GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 30 • LETO XI • 19. AVG. 1972 »Aparati« Ljubljana Odličen proizvodni uspeh v juliju Proizvodnja je v mesecu jtiliju, prvem izrazilo dopustniškem mesecu, potekala v primerjavi z dinamičnim načrtom dokaj ugodno. Načrtovani obseg je bil zaradi upoštevanja zmanjšanih zmogljivosti sicer nižji, kot v prejšnjih mesecih, vendar smo postavljene naloge uspešno opravili in celo presegli. K temu je delno pripomogla visoka nedokončana proizvodnja v juniju, ker je bil tako v juliju za dokončanje potreben občutno krajši čas, zaradi že prej vloženega dela. je občutno popravila tudi kazalnik izpolnitve kumulative, vendar je le-ta prj 80,05 še vedno v naj večjem zaostanku. Nasprotno pa so v tej skupini ugodni rezultati prj proizvodnji za izvoz. Mesečno nalogo smo opravili s 158,05. Pri tej skupini izdelkov v celoti je bilo opaziti izrazit vpliv nedokončane proizvodnje, saj je v juniju zaostalo precej izdelkov tik pred finalizacijo zaradi pomanjkanja nekaterih vrst uvoznega gradiva, katere so bile sicer dobavljene, vendar razen tega pa je na nizko realizacijo vplivala tudi pre-(Dalje na 6. strani) Precej dolgo je že tega, ko smo v našem listu napisali o gradnji poslovne stavbe Iskre na Trgu revolucije, kot bi hoteli pozabiti na to, da dela na stavbi teko in da pravzaprav vsak dan dobiva bolj določen izgled. Da bi tej za nas prav gotovo pomembni gradnji še naprej ne delali krivice z dolgotrajnim molkom, borno za prihodnjič pripravili obsežnejši zapis z vsemi zanimivostmi, pote.kom in predvidenimi načrti v zvezi z gradnjo, hkrati pa objavljamo posnetek, ki kaže generalnega direktorja ZP Vladlmira Logarja, ki sl je te dni ogledal, kako potekajo dela na naši stavbi »Elektromehanika« Kranj ÜONTAZÄ ŠTEVCEV V NOVIH PROSTORIH llspeh pa bi bij lahko še pa po napaki dobavitelja v večji, če ne bi dot proizvod- neustrezni izvedbi in kako- nje s področja elementov vosti. avtomatike preusmerili iz- V skupini zaščitnih relejev, ključno za izvoz, to pa Je elementov za avtomatiko in pomartilo ob istem fizičnem signalnih naprav je bil za- obsegu precej zmanjšan fi- ostanek pri mesečni proiz- nančni učindk. Vendar je vodnji za domače tržšče naj- bila takšna preusmeritev po- bolj občuten, saj smo opra- trebna, ker v avgustu v ne- vili le 86,15% predvidene na- kalere zahodne države zaradi celomesečnih počitnic izdelkov pač ne moremo prodati. Mesečni dinamični načrt celotne proizvodnje smo izpolnili s kazalnikom 119,72 in s tem izboljšali kumula-livo, kjer smo dosegli kazalnik 97,26. Od tega je bit načrt za domače tržišče izpolnjen v juliju s 115,77% ih kumulativa s 94,64 %. Izvoz pa je bil zaradi že omenjene preusmeritve visoko prese-len, saj smo prvotno začrtani obseg izpolnili s kazalnikom 152,84, kar da tudi ugodni kazalnik za kumula-tivo - 114,56. Po posameznih skupinah izdelkov je bila zelo presedena proizvodnja stikalnih aparatov, namenjenih za prodajo na domačem tržišču. Mesečnj kazalnik je pristal Pri 409,69. V tej skupini je bil v prejšnjem obdobju opravljen tudi manjši izvoz, katerega pa v začetku niti nismo načrtovali. Tako je dejansko kumulativa v tej skupini za nekaj desetink odstotka še ugodnejša. Mesečni načrt proizvodnje industrijskih elektronskih, naPrav za potrebe jugoslovanskih kupcev smo izpolnili ’ndi zelo dobro — kar s ‘6427%. Takšna proizvodnja loge po dinamičnem načrtu. Tu je ibl izpad zmogljivosti večji, kot smo ga z načrtom predvidevali za mesec julij. Pred leti je Iskra izvažala razmeroma velike količine števcev v Turčijo. Zaradi nizkih cen, kakor tudi težav na turškem tržišču, je naša tovarna postopoma dobave v Turčijo ustavila. Seveda pa je medtem iskala nova tržišča, kar ji je tudi uspelo. Danes izvaža Iskra bistveno večjo količino števcev kot pred leti in to predvsem na konvertibilna tržišča. Omeniti je treba predvsem Nemčijo, severnoevropske dežele, Grčijo itd., zato je morala naša tovarna proizvodnjo števcev stalno povečevati. VII. kongres zveze sindikatov Slovenije bo novembra letos Na podlagi 25. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije je republiški svet sprejel na plenarni seji 2. junija več sklepov o izvedbi priprav na osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije. Sprejeti sklepi o izvedbi priprav na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije 1. ' Kongres Zveze sindikatov Slovenije (z upoštevanjem dosedanjih kongresov in občnih zborov osmi po zaporedju) bo novembra 1972. . Dan, kraj. in dnevni red kongresa bo določil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije najmanj dva meseca pred kongresom. . 2. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo pred -ložil kongresu med drugim: — poročilo o delu sindikatov Slovenije vključno z delom republiškega sveta in njegovih organov za čas - 1968—1972; — poročilo o gmotnem stanju in o finančem poslovanju za preteklo mandatno dobo; — Predlog za spremembe in dopolnitve oziroma za prečiščeno besedilo statuta Zveze sindikatov Slovenije; — predlog sklepov o nadaljnjih nalogah Zveze sindikatov Slovenije; Gradivo za kongres je treba najmanj mesec dni pred kongresom poslati razen delegatom kongresa tudi osnovnim organizacijam sindikata, občinskim, obalnim in medobčinskim vodstvom Zveze sindikatov in sindikatov in jim s lem omogočiti, da bi lahko sporočili svoje mnenje oziroma dopolnitve ali spreminjevalnc predloge. Piostori so postali pretesni, saj smo glede na povečanje že v preteklem letu morali reorganizirati montažo in istočasno prostore prejšnje odpreme porabiti za odpremo števcev. Zaradi velikega povpraševanja- bomo morali v Elofc-tromehaniki preiti na na-daljne povečanje dnevne količine. Pri tem se asortiman števcev povečuje v glavnem pri trifaznih števcih in bo količina trifaznih' števcev kmalu dosegla enofazne števce. Da bi rešili problem proizvodnje števcev tudi za bodoče, je bilo potrebno pajti za montažo nove prostore. Cim smo preselili del telefonske montaže v novo stavbo v letošnji pomladi, smo se odločili, da v obstoječo montažo telofonskih central premestimo montažo števcev. Seveda je bilo treba počakati na Jetni dopust, ki smo ga izrabili za to, da smo, čeprav zelo težko in z velikimi napori celotno montažo preselili v nove oz. v prostore prejšnje telefonske montaže. V ponedeljek, 7. avgusta so se naši delavci, ki so prej leta in leti delali v sedanji montaži, vselili v moderno opremljene prostore. Poleg premajhnega pro-slora za montažo nas je pri preselitvi v nove prostore vodila tudi težnja, da imamo prostor za izdelavo delov in montažo čim bliže. Do- loten tehnološki proces od skladiščenja prek timerje-valnicc, državne kontrole, la pakiranje se nahaja v posebnem prostoru, ker-čistoča to zahtevi Presoli te v montaže števcev v nove prostore bo pri po-mogla tudi k nadaljnim ureditvam tovarne. Znano je, da v obstoječi stari produkciji domuje del vzdrževanja'strojev, kakor tudi poskusna serija. Novi izpraznjeni prostori v dosedanji montaži števcev nam bodo pomagali rešiti tudi ta problem, tako da se poskusna serija, kakor tudi vzdrževanje preseli v zgradbe prek tovarniške ceste, nato pa se bo stara produkcija lahko postopoma tudi uredila. V stari produkciji imamo namreč sedaj 3 obrate: proizvodnjo delov za štev-cc, proizvodnjo sestavnih delov za rotacijske stroje in obrat skupnih delov. Z novimi premaknitvami bo mogoče tudi te trj obrate .smiselne urediti. Vse te premaknitve