PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 100 (13.331)
Trst, petek, 28. aprila 1989
Sindikati se v tem trenutku ne morejo umakniti od že napovedanega boja
Vlada odobrila tickete
Napovedana splošna stavka
Po dogovoru v komisiji je vladna večina brez problemov izglasovala zakon o prispevkih za zdravstvo - KPI bo predložila zahtevo o nezaupnici
Danes stavka železničarjev
RIM — Včeraj zvečer ob 21. uri se je začela 24-urna železničarska stavka, ki bo danes praktično ohromila železniški promet v državi. Stavko so oklicali sindikati CGIL, CISL, UIL, FISAFS in CIS-NAL, edino izjemo pa predstavlja sindikat CISAS-FISAST, ki se stavkovnemu gibanju ni pridružil. Železničarji protestirajo proti pre-ureditvenemu načrtu, ki ga je pripravil izredni komisar državnih železnic Mario Schimberni, in proti reformi železnic, kot jo je predložil minister za prevoze Gi-orgio Santuz.
Zaradi stavke bodo vozili le redki vlaki, čeprav je vodstvo železnic poudarilo, da bo skušalo zagotoviti vse možne povezave, kar naj bi še posebej veljalo za \ krajevne prevoze.
T~
DUŠAN KALC
RIM — V zvezi s ticketom, ki v tem času silno vzburja duhove, ni bilo včeraj posebnih presenečenj. Vladna večina se je pogodila za popravke k vladnemu odloku in jih v poslanski komisiji za socialna vprašanja tudi izglasovala. Tako ni bilo več ovir za sklicanje seje ministrskega sveta, ki se je sestal v popoldanskih urah in brez prerekanj in hude krvi (tako vsaj zagotavljajo v Palači Chigi) sprejel na podlagi izglasovanih popravkov nov odlok.
Vse to pa še ne pomeni, da so se vode dokončno umirile. Napetost se v vrstah vladne večine še ni polegla, čeprav so socialisti umaknili svoje pogoje, češ da bodo glasovali za popravke, samo če bo De Mita sprejel sindikate in se z njimi pogovoril o zdravstveni problematiki. Ministrski predsednik je že predvčerajšnjim pokazal, da se ne bo pustil ustrahovati. Včeraj pa je to svojo odločitev še podkrepil z izjavo, ki je močno odjeknila v političnih krogih prestolnice. Dejal je namreč, da bo vlada odslej ubrala drugačne strune. Kaj to pomeni? De Mita je hotel s tem poudariti, da ne bo prenašal dvojnih meril, ali z drugimi besedami podpore v vladi in nasprotovanja izven nje. Očitno je imel v mislih De Michelisa in Amata, ki mu pritrjujeja na sejah ministrskega sveta, ter na Craxija in Martellija, ki zagovarjata povsem nasprotna stališča v vodstvu stranke.
Sicer pa je obstreljevanje na fronti zdravstvenega ticketa še vedno v polnem teku. Ljudski protest nad krivičnostjo vladnega ukrepa se še ni umiril in popravki, ki jih je vlada vnesla v svoj odlok, še zdaleč ne morejo zadovoljiti javnega mnenja. Z ene strani tako še vedno pritiska grožnja splošne stavke, ki je sindikalno gibanje ne namerava preklicati, z druge strani pa od včeraj pritiska še sklep komunistične partije, ki bo predložila resolucijo o nezaupnici vladi. To pomeni, da bo postavila vladno večino pred novo pomembno preizkušnjo. »Predvsem želimo videti, kako bodo glasovali socialisti,« je dejal načelnik skupine KPI v poslanski zbornici Zangheri. Bodo v tem primeru podprli vlado in njeno zdravstveno politiko, ki jo sindikalno gibanje odločno zavrača, ali pa bodo glasovali proti in s tem prevzeli odgovornost za povzročitev vladne krize? Komunistična resolucija jih nedvomno postavlja v nezavidljiv položaj.
Z vsem tem pa se politične razmere le še bolj zapletajo in zaostrujejo. Ministrski predsednik De Mita se ob svojih naporih, da bi v tej fazi pokazal trdnost in odločnost karakterja, ni hotel sestati s sindikati pred sejo ministrskega sveta. O tem, ali se bo in kako se bo sestal z delavskimi predstavniki, bo odločal po povratku iz Anglije, kamor gre na uradni obisk. Pri tem očitno noče pokazati, da ga posebno plaši splošna stavka.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poročilo zunanjega ministra Andreottija
V	senatu razprava o italijanski
zunanji politiki
RIM — Italijanska zunanja politika naj podpre mednarodne napore za utrjevanje miru, razoroževanje in popuščanje napetosti v svetu po načelih Helsinške listine. Senatna skupščina je včeraj skoraj enotno podčrtala to zahtevo. Povod za razpravo o problemih razorožitve je bila resolucija, ki jo je predložila komunistična skupina in ki jo je skupščina ob sicer precejšnjih odsotnostih v vrstah večine in ob vzdrževanju demokristjanskih, socialističnih, radikalnih in republikanskih senatorjev odobrila. Podobni resoluciji sta predložili tudi skupini KD in PSI a po pravilniku ni prišlo do njunega glasovanja. Zato so besedila treh resolucij nekako združili v eno, ki so jo podpisali senatorji Rosa-ti za KD, Achilli za PSI in Boffa za KPI. Zanjo so glasovali vsi razen republikancev, za katere izražena stališča nekako še niso bila prediskutirana z atlantskimi zavezniki.
V	enotni resoluciji, ki jo je podprl tudi zunanji minister Andreotti, senat poziva vlado, naj se zavzema, da bi v prihodnje ne prišlo do takšnih izbir, ki bi spet odprle oboroževalno tekmo, zlasti na področju raket in jedrskega orožja kratkega dometa. Vlada naj se tudi potrudi, da bi prišlo čimprej do sklicanja konference o varnosti in kooperaciji v Sredozemlju.
Resolucija KPI, ki jo je senat prav tako odobril, pa obvezuje vlado, naj se zavzema, da bi vse strani ukinile programe posodabljanja jedrskega taktičnega ozožja, da bi pričeli vzporedna, čeprav neodvisna pogajanja za zmanjšanje jedrskih raket kratkega dometa, in da bi hkrati pričeli pogajanja, ki bi privedla do takšnih sklepov, po katerih bi bilo povsem odveč premeščati znamenite bombnike F-16 iz Torrejona v Crotone. Resolucija se zaključuje z željo, da bi do konca leta umaknili po vsem svetu kemijsko orožje. V senatno razpravo je posegel tudi Andreotti, ki je obrazložil stališča vlade do problema raket kratkega dometa v Evropi do krize v Libanonu in do problemov Bližnjega vzhoda.	D. K.
Neobičajna nesreča vojaškega vozila na avtocesti Benetke-Trst
Pri Latisam se je prevrnil tovornjak s trend protiletalskim raketam hawk
Benetke _ vojaški tovornjak s protiletalskimi raketami tipa awk je včeraj nekaj pred 5. uro na ?vtocesti Benetke-Trst med Latisano n Ean Giorgiom di Nogaro zaneslo s cestišča, da se je prevrnil v obcestni !?iek' P°teni ko je prebil zaščitno ,9rajo. V nesreči ni bil nihče poško-u°van.
Avtocesto so v smeri proti Trstu za-P[u Za ves promet vse do 9.30. Kljub odvozu je prišlo do precejšnjih zasto-j v Prometu. Ko so po pregledu izvedencev vojske, odstranili tri rakete m tovornjak, je promet ponovno normalno stekel. Po kasnejših zagotovilih poveljstva protiletalskega topništva v adovi ni bilo nobene nevarnosti, da m rakete eksplodirale. Rakete v nesre-
či niso bile namreč poškodovane, med drugim so se nahajale v prevoznih 6-metrskih podtlačnih tulcih z demontiranimi eksplozivnimi konicami.
Tovornjak je bil v avtokoloni štirih vojaških vozil raketnega bataljona Ferrara, ki so bila iz Roviga namenjena v Oglej. Trenutno ni še znano, zakaj je težko vozilo zaneslo s cestišča. V tistem trenutku je namreč deževalo, nesreči je torej lahko botrovalo mokro cestišče, ni pa izključeno, da je šoferja, 20-letnega nabornega vojaka Rocca Giannetta iz Castel Marzana pri Po-tenzi, obšla nenadna slabost ali spanec. Na kraj nesreče so takoj prišli karabinjerji in gasilci, policija pa je poskrbela za preusmeritev prometa.
Ne sinhrotronu pri Bazovici! Poziv na javno zborovanje
V sredo, 3. maja, bo deželni svet razpravljal o namestitvi svetlobnega generatorja na znani lokaciji z oznako T8 v neposredni bližini Bazovice. Jalova so se izkazala vsa dosedanja prizadevanja, da bi se neumestna in iz vsakega vidika škodljiva izbira spremenila v skladu z upravičenimi in argumentiranimi zahtevami, ki jih izraža slovenska narodnostna skupnost v celo-h skupno s številnimi naravovarstvenimi organizacijami.
Vse kaže, da ima razprava v deželnem svetu le simboličen pomen, kajti ?hano je, da je predsednik dežele v imenu odbora že odobril sporno lokaci-Ja Jasno, da odgovorne oblasti doslej niso pokazale nikakršne občutljivosti Za korekten dialog s prizadetim prebivalstvom, temveč so šle po svoji poti haprej brez vsakega obzira za dejstva, ki bi morala biti za vsako civilno mužbo v središču pozornosti. Naša narodnostna skupnost se pri tem čuti dvakrat pod udarom, kajti tudi toliko pričakovana zakonska zaščita se nam teh dneh ponovno kaže kot privid, ki ne obeta nič dobrega.
Zaradi tega pozivamo demokratično slovensko in italijansko prebivalko, da se v čimvečjem številu udeleži
UVNEGA PROTESTNEGA ZBOROVANJA
bo v sredo, 3. maja, ob 9. uri zjutraj pred palačo deželnega sveta na Trgu erdan v Trstu.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza Koordinacijsko združenje kraških vasi Kmečka zveza
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti ~yeza komunistične mladine Italije Mladinski odbor SKGZ
od Vabimo organizacije, stranke in združenja, da se v čimvečjem številu haj Jfio našemu pozivu in podprejo protestno manifestacijo. Svojo podporo ___le‘onsko sporočijo uredništvu Primorskega dnevnika.
Z mogočnim pohodom so pekinški študenti ob podpori vseh slojev prisilili vlado na pogajanja	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
V Sloveniji podpisujejo deklaracijo 89
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Ljubljana je prazna. Praznično ozračje prevedeno v slovenski jezik pomeni, da ljudje že na predvečer praznika zapuste zatohlo mestno sredino in se množično presele na vikende, raztresene povsod po Sloveniji, na morje se je že v sredo zvečer peljala dolga kolona, vsa letovišča so polna, seveda pa je zato slovenska prestolnica opustela. Tokrat so izredno številna potovanja v tujino. Tako praznično - počitniško ozračje bo trajalo vse do srede, ko se bo življenje spet normaliziralo.
Časopisov preprosto ni. Slovenski dnevniki niso izšli, kioski so ali prazni ali zaprti. Primorskega dnevnika ne dobiš nikjer. Odprt je samo en boren kiosk ob železniški postaji pa še pred njim je nekaj deset metrov dolga vrsta potrpežljivih potnikov.
Postaja sama, vsaj večji del se blešči v marmorju, modemi izredno lepi arhitekturni izvedbi. Temeljito so jo prenovili in potniško blagajno bi lahko postavili za vzgled kamor koli po svetu. Na steni bi menda moral biti zemljevid jugoslovanskega železniškega omrežja. Pa je politični zlodej vtaknil svoje prste vmes. Del omrežja je že kompjutersko povezan in to v republikah Sloveniji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini in ta del naj bi bil v posebni barvi, ostali del pa se še ni dokopal do te nujne tehnološke novosti. Jugoslavija je bila torej razdeljena na dva dela, točno po bogokletnem vzorcu oporečniške »Mladine«. Tega zemljevida sedaj na steni ni.
S tem pa smo že v žgočih problemih današnjega slovenskega časa. O vsem tem je na predvečer praznika Osvobodilne fronte govorila republiška konferenca SZDL, ki je med drugimi zelo pomembnimi stvarmi obravnavala tudi delovne teze »Slovenske deklaracije 1989«, ki jih je v veliki dvorani skupščine izredno pazljivim delegatom republiške konference prebral znani slovenski književnik Miloš Mikeln. Teze se glase:
Državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Polemika ob zadnjih izjavah podtajnika PSI Martellija
KD kritična do stališč socialistov Grožnja De Mite disidentom v vladi
RIM — »Vse kaže, da so se socialisti v odnosu do De Mitove vlade odločili za taktiko ofsajda. Najprej jo socialistični ministri prisilijo, da sprejme določene ukrepe, nato pa te ukrepe tajništvo stranke postavi na zatožno klop,« je z dokajšnjo jedkostjo izjavil minister Cirino Pomicino, andreottije-vec, ko je komentiral zadnje izjave socialističnega tajnika Martellija o vladi in na splošno vse polemike, ki so se v zadnjih dneh razvnele. Teh polemik pa ni uspel pomiriti niti dogovor o tic-ketih, ki je bil včeraj zvečer spremenjen v vladni odlok.
Polemike so tako glasne, da demo-krščanski minister Donat Cattin napoveduje, da predhodne volitve v jeseni ne bodo predstavljale le hipoteze, temveč realnost, če bo po evropskih volitvah res prišlo do vladne krize. Podtajnik KD Bodrato pa se sprašuje, s kakšnim ciljem Martelli in Formica grozita s predčasnimi volitvami, če pa
naj bi bilo v interesu koalicijskih strank, da si prizadevajo za stabilnost vlade. Po mnenju Bodrata so trditve Martellija glede odgovornosti KD pri odvzemu dvojne funkcije De Miti pretirane in polemične do Forlanija. »Morda je to zato,« pravi Bodrato, »ker so socialisti pričakovali, da bo novi tajnik KD bolj popustljiv za zahteve socialistov.«
Kritični do socialistov so tudi republikanci in socialni demokrati, med opozicijskimi strankami pa radikalci. Tako Giovanni Negri govori celo o »vidni obrabi politike vodstva PSI, ki stalno pritiska na vlado z grožnjami o predhodnih volitvah«. Podtajnik PSDI Vizzini s tem v zvezi pravi, da nihče v vladni večini nima pravice deliti ocen in to še posebej, če druge vedno oceni z nezadostno oceno. Caria, načelnik socialnodemokratske skupine na Mon-tecitoriu, pa je jasno obsodil PSI, da
zavestno išče vladno krizo. Ob vsem tem pa je De Mita opozoril vse, da bodo odslej ministri, ki se bodo distancirali od skupno sprejetih odločitev, morali odstopiti.
Ob teh izjavah polemike gotovo ne bo konec, ozračje pa še dodatno ogrevajo bližajoče se evropske volitve. V tej situaciji se komunistična opozicija pripravlja, da sproži vprašanje zaupnice in sestavi svojo vlado v senci. To naj bi sestavili že danes, ko se bo sestalo vodstvo KPI. »Predsednik« naj bi bil Occhetto, ki naj bi tudi imenoval »ministre«. Toda vodstvo KPI je zanikalo, da naj bi že danes razpravljali o konkretnih imenih. Kljub temu pa že več dni krožijo imena Giovannija Ber-linguerja, Reichlina, Visca, Becchijeve, Cavazzutija, Tortorelle, Albericijeve in Napolitana, ki naj bi skupaj še z nekaterimi drugimi postali »ministri« v »Occhettovi vladi«.	«- B
Veliko zanimanje v ZDA ob razpravi o splavu
Ameriško javno mnenje z velikim zanimanjem spremlja razpravo o splavu pred vrhovnim sodiščem. Ob tem prihaja tudi do demonstracij zagovornikov ali nasprotnikov splava, pri tem pa mora večkrat poskrbeti za red tudi policija (AP)
Pekinški študenti postali katalizator
splošnih zahtev po večji demokraciji
Človeška plima na pekinških ulicah	(Telefoto AP)
PEKING — Stotisoči Kitajcev vseh družbenih slojev so včeraj pospremili in podprli protestni pohod pekinških študentov, ki se je nemoteno odvijal kljub jasnim grožnjam kitajskih partijskih in državnih voditeljev.
Deseti dan neprekinjenih manifestacij se je začel, ko je kakih štiri tisoč študentov zapustilo univerzo Beida v severozahodnem predmestju Pekinga. Prebivalstvo se ni odzvalo pozivu komunistične partije, naj prepreči manifestacije »peščice študentov, ki hočejo zrušiti socializem na Kitajskem«. Še več, ljudje so odkrito podprli študente, ki so se ob prepevanju internacionale in skandiranju gesel počasi približevali 20 kilometrov odaljenemu Trgu Tiananmen. Študentske vrste so medtem narasle na kakih 40 tisoč študentov, ki so v pravi poplavi rdečih zastav in transparentov privabljali delavce in uradnike, da so zapuščali svoja delovna mesta in jim ploskali v neskončnem špalirju. Marsikdo pa se je študentom tudi pridružil, da se je množica iz ure v uro večala. Proti poldnevu je promet v središču Pekinga zastal, množica pa se je spremenila v pravo mravljišče, iz katerega so odmevali klici »živela demokracija«, »živela partija«, »ljubezen do domovine ni kazniva« in »dol z
diktaturo«, kot da bi hoteli študenti še dodatno poudariti, da ne nasprotujejo obstoječemu družbenemu redu, temveč nesprejemljivim odstopanjem, ki so sad skorumpiranih voditeljev. Komentarji ljudi so bili prav tako zgovorni: »Mladino podpiramo, ker ni kriva za naše težave, krivi so naši voditelji.«
Prvič od začetka študentskega protesta je včeraj poleg policije posegla tudi vojska. Kordoni varnostnikov pa niso uspeli zaustaviti človeške plime, med drugim je treba poudariti, da so bili tako policisti kot vojaki golih rok. Marsikateri uniformiranec pa je z vidnim odobravanjem pozdravil zgovorno vzklikanje, da »ljudska vojska ljubi svoje ljudstvo«.
Sedem ur po začetku tega brezkončnega pohoda je množica prispela na Trg Tiananmen. Koliko jih je bilo, je skoraj nemogoče ugotoviti. Dve sto, tri sto ali morda pet sto tisoč to navsezadnje ni niti tako pomembno, pomembnejša je ugotovitev, da so študenti zmagali na vsej črti, kitajska vlada je včeraj sporočila, da je pripravljena na pogajanja. Po mnenju zahodnih diplomatskih krogov lahko že v kratkem pričakujemo politične spremembe v samem vrhu partije in države, saj je vsakomur jasno, da je bila včeraj poražena politika »trde« roke.
Sindikalno sporočilo novinarjev ZTT
Sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika, Agencije Alpe-Adria in Novega Matajurja nadaljuje akcijo sen-zibiliziranja krajevnih oblasti in političnih strank o težkem položaju v Založništvu tržaškega tiska. Odbor, ki ga je spremljal zastopnik deželnega vodstva sindikata novinarjev FNSI, se je sestal s podpredsednikom Dežele Carbonejem in z delegacijo pokrajinskega vodstva PSI iz Trsta, ki jo je vodil sekretar Perelli. Podpredsednik Dežele in tajnik PSI sta priznala nenadomestljivo vlogo Primorskega dnevnika in drugih občil ZTT pri informiranju manjšinske javnosti ter sta se obvezala za konkretne korake, ki bi prispevali k premostitvi težavnega stanja v ZTT.
Sindikaliste sta sprejela tudi prefekt in vladni komisar Euštachio de Telice ter načelnik urada za tisk in stike za javnost pri tržaški prefekturi Orianu,. Prefekt je pokazal veliko zanimanje m razpoložljivost, da po svojih močeh prispeva svoj delež za premostitev težav. Konkretno se je obvezal za takojšen po seg pri predsedstvu vlade glede vsedržavnega zakona o pomoči časopisom in založniškim dejavnostim.
Konkretni predlogi za sodelovanje med državami EFTA in Jugoslavijo
ŽENEVA — Delovna skupina držav EFTA (Avstrija, Finska, Islandija, Norveška, Švedska, Švica), ki so jo ustanovili lani v sodelovanju z Jugoslavijo, je imela v Ženevi dvodnevni sestanek, ki so se ga prvič udeležili tudi člani jugoslovanske delegacije, ki jo je vodil pomočnik zveznega sekretarja za gospodarske odnose s tujino Boran Karadjole. Delegacija je članice EFTA seznanila s konkretnimi predlogi za razširitev sodelovanja med SFRJ in EFTA na več področjih.
Na sestanku so preučili zlasti krepitev sodelovanja v trgovini in ukrepe, ki naj bi jugoslovanskim izvoznim izdelkom povečali možnosti, da bi se laže uveljavili na trgu šesterice. Predstavnike držav EFTA so nadrobno seznanili z glavnimi značilnostmi režima v Jugoslaviji. Izrazili so tudi veliko zanimanje za podporo
morebitnim vlagateljem. Na srečanju, ki se je končalo včeraj, je jugoslovanska delegacija nadrobno obvestila delovno skupino EFTA o gibanjih in smereh gospodarske reforme v SFRJ.
Izčrpno so se pogovarjali tudi o jugoslovanskih predlogih za sodelovanje carinskih služb, o vprašanjih prometa, turizma in o znanstveno tehničnem sodelovanju.
Jugoslovanska delegacija je sprožila tudi vprašanje večjega nastopa na tržišču z izboljšanjem splošnih shem prefe-rencialov držav EFTA. Jugoslovanska delegacija je predlagala tudi vzpostavitev rednega dialoga in izmenjave mnenj o vprašanjih finančnega sodelovanja, pa tudi več pobud, ki so povezana z odnosi na širšem zahodnoevropskem gospodarskem prostoru (ES, EFTA), (dd)
Prve razpoke v monolitnosti srbske partije najbrž odraz šibkosti srbskega gospodarstva
m—a -T-..:__--------,1= cr, crhclH možna novezava bank, pravi Markovič, možno je ustanoviti iz
BEOGRAD - Tuje agencije na veliko poročajo, da so srbski	možna povezava bank pravi Markovič, možno ^ustanoviti iz
itelektualci prekinili nenapisani pakt z Miloševičem in da	dveh novo tretjo, banke morajo b p j ]
rihajajo do izraza prvi znaki opozicije. »Komite za izražanje mbode misli« je pred dnevi naslovil srbskemu vodstvu pismo, katerem kritizira konservativnost nekaterih srbskih »leader-:v«, ker stalno kritizirajo neodvisna politična gibanja, ki so se idila v Sloveniji in Hrvaški. V bistvu so pozvali k ustvarjanju ečstrankarskega sistema, saj pravijo, da imajo državljani pra-ico, da se združujejo po svoji volji.
Neka druga skupina pa je organizirala »gibanje za jugoslo-ansko demokratično pobudo«. Člani politične komisije socia-stične zveze Srbije pa so mnenja, da »demokracija ni možna rez političnega pluralizma«, pa čeprav istočasno tudi govore, a ni pluralizem nujno samo večpartijski sistem.
To so prvi resni znaki razpok, ki prihajajo v navidez povsem lonolitni podobi srbske politike. Po vsej verjetnosti pa je to idi odraz izredno slabega gospodarskega stanja, centralizacije odenja, vedno večjega vmešavanja politike v gospodarstvo. V adencih je na primer predsednik jugoslovanske vlade Ante farkovič izredno ostro obsodil in celo ironiziral Miloševičev ačrt. da združi vse srbske banke in jih med seboj poveže. Ni
MSkV° Radencih je bil na dveh primerih slikovito prikazan resnični razlog za tako slabo stanje. Predvsem tovarna avtomobilov »Crvena zatava«, ki je tako slaba, tako gospodarsko nesposobna, da jo je treba zaščititi s posebnimi uvoznimi carinami m prometnim davkom, kar dosega za kupca še dodatni izdatek 9U odstotkov. Pri uvozu tujega avtomobila je namreč treba doplačati poleg običajne cene vozila še 90 odstotkov, kar se je seveda pretvorilo v naravnost nezaslišano zaščito ene same nesposobne tovarne. Zvezna vlada namerava sedaj ukiniti carine za uvoz tujih avtomobilov, kar bo seveda privedlo do zelo zanimi-vih posledic.
Drugi primer pa je jeklarna »Smederevo«. Vedno se je govorilo o dolgu, ki v trdnih valutah znaša 1.600 milijonov dolarjev. To je astronomska vsota. Toda pri tem ne upoštevajo, da so ta sredstva vlagali, dvajset let in da niso prinašala nobenega dohodka. Če bi obračunavali najnižjo možno obrestno mero, bi znašala kar 6.300 milijonov dolarjev, ali tretjino celotnega dolga SFRJ. (B. S.)
• Vlada odobrila
Sindikati so medtem s svoje strani trdno odločeni v svoji nameri, da s splošno stavko potrdijo odločno nasprotovanje ticketom. »Nobene možnosti ne vidim, da bi se izognili splošni stavki, razen če vlada medtem ne spremeni korenito svoje zdravstvene politike,« je dejal včeraj generalni tajnik sindikata CISL Franco Marin. »Ne zavzemamo se za to,« je dodal, »da bi zrušili vlado, temveč, da bi vlada spremenila svojo krivično politiko.« Tudi za Benvenutov sindikat UIL »drobni in površni popravki niso dovolj, da bi sindikat spremenil svoje odločitve«. UIL skratka podpira protest delavcev in upokojencev proti vladnim ukrepom, ki jih smatra za krivične. V poročilu, ki ga je UIL včeraj poslala tisku, je še rečeno, da so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL nakazale vrsto alternativnih predlogov za drugačno zdravstveno politiko, ki pa jih vlada ni vzela v poštev.
Kar zadeva popravke, ki jih je poslanska komisija včeraj sprejela in jih nato ministrski svet vključil v svoj odlok velja omeniti, da bodo stopili v veljavo s prvim majem. Za zdravila bomo morali odšteti 30 od sto njihove cene, za vsak zdravniški recept pa 3 tisoč lir, vendar se za recepte skupno ne bo smelo preseči 20 tisoč lir. Za specialistični pregled bo treba odšteti
15 tisoč lir, poleg tega pa bo treba plačati 30 od sto tarife za specialistična zdravljenja, vrhnja meja pa bo vsekakor 30 tisoč lir (za večkratne specia-listčne zdravstvene usluge 60 tisoč lir). Kar zadeva bolnišniške usluge bodo morali pacienti plačevati 10 tisoč lir dnevno, vendar samo za prvih deset dni bivanja v bolnišnici. Maksimalni strošek vsekakor ne bo smel preseči sto tisoč lir v letu (za večkraten sprejem v bolnišnici bo letna vrhnja meja 200 tisoč lir).
• V Sloveniji podpisujejo
Ijamo in sporočamo, da:
1.	Hočemo živeti v svobodni državi, v kateri si zagotavljamo spoštovanje človekovih pravic in svoboščin; narodno suverenost in samoodločbo; svobodno politično združevanje in politični pluralizem; parlamentarno uresničevanje politične volje ljudstva v skupščini SR Slovenije, ki bo izvoljena na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah; svobodo vseh oblik učinkovitega in za okolje neškodljivega gospodarskega razvoja; kulturni in socialni pluralizem; pravno državo, utemeljeno na spoštovanju ustavnosti in zakonitosti, neodvisnosti sodstva in na demokratičnem nadzoru javnosti nad organi represije; varstvo pred uničevanjem naravnega okolja; vselej
odprt osebni, gospodarski in duhovni pretok v Evropo in v svet.
2.	Želimo živeti v Jugoslaviji, zgrajeni na temeljih svobodne odločitve vseh njenih delov za skupno demor-katično in federativno državo, ki bo vsem svojim narodom zagotavljala celovito pravico do samoodločbe, ohranjala in branila suverenost vsakega od njih, zagotovila enakopravnost narodom, narodnostim in manjšinam, spoštovala in varovala njihovo različnost.
3.	Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer bi bili podvrženi omejevanju človekovih pravic in svoboščin ter narodne samobitnosti; politični ali nacionalni nadvladi; gospodarskemu izkoriščanju; vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega, kulturnega in vsega drugega življenja; kjer bi sprejemali usodne politične in gospodarske odločitve pod pritiskom izrednih razmer; kjer ljudstvo lahko uveljavlja svojo suverenost samo na ulici, ne pa v institucijah političnega pluralizma.
Te pravice, ki nam pripadajo, priznavamo in jih ne bomo omejevali vsem drugim v skupni demokratični federativni državi.
Slovenci, Italijani, Madžari, pripadniki drugih jugoslovanskih narodov stalno naseljeni v Sloveniji, in drugi državljani SR Slovenije se s svojimi podpisi pod to deklaracijo zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih na-
čelih, in obvezujemo skupščino SR Slovenije in vse druge v Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč za uveljavitev te skupne ljudske volje, da poskrbijo za uresničenje načel iz te izjave, tako pri spreminjanju sedanje slovenske ustave in pri oblikovanju nove kot z doslednim upoštevanjem teh načel v novi jugoslovanski ustavi ter v vsem svojem političnem in drugem delovanju v SER Jugoslaviji.
Delovne teze Slovenske deklaracije so se kot zamisel rodile vzporedno s pripravami na zborovanje v Cankarjevem domu, kjer so vse slovenske organizacije podpisale izjavo proti uvedbi izrednega stanja, za mir in za sožitje na Kosovu. Izjava in zborovanje je vzbudilo strahoten protest v Srbiji in je še vedno predmet dnevnih napadov srbskega tiska.
V okviru SZDL pa je bila imenovana delovna skupina, ki je bila kasneje razširjena in v njej so enakopravno zastopane vse slovenske ideološke, politične in druge skupine, lahko rečemo one, ki so na oblasti, pa oporečniške, alternativne, ali kakorkoli jih imenujemo.
Državljani Slovenije naj bi pod to deklaracijo s podpisi zavezali sebe in slovensko politiko, sporočili svojo politično voljo Jugoslovanom in po svetu, obenem pa bi to bil miren in odločen odgovor na vsak dan hujšo propagandno ofezivo, to naj bi bile nove te-
meljne točke OF, od katerih Slovenija ne sme odstopiti.
V politiki je sicer nevarno določati poslednje meje, ker je treba dopustiti možnosti pogajanj. Toda Mikeln pravi, da je sedaj pravi čas, da se zelo odločno izrazi večinska politična volja v Sloveniji in s tem pa se tudi v določeni meri zoži manevrski prostor slovenski politiki v Jugoslaviji, s tem se določi meja: »Tu Slovenija je, od tu se ne umakne!«
Temeljna vsebina deklaracije kljub izrednim razlikam med sestavljale! ni sporna. Dogovorili so se tudi za dobro organizirano podpisovanje, tako da ne bodo možni dvojniki, da ni dovolj sam podpis, temveč čitljivo ime, naslov in podobno.
Sedanji osnutek deklaracije je p° mnenju predlagateljev predlog, toda vanj je treba vključiti še nekatere stvari. Med njimi predvsem slovenski kulturni prostor, saj zamejstva in izseljence slovenski narod ni in ne bo p°' zabil, pa še svobodo vseh oblik gosp0' darskega razvoja, neodvisnost sodstva in še kaj.
Redakcija bo imela še težko del°’ Mikeln je opozoril na dve nevarnosti^ Nojevsko tiščanje glave v pesek pre0 populističnim totalitarizmom, ki je zajel del Jugoslavije, na drugi strani P® da se na srbske pustolovske političh^ poteze odgovarja z javnim hrupom namesto s politično učinkovitimi akcij8 mi.
Za priznavanje in izplačevanje sorazmernega deleža pokojnin
ENPS si bo prizadeval za pospešeno reševanje prošenj državljanov SFRJ
TRST — Pred dnevi je bil na pobudo Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu sestanek predstavnikov Vojaškega okrožja iz Trsta, Deželne direkcije INPS iz Vidma in urada Pokrajine Trst ter predstavnikov SPIZ iz SR Slovenije in SR Hrvatske. Na sestanku so obravnavali problematiko izvajanja jugos-lovansko-italijanske konvencije o reševanju zahtevkov za priznavanje in izplačevanje sorazmernega deleža pokojnine jugoslovanskim državljanom, ki so služili v italijanskih oboroženih silah kot bivši italijanski državljani.
Na sestanku so obravnavali postopek za pridobitev potrebne dokumentacije (Foglio matricolare). Proučili so možnosti za pospešitev postopka in obojestranske možnosti za hitrejše izvajanje konvencije.
Predstavniki INPS so obvestili, da bodo z novo ustanovljeno skupino strokovnjakov pospešili celoten postopek pri reševanju zahtevkov. Zagotovili so, da sedanji zakoni in konvencija o pokojninskem zavarovanju ne bodo spremenjeni. INPS bo posamezne prošnje reševal na osnovi datuma vložitve zahtevka. Intervencije so nepotrebne, ker avtomatska obdelava podatkov ne dovoljuje nobenih izjem. Zaradi tega se naprošajo vsi prosilci naj ne prihajajo pred okenca njihovih uradov zaradi neposrednih ali posrednih (preko sorodnikov v Italiji) intervencij, ker s tem samo otežkočajo in
upočasnjujejo normalno reševanje zahtevkov.
Poseben problem pri reševanju zahtevkov so dvojne prošnje, ki jih prosilci vlagajo preko SPIZ in preko patronatov v Italiji. S tem se pogosto pojavljajo različni podatki, ki dajo vtis, da gre za dve različni osebi, kar tudi otežkoča normalen tok postopka.
Za prosilce iz leta 1985, ki še niso dobili dokumenta "Foglio matricolare" in so naknadno preko SPIZ dopolnili svoje zahtevke z dodatnimi
dokazili o služenju vojaškega roka, bo preko Generalnega konzulata SFRJ v Trstu izvršena posebna urgenca pri pristojnih vojaških organih, da se ti zahtevki čimprej rešijo.
Za primere, kjer ni dokazil o služenju v oboroženih silah Italije in manjkajo dokumenti, na osnovi katerih bi se lahko izdal "Foglio matricolare", je bilo dogovorjeno, da bodo preko diplomatskih kanalov navezani stiki s pristojnimi organi Italije s ciljem, da bi se našla možna rešitev.
Livio Jakomin pri predsedniku komisije A-J za kmetijstvo
TRST — V okviru institucionalnih odnosov delovne skupnosti Alpe-Jadran je predsednik komisije za kmetijstvo in gozdove Giuseppe Pascolini v prejšnjih dneh v Vidmu sprejel generalnega konzula SFRJ v Trstu Livia Jakomina. Na prisrčnem srečanju je bil govor o nekaterih vprašanjih skupnega interesa in o operativnih smernicah dveletja '89-'90, ki težijo k usklajevanju deželnih zakonodaj za ohranjevanje nekaterih živalskih vrst v splošnem okviru zaščite okolja. Predsednik komisije Pascolini je ob tej priložnosti podčrtal, da mora sodelovanje med članicami delovne skupnosti Alpe-Jadran sloneti na konkretnosti in na specifičnih načrtih.
S svoje strani je generalni konzulSFRJ v Trstu Jakomin -potem ko je izrazil zadovoljstvo za doslej opravljeno delo in za nadaljnje programe delovne skupnosti- zagotovil predsednik Pascoliniju najširše sodelovanje Jugoslavije, predvsem članic skupnosti Slovenije in Hrvaške.
Mario Marocco novi predsednik Konzorcija ronskega letališča
RONKE — Poslanec Mario Dino Marocco je novi predsednik Konzorcija za upravljanje mednarodnega letališča v Ronkah. Marocca, ki je doma iz Gradeža, je na to mesto soglasno izvolila skupščina konzorcija. Nasledil bo Goričanu Ginu Cocianniju. Novi predsednik je bil poslanec Krščanske demokracije v treh mandatnih dobah, v zadnji pa je bil tudi podpredsednik parlamentarne komisije za promet in civilno letalstvo. Bil je tudi župan Gradeža in sicer od leta 1978 do leta 1983.
Skupščina konzorcija je tudi izvolila nov nadzorni odbor: v njem so Roberto Barbina, Massimo Targuini, Edi Battistuta in Lorenzo Snaidero.
V svojem poročilu je dosedanji predsednik Gino Cocianni orisal delovanje konzorcija v zadnjih šestih letih, ko mu je sam predsedoval.
Med drugim se je spomnil na nedavni sestanek, na katerem so se zbrali minister za prevoze Santuz, generalni direktor za civilno letalstvo Qua-ranta, predsednik družbe Alitalia Ver-ri, predsednik deželne vlade F-JK Adriano Biasutti in deželni odbornik za prevoze Di Benedetto, na katerem je bila dokončno potrjena mednarodna vloga ronškega letališča, predvsem v povezavi z novimi pobudami, ki se uresničujejo na italijanskem severovzhodnem območju v odnosu do vzhodne Evrope.
»Na Koroškem v bodoče ne bo socialističnega deželnega glavarja«
CELOVEC — Dokončna odločitev, ali bosta Ljudska stranka in Haiderjevi svobodnjaki skupno podprli enega od svojih kandidatov pri izvolitvi novega deželnega glavarja na Koroškem sicer še ni padla, p0 ponedeljkovih razgovorih med zastopniki ter dveh strank pa so se domenili za skupno geslo: »Na Koroškem v bodoče ne bo socialističnega deželnega glavarja.«
Dejansko je tako, da sta obe stranki šli že na volilni boj z zahtevo, da mora absolutna večina socialistov pasti. Zdaj pa se dogovarjata ti dve stranki o poteh, kako bi mogli uresničiti svoje sanje. V ponedeljek sta se zmenili, da bosta v paritetično zasedenih delovnih krožkih razpravljali o temeljnih vprašanjih deželne politike", na podlagi skupnih domenkov pa se nato lotili vprašanja osebe deželnega glavarja. Kakor je znano, hoče predsednik svobodnjakov Jorg Haider na nek način na najvišji stolček, medtem ko so v Ljudski stranki še glasovi, ki lastno stranko svarijo pred tako razprodajo lastne politične identitete.
Toda trenutno vse kaže na to, da se bosta Ljudska stranka in svobodnjaki le domenili o skupnem kandidatu, pia čeprav npr. vodilni funkcionarji zvezne Ljudske stranke svoje strankarske kolege svarijo celo z argumentom, da "bi pomenil Haider kot deželni glavar nevarnost za demokracijo". Postavlja se torej vprašanje, kako se bodo socialisti vključili v to Igro. Pred dnevi je bilo ponovno slišati, da ne mislijo sodelovati pri ustoličenju Haiderja. Bodo torej Zapustili deželni zbor? V tem pri-nieru bo moralo na Koroškem pri h do ponovnih volitev. Očitno bi Prišle socialistom prav, saj upajo, da bi pridobili tudi nekaj glasov *z vrst volilcev Ljudske stranke,
so razočarani nad tem, da se koroško vodstvo stranke zdaj Podaja v roke Haiderjevim svobodnjakom.
.Teh špekulacij pa bo gotovo ^onec 8. maja, saj Ljudska stranka J1 svobodnjaki napovedujeta, da bosta ta dan imeli svoj zaključni Pogovor.
ANDREJ MOHAR
S čolni do Kopra (iz Ferrare)
KOPER — V Ferrari, ki je pobratena s koprsko občino, so si domislili še eno obliko, s katero naj bi izpričali in poglobili prijateljstvo dveh občin. Navtični klub gumijastih čolnov bo 30. aprila pripravil "Prvo jadransko preizkušnjo" - nekakšno navtično manifestacijo, ko naj bi z desetimi do petnajstimi gumijastimi čolni prišli iz Ferrare po morju do Kopra. Prvega maja pa naj bi ponovno prečkali Jadransko morje in se vrnili domov. Dogodek bo zanimiv tudi zato, ker skuša na nenavaden način spomniti na prijateljske stike, ki vežejo Koper in pobrateno mesto iz Emilije-Romagne.
B. Š.
Rekorden obisk na Vinitaly
VERONA — 82.100 obiskovalcev je bilo na letošnjem vinskem sejmu Vini-taly v Veroni. Gre za svojevrsten rekord. To je največji vinski sejem v Italiji, predvsem komercialnega značaja. Obiskovalci so prišli tudi iz tujine (njihovo število se je letos povečalo kar za 25 odstotkov). Med tujci so bili tako razstavljale! kot trgovci, ki vina kupujejo in prodajajo. Vina pridelana v Italiji gredo namreč vedno bolj v svet. Francozi in Nemci so pozitivno ocenili sejem v Veroni in napovedujejo, da bo njihova prisotnost v prihodnjem letu povečana. Ugotovili so, da je to odlična odskočna deska za prodajo vinskih pridelkov.
Tunsticno
prebujanje
SEŽANA — V Sežani so pred dnevi ustanovili krajevni odbor za turistično dejavnost, ki bo po potrebi prerasel v turistično društvo.
Sedemčlanski odbor, ki mu predseduje Lučka Čehovin, si bo prizadeval predvsem za izboljšanje videza in turistične ponudbe mesta, hkrati pa bo spodbujal in organiziral najrazličnejše kulturno-zabavne in druge prireditve.
Kot prvo nalogo si je odbor zadal oživitev tradicionalnih semanjih dni, ki so bili v preteklosti kar dvakrat na mesec.
V skladu z nedavno sprejetimi odloki o ureditvi prodaje na prostem želijo organizatorji na te sejme pritegniti čimveč kvalitetnih domačih in obrtnih izdelkov pa tudi živil.
Seveda bodo pred začetkom sejmov končali urejanje občinskega sejmišča, kjer morajo izbojšati odvodnjavanje, položiti še nekaj asfalta ter zasaditi več cvetja in zelenja.	J. O.
Borci tankovskih brigad se pripravljajo na proslavo
Nastopil bo tudi TPPZ Pinko Tomažič
VRHNIKA — Na Vrhniki je bila pretekli petek seja Odbora skupnosti borcev 1. in 2. tankovske brigade NOVJ, ki so se je poleg članov odbora in delegatov udeležili tudi zastopniki občinskih odborov ZZB NOV Sežane in Vrhnike (domicilne občine), zastopniki enote JLA, ki nadaljuje tradicije NOB 1. tankovske brigade NOVJ, zastopnik poveljstva ljubljanskega korpusa JLA ter Osrednjega odbora pre-komorcev-borcev NOV Jugoslavije.
Poglavitno pozornost so posvetili obravnavi osnutka rokopisa monografije o Prvi tankovski brigadi NOV Jugoslavije, avtorja dr. Manojla Babiča iz Beograda. Knjiga bo izšla pri založbi "Vojnoizdavački i novinski centar" v Beogradu in sicer v knjižnici vojne preteklosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Izdavatelj monografije je Uprava oklepnih in mehaniziranih enot Generalštaba JLA.
O osnutku rokopisa, ki obsega več kot 600 tipkanih strani sta poročala dr. France Hočevar (medvojni politični komisar omenjene brigade), ki je s strani Uprave OME JLA določen za enega od strokovnih recenzentov in pa Boško Ratkovič, polkovnik oklepnih in mehaniziranih enot JLA. V razpravo o osnutku predloženega rokopisa so se vključili tudi ostali člani dobra, saj jim je bila predhodno dostavljena fotokopija rokopisa, tako da so na sejo lahko prišli pripravljeni. Domenili so se, da bodo vse pripombe v pisni obliki poslali avtorju rokopisa, ki se bo nato udeležil skupnega pogovo-
Praznovanja na Vrheh
SEŽANA — V Sežani so se odločili, da bodo letošnji dan Osvobodilne fronte in delavski praznik praznovali čimbolj množično in sproščeno. Zato so ob 16. uri organizirali osrednjo prireditev v počastitev obeh praznikov na Ocinci pri Štjaku. V goste so povabili vojaški pihalni orkester iz Ljubljane, moški pevski zbor iz Divače ter recitatorje, slavnostni govornik pa bo predsednik občinske skupščine Ivan Vodopivec. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi srebrne značke OF, ki jih bodo letos v sežanski občini dobili: Milka Grkič iz Kobljeglave, Jožica Kampuš iz Dan, Bojana Kermolj iz Komna, Mišo Spasovič iz Hotične, Metod Šonc iz Tomaja in Rado Štre-kelj iz Gorjanskega. Enaka priznanja bodo dobili tudi Gasilsko društvo Povir in krajevni skupnosti Štjak in Vrabče. Slednji sta si prislužili tudi z prizadevanji in uspehi pri napeljavi telefonskega omrežja na Vrheh. J. O.
ra, ki ga načrtujejo za konec meseda maja.
Domicilni odbor skupnosti borcev 1. in 2. tankovske brigade bo tudi poskrbel, da se abecedni seznam borcev 1. tankovske brigade NOVJ izpopolni, za kar bodo še zlasti angažirali pododbore, ki delujejo v vseh občinah na Primorskem in še v nekaterih drugih središčih v Sloveniji (Vrhnika, Kranj, Maribor, itd.), v Pulju, na Reki, v zamejstvu in drugod. Podobno akcijo opravljajo tudi sekcije borcev 1. in 2. tankovske brigade s sedežem v Beogradu, Zagrebu, Splitu in Črni gori.
V drugi točki dnevnega reda pa so poslušali poročilo pripravljalnega odbora za proslavo in srečanje borcev 1. in 2. tankovske brigade NOVJ, ki ga je podal Vergilij Tavčar, sekretar občinskega odbora ZZB NOV Sežana.
Proslava in srečanje borcev 1. in 2. tankovske brigade v počastitev 45-let-nice ustanovitve obeh brigad - bo v soboto, 20. maja 1989, v Sežani (na sejmišču). Po slavnostnih govorih bodo izvajali kulturni program, v katerem bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, pod vodstvom Oskarja Kjudra (ki je med vojno bil tudi pripadnik 1. tankovske brigade), godba na pihala iz Divače pod vodstvom Darja Pobege in člani dramske Skupine iz Sežane.
Tovariško srečanje nekdanjih borcev 1. in 2. tankovske brigade in drugih udeležencev proslave bodo organizirali na vrtu hotela Triglav v Sežani.
ALBERT KLUN
Pismo beneških duhovnikov oblastem o zakonski zaščiti
ČEDAD — Konec marca so nekateri slovenski duhovniki videmske škofije napisali pismo najvišjim predstavnikom državnih oblasti in članom senatne komisije, ki obravnava zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Ker gre za važen dokument pismo objavljamo v celoti.
Mi podpisani slovenski duhovniki videmske nadškofije, se še enkrat obračamo na vašo komisijo in na pristojne državne oblasti s prošnjo, da čimprej pride do sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Ta zakon, ki je nujen za Slovence v videmski pokrajini, čakamo že 40 let. V tem dolgem časovnem razdobju smo bili priča fizičnemu izginjanju našega ljudstva in smo bili prisiljeni opazovati kulturno smrt tisočev ljudi, katerim se odklanja pravica do zaščite lastne kulture. Vsem je znano, da niso imeli Slovenci videmske pokrajine do danes nikakršnega jamstva za lasten kulturni obstoj.
Obračamo se na naj višji državne oblasti s prošnjo, da se ne negirajo temu ljudstvu, ki ga sestavljajo kristjani naših župnij, naravne pravice in tiste, ki so si jih priborili v več kot stoletje dolgim vzglednim sodelovanjem v italijanski državi.
Res je, da nekateri sejejo razdor in da v imenu zvestobe Italiji zahtevajo negacijo ustavnih pravic. Mi smo mnenja, da taki ljudje ne delajo dobre usluge Italiji in da omadežujejo njeno podobo. Zato vprašamo, naj modrost branilcev prava prevlada nad tistimi, ki negirajo pravice narodov.
Poudarjamo, kar smo večkrat povedali. Prisotnost in obstoj naše slovenske skupnosti v Italiji in to še posebej v videmski pokrajini, kjer je najbolj ogrožena, bogati celotno državno skupnost. Mi smo se do danes trudili zato, da ne bo šlo tako veliko človeško bogastvo v izgubo. Toda danes nujno potrebujemo pomoč države, zato ker so se življenjski pogoji korenito spremenili in torej le s pomočjo izrednih sredstvev tudi kulturne narave lahko rešimo to kar po italijanski ustavi je vredno rešiti.
Špeter, Sv. Lenart, Čedad, 31. 3. 89
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
Mere qoRiziA
UM tDIU MISSIN
n i 11 * I m ' » d 11»
SIJU MM UDI AN
SAJKOVI AlM-JAOIAN A IM I Al I S • A D 11 A ■ I Gl ■ A Dl IA VASAI0I
XIX. MEDNARODNI SEJEM V GORICI
29. april - 7. maj 1989
TAJNIŠTVO: Tel. 0481/22177-22233 DIREKCIJA: Tel. 0481/520430
Na pobudo rajonskega sveta za Novo mesto
O zaprtju mestnega središča naj se izrečejo tudi občani
Združenje alkoholikov ACAT zbira podpise
Za učinkovito teritorialno službo proti alkoholizmu
Po trgovcih in obrtnikih, ki so že pritisnili na občinsko upravo, da bi spremenila ukrep o zaprtju mestnega središča za zasebni promet, bodo tudi ostali občani lahko izrazili svoje mnenje o tem ukrepu, ki je izzval zelo različne reakcije. Rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico bo namreč izvedel širšo anketo, s katero želi izvedeti za mnenje večjega števila prebivalcev tega mestnega predela, ki ga je ukrep najbolj prizadel.
Pobudo so rajonski svetovalci predstavili na včerajšnji dobro obiskani tiskovni konferenci, katere se je udeležila tudi občinska odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni. Predsednik rajonskega sveta Clau-dio Cante je najprej obžaloval dejstvo, da je Občina popolnoma zanemarila rajonske svete, ki so za ukrep (in za vse dogodivščine v zvezi z njim) izvedeli iz časopisov, in da rajonski sveti niso imeli pravzaprav nobene možnosti, da o tem vprašanju razpravljajo, ker Občine ni zanimalo njihovo mnenje. Cante je tudi dejal, da Občina ni dala občanom možnosti, da uradno izrazijo svoje mnenje. V zadnjih dveh mesecih so časopisi res zabeležili mnenja posameznikov, nekateri statistični zavodi pa so izvedli tudi raziskave mnenj, vendar nobena od teh raziskav ni imela uradnega pomena. »Občani imajo pravico, da preko svojih predstavnikov - tako kot trgovci preko svojih stanovskih združenj - izrazijo svoje mnenje,« je dejal Cante. »Mi jim želimo dati to možnost, poleg tega pa želimo priti iz geta, v katerega nas potiska sedanja ureditev rajonskih svetov, ki nimajo možnosti, da soodločajo pri upravljanju mesta.«
O praktični izvedbi tega raziskovanja javnega mnenja je na tiskovni konferenci spregovoril rajonski svetovalec in koordi-
nator urbanistične komisije Alessandro Carbone, ki je najprej dejal, da je s tako nizkimi denarnimi sredstvi, s kakršnimi razpolaga rajonski svet (okrog dva milijona lir), zelo težko priti v stik z vsemi prebivalci tega mestnega predela (v njem živi okrog 17 tisoč ljudi). Zato so svetovalci sklenili, da bodo osebno razdeljevali vprašalne pole in da jih bodo izročali vsem, ki bodo prišli na občinsko izpostavo po bencinske bone (okvirno od 2. do 13. maja). »Na ta način bodo vprašalnike prejeli samo avtomobilisti,« je dejal Carbone, »zato smo sklenili, da jih bomo razdeljevali tudi upokojencem, ki bodo prihajali po druga javna potrdila. Ker bo kljub temu anketa omejena, pa bomo na vzorcu 385 prebivalcev izvedli tudi telefonsko anketo - tudi za to bodo poskrbeli svetovalci sami - podatke pa bo obdelal Občinski urad za statistiko. Poleg tega bomo vprašali za mnenje tudi najrazličnejše delovne kategorije in združenja. Na ta način računamo, da bo naša anketa skoraj stoodstotno verodostojna.« Rezultate raziskave, ki bodo znani konec junija, bodo rajonski svetovalci objavili na javnem zborovanju.
Odbornica Pittoni, ki je odgovorna za delovanje rajonskih svetov, je na koncu izrazila zelo pozitivno mnenje o tej akciji, saj - po njenem mnenju - Občina prepogosto zanemarja rajonske svete, ki pa bi lahko res postali stična točka med upravo in občani. »V Trstu imamo 12 rajonskih svetov,« je dejala, »ki so vsaj potencialno operativni, sedanja ureditev pa stvarno onemogoča njihovo delovanje. Zato si bom tudi sama prizadevala za reformo sedanje ureditve rajonskih svetov.«
B. G.
Skoraj sto tisoč alkoholikov in 200 tisoč oseb, ki redno uživajo rizične količine alkohola: to sta številčna podatka, ki dovolj zgovorno orišeta pojav alkoholizma v naši deželi. Poleg tega je treba dodati, da 30 odstotkov ljudi, ki so potrebni zdravstvene oskrbe v bolnišnici, boleha za bolezni, ki jih povzroča prekomerno uživanje alkohola, medtem ko je ciroza na jetrih tretji vzrok smrti. Alkohol pa povzroča tudi največ smrtnih prometnih nesreč in je kriv tudi za to, da je v Italiji povprečna starost moških nižja kot v drugih državah. Lahko bi še dodali, da prekomernemu uživanju alkohola sledijo depresivna stanja, ki so kriva za večino samomorov, in da ima alkoholizem katastrofalne posledice za družinsko življenje, tako da je vzrok za številne ločitve in razporoke.
Kot je razvidno iz omenjenih podatkov, je alkoholizem prava socialna bolezen, ki žanje veliko več žrtev kot odvisnost od mamil. Kljub temu pa zdravstvene ustanove in krajevne uprave posvečajo vse premalo pozornosti temu problemu. V Trstu, kjer je alkoholizem prav tako razširjen kot v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini, ni na primer nobene učinkovite teritorialne službe za preprečevanje alkoholizma in za osveščanje o nevarnostih uživanja alkohola, ki se iz razvade lahko sprevrže v odvisnost. Še edini Službi za alkohologijo, ki deluje na oddelku za nepremične bolnike pri Sv. Ivanu in kjer uspešno zdravijo s terapevtsko metodo zagrebškega strokovnjaka Vladimira Hudolina (v samem letu 1988 je Služba začela zdraviti 290 alkoholikov in pomagala tudi 238 pacientom z drugih oddelkov), grozi sedaj zaprtje. Služba namreč nima avtonomnega pravnega statusa, saj jo pravzaprav vodijo zdravniki oddelka za nepremične bolnike (ki so na ta način razdvojeni med enim delom in drugim) in je vse osebje, ki se ukvarja s pacienti, v bistvu "izposojeno" z drugih oddelkov (samo socialni delavci in psiholog - razen prostovoljcev - imajo redno delovno razmerje).
Položaj, ki je itak težak, pa bo še poslabšalo dejstvo, da bodo po novem izvršilnem načrtu Dežele ukinili oddelek za nepremične bolnike, tako da bo Služba ostala praktično brez strehe (na
oddelku imajo trenutno 15 postelj za hospitalizacijo najhujših bolnikov, poleg tega pa pacienti živijo tu v skupnosti kar je pravzaprav najpomembnejši terapevtski moment). Izvršilni načrt res predvideva alkohološko enoto, ki bi lahko računala na več postelj v različnih oddelkih glavne bolnišnice, vendar bi prav na ta način onemogočili vsestransko terapijo. V tem primeru bi paciente - ki ne bi živeli več v skupnosti, kjer vzpostavljajo nove socialne odnose in kjer se zdravijo skupaj z ostalimi družinskimi člani — zdravili namreč samo z zdravniškega, ne pa s psihološkega vidika.
Proti zaprtju oziroma preureditvi (ki bi stvarno onemogočila pravo terapijo) Službe za alkohologijo so se sedaj organizirali člani Združenja klubov alkoholikov ACAT, ki zbirajo podpise, s katerimi želijo pozvati Deželo, naj ustanovi primerno teritorialno in zdravstveno službo za alkoholike. Kot rečeno, teritorialne službe sedaj sploh ni. Zdravniki Ticalli, Poropat in Piemonte, ki vodijo Službo za alkohologijo pri Sv. Ivanu, so že večkrat predložili načrt za učinkovito zdravljenje in preprečevanje alkoholizma, vendar ga nihče ni vzel v poštev. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje, če bi organizirali neke vrste eksperimentalni alkohološki center z možnostjo hospitalizacije in več dodatnih služb na teritoriju. Edino teritorialno službo na prostovoljni ravni nudijo trenutno samo že omenjeni klubi (v tržaški pokrajini jih je skupno 38), ki delujejo v sodelovanju s Službo za alkohologijo. Klubi pomagajo vsako leto 9 tisoč 500 pacientom in njihovim sorodnikom ter nudijo pomoč še drugim 18 tisoč 700 osebam, ki imajo ali bi lahko imele težave z alkoholom (te osebe lahko pristopijo k skupinski terapiji in so deležne zdravstvene vzgoje, lahko pa računajo tudi na zdravniško, psihiatrično in socialno pomoč).
Kdor želi podpreti prizadevanja Združenja klubov alkoholikov za rešitev Službe za alkohologijo oziroma za njeno učinkovitejšo preureditev, lahko podpiše poziv ACAT. Podpise zbirajo na sedežih klubov,* njihove naslove je mogoče dobiti na sedežu ACAT v Ul. Coroneo 3 (I. nad-str.)
Predpisi o varnostnih pasovih ne povzročajo večjih problemov
Tržaški avtomobilisti so na splošno dobro sprejeli uvedbo varnostnih pasov in sedežev. Da je stvarem tako, se je lahko vsakdo prepričal tudi s površnim pogledom na cestni promet včeraj, ko je zadevni zakon začel veljati. Skoraj vsi avtomobilisti so krožili prepasani oziroma z otroki posajenimi na varnostnih sedežih, kot zahtevajo prepisi. Seveda so bile tudi izjeme, vendar redke, pa tudi v teh primerih kršenju predpisov ni botrovala toliko zla volja kolikor pozabljivost.
Tržaški mestni redarji so nam povedali, da v prvih dneh ne nameravajo nalagati kršilcem predpisov glob, razen v posebnih primerih, kot so npr. prometne nesreče. Omejujejo se na opominjanje. Podobno zadržanje so v naši pokrajini zavzeli tudi drugi organi, ki skrbijo za prometno varnost. Vsi pa so nam potrdili, da vlada med avtomobilisti še precejšnje nepoznavanje predpisov, zlasti kar zadeva oprostitve, tako da se nanje neprestano obračajo ljudje za informacije.
V štirih vaseh bodo postavili mlaje
Mladi iz Brega vneto na delu
Skoraj po vseh breških vaseh Ima te dni mladina polne roke dela: v pričakovanju 1. maja se namreč vneto pripravljajo na postavitev "mlaja" v štirih vaseh dolinske občine: v Borštu, Ricmanjih, Boljuncu In Prebenegu, medtem ko bo tradicionalna Majenca v Dolini drugo nedeljo v maju. Na sliki (foto Magajna) ena tolikih sej mladih Borštanov (točneje je bila to že sedma), na kateri so se dogovorili še o zadnjih podrobnostih v zvezi s postavitvijo mlaja, ki ga bodo začeli postavljati v nedeljo zvečer.
Kmalu bodo novi boni za neobdavčen bencin, medtem ko bodo stari zapadli
Na dan 1. maja na tržaških črpalkah ne bo mogoče kupovati bencina po znižani ceni. Konec tega meseca bodo namreč zapadli stari boni (se pravi tisti za leto 1988), nove bone pa bodo začeli deliti šele 2. maja, in sicer po istem postopku, ki so ga uvedli lani. V teh dneh pa beležijo na tržaških črpakah znaten porast prodaje bencina, kar je razumljivo, če pomislimo, da marsikomu stari boni preosta-jajo.
Po podatkih, ki nam jih je posredovala tržaška zveza bencinskih prodajalcev, bo ostalo neizkoriščenih približno 15 odstotkov lanskega kontingenta bencina po znižani ceni. Kontingent je znašal 55 milijonov litrov, od lanskega oktobra, ko so neobdavčen bencin začeli razdeljevati, pa so ga na tržaških črpalkah prodali od 6 do 7 milijonov litrov na mesec. Računajo, da ga bo v tem zadnjem mesecu veljavnosti starih bonov šlo nekaj več, vendar ne toliko, da bi se osnovni trend bistveno spremenil.
Kakor koli že, pa ima tekma s časom za izkoriščanje starih bonov v teh dneh vrsto negativnih posledic. Kdor ima na zalogi še kaj bonov, skuša pokuriti čim več bencina, kar še poveča že itak gost promet z vsem, kar to pomeni. Po drugi strani pa se tudi dogaja, da črpalkam pogosto primanjkuje bencin po znižani ceni, kot kaže gornja slika (foto Magajna). Kot so nam povedali na tržaškem združenju bencinskih prodajalcev, se to sicer dogaja precej pogosto tudi v normalnih razmerah, ker bencin po znižani ceni z birokratskega vidika ni zamenljiv z navadnim, tako da prodajalec ne more za bone točiti drugega, ko mu zmanjka prvi, povrh pa družba, ki oskrbuje črpalke, ne dela ob sobotah, se pravi prav ob koncu tedna, ko črpalke najbolj prodajajo.
A poglejmo, kako bo z delitvijo novih bonov. Posebno podjetje za bencin po znižani ceni, ki je bilo ustanovljeno pod okriljem Tržaške pokrajinske zbornice, je včeraj potrdilo, da bodo prvi sveženj bonov za leto 1989 delili od 2. do 25. maja ter od 1. do 6. junija, drugi in zadnji sveženj pa od 18. septembra do 7. oktobra. Nekajdnevni premor v delitvi prvega svežnja je treba pripisati dejstvu, da se bodo konec maja zaključevale davčne prijave, kar bo hudo zaposlovalo davkoplačevalce in javne uprave oziroma urade.
Kot lani bodo zasebniki morali po bone na tržaške občinske izpostave oziroma na županstva okoliških občin, odvisno pač, katerim pripadajo. Na tržaških občinskih izpostavah bodo od 2. do 25. maja delili bone od ponedeljka do sobote od 14. do 20. ure, od 1. do 6. junija pa od 16. do 20. ure. Na županstvu v Nabrežini bodo delili bone od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih pa še od 17. do 19. ure, v Zgonika ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure, v Repna ob ponedeljkih in sobotah
od 10. do 13. ure, v Dolini od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure ter še ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.30, v Miljah pa od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Podjetja ter druge ustanove in organizacije se bodo morali za bone obrniti na pristojne urade pri Tržaški trgovinski zbornici, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.40.
Za prejem bonov veljajo isti pogoji kot lansko leto. Zasebni upravičenci se bodo morali v pristojnem uradu predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom ter z vozniško knjižico ali z začasnim dokumentom urada za motorizacijo ali z zeleno karto ACI. Upravičenci lahko tudi pisno pooblastijo druge za dvig bonov, a pooblaščenec se mora predstaviti z vsemi navedenimi dokumenti in še s svojim osebnim dokumentom. V primeru smrti upravičenca je treba predstaviti mrliški list. Podjetja morajo predstaviti vozniško knjižico ali enakovreden dokument vozila, za katero želijo prejeti bencin po znižani ceni.
Omeniti velja, da bo kontingent bencina po znižani ceni za leto 1989 kot lani znašal 55.738.000 litrov, porazdelili pa ga bodo približno 85.000 upravičencem, medtem ko so lanskega 72.731 upravičencem.
I
NEW YORK —- Nova zaščitna sredstva pred škodljivostjo sončnih žarkov. Naraščanje števila obolenj kožnega raka zaradi škodljivosti sončnih žarkov spodbuja kemično industrijo, da raziskuje nova zaščitna sredstva pred škodljivimi žarki.
Ali to poletje ne bomo tako zagoreli kot druga leta? Si kaj takega želijo tudi strokovnjaki Skin Cancer Foundation, ki trdijo, da so sončni žarki glavni povzročitelji kožnega raka?
V Ameriki pravijo, da je vsako leto 500 tisoč novih primerov kožnega raka. To je še bolj zaskrbljujoče, če vemo, da se zaščitna ozonska plast v atmosferi vedno
tržno obvestilo
Tako oboževana zagorelost na zatožni klopi
Vesti prihajajo iz ZDA
bolj krči (ozonske luknje) in nas vedno manj ščiti pred škodljivimi žarki. Ali je s tem konec tako oboževane zagorelosti? Na srečo se kaj takega še ne bo zgodilo, saj je Skin Cancer Foundation dal navo-
dila kako dobiti zagorelo kožo brez škodljivih učinkov. Uporabljati je treba zaščitna sredstva, ki ščitijo pred škodljivimi sončnimi žarki UVB, UVA in UVC. Mednacionalna družba s sedežem v New Yorku in članica Skin Cancer Foundation je v svojih laboratorijih dokazala, da kombinacija Benzo-fenona 3, Benzofenona 4, Etilesil-parametosicinnamata pokriva spekter žarkov UV od 200 do 400 nanometrov.
Te nove sončne kreme izdeluje v ZDA podjetje Korff v dveh raz-ličnicah: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnih žarkov) in za odrasle.
V Italiji se dobijo v lekarnah.
Za izvolitev delegatov na deželni kongres
Danes pokrajinska skupščina PSI
Tržaški socialisti se bodo danes zbrali na pokrajinski skupščini, da bi izbrali svoje delegate za deželni kongres PSI, ki bo 6. in 7. maja v Vidmu. Socialiste iz Trsta, ki so že imeli svoj pokrajinski kongres v začetku marca, bo na deželnem kongresu v Vidmu zastopalo 28 delegatov.
Na današnji skupščini bodo tudi predstavili dokument o problematiki ostarelih, ki naj bi ga nato odobril tudi videmski deželni kongres. Dokument, ki so ga podpisali pokrajinski tajnik Perelli, sen. Agnelli, podpredsednik Dežele Carbone, podžupan Seghene in deželni svetovalec Tersar, pomeni nekakšno listino pravic ostarelih", ter se zavzema za povsem novo politiko do ostarelih, ki na) "stoodstotno zaživijo". Izhodišče dokumenta je namreč, da starejši občan ni več le pasiven subjekt, pač pa aktivni državljan, čigar potrebe in pričakovanja je treba izpolniti.
Dokument tržaške PSI med drugim poudarja nujnost zaščite kontinuitete življenskih razmer starejših občanov: zato je treba pomagati družinam, ki skrbijo za ostarele, treba je potencirati oskrbo na domu, ustvariti socialne centre m nuditi primerne storitve za prevoze in prosti čas. Druge točke dokumenta zade vajo pravno zaščito ostarelih, vzpodbujanje varčevanja in bolj na splošno preus troj zdravstvenega in skrbstvenega sistema.
Katera stranka lahko izvoli poslanca iz Trsta v Evropski parlament?
Dolga izjava pokrajinskega tajnika KPI
Costa: Maccanicov osnutek je vse prej kot zadovoljiv
Domačini vabijo jutri na likof
Ljudski dom v Trebčah bo kmalu povsem dograjen
Katera stranka ali volilna koalicija med strankami lahko zagotovi izvolitev tržaškega predstavnika v Evropski parlament? O tem vprašanju se je v tukajšnjih političnih krogih vnela dokaj polemična razprava, ki kaže, da vendarle vstopamo v predvolilno ozračje, ko pa manjkata le dva tedna do predstavitve kandidatnih list. In jasno je tudi, da v tej polemiki vsakdo vleče vodo na svoj mlin.
Prvi je dal povod za polemiko podpredsednik deželnega odbora Carbo-ne, ko je predlagal volilno zavezništvo med socialisti in Listo za Trst po vzoru onega, ki je omogočil izvolitev lis-tarja Camberja v poslansko zbornico in socialista Agnellija v senat. Najprej mu je dokaj ostro odgovoril pokrajinski tajnik KD Tripani, po katerem je ponudba zavezništva le posledica socialističnega strahu, da ne bi obdržali tistih 18 odstotkov glasov, ki so jih prejeli na lanskih upravnih volitvah.
Potem se je oglasil še pokrajinski tajnik PLI Pampanin, češ da so prav liberalci svoj čas omogočili izvolitev Cecovinija za evropskega poslanca. Carboneju je tudi očital, da so njegovi volilni računi preveč optimistični. In končno so še misovci izjavili, da ima največje možnosti izvolitve v Strasbourg prav njohov zastopnik Giacomelli.
Včeraj se je v polemiko vpletla tudi tržaška federacija KPI, ki je poudarila, da nobena stranka, v Trstu ali deželi, ne more izvoliti evropskega poslanca, razen da ne prejme glasov v celotnem severovzhodnem volilnem okrožju, se pravi tudi v Venetu, Emilij i-Romagni in Tridentinski-Južni Tirolski. Prav s temi glasovi je bil na zadnjih volitvah izvoljen tržaški komunistični evropski poslanec Rossetti, ki je tudi tokrat edini tržaški kandidat, ki bi lahko bil spet izvoljen v Strasbourg.
Tajnik tržaške federacije KPI Nico Costa je dal ob objavi osnutka vladnega predloga o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji daljšo izjavo, v kateri uvodoma ugotavlja, da smo vsakič, ko se mesto znajde pred temi vprašanji, priča popolnoma neracionalnim reakcijam in nesprejemljivim stališčem.
In tako se dogaja, da Lista za Trst objavlja neverjetne lažne sezname domnevnih zahtev manjšine, v rajonskih svetih pa se skuša ustvarjati ozračje lova na čarovnice že ob sami napovedi, da bo vlada pripravila zakonski osnutek, ne da bi sploh še poznali njegovo vsebino. In hudo je, pravi Costa, da sta take pobude v nekaterih primerih podprli tudi KD in PSI, čeprav sta tudi sami predložili parlamentu svoje osnutke zaščitnega zakona. In prav tako hudo je, da PRI in PLI z nekritičnim oponašanjem Liste skušata pobrati nekaj drobtin volilnega konsenza.
Glede Maccanicovega osnutka, ki kroži v teh dneh, Costa pravi, da je vse prej kot zadovoljiv. "Gre za očitno posledico nesposobnosti, da bi dosledno prevedli v zakonsko besedilo nekatera splošna načela in priznali nekatere pravice." Osnutek je po mnenju pokrajinskega tajnika KPI bolj podoben birokratski okrožnici kot pa državnemu zakonu, ki naj prizna Slovencem Furlanije-Julijske krajine njihove pravice, potem ko so bile že priznane Francozom v Dolini Aoste in Nemcem v Gornjem Poadižju.
Costa se tudi sprašuje, po katerih kriterijih so bile določene občine, kjer naj se zaščita izvaja, in ugotavlja, da se osnutek ne loteva bistvenih vprašanj šole in kulture z namenom, da bi jih zadovoljivo rešil. Povsem nesprejemljiva je napoved različnega tratma-ja Slovencev v videmski pokrajini, saj
motivacija, da gre za "prebivalstvo slovanskega porekla", nima nobene kulturne ali znanstvene osnove.
Po mnenju komunističnega predstavnika pa obstajajo v tržaški družbi pozitivni signali nove demokratične zrelosti, ki omogočajo bolj rigorozno razpravo o teh problemih. Pri tem Costa navaja stališča tržaške Cerkve proti nacionalističnemu zapiranju in politiki ločevanja in za sožitje, ki naj temelji na obnovljeni razpoložljivosti za dialog.
V	Trstu - zaključuje Costa svojo izjavo - mora biti možno mirno razpravljati o konkretnih dejstvih, o predlogih in izbirah. Za to pa je potrebno novo angažiranje demokratičnih sil, ki naj se odločno zoperstavijo strumenta-lizacijam in umetnemu ustvarjanju ozračja nestrpnosti in netolerantnosti ter naj prispevajo k pravični rešitvi tako pomembnega problema, kot je vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti.
V	zvezi z osnutkom ministra Macca-nica gre zabeležiti tudi komentar lis-tarskega poslanca Camberja, ki je v nekem televizijskem intervjuju izrazil "zelo previdno razpoložljivost" do ministrovega besedila, ki da sprejema nekatere listarske postavke, zavrača pa, kot je dejal Camber, "vse komunistične zahteve".
Camber je tudi napovedal, da se bo sestal z Maccanicom še preden bo osnutek formalno predstavljen na vladni seji, in izrazil prepričanje, da bo v osnutek vključen tudi člen o preštevanju manjšine. Prav tako se bo lis-tarski predstavnik zavzemal tudi za pravico prebivalcev nekaterih okoliških občin tržaške pokrajine, da dobijo osebne izkaznice izključno v italijanščini.
Prenovitev Ljudskega doma v Trebčah poteka po začrtani poti. Pol leta je namreč minilo, odkar so bili postavljeni zidarski odri in poslopje je že pod streho. Delavci podjetja Zecchin, ki ima dela v zakupu, bodo najbrž res zaključili z gradnjo jeseni, kot predvideno. Do takrat bo treba opraviti še manjša zunanja dela in urediti notranjost doma. Jutri bodo torej v Trebčah imeli likof, na katerem bodo lahko domačini od blizu pogledali, kako napreduje gradnja in nazdravili na skorajšnjo dograditev stavbe. Kljub zadovoljstvu, da prenovitvena dela prehajajo v zaključno fazo, pa ne smemo pozabiti na problem lastništva Ljudskega doma. Potem ko je bil slednji krivično odvzet Trebencem za časa fašizma, je prešel v roke tržaški občini, ki pa je bila doslej gluha na opravičeno zahtevo domačinov, da jim ga vrne. Trebenci namreč to zahtevo ponavljajo na vsakem srečanju z mestnimi upravitelji ter izvoljenimi predstavniki. Skrajni čas bi bil, da bi Občina vendarle ugodila zahtevi vaščanov, saj so s tem, da so se odločili, da prenovijo Ljudski dom, ki formalno ni njihov, je pa v njihovih srcih že desetletja, jasno pokazali, kaj jim ta stavba pomeni.
DAVID MALALAN
Na sliki (foto Križmančič): trebenski Ljudski dom pod novo streho.
TKZE zagotovljeno redno upravljanje
Tržaški krajevni zdravstveni enoti Je zagotovljeno redno upravljanje. Deželni nadzorni odbor je včeraj odobril sklep o izvolitvi njenega upravnega odbora, potem ko je že pred časom potrdil izvolitev socialista Jacopa Rossinija za predsednika tega istega upravnega telesa. Poleg tega pa je včeraj medobčinska skupščina TKZE odobrila proračun za leto 1989 s čimer je bila dokončno odpravljena nevarnost komisarske uprave, kolikor se je sploh pojavljala.
Za odobritev proračuna so poleg demokristjanov, socialistov, republikancev, liberalcev in socialdemokratov glasovali tudi predstavniki KPI, ki imajo enega predstavnika v novem upravnem odboru, in predstavniki Zelenih z znakom marjetice. Proti so bili svetovalci Slovenske skupnosti, Zelene alternativne liste in misovci, medtem ko so se predstavniki LpT vzdržali. Predsednik Rossini, ki je na sinočnji seji medobčinske skupščine objavil vest, da je deželni nadzorni odbor potrdil izvolitev upravnega odbora TKZE, Je tudi napovedal, da se bo medobčinska skupščina v kratkem spet zbrala, da bi obravnavala program novega odbora, ki doslej ni bil še uradno umeščen.
V prometni nesreči v Ulici Flavia
Ob življenje 46-letni Miljčan
Karabinjerji še ugibajo o vzrokih, ki so preteklo noč zakrivili tragično prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje 46-letni Miljčan Vinicio Ulcig-rai iz Vignana 7/a. Po vsej verjetnosti pa je tragedijo povzročilo mokro in spolzko cestišče, morda pa tudi neprimerna hitrost. Vse kaže, da je Ulcigrai v Ulici Flavia, po kateri je vozil proti domu, nekoliko krepkeje pritisnil na plin. Cesta je bila namreč nekaj po polnoči, ko je prišlo do trčenja, skoraj popolnoma prazna.
V bližini križišča z Ulico Forti je avto ford taunus, v katerem se je vozil Ulcigrai, nenadoma začelo zanašati. Poskusi voznika, da bi obvladal avtomobil, so bili zaman in vozilo je divje zaneslo proti desni strani cestišča, kjer
Kriška VZPI-ANPI počastila dan osvoboditve
Kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič je kot v tradiciji slavnostno Počastila dan osvoboditve. Vaščani in Predstavniki krajevnih organizacij ter 2ahodnokraškega rajonskega sveta so Se zbrali na dvorišču Ljudskega doma, °d koder so v povorki krenili do rojstne hiše partizanskega komandanta Josipa Verginelle, kjer so položili spominski venec. Še prej pa so se poklo-hili spominu dveh domačih partizanov Košute in Grudna, ki so ju obesili ob Pokrajinski cesti. Osrednja slavnost je da preci vaškim spomenikom. Govo-2* je predsednik sekcije Ferdinand “ogatec, zapel pa je moški pevski Oor Vesna. Spominski venec je polo-tudi delegacija devinsko-nabre-žlI>ske uprave.
Knjigo so predstavili sinoči v dvorani Baroncini
0 upravi Avstro-Ogrske v treh jezikih
»Priročnik in karte o organizacijski strukturi do 1918« je naslov zadnjega zvezka, ki ga je izdal Steiermarkisches Landesarchiv o upravni strukturi Koroške, Kranjske, Primorja in Štajerske od leta 1747 do leta 1918, se pravi od največjega razmaha avstrijske monarhije do razpada avstro-ogrskega cesarstva. Značilnost tega zvezka, ki so ga predstavili sinoči v dvorani Baroncini, pa je, da so ga izdali v treh jezikih, in sicer v nemščini, slovenščini in italijanščini. Pri sestavi knjige — uredil jo je slovenski strokovnjak Jože Žontar — so namreč sodelovali avstrijski, slovenski in italijanski izvedenci, ki so gradivo črpali iz najpomembnejših arhivov treh sosednih dežel, to je iz Zgodovinskega arhiva Ljubljane, Arhiva SR Slovenije, Državnih arhivov v Trstu in Gorici ter iz deželnih arhivov Štajerske in Koroške. Priročnik, ki so ga izdali s finančno pomočjo Dežele FJK, dežel Štajerske in Koroške, Kulturne skupnosti SR Slovenije, Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani in italijanskega ministrstva za kulturne dobrine, pa so sestavili Ugo Cova, Vinko Demšar, Pier Paolo Dorsi, Gernot Four-nier, Karl Spreitzhofer, Ema Umek in Wilhelm Wadl.
Sinočnja predstavitev trijezičnega priročnika v dvorani Baroncini	(foto Križmančič)
je za nekaj metrov nadaljevalo svojo divjo vožnjo, dokler ni z vso silo treščilo v obcestni drog za poulično razsvetljavo.
Trčenje je bilo tako silovito, da je avtomobil skoraj izgubil svojo obliko. Voznik je dobil izredno hude poškodbe po vsem telesu in je takoj padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Natančen potek nesreče vsekakor ni znan, saj ni nihče prisostvoval nesreči. Karabinjerji torej lahko le ugibajo po znakih, ki so jih pustile gume na asfaltu, po legi vozila ipd.
Nekaj minut po tragediji je prav mimo kraja nesreče po naključju privozil rešilec Rdečega križa, ki se je vračal iz Milj proti Trstu. Kljub izredno hitri pomoči pa so bila vsa prizadevanja, da bi ranjencu rešili življenje, zaman. Poškodbe, ki jih je dobil v trčenju, so bile zelo nevarne in zdravnik Rdečega križa se je takoj zbal, da moški ne bo preživel. Ulcigraievo srce je še nekaj minut bilo, pred prihodom v katinarsko bolnišnico pa je moški podlegel hudim poškodbam.
Vinicio Ulcigrai se je ponesrečil kakih dvajset minut po polnoči, torej dvajset minut po tem, ko je formalno stopil v veljavo zakon o varnostnih pasovih. Vse pa kaže, da si Miljčan ni pritrdil pasu, ki bi mu bil morda rešil življenje, saj bi v silovitem trčenju voznika verjetno zadržal na sedežu. Tako pa je Ulcigraia z vso silo vrglo proti vetrob-
■ Prejšnjo noč je pozornost policijskih agentov pritegnil 23-letni Luigi Balestri-eri iz Ulice Tavernella 3. Fant je nekam preveč majavo hodil po cesti in ko so policisti zahtevali, naj jim pokaže dokumente, jim je skušal pobegniti. Kaj kmalu se je izkazalo, da je Balestrieri le na začasni svobodi in da bi se bil moral ob 22. uri vrniti v ječo. S štiriurno "zamudo" se je v spremstvu policistov vrnil v koro-nejski zapor.
Zapor in prisilno delo za mlada tržaška roparja
Jav^ško sodišče (predsednik Brenči, ^°žilec De Nicolo) je včeraj iz-n6ttlUZv!o str09° razsodbo proti 30-let-12 ij/ Stojanu Razmu iz Ulice Flavia pariu Vegovemu pajdašu, 29-letnemu be, dgN iz Ul. Boito 6. Zaradi obtož-f°PU j St.a sodelovala pri oboroženem °bs0cij? imela v posesti pištolo, ju je 2 rtiilij na 4 leta zapora in na plačilo le tJ Ohov lir globe. Poleg tega pa ju vacj6 . °značilo kot delinkventa iz na-Sthavij .zato določilo, da bosta po He ler * Kazni morala preživeti še bu. 1 °b delu v prevzgojnem zavo-, Po^Jk Dario Piša slišal razsodbo in vZtojii ■	0 nieno zadnje določilo, je
ln začel glasno protestirati ter
žaliti sodišče. Zaradi tega je javni tožilec zahteval zapisnik procesa, tako da se bo Piša po vsej verjetnosti moral braniti še obtožbe, da je žalil sodnike.
Dogodek, zaradi katerega sta se Ra-zem in Piša znašla pred sodniki, se je zgodil v soboto, 8. aprila, pozno zvečer. Zlikovca sta v bližini pokopališča napadla dva 17-letna mladeniča, ki sta peš odhajala iz diskoteke La capanni-na. S pištolo v roki in v izredno ustrahovalnem tonu sta pajdaša zahtevala od njiju denar ("iztržila" sta 65 tisoč lir), nato pa pobegnila z vespo, a na osnovi opisa ju je policija kmalu izsledila.
»Aids« ga ni rešil iz prijema pravice
Pred sodniki se je včeraj moral braniti 34-letni Rino lannucci, ki je že večkrat bil prijavljen zaradi cele vrste prekrškov in kaznivih dejanj. Da je zakrknjen prestopnik in da nima posebno v čislih sil javnega reda, je zgovorno pokazal pred dnevi, ko so ga policijski agenti na anonimno opozorilo zasačili v Ulici Battisti, kjer je vdrl v parkirani fiat 30-letnega Pietra Ruana.
lannucci se je najprej sprevenedal, češ da je avto njegov, a da je ključe izgubil. Ker ni hotel izročiti svojih osebnih dokumentov, je bilo agentom kmalu jasno, da gre za tatu. Pozvali so ga, naj zapusti avto, takrat pa je lan-
nucci sprostil svojo "fantazijo" in jih zasul s plazom žaljivk. Da bi se jih rešil, je celo začel vpiti, da ima aids in da jih bo okužil z virusom. Da ne bi ostal le pri obljubi, je res začel pljuvati proti možem postave, ki pa so ga vseeno spravili iz avta. Na cesti se jim je lannucci še upiral in jih obrcal ter oklofutal.
Zadeva se je zanj končala tako, da ga je sodišče včeraj po hitrem postopku obsodilo na devet mesecev zapora in na 300 tisoč lir globe. Na zahtevo javnega tožilca mu je tudi odreklo pogojno svobodo.
Ob izgubi Dušana Furlana izreka globoko sožalje svojcem
Antonietta Oliva
Vsi člani naših sekcij izrekamo družini pokojnega in ljubljenega borca Dušana Furlana iskreno sožalje
VZPI-ANPI Trst
Prijatelji od Rumene hiše - Časa gialla izrekajo iskreno sožalje Maji Furlan ob izgubi očeta Dušana.
Solarji iz Ilirske Bistrice na obisku v tržaški Rižarni
V sredo so v spremstvu učnega osebja obiskali Rižarno učenci višjih razredov osemletke ' Dragotin Kette" iz Ilirske Bistrice. Bilo jih je stodvajset, vsi so s pozornostjo sledili besedam Franca Udoviča, ki jim je natančno orisal zgodovino tega zloglasnega kraja, kjer so nacifašisti umorili več tisoč slovenskih in italijanskih antifašistov. V Rižarni so se po naključju srečali z dijaki neke srednje šole iz Riminija in vodja si je želel, da bi se šolarji iz Ilirske Bistrice in iz Riminija med seboj spoznali in se pozdravili. In tako je dijak iz Riminija prikazal svoje vtise z obiska v nacističnih taboriščih in v Rižarni, šolarka iz Ilirske Bistrice pa je predstavila svojo šolo in svoje sošolce ter izrazila solidarnost z italijanskimi dijaki. Učenci iz Ilirske Bistrice so si ogledali nekatere zanimivosti našega mesta in Miramarski grad ter nadaljevali pot v Gorico, kjer so si ogledali mesto in nekatere bližnje kraje, zvečer pa so se podali proti domu. (mm)
Na sliki (foto Magajna) šolarji iz Ilirske Bistrice med ogledom Rižarne.
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče gostuje do 30. t. m. v AVSTRIJI po sledečem programu:
J. in W. Grimm - M. Košuta:
RDEČA KAPICA
danes, 28. t. m., ob 11. uri - GLOBASNICA in ob 16. uri - ŠKOCJAN: jutri, 29. t. m., ob 10.30 - BOROVLJE, ob 15. uri -SVEČE in ob 17.30 - ŠENTJAKOB; v nedeljo, 30. t. m., ob 11. uri - RADIŠE ter ob 15. uri ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU.
H. Broch:
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE danes, 28. t. m„ ob 20. uri - REBRCA in v soboto, 29. t. m., ob 20. uri - ŠENTJAKOB.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red B) bo na sporedu druga predstava Donizettijeve opere LINDA IZ CHAMOUNIKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini.
Ponovitve pa bodo 30. aprila ter 2., 4., 7., 9., 11. in 13. maja.
Jutri ob 17. uri (red S) deveta predstava Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent A. Campori, režiser G. Chazalettes.
ROSSETTI
Od 2. do 14. maja bo gledališka skupina Glauca MAURIJA predstavila W. Shakespearovo delo SEN KRESNE NOČI. Režija G. Mauri. V abonmaju odrezek št. 11. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Jutri, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Carpinterija in Faragune DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA. Režija: Francesco Macedonio. Ponovitve si bodo sledile do 21. maja po običajnem urniku.
koncerti
Glasbena matica Trst, koncertna sezona 1988/89 - v sredo, 3. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu IGOR LAZ-KO - klavir. Na spredu: J. S. Bach -Goldberg variacije, Beethoven - Sonata op. 53 št. 21 v C - duru Rahmaninov -Sonata op. 36 št. 2 v b-molu. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od danes, 27. t. m., dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar PETER WAL-DEG.
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 29. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Franca DEGRASSIJA.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 6. maja na ogled razstava AMSTICI za PIRELLO GOETTSCHE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bodo jutri, v 29. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Romana CONVERSANA. Razstava bo odprta do 12. maja po običajnem urniku.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v
Trstu prireja dne 17. maja izlet v okolico Ljubljane: grad Bogenšperk, Zagorje, Medijske Toplice. Vpisovanje v sredo, 3. maja,- in četrtek, 4. maja, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
ALBERT ČUK
se danes sreča z Abrahamom.
Še veliko življenjskih uspehov mu ob tem pomembnem jubileju želita
ŠD Primorec in sekcija KPI Zorko Kralj
Naša Majda in Branko pestvata malo
NATALIE
Bodoči članici nazdravljata
fantovska in dekliška Majence
Družini Anne in Paola Kosati se je pridružil mali
LUCA
Srečnima staršema in novorojenčku čestita
Godbeno društvo Nabrežina
čestitke
Upravni odbor in osebje Narodne in študijske knjižnice čestitajo dolgoletnemu predsedniku FRANCU ŠKERLJU ob prejemu priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Majda in Branko sta dobila hčerko NATALIE. Vso srečo želi novi družini Milojka.
Včeraj je praznoval v Boljuncu 70. rojstni dan naš dragi mož, oče in nono BOGOMIL ZOBEC. Še na mnoga leta mu iz srca kličejo žena Anica, otroci Adelka z možem Francom, Miki z Nadjo ter vnuka Maja in Ivan.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Un'altra donna, dram., r. Woody Allen, i. Gene Row-lands, Mia Farrow.
EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Ho sposato una iena, i. Kim Basinger.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Una donna in carriera, r. Mike Nic-hols, i. Melanie Griffith, Harrison Ford, Sigoumey VVeaver.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Hellraiser 2 - Prigionieri delTinferno, srh., r. T. Randel, i. C. Higgins, □
NAZIONALE II - 16.15, 21.30 Due figll di..., kom., r. F. Oz, i. S. Martin, M. Caine.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La cosa che piace di piu, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Teguila Connection, dram., r. R. Towne, i. M. Gibson, M. Pfeiffer.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 17.20, 22.10 8 e 1/2, dram., It. 1963, r. Federico Fellini, i. Anouk Ai-mče.
EDEN - 15.30, 22.10 Hof stuff, sesso sfre-nato, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Nig-htmare 4 - H non risveglio, srh.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Un pešce di nome Wanda, kom., i. J. Lee Curtis.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Rapporto confidenziale, r. Orson Welles.
ALCIONE - 16.30, 22.10 L'orso, pust., r. J. J. Annoud.
RADIO - 15.30, 21.30 Trasgressioni ero-tiche, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
ors
-novo
gfcebeno aadruoo
Radio Koper, KD Briški grič,
ZSKD Gorica, Kulturni dom Gorica,
pod pokroviteljstvom
Občine Števerjan
vabijo na
1. POP-ROCK FESTIVAL
(natečaj za Lignano ’89)
Sodelujejo ansambli: Damin Gambit, Zebra Imago, Bambus Band, Anika Horvat, Avtomobili, Karma, Rock Caffč, Happy day, Agropop, Karamela, Bazar, Martin Krpan.
Gostje večera: Janez Bončina - Benč, Junaki nočne kronike, humorist Benny Hill, napovedujeta Iztok Jelačin in Igor Malalan.
V	Števerjanu jutri, 29. t. m., ob 20.30.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
šolske vesti
Učenci in učitelji osnovnih šol zgo-niške občine vabijo na šolsko prireditev, ki bo danes, 28. t. m., ob 14. uri v prostorih osnovne šole 'T. maj 1945" v Zgoniku. Vabljeni!
prispevki
Gospodarsko društvo na Kontovelu
sklicuje danes, 28. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju ter ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih gospodarskega društva
89. REDNI OBČNI ZBOR
Vabljeni
Združenje aktivistov NOB na Tržaškem in Zveza vojnih invalidov NOV - Trst
prirejata
PROSLAVO OBLETNICE USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA
ki bo danes, 28. t. m., ob 19. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, UL Petronio 4
O vsebini OF takrat in danes bo govoril Lado Pohar-Damjan, podpredsenik RK ZZB NOV Slovenije.
Sodeloval bo moški pevski zbor Fran Venturini od Domja.
Vabljeni!
včeraj - danes
razna obvestila
Tržaški pokrajinski VZPI-ANPI sporoča, da bo KOMEMORACIJA pri spomeniku padlim borcem italijanske in slovenske narodnosti v Temnici v nedeljo, 30. t. m., ob 15. uri.
Jutri, 29. t. m., ob 17. uri bo na bar-kovljanskem pokopališču POČASTITEV PADLIH OSVOBODILNE BORBE. Nastopili bodo osnovnošolski otroci, zbor M. Pertot, recitator Anton Petje. Uvodno misel bo podal Jurij Slokar.
razne prireditve
Danes, PETEK, 28. aprila 1989
BISTRA
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 14.11 - Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 11.20.
Jutri, SOBOTA, 29. aprila 1989
TANKOSLAVA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.56 najvišja 13 cm, ob 9.56 najnižja -30 cm, ob 18.18 naj višja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1005 mb rahlo narašča, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 80-odstotna, padlo je 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Jessica Verduno.
UMRLI SO: 79-letni Umberto Ciassini, 89-letni Giovanni Roncelli, 54-letna Alma Steffe por. Venier, 78-letna Anna Maria Zoia vd. Brandolin, 69-letni Vitto-rio Versi, 75-letna Maria Cegan vd. Pertot, 76-letni Giuseppe Gregoretti, 71-let-ni Giuseppe Pieri, 58-letni Giuseppe Voci, 69-letna Livia Meggiorini por. Muschi, 89-letna Carolina Bordon vd. la-vornich, 91-letna Maria Radoicovich vd. Possa.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24., do sobote,
29. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
SESLJAN (tel. 414068), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
SESLJAN (tel. 414068), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Sekcija KPI J. Verginella prireja s nedeljo, 30. t. m., in v ponedeljek, 1. maja, v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK 1. MAJA. V nedeljo popoldne koncert moškega zbora Vesna, v ponedeljek ob 17.30 koncert nabrežinske godbe. Udeležence bosta pred tem pozdravila sen. Stojan Spetič in posl. Giorgio Ros-setti. Oba večera ples z ansamblom Hap-py day. vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v četrtek, 4. maja, predavanje univerzitetnega prof. Aljoše Volčiča na temo: ŽENSKA IN MATEMATIKA. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v nedeljo, 30. t. m., na DRUŽABNI VEČER ob priliki dviganja maja. Ob 20.30 vas bo zabaval čarovnik Pogačnik, sledila bo tombola.
KD F. Venturini - Domjo GLAS HARMONIKE - VI. obmejno srečanje izvajalcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 30. t. m., ob 14. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Jutri, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev likovne razstave Jane Omerse-Križaj. Nastopajo mladinski in otroški pevski zbor Fran Venturini ter gojenci šole na diatonično harmoniko.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 29. t. m., na večer za naslovom: POKAŽI KAJ ZNAŠ. Nastopali bodo dijaki klasičnega liceja s predpremiero prizorčka Proces na Vrdeli, Leo Oblak z originalnim video - posnetkom, Valentina Bembi s svojo violino ter Tomaž Martelanc, ki nam bo pokazal svojo zbirko hroščev. Začetek ob 18.30. Vabljeni prav vsi!
Sekcija VZPI - ANPI Prosek - Konto-
vel v sodelovanju z Godbenim društvom Prosek in MPZ V. Mirk prirejajo TRADICIONALNO PRVOMAJSKO POVORKO v čast praznika dela in 44. obletnici osvoboditve naših krajev. Povorka bo krenila v ponedeljek, 1. maja, ob 8. uri izpred Soščeve hiše na Proseku k spomenikoma padlim v NOB na Proseku in Kontovelu, kjer se bomo oddolžili žrtvam. Vabimo vaščane na polnoštevilno udeležbo.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine V petek, 5. maja, ob 20.30 srečanje na temo: SONČNE IN SENČNE STRANI JUGOSLOVANSKE FEDERACIJE. Razgovor bosta uvedla dr. Ciril Ribičič, profesor ustavnega prava na pravni fakulteti v Ljubljani in član Zvezne in republiške ustavne komisije ter dr. Darko Bratina, profesor sociologije na tržaški univerzi in ravnatelj Slorija.
V	spomin na teto Ivanko Štoko vd. Daneu darujejo Neva, Drago in Mira 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na pok. Jožefa Perčiča in Franca Pahorja darujeta Berto in Bogomila 50.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
V	isti namen daruje Ivanka Lupine
30.000	lir za MePZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Josipa Perčiča darujeta Sonja in Mauro 15.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Franca Legiše darujeta Dragica in Ljubo Perčič (Šem-polaj 31) 15.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Slavico Tence por. Košuta darujejo Milica in Justina Gustinčič
30.000	lir, Rado, Zofija, Marica in Avgust Caharija 20.000 lir, Srečko Sedmak (Dolenc) 20.000 lir ter Grozdana in Milko Bole 20.000 lir za vzdrževanje spomenika paldim v NOB v Križu.
V	spomin na brata in strica Ivana Ko-baua daruje Boris Kobau z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na svaka oz. strica Stanka darujejo Anica, Silvan, Marko, Erika in Iztok 100.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Ker se ne moreta udeležiti izleta darujeta Marija Legiša-Tence in Rihard Tence iz Prečnika 40.000 lir za obnovo bolnice Franja in 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	spomin na Kristino Koritnik darujeta Anica in Justina Daneu 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Dušana Starca in na Ivanko Štoko vd. Danev darujeta Gička in Mario Škrl 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Mirkino mamo darujeta Riko in Stanka Čuk 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Franca Pahorja darujeta Janko in Marija Rebula
20.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Ob svojem rojstnem dnevu daruje Marko Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
KD I. Grbec daruje 150.000 lir za obnovo bonice Franje, zbranih ob gostovanju lovskega društva Doberdob.
N. N. daruje 11.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Lojzka in Milojka Sosič darujeta 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Kristino Koritnik daruje Ivanka Wilhelm 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Rožo Pertot - Kobal darujeta Justa in Rudi Blažič 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na prof. dr. Bogdana Breclja in dr. Dorčija Sardoča darujeta Zoro in Aica 100.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Češka Šumana darujejo sestre Marija, Bernarda in Simplicija Žerjal 20.000 lir za KD I. Grbec in 20.000 lir za Dom J. Ukmarja.
V	spomin na Zoro Godino vd. Santin daruje Alda Rosman 50.000 lir za KD L Grbec.
V	spomin na Češka Šumana daruje Valerija 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na tov. Dušana Furlana daruje Alma 20.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
mali oglasi
PRODAM stanovanje, 70 kv. m, v središču mesta. Tel. 43134 v večernih urah.
PRODAM motocikel honda 125, letnik 1987, črno/rumen v dobrem stanju. Tel. na št. 201072 v večernih urah.
PRODAM pločevinast box, primeren za skladišče ali garažo, 260 cm x 520 cm. Tel. 229349.
OSMICO je odprl v Repnu Branko Rau-ber. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alan Hrvatin pri Škofijah, Eleri 43. Toči belo in črno vino, za jedačo poskrbljeno.
OSMICO odpre Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 38 Mario Gruden. Toči belo vino in refošk.
LETO je naokrog, zato vabimo vas od vsepovsod, da v osmico k Čočevim prihitite, kjer belo in črno vino točijo ter s prigrizkom domačim postrežejo. Os-mica je odprta od 24. t. m. dalje v Bratužev! ul. 6 v Doberdobu.
ŽENSKA išče delo v Gorici kot hišna pomočnica, otroška varuška, kuharica ali katerokoli delo v družini. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Pomočnica".
21-LETNO DEKLE z aktivnim znanjem slovenščine in nemščine išče zaposlitev kot prodajalka. Tel. na št. 54547.
AVTOMEHANIČNA delavnica išče vajenca. Tel. 630183.
PREPROSTA, skromna 56-letna vdova želi spoznati razgledano, srčno dobro, iskreno prijateljico/ja, nealkoholik in nekadilec. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Potrebujem tvojo pomoč".
MOŠKI srednjih let išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 226716 - v večernih urah.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. 0481/884161 - v večernih urah.
MLADA Slovenka išče službo kot hišna pomočnica na Opčinah ali v Trstu. Tel. 828251 od 12. do 13. ure ter od 19. do 21. ure.
ITALIAN UNO PRODUCTIONS išče osebe raznih starosti, obeh spolov, za sodelovanje pri produkciji telefilmov, reklami, festivali, diskografiji. Tel. 02/66982097 - 66982108.
VIKEND na Lokvah, opremljen, prodam. Tel. 0481/390668 ob uri kosila ali večerje.
NUJNO iščem v najem majhno stanovanje. Tel. od 13 do 14. ure na št. 213837.
menjalnica
27. 4. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1375,200	1360.—
Nemška marka........ 732,800	731.—
Francoski frank..... 216,650	215.—
Holandski florint ... 649,830	647.—
Belgijski frank.....	35,006	34,500
Funt šterling....... 2325,900	2310.—
Irski šterling ..... 1956,300	1935. -
Danska krona........ 188,320	187.-
Grška drahma........	8,603	8,100
Kanadski dolar...... 1148.— 1130.—
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Japonski jen ........ 10,381	10.—
Švicarski frank..... 829,500	827.—
Avstrijski šiling... 104,070	103,600
Norveška krona...... 201,750	200.—
Švedska krona....... 215,670	213,500
Portugalski eskudo .	8,861	8,300
Španska peseta ..... 11,803	11,300
Avstralski dolar.... 1095,300	1050.—
Jugoslov. dinar .... —	0,123
ECU................ 1523,850	—
■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB tržaška kreditna banka
Telef. Sede? 040/67001 Agencija Domjo 831-131
Odstopi velikih dirigentov razburjajo svet resne glasbe
Po Von Karajanu tudi Andre Previn
Herbert von Karajan (na sliki) odigrava spet vlogo ključne osebnosti na prizorišču dogajanja v svetu resne glasbe. Tokrat razvnema srca njegova ostavka od mesta stalnega dirigenta berlinske filharmonije, pri kateri je bil Von Karajan dolgo let karizmatični umetniški vodja.
Zdi se, kot bi bila Karaj anova poteza začetek nekakšne verižne reakcije. Po pičlih 24 urah se je namreč za isti korak odločil še drugi ugledni predstavnik iz vrst svetovno znanih dirigentov, Andre Previn, ki je izjavil, da bo svoje delo pri Filharmoniji v Los Angelesu opravljal le še za mesec dni. Zdi se, da Previnovi odločitvi botrujejo predvsem nelahki odnosi z Ernestom Fleischmannom, organizatorjem losangeleških filharmonikov. Orkestra iz Berlina in Los Angelesa sta tako v izredno kratkem času ostala brez stalnega dirigenta. Stanje je napeto tudi zato, ker se ta trenutek za novega glasbenega voditelja pogajajo tudi druge glasbene ustanove, kot na primer Filharmoniji v New Yorku in Parizu.
Andre Previn, 60-letni ameriški glasbenik nemškega rodu, je postal stalni dirigent v Los Angelesu pred štirimi leti. Prej je vodil Simfonike v Houstonu in London Symphony. Od leta 1985 pa je stalni dirigent tudi v londonski Royal Philharmonic.
Štirje deli tv hobotnice za Kitajce in Američane
»Placidova hobotnica« bo v kratkem prilepila na male ekrane tudi kitajske in ameriške tv gledalcev. Prav te dni se je namreč zaključilo pogajanje za predajo umetniških pravic prvih štirih delov tv filma La piovra, kot je izjavil, Giampaolo Cresci, upravni delegat italijanske distribucijske družbe Sacis, ki svetovnemu tržišču ponuja sporede RAL Na Kitajskem bo tv nadaljevanko predvajala osrednja kitajska televizijska mreža CC TV (Chinese Central Television), ki se lahko ponaša z milijardo zvestih tv gledalcev. Zelo verjetno bodo vse dialoge prevedli v kitajščino. Isto se bo zgodilo tudi za ameriško izdajo, pri kateri bo družba Dina De Laurentiisa poskrbela tudi za novo montažo filmskega gradiva.
Medtem pa so že v teku priprave na snemanje petega dela uspešnega tv filma. Micheleja Placida (na sliki eden izmed njegovih zadnjih prizorov iz Hobotnice 4) bo sicer zamenjal nov igralec: po vsej verjetnosti bodo novega junaka, ki bo Placida nadomestil ob strani Patricie Millardet, izbirali med njegovimi znanimi ameriškimi vrstniki. Stvar pa se nekoliko zapleta, saj se snemanje še ni začelo. Po napovedih naj bi se režiser Luigi Perelli lotil Hobotnice 5 že julija, zaradi nepredvidenih težav pa bodo snemanje skoraj gotovo začeli šele septembra.
Film o trobentarju Chetu Bakerju
Bilo je pred enim letom, nekega spomladanskega dne, ko si je veliki ameriški trobentar Chet Baker vzel življenje, tako da je skočil z drugega^nadstropja hotela v Amsterdamu. Star je bil šele 58 let. Bilo je kmalu po zaključku snemanja filma o njegovem življenju. Ameriškega režiserja in fotografa Bruca Webera-ja sta namreč očarali Bakerjeva osebnost in glasba.
Film nosi naslov Let's Get Lost in ponuja zelo stvarno sliko nemirnega in pogosto osamljenega glasbenika, ki je zaman iskal spokojnost in mir. Film, ki traja skoraj dve uri, je posnet v črno-beli tehniki, tako kot so bili črno-beli ovitki plošč v 50. letih. Glasbena kulisa je nadpovprečna, saj prinaša vrsto slavnih in enkratnih Bakerjevih izvedb. Pred tem je Bruce Weber posnel o Bakerju tudi kratek, tri minute trajajoči dokumentarec, iz katerega se je pravzaprav rodila zamisel za celovečerni film. Lefs Get Lost so pred enim tednom dni predstavili v ZDA, že v teh dneh pa se je pojavil tudi v italijanskih kinodvoranah.
Vademecum opernih predstav v letih 1597-1987
Knjiga ima približno 400 strani, na katerih so popisane vse melodrame od Dafne Jacopa Ferija iz leta 1597 do Srečnega princa Franca Mannina iz leta 1987. Naslov knjige je seveda zgovoren, kot se spodobi za tak priročnik, ki zajema štiri stoletja opernih predstav - Melodrama v svetu.
Avtor Giuseppe Treggiani je skušal s tem delom nadomestiti slavnejšo in starejšo Kobbes Opera Book, ki je prvič izšla v New Yorku leta 1919 in kasnejšo ter popolnejšo Le repertoire lyrique d hier ed d aujourdhui pariške založbe Billaudot iz leta 1971. Pobudo za to italijansko verzijo je uresničila založba Levante iz Barija.
Kot pravi priročnik prinaša knjiga osnovne podatke za vsako opero: avtorja libreta, kratko vsebino in program
premierske predstave. Popolnoma jasno je, da že pregled opernih predstav (pravzaprav bi vseskozi morali govoriti o melodramah), ki so se zvrstile v skoraj 400 letih, predstavlja kopico koristnih podatkov. Kot vse tovrstne publikacije pa ima knjiga seveda tudi nekaj pomanjkljivosti. Tako avtor iz neznanih razlogov ne navaja oper Edouarda Lola, Buhoslava Martinuja in Krzystofa Pendereckega. Očitno se je Treggiani usmeril predvsem v tisti repertoar, ki je trenutno najbolj v modi.
Knjigo bi prav gotovo priporočali tistim, ki se želijo udeležiti kakega televizijskega kviza. Po njej pa seveda lahko sežejo vsi ljubitelji oper, saj doživlja ta glasbena zvrst vedno in znova svojo drugo mladost.
II

	
današnji televizijski in radijski sporedi
■■■lil
!'i ... ::
liiiaiBii
-Idlllllll
___________
RAI 1______________
7.1.5	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Discoring
15.00	Dok.: Leteči zmaj
16.00	Risanka, nato Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
l805 Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.10	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Mary Poppins (fant., ZDA 1964, r. Robert Stevenson, i. juiie Andrews, Dick Van Dyke)
22.45	Aktualno: Linea diretta
23.15	Dnevnik
23.25	Nočni rock: Elvis Cos-tello, Cow Boy Junkies
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Informativna oddaja: Lo
choc del futuro
^ RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Silenzio... si špara! (krim., It.-Fr. 1955, r. John Berry, i. Eddie Constantine, May Britt)
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaja angleščine in
francoščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes športne vesti
16.00	Jahanje: Pokal narodov
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlig-hting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Serata d onore (vodi Pippo Baudo)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: II elan dei francesi
(dram., Fr. 1972, r. Robert Enrico, i. Serge Reggiani, Juliet Berto)
RAI 3	|
12.00	Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij
12.55	Kolesarstvo: dirka po deželah - Spoleto-Ap-pignano
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Mladina spoznava Evropo
15.00	Tenis: mednarodni turnir (iz Montecarla)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nanizanka: Vita da stre-
ga
18.45	Športna rubrika: Derby (pripravlja Aldo Biscar-di)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualnosti: Duello (vodi Giorgio Rossi)
22.15	Film: Venerdi maledet-to (krim., VB 1982, r. John Mackenzie, i. Bob Hoskins, Helen Mirren, Eddie Constantine)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
[	RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Po sledeh napredka
10.40	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (4. del, pon.)
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Po sledeh napredka
17.15	Glasbena oddaja: Slovenska pesem v zamejstvu - Irke, po staron spijsane
18.15	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije - Grdina pod kamnom
18.30	Nad.: Safari (10. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Podvodna odkritja - Trgovske ladje (6. del)
20.50	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (17. del)
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Razred gospodične Mac Michaelove (dram., VB 1978, r. Silvio Narizzano, i. Glenda Jackson, Oliver Reed)
23.45	Video strani
HIPI TV Koper
11.00	Tenis: turnir v Monte Carlu, vmes (13.30 in 16.00) TVD Novice
16.10	Nam: The Mod Sguad
17.00	Film: II primo dei Ken-nedy (dram., ZDA, r. Richard Heffron
18.50 Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Stranke se pripravljajo na evropske volitve PADRIČE — Obračun delovanja Centra za znanstveno raziskavo
OPČINE — Glavni odbor ZSKD o novih prijemih na kulturnem področju
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis v Monte Carlu
22.15	Dnevnik
22.25	Rubrika: Sottocajiestro
23.25	Koles, dirka po Španiji
23.55	Nočni boks
RTV ljubljana 2
16.55	SP v streljanju
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik, Žarišče
20.35	Virtuoz: Ashkenazy igra Schumanna (pon.)
21.35	Skupščinska kronika
21.55	En avtor en film
CAHALES____________
8.30 Nanizanki: Una famiglia americana - II volonta-rio, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando cantan-
15.00 15.30
17.00
19.00
20.25
20.30
0.45
0.55
do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
Nanizanka: La časa nella prateria - Lepidemia Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto! Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
Rubrika: Radio Londra (z Giulianom Ferraro) Variete: II principe az-zurro (vodi Raffaella Carra)
Aktualnosti: Forum Variete: Maurizio Co-stanzo show Rubrika: Premiere Nanizanki: Baretta - La tiunione, 1.50 Mannix -Un film incompiuto
BETE 4________________
7.40	Nanizanki: Lou Grant,
8.40	Switch
9.40	Film: La notte del gran-de assalto (pust., It.-Fr. 1959, r. Giuseppe M. Sco-tese, i. Fausto Tozzi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson
20 00 Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: L angelo scarlatto (pust., ZDA 1952, r. Sid-ney Salkow, i. Yvonne De Carlo, Rock Hudson)
22.05	Film: Il grande attacco (vojni, It. 1978, r. Umber-to Lenzi, i. Helmut Berger, Samantha Eggar, John Huston)
0.10 Nanizanki: Vegas, 1.10 Missione impossibile
2.00	Film: Il colosso di New York (fant., ZDA 1958, r. Eugene Lourie, i. John Beragrey)
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nam: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 Luo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., It. 1980, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Edwige Fe-nech)
22.40	Nanizanka: I-taliani
23.10	Variete: Dibattito!
23.30	Šport: Grand Prix
0.40 Rubrika: Premiere
0.50 Nanizanke: Troppo for-te, 1.20 Giudice di notte, 1.50Kung-fu
OPEOII_________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nam: Goodtimes
10.00	Filmske novosti
10.15	Nam: Capitan Nice
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nan.:Goodtimes
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar... (2. del), vmes nan. Thomas & Senior
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Milano... difender-si o morire (krim., It. 1976, r. Gianni Martucci,
i.	Marc Porel, George Hilton)
22.30	Športna rubrika
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC__________________
11.00	Nam: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Tenis (iz Montecarla)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I temerari (dram.,
ZDA 1969, r. John Fran-kenheimer, i. Burt Lan-caster, Deborah Kerr)
22.25	Nogometne vesti
23.05	Vesti: TMC nocoj
23.20	Nogometne vesti 0.15 Športna oddaja
TELEFRIULI____________
13.30	Nam: Dick Turpin
15.00	Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Voglia di volare (4. del)
22.30	Rubrika: Motor news
23.00	Tednik: Tigi 7
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Rubrika: Il salotto di
Franca
1.30	Informativna oddaja
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno posništvo; 12.40 Z letošnje revije Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Halo, kdo tam?;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 51. del); 15.15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Primorska poje; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30_Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Sinoči za las preprečili paralizo goričkega zdravstva
Goste z Reke bosta sprejela Scarano in Crisci
Pri Krajevni zdravstveni enoti samo »tehnično« odobrili proračun
Danes v Gorici 3. miting za mir, sožitje in razvoj
Skupščina Goriške krajevne zdravstvene enote je sinoči s pičlo večino odobrila letošnji proračun. Odobritev gre vsekakor razumeti kot zgolj tehnično in ne politično dejanje, saj sta proračun podprla tudi svetovalca SSk in PSDI, ki sta svoj glas utemeljila zgolj kot "odgovorno dejanje, da se prepreči popolna paraliza goriškega zdravstva" in ne kot podporo večini, ki upravlja KZE. Ta večina odslej ne bo mogla več računati na doprinos socialdemokratov, ki so izjavili, da zaradi sprememb v političnem okviru na pokrajinski ravni (izločitev PSDI iz večine na Občini Gorica in posledični izstop iz odborov v Tržiču in Ronkah) ne bodo več podpirali koalicije niti v KZE. Sicer pa ostaja njihovo zadržanje nekoliko dvoumno, saj predstavnik PSDI ni izstopil iz upravnega odbora.
Seja se je pričela na dokaj razburljiv način, saj ob napovedani uri v dvorani ni bilo dovolj svetovalcev večine. Opozicija (KPI, Zeleni, PRI, PLI in MSI) je zato zapustila dvorano, ker je ostalo 23 svetovalcev. Za začetek seje bi potrebovali še dva, za odobritev proračune tri. Predsednik Calzolari se je odločil za 15-minutno
prekinitev, kar je zunaj dvorane povzročilo reakcijo opozicije, češ da ni mogoče prekiniti seje, ki se sploh ni pričela. Svetovalci opozicije so z umikom hoteli dokazati, da v KZE ni večine, ki bi bila sposobna upravljanja, in so zahtevali naj se zasedanje prekine zaradi nesklepčnosti. Po nekaj desetinah minut je prišlo še nekaj svetovalcev, tako da se je seja naposled le pričela.
Njen potek je bil nato skoraj bliskovit, brez nikakršnih političnih poročil ali razprave o vsebini proračuna. Njegovo predstavitev so prepustili kar funkcionarju, ki je predstavil osnovne številke: tekočih stroškov naj bi letos imeli nekaj čez 165 milijard lir, kolikor je pač prihodkov iz vsedržavnega sklada za zdravstvo in nekaterih manjših postavk. Po sili razmer bo morala KZE letos še zmanjšati nekatere izdatke, predvsem pri nabavi zdravil, pri specialistični in konvencijski oskrbi, pri stroških za osebje, ki vsekakor dosegajo približno polovico vseh tekočih stroškov.
Sledile so glasovalne izjave. KD in PSI sta podprli proračun, vendar manjkala
sta jima dva svetovalca, da bi dosegli potrebno večino 26 glasov. Na pomoč sta priskočila Paulin (SSk), ki je kritiziral KZE zaradi popolne pasivnosti pri problemu upepeljevalnika, vsekakor pa podprl proračun, in Esposito (PSDI), ki je zapel nekak "de profundis" ne samo večini ampak nasploh takemu sistemu upravljanja zdravstva. Pred desetimi leti smo imeli raven zdravstvene oskrbe, ki je bila med najvišjimi v državi, danes po desetih letih zdravstvene enote pa drsimo vedno bolj proti dnu, je dejal in pri tem priznal, da tudi njegova stranka nosi del krivde za napake. Ob vsej tej kritičnosti pa je napovedal da bo podprl proračun. To izključno zato, ker bi v nasprotnem primeru KZE po 30. aprilu ne mogla izplačevati več ničesar, od plač osebju do nabave blaga, zdravil in opreme.
Proračun je bil tako odobren, večina si je oddahnila, predsednik Calzolari pa je prekinil sejo in odložil preostale manj pomembne točke na dnevnem redu. Zdravstvo na Goriškem bo tako lahko životarilo naprej.
Mir, sožitje, razvoj. To so vrednote, ki so navdihovale borce v oboroženem odporu proti nacifašizmu, za osvoboditev in za demokratično družbeno ureditev, kjer bi ob svobodi vsakega posameznika bilo slehernemu človeku zagotovljeno polno spoštovanje njegovega dostojanstva. Trije pojmi miru, sožitja in razvoja so tudi geslo mitinga, ki ga nekdanji borci in demokrati prirejajo danes popoldne v Kulturnem domu v Gorici. Prvič so miting priredili pred dvema letoma predvsem kot praznično srečanje ob dveh za italiajn-ski in slovenski narod nadvsem pomembnih datumih: 25. aprilu - dnevu osvoboditve v Italiji in 27. aprilu -dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Srečanje je že lani preraslo zgolj družabno-praznični pomen, letos pa bo 3. miting zadobil še dodatno pomembno vsebino.
Na srečanju, ki se bo pričelo ob 17.30 v Kulturnem domu, bodo namreč podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju med borci iz Gorice in Reke. Pokrajinski in občinski odbor
Jutri odprtje devetnajstega mednarodnega sejma Espomego
Socialisti predložili dokument o posegih za varstvo okolja
Na razstavišču ob Ločniškem mostu je že vse nared za jutrišnje odprtje 19. mednarodnega goriškega sejma Espomego. Sejem bo uradno odprl jutri ob 12. uri poslanec v evropskem parlamentu Alfeo Mizzau. Še pred tem bo ob 10. uri v konferenčni dvorani zasedanje deželnega združenja mojstrov dela iz Furlanije - Julijske krajine. Takoj po odprtju sejma bo na Espomegu tudi srečanje z delegacijo Združenja vitezov turizma, ki bodo v teh dneh imeli svoje 8. vsedržavno zasedanje.
Sejem Espomego bo odprt do nedelje, 7. maja. Na njem napovedujejo standardno prisotnost razstavljavcev iz naše in sosednih dežel. Še posebnega pomena je sodelovanje Slovenije in Koroške, ki bosta v okviru sejemskih manifestacij imeli tudi svoja gospodarska dneva. Spored kulturnih, športnih in drugih obrobnih manifestacij bo tudi letos dokaj bogat.
Že v nedeljo napovedujejo na razstavišču prihod in nagrajevanje udeležencev množičnega netekmovalnega pohoda "Stragorizia". Ob 17.30 bo nastopil country ansambel "Old America". Gre gotovo za eno najboljših italijanskih skupin v tej glasbeni zvrsti. Ansambel bo na Espomegu nastopil še 1., 6. in 7. maja. V ponedeljek popoldne prirejajo mladinsko kolesarsko te-movanje BMX.
V torek bo na Espomegu dan Koroške, isti dan ob 17.30 bo tudi posvet SIP o novih storitvah telefonske informatike v korist trgovini in gospodarstvu. V sredo bo ob 19. uri koncert godbe poštnih uslužbencev iz Celovca, ob 20. uri pa posvet družbe IMAG o razvojnih možnostih, ki jih goriški trgovini nudi uresničitev obmejnega komercialnega centra.
Dan Slovenije bo v četrtek, 4. maja. Delegacija slovenskih gospodarstvenikov, ki jo bo vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Bulc, bo imela vrsto srečanj s tukajšnjimi gospodarstveniki in si bo poleg sejma ogledala še druge gospodarske objekte.
V	petek, 5. maja, bo ob 18. uri posvet o sodobnih sistemih za prevoz blaga "The Multimodal area of Gori-zia". Bogat spored posvetov se bo zaključil v soboto dopoldne z zasedanjem o odpravljanju arhitektonskih pregrad, ki ga prireja rajonski svet za mestno središče.
Od jutri v Gorici zasedanje Združenja vitezov turizma
V	Gorici se bo jutri pričelo tridnevno zasedanje sekcije Mednarodnega združenja vitezov turizma za Italijo. Osmo zasedanje ob desetletnici ustanovitve združenja bo potekalo v našem mestu, da bi poudarili turistični pomen območja Alpe Jadran. Pred kratkim so ustanovili sekcijo združenja za to območje, ki poleg naše dežele vključuje Slovenijo in Koroško. Sekciji načeljuje predsednik združenja goriških hotelirjev V. Levstik.
Zborovanje vitezov turizma se bo pričelo jutri ob 9. uri v deželnem avditoriju. Sledili bodo obiski Espomega in gradu, popoldne pa nadaljevanje zasedanja. V nedeljo bodo zborovalci šli v Trst, Oglej, Redipuglio in Štever-jan, 1. maja pa je predviden izlet na Koroško s srečanji s tamkajšnjimi oblastmi in turističnimi delavci.
ifr.t-čka banka Gorka - Kmečka bitnlo 4>or»c;i - Krnela banka 5ortt:;j •• Kmečk« banka Sorica - Kmečka banka Dorica •• KmečSt; Pftžka banka Gorka - Kmečka banka Gorka • Kmrčka banka Gorka - Kmečka banka Gorka • KrmRka banka Gorka • Kmečka ička banka Gorka - Kmečka bank.ii Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorka - Kmečka bi ;ka banka Gorica > Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka bat <a banka Gorita ~ Kmečka banka Gorica - Rmtčka banka Gorica • Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmečka bani banka Gorica • Kmečka banka Gorita - kmerfa.t i^i<a	- Kmečka baoka Gorita - Kmečka banki
>ct«ka Gorica - Kmečka banka Gorica - Ktol^a	Smjt ^njka^mka^ri^- Kmečka banka Gorica - Kmečka banka (
toka Gorica - Kmečka banka Gorica -	Sika Src.fl Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka G<
tka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmočk;t^anjn*^^-B	b^<a^c^tay<metka banka Gorica - Kmečka banka Gos
u Gorica • Kmečka baoka Gorica * Kmečka bafflra	• RTOečJnPbjMu ^>rtcr^Kmečka baoka Gorica * Kmečka banka Gor
Gorica > Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ■ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goril Jorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goric« >rica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka baoka Gorica

•So - Kmečka banka Gorij ica - Kmečka banka :a " Kmečka baoka Gori«
-	Kmečka banka Gorka -Kmečka bm
{mečka bank] mečka banka tčka banka rk.i banka <a banka Goi banka
»anka Gorica1 anfca Gorica • tika Gorica - } ta Gorica Gorica • K Sorica - Km«
>r»ca - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica :a - Kmečka banka s •• Kmečka banka
-	Kmečka banka Gorica ”
Kmečka banka Gorica • Kmečka banko
(mečka baoka Gorica - Kmečka nečka banka Gorica * Kmečka bani
t Gorički - Krnela banka Gorica -	banka Gorica ~ Krnelo banka Gorica * Kmečka j^nka
orna - Kmečka baoka Gorita ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gor
ortca -rica - 1
Gorica Gorica - Kn Gorka • Km« Gorica - Kmet iprica - Krneči
__;5ca - Kmečka
Gorica - Kmečka i ~ Kmečka b< Kmečka bat ka bani - Kmečka banki ečka banka { a banka G< i banka Got
■priča ^Kmečfca banka_Gori^| - Krneč k a banka Gorica - Kmečka banka Gor jjsanka Gorica • Kmečka banka Gori« baoka Gorica • Kmečka banka Goric; Kmečka banka Gorka - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - i
Gorka * Kn Gorka ■ Km« ica - Kmei
Gorica • Kmetka banka Gorita Kmeti Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečk. Gorka - Kmečka banka Gorica « Kmečka
smmmmmmmmmmm
a banko Gojita - Kmečka banka Gorica tka Gorita •• K^teiiu banka Gorica • Jčmečka banka Gori
ti^florMilttiiadzornega
tčka banka Gorita • Kmečka JmnkiTGorita •• Kmečtat banka Gorka - Jčmečka banka Gorka ■ KmečkiLkamka Gorica • Kmečka b«
banka Gor ka • Kmetka bamta G«*ita - Kmečka banka Gorka - Kmečka banka Goi «« • Kmečka baoka Gorica - Kmetka bank; >anka Gorica - Ktnečka bank\Gorka JKmeVta btnka Gorita lK*tlčka banka Gorica - K»nečka ba«)kl Gorica - Kmetka banka ( 5nk.3 Gorica - Kmečka	banka G«
nka Gorica - Kmečka banka jrork.i - icmeck aoa n Ka Gorica - Kmecaaoanltauortca ^Kmečk.Joanka Gorica - Kmečka banka Goi ta Gorica • Kmečka banka Gorica « Kmečka biuaka^&urkM • Kmetka banka Gorka • Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gor Gorica - Kmečka banka Gorica -lfca<§1|%bat#<lM*»C#mečfca banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmetka banka Gori« Jorica - Kmečka banka Gorica -	n k#- Sem« ^^nečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goric;
srka - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka baoka Gorica - Kmečka banka Gorica ita - Kmetka banka GoriM\Krm^^ymkjL Gorica - Kmečka banka Gorica - K«nečka banka Gorica • Kmečka banka Gorita • a - Kmečka banka GoricC	- Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Ki
a - Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmetka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Km« - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmei Kmetka banka Gorica - Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorita - Kmetka banka Gorica - Kmečka banka Gorica • Krneči
Rka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorka • Kmečka ba«l<a Gorica -'Kmečka banka Gorica - Kmečka b; Sku banka Gorica - Kmečkafcanka Gorita wMfietka banka Gorica - Kmečka banki*Garica - K<neči* banka •orica • K«nečka ba«
<a *'■'"'<■« s<nFf|	^IftJlOlli V
banka Gorita - «mtj£a »anRa^rita - KmecRaTšamra oortca • Krneč!
>ank.t Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka bafika Gorka - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka < snka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka G< ska Gorica - Kmetka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goi ta Gorica - Kmečka banka Gorici^ TiaičJ^J^M^o^ca	jgbanla^Gonza vffž&lu bankl^otic^ Igiečita banka Gor
Gorica - Kmečka banka Gorica |j$h||f0PinE|i|i	banka Gori«
Sorica - Kmečka banka Gorita • HimJCa banka Gorica - Kmečka banka Gorita • Kmečka banka Gorka - Kmečka banka Goric; >rka ~ Kmečka banka Gorita •« Kmetka banka Gorita - Kmetka banka Gorica • Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica ica - K«nečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - i ca - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kn Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmetka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka'banka Gorica - Km«

Socialistična skupina v pokrajinskem svetu namerava odločneje nastopiti na področju varstva in urejanja okolja. Načelnik svetovalske skupine Gino Saccavini, je na zadnji seji predstavil osnutek dokumenta, ki zaobjema celo vrsto predlogov o ukrepih, ki naj bi jih na področju varstva okolja začela izvajati Pokrajina. O dokumentu bodo predvidoma podrobneje razpravljali na eni prihodnjih sej.
Socialisti predlagajo, da bi goriška pokrajinska uprava, v sodelovanju z občinami, društvi, šolami opravila točen popis dejanskega stanja okolja. Aktivneje bi se nadalje morala zavzeti
za zaščito divjadi in ogroženih rastlin, sodelovati z občinami za sanacijo opuščenih gramoznih jam in kamnolomov ter drugih objektov.
Saccavini predlaga tudi, da bi Pokrajina sprejela aktivnejšo vlogo na področju varstva podtalnice in vodnih tokov, na šolskem področju, kjer naj bi med študirajočo mladino skušali graditi in utrjevati ekološko zavest.
Celotna dejavnost naj bi se odvijala po jasno začrtanem srednjeročnem programu. Cilj vseh teh pobud je izboljšanje življenjskega okolja prebivalstva na Goriškem.
V pokrajinskem svetu je bil odločilen misovski glas
Kriza se v taki ali drugačni obliki odraža tudi na Pokrajini. Že itak krhka večina se je znašla v zelo nerodnem položaju v drugem delu zadnje seje pokrajinskega sveta, ko je bil ob glasovanju za sklep o načrtovanju posodobitve ceste Tržič - Gradež odločilen glas edinega misovskega predstavnika.
Zadeva, na katero so včeraj v posebnem tiskovnem poročilu opozorili komunistični svetovalci, je toliko bolj nesprejemljiva, ker se je misovski predstavnik malo pred tem sam opredelil za fašista.
Komunisti so smatrali, da gre za zelo grobo kršenje demokratične dialektike in so zahtevali, naj se predsednik in predstavniki večine distancirajo od izjav in stališča misovskega predstavnika.
Kakor izhaja iz poročila komunistične svetovalske skupine - je predsednik trmasto molčal, medtem ko so predstavniki KD in PSI skušali stvar prikazati nekoliko drugače. Načelnik socialistične svetovalske skupine Saccavini je sicer zavrnil misovski glas. Nihče pa ni jasno ožigosal sklicevanj na fašizem.
Predstavnik Slovenske skupnosti pa se je ravnal tako kakor predsednik.
Žadeva je toliko bolj nerodna, ker se je pripetila samo en dan po praznovanju 25. aprila, dneva vstaje in osvoboditve izpod fašizma.
Komunistični svetovalci so po tem glasovanju in besednem spopadu zapustili sejno dvorano, kmalu zatem pa je bila seja tudi prekinjena.
Krizni odnosi med predstavniki štiričlanske večine na pokrajini so prišli na dan tudi med glasovanjem za predstavništvo v skupščini Združenja italijanskih pokrajin. V ta organ tokrat niso izvolili socialdemokratskega predstavnika, odbornika Edoarda
Bressana. Predstavništvo v združenju UPI sestavljajo trije predstavniki večine in dva komunista.
Obisk generala Vita Guzzija
Poveljnik 9. območja finančne straže, brigadni general Vito Guzzi, je bil te dni na obisku na poveljstvu zbora finančne straže za Goriško, ki mu poveljuje polkovnik Alfonso D Auria.
General Guzzi je obiskal tudi pre-
fekta, državnega pravdnika, poveljnika mehanizirane brigade "Gorizia" ter goriškega župana.
Trčenje v križišču
V prometni nesreči, pripetila se je včeraj okrog 17. ure v križišču pokrajinske ceste med Gorico in Zagrajem in državne ceste št. 56 pri Štandrežu, se je laže ranil 72—letni Al vino Moro iz Gorice, ul. Campagnuzza 74. V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju deset dni. V nesreči je nastala precejšnja gmotna škoda.
razna obvestila
Pobiranje odpadnega papirja In drugega materiala na območju občine So-vodnje bo jutri, 29. t. m. Občani naj papir, povezan v svežnje, lepenko, staro železo in drug material (razne stekla) postavijo na ulice.
Drugi lov na odpadke bo v nedeljo, 30. aprila, na območju občine Doberdob. Pripravlja ga občinska uprava v sodelovanju z društvi in krajani trer vsemi, ki jim je pri srcu čistoča okolja. Zbor bo pred županstvom ob 9. uri.
avtonomna	STALNA DEŽELNA ENOTEKA
turistična	»La Serenissima«
USTANOVA	Gradišče ob Soči
XXIV. NATEČAJ in RAZSTAVA VIN FURLANIJE-JULIJSKE KRAJNE »GRAN PREMIO NOE«
Občinska razstavna dvorana Gradišče ob Soči (GO)
22. april — 1. maj 1989
28. aprila ob 18.00
Predstavitev načrta poti »Življenje na Krasu«
URNIK POKUŠNJE:
ob delavnikih 16.00 - 23.30 ob praznikih 10.00 - 13.00 in 16.00 - 23.30 Obiščite začasni sedež enoteke - Palača Monte di Pieta - Ul. Dante
VZPI v Gorici in Subnor, ki združuje bivše borce iz reške regije, sta v zadnjih letih vzpostavila številne stike. Prišlo je do srečanj in obiskov, ki so zaobjeli tudi goriške in reške upravitelje ter političen predstavnike. Današnje srečanje v Kulturnem domu bodo borci iz Gorice in Reke izkoristili za pobratenje, ki naj bi ob formalnem pečatu dalo tudi nov zagon sodelovanju. Srečanja se bodo ob družbenopolitičnih predstavnikih udeležili tudi predstavniki Zveze borcev NOV iz Nove Gorice in delegacija francoskih borcev v odporniškem gibanju iz mesta Nanterre.
Miting prirejajo pokrajinska odbora VZPI in SKGZ ter Združenje aktivistov OF. Govornika na slovesnosti bosta prof. Giulio Mazzon, vsedržavni tajnik VZPI, in Rudi Pavšič, predsednik ZSKD za Goriško. Ob 19. uri bo v okviru mitinga koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Po koncertu bo v domu družabno srečanje.
Delegacija borcev in družbenopolitičnih predstavnikov z Reke bo prišla v Gorico že dopoldne. Ob 10. uri bosta pri Rdeči hiši sprejela goste župan Scarano in predsednik Pokrajine Crisci. Sledila bosta sestanka na županstvu in na Pokrajini, popoldne pa je pred mitingom predviden ogled mesta s postankom tudi v Podgori.
Koncert orkestra ”Citta di Gorizia66
Koncert orkestra "Citta di Gorizia" bo drevi ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma zaključil ciklus petih glasbenih srečanj, ki jih je v tem mesecu priredilo mladinsko glasbeno združenje Agimus. Orkester bo vodil dirigent Giorgio Magnarin, kot solisti pa bodo nastopili violist Stefana Car-Uni, harfistka Nicoletta Sanzin in flavtist Giorgio Samar. Izvedli bodo koncert J. J. Ouanza za flavto in orkester, koncert G. F. Haendla za harfo in violine, ter koncerta G. F. Telema-na in A. Vivaldija.
Za nastop goriškega mestnega orkestra pričakujejo odziv občinstva, ki naj bi podprl prizadevanja, da bi v našem mestu še nadalje deloval tak glasbeni ansambel. Abonenti sezone Agimus bodo imeli zato prost vstop, za vse druge pa so določili razmeroma nizko vstopnino (5 tisoč lir).
čestitka
ŠD Juventina toplo čestita Loredani in VValterju ob rojstvu hčerke Roberte.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi v sodelovanju z društvom upokojencev v Solkanu dvodnevni izlet na Rab in Plitvička jezera. Izlet bo 13. in 14. maja. Prijave bodo sprejemali samo 4. maja, od 10. do 11. ure na sedežu društva.
Sindikat upokojencev in VZPI iz Doberdoba prirejata 24. maja 5-dnevni izlet v Budimpešto, Visoke Tatre, Bratislavo in na Dunaj. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili.
razne prireditve
V župnijski dvorani v Doberdobu bo
drevi ob 20. uri nastopila dramska skupina KD Sovodnje s kriminalno komedijo v treh dejanjih Osem žensk, angleškega pisca R. Thomasa. Gostovanje prireja SKD Hrast.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »II frullo del passe-ro«.
VERDI 18.00-22.00 »Sotto accusa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »II vizio preferito di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE 18.00-22.00 »Ladri di sapo-nette«.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La pallottola spuntata«.
Nova Gorica
SOČA 18,00 in 20.30 »Dom za obešanje«.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Benito Pighin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 9.45 Basilia Colarig iz bolnišnice Janeza od Boga na pokopališče v Dolenjah.

Simfonični orkester Scale v Trstu ob 150-letnici RAS
Vrhunsko muziciranje milanskega orkestra
Pri DZS izšlo delo Emila Filipčiča »X-100 Roman«
Pisatelj išče svojo knjigo
Zavarovalna družba RAS, ki je pred 150 leti nastala v Trstu, ki pa ima zadnja leta sedež v Milanu, je želela svoj jubilej počastiti v Trstu z dogodkom, ki bi ostal v spominu in je v tem tudi popolnoma uspela. Za to priložnost je namreč angažirala Simfonični orkester milanske Scale za dva izredna koncerta, katerih prvi je bil v ponedeljek v slavnostno okrašenem tržaškem gledališču Verdi, drugi pa v torek v Milanu. Elitno tržaško občinstvo, med katerim domala vsi predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, je gledališče napolnilo do poslednjega mesta, kar se že dolgo ni zgodilo.
Pod veščo in sugestivno taktirko dirigenta Carla Marie Giulinija in s sodelovanjem mladega čelista Maria Brunella, je Simfonični orkester Scale izvajal Schumannov Koncert v h-molu za violončelo in orkester op. 129 in Brahmsovo Simfonijo št. 1 v c-molu op.68.
Že ob prvih zvokih Allegra ma non troppo je bilo očitno, da je milanski simfonični orkester prvovrstno muzikalno telo, ki ga sestavljajo profesio-nisti z veliko začetnico, usklajeno v vseh svojih inštrumentalnih skupinah in sposobno ustvarjati pristno romantično vzdušje tako z zvočno plemenitostjo kot s posredovanjem najsubtil-nejših odtenkov partiture. Čistost njegovega zvoka je malodane neprekos-Ijiva, zanosnost muziciranja pristna v svoji naravnosti posredovanja rapso-dične razsežnosti Schumannove mojstrovine. Ob takem orkestru in pod taktirko takega čarovnika, kot je Čar-lo Maria Giulini, dirigent skopih toda
skrajno nazornih gest, je bilo tudi mlademu čelistu Brunellu, kljub njegovemu nespornemu mojstrstvu, lažje demonstrirati tehnično suverenost in zvočno spevnost inštrumenta v skladbi, ki predstavlja tudi za zelo izkušene virtuoze zahtevno nalogo. Izenačenost in sočnost zvoka, ki ga izvablja iz godala, je presenetljiva, kakor tudi sposobnost poglobljenega stilnega lirično oplemenitenega podajanja.
Brahmsova Simfonija v c-molu op. 68 je nudila orkestru in dirigentu priložnost za monumentalno muziciranje, duhovno prečiščeno, natančno v oblikovanju in skoraj nenadkriljivo v ma-estoznosti zvoka celotnega ansambla, kakor še zlasti godal in med njimi izstopajočega sola koncertnega mojstra v drugem stavku Andante sostenuto.
Kolikšnega zvočnega bogastva in plemenitosti je sposoben je Simfonični orkester milanske Scale potrdil še z izvedbo Schubertove romance Rosa-munda (v dodatku) podane vseskozi s čudovito nežnostjo in lahkotnostjo.
Šele ob poslušanju takega orkestra je mogoče res v polnosti uživati glasbene mojstrovine in družba RAS je naredila tržaškim ljubiteljem simfonične glasbe v tem res veliko uslugo.
Za gostovanje ansambla iz Milana so podij gledališča Verdi (tudi zaradi scenskih zahtev v zvezi s premiero Donizettijeve opere »Linda iz Chamo-unixa«) s pokrite orkestralne jame pomaknili globoko naprej v dvorano, kar je občutno izboljšalo akustične pogoje muziciranja. Ob nastopajoči spomladanski simfonični sezoni bi kazalo ta eksperiment ohraniti, (j. k.)
Državna založba Slovenije je izdala drobno knjigo Emila Filipčiča »X-100 Roman«, kar pravzaprav pomeni vse tiste komercialne knjižne izdaje od ljubezenskih štorij, kriminalk do pustolovk, ki želijo biti le prijetno branje, branje za počitnice ali brezobvezen oddih, branje, ki ga človek pozabi skorajda v istem trenutku, ko je knjigo zaprl. Gre torej za oznako vse tiste preračunane »pogrošne« literature, od katere se šibijo prodajalne časopisov in ki si je utrla pot med bralstvo pač v imenu znanega principa: vsaj nekaj zabave za pozabo vsega resnega in težkega življenja.
Filipčičevo delo je seveda popolnoma drugačne vrste, čeprav si izposoja obliko navedene literature, bolje rečeno, s pomočjo tovrstnega knjižnega razmišljanja odpira bistvenejša vprašanja, ki se zajedajo v človeka. Zgodba pripoveduje o mladem pisatelju Tonetu, ki se preživlja kot svobodni umetnik, hodi kot v nekakšnih blodnjah od založnika do založnika, od redakcije do redakcije, da bi si izposloval delo ter se preživljal iz dneva v dan, kot se praviloma mukoma preživljajo t. i. svobodni umetniki. Vzporedno z neposredno življenjsko borbo pa borba s samim seboj, treba je seveda tudi delati, pisati, ustvarjati. Avtor niza nekakšne fantazmagorične prizore, ki si sledijo po posebnem zaporedju: ne gre več za urejene zapise, ki izvirajo iz vseobvla-dujoče volje zapisovalca, pisatelj se torej odreka »stvarniš-ki« vlogi, pač pa si prizori sledijo po principu asociativnosti, se pravi da spominjanje nečesa povsem nepričakovanega, vendar izrazitega, premakne pozornost v povsem novo smer, pa najsi gre za opisovanje zasebnih dogodivščin in razmišljanj, ali za dogodke, ki se usodneje zarežejo v pisateljevo biografijo, kot je n. pr. želja, da bi dobili od ustreznih forumov delovno štipendijo, pa se kasneje izkaže, da v tej nameri ni uspel, ali pa pogodbeni aranžmaji, ki pisatelju omogočijo reklamiranje brzic Save nad Črnuškim mostom. Videti je, da gre Filipčiču za oris življenja kot takšnega: in tega ni več mogoče ustrezno opraviti po že omenjenem principu urejene pisateljeve volje, ki razvršča osebe in dogodke po enem samem principu. Prelepa in neresnična bi bila takšna resnica, zato gre v primeru naše knjige za ne-možnost zaključene in strnjene zgodbe, pač pa za iskanje motiva, razloga za knjigo. Lahko bi celo rekli, da je klasična knjiga kot verodostojno pričevanje o sedanjem življenju
nemara celo preživeta in fiktivna. Kot da vsemogočna banalnost vsakdana skorajda docela onemogoča vzgib »svete« umetnosti, se pravi da je treba obravnavati ta vsakdan kot zelo ostrega in nevarnega nasprotnika, pri čemer se v nekem smislu povprečna pisateljska Tonetova figura ne more povzpeti do povezovanja stvari. Stvari, življenje, vse to je močnejše od njega in ga razdružuje na sto strani, v nešteto smeri. Zanimivo je, da se Tone zaveda svoje moči oziroma nemoči, loči »identični«jaz od »transcendentalnega«, kjer slednjega praktično ne premore in je le - kot smo praktično tudi vsi bralci, vsi ljudje, - del splošnega toka, sredi katerega se sicer pritožuje, toda iz njega izstopiti ne more. »Edina moja strast je zavedanje samega sebe« - to je njegovo osrednje doživetje, ki marsikomu lahko pomeni najvišjo resnico in vrednost, Tone pa se točno zaveda, da s to devizo pravzaprav ne prideš nikamor, nemara si le podeliš občutek enkratnosti, ki pa te ne more rešiti nepojasnjenega nesmisla.
Zanimivo pa je dejstvo, da v tovrstnih Tonetovih iskanjih, skorajda blodnjah med resničnostjo zunanjega in notranjega sveta, prihaja do sestavljanja zapisa oziroma knjige, da je pač iskanje knjiga sama kakor tudi nemara najvišja resnica vseh nas: v kolikor nismo našli, iščemo, pa najsi se tega zavedamo ali ne. Naše življenje je podobno Filipčičevi knjigi, nima trdne logike - saj bi bila ta povsem lažna - želi pa si trdnejšega osišča vseh dogodkov in je nesrečno, ker ga ne more najti. Dogodek poraja na videz nelogične posledice, te posledice spet vodijo v povsem drugačne pripetljaje, poganjamo se naprej in iščemo zaključek že pozabljenega pričetka, iz dneva v dan, iz doživetja v doživetje. Smo vmes med resnico vsakdana in trdnostjo neodkritega počela - v stilu pričujoče knjige bi nemara lahko rekli, da življenje piše nas, ne pa mi življenja. Kot rečeno, knjiga s celotnostjo svojega organizma vsa ta in podobna vprašanja ter odgovore ponuja, res pa da docela nedeklarativno, brez razglašanja sumljivih izrekov za dnevno rabo, kar pomeni, da je v bistvu nasprotje svojega naslova: ni pogrošna ampak tipa za resnico resnice.
JANEZ POVŠE
Italijanski kantavtor je v sredo nastopil v nabito polnem tržaškem gledališču Rossetti
Kakšna škoda, da si Claudio ni ogledal koncerta italijanskega kan-tavtorja Francesca Guccinija v Trstu! Claudio je upravitelj znane openske restavracije, pravi izvedenec za vina, ki že nekaj mesecev četrtek za četrtkom razdaja svoje enološko znanje proseško-kontovelsko-gabrovški druščini nadebudnih pokuševalcev, in jo omamlja s »svojo« toskansko, avstralsko ah bog si ga vedi še katero vrhunsko kapljico. Če bi enolog v sredo prisostvoval Guccinijevemu nastopu v gledališču Rossetti, bi gotovo izvedel za nov tip vina. Taksnega, kakršnega doslej se ni imel priložnost pokusiti: za »odrsko vino«.
»Odrsko vino« je tisto vino, ki ga Guccini že več kot dve desetletji vztrajno loka na svojih koncertih. Kantavtor je v Trstu obrazložil, kakšno mora biti to vino: ne sme biti črno, sicer ti lička kmalu pordečijo; ne sme biti peneče se, sicer bi lahko imel »težave« z glasom in mikrofonom. Skratka: je vino, ki te spremlja in razvnema na koncertih, in se v tem povsem razlikuje od »meditacijskega vina« (vina, ki je Kantu navdihnilo Kritiko Čistega uma...) '
Disertacija o vinu je bil le eden od številnih monologov, ki jih je kantavtor iz Modene humorno zmešal v glasbeni koktejl, ki ga je serviral tržaškemu občinstvu. Glavna sestavina koktejla so bile seveda pesmi, od tistih »prastarih«, kakršni sta Auschwitz
in Dio 6 morto, do pesmi iz plošče Madame Bovary in drugih novejših.
Francesco Guccini se je vrnil v Trst skoraj deset let po svojem zadnjem nastopu v mestu v zalivu (takrat je pel v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu). Nekoliko osivel, s krajše pristriženo brado, na odru ni izgubil - kljub skorajšnjim petdesetim letom - tistega elana, ki je
bil vedno značilen za njegove nastope. Začel je z In memoria di S. F., ki je že vrsto let uvodna pesem na njegovih koncertih. Pošalil se je nato s kaotičnim prometom v Trstu (»Uro in četrt smo potrebovali do Rossettija, kar je zadostovalo, da sem prebral Picco-lo...« - aplavz!), in dantejevsko napovedal »svojo Divino Commedio«: pesem Auschwitz, ki je, kljub temu, da
Francesco Guccini med nastopom v gledališču Rossetti (foto Križmančič)
je od njenega rojstva minilo že četrt stoletja, še vedno aktualna, kot je povedal med pogovorom po koncertu.
Koncert se je nadaljeval v tem stilu: pesmim so sledili razni prebliski iz njegovega življenja, odgovori na izzive iz prepolne dvorane, zalrkanci-je na račun televizije. S svojimi besednimi, namišljeno jeznimi izbruhi je pevec med enim požirkom in drugim ustvaril v dvorani res lagodno in sproščeno vzdušje, ki so ga sprotoma naelektrile pesmi kot so La primavera di Praga v novi glasbeni preobleki ali pa Eskimo (»Kupil sem ga v trgovinici pod Sv. Justam nekaj dni prečno sem leta 1963 v Trstu odslužil vojaški rok,« je - že stotič - ponovil novinarjem. S temi in drugimi besedili je marsikoga od prisotnih »popeljal« nazaj, v šestdeseta in sedemdeseta leta, pa čeprav sam pravi, da mu je zelo nevšeč-no, če ga kdo imenuje za »pesnika leta ’68«. »Ta oznaka tudi zato ni točna, ker sem mnogo pesmi napisal že pred tem letom, mnogo pa tudi pozneje,« je obrazložil po koncertu, ko je v sobici za igralce srkal preostanek »odrskega vina« - furlanskega tokaj-ca.
Guccini je s svojo res uglajeno skupino (Juan Carlos Biondim, kitare, Roberto Minuzzi, saksofoni, Ellade Ban-dini, bobni, Ares Tavolazzi, šeststrun-ski bas, Vince Tempera, klaviature) skoraj poltretjo uro »vztrajal« na odru Rossettija, vse do Locomotive, ki jo je del občinstva tudi zapel s pevcem. Po
Guccini po koncertu (foto Križmančič)
dodatni pesmi se je kantavtor »predal« številnim novinarjem, šele zatem si je lahko privoščil nekaj miru v lokalčku pri Gauchu na Akvedotu. A ta mir je bil kratkotrajen. Neznana ianist in kitarist sta ga - po nekaj ozarcih lambrusca spet privabila k petju, in v latinskoameriški gostilni je zadonela Esperanza dEscobar, hit Arborejevega DOC lepotca Armanda de Raze...
Marjan Kemperle
Utrinki z zanimivega gostovanja v okviru kulturnih prireditev na območju Alpe-Jadrana
APZ Tone Tomšič na »polifonskem festivalu« v Schiu
»Benetke so pomemben kulturni center Alpe Adrie, Schio pa je z Benetkami v tesnem kontaktu. Schio je iniciator letošnjega kulturnega dogajanja na tem območju. V tem letu bomo poleg festivala Polifonije organizirali tudi bibliotekarsko srečanje, razstavo fotografij iz Madžarske, festival popularnih pesmi (montanara). Zakaj ravno Schio? Poleg bližine z Benetkami je pomembna tudi odprtost Schia proti severu. Schio ima namreč zelo ugodno lego, saj meji na Avstrijo. Zadnja leta pa se usmerja ne samo na zahod, ampak tudi na vzhod. Ker je industrijsko mesto, potrebuje tržišče, zato išče sodelovanja s socialističnimi državami, z Jugoslavijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Ker je to sodelovanje tudi v interesu teh držav, želimo zmanjšati razdalje na političnem, ekonomskem in kulturnem področju. Socialistične države potrebujejo pomoč in naše desetletno sodelovanje se kaže kot uspešno,« sta povedala gospoda Antonio Cassuti in Giorgio Imbalzano na eni izmed obilnih pašta večerij.
Na vprašanje pa, zakaj so povabili v Schio prav APZ Tone Tomšič, sem dobila odgovor, da je APZ renomirani zbor, ki se je že večkrat potrdil na tekmovanjih v Italiji in Franciji. Kar precej moram povedati, da je bilo vzdušje v Schiu ob gostovanju sredi aprila napeto, saj smo bili že prvi dan seznanjeni s hudo konkurenco zborov. Srečanje sicer ni imelo tekmovalnega značaja. Ker pa so apezejevci tekmovalni, so hoteli pokazati špico svoje kvalitete. In so jo tudi pokazali.
APZ Tone Tomšič z dirigentom Jožetom Fur-stom je imel v cerkvi sv. Frančiška v Schiu sa-
mozavesten, prijeten, predvsem pa zrel nastop. Svojo ambicijo - zapeti karseda dobro - je udeja-nil z naporom in zbranostjo. Program je bil seveda omejen na tisto glasbo, ki je najbolj reprezentativna za Italijo, to je na polifonijo rimske in beneške šole 16. stoletja. Jože Fiirst je nedvomno izbral najtežji program in sicer pet peteroglasnih madrigalov Carla Gesualda da Venose. (Mimogrede, dirigenti drugih zborov so priznali, da si s svojimi pevci ne upajo naštudirati tako zahtevnih skladb). Najbrž ni naključje, da so apezejevci posegli ravno po tej glasbi. APZ je izstopajoči zbor in glasba Gesualda da Venose je prav tako izstopajoča. S svojo predvsem kromatično strukturiranostjo posameznih melodičnih linij in zato tudi sozvočij, s svojo nenavadnostjo in nepredvidljivostjo je bila vedno izziv za muzikalno inteligenco, saj zveni zelo po svoje in nekam tesnobno tuje. In ob tem ekskluzivnem izzivu se je zbor tudi uspešno preveril. Glasbo je tehnično in muzikalno dojel. Povsem virtuozno programa pevci sicer niso odpeli, ker so obsegi strašni, poltonov pa veliko in je tako čistost intonacije vprašljiva. So pa zato izdelali arhitektoniko skladb; poiskali so prava razmerja, previdno in z občutkom oblikovali fraze in jih usklajevali. Na tak način so postavili trdno strukturo, ki so jo istočasno rahljali in sproščali z ustrezno dinamiko in artikulacijo. Beseda je vselej našla svoj glasbeni izraz in mislim, da so bili pevci skupaj z dirigentom presenečeni nad tem, da je glasba nastajala kar nekam sama od sebe. Čeprav je ob
vsej prefinjenosti in homogenosti zbor zvenel malo preostro in ravno, plosko in bi ga kazalo še bolj prostorsko zapolniti.
Nastop APZ-ja na koncertu zborov je nemogoče primerjati z ostalimi petimi zbori. Pa ne zato, ker bi bil APZ tako neponovljivo najboljši, ampak zato, ker so se zbori preveč razlikovali najprej po programu, potem pa še po stilu interpretacij. Zbori so izbrali bolj mešane programe (z izjemo madžarskega, ki se je osredotočil na Monteverdija). Najbolj pogosto so se izvajala dela Palestrine, Giovannija in Andree Gabrielli-ja, pa Marenzia, VVillaerta, Donata, Viedane, Ban-chierija in Ingegnerija. Italijanska zbora sta si izoblikovala zelo zanimivo tehniko prepevanja s posebnim dinamično nihajočim vibratom, ki daje glasbi nekakšno notranjo gibljivost. Na tak način sta svoj program odpela zbor Accademia Musica-le Universitaria iz Trsta pod vodstvom Walterja Lo Nigra in domači zbor Coro Polifonico di Gio-venale pod vodstvom Pierdina Tisata, ki je pesmi odpel res srčno in ljubiteljsko. Zbor iz Graza, bolj komorni po zasedbi, se imenuje Vocal Forum Graz, vodi pa ga Franz Herzog, je v motetih in madrigalih zelo izvirno ter zvočno intenzivno našel kompakten ritmični izraz izrazito posvetne narave in skorajda plesne živahnosti. Zelo bled je bil nastop zbora iz Munchna - Junge Kantorei Miinchen - z dirigentom Roderichom Kreilem, še bolj neprepričljivo in utrujajoče se je predstavil Okisz Monteverdi Kamarakorus iz Budimpešte pod vodstvom dirigentke Eve Kollar, ki je celo dolgo uro pel MonteVerdijeve skladbe v esteti-
cističnem mehanicizmu, ne da bi pri tem odkril več kot en obraz glasbe.
Poleg tega, za vse zbore najbolj pomembnega koncerta, je bil vsak zbor zadolžen še za dva nastopa, nastop v srednji šoli in nastop med rednim nedeljskim bogoslužjem. Na teh dveh koncertih so apezejevci zapeli nekaj sodobnih tujih skladb vključno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi, med njimi tisto, ki je bila povsod najbolj odmevna - bim bam bom, pa se sliš'.
In kaj se je dogajalo vmes? Bile so pevske vaje, pa triurni obroki v različnih restavracijah, zares dinamično, makaroni na te in one načine, pa srečanja z gospodom županom (2x) v Mestni hiši in pa srečanje vseh zborov v nedeljo dopoldne na mestnem trgu v Schiu, ki se je zaključilo prav tako neopazno kot se je začelo in je bilo nekam nesrečno formalno. Organizatorji so poskrbeli, da smo bili ves čas siti, čeprav se med sabo nismo spoznali.
Potrebno pa je povedati, da na Slovenskem tečejo stvari še dosti slabše. Apezejevci niso dobili nikakršne podpore niti s strani Univerze, niti s strani Zveze kulturnih organizacij. Program Venose so nekaj mesecev izdelovali samo za Schio, hkrati s količino ostalega programa kljub temu da do konca niso vedeli, če bodo potovanje sploh lahko realizirali. Naša stran jim je odobrila koncerte v Italiji šele kakšen teden pred odhodom. Potem seveda ni čudno, da jih je Gesualdo-va kromatika tako učinkovito poiskala v vsej svoji tesnobni tujosti.
MIRJAM ŽGAVEC
Italijanski košarkarski play out
Nov poraz Fantonija
PHONOLA - FANTONI 93:74 (45:38)
PHONOLA RIM: Lorenzon 20, Della Valle 23, Vargas 13, Gilardi 17, Palmi-eri, Thirdkill 20.
FANTONI VIDEM: Maran 3, Mas-troianni 5, Valerio 13, King 13, Bettari-ni 18, Seebold 4, Milani 2, Natali, Yo-ung 16.
SODNIKA: Guerrini in Pironi; PM: Phonola 17:22, Fantoni 12:21; PON: nihče; GLEDALCEV: 2.500.
RIM — Videmski Fantoni nadaljuje s serijo porazov, saj je tudi v 4. kolu na gosteh pri Phonoli ostal praznih rok in je tako skupaj z Marrom na zadnjem mestu lestvice zelene skupine.
OSTALA IZIDA ZELENE SKUPINE: Kleenex Pištola - Glaxo Verona 80:77 (44:27), Riunite Reggio E. - Marr Rimi-ni93:81 (45:36).
LESTVICA: Glaxo in Kleenex 6 točk, Phonola in Riunite 4, Marr in Fantoni 2.
PRIHODNJE KOLO (30.4. ob 20.30): Fantoni - Riunite, Glaxo - Phonola, Marr - Kleenex.
IZIDI RUMENE SKUPINE: Sharp Montecatini - Neutroroberts Firence 97:101 (50:44), Ipifim Turin - Annabella Pavia 91:77 (51:44), Allibert Livorno -Filodoro Brescia 97:72 (37:32).
LESTVICA: Roberts 8, Allibert 6, Sharp in Ipifim 4, Annabella 2, Filodoro 0.
PRIHODNJE KOLO (30.4. ob 20.30); Annabella - Allibert, Neutroroperts -Ipifim, Filodoro - Sharp.
V Franciji trije tujci
PARIZ — V Franciji so se odločili, da bodo v 1. ligi lahko igrali trije tujci, od katerih dva, ki ne bosta prihajala iz držav članic EGS. Ukrep bo stopil v veljavo prihodnje leto in bo veljal dve leti. Z junijem 1991 pa bodo ekipe v 1. ligi lahko razpolagale s štirimi tujci. V 2. ligi se do junija 1991 ne bo nič spremenilo, zatem pa bodo lahko tudi v tej ligi najeli po tri tujce. Trenutno v francoskih ekipah lahko igrata po dva tuja nogometaša.
FIFA ne popušča
BARCELONA — Mednarodni olimpijski odbor sicer vztraja, da bi se olimpijskih iger udeležili vsi nogometaši, ne glede na starost, in sicer z jasnim namenom, da bi bil nogometni turnir, na katerem bi igrala svetovno znana imena, privlačnejši. FIFA pa je včeraj potrdila, da tega ne bo dovolila. Na noben način noče namreč zmanjšati zanimanja za svojo največjo prireditev, svetovni pokal.
Pred jutrišnjim kvalifikacijskim srečanjem za nastop na SP
Osim in Platini taktizirata
Medtem ko se odmevi na kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo, ki so bile v sredo, še niso polegli, ljubitelji nogometa že nestrpno čakajo na jutrišnji spopad med Francijo in Jugoslavijo, ki prav tako velja za nastop na mundialu v Italiji. Jugoslovanski trener Osim včeraj ni hotel sporočiti postave, češ da bo to storil šele potem, ko bo vedel za nasprotnikove poteze. Kaj bo ukrenil selektor francoske vrste Platini, pa tudi ni znano. Očitno je le to, da ga mučijo precejšnji dvomi. Še največ ga skrbi neučinkovitost ekipe, ki v zadnjih treh srečanjih ni dala gola. Medtem ko se Francija in Jugoslavija pripravljata na jutrišnje srečanje, pa v Rotterdamu štejejo ranjene in aretirane ob srečanju Nizozemska -Zahodna Nemčija. Ranjenih je 23, od katerih so jih 6 zadržali v bolnici, na raznih komisariatih pa so pridržali 72 oseb.
Včeraj ponoči smo prejeli še zadnji izid srečanj, ki so jih odigrali v sredo, in sicer Portugalska - Švica (7. skupina). Zmagala je Portugalska 3:1 (0:0). Lestvica: Portugalska 5 točk (3 tekme), Belgija 4 (3), CSSR 3 (2), Švica 2 (3), Luksemburg 0 (3).
Portugalska je prevzela vodstvo v 7. kvalifikacijski skupini za nastop na svetovnem prvenstvu, potem ko je premagala Švico. Na sliki (telefoto AP) vidimo portugalskega branilca Sobrinha v dvoboju s Švicarjem Sutterjem.
Afera Škandal s Partizanom
Danes čakajo na končni razplet
BEOGRAD - Danes bi morala pasti odločitev glede letošnjega jugoslovanskega košarkarskega prvaka. Razpravljali bodo namreč o prizivu Partizana, ki se je pritožil na sklep, po katerem so drugo finalno tekmo play offa registrirali s 75:70 v korist Jugoplastike (na tej tekmi je Partizan 28 sekund pred koncem zapustil igrišče), a tretjo tekmo z 2:0, prav tako v korist Spliča-nov, in sicer na podlagi člena pravilnika, po katerem ekipo, ki samovoljno zapusti teren ali iz neutemeljenih razlogov ne nastopi, izključijo iz nadaljnjega tekmovanja. Neuradno se je sicer zvedelo, da je odločitev že padla, in sicer v škodo Partizana.
Berger zapustil bolnico
DUNAJ Avstrijski pilot formule ena Gerhard Berger, ki je bil v nedeljo žrtev hude nesreče na dirki v Imo-li, je že zapustil Innsbruško bolnico. Z letalom so ga odpeljali na Dunaj, od tam pa z avtom v Gars Am Kamp, nedaleč od avstrijskega glavnega mesta, kjer se bo zdravil v cetru fizioterapevta Willya Dungla. Iz Maranella so Bergerju sporočili, da pravega vzroka njegove nesreče verjetno ne bodo nikoli ugotovili, ker so del avtomobila, ki bi lahko pomagal, da odkrijejo resnico, odnesli gledalci.
Paolo Cane izločen
MONTECARLO — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Montecarlu so dosegli naslednje izide: Steeb (ZRN) - Cane (It.) 6:4, 6:1; Mancini (Arg.) - Limberger (Avs.) 6:1, 6:3; Roldan (Arg.) - Svensson (Šve) 6:4, 6:4; Gunnars-son (Šve.) - Kuhnen (ZRN) 7:5, 6:2; Wilan-der (Šve.) - Filippini (Urug.) 6:4, 6:4; Skoff (Av.) - Jaite (Arg.) 7:5, 7:6; Agenor (Haiti) - Forget (Fr.) 6:2, 7:5; Becker (ZRN) - Ar-rese (Sp.) 6:1, 6:3.
Dve zlati v SZ
SARAJEVO — Na svetovnem prvenstvu v streljanju sta dve zlati kolajni odšli v Sovjetsko zvezo. Eno je osvojil Sergej Pigjanov, in sicer z zračno pištolo. Pigjanov je zbral 690,3 kroga. Sledita: Pottek (NDR) 681,3 ter Sorin (Rom.) s 680,5.
Drugo zlato odličje pa je osvojila ekipa Sovjetske zveze, prav tako z zračno pištolo. Zbrala je 1747 krogov, pri čemer je popravila lastni svetovni rekord. Sledita Italija (1725) in Madžarska (1724). Jugoslavija je bila 13. s 1701 krogom.
w
Na kolesarski dirki po Španiji
Podvig Italijana Pagnina
LEON — Včerajšnji podvig Pagnina na 4. etapi kolesarske dirke po Španiji spominja na že epične geste iz preteklosti. Skupaj s Kolumbijcem Pulidom je namreč pobegnil že 13 km po startu. Zatem sta-kolesarja složno vozila do cilja, ki je bil 147 km daleč, na koncu pa je Pagnin v sprintu zlahka pustil za sabo Kolumbijca.
Tretji je na cilj prišel Portugalec Neves, vendar šele po 6'24". Največja prednost, ki sta si jo nabrala Pagnin in Pulido, pa je znašala celo več kot 10 minut. Na skupni lestvici je vodstvo ohranil Francoz Leclerc, vendar imajo njegovi neposredni zasledovalci majhne zaostanke. Med temi, ki ga pobliže ogrožajo, sta bila včeraj precej aktivna Kolumbijca Palacio in Hernandez.
VRSTNI RED 4. ETAPE: 1. Pagnin (It.), ki je 160,5 km (Orense - Ponferrada) prevozil v 4.10'55" s poprečno hitrostjo 38,379 km/h; 2. Pulido (Kol.); 3. Neves (Port.) po 6'24"; 4. Moran (Šp.) 6'24"; 5. Lilholt (Dan.) 6'27'j 6. Elliott (VB) 6'28"; 7. Scandri (It.); 8. Moreda (Sp.); 9. Frison (Bel.); 10. Silva (Port.), vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Leclerc (Fr.) 13.42T5"; 2. Laguia (Šp.) po 2”; 3. Magro (Šp.) 2”; 4. Polacio (Kol.) 2"; 5. Hernandez (Kol.) 11"; 6. Ouevedo (Šp.) 13"; 7. Bouvatier (Fr.) 13"; 8. Arenas (Šp.) 15"; 9. Arnaud (Fr.) 17"; 10. Alonso (Šp.) 18".
Nederlof vodi na dirki po deželah
SPOLETO — Na 2. etapi kolesarske dirke po deželah se je uveljavil Francoz Manin, medtem ko je Nizozemec Nederlof s 1. mesta skupne lestvice spodrinil Italijana Giraldija, ki se je sicer dobro držal vse do 30 km pred ciljem, vendar je na vzponu na Sommo zaostal za dve minuti.
VRSTNI RED 2. ETAPE: 1. Manin (Fr.) v 3.19'H" s poprečno hitrostjo 43,046 km/h; 2. Bor-tolami (It.) po 20"; 3. Sindahl (Dan.) 22"; 4. Nederlof (Niz.) 26 ; 5. Andersen (Dan.) 50''.
(Niz.)
: (Niz.) 26'; 5. Andersen (Dan.) 50' SKUPNA LESTVICA: 1. Nederlof
SKUPNA
5.59 04"; 2. Ushakov (SZ) po 19"; 3. Paguet (Bel.)
’ (Fr.) 27"; 5. Wernili (Švi.) 27"; 6. 1.) 41"; 7.
10. Dries
26"; 4. Picard (Fr.) 27"; 5. Wernili (Švi.) 27"; Karlowicz (Pol.) 41"; 7. Maggioni (It.) 49'; 8. Sy-pytkwsi (Pol.) 51"; 9. Manin (FrJ 54"; 10. Dries (Bel.) 55"; 31. Pintarič 1'59"; 40. Cubrič 3'31"; 69. Bonča 7 06"; 81. Papež 10T1", vsi Jug.
Dickson in Cayard še naprej v vodstvu
ROVINJ — Po 2. dnevu 3. mednarodne rega-tew »Acy Match Race« prepričljivo vodita glavna favorita, Novozelandec Dickson in Američan Cayard, ki sta v 7 preizkušnjah zbrala prav toliko zmag. Sledijo: Pajot (Fr.) in Raudschil (Av.) s po 4 zmagami, Chieffi (It.) in Bandalowski (Dan.) s po tremi, Puh (Jug.) in Cudomore (Angl.) s po dvema, po 1 pa imajo Borodinov (SZ) in Gnse (ZRN).
Ob 30-letnici ŠZ Bor
Nogometni turnir cicibanov
Tridesetletnico ustanovitve društva bo pri Boru najprej počastil »najmlajši« član tega našega mestnega športnega združenja, to je Nogometni klub Bor, ki ima za sabo komaj leto dni delovanja.
V nedeljo, 30. t. m., bo NK Bor priredil mednarodni turnir, na katerem bodo nastopile ekipe cicibanov pobratenega društva Slovan iz Ljubljane, San Miche-leja iz Tržiča, Kopra in seveda Bora. Zjutraj bosta izločilni tekmi (žreb parov bodo sestavili tik pred začetkom turnirja), po skupnem kosilu pa bosta popoldne na vrsti finalni tekmi za 1. in 3. mesto. Vse tekme bodo na nogometnem igrišču v Borovem športnem centru na 1. maju pri Sv. Ivanu.
Zanimivo je, da ni doslej v naši deželi še nihče priredil mednarodnega turnirja za kategorijo cicibanov, tako da je Borov turnir v tem pogledu pravi prvenec.
SPORED
9.00	zbor vseh udeležencev.
10.00	prva izločilna tekma.
11.00	druga izločilna tekma.
12.00	kosilo za vse uradne udeležence na sedežu ŠZ Bor.
15.00	finale za 3. mesto.
16.00	finale za 1. mesto.
17.30 nagrajevanje, zaključne besede in zakuska.
V sredoy 3. maja, v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Pričetek 5. nogometnega turnirja za osnovne šole
Učenci osnovnih šol iz Ul. Donadoni, Rojana, od Sv. Ane, Sv. Ivana in od Sv. Jakoba so marljivo vadili na igrišču NK Bor
Po »daljših« pripravah in že nestrpnem pričakovanju se prihodnji teden prične tradicionalni, 5. nogometni turnir za osnovne šole, ki ga_ prireja nogometna komisija pri ZSŠDI. Spored kvalifikacijskih tekem je naslednji:
CICIBANI
Nogometno igrišče ŠD Breg v Dolini, ob 17.30
3. 5.: Dolina - Boljunec; 8. 5.: Bolju-nec - Dolina; 10. 5.: morebitno tretje srečanje.
Nogometno igrišče ŠD Zarja v Bazovici, ob 17.30
3. 5.: Katinara, Bazovica, Pesek - Opčine, Gropada; 8. 5.: Katinara, Bazovica, Pesek - Sv. Ana, Donadoni, Rojan, Sv. Ivan; 10. 5.: Opčine, Gropada - Sv. Ana, Donadoni, Rojan, Sv. Ivan.
ZAČETNIKI
Nogometno igrišče ŠD Breg v Dolini, ob 18 15
3. 5.: Dolina - Boljunec; 8. 5.: Milje, Boršt - Boljunec, 10. 5.: Milje, Boršt -Dolina.
danes igra za . a.v
danes igra za ras
Maks Krasna

x 2
2
2
x 2
Cesena - Ascoli	1
Como - Roma	2
Inter - Milan	1
Lazio - Lecce	1
Pescara - Fiorentina	2
Piša - Atalanta	x
Sampdoria - Juventus	1
Torino - Bologna	1
Arezzo - Pralo	2
Spal - Modena	2
Monopoli - Foggia	1
Salernitana - Casertana	1
Afragolese - Kroton	2
Maks Krasna (rojen 22. aprila 1971) se ukvarja s košarko že deset let. Pred desetimi leti je namreč začel pri Boru in temu društvu je ostal zvest do danes. Trenutno nastopa v državnem mladinskem prvenstvu. Pred leti je bil že član selekcije ZSŠDI kot kadet in mlajši pionir. Maks pa je letos že nastopil s članskim moštvom Bora Radenska v D ligi. Kot vsestranskemu športniku pa Krasni ugaja tudi nogomet. Prejšnji teden je Iztok Prinčič pravilno napovedal 9 rezultatov.
Favorit na dirki v Milanu je Glicine Bi (sk. 1), ki kdaj tudi dela napake, vendar je drugače zelo soliden. Najnevarnejši nasprotnik bi moral biti Gia-war (sk. 2), ki ima res zavidljiv zaključni sprint. Med prvimi bi moral biti tudi Fling Ram (sk. X).
Za dirko v Bologni bi poskusili bazo s sk. 1, v kateri je najhitrejši Fullmer. Zelo nevaren zna biti Griče Gil (sk. X), seveda če se bo prebil v ospredje. Presenečenje lahko pripravi Eurbano (sk. 2)-
V	Padovi bi se moral uveljaviti Fla-vertop (sk. X), ki je nedavno zmagal v podobni kombinaciji. Omeniti treba Endura (sk. 2), čeprav ima neugodno številko. Vse pa lahko pusti za sabo Gardesio (sk. 1), ki je v dobri formi.
Na dirki v Trstu je favorit Gil Del Mare (sk. X), seveda če se bo izognil kaki začetni napaki. Nevaren je tudi Baguio (sk. 2), ki naj bi bil v res blesteči formi. Preseneti lahko Oualitativo Flash Op (sk. 1).
V	Rimu je glavni dkandidat za zmago Chiara Maria (sk. X). Na prvo mesto se lahko prebije tudi Cocon (sk. 1), pozabiti pa ne gre na regularnega Dial-ma Santosa.
lai:
V Turinu je glavni kandidat za zma-Duomo (sk. 2). Prezreti ne smemo nt Ringa (sk. X), še zlasti glede na njegove zadnje nastope. Za prvo mesto bi se znal potegovati tudi Naribor (sk. !)•
Dirka tris
Dirka tris bo tokrat v Firencah, kjer bo startalo 19 konj. Naši favoriti: 18 Orzata, 12 Opernstar, 9 Calm Reef. Za sistemiste: 13 Super Furia, 2 Gift for Love, 3 Masnago.
....................»'lEI-j;
1. — prvi	1
drugi	X
2. — prvi	1
drugi	X
3. — prvi	1
drugi	2
4. — prvi	X
drugi	2
5. — prvi	X
drugi	1
6. — prvi	2
drugi	X
Nogometno igrišče NK Bor v Trstu (Sv, Ivan), ob 17.30
3. 5.: Sv. Jakob, Sv. Ivan - Opčine, Bazovica, Gropada, 8. 5.: Opčine, Bazovica, Gropada - Donadoni, Sv. Ana, Rojan, 10. 5.: Sv. Jakob, Sv. Ivan - Do-nadoni, Sv. Ana, Rojan.
Spored tekem na nogometnem igrišču na Proseku bo ŠD Primorje sporočilo naknadno.
Nogometni turnir v Gradišču
GORICA — Na mednarodnem nogometnem turnirju za naraščajnike bo danes počitek, jutri pa se bodo pričela polfinalna srečanja, medtem ko bosta finalni tekmi za 1. in 3. mesto 1. maja. Rezultati predzadnjega kvalifikacijskega kola so bili naslednji: Crvena zvezda - Triestina 3:1, Lazio - Como 2:1, Inter - Itala S. Marco 3:0, Torino -FJK 2:0, Real Madrid - Udinese 2:0, Atalanta - Milan 0:0.
Boksarski dvoboj bodo sodile ženske
VASTO (Chieti) — Na boksarskem srečanju za svetovni naslov v superpe-resni kategoriji med Argentincem Cog-gijem in Japoncem Hiranako bodo sodile tri ženske, vse tri iz ZDA. Pomagale bodo glavnemu sodniku, Angležu Coyle-ju. Dvoboj bo jutri v Vastu.
obvestila
2
X
NOGOMETNA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da bo trening za osnovnošolski nogometni turnir jutri ob 17. uri v Bazovici, in sicer za naslednje šole: Katinara, Opčine, Bazovica, Gropada, Pesek, Trebče. Ob isti uri bo tudi trening v Dolini, udeležili pa se ga bodo učenci naslednjih šol: Dolina, Boljunec, Boršt, Milje.
KD LIPA, SŽ SLOGA IN ŠD ZARJA
organizirajo dne 30. t. m. prvomajski kres in tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Zbirališče ob 21.00 pri bazov-skem kalu. Vabljeni!
V košarkarski D ligi borovci tokrat gostujejo v Gorici
Zmaga nujna tudi proti Arteju
Upanje nas ne zapušča in še vedno verjamemo, da se košarkarji Bora Radenska lahko rešijo, ne da bi bilo za to potrebno odigrati dodatnih tekem, čeprav je verjetnost, da bo do tega prišlo, zelo velika.
Oglejmo si podrobneje, kakšen bo spored, ki nas zanima, v preostalih dveh kolih. Borovci gostujejo v Gorici pri postavi Arte, ki so jo v prvem krogu že premegali in ki jo lahko tudi sedaj, glede na to, da so Goričani obstanek v ligi že dosegli, za kaj več pa nimajo nikakršnih izgledov. Miane gostujejo v Latisani, Ormelle pa igrajo na domačih tleh proti moštvu Ponte di Piave. V obeh navedenih primerih bi ne bilo nič presenetljivega, če bi za-dnjeuvrščeni ekipi izbojevali zmago. Tržaški Inter 1904 bo odigral mestni derbi s Tecnolucejem v gosteh, toda glede na sijajni konec sezone, ki so ga izrazili Pozzeccovi fantje, bi ne bilo začudenja, če bi ob koncu prvenstva zbrali celih 20 točk.
Borovega trenerja Mira Turcinovic-ha čakata odločilni preizkušnji
V prihodnjem, zadnjem kolu pa je situacija takale: Bor je teoretično brez možnosti proti drugouvrščenim Ron-cadam, ki iščejo boljše izhodišče v
končnici prvenstva, Miane in Ormelle se bosta spopadli v Mianah in tisti od dveh, ki bo potegnil krajši konec, se bo pač moral posloviti od D lige. Inter 1904 se bo doma pomeril z Latisano in težko verjamemo, da bo tako priložnost izpustil iz rok, medtem ko bo Ponte di Piave pričakal prihod Goričanov.
Tako torej. Šest ekip se gnete pred žrelom prepada v promocijsko prvenstvo. Borovcem bi točki lahko še zadostovali za rešitev, toda samo v primeru da Miane in Ormelle osvojijo samo po eno zmago vsaka, ali pa da Inter 1904 ostane v preostalih dveh tekmah praznih rok.
Težka, celo pretežka situacija, ki se bo bržkone nekoliko razjasnila po izteku predzadnjega kola, ko bo treba verjetno spet seči po računalu ali pa (upajmo, da bo tako) zadihati polnih pljuč po minuli nevarnosti.
(cancia)
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Razburkano na vrhu in na dnu
Konec tedna je uradno padel zastor na letošnje pokrajinsko člansko košarkarsko promocijsko prvenstvo, vendar je zaradi neurejenih razmer, v katerih je liga letos potekala, ostala še vrsta neodigranih tekem, ki jih bo treba nadoknaditi v čim krajšem času. Zanimivo je, da je prav atipična situacija prispevala k velikemu porastu zanimanja ravno takrat, ko se je vse zdelo že odločeno. Poraz Scoglietta v Miljah je odprl nova upanja za CGI in ista upanja gojijo sedaj pri miljskem Inter-ju. Varovanci Angela Baiguere morajo namreč odigrati še tekmo s Kontove-lom in če bodo Miljčani dosegli zmago, bo treba za določitev moštva, ki bo napredovalo v D ligo, odigrati mini-turnir na katerem bodo med seboj obračunali prav Scoglietto ter miljski postavi CGI in Interja.
Ravno tako razburkano in dramat-tično pa je morje na dnu, kjer še ni \^sno, kdo bo moral, ob zadnjeuvršče-;em CUS zapustiti ligo. Kandidata sta sicer samo dva: Breg Adriatherm in hipenas. Brezam morajo nadoknaditi
še srečanji z Libertasom in Stello Az-zurro, medtem ko morajo Tržačani odigrati kar tri tekme (z Bregom, Stello Azzurro in Ferroviariom). Trenutno so Brežani sicer na slabšem, saj zaostajajo dve točki za Libertasom. Čokovi fantje bi morali osvojiti obe tekmi in upati, da bo Libertas ostal praznih rok, zato da bi bili avtomatično rešeni. V primeru, da bi Brežani osvojili eno samo zmago in Libertas nobene, bi bilo potrebno odigrati dodatno tekmo. Prav tako tudi v primeru, da bi Libertas osvojil še eno zmago in Brežani obe. Če pa bo stanje ostalo nespremenjeno, bodo naši košarkarji obsojeni na izpad.
(Cancia)
Domovci morajo nujno zmagati
Tri kola pred koncem letošnjega promocijskega prvenstva na Goriškem je že skoraj vse odločeno. Ardita namreč premočno vodi, saj zaostaja dru-
gouvrščena Alba iz Krmina kar za štiri točke. V prejšnjem kolu so sicer Kr-minčani z zmago na domačih tleh prav proti Arditi nekoliko zmanjšali zaostanek, ki se ga ne da po našem mnenju v borih treh kolih nadoknaditi. V tem kolu bo Ardita igrala na domačih tleh proti Gradežu, Alba pa bo morala v goste k tretjeuvrščenemu Staranzanu.
Položaj domovcev se je po prejšnjem kolu znatno poslabšal, saj sta obe ekipi, ki sta z belo-rdečimi delili predzadnje mesto, prejšnjo soboto zmagali. Dornikov! varovanci bodo jutri igrali na domačih tleh proti peto-uvrščenemu Corridoniju. V prvem srečanju so naši izgubili z minimalno razliko, jutri pa bodo najverjetneje nastopili brez poškodovanega centra Pod-beršiča. Domovci morajo obvezno zmagati, če ne želijo dokončno obtičati na predzadnjem mestu lestvice.
Srečanje med Domom Gometal Si-mek in Čorridonijem bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma. (af)
Delovanje ZSSDI
Delovanje neke organizacije v korist članstva je raznoliko in je odvisno od najrazličnejših faktorjev. Predvsem je pomemben smoter organizacije, cilji, ki si jih je odbor postavil, zahteve in potrebe članstva in podobno. A to še ni vse: možnosti delovanja so odvisne od finančnih možnosti, od strokovnosti sodelavcev in od časa, ki ga imajo sodelavci na razpolago.
Če gledamo konkretno na delovanje ZSŠDI lahko ugotovimo, da je bilo v nekaterih pogledih vsekakor zadovoljivo, a včasih tudi pomanjkljivo,- a to se dogaja povsod tudi v najbolje organiziranih skupnostih, tudi če so te homogene.
V zamejski telesni kulturi ne moremo govoriti o homogenosti, saj imajo društva tako različne potrebe in delujejo v tako različnih pogojih, da je težko najti neki skupni imenovalec. Skupni so cilji, a vendar so prijemi bistveno različni. Mnogokrat smo poudarili, da smo del zamejske skupnosti in da nas prav zaradi tega zanimajo in prizadenejo tudi politični in upravni premiki, na katere sicer ne moremo vplivati, ampak, ki pogojujejo naše delovanje in tudi naš obstoj kot slovenska narodnostna skupnost. In prav zaradi tega smo zaprosili pred leti sprejem pri sen. Garibaldiju, ki je vodil komisijo, ki naj bi pripravila osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Vabilo je prišlo kar nepričakovano in imeli smo bore malo časa na razpolago, da se organsko pripravimo. A vendar nam je uspelo: prikazali smo naše zahteve in smo tudi izročili listino z našimi upravičenimi in konkretnimi zahtevami. Več ali manj slične zahteve smo postavili tudi na vsedržavnem občnem zboru odbojkarske zveze, na katerem že več let sodelujemo. Prav iz odbojkarskih krogov smo zvedeli, da so bile naše zahteve po uradnem priznanju Združenja posredovane odboru It. olimpijskega odbora (CONI). Prav dobro vemo, da se le težko prebijamo skozi zapletene postopke, a vendar nismo odnehali. Uspeh naših pobud ni odvisen od naše angažiranosti, ampak od splošnega političnega ozračja, ki pogojuje delovanje v državi in še posebno na našem področju.
Kar se pa tiče delovanja v našem krogu, lahko rečemo, da smo v zadnjih letih storili vidne kakovostne premike. Na osnovi obstoječe zakonodaje smo uvedli brezplačno knjigo-
vodstvo za tiste člane, ki to potrebujejo. Služba ni omejena na nekatera društva, ampak na slehernega, ki je smatral umestno, da se posluži uslug Združenja. To je bilo dodatno breme tudi za uslužbence, ki so se morali spoprijeti z dodatnimi neznanimi nalogami. Določeno skrb smo posvetili tudi oživljanju in usposabljanju zdravniške ambulante. Težko je bilo dobiti primeren prostor, saj gostovanje v tujih prostorih otežuje delovanje. Sedaj smo opremili prostore v Prosvetnem domu na Opčinah. Ambulanta ni zaživela še popolnoma, delovno zaradi nedorečenosti z zdravniki in tudi zaradi novih predpisov, ki bodo najverjetneje v najkrajšem času spremenjeni. V načrtih je tudi trav-matska ambulanta, ki bo nudila kakovosten servis. Potrebna je oprema, a za to so potrebna tudi dodatna sredstva.
Ukvarjamo se s sestavo raznih skupnih ekip, ki nastopajo na turnirjih ali občasnih prireditvah. Tudi to zahteva organizacijsko delo, a zavedamo se, da ga moramo opraviti. To delovanje ima globlje namene. Vzbuditi pri mladih tekmovalcih zavest o skupnosti o sodelovanju. Ta nam primanjkuje na vseh področjih našega delovanja in prav zaradi tega so taki nastopi nujni. Prvi uspehi so že na dlani in to pri košarki na primer, kakor tudi pri nogometu. Ne moremo govoriti o popolnem sodelovanju vseh društev, ki se ukvarjajo z neko panogo, ampak važno je, da se opazijo zametki sodelovanja.
Uvodoma smo omenili na sredstva in na razpoložljivost ljudi. Morali bi še nekaj dodati: vsi odborniki so nekje zaposleni in lahko dajo na razpolago Združenju, torej članstvu, le svoj prosti čas, a tega je bore malo. Zavedamo se prav dobro, da so potrebne nove moči, novi prijemi in tudi sodobnejše metode dela, a vendar se zavedamo tudi, da je sleherna celica na področju telesne kulture izredno važna za naš obstoj: velika in finančno solidna društva so zastavonoše, a vendar so majhna društva, ki obstojajo zaradi zagnanosti svojih odbornikov in prijateljev ravno tako važna in potrebna. In prav zaradi tega je težko potegniti neki skupni imenovalec, ki bi bil kos vsem zahtevam in potrebam sodobne telesne kulture.
ODO KALAN
V košarkarskem prvenstvu državnih kadetov
Brežanom slovenski derbi
iONTOVEL TECHNA -
BREG ADRIA 85:94 (42:41)
KONTOVEL TECHNA: Emili (0:1), Kralj 28 (4:4), Bizjak 2, Briščik 2 (2:6), Danieli 9 (1:1), Rebula 27 (6:9), Vodopivec. Gregori 17 (2:2).
BREG ADRIATHERM: Pavlica 24 (MO), Starec (0:1), Simonič 19 (0:2), Corva 6 (2:6), Debeljuh 24 (4:4), Škabar, Rudež 10 (0:1), Pettirosso 2 (0:1), Gombač 4, Bandi 5 (1:2).
TRI TOČKE: Simonič, Gregori 3, Kralj, Debeljuh 2, Pavlica, Rebula 1.
V proseški telovadnici je potekal slovenski derbi med Kontovelci in Brežani. Domačini so nastopili v okr-hjeni postavi, manjkala sta namreč Pečar in Gulič. Zmagali so gostje, ki so ha koncu znali ohraniti mirnejše živce, predvsem pa so izkoristili številne °sebne napake, ki so si jih nabrali gostitelji med potekom srečanja. Postavi sta se stalno izmenjavali v vod-stvu, Kontovelci so sicer sredi prvega Polčasa vodili tudi za 9 točk. V razbur-Ijivem finišu pa so slavili Brežani.
(A. Pavlica)
DEČKI
POLET FURLANI - BOR INDULES
71:79 (30:32)
POLET FURLANI: Pro 4, Gerli, Ta-locchi 4, Clarich 6 (0:2), Vatta 10 (0:1), Legiša, Vavpetič 25 (1:4), Malalan, Vidah 22.
BOR INDULES: Bandi, Ferluga 4 (2:6), Galopin 20 (2:5), Grbec 19 (5:8), Giacomini 4, Vodopivec, Calzi 2, Cu-pin 30 (0:1).
PON: Vidah (36), Galopin (37).
V slovenskem derbiju so kot v prvem delu prvenstva zmagali borovci. V prvem polčasu je bila tekma vseskozi izenačena. Domačini so bili boljši v skokih pod košema, gostje pa so se izkazali zaradi hitre igre v napadu. V tretji četrtini pa so borovci zaigrali agresivno v obrambi, prestregli veliko žog in si pridobili zadostno prednost desetih točk. Oranžni pa so s hitrimi protinapadi zmanjšali razliko, zamujenega pa niso uspeh nadoknaditi.
Pri poletovcih bi omenili dobro igro Vidalija in Vavpetiča, pri plavih pa je Saša Cupin končno zaigral, tako kot zna. (A. Kovačič)
Ekipno teniško prvenstvo za goriška društva
Turnir v polnem teku
fj Ekipno teniško prvenstvo za goj rhštva je v polnem teku.
Kljub slabemu vremenu so sl j® tekme srečno izpeljali do kc jh igriščih v Štandrežu, na Vrhu jMerdobu se nadaljujejo tako v j. ekipami, da bi si zagotovile v v 'halni del. Naj povemo, da se b p akljuČM fazo uvrstili prvouvrš tavi iz obeh skupin.
SKUPINA A
(^ 'KOLO: DANICA A - DOM B 2:1 ta^evetak - Cej 6:2, 4:6, 0:6; R. Deve-Cej Komel 6:2, 6:3; L. in R. Devetak -A J Klanjšček 6:2, 6:4). NAŠ PRAPOR 3:0 b- b. O. ŽUPANČIČ -Sprm n- °- Prost: MLADOST A. St>t>GVED 3. KOLA: MLADOST A -i6- uhi oberd°b. sobota, 29. t. m., ob ‘>'0. ŽUPANČIČ - NAŠ PRA-(Standrež, nedelja, 30. t. m., ob
9. uri); UNIFAK - DANICA A (Vrh, nedelja, 30. t. m., ob 9. uri). Prost: DOM B.
SKUPINA B
2.	KOLO: DANICA B - MLADOST B 3:0 (Černič - R. Ferfolja 6:3, 6:0; Cotič - Jelen 6:0, 6:0; Černič, Cotič - Gerin, Jelen 6:0, 6:3). VAL - BRIŠKI GRIČ 3:0 (B. Makuc - Klanjšček 6.T, 6:3; R. Makuc - B. Mikluš 6:0, 6:0; B. in M. Makuc - Klanjšček, B. Mikluš 6:1, 6:4). DOM A - NAŠ PRAPOR B 3:0 (Vižintin - V. Mikluš 6:4, 6:0; Lutman - Gri-novero 6:2,6:2; Vižintin, Lutman - V. Mikluš, Grinovero 6:3, 6:3).
SPORED 3. KOLA: DANICA B -BRIŠKI GRIČ (Vrh, sobota, 29. t. m., ob 15. uri); MLADOST B - DOM A (Doberdob, nedelja, 30. t. m., ob 9. uri). V anticipiranem srečanju: VAL - NAŠ PRAPOR B 2:1. (mal)
Valovci (under 14) brez prave konkurence
Moštvo Vala, ki nastopa v prvi moški diviziji
V	predzadnejm kolu letošnjega ženskega prvenstva under 14 je ostalo stanje nespremenjeno. Šanson je že matematično prvak, ekipa Agoresta pa si mora tretje mesto še prislužiti. V zadnji tekmi bodo namreč naša dekleta igrala na tujem proti Pro Romansu, zmaga pa bi jim ne smela uiti.
V	moškem prvenstvu under 14 niso imeli mladi valovci prave konkurence in so premočno osvojili prvenstvo. 01ympia bo v zadnji tekmi igrala proti Torriani. V primeru zmage z rezultatom 3:0 imajo naši dobre možnosti, da bodo zasedli končno tretje mesto.
Prejšnjo nedeljo se je že končalo prvenstvo 2. ženske divizije. V zadnjem kolu je 01ympija ponovno zmagala, toda z napredovanjem v višjo ligo ne bo nič. Villesse si je namreč že kolo pred koncem prvenstva zagotovil prvo mesto, ki vodi v 1. divizijo. V tem prvenstvu na-mrečnapreduje le prvouvrščena ekipa.
V	1. ženski diviziji so prva mesta že tudi oddana. Prvo mesto bo pripadlo S. Luigiju. Slovenske predstavnice Soče Cerimpex so tudi tokrat potegnile krajši konec. Ekipa vsekakor ni zadovoljila, slabo prvenstvo pa je nedvomno prav dobra šola za nadaljnje nastope.
V	skupini B je prvo mesto že oddano Corridoniju, Agorest pa je v prejšnjem kolu nerodno izgubil in tako zamudil priložnost, da bi se povzpel na drugo mesto. Včeraj so igralke Agoresta nekoliko presenetljivo premagale vodilni Corridoni, o končnem drugem mestu bo
torej odločalo srečanje med Farro in Vil-lacher Bierom.
Glede napredovanja in nazadovanja iz
1.	divizije napreduje le ena ekipa. Prvou-vrščeni in drugouvrščeni ekipi vsake skupine se bosta pomerili med seboj (1A:2B in 1B:2A) s povratno tekmo. Zmagovalca se bosta pomerila še v finalu s povratno tekmo, zmagovalec pa bo prestopil v višjo ligo.
Bolj komplicirano je nazadovanje. Goriška odbojkarska zveza hoče 1. žensko divizijo skrčiti na 12 ekip. Vendar še ni povsem jasno, če bodo zato nazadovale štiri ah celo več ekip. Počakati bo treba konec prvenstva D lige, ko bo jasno, če bo morda kaka goriška ekipa nazadovala v nižjo ligo.
V 1. moški diviziji je Naš prapor ponovno klonil. S tremi nesrečnimi porazi so si slovenski fantje zapravili prvenstvo. Val je tokrat zmagal, 01ympija pa je izgubila proti prvouvrščenemu S. Luigiju šele po petem setu.
UNDER 14 ŽENSKE
IZIDI 9. KOLA: Torriana - Pro Romans 3:0, Intrepida - Agorest 0:3, Libertas Go-rizia - Šanson n.o.
LESTVICA: Šanson 24 (ima tekmo manj), Torriana 17, Agorest 12, Pro Romans 10, Intrepida 7, Lib. Gorizia 5.
UNDER 14 MOŠKI
IZIDI 5. KOLA: Val - 01ympia 3:0, Acli Ronchi - Torriana n.o.
LESTVICA: Val Tekno Progres 15, Acli Ronchi 4, 01ympia 3, Torriana 2 (01ympia in Acli Ronchi imata tekmo manj, Torriana dve tekmi manj).
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 10. KOLA: 01ympia - Morarese 3:2, Acli Ronchi - Mossa 0:3. Villesse je počival.
LESTVICA: Villesse 14, 01ympia 12, Morarese 8, Mossa 6, Acli Ronchi 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A. IZIDI 13. KOLA: Lib. Cormons - Mossa 3:1, Soča Čerimpex -Lucinico 1:3, Azzurra S. Luigi n.o., Lib. Capriva - Lib. Gorizia 3:0.
LESTVICA: S. Luigi 24, Lib. Cormons
20,	Lucinico 18, Mossa 12, Lib. Capriva 10, Azzurra 8, Soča Čerimpex 6, Lib. Gorizia.
SKUPINA B. IZIDI 13. KOLA: Intrepida - Villacher Bier 3:1, Fincantieri - Gra-do 0:3, Corridoni - Farra 3:1, Adi Ronchi - Agorest 3:2.
LESTVICA: Corridoni 26, Farra 20, Agorest in Grado 18, Acli Ronchi 10, Intrepida 8, Fincantieri in Villacher Bier 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 15. KOLA: Torriana - Mariano 1:3, Grado - Mossa 3:0, OK Val - Cormons 3:0, 01ympia - S. Luigi 2:3, Corridoni - Acli Ronchi 3:0, Caldini - Naš prapor 3:1.
LESTVICA: S. Luigi 30, Intrepida 28, Naš prapor 22, Caldini 20, Grado 18, 01ympia 14, Corridoni 12, Torriana in Mossa 10, Acli Ronchi 6, OK Val 6, OK Val 4, Cormons 2.
TURNIR SUPEMINIODBOJKE
Na odbojkarski zvezi šele pripravljajo koledar tekem, kljub temu pa nam je odgovorni za mladinska prvenstva Bocciero povedal, da bodo ekipe porazdelili v pet skupin. Dve skupini bosta imeli po pet ekip, tri pa po štiri ekipe. Turnir se bo istočasno odvijal v Ločniku, Sovodnjah, Doberdobu, Tržiču in Gradežu. Vse tekme bodo morah odigrati najkasneje do
21.	maja, saj bo 28. maja v Štarancanu finalni del, ki se ga bodo udeležile le prvouvrščene ekipe vsake skupine. Prvi dve ekipi se bosta nato udeležili deželnega finala, ki bo 4. junija v Trstu. Slovenske barve bodo v tej konkurenci branile sledeče ekipe: Soča (ena ženska ekipa), Dom-Mladost (ena ženska ekipa), Dom-Agorest (ena ženska ekipa), 01ym-pia (dve ženski ekipi) in OK Val (ena moška ekipa).
Glede turnirja v miniodbojki so vpisovanja še odprta. Doslej je Soča prijavila dve moški in eno žensko ekipo, Dom-Agorest pa tri ženske ekipe. (MJ)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
H
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28. aprila 1989
V kontejnerjih, ki so ju izkrcali z jugoslovanske ladje Buzet
Finančni stražniki v Mestrah odkrili
več kot 10 ton pakistanskega hašiša
BENETKE — Finančni stražniki iz Benetk so v Mestrah zaplenili 10 ton in 338 kilogramov pakistanskega hašiša, ki je bil skrit v dveh kontejnerjih.
Že pred meseci so finančni stražniki poostrili nadzorstvo v pristaniščih, saj je vsakomur jasno, da so kontejnerji kot nalašč, da lahko vanje skrijejo marsikaj. Tokrat pa so bili trgovci z mamili skrajno iznajdljivi, saj so skrili hašiš v tako imenovane »fiat« kontejnerje, ki imajo v bistvu le dno, končno in začetno steno, ne pa bočnih sten in stropa.
Taka dva 12-metrska kontejnerja so 21. aprila izkrcali z jugoslovanske motorne ladje Buzet, ki je iz Karačija zaplula v Mestre. Ker sta se med plovbo kontejnerja poškodovala, so ju v Mestrah pripeljali v neko spezializirano delavnico, kjer naj bi ju popravili. Med običajnimi pregledi pa so finančni stražniki 23. aprila opazili, da je iz razpoke enega od obeh kontejnerjev štrlel kos jute. Stražnikom to ni šlo v račun, saj bi moral biti
prostor med jeklenimi strukturami kontejnerskega dna prazen. Takoj so poklicali pse dresirane za iskanje mamil, ki so takoj zavohali nekaj sumljivega. Razpoko so zato finančni stražniki razširili in odkrili v aluminijasto in celofanske folije zavit hleb hašiša. Takoj so obvestili svoje nadrejene in beneškega preiskovalnega sodnika Carla Nordija.
Tri dni so čakali v zasedi, saj so upali, da bo kdo prišel po kontejnerja. Ko je bilo jasno, da ne bo nihče padel v zasedo, so začeli razstavljati oba kontejnerja. Delo je bilo do skrajnosti zamudno, saj so tihotapci v bistvu tako strokovno zadelali skrivališča, da je dno kontejnerjev izgledalo, kot da bi komaj prišla iz tovarne. Ob tem je lahko vsakomur jasno, da so tihotapci razpolagali z izrednimi tehničnimi sredstvi, saj kaj takega ne bi uspeli obrniško napraviti.
Na slikah (telefoto AP): eden od kontejnerjev, kjer je bilo skrito mamilo (zgoraj), finančni stražniki s hašišem, ki je vreden kak ducat milijard lir
Z motornim zmajem
bo preletel Jadran
MILAN — Šofer pošte v Riminiju Antonio Palazzi bo v nedeljo poskušal z motornim zmajem v obeh smereh preleteti Jadransko morje iz Bellarie pri Forli-ju do Poreča. To je na včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu napovedal sam Palazzi, ki je ta podvig poskušal že v prejšnjih letih. Pred dvema letoma mu je polet uspel le v eni smeri, ob vrnitvi pa je zaradi goste megle zgrešil smer, lani pa so mu podvig preprečili birokratski zapleti.
Palazzi bo vzletel iz Bellarie v nedeljo ob 9. uri s svojim zmajem, ki ga poganja 503-kubični motor rotax. Do Poreča bi moral leteti kake tri ure, razdalja znaša kakih 150 kilometrov. Po krajšem postanku v Poreču bo Palazzi ponovno odletel proti italijanski obali. Med poletom bodo Palazzija po morju spremljali s hid-rogliserjem in z drugimi hitrimi plovili. Palazzijev motorni zmaj ima namreč plovce, tako da lahko pristaja in vzleta z vodnih površin. V tem primeru imamo torej opravka s »hidromotornim zmajem«.
Na vprašanja, ali je ta podvig nevaren, je Palazzi povedal, da je vse odvisno od vremena. V lepem vremenu je po njegovem tak polet še bolj varen kot vožnja z avtomobilom.
Milijarden rop v obratu Palmolire
LAVINIO (RIM) — Sedemdeset nočnih uslužbencev obrata Palmoli-ve v Laviniu pri Rimu je v noči na četrtek tolpa približno dvajsetih roparjev za štiri ure zaprla v železniški vagon, drugih 30 uslužbencev pa prisilila, da so naložili 12 tovornjakov z najrazličnejšimi kozmetičnimi izdelki. Z oropanim blagom so se nato odpeljali neznano kam. Do ropa je prišlo nekaj po polnoči, celotno dogajanje pa je trajalo približno štiri ure in pol. Ves čas so bili roparji nezakrinkani. Preplah so sprožili sami uslužbenci, ki so se približno pol ure po odhodu roparjev uspeli osvoboditi.
Očitno je, da so bili roparji izredno dobro seznanjeni s celotnim do-
gajanjem v obratu v Laviniu. Kot so povedali delavci, ki so bili prisiljeni »pomagati« roparjem, so imeli ti s seboj podrobne načrte celotnega obrata. Imeli naj bi tudi točne sezname blaga, ki so ga nato naložili na tovornjake. Govorili naj bi z neapeljskim naglasom, med njimi pa naj bi bili tudi Rimljani in banditi s severa Italije. Po prvih ocenah tehničnega direktorja Palmoliva naj bi roparji odnesli približno za milijardo lir izdelkov. Toda po mnenju karabinjerjev je ta številka glede na število tovornjakov in število delavcev, ki so bili prisiljeni pomagati pri nakladanju, najbrž precej optimistična in bo uradna številka zato precej višja
od prve ocene.
Karabinjerji še vedno zaslišujejo delavce, ki so bili priča ropu. Na ta način naj bi podrobno rekonstruirali potek ropa. Glede roparjev pa so preiskovalci mnenja, da naj bi šlo za kamoristično bando s področja Ca-serte. Za zdaj o tem pričajo le nekateri sumi, vendar pa je že dalj časa znano, da prav na področju Caserte obstaja dobro organizirana kamoris-tična banda, ki je specializirana prav za rope kozmetičnih in medicinskih izdelkov. T.< .....i j.1 naj bi imela svoje »podružnice« tudi drugod po Italiji, kjer naj bi jim pomagali kriminalci, ki prihajajo iz Kampanije.
I
Nova odkritja o neandertalcih
NEW YORK -- Najbrž malo koga zanima, če je naš praded neandertalec govoril ali ne, vendar je to vprašanje, ki je antropologe mučilo že vrsto let. Problem je rešil izraelski znanstvenik Baruch Arensburg, ki je odkril popoln okostnjak neandertalskega človeka in ugotovil, da je imel tudi podjezičnico, drobno koščico v spodnjem delu jezika, ki omogoča oblikovanje glasov.
Poleg tega so odkrili drugo pomembno dejstvo: neandertalec je živel v istem prazgodovinskem obdobju kot bomo sapiens, medtem ko je doslej prevladovala domneva, da se sploh nista videla. Domneva bo najbrž sprožila val polemik, saj je doslej med antropologi prevladovalo mnenje, da je bil neandertalski človek sicer blag, sposoben čustev, skratka dobričina, da pa ni imel dara govora, čeprav je bil obseg njegove lobanje večji od našega in je torej najbrž imel več možgan kot mi. No, sedaj kaže, da sta bila homo neandertaliensis in homo sapiens sodobnika, živela pa naj bi pred približno 50 tisoč leti. Antropologi so prepričani, da je bil prvi pomemben člen v razvoju sodobnega človeka, ne izključujejo pa možnosti, da smo ga prav mi, sodobni ljudje, iztrebili. Sedaj pa je možna tudi druga teorija in sicer, da sta neandertalec in homo sapiens živeli istočasno in da sta se obe vrsti s časom integrirali.
Kitajska mafija se uveljavlja v svetu mamil
HONGKONG — Kitajska mafija, ki nadzoruje skoraj vso trgovino z mamili v Aziji pa tudi drugod po svetu, je organizacija, ki obstaja že stoletja in katere zgodovina se tesno prepleta s kitajskimi tajnimi organizacijami. Organizirana je v trojke, ki jih veže med seboj tesna krvna vez. Trojke so preživele vse politične spremembe, do katerih je prišlo na Kitajskem in imajo svoje izpostave v vseh južnoazijskih državah in v ZDA. Organizacija je razvejana od Hongkonga do Londona, od Tajvana do New Yorka, od Singapura do Amsterdama.	.	.
Najpomembnejša sedeža teh trojk sta Hongkong in Tajvan. Po kitajsko-britanskem sporazumu, po katerem se bo Hongkong vrnil pod kitajsko suverenost leta 1997, se tihotapske organizacije že postopoma selijo. Kljub številnim policijskim operacijam, v teku katerih se aretacije štejejo na tisoče, imajo kitajske mafijske trojke še vedno več kot 100 tisoč članov, medtem ko šteje osrednje jedro voditeljev približno 12 tisoč članov. Organizacija šteje približno 200 tolp, tako vsaj pravi policija, združene pa so v 33 »sindikatih«. Klasična mafija, »cosa nostra«, v New Yorku je zelo zaskrbljena, saj se Kitajci postopoma polaščajo tudi tradicionalnih področij, na katerih je italijanska mafija imela vedno premoč.
Škandal o izsiljevanju s »stekleno« hrano dobiva v Angliji vedno večje razsežnosti
LONDON — V Veliki Britaniji dobiva škandal o izsiljevanju s »stekleno« hrano za dojenčke vse večje razsežnosti. Tako so včeraj odpeljali v bolnišnico tri dojenčke, ki so pojedli zastrupljeno hrano. Enega od teh dojenčkov so kmalu odpustili iz bolnišnice v Leicestru, zato pa so v Leedsu zadržali na opazovanju nekajmesečno deklico, ki se je počutila slabo, potem ko jo je mati nahranila s »špagetami na bolonjski način«. Hrana je bila iz nepredušno zaprtega lončka, ki ga je mati kupila v neki lekarni.
Doslej so našli že približno 50 lončkov s hrano za dojenčke, kateri so bili dodani drobci stekla, delci britvic, bucike, igle, gumbi ali kavstična soda. Izsiljevalci, ki zahtevajo denar od proizvajalcev hrane so se doslej lotili izdelkov Heinz in Cow and Gate, policija pa je vse potrošnike opozorila, naj pazljivo pregledajo vsebino lončkov s hrano.
Celotna zadeva je povzročila tudi precejšen preplah med mladimi materami in številne med njimi so zmetale v smeti vse zaloge pripravljene hrane za najmlajše. Namesto lončkov s pripravljeno hrano, pa je sedaj, ko se je ta škandal o izsiljevanju razširil na celotno področje Velike Britanije, pričakovati, da bodo mnoge matere začele same pri-pravljati hrano za dojenčke doma.
Na sliki AP: Diane Tyndall iz Bradiorda na Avonu drži v naročju svojo hčerko Roxanno, ki si je s steklom v hrani porezala ustnice.
Sodnik dodelil otroke »dvospolnemu« očetu
LONDON — Toni Hamilton-Smith, 35-letni Waležan, bo prišel v anale britanske sodne zgodovine kot prvi »dvospolnik«, ki mu je sodišče dodelilo otroka po ločitvi od žene. Hamilton se je namreč ločil že leta 1984, od takrat Pa J® živel kot »ženska«. Toda z ločitvijo se ni oddaljil od svojih treh otrok in v sredo je pred sodiščem dobil tudi to »sodno bitko«. Sodnik za'mladoletne v Cardiffu, ga je namreč pooblastil, da odslej tudi uradno skrbi za vzgojo in razvoj svojega 13-letnega sina in osem oziroma petletne hčerke.
Hamilton je trenutno podvržen posebni hormonski terapiji in upa, da bo še pred koncem leta možna operacija, s katero naj bi mu spremenili spol. Povedal je tudb da bo skušal svojo starševsko vlogo opravljati po najboljših močeh, tako kot je to počel doslej v zadnjih dveh letih, ko J® moral vsakodnevno skrbeti.za svoje otroke. Toni Hamilto je še povedal, da otroci ne posvečajo nikakršne pretiran, pozornosti dejstvu, da je oblečen v žensko, poudaril pa ] ' da s spremembo spola ne bo nikoli zahteval od otrok, ^ potem v njem vidijo svojo mater. Povedal je tudi, da je svojih nagnjenjih odkrito govoril s svojo nekdanjo ženo z pred poroko, da pa je začel javno nositi ženske obleke se takrat, ko se je ločil.