljene cen1’ penzionskih in drugih stori' lev za sezono 1980, katere je delavski svet na seji dne 3-aprila 1980 potrdil, poleg lega pa je tudi sprejel skic p* da bo moral vsak prijavlja' nec v naprej plačati 200,9* din na osebo. To vsoto b°' do ob letovanju obračunali- Akontacijo bo potrebno plačali, ko boste obveščen1 o razporeditvi in cicer v d®' ločenem roku, v nasprt”' nem primeru boste izgub’1 pravico do letovanja ,,z' bomo hišico oddali drug®' mu prosilcu. V. Koliko smo proizvedli v prvem tromesečju Obdob.ie od I-III Indeks 1979 ’ Plan 1980 1980 I-III 80 I-III 79 I-III 80 Pl an predilnica mikana preja 1.577 1.495 1.544 98 105 .česana preja 76 172 95 125 55 _SKUPAJ 1.653 1.667 1.639 99 98 0 Nm 33,2 32,8 32,8 1 ' ' - ASORTIMAN - količina Mikana bombažna preja 839 650 854 102 131 Česana bombažna preja 76 172 95 125 55 Mikana stanična preja 72 79 26 36 27 .Mikana sintetična preja 666 748 664 100 89 SSKtTPAJ 1.653 1.667 1.639 99 98 ASORTIMAN - Struktura Mikana bombažna preja 51 39 52 tesana bombažna preja 5 10 6 Mikana stanična preja 4- 6 2 .Mikana sintetična preja 40 45 40 j-KUPAJ 100 % 100 100 SUKALNICA ^kana preja 675 709 596 88 84 0 Nm 36,3 34,6 35,6 •SSVIJALNTCA levita preja 1.348 1.535 1.320 98 86 ^nojna preja previta 725 826 737 102 89 Mikana pre.ia previta 623 709 583 94 82 0/Nm 36,1 34,1 34,4 Er- suk. Skupaj 64 75 75 117 100 Omeniti moram, da smo pričeli s proizvodnjo preje na novih OE p redilnih strojih (3 stroji) in to cel mesec pred predvidenim rokom, na drugi strani pa smo izločili 7 predil-nih strojev iz melanžirnice, tudi en mesec pred predvidenim rokom. Ti stroji so zaradi dislociranosti in pomanjkanja delovne sile večinoma stali. Sukalnica je v tem obdobju dosegla slabše rezultate pri sukani in previti preji. Sukane preje smo izdelali manj predvsem zaradi slabo izkoriščenih strojev, ki so predvideni za sukanje nizkih N m (Almatt). Na teh strojih smo sukali neprimerne visoke preje in že zaradi tega je produkcija zelo nizka. Veliko so ti stroji tudi stali. Stanje sukalnih strojev, posebno klasičnih je zelo slabo, saj stoji že veliko vreten. Na DD sukalnih strojih je primanjkovalo rezervnih delov, in je zaradi tega stalo veliko število vreten. V letošnjem letu smo veliko izvozili. Ti izvozi so rokovno vezani, tako da je bilo potrebno previjati izvozno prejo čeprav so zaradi tega stali su-kalni stroji. V prvem trome- sečju smo pristopili k intenzivnemu čiščenju p revijalnih avtomatov, saj smo jih v lanskem letu stalno odlagali. Koncentrirano čiščenje avtomatov je prispevalo k manjši količini previte preje. V letošnjem letu so bile nekatere mešanice, predvsem iz rnalona slabše kakovosti in smo bili prisiljeni zniževati hitrosti na previjalnih in sukalnih strojih. Proizvodnja efektne sukalni-ce je v veliki meri odvisna od naročil in zalog surovin. Več efektne preje in predpreje pomeni večjo količino proizvodnje. Vsi ti razlogi za nedoseganje planiranih količin nas morajo prisiliti k razmišljanju kako bomo primanjkljaj iz prvega tromesečja nadoknadili in kako dosegli celoletne planirane cilje. Vsekakor bo potrebno vložiti še več truda, če hočemo, da bodo ti cilji doseženi. Niko Stamatovski *z razprediInice se vidi, da j'.rn° dosegli le 98 % zastav-Nnih planskih nalog. Nadalje a|iko ugotovimo, da občutno Presegamo planirane količine bombažni, sukani preji, ^ostajamo pa več ali manj pri LSch ostalih. Če pogledamo ombaž.no prejo vidimo da gie več zdelane mikane preje a račun česane preje. Proiz-/xinja Ic-te je zastala zaradi asnitve montaže previjanja "kalnikov in predelave celot-1° linije za česano prejo. Nova 1^'ja in povečano št. mikalni-(n|V nam omogoča povečano 1 anirano) proizvodnjo česane h[|' '.Priključitev te linije pa je ...a 'zvršena koncem febru-ScJa\ št. ntikalnikov pa tudi tle| ^ š? ni kompletno. Drugi in Pr°izvodnje, to je stanična ■ s,ntetična preja tudi zaosta-Tu' Za Planiranimi količinami. verJ,c Več vzrokov, predvsem pa: sintetaikedela V Predpredilnici vjt, Kt-, montaža m prestara^ mikalnikov, prestavitev Ta CZalk, prestavitev flajerjev. jajjj1 e'a bodo predvidoma tra-^asn>d- V drugem četrtletju. stro la Jc montaža 4 predilnih mesJev (kovemat), točno za en Ve ?LC' Poleg tega so bile težaki i?OVo montiranimi mikalni- Prolii Poseben Pom..1:11? Je v zadnjem času Nrr,1 Jkanje naročil za nizke Predvsem na sintetiki. Odnosi med ljudmi v procesu dela V naši delovni organizaciji smo v petek 28. 3. in v sredo 2. 4. organizirali predavanje s tem naslovom. Predavanje je bilo namenjeno mojstrom, ostalim vodjem in članom društva inženirjev in tehnikov tekstilcev. Predaval je prof. Ivan Oman iz visoke šole za organizacijo dela. Razgovor s predsednikom disciplinske komisije V vsaki številki našega glasila piše, da moramo izboljšati disciplino (poleg ostalega), če želimo uspešno ustvarjati in zlasti v zadnjem času uresničevati stabilizacijski načrt. »Ali smo res tako nedisciplinirani«? se sprašujemo iz dneva v dan, jaz pa sem vprašal o tem še predsednika disciplinske komisije, tov. Jožeta Zupančiča. Tej komisiji predseduje že drugo mandatno dobo in tako se že tretje leto neposredno srečuje s prekrški, katerim ta komisija tudi razsoja. Tov. Zupančič, kaj menite o naši disciplini? Katerih prekrškov je največ? Disciplinei v naši delovni organizaciji je na nizkem nivoju. Največ prekrškov je zaradi neopravičenih izostankov, kateri pa nastanejo tudi zaradi nesporazumov delavcev z mojstri. Dogodilo se je ie, da je mojster odobril dopust, kasneje pa beleži! »plavega«. Še vedno se dogaja, da prinašajo alkohol na delovno mesto, srečujemo se še s krajami, medsebojnimi prepiri, v glavnem brez. potrebe — zgolj zaradi šale, ki pa jo ne razume vsak enako. Kaznovali pa smo tudi že predčasno zapuščanje delovnega mesta. Torej menite, da ne spoštujemo delovni čas? Tako je! Omenil sem že predčasno odhajanje z dela, sem pa spada še prepozno prihajanje na delo — zamujanje in ne nazadnje prekomerno posedanje v garderobah. V lem letu, ko smo uvedli delovni koledar tudi za tiste delavce, ki delajo osem ur dnevno in eno soboto mesečno, se dogaja da si nekateri še vedno po svoje tolmačijo sobotno delo. Po koledarju trajajo vse delovne sobote osem ur, kljub temu pa vidimo kako odhajajo domov ob 11, 12 uri, itd., kot se komu zazdi. Navadno to opravičujejo s tem, da so prišli toliko prej v službo — toda to v koledarju ni predvideno. Za take prekrške smo dobili tudi že prijave. Kaj hi pripomoglo, da hi holj spoštovali delovni čas? Dosti je bilo govora, da bomo ukinili četrto izmeno in ko bo delovni čas enoten za vse, bo tudi več reda. Prej ga bomo težko vzdrževali. Kako deluje disciplinska komisija? Kakšne kazni izrekate? Ko prejmemo prijavo, zaslišimo prijavljenca, priče in, nato komisija sklepa. Največ izrečemo opominov, pogojnih kazni ter pogojnih izključitev, izrekli smo že tudi brezpogojne izključitve. PISMO KRUŠIKOVIM KOMUNISTOM Po zborih delavcev v februarju so komunisti v sekretariatih in nekaterih osnovnih organizacijah ugotavljali, da je med vzroki za neizpolnitev količinskega plana v preteklem letu tudi kasnitev dobave brezvre-tenskih predilnih strojev firme Krušik iz Valjeva, ki bi morali steči že v preteklem letu. Ker smo v sprejetem planu za letošnje leto ponovno računali na produkcijo teh strojev, in dobava ponovno kasni, so sc komunisti s pismom obrnili na komuniste Krušika, da obravnavajo to vprašanje in se zavzamejo za dobavo in montažo strojev v dogovorjenih rokih in z našimi prevzamejo odgovornost za neizpolnjevanje planskih nalog in posledic, ki iz tega sledijo. Odgovora na pismo sicer še ni, upamo le, da odziv na to pobudo ne bo izostal. M. K. i -. >. •• Delavci 2. izmene 3-izmenskega dela so disciplinirani. Oh 11.30, ko se je njihovo delo končalo, še ni hilo nikogar pri vratarju, pel minut kasneje se je vsula množica proti domu. Sedem ur na delu! Kako pogosto se sestajate? Sestajali bi se enkrat na mesec. Ker pa služba ni zmožna dovolj hitro pripravili gradivo, se sestajamo redkeje. Kljub temu smo z. delom kar na tekočem. V komisiji sodelujeta tudi dva zunanja člana: tov. Martin Stopar iz Kovine v Šmartnem in tov. Lojze Kotar, sekretar SZDL občine Lilija. Ali se je kaj spremenilo, odkar je podjetje Varnost prevzelo vratarsko delo? Da, po novem letu je dosti več prijav, vemo pa, da oni sami ne bodo izkoreninili nedisciplino. Sicer pa ni cilj čim večje število prijav, temveč čimvestnejše izpolnjevanje dolžnosti. Kaj hi še dodali? Želim si, da bi se uspeli sestajati vsakih štirinajst dni, da bi bilo naše delo učinkovitejše. Vse službe ne prijavljajo svoje kršilce. Več prijav je le iz proizvodnih oddelkov, kot da so le tam kršilci. Vse službe bi morale z enako mero poseči v boj za disciplino. Vsi člani ‘H' sciplinske komisije si pa želita0’ da bi imeli čim manj dela. 'leni željam se pridružujem<* tudi ostali in želimo disciplinski komisiji kar najmanj dela. M. M. Letovanje na Veliki planini Obveščamo vse interesente, ki želijo letovati od 15. maja do 15. novembr*1 1980 v koči na Veliki planini* prijavite se na razpis, ki b<* trajal do 10. maja 1980. Kot prednostni kriterij' pri odločitvi za letovanje se uporabljajo določila pril' vilnika o letovanju v Počitniških domovih Predilnice Litija — o poslovanju jn koriščenju počitniške koče na Veliki planini. Prijave oddajte v kadrovsko splošnem sektorju PrC' dilnice Litija, tov. Vlast1 Grom. V. (»• V______________________' FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delegati delavskega sveta so se na zadnji seji precej časa pomudili ob predlogu samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti za letošnje leto. Predlog predvideva združevanje sredstev po 500.— din na zaposlenega, iz sledečih virov: 1. iz čistega dohodka po zaključnem računu, 2. iz sklada skupne porabe, 3. iz osebnega dohodka, ki ga delavci pridobijo z delom v času izven rednega dela. Tako združena sredstva se razdelijo: — 50% se deli na krajevne skupnosti po številu zaposlenih — 50% sredstev pa se razdeli v skupni sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v krajevnih skupnostih. Ker v naši delovni organiza-c'j> v preteklem letu nismo Ustvarili dovolj sredstev čistega dohodka niti za vse potrebe sklada skupne porabe, je za uresničitev sporazuma preostala le tfctja možnost, da organiziramo dodatno delo. Delegati, ki so se na osnovi Prejšnjih informacij in gradiva Posvetovali s svojimi sodelavci, so bili skoraj enotnega mnenja, d;i dodatnega dela, izven sprejemu delovnega koledarja ne organiziramo. Sklenili so, da samoupravni sporazum o finan-e>ranju krajevnih skupnosti za eto 1980 podpišemo, vendar je Potrebno za prihodnjo sejo de-avskega sveta predložiti podatke 0 Porabi teh sredstev v pretekom letu in programe za letošnje c,o. Samoupravni sporazum a,lj bi realizirali tako, da vsak 1 elavec prispeva po 500.— din j? neto osebnih dohodkov, v pe-'b zaporednih mesečnih obro-j’ na osnovi predhodno prihuljenega soglasja. V skupšči- 0 sklada, ki bo upravljala s temi jb-dstvi, so imenovali delegata ranča Cirarja, dežurnega dekorja in delegata DS. Prepričani smo, da bo večina as>h delavcev tudi tokrat razu-s(. a potrebe krajevnih skupno-J-.kjer preživimo dve tretjini ^ °Jcga časa in nam zato ne sme ' 1 VSL'eno, kako se to okolje l'(ZV'ja in deluje. Vendar, vsako je prihajamo na to, da n z,1'ranje sredstev s tako ime-prv,an° »glavarino« nekoliko t , ZlVel° in imamo vsako leto Zg ave> kako zagotoviti sredstva SehUresb'čitev sporazuma. Po-nL. n<>’ delovna organizacija ste ,Uslvari dovolj sredstev či-be®a dohodka oz. skupne pora-do t'.n Je na vrsti organiziranje iz _atnega dela ali prispevanje a,° osebnih dohodkov. deloVe.daj°č se ,ega> so naši Že ^at' v občinski skupščini ski *3.°Zor'li na ta problem, litij-Vpr1'6*6®31' Pa 80 sprožili to $čini 3njc ludi v republiški skup-virj Odgovor, da so finančni v0 Znani, in opredeljeni z usta-n;)črt ° Pw,rebno uporabiti pri skuD°Variju interesov krajevnih ročn,?OSt' za prihodnje srednjega h* °*)dobje. Vire financira-0 Potrebno verjetno opre- deliti v programih splošne in skupne porabe, delno pa tudi s programi referenduma, in vanje vgraditi najpomembnejše naloge posameznih krajevnih skupnosti. Letošnji samoupravni sporazum je torej treba realizirati, da v krajevnih skupnostih ne bomo ostali brez sredstev za uresniči-čitev sprejetih načrtov. Pripravimo pa se tudi na dogovarjanje o najboljših rešitvah za financiranje krajevnih skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. IM. Kralj Kako smo porabili združena sredstva za krajevne skupnosti V prvih treh letih tekočega srednjeročnega obdobja (od 1976 do 1979) smo v litijski občini zbrali 6,582.000 din sredstev tako imenovane »glavarine« in jo razdelili krajevnim skupnostim za navedena večja dela v krajevnih skupnostih: L sofinanciranje izgradnje vodovodov po krajevnih skupnostih Dole, Gabrovka in Kresnice 2. sofinanciranje izgradnje elektroomrežij v krajevnih skupnostih občine Litija 3. vzdrževanje občinskih cest II. kategorije in nekate-goriziranih javnih cest v skupini dolžini 338 kilometrov, 4. sofinanciranje modernizacije cest: — skozi Jevnico, — Hotič-Vače, — skozi Gabrovko, — Sava-Ponoviče (Konrad), — Bajernik-Lupinica, — Podbukovje-Roviše, — Ježevec-Kostanjevica, — cesta v Veliki vrh, — izdelava dokumentacije za cestno Breg—Gradiške Laze—Zg. Jablanica, — cesta Krznar—Vintarje-vcc. 5. sofinanciranje izgradnje otroških igrišč v krajevni skupnosti Litija — levi breg. V letu 1980 bomo v krajevnih skupnostih namenili sredstva za sledeče naloge 1. KS Velika Štanga: — Rekonstrukcija ceste Št. poljane—Štanga—Račiča— Reka—Gozd; — vzdrževanje krajevnih cest. 2. KS Dole: — Rekonstrukcija krajevnih cest do vasi: Čeplje, Velika goba in Ljubež — dokončna adaptacija pokopališča v Veliki gobi — modernizacija ceste skozi Dole, Kal in Dobovico (položitev zgornje plasti asfalta) 3. KS Kresnice: — modernizacija ceste Kresnice—Kresniški vrh; — popravilo opornega zidu pri pokopališču. 4. KS Šmartno: — modernizacija ceste skozi Zavrstnik; — modernizacija ceste Ustje (spomenik) — Zadružni dom Šmartno; — ureditev postajališča pri OŠ Šmartno; — Pomoč KS pri gradnji Gasilskega doma Šmartno in Zavrstnik. 5. KS Jablanica: — pričetek modernizacije ceste Breg—Zg. Jablanica; — urejanje vodovoda za naselji Breg in Tenetiše. 6. KS Jevnica: — gradnja zajetja za pitno vodo; — popravilo opornega zidu pri pokopališču v Kresnicah; — položitev zgornje plasti asfalta na občinski cesti Jevnica—K res n iške Poljane; — izdelava idejnega projekta za most čez Savo na cesti Jevnica—Senožeti. 7. KS Vače —- modernizacija cest Vače—Podbukovje; Roviše— Podbukovjc; — pripravljalna dela za gradnjo družbene hiše, dokončna ureditev igrišča ob osnovni šoli. 8. KS Polšnik: — priprave na rekonstrukcijo ceste Pasjck—Sopota; — urejanje avtobusnih postajališč Renke, Polšnik, Sopota, V. Preska . 9. KS Hotič: — vzdrževanje krajevnih cest v KS Hotič; — nadaljevanje gradnje gasilskega doma in kulturne dvorane. 10. KS Litija — desni breg: — gradnja otroškega igrišča v naselju Rozmanov trg; — modernizacija ceste v naselju Frtiča; — modernizacija cest v soseski Veliki vrh—Podšentjur (Beden—Veliki vrh, Veliki vrh—Širmanski hrib). 11. KS Vintarjevcc: — elektrifikacija vasi Zg. Vintarjevcc; — modernizacija ceste Vrata—Javorje. 12. KS Sava: — razširitev pokopališča in gradnja mrliške vežice na Savi; — adaptacija gasilskega doma Sava; — ureditev avtobusnega postajališča na Zasavski cesti. 13. KS Litija — levi breg: — odvodnjavanje in nasutje ceste Rebolj—Kovač; — sofinanciranje zamenjave transformatorja v Zg. Logu; — javna razsvetljava v soseski Stavbe; — tekoče vzdrževanje Predi lniške in Topilniške ceste. 14. KS Gabrovka — modernizacija ceste Cerov ica—Križišče (Dole—Ga- brovka); — modernizacija občinske ceste Tihaboj—Selo; — obnovitev vodovoda Moravče—Gabrovka; — gradnja zajetja in cevovoda iz novega zajetja na Bo-rovaku; — gradnja Gasilskega doma Gabrovka. 15. KS Kostrevnica: — vzdrževanje krajevnih cest, dokončna ureditev kanalov, jaškov in propustov na cesti Bajernik—Vel. Kostrevnica; — priprava dokumentacije za začetek gradnje vodovoda Jelša, Liberga, Preska, Vel. Kostrevnica, Dvor, Mala Kostrevnica; — priprava dokumentacije in trasiranje nove ceste Kostrevnica—Jelša—Liberga—Preska. 16. KS Primskovo: — gradnja vodovoda za naselje Primskovo—Gradišče; — gradnja Gasilskega doma v Sobračah; — vzdrževanje krajevnih cest. 17. KS Štangarskc Poljane: — gradnja gasilskega doma v Št. Poljanah; — rekonstrukcija ceste na Trebeljevo; — gradnja ograje na šolskem igrišču; — vzdrževanje krajevnih cest. 18. KSRibče: — razširitev vodovodnega zajetja in rezervoarja za Sp. in Zg. Ribče; — dokončanje gradnje avtobusnih postajališč; — tekoče vzdrževanje cest. O OBVEŠČANJU PRI NAS Na zadnjem srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo konec lanskega leta v Radencih, so med drugim sklenili, da bi po regijah organizirali razgovore o obveščanju v posameznih organizacijah združenega dela. V ljubljanski regiji so izbrali našo delovno organizacijo in tako smo 25. marca pripravili srečanje. Kot gosti so se udeležili sodelavci odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando, Boštjan Pirc, predsednik, Vlado Jerman, Matjaž Vizjak, in Andrija Vlahovič — strokovni sodelavci, predsednik medobčinskega sveta ZSS, Lojze Mežnarič, sekretar občinske konference ZSS, Karlo Lemut in predsednik občinske konference ZSS Vojko Bizjak. Iz naše delovne organizacije so bili na razgovor vabljeni: predsednik delavskega sveta, predsednica OO konference ZSS, sekretarji OO ZK, predsednica OO ZSMS, predsednik uredniškega odbora in organizator obveščanja. Vodja kadrovsko-splošncga sektorja je zastopal individualnega poslovodnega organa. Uvodoma je predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik našega glasila, Vinko Keržan, gostom na kratko predstavil našo delovno organizacijo in način informiranja naših delavcev. Za tem je Boštjan Pirc razložil prisotnim namen tega srečanja, postavil nekaj vprašanj kot npr. kakšno vlogo imajo OO sindikata in ZK pri obveščanju, kako imamo opredeljeno vprašanje odgovornosti družbeno političnih organizacij do obveščanja, itd. Iz razprave kjer so sodelovali vsi prisotni, bi lahko izluščili nekaj ugotovitev. Sredstva za obveščanje imamo dokaj razvejana. Glasilo Litijski prcdilec ni edini (pisani) vir obveščanja. Poleg tega so še Informacije, različni sestanki, delo delegacij v občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih. Te se posvetujejo s sodelavci in sodelujejo z delavskim svetom. Prav sedaj poteka akcija za organiziranje 38 samoupravnih delovnih skupin, da bi se delavci lažje sestajali in pogovarjali, seznanjali z dogodki in novostmi. Uresničiti moramo tudi sklep delavskega sveta in nabaviti ozvočenje v obratu družbene prehrane. V samoupravnih aktih bomo konkretneje opredelili odgovornosti za obveščanje. Bolj bo potrebno vključevati druž- Z leve proti desni: Anica Povše, Vlado Jerman in Boštjan Pirc. benopolitične organizacije, zato bomo formirali odbor za obveščanje. Sestavljali ga bodo predstavniki teh organizacij in samoupravnih organov. Delo tega odbora bo širše kot delo uredniškega odbora, ki v glavnem le ureja tovarniško glasilo. Odbor za obveščanje bi se sestajal 3—4 krat letno, in sprejemal smernice, ki bi jih uredniški odbor in ostali, odgovorni za obveščanje, uresničevali. Dogovorili smo se o akciji Tisoč delavcev — sodelavcev. Ta akcija naj bi pripomogla k pridobivanju delavcev — dopisnikov. Ti bi postali soustvarjalci informacij, in tako posredno tudi aktivnejši samoupravljale!. Več o tej akciji boste brali v eni naslednjih številk našega glasila. Trudili sc bomo doseči večje sodelovanje s podobnimi glasili v občini, prav tako z osrednjim občinskim glasilom, Glasilo občanov. Ne smemo biti neprizadeto zaprti za tovarniško ograjo! Čeprav je bila splošna ocena o našem obveščanju dobra, bodo številne koristne pobude še pripomogle k izboljšanju. Zavedamo se, da dobra ocena lahko kaj hitro postane slaba, če ostane stanje nekaj časa neizpremenjeno. Popoldan se je sestanek nadaljeval še na občinskem svetu ZSS. Tudi tu je bilo ob razgovoru čutiti potrebo večjega sodelovanja Glasila občanov z organizacijami združenega dela. Bodočnost je v podružblja-nju obveščanja, v odpiranju obvestil, in novinarjeva dolžnost ne bo več le pisanje, temveč tudi pomoč drugim pri sodelovanju, dopisništvu. Novinar bo vse bolj postajal tudi organizator obveščanja. Veliko problemov je bilo nakazanih. Čeprav poteka obveščanje že dokaj dobro, je še veliko pomanjkljivosti, katerih se zavedamo, in zato jih lahko tudi odpravimo. IM. M. ZJeve proti desni: Martina Kralj, Matjaž Vizjak, Stanc Scvljak, Vinko Kerzan, Vojko Bizjak, Milutin Vlaharič, Lojze Mežnarič in Martin Strašek. Program izletov planinskega društva Litija Planinsko društvo Litija prireja v letošnjem letu naslednje zlete. Program izletov za leto 1980 April 20. IV. Predjamski grad—Razdrto—Nanos Maj 2. V. Izlet po Badjurovi krožni poti, 11. V. ali 18. V. Tabor ljubljanskih planinskih društev, 31. V. Jezersko—Pri-stovški Storžič—Železna Kapla (izlet po Koroški) Junij 8. VI. Slivnica, 21. VI. Jezersko—Stegovnik, 29. in 30. VI. Preddvor—dom na Ka-lišču—Storžič—Tolsti vrh— Kriška gora Križe Avgust 3.—5. VIII. Vršič— izvir Soče—Kriški podi—Razor—-Škrlatica—Vrata September 6. in 7. IX. Bohinj—Komna—Krn—Vrsno— Kobarid September 14. IX. Osrednja proslava ob dnevu planincev v Vratih, 21. IX. Ratitovec Oktober 5. X. Peca, 12. X-Trim akcija, 19. X. Renke-^ Ostrež—V. Preska—Javorški Pil Krvodajalska akcija Vsako pomlad 19. in 20. marca, organiziramo v naši občin' krvodajalsko akcijo. Letos se je te humane akcij6 udeležilo 139 delavk in delavcev iz naše delovne organizacije. Iz navedenih podatkov, ki nam jih posreduje občinski odbor rdečega križa je razvidno, da je udeležba v primerjavi z lanskim letom spomladi manjša. Akcije se je udeležilo iz: čistilnice 5, pred predilnice 2i» transporta 6, rezerva predilnice 1, predilnice bombaža 16. predilnice sintetike 12, sukal"'" ce 38, rez. .sukalnicc 1, zbiralnice cevk 1, sukalnicc ef. suk. 3» vzdrževanja 21, ostale službe 14 delavcev. Število krvodajalcev bi sC moralo povečevati in ne zmanjševati, kajti zavedati se moramo, da lahko z darovano krvjo, žc jutri svojemu najbližjcmu rešimo življenje. J. Z- PREDSTAVLJAMO VAM NOVA SODELAVCA Dipl. ING. FRANCA LESJAKA . Franc Lesjak je postal dipl. Ing. tekstil, tehnologije že pred 'Jnim letom. Takrat se je tudi Zc zaposlil medtem pa tudi že °dslužil vojaški rok in se pred nekaj dnevi vrnil na svoje delovno mesto. Pri njegovem delu mu želi-ni° veliko uspehov. SOCIALNO DELAVKO TOV. JOLANDO KONRAD Diplomirala sem na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani v letu 1978. Bila sem štipendistka občinske skupnosti socialnega skrbstva POZOR! NE ZAMUDITE! Obveščamo vse interesente za stanovanje, Prijavite se na razpis za novo prednostno listo, ki bo trajal od 26. aprila do 20. maja 1980. Prva prednostna lista, ki jc °Ui? sestavljena 31. 12. 1979 do 30.6.1980, druga rednost na lista pa bo veljala ,, '• julija 1980 do 31. de-list"*1ra *^0. P° tcJ prednostni v 1 bomo oddajali vsa stano-nanja, ki bodo odboru za sta-I Vanjska vprašanja na razpo-s 8°. med njimi tudi 7 novih in dodatne niaUmcntav'j° (upr. zdrav 0 Potrdilo, potrdilo o šte |0~ družinskih članov, potrdi vilu o osebnih dohodkih) oc a Vs;t stanovanja, ki st (mit/Cna z v°e kot 50 točkam s jL'n je točkovni sistem n0va c,'m so vrednotena sta l0k‘nJa 'n je bil sprejet z od l973ni občinske skupščini čatj ' fleta)’ (c Potrebno vpla sk]..., lnančno soudeležbo \ Upr u z 39. členom samo stan nc8a sporazuma o oddaj dit()VVanJ *n dodeljevanju kre-n°van?a na^uP 'n gradnjo sta Odbor za stanovanjska vprašanja bo objavil osnutek prednostne liste, na katero imajo delavci pravico vložiti pismene pripombe v roku 8 dni po objavi, odboru za stanovanjska vprašanja. Po obravnavi pripomb pa bo odbor za stanovanjska vprašanja sestavil prednostno listo, na katero bo možno vložiti zahtevke za varstvo pravic v roku 30 dni. Ko pa bo prednostna lista pravnomočna, na oddajo stanovanj ne bo možno vložiti zahtevka za varstvo pravic. Se enkrat opozarjamo, ne pozabite in se vsi ponovno prijavite na razpis, kajti starih prošenj odbor za stanovanjska vprašanja ne bo upošteval. Prijave sprejema tov. Vlasta Grom v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, do 20. maja 1980. Da Iti njeno delo potekalo brez zastojev, prosimo da se prijavljate v času od 11—13 ure. (To velja tudi za letovanja.) V. G. Zagorje ob Savi, kjer sem se takoj po končanem študiju tudi zaposlila. Za nastopitev novega delovnega razmerja sem sc odločila predvsem zato ker stanujem v bližini Litije in tako nisem vezana na prevozno sredstvo. Povedala bi še, da sem prevzela dela in naloge socialne delavke Vere Bric. Potrudila se bom, da bom svoje naloge uspešno opravljala. Soudeležba pri proizvodnji Grilena Tekstilni tovarni »Varteks« v Varaždinu in »Vis« Varaždin sta ustanoviteljici nove tovarne za proizvodnjo poliesterskih vlaken v Varaždinu. Celotna investicija predstavlja vrednost 90 milijard s. din in se financira iz bančnega kredita, delno pa so pritegnili k sofinanciranju tudi bodoče uporabnike vlakna. Tovarna bo letno proizvajala 14.000 ton policsterskega vlakna »Grilene«, osnovno surovino za proizvodnjo tega vlakna bo proizvajala domača petroke-mijska industrija, zato za nakup takega vlakna ne bo potrebno devizno pokrivanje, kot je potrebno sedaj za vlakno Hem-leksa Skopje za Maklen vlakno. Gradbeni del tovarne je že končan, izdelana je tudi že vsa strojna oprema, tako da bo tovarna lahko pričela obratovati že konec letošnjega leta. PRIŠLI Financiranje celotne vrednosti še ni pokrito, zato je potrebno, da bodoči koristniki omenjenega vlakna soinvesti-ramo oz. vlagamo potrebna finančna sredstva, predvidoma 15 milijonov starih dinarjev za tono. Naša delovna organizacija predvideva letni nakup tega vlakna 500 ton, zato je potrebno, da v letih 1980 in 1981 vložimo 750 milijonov s. din (lastnih in bančnih sredstev). Sklep o tem so sprejeli delegati na zadnji seji delavskega sveta. K sovlaganju v to tovarno so pristopili tudi ostali potrošniki tega vlakna s področja Slovenije in bomo podpisali z ustanovitelji tovarne samoupravni sporazum. Slovenske temeljne banke pa so se obvezale, da bodo pri tej investiciji kreditirale svoje članice. ODŠLI V MESECU MARCU 1980 1'rišli: 3. 3. 1980 Saida KALTAK, Litija, Praprošče 11, predilnica sintetike 3. izmena 4. 3. 1980 Stojana STOJANOVIČ, Litija, predilnica sintetike 3. izmena 4.3:1980 Alija IBRIČ, Zagorje, predilnica bombaža 2. izmena 5. 3. 1980 Mej ra HORO-ZOVIČ, Zagorje, sukal niča 2. izmena 6. 3. 1980 Stanka Vidergar, Litija, čistilna kolona sukalnicc 7.3.1980 Janez PEVEC Šmartno, predpredilnica 3. izmena 10.3.1980 Marjetka BLAJ, Litija, čistilna kolona sukalnicc 12. 3. 1980MioljkaJ()SlPO VIČ, Litija, predilnica bombaža 2. izmena 13.3.1980 Mi bana DELIČ, Zagorje, sukal niča 1. izmena 13. 3. 1980 Franc ŽELEZNIK, Litija, transport 17.3.1980 Bogdan JOSI-POVIČ, Litija, sukalnica 2. izmena 26. 3. 1980 Danica KLARIČ, Litija, predilnica sintetike 1. izmena Odšli: 17. 3. 1980 Dragica ANTONIČ, Litija, predilnica sintetike 2. izmena, odpoved delavke 18.3.1980 Martina KOVAČ, Zagorje, predilnica sintetike 1. izmena, odpoved delavke 11.3. 1980Zdravko LOVRIČ, Litija, predpredilnica 3. izmena, odhod v JLA 29. 3. 1980 Terezija ZAMAN, M. Kostrevnica, sukalnica 3. izmena, invalidska upokojitev 31.3.1980 Sabija DELIČ, Zagorje, sukalnica 2. izmena, odpoved delavke 31.3. 1980 Ivanka KRAMAR, V. Šlanga, predpredilnica 2. izmena, odpoved delavke 31. 3. 1980 Vojmir MALEC, Litija, transport, odpoved delavca 31.3.1980 Janez BERDAJS, Javorje, čistilnica L izmena, odpoved delavca 31.3.1980 Jožefa MRZELJ, Litija, predilnica sintetike 2. izmena upokojitev V naši delovni organizaciji je bilo, na dan 31.3. 1980, zaposlenih 1135 delavcev, od tega 779 žensk in 356 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 43 mladoletnih oseb. M. ŠRAJ Z 10. SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ fUMIDOK] Mlade generacije morajo doumeli, da prejšnjim rodovom ni bilo ničesar podarjenega, da je ta država in vse, kar smo ustvarili, sad boja, dela, znanja, samoodpovedovanja, požrtvovalnosti in revolucionarne zavesti ter akcij milijonov njihovih predhodnikov, vseh naših narodov in narodnosti, delavskega razreda in njegove avantgarde KPJ oz. ZKJ s Titom na čelu. Naša mladina nasprotuje imperializmu, hegemonizmu in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Brez mladine ne bi dosegli ničesar, kajti če je mladina samo zrcalo družbene, socialne, idejne in politične strukture družbe, potem ima zveza komunistov danes dovolj motivov in razlogov, da analizira položaj in probleme mladih ljudi v naši družbi. Ko zveza komunistov razpravlja o nekaterih temeljnih vprašanjih na-daljnega razvoja samoupravnih socialističnih družbenih odnosov pri nas, prav o tem pa smo razpravljali zadnja leta, vštevši tudi na enajstem kongresu, mora idejno in politično opredeliti svojo vlogo in naloge v zvezi z mladino oz. tudi v tej etapi razvoja socializma in samoupravljanja, da tako rečemo, razčistiti svoj odnos do mladine, proučiti in določiti oblike in metode svojega boja za aktivizacijo mladine na revolucionarnih pozicijah socialističnega samoupravljanja, vse to z namenom, da bi se uspešneje bojevala za to, da se mladina na vseh sektorjih družbenega življenja afirmira kot progresiven dejavnik, vendar ne samo na podlagi nekaterih specifičnih interesov mladih ljudi, marveč predvsem kot dejavnik in sestavni del splošnih progresivnih družbenih gibanj. To kar je bilo včeraj, velja nič manj tudi danes. Brez mladine ne bi dosegli ničesar, tako kot tudi ne danes ne jutri ne bomo nič bistvenejšega dosegli, če mladina — organizirana v široki fronti, socialističnih sil — ne bo še naprej nosilec napredka, če ne bo že danes prevzela odgovornosti tako za svoj današnji kot jutrišnji dan. Povsem gotovo imamo lahko danes za poglavitno značilnost mlade generacije njen skupni interes, ki je pri veliki večini mladih navzoč in zakoreninjen v njihovi zavesti, to je interes, da sodelujejo pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, kar je tudi bistvena odlika naše socialistične revolucije in avantgardnih sil, ki ta razvoj spodbujajo. Ta interes ni zgolj deklarativen, temveč je izražen v vseh uspehih pri razvoju naše družbe — v sodelovanju mladih v oboroženi revoluciji, obnovi in graditvi države, v množični udeležbi na mladinskih delovnih akcijah, v odporu proti stalinizmu, v krepitvi bratstva, enotnosti in enakopravnosti, v pripravljenosti, da varujejo in branijo neodvisnost in svobodo države, in v mnogih drugih dejstvih. Na koncu koncev je vse to, kar imamo danes v naši družbi, rezultat dela vseh generacij. Mladinska organizacija mora iskati vedno nove ustrezne oblike dela in dejavnosti, da bi se lahko uveljavile pobude in ustvarjalnost mladih in da bi se tako največji del mladine vključil v demokratično fronto socialistične mladine. Mladinska organizacija ne sme biti le organizacija tistega dela mladine, ki je ali naj bi bila v zvezi komunistov. Pri tem nima v mislih le različnih, prožnih organizacijskih oblik mladine kot oblik organiziranja posameznih trajnih ali kratkoročnih konkretnih akcij, torej oblik dela, ki omogočajo ustvarjalno uveljavljanje mladih v okviru socialističnega samoupravljanja, bi lahko v precejšnji meri odpravili togost, sheme in zaprtost, ki jih je zdaj zaslediti, hkrati pa bi lahko sprostili in družbeno angažirali ogromen družbeni potencial. Zveza socialistične mladine je kolektivna članica socialistične zveze delovnega ljudstva, ki lahko s svojim ustavnopravnim položajem političnega sistema neposredno vpliva na odločanje na vseh področjih našega družbenopolitičnega gospodarskega življenja. In prav gotovo je zveza socialistične mladine — po svoji kakovosti, obsegu in dejstvu, da mora izražati interese rodov, ki vstopajo v življenje, in ki morajo danes prevzeti vso odgovornost za bodočnost države — ena najpomembnejših kolektivnih članic SZDL. Kot takšni ji je treba zagotoviti tudi ustrezno mesto v tej fronti organiziranih socialističnih sil družbe, pa tudi kar zadeva število članov delegacij socialistične zveze v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, od občin do zveze, v različnih samoupravnih interesnih skupnostih, v sekcijah in forumih same socialistične zveze. V svojih organizacijah združenega dela, pa tudi v samoupravnih organih in kot delegati naj bi se mladi delavci odločno spoprijeli tudi z nekaterimi negativnimi pojavi in njihovimi nosilci, predvsem pa z vsemi, ki razsipajo in ne varčujajo z družbenim denarjem, ki ga nesmotrno zapravljajo. Naša mladina odločno podpira politiko neuvrščenosti SFRJ, politiko tovariša Tita Letošnje tovarniško tekmovanje v veleslalomu, ki se šteje tudi za izbirno tekmovanje kandidatov za zimsko tekstiliado, je bilo organizirano precej pozno oz. prepozno, vendar ne po krivdi organizatorjev, marveč zaradi slabega vremena. Že predhodno sta bila predvidena za to dva termina, toda v prvem primeru (Dole) je deževalo, v drugem (Zelenica) pa so bili plazovi. No, v tretje je le šlo. Tekmovanje na Veliki planini je uspelo in to predvsem zaradi prizadevnosti predsednika sindikalnega odbora za šport in rekreacijo. Navljub stabilizaciji smo tekmovanje organizirali sami in si tako prihranili denar za druge aktivnosti. Žal sama udeležba ni bila zadovoljiva, še posebno zato, ker je bilo pri odhodu na Tekstiliado na Pohorje precej pripomb glede udeležencev tega tekmovanja. Nekaj je bilo tudi takih, ki so pripombe imeli, toda sindikalnega tekmovanja se niso udeležili. Kakorkoli že, naslednje leto glede tega ne bi smelo biti pripomb, v kolikor bi se ponovno udeležili zimske Tekstiliade. in zveze komunistov ter aktivno sodeluje pri izpolnjevanju le-te. Tudi danes so mlade generacije, kot so bile desetletja, eden glavnih stebrov, glavnih nosilcev takšne zunanje politike naše države. Želi živeti v miru in varno ter kar se da odločno nasprotuje agresiji, vojnam, ki ogrožajo neodvisnost, svobodo in suverenost narodov, vojaškim) intervencijam in kakršnikoli obliki nadvlade in neenakopravnosti. V miru, miroljubnem sožitju in enakopravnem sodelovanju med narodi, se želi posvečati izgradnji naše samoupravne socialistične družbe, v tem pa vidi edino jamstvo za svojo srečno sedanjost i" prihodnost. S takšno usmeritvijo nastop3 naša mladina v prvih vrstah svojih narodov in narodnosti z ramo ob rami z delavskim razredom in vsemi delovnimi ljudmi naše domovine. V. Vseh tekmovalcev skupaj jc bilo 24, če štejemo tudi otrok6 naših delavcev. Najbolj porazi)11 je bila udeležba žensk, saj j6 bila na startu le ena naša pred' stavnica. REZULTATI: NAJBOLJE UVRŠČENIH Ženske: 1. Vlasta Grom 44". Moški do 25 let: . 1. Franc Grom 33", 2. Fra0 Stopar 34", 3. Viktor Sem6 35". Moški od 25 do 35 let: ^ 1. Janez Hauptman 31 *. Cveto Kos 32”, 3. Jani SaVfl' šek 33”. Moški nad 35 let: . „ 1. Jože Gretič 32 ", 2. M" Tišler 34", 3. Marjan Jug 35 • F. G- Tekmovanje v veleslalomu Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni uredniki, Branko 0*?) Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). L’ dobijo člani kolektiva in upokojena brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.