in s tem racionalnejšo proizvodnjo nam je omogočila nova stavba za telefonijo. V to stavbo smo poleg tega, da strto prenesli dei montaže telefonije, uspeli prenesti ves telefonski razvoj, ki je bil doslej v neprimernih in pretesnih prostorih v vzhodni bočni stavbi obstoječih objektov. Te prostore, ki jih je doslej zasedal razvoj telefonija slej je bilo namreč.potrebno pa je zasedla gospodarska vse sestavne dele za števec prevažati prek dvorišča v montažo, kar ni v prid kvaliteti pa tudi transportni stroški so bili razmeroma veliki. Nova montaža za števce je sodobno urejena. V enem prostoru se giblje ce- priprava števcev, kakor tudi razvoj števcev, s čemer smo pravzaprav celoten obrat števcev zaokrožili, tako da se na ozkem kompleksu nahaja obdelovalnica, montaža in tudi vse službe. ABC Poziv na solidarnostno akcijo za pomoč Pomurju Vsak naj prispeva vsaj 2 °/o svojega enomesečnega zaslužka Na pobudo mnogih delavcev iz več delovnih organi-tacij in občin začenjamo solidarnostno akcijo za pomoč severovzhodni Sloveniji predvsem Pomurju, kjei-go bili ob zadnjih poplavah in neurju hudo prizadeti kraji in ljudje in je nastala velika škoda, ki Je prebivalci teh občin ne zmorejo sami nadomestiti. Takoj po veliki naravni nesreči, ki je zadela ta del Slovenije, so bili na pristojnih mestih, sprejeti najnuj-fiejš ukrepi za preprečitev najhujših posledic oziroma za zaščto prebivalstva in ljudskega imetja. Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo socialno pomoč posameznikom, Ljubljanska banka je že odobrila posebne. kredite, Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno akcijo za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so storili prve ukrepe še drugi odgovorni dejavniki v republiki, predvsem pa so se organizirano -lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vsi ti ukrepi in vse te akcije še vedno niso dovolj obsežne in dovolj učinkovite, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno življenje in delo ljudi teh krajev in njihov nadaljnji razvoj. Zato povzemamo pobudo našega članstva, delovnih organizacij in občin, da se organizira široka vseslovenska solidarnostna akcija za pomoč prizadetim območjem v severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju. Zato pozivamo vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2 % svojega čistega enomesečnega zaslužka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Pri tem naj opozorimo na pobude nekaterih delovnih organizacij, da z delom na en prosti dan ali v drugi obliki'ustvarijo dohodek, ki ga namenjajo za pomoč prizadetim v Pomurju. Ze samo z 2 % prispevkom od mesečnega zaslužka bomo lahko zbrali nad dve milijardi starih dinarjev, če se bodo vsi solidarnostno odzvali pozivu na pomoč. To nam kaže, kako pomembno je da se odzovemo res vsi, kajti prav v tem, v tej vsesplošni solidarnosti je naša moč in jamstvo, da smo zmožni obvladati tudi posledice takšne naravne nesreče, kakršna je zdaj zadela Pomurje in nekatere druge kraje. Ob tem je še posebej pomembno, da je pomoč hitra. Zato zagotovimo svoj prispevek že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov, najpozneje pa v dveh mesecih (zbirni račun 501-789-52). Vemo, da z zbranimi sredstvi še ne bomo zagotovili obnove vsega in da ne bomo mogli nadomestiti vse škode, toda ta sredstva, ki jih bomo zbrali, naj bi bila tista temeljna vsota, ki jo bodo lahko samoupravni družbeni dejavniki v prizadetih krajih uporabili kot nujno potrebna sredstva za različne takojšnje posege in ukrepe, da preprečijo novo škodo, ki lahko nastane zaradi posledic poplav, in da čimprej zagotove normalne možnosti za delo in razvoj v teh krajih. Upravni odbor bo razporejal sredstva kot nepovratna in po predloženih programih prizadetih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin. Sredstva bo odobraval predvsem za: _ — neposredno pomoč delovnm organizacijam, ki so Jih prizadele poplave in jim ogrozile normalno proizvodnjo, ter za regrese v kmetijstvu in to predvsem z namenom, da se ohrani stalež živine; — obnovo najnujnejših javnih komunalnih objektov in naprav. Zato, da bodo sredstva, ki jih' bomo zbrali, kar najbolje uporabljena in za namen, za kakršnega bodo dana, bo odgovoren poseben odbor, ki bo organiziral in spremlja! vso akcijo. Sredstva se bodo zbirala, v poseben sklad in na- poseben račun in bo z njimi upravljal upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov delovnih skupnosti ter pobudnikov akcije, kakor tudi iz predstavnikov območij, ki so bila najbolj prizadeta. Odbor bo sproti obveščaf javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredste’. [ . Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije j ■n ■■ ■■ ■■ ■■ 33 ■■ ■■ M ea ■n ESI BE mm ma mm na pr MB ea mm mm mm mm BE BM n BI KB sa EM KB Ett OB II EB BH BI BB BB Gl sa SE BB ES OB BB BB BB mm BB EB mm mm BB BB ■M EB BB EB EB HR KW » Elektromehanifca « Kranj Delno izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic kaže Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja vodja računovodstva v Elektromehaniki — MIRO GOGALA Letos, 14. julija je »Elektromehanika« prešla na delno izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Priprave za ta ukrep so se začele pred dvema mesecema. Zadevno so bile napravljene podrobne analize. Celotni kohcept, ki ga je pripravila finančna služba skupaj z organizacijo tovarne, je obravnaval poslovni odbor, zatem so bile propagandne akcije, tako prek tiska in v neposrednih razgovorih s člani kolektiva po posameznih obratih in enotah. Vprašanje: Vemo, da se je zadnje čase v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji precej podjetij odločilo za plačevanje prek hranilnih knjižic. Tudi v nekaterih Iskrinih organizacijah so s tem že pričeli, pred kratkim pa se je tudi Elektromehanika odločila. Kaj je kolektiv, vodilo, da se je prek samoupravnih organov odločil za tak način izplačevanja OD? Odgovor: Namen delnih izplačil osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic je bil v tem, ker se je tovarna hotela izogniti preveliki masi gotovinskega izplačila, ogromnemu delu, ki je s tem povezan, predvsem s štetjem in kuvert nanje m denarja, manipulaciji z drobižem, 'po drugi strani pa je z uvedbo hranilne službe hotela tovarna doseči to, da bi banka, ki nastopa kot kreditor pri izplačilih osebnih dohodkov, imela v ta namen zagaranti-rana sredstva, ki naj bi jih, vsaj po dogovoru z banko, prvenstveno koristila za potrebe kreditiranja tovarne. Vprašanje: Kot vemoj se pri vseh novostih pri vrsti ljudi poraja tudi nezaimanje. Se te ev. bojazen morda Odražala v hitrem dviganju prvih vlog? Odgovor: Prvi pomisleki glede nove tehnike oz. novega načina izplačevanja po prvem mesecu opisanega izplačevanja osebnih dohodkov, torej v juliju — so lahko rečem, v 14 dneh skoraj zamrli. Danes, ko sicer še nimamo nekih dokončnih podatkov glede samih sredstev, kj naj bi po preteku enega meseca cctali na hranilnih knjižicah, ie moč reči. da so bila prvotna pričakovanja, češ, da bo gneča nri izplačilu na hranilne kniižiee, popolnoma odveč. Liudie so izredno trezno presojali samo akcijo ko je bila že v teku, pa tudi zdai lahko trdimo, da na izplačilnem mestu, ki smo ga kot eksnozituro banke ustanovili v sami kranjsiki tovarni, ni nobenega posebnega navala. Vnrašnnje: Zanima nas organizacija dela s hranilnimi knjižicami in pomen salda za tovarno? Odgovor: Vse hranilfte knjižice so bile na novo izda- ne, tisti pa, ki so jih že imeli, imajo možnost koristiti dve hranilni knjižici alj pa, da staro hranilno knjižico opustijo. Tovarna je s tem v zvezi pripravila sobo, Gorenjska kreditna banka oz. podružnica Ljubljanske 'kreditne banke v Kranju pa je dostavila trezor, v katerem je stalno toliko gotovine, da zadošča za tekoče izplačevanje prihrankov. Hranilne knjižice imajo posebno karakeristično številko, zato je možno iz zbirnega računa hranilnih knjižic dobiti podatke, ki se me« hanografsko obdelujejo v centrali Ljubljanske banke v »Sprejemniki« Sežana Polletni Iz polletne bilance (ki je bila zaradi velikega pomanjkanja strokovnih delavcev v računovodstvu oddana z manjšo zamudo) izhaja, da je znašala polletna realizacija 31,406.000 din, dočim je bila lanska realizacija nekoliko v tem obdobju . višja (32,400000 din). Od tega je šlo za sredstva za proizvodnjo 24.090.000 din, ostanek 7.316.000 din " pa predstavlja dohodek tovarne. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 4.213.000 din. Pri povprečnem številu 411 zaposlenih je znašal povprečen osebni dohodek 1.250 dinarjev. najnižji ( v začetku leta 673 din, najvišji pa 4.910 dinarjev. Tovarna je prešla na popolno uporabo branžnega samoupravnega sporazuma šele s 1. 2. 1972, sprejela je pa nekaj predloženih določb iz predloga internega sporazuma (ki sicer v okviru ZP Iskra še ni bil sprejet, lahko ga pa sprejme v posameznih postavkah ali v celoti posamezna organizacija ZP). Ker tovarna širi proizvodnjo, so zaloge nekoliko narasle in so znašale za material 11.726.000 din, nedovršena proizvodnja je dosegla vrednost 4.087.000 din, gotovi iz-1 delki na zalogi pa le 298.000 din. Vse izdelke sproti faktu- ugodno sliko Ljubljani, stanje hranilnih knjižic. Za tovarno bo interesa«, no seveda to, kako bodo hranilne vloge naraščale. Cim večji saldo bo namreč ostal na hranilnih knjižicah, večji potencial se ustvarja in večja bo možnost kreditiranja tovarne oz. garantiranega izplačevanja mesečnih OD. Kot jc znano, lahko delavci dvignejo jz svojih hranilnih knjižic gotovino pri izplačilnem mestu v tovarni, prav tako pa tudi pri vseh podružnicah Ljubljanske banke in pri vseh poštah. Za konec naj omenim še to, da po 4 tednih, ko izplačevanje hranilnih vlog po novem sistemu že teče, člani kolektiva z izrednim razumeVanjem spremljajo nov način izplačevanja osebnih do-dedkov in vse kaže, da se s tem načinom povsem strinjajo, saj vedo, da to ni le v korist naši splošni stabilizaciji gospodarstva, izboljšanju likvidnosti, temveč je v prid tudi njim samim. riramo Iskra Commerce, zaradi česar izdelkov ni na zalogi. Tovarna kljub stalni rasti in ekonomi čnejšemu poslovanju seveda še vedno noši breme iz prejšnjih »suhih« let. Treba je plačevati razne obresti, anuitete itd., odšli pa so tudi mnogi strokovnjaki, ki so dobili deio in stanovanja drugod in se ne morejo vrniti, čeprav jih vleče na. za j. Tovarni primanjkuje poleg strokovnih delavcev tudi večji delovni prostor. Pred mesecem se je pričela gradnja proizvodne hale v velikosu okrog 1000 kvadratnih metrov. Nekaj' denarja je kolektiv prihranil, ko se jc odločil za nižje osebne dohodke, objektivno potrebo pa sla končno ugotovila tudi republiški in občinski odbor skupnih rezerv ter Kreditna banka Koper (Ekspozitura Sežana) in priskočili s finančnimi sredstvi na pomoč. Poleg vsega tega tovarni primanjkuje stanovanj. Dalje 1« nujno potrebna vsai provizorična montažna zgradba z* upravne prostore, o čemer ze tečio analize. Na splošno: letošnja ¡° znana kraška suša se izraza tudi v naši tovarni. (Cafi) VSA PRIZADEVANJA ZA KAKOVOST ISKRINIH IZDELKOV! poslovni rezultati pomembna vloga sindikatov Ko je centralni komite ZKS v ponedeljek, 10. julija •azpravljal o učinkih družbenega dogovarjanja in samo* jpravnega sporazumevanja na delitev dohodka in oseb-iih dohodkov v Sloveniji, je ocenil, da smo v naši repliki končno le napravili prvi korak pri odpravljanju razlik v osebnih dohodkih za enak ali podoben delovni prispevek. Uveljavljeni sistem delitve, ki ga opredeljujejo samoupravni sporazumi, je podpisnicam sporazu-oa razen tega omogočil tudi medsebojno usklajevanje pri delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade. Po oceni članov CK ZKS pomeni samoupravno sporazumevanje velik korak naprej pri osveščanju delav-xv o družbenem značaju dohodka. Osnovni pomen do-itdaj opravljenega dela v prvem obdobju samoupravnega sporazumevanja ni toliko v izpopolnjevanju in-¡trumentov, na osnovi katerih so sporazumi nastali, lemveč v dejstvu, da smo ne samo v zavesti, ampak !udi v praksi premostili prepričanje o delitvi dohodka n osebnih dohodkov kot o nedotakljivi in izključni pravici organizacij združenega dela. Stališča, ki jih je vsebovalo takšno prepričanje, so podpirala skupinsko lastninske težnje ter dejanski monopol v upravljanju t družbenimi sredstvi. Spoznanje, da je dohodek tudi rezultat družbenega in ne le kolektivnega dela, pa je »novni pogoj za dograjevanje sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja vseh iamoupravnih subjektov. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov' postajajo tako odločilni instrument za urejanje samoupravnih odnosov v združenem delu. Na osnovi XXI. in XXIII. ustavnega dopolnila in že izoblikovanih predlogov za nadaljnje dograjevanje ustave ter dosedanjih izkušenj delovnih skupnosti pri sporazumevanju in dogovarjanju pa je potrebno ta sistem še izpopolniti in uravnovesiti. Komunisti, ki delujejo v sindikatih, so iolžni svoja prizadevanja usmeriti zlasti v oblikovanja takšnih samoupravnih sporazumov, na katerih bo temeljil celotni sistem samoupravnega in družbenega usmerjanja delitve.- Doseči morajo, da bodo samoupravni iporazumi postali način in oblika podružbljanja dohodka v medsebojnih odnosih vseh delavcev v zdru-lencm delu. Samoupravni sporazumi naj vse bolj pred-Havljajo sistem norm, ki se bodo nenehno vraščale k samoupravno zavest delovnih ljudi, kar bo vse bolj manjševalo potrebo po sankcioniranju za njihovo spoštovanje. V razpravi na seji CK ZKS je prevladalo tudi mne->je, da morajo biti nosilci sistema samoupravnega ismerjanja delitve dohodka delavci v temeljnih organi-ocijah združenega dela. Pri tem pa imajo zelo po-nombno vlogo tudi sindikati, kar je še toliko bolj po-tebno in nujno, ker samoupravni organi še niso dovolj ■sposobljeni za to delo. Pred realizacijo ustavnih amandmajev Na vprašanja o družbenopolitični dejavnosti odgovarja sekre- ve organizacijske strukture Iskre. Poleg tega bomo v istem času, seveda skupaj s sindikalno organizacijo podjetja, obravnavali tudi mor.e-bitne predloge (v kolikor bi prišlo do sprememb) pri družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. tar ZK ZP Marjan Vrabec Družbeno politične organizacije so v zadnjem času zlasti obravnavale dve temi: samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih OD in' realizacijo ustavnih amandmajev oz. konkretno kako in ha kakšen način te amandmaje pri nas realizirati. Zadevni akcijski odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, je izdelal koncept strokovne obdelave, ki je bila pred kratkim zaključena in bo v kratkem prišla v javno razpravo. Temeljni cilj komisije, ki je pripravljala teze je bil, da skladno z amandmaji ustvari tako realizacijo kot jo želi naša današnja družba, hkrati pa operativno in poslovno tako učinkovito organizacijo, ki jo zahteva sodobni svet. O vsem tem bo v kratkem tekla živa in poglobljena razprava, zato bo prav, da se vse naše organizacije, tako strokovni delavci kot družbenopolitične organizacije in samoupravni organi temeljito pripravijo, saj je to novi koncept, ki bo v bodočnosti bistveno vplival na naše delo. Ce odštejemo sedanje počitniške mesece, ko so v naših tovarnah kolektivni dopusti, pa bi omenil nekaj stikov, ki smo jih imeli s posameznimi organizacijami oz. z njihovimi aktivi Zveze komunistov. Poudaril bi reakti. vizacijo zveze komunistov v »Elektromotorjih« Železniki, ki si je pripravila dokaj precizen plan dela in ga že pri. čela realizirati. Prav tako smo imeli v zadnjem času dosti neposrednih kontaktov in razprav o problematiki tovarne Pržan. Seznanili smo se tudi z idejami »Avtomatike« na Pržanu in vEltmentov« o morebitni združitvi v novo organizacijo, za kar so pripravili zadevni koncept, sedaj pa pospešeno delujejo na organizacijskih in drugih pripravah. Ta ideja, ki se je rodila v obeh tovarnah, pa se na svoj način vklaplja tudi v predvideno novo organizacijo celega združenega podjetja. Kot sem že omenil, bo prva tema na dnevnem re lu aktiva Zveze komunistov v -združenem podjetju — obravnava . predlogov temeljnih organ: zacij združenega dela oz. no- Nova tema, ki se je v tem času pojavila in ;o bomo obravnavali in dali svoja stališča, je tudi predlog kodeksa samotfpravljalcev Jugoslavije, seveda pa se bo med tem časom pojavilo še niz drug:h vprašanj, ki jih bo treba tekoče obravnavati in do n ih zavzeli svoja stališča. D Uspešna realizacija izvoza Poslovni odbor Elektrome-hanike je na predlog Iskra Commerce dal soglasje, da se za direktorja firme Perles imenuje Ivo Banič, dipl. ing. Glede proizvodnje v juliju je bil odbor mnenja, da je bil ta mesec ugodno zaključen, saj je bil plan presežen za 12,5 %, vendar je treba, da v avgustu ves kolektiv Z vso odgovornostjo skrbi, da bo plan, ki je ta mesec precej visok, dosežen, ker čas dopustov še ni zaključen. Ker ima pri tem važno vlogo obrat ATN, je odbor sklenil, da glavni direktor razčisti nekatere probleme, ki omejujejo ATN, da v celoti ne sledi predvidenemu planu proizvodnje. Poslovni odbor je bil seznanjen, da realizacija izvoza poteka v skladu s planom. Zaradj ugodnih rezultatov poslovanja v prvem polletju je odbor sklenil, da se vsem organizaoijam združenega dela obračuna za julij doseženi faktor stimulacije, obra- tu ATN pa faktor 1.000. Od začasnih ukrepov glede obračunavanja OD, ki so biti sprejeti 8. maja letos, pa ostane v veljavi to, da enote, ki ne dosegajo pozitivnih faktorjev, ne smejo povečati OD (postavk) režijskim delavcem dokler ne dosežejo ugodnega rezultata. Odbor tudi predlaga delavskemu svetu, da podaljša sklep e dne 25. 5. 1972, glede znižanja OD vodilnim in vodstvenim delavcem po obratih za tcliko odstotkov, za kolikor je prekoračen planiranj odstotek doseganja norm. Vsi odgovorni naj vodijo, tudi strogo cvidencb o izvajanju pogodbenih dol. Poslovni odbor se je podrobno seznanil s poslovanjem tovarne v I. polletju. Poročilo kaže, da je tovarna kljub velikim težavam s preskrbo materiala z likvidnostjo in problemi, ki so se pojavljali ob preselitvah posameznih obratov v nove prostore — ugodno poslovala. 0 stažu v Franciji *|°s sta sc dva sodelavca Zavoda za avtomatizacijo, Franc ’ptlcr, djpl. ing. (Splošno tehnični sektor) in Marjana Kobe, ‘Pl ing. (Sektor za meritve in kvaliteto), kot štipendista Iranske vlade udeležila tečaja v organizaciji ACCIM/AFNOR v arizu. Tema tritedenskega tečaja je bila »Standardizacija — tvaliteta — embalaža«. 1 Xa pobudo francoske Di-ekcije za ekonomske zveze z noftrnstvom in na temelju nedržavnega francosko-ju-Aslovanskcga- dogovora je v !"h 1972-73 v Franciji organi-Jnma posebna serija stažev a jugoslovanske slrokovnja-e iz različnih industrijskih ™fig. ki naj b: v skupinah 'uhajali v Francijo, kjer bi f 'poznal! s problemi uvoza 't0 državo z; 'namenom, da '■ Povečal obseg medsebojne menjave. Organizacija teh ie kot »specialna opekla« poverjena Agenciji za l!justrijsko, tehnično in cko-sodelovanje ACTI.M. , *CTIM deluje pod okriljem '— —in' -stva za ekonomiko in finance kot organizem za zveze med fra >co-skimi podjetji, javnimi službami (ministrstva za industrijo in gospodarstvo za kulturo m znanost, za zunanje zadeve, itd.) in trgovinskimi predstavništvi pri francoskih ambasadah. Najvažnejše naloge ACTIM so: v inozemstvu: — organizacija misij francoskih ekspertov,’ — ustanavljanje in organizacija strokovnih centrov, — ustanavljanje in vodenje centrov za tehnično dokumentacijo, — organizacija posvetovanj za industrijski napredek in kooperacijo, v Franciji: Organizacija stažev za izpopolnjevanje na visokem nivoju za tuje inženirje in druge specialiste, ki imajo že večletno prakso in ki so že zaposleni na odgovornih delovnih mestih. Doslej je bilo organiziranih že več tisoč stažev s sodelovanjem' francoske industrije, organiziranih bodisi individualno ali po skupinah. Te slaže organizira ACTIM za aktualne tehnlčno-indu-strijske in ekonomske teme. Udeleženci stažev so lahko iz ene same ali ¡z več dežel. Namen teh sražev je nuditi tujim strokovnjakom izkušnje francoskih kolegov in izme njavati mnenja med francoskimi in tujimi strokovnjaki. Ti staž; postajajo zelo uspešno orodje mednarodne izmenjave in sodelovanja. ACTIM jih lahko organizira tudi na zahtevo posameznih tujih dežel. Za jugoslovanske strokovnjake je bil izdelan program za štiri zaporedne staže in sicer: 1. Standardizacija, kontrola, embalaža — marca 1972 2. Pravda uvoza v Francijo, finančni pogoji, možnosti dobivanja finančnih kreditov — junija 1972 3. Marketing in reklama — jeseni 1972 4. Distribucija v Franciji, kanali distribucije, predstav, ništva — spomladi 1973 Pogoj za medsebojno trgovinsko izmenjavo je npdvom-no sporazumevanje na področju standardizacije, kriterijev za kvaliteto in pa primerna zaščita blaga na transportu. To je bilo organizatorju izhodišče pri izbiri tem predavanj in debat ter ekskurzij v okviru prvega staža iz te serije. Obravnavane so bile naslednje strokovne teme: — Francoska nacionalna standardizacija, mednarodna standardizacija, vsklajevanj* standardov na mednarodiv ravni; — Delo komisije za statistično kontrolo v AFNOR (francoski zavod za standardizacijo) — standardizacija na področju statistične kontrole kvalitete; — Standardizacija na področju embalaže; — Znak NF — nacionalni znak ustreznosti staadaidu; — Kontrola znaka NF; — Kontrola kvalitete in zatiranje prevare; • — Delo francoske sekcije EOQC (Evropska organizacija za kontrolo kvalitete); — Organizacija kontrole kvalitete, planiranje in kroženje dokumentov v indu. sirijskem podjetju; — Propagandna akcija za kvaliteto v podjetju; — Ekonomski aspekti kvalitete; — Kvaliteta v javnih službah in uslužnostni dejavnosti; » Elektromotorji« Železniki Spet prijeten piknik na jasi vrhu Jelovice Tako kot lani, je sindikalna organizacija tudi letos, 12. avgusta na vrhu Jelovice priredila za delovni kolektiv piknik, katerega se je udeležilo lepo šlvilo zaposlenih, da bi skupno s svojimi domačimi in sodelavci preživeli prijetno prosto soboto v naravi in ob dobri volji. Večino so na Jelovico pripeljali z avtobusi, ki se kar s težavo pririnejo po poti proti vrhu že kar ozki cesti. Dobršen del članov kolektiva pa je prihitela na Jelovico z lastnimi vozili, med katerimi ni manjkalo tudi mopedov. Čeprav v jutranjih urah ni kazalo na preveč lepo vreme, so se megle in ob. laki proti poldnevu vendarle razvlekli in posijalo je sonce, ki pa v zavetju jelovških gozdov in rahlem vetriču le ni bilo preveč vi oče. Ob robu jase je tudi to pot bil pripravljen oder za plesalce, na drugi strani pa tri stojnice za goste in redke te lesne dobrine. Že kmalu po prihodu je prijetno zadišalo po čevapčičih in drugih dobrotah z ražnja, pri sosedih pa so postregli z domačim sadjevcem in drugimi osvežujočimi pijačami, z ali brez maliganov, manjkalo pa tudi ni dobre turŠKe, ko kateri smo ves dan ¡aJi segali, da bi tako čim bolj »komplet rali« telesni blagor. Piknik je imel letos tudi povsem uraden začetek. Direktor tovarne je nekako ob deseti uri imel kratek nagovor, v katerem je prisotne še zlasti ogiel z novico o izboljšanju osebnih dohodkov. Sredi jase, na improviziranem igrišču sta se nato pomerili nogometni enajsteric: orodjarne in remonta. Bilo je pestro, nekaj pravcatega nogometa, pa tudi napol baletnih točk ni manjkalo med igro, ki je razvnela dokajšnje zanimanje in bučno navija- nje udeležencev piknika. Tudi V tej tekmi je razumljivo zmagala boljša ekipa, to pot ekipa orodjarjev z rezultatom 2:1, čeprav je baje sodnik bil malo bolj naklonjen ekipi remonta. Vsekakor je bila tekmo zanimiva in je pri večini prisotnih znala vzvaloviti kri. Vzporedno z vsem tem dogajanjem so stojnice delale neumorno, udeleženci piknika pa so si predvidene ure na Jelovici prikrojili po svojih željah, pa kljub temu ne bi mogel reči, da ni bilo vesele medsebojne povezanosti in sproščenosti, ki je na takšnih prireditvah nikjer ne bi smelo manjkati. Najbolj živahni so bili seveda najmlajši in mladi, pivi ob žogi in drugih igrah, drugi na plesišču, ob vzpodbudnih zvokih Senčurskega kvinteta. Številni pa so se, okrepčani, razlezli po okoliških gozdovih, kjer so bile na'voljo še zakasnele borovnice, pa maline in seveda lisičke in druge gobe. Marsikdo je prijetno združil s koristnim in si nabral te ali one poceni poslastice in si spotoma navžil čistega Jelovškega zraka. Ni manjkalo veselih pesmi, vriskov in prešernega razpo. loženja tja do večera, ko je šele najbolj zgodnim prišlo na misel, da bi se spet vrnili v dolino. Kako tudi ne — saj piknik na Jelovici je enkrat na leto in lepa priložnost za nekaj veselih in piri jetnih uric sredi narave, domačih in sodelavcev, s katerimi je tu, zunaj tovarniških zidov še bolj prijetno. -ko Vesele Idrijčanke so sl za okras temle posnetku izgovorile direktorja tovarne in predsednika sindikata — Embalaža in industrijsko oblikovanje. Predavatelji so bili vidni sodelavci AFNOR (fr. zavoda za standardizacijo). Nacionalnega instituta za kvaliteto v aviaciji, industrijskega podjetja Télémécanique, Biroja za industrijsko oblikovanje, Instituta za statistiko Univerze v Parizu, Javne službe za zatiranje prevar, Nacionalnega centra za embalažo. Predavanja so bila spremljana s filmi, diapozitivi in drugim demonstracijskim materialom. Udeleženci so pic-jeli tudi obilico strokovne literature. V okviru staža so bile organizirane ekskurzije in obiski v dokumentacijski center Union technique de l’électricité, Center za pospeševanje kovinske embalaže, Nacionalni center za embalažo; na posebno željo udeležencev pa so organizatorji omogočili tudi posebne skupinske ali individualne ohjske podjetij in institucij, kot n. pr. v Labo-ratorie central des industries électriques, v preskusne laboratorije tovarne Télémecani. que, center za standardizacijo in dokumentacijo tovarne Citroën, Center za zanesljivost pri C. N. E. T. Vzporedno z izčrpnim strokovnim programom so dali organizatorji močan poudarek tudi na splošnem informiranju stažistov o aktualnih vprašanjih francoske ekonomije, sociable zaščite in delovnih razmerij, o administrativni ureditvi in političnem življenju v Franciji, kakor tudi spoznavanju s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi Francije. Uvodna predavanja in debate so imele za predmet obravnave to tematiko. Ob nede'jah in prostih sobotah so staž.sti imeJi možnost, da spoznajo Pariz m okolico tudi s pomočjo umet niških in zgodovinskih znamenitosti, ko je ACTIM organizira! oglede' in izlete š kulturnim programom s svojimi vodiči in za dostopno ceno. Oskrbel jc tudi popust za stažiste pri kulturnih in umetniških prireditvah v Parizu, kot gledaliških predstavah, koncertih itd. Skupina jugoslovanskih stažistov je štela 18 strokovnjakov iz elektrotehniške, živilske, tekstilne in lesne industrije. Ob zaključku staža je bil organiziran sestanek stažistov s priredit :ji, kjer so skupaj analiz rali in ocenili uspešnost staža. Stažist; so se zahvalili za skrbno in sistematično pripravo strokovnega dela predavanj in obiskov, še posebej za organizacijo obiskov po individualnih željah, za literaturo in za možnosti spoznavanja življenja in kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Francije. Organizatorji so poudarili enotnost iq discipliniranost jugoslovanske skupine kakor tudi zainteresiranost, ki se je odrazila v živih debatah. Na zaključni slovesnosti je vsak udeleženec prejel tudi diplomo o opravljenem stažu. Marjanca Kobe, dipl. ing. Ekipa orodjarjev, brez enajstega, ki ga kamera iz neznaneji vzroka ni uspela ujeti Priljubljena, čeprav že malo stara oblika rekreacije -rihtarja« tudi na pikniku na Jelovico ni bila pozabljena Ekipa remonta, s svojo zastavo in, stavim, tudi z nogometa' šem iz ekipe orodjarjev, ki na drugi sliki manjka Za dobro voljo in ume pete jc skrbel neumorni Šenčur kvintet: Stefan Osojnik (vodja), I-ojze Jelenc, Miha Troj« Zlato Žugelj te Tone Posedi, Id so bili zares neutrudljivi Z letošnjim aprilom je v novi proizvodni hali v Žužemberku slika že začela postajati drugačna. V hali zdaj dela že okrog 70 delavk In delavcev, prav kmalu pa se jim bodo pridružili še novi In tako jih bo v tem lepem objektu še letos delalo od 130 do 140 »Elementi« Ljubljana Ugodna perspektiva obrata v Žužemberku Bolj na široko o obratu tovarne elementov za elektroniko »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku smo zadnjič pisali menda prav ob otvoritvi nove proizvodne hale, prav v času, ko je zanj napočilo najbolj kritično obdobje. Toda zahvaljujoč se zlasti izvoznikom na Iskra Commerce, ki z vso resnostjo In prizadevnostjo iščejo nove možnosti za Izvoz tovrstnih izdelkov, so za obrat spet napočili boljši časi. Kako teče delo smo povprašali vodjo obrata Toneta Kondo, ki nam je z zadovoljstvom povedal, kako v Žužemberku delajo danes. Jaka Rojc dela na rezkalnem stroju Glede oskrbe z reprodukcijskim materialom letos v Žu. žemberku nimajo kakih posebnih težav, njihov največji problem je le v tem, da proizvodne zmogljivosti spričo rastočih potreb prepočasi naraščajo. Temu je krivo prepočasno uvajanje novih strojev in opreme, kar pa je ob skoraj 30% spremembi pro izvodnega programa obrata, do katere je prišlo s prodorom na nova izvozna področja, še posebno resno vpraša, nje. V novi proizvodni hali v Žužemberku od letošnjega aprila sem teče proizvodnja-montaža stikal in podstavkov za tovarni »Elektromeha'-nika« in »Aparati«, kakor tudi lastna proizvodnja elektro- Letošnje leto se je tržni položaj obrata »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku znova izboljšal, zlasti na račun prodora na zahodnonem-ško tržišče, kamor trenutno Izvažajo že blizu 50% vse proizvodnje iz starih preosto-rov obrata, medtem ko celotni izvoz dosega že blizu 60% celotne proizvodnje v Žužemberku. To so predvsem uspehi Iskra Commerce pri naporih za osvojitev novi11 težišč na eni strani in na dn gi kakpvost izdelkov, ki so jo dosegli in si s tem zagotovili nemoteno prodajo na zahtevni inozemski trg. Seveda pa s tem odgovornih halog še ni konec. Treba bo namreč tudi po asortimanu ®clavkc Anica Oberstar, Tončka Setiu in Malka Drejšek delajo na montaži podstavkov izdelkov storiti še mnogo, saj zahteva izvozni položaj osvojitev celotne palete tovrstnih izdelkov, ki jih tuji naročnik potrebuje. Tem zahtevam že sdaj po. skušajo ustreči, najbolj intenzivno pa bo delo v tej smeri v letu 1973, saj bo razširitev asortimana omogočila v prihodnje tudi do trikrat večji izvoz in s tem ,’epo prihodnost kolektivu tega obrata tovarne »Elementi«. t udi glede cen z zadovoljstvom ugotavljajo, da so na obstoječih tujih tržiščih postale ugodnejše, kar razumljivo povečuje potrebo obrata po nadalnji rasti izvoz, nih poslov. ventila. Pri vseh treh dejavnostih je tako zaposlenih že 70 delavcev in delavk. V bližnji prihodnosti pa bosta v novi proizvodni hali stekli še dve proizvodnji, za kateri pravkar teko priprave in bi tako še letos v njej skupno zaposlili od 130—140 članski delovni kolektiv. V obratu »Keramični kondenzatorji« v Ziš.cmberku je zdaj zaposlenih v celoti 380 delavcev, zlasti ob ugajanju novih proizvodnih dejavnosti v novih prostorih obrata pa postaja vse bolj pereče pomanjkanje strokovnega kadra. Nove dejavnosti so namreč terjale preusmeritev dobršnega dela strokovnih sodelavcev iz dosedanje proizvodnje v novo. Že vsa leta nazaj se sicer zavedajo, da bodo iz leta v leto potrebovali več strokovnih sodeiav- Jožefa Kuhelj spajka tuljava elektroventila r lastnih hiš, kor bo to v pro-spektivi razbremenilo nekaj Anica Slak kontrolira paketna stikala cev, zato štipendirajo precej bodočih strokovnih soleiav-cev, vendar je njihov dotok prepočasen ob hitrejših potrebah, glede na ponovno rast proizvodnje. Takšno stanje vsekakor narekuje iskanje učinkovitejšega načina za pridobivanje novih strokovnih sodelavcev, ki so že in še bodo potrebni. Čeprav je bila tovarna elementov za elektroniko zlasti lani v velike težave, ki jih je še posebno povzročila recesija na svetovnih tržiščih, pa je kljub temu, glede na to, da je eden izmed pomembnih pogojev za pridobivanje novih strokovnih sodelavcev tudi stanovanje, namenila obratu v Žužemberku 80 starih milijonov za gradnjo stanovanj. S temi sredstvi so še posebno podprli graditelje stanovanj v tovarniškem blo. ku za bodoči mlajši strokov, ni kader, katerega bo morda prav zato tudi nekoliko laže dobiti. i Kot smo iz razgovora z vodjo obrata Tonetom Kondo razbrali, so se z letošnjim letom pogoji za delo in rast žužemberškega obrata, bistveno izboljšali, kar je zelo raz. veseljivo. Prav to pa je krivo* da se danes delovni kolektiv z veliko večjo voljo in priza. devanjehi loteva svojih vedno večjih obveznosti, hoteč sl zagotoviti trajnejšo rast ir» perspektivo. Upajmo le, da problemi,- kot prepočasno uvajanje novih strojev in opreme ter pomanjkanja strokovnega kadra ne bodo tolikšni, da bi skalili njihov, nadaljnji napredek. i -C- Stefka Hren navija tuljavi termostopa Sabina Podboj In I.Juba Količek spajkata tuljav« termostop* Pred kratkim Je odšla v zasluženi pokoj DANICA MARTINJAK zaposlena v odd. tehnološke priprave dela obrata ATN. Imenovana je vrsto let aktivno sodelovala v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa v vrstah Zveze borccev. Sodelavci so JI ob slovesu poklonili lepa darila in ji zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju TRENTA VABI Soča, najlepša reka Evro- tako, kot ga poznamo iz pr- dolge ture. Tako so že obi- pe (Kugy). Lep je njen tok, poskočen kot hod deklet s Planine (Gregorčič) Naslov —' »Trenta vabi« je vabilo turističnega društva. Ko sem se pred kratkim peljal čez Vršič, kjer so bili ob prekrasnem vremenu Vidni vihovi Julijskih Alp (Prisojnik, Razor, Planja, Galičiča, Triglav, Kanjavec, Mojstrovka, Jalovec, Pelci, Srebrnjak, Grintavec), ki objemajo do- vih fotografij po odhodu skali Kugyjev spomenik, iz-okupatorja. Del zgradbe za- vir Soče, Mlinarico in Man- vzema muzej, večji del pa je namenjen turizmu oz. dopustnikom Iskre. Težko je reči koliko je Iskra prispevala, da je dom uporaben za dvajset gostov, dejstvo je, da bi ta dom, če bi bili vsi prostori urejeni, lahko sprejel tudi prek 50 gostov. Ker ga rt. Navdušeni so... Ne prodati! so dejali. Če pa že hočejo prodati, tedaj je treba takoj misliti na drugo gorsko letovišče, kajti vedno več ljudi se bo odločalo za gorsko klimo. Ni za vse morje! Da pa bi dom v Trenti ob primerni preureditvi spre- da se dom odproda, o tem nima smisla tratiti besed. Dej-_ stvo je, da bomo podoben lino Trente z vseh strani — dom, seveda z večjo kapaci- pa je DS ZP že sprejel sklep, jel še enkrat toliko- gostov. je moč reči, da bi bilo treba teh vabil ob cesti še mnggp ,več. To so sanje, saj kljub temu, da vse to vidiš, ne moreč dojeti, da se je na enem kraju zbralo toliko divje in hkrati veličastne lepote. Ni čudno, če se ob lepem vremenu ustavi na Vršiču tudi prek sto avtomobilov, saj potniki ne morejo mimo, ne da bi uživali v čarobni prirodi. Preden se cesta privije do dna, se pokaže na razgledni jasi spomenik alpinista Julija Kugyja v značilni drži, ko zamaknjen zre v Jalovec. Od prvega mesta (desrro) čez Sočo drži cesta pod izvir Soče. Tam je tudi okr&pčevalnica, možen pa je tudi skromen nakup spominkov. Pešpot do izvira Soče (100 m) se vije med skalami navkreber. Voda izvira iz želenega tolmuna teto zelo, zelo potrebovali. Smo v dobi, ko si mnogo ljudi želi predvsem miru, čist zrak oz. višinsko klimo in možnost krajših izletov. so zatrjevali vsi po vrsti. To je le kratek odmev njihovih vročih želja, da Iskra ne bi skrbela le za popularno morje, pač pa tudi za ljudi, ki želijo mir. Saj še radijskega sprejemnika ne odprejo. Dopoldan dolga tura v naravo, kosilo, kratek po- Upravnica Iskrinega počit- govor, zatem popoldanski po- niškega doma Edvarda RE MEC je v razgovoru dejala: »Zdaj je polno. Le dvajset ljudi lahko sprejmemo in to, če imamo srečo. V domu je namreč opremljenih le 5 velikih sob s po štirimi posteljami Če pride družina, je v ledu, če prideta le po dva, sta v tisti sobi dve postelji nezasedeni. Zato je včasih »uradno«, polno tudi če je gostov npr. le 16. Povpraševanje je letos veliko. Glede prehrane je stvar v tem, da kuhamo le za goste, zato pri nas prehodni turisti ne morejo dobiti kosila oz. hrane, oz. le v primerih, če zjutraj čitek-, lahko branje, večerja in ob 9. zvečer počitek. No, včasih pa le zaidejo k Zlatorogu, pijejo pivo in nazdravljajo Iskri. Za turizem ima slikovita gorska pokrajina vse pogoje, ovira pa jo oddaljenost od mest in nedostopnost v zim-kem. času. Iskra potrebuje gorko letovišče, ki bi imelo vse pogoje za letni in zimski turizem. ABC »Usmerniki« Novo mesto POLLETNI POSLOVNI REZULTATI V prvem polletju je bila dosežena proizvodna realizacija v višini 14,612.124 din, kar pomeni 94% izpolnitev polletnega proizvodnega načrta. Letošnja proizvodnja je bila za 16,7% višja od realizacije v prvem lanskem polletju. Vzroki za izpad proizvodnje so predvsem v nepravočasni dobavi reprodukcijskega materiala, v zakasnitvah pri nekateri razvojni dokumentaciji, v zahtevanih kratkih dobavnih rokih, pa delno tudi v pomanjkljivostih pri planiranju. Ob polletju nastali izpad proizvodnje predstavlja vrednost enomesečne normal, ne proizvodnje, česar pa tudi pri normalnejših pogojih poslovanja in prizadevanja' kolektiva v celoti najbrž ne bo mogoče nadoknaditi v drugem polletju. Takšen proizvodni rezultat je bil dosežen pri 167 zaposlenih v tovarni, kar je za 7,2% manj, kot je bilo predvideno v načrtu. Pri tem je vrednost proizvodnje na zaposlenega iz 1. 1971 z 68.796 din porasla na 84.954 din, medtem ko je bila planirana v višini 86.333 din. To pomeni, da se je nasproti lanskemu prvemu polletju produktivnost dvignila za 23,4%, za 1,6% pa je nižja od plani rane v letošnjem letu. V prvem polletju 1972 so bili . vkalkulirani in izplačani osebni dohodki za 11,7% nižji od planiranih, delilno razmerje pa je znašalo 79,8% za osebne dohodke in 20,2% za sklade. Celotni vkalkulirani stroški v I. polletju 1972 so skoraj enaki planiranim, pri tem pa so bili splošni režijski stroški nasproti planiranim preseženi za "16,8%, izdelav-ni stroški pa so bili od planiranih nižji za 10%, kar dejansko ustreza doseženi nižji proizvodni realizaciji od planirane. V prvih šestih mesecih leta 1972 je bil nasproti plani- ranemu dosežen 94,3% celotni dohodek, 88,9% dohodek in 87,8 % ostanek dohodka. Pri tem je bila stopnja dobička 4,6% nasproti planirani 5%, oz. lanski v enakem obdobju 4,5%. V tem obdobju so močno porasle zaloge materiala, ka. terih vrednost je tolikšna, da bi zadostovale za petmesečno proizvodnjo. To se razumljivo negativno odraža na sta-• nje obratnih sredstev, ki je iz meseca v mesec slabše, doseženi skupni koeficient obračanja pa je tudi slabši od pla niranega — 2,92 namesto 3,04, Pri sedanjem obsega proizvodnje so nevzdržne tako visoke vezave vrednosti v zalogah, saj tovarna nima v zadostni višini lastnih obratovalnih sredstev in pri tako nizki profitni stopnji tudi ni pričakovati, da bi lahko kaj povečali sklad obratovalnih sredstev- Zaostreni ukrepi kreditne politike ter podražitve kratkoročnih kreditov pa prav tako ne dovoljujejo povečanja obsega kreditov. Iz navedenih podatkov o polletnem poslovanju je raz. vidno, da pri sedanjem obse. gu proizvodnje ni moč kriti vseh stroškov. Stroški, npr. za razvojno dejavnost iz leta 1971 so še vedno v celoti na razmejitvah in celo povečani za letošnje junijske stroške. V kolikor bi se katerikoli poslovni stroški ali osebni dohodki še povečali, ne da bi se istočasno povečal tudi obseg proizvodnje, ostanek dohodka, nastopi vprašanje, kako pravočasno zagotoviti potrebna izplačila kot so osebni dohodki in ostale obveznosti in kako kriti vse nastale stroške z dohodkom. Pri sprejemanju gospodarskega plana leto 1972 je bilo obrazloženo, zakaj je nujno treba realizirati interni plan v višini 35.073.660 din oz. mesečno 2,922.750 din, vendar je bila taka višina proizvodnje dose-. žena samo v mesecu februarju 1972. . -K- OdBičen proizvodni uspeh v juiPu (Nadaljevanje s 1. str.) usmeritev v proizvodnjo za izvoz. Kumulativno obveznost dobimo naročalo. Nimamo v skalni razpoki, ki sc ne- primerne shrambe niti dovoij ugnano v skokih poganja v velikega hladilnika. Tu sta ............................... _ _ dolino. Malo pod mostom se zaposleni tudi Antonija Svpj- smo v tem Udobju izpolnili ji pridružuje izpod Razora ger iz Ljubljane kot kuhari- z 91,69 %. Pri izvozu pa je Mlinarica, ki tik pred izli- ca, pomaga pa ji R. Nemec. ^¡] dinamični mesečni načrt vom ustvarja miniaturni Z gosti smo zelo zadovoljne, močno prekoračen, saj smo vzorec kanjona. Nedaleč od To so povečini ljudje, ki so naredili kar 151,96% predvi- tod v smeri ceste proti Bov- prišli v Trento na oddih. Cez (jene naloge. Tudi kumulativa cu je urejen alpinetum Julia- dan so na sprehodih ali dalj- . s kazalnikom 106,08 je zelo na, kamor so presadili gor- ših turah, zvečer pa so ob 21. dobra in imamo pravzaprav uri že v posteljah. Gostje, ki so pravkar prispeli z daljšega izleta, so se z oskrbo pohvalili. Kot kaže, tudi niso bili zahtevni jedci. Po večini so bili iz »Avtomatike«, TEN, Iskra Commerce in »Avtoelektrike« Nova Gorica. Povedali so, da jim je ske rastline z raznih delov Alp. Prva vas v gornjem Posočju je Trenta, ki se na dveh krajih zgoščuje v majhna zaselka: Pri cerkvi in Na Logu. Pravo središče je Na Logu. Tod stoje planinska koča Zlatorog, hotel Orel in Iskrin počitniški dom. Poslopje (bivša italijanska kasarna) je v bistvu skoraj na tem področju skoraj enomesečni naskok po načrtu, čeprav so dejanska naročila večja in v primerjavi z njimi še vedno celo rahlo zaostajamo. Izredno visoki so kazalniki izpolnitve proizvodnega načrta tudi pri rezervnih delih dejanskih delovnih naporov, janska naročila že sedaj pre- Tako smo v juliju mesecu segajo skoraj pri vseh izdel- naredili kar deset in pol krat kih prvotno začrtani obseg toliko, kot je bilo predvi- proizvodnje tako, da moramo deno po dinamičnem načrtu, sprejeti vsaj vse sodejavce kumulativni kazalnik pa je po gospodarskem načrtu. Po- pristai pri 182,04. sebno kritično je stanje pri V celoti lahko zaključimo, CRT relejih, tako za domači da je potekala proizvodnja v trg, kot tudi za izvoz: pri re- juliju zelo ugodno. Tudi za lejih PR 41-59, kjer je bil mesec avgust je zastavljena sprejet dodatni posel za S» dobro in zato 'lahko opravi- vjelsko zvezo in pri RB re.e-. čeno ocenjujemo, da bomo jih. kjer vsa naročila preie- prav v tem dopustniškem gajo postavljene zmoglj vo- mesecu ujeli kumulativo. oz. sti, posebno zaradi vcčj'b se ji vsaj močno približali, naročil iz Italije. kraj zelo všeč. Zdaj, ko je in uslugah, vendar so prej vreme tako lepo, so neugna- posledica netočnega načrto-ni, saj vsak dan napravijo vanja tega področja, kot pa Hkrati bomo v montažah v tem obdobju tudi nekoliko povečali zmogljivosti, k Vere bodo do začetka zadnjega trimesečja omogočile še večje in uspešnejše izpolnjevanje proizvodnega načrta. De- Na osnovi vseh teh zaključkov lahko predvidevamo, da bodo tudi vsa nadaljna poročila o mesečni proizvodnji tako ugodna, kot je bilo današnje, če ne še boljša. — L — » Kondenzatorji« Semič Osvežujoča je kopel v Kolpi, kjer so uredili tudi bazen za otroke in manj korajžnje odrasle ISKRA TOVARNA USMERNISKIH NAPRAV NOVO MESTO V ZP ISKRA KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA NORMIRSKE SLUŽBE 2. VODJA PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE 3. VEČ NK DELAVCEV Poleg splošnih pogojev so zahtevani še naslednji pogoji: pod 1.: višja strokovna šola elektro ali strojne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.: visoka ali. višja šola ekonomske smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3.: zaželena osnovna šola. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok prijave — 15 dni po objavi razpisa. ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov Oteče 1 ponovno razpisuje prosto delovno mesto SEFA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA POGOJI: 1 visoka izobrazba elektro ali druge tehnične smeri; 2 5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodstvenem položaju v stroki; 3 aktivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidati naj svoje ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev pošljejo upravnemu odboru najkasneje do 26. avgusta 1972. ISKRA COMMERCE Želite spoznati prožno, dinamično in dobro vpeljano organizacijo? . Želite delati na izredno perspektivnem področju najsodobnejše elektronske telefonije in računalniške tehnike? Ste nadarjeni, prizadevni, ter cenite samostojno, kreativno in odgovorno delo? Potem se odločite za delo v prodaji, projektiranju in programiranju najmodernejših programsko krmiljenih sistemov telefonskih central. Vabimo k sodelovanju elektroinzenirje E in II. stopnje EKONOMISTE E in II. stopnje Nudimo možnost sprccializacije v inozemstvu. Vse podrobne informacije dobite v kadrovsko-so-iialni službi Iskra Commerce, Masarykova 15, Ljubljana ali po telefonu 314-133 (int. 05). OBVESTILO Stanovanjska zadruga ISKRA — Elcktromehanika, Kranj, proda 2 HRASTOVA OKVIRA za predelno steno (vrata m okno) V išina okna 155 cm, širina 255 cm, višina vrat 215 cm. Širina 100 cm. . - Cena: 1200,00 za en okvir. Informacije: Elcktromehanika Kranj, Stanovanjska fcdruga, tel. 502. REKREACIJSKI CENTER V PRIMOSTKU JE RAJ V MALEM Ob pasjih dneh, kakršni so letošnji avgustovski dnevi, kar prav pride komanda: »Pojdi v Semič, pa si med drugim oglej, poslikaj in napiši tudi o tamkajšnjem rekreacijskem centru Primo-stek ob Kolpi!« Če kdaj, potem ob takšnem nalogu z veseljem odideš na pot. Pa ‘ si torej poglejmo, kaj so si vrli Semičani uredili, da bi del svojega prostega časa koristno izrabili za svojo rekreacijo. Po lepi asfaltni cesti, eni izmed redkih povojnih pridobitev Bele krajine, kar mimogrede zdrkneš čez Gorjance in nekako tri kilometre za Metliko — moraš pa seveda budno oprezati za tablo, žaviješ na kos slabe in za vate poti, ki se v dolinici spusti v Primostek. Prvič res skoraj težko najdeš pot do tja, vendar moj šofer Tone je nepogrešljivo »vdel« pravo pot in tako sva brez problemov parkirala v 63 kvadratnih centimetrih sence ob mladem drevescu. Da, skoraj bi bil -pozabil — pri vhodu v center plapola na visokem drogu Iskrina modra zastava, tabla pa pojasnjuje prišleku, da je dobrodošel v centru, vendar da imajo prednost prj njegovih uslugah predvsem člani velike Iskrine družine. Od vhoda do restavracije, ali kako bi imenoval objekt sredi centra, so na dokaj širokem in dolgem prostoru zasadili mlado drevje, ki naj bi čimprej nudilo senčnato zavetje jeklenim konjičkom, ki se jih v Primostku »pase« dan za dnem več in z različnimi registrskimi tablicami. Restavracija, kakor, naj imenujem objekt sredi centra, je sodoben, ličen in ima v svoji notranjosti lepo urejen gostinski del, kuhinjo in točilnico, v nadstropju pa so tri sobe za osebje centra. Seveda ne manjka televizijskega sprejemnika in radia, zlašti za tiste goste, ki sj tu privoščijo nekaj dni prijetnega letovanja za nepreve-like denarje. Pred restavracijo je prostrana ploščad, kjer ti postrežejo ob mizah in pod senčniki, ki jim tako radi pravimo kar »marele«. Zame, ki mi je malone še pozimi rado vroče, bj o Primostku rekel edino slabo v zvezi s pomanjkanjem sence. No, upanje, da bo bolje, dajejo posajena drevesa, ki naj se kar najhitreje potegnejo in razbohotijo svoje veje. Se zdajle, ko pišem vtise iz Primostka, mi teče pot po čelu, zato čim hitreje h Kolpi, v kateri je rešitev. Tu so zgradili bazen za otroke in . neplavače, ob njem pa stopnice, po katerih brez težav prideš v vodo ali iz nje. Tega sem bil resda vesel, kajti ni bolj zoprnega kot lezti iz vode po prsteni obali, saj ti tako rado zdrsi, pa še bolj umazan prideš iz vode, kot si šel vanjo. Teh problemov ni v Primostku in ko sem se prepričal, da je Kolpa na tem predelu dovolj globoka, sem se z ograje bazena brez odlašanja vrgel v njen osvežujoč objem. Oh, ko bi si mogel zdajle še enkrat privoščiti ta skok, ko se potim ob pisalnem stroju! Domačini so te dni sicer ugotavljali, da je Kol p* premrzla in temu ustrezno, so vanjo potopili le skromen del svoje površine. No, midva s Tonetom, ki sva prišla bolj s severa, sva ob srečanju s Kolpo ugotavljala povsem drugače. Kopel je bila nadvse prijetna in plavanje v počasni strugi lesda pravi užitek. Kar pa se domačinov in Kolpe tiče, menim, da so bodisi preobčutljivi, ali pa razvajeni, saj je ponavadi Kolpa kakor ogreta in nemalokrat njena temperatura doseže tudi 26 In 27 stopinj. Jaz jim pravim, naj bodo veseli, da io imajo, saj je čista, osvežujoča in kot ustvarjena, da se v njej prijetno okoplješ in naplavaš. Prostor onstran ploščadi zasedajo številni šotori, v ka- ■ terih najdejo bivališče šte-vilnj domači in »uvoženi« dopustniki, ki tu z veseljem vržejo sidro med svojim dopustniškim križarjenjem. Tudi Za zabavo najmlajših je že poskrbljeno z nekaj napravami, dovolj pa je tu prostora za razne igre z žogo in podobnimi rekviziti. Na svoj račun pa seveda pridejo tudi ribiči, saj si tu lahko privoščijo namakanje trnikov. Skratka — kolektiv tovarne kondenzatorjev v Semiču si je v Primostku uredil nadvse prijetno pribežališče za tople poletne dni in radi prihajajo vanj. Toda veseli so tudj drugih gostov, še posebno pa so veseli gostov iz drugih naših kolektivov, ki sem in tja zaidejo tudi h Kolpi, tako lepi in prijetni belokranjski reki. In prav prijetnost in domačnost centra v Primostku in vabljiva Kolpa so bile krive, da sva s “Tonetom malce dlje ogledovala in si nabirala vtise, v ohlajajoči Kolpi pa počakala, da se ¡e natekla polna dnevnica. To si zdaj upava priznali, saj sva po nalogu potovala v Primostek in sva ga pač skušala čim bolje spoznati.. — J — »•Vi Tako je videti restavracija v Primostku ob prihodu v rekreacijski center, ki letošnjo sezono nikoli ne sameva Na ploščadi pred restavracijo » Primostku Je dovolj možnosti, da si »privežeš dušo« Planinski izlet na Grossglockner Čeprav Je pri uresničevanju programa letošnjih izletov Iz različnih objektivnih razlogov doslej prišlo že do precejšnjih sprememb datumov, načrt Planinsko društvo Iskra vendarle Izpolnjuje In če bo šlo po sreči ga bo do konca sezone tudi izpolnilo. K doslej opisanim Izletom še zapis o zadnjem na Prisojnik in Razor, ki Je veljal zaradi svoje zahtevnosti, kot resna priprava naših planincev pred vzponom na Grossglockner. Planinsko društvo Iskra bo v dneh od 25. do 27. avgusta 1.1. priredilo planinski izlet na Grossglockner (Veliki Klek) v Avstriji. Glede na zahtevnost vzpona je Izlet namenjen le Izkušenim planincem z ustrezno planinsko opremo, zato je tudi število udeležencev izleta omejeno. Za prevoz udeležencev izleta bosta na razpolago dva kombija, ki bosta iz Ljubljane (nasproti univerze) odpeljala 25. avgusta ob 15., oz. Iz Kranja (pri kino Center) ob 15.30. Udeleženci izleta morajo imeti veljaven potni list in potrjeno legitimacijo Planinskega društva (plačana članarina za 1. 1972), razen osebne opreme pa še obvezno: ledeniška očala, rokavice, dereze, gamaše in cepin, rezervno perilo in pelerino. S seboj naj vzamejo tudi nekaj suhe hrane. Glede na višino stroškov izleta, mora vsak udeleženec prispevati 300 «Hn, medtem ko stroške potovanja, prenočišča in strokovnega vodstva izleta plača PD Iskra. Prijave za Izlet sprejema PD Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 57-969 do vključno 22. avgusta 1.1. Vse natančnejše informacije dobite pri vodji odprave: Julij Stojan, ZZA, tel. 20-341. Ponosni vrh Grossglocknerja, kamor se bodo od 25.—27. avgusta povzpeli planinci Iskre In s tem k vrsti zahtevnih planinskih vzponov doma in v tujini prišteli še enega Uspel izSet na Prisojnik in Razor' Popoldne 11. 8. 72 nas je iz Ljubljane odpeljal redni avtobus na Vršič, kjer smo prespali v Tičarici. Naslednji dan na vse zgodaj se je odpravijo 13 ISKRAšfeV po Jeseniški poti na vrh 2547 m visokega Prisojnika, kjer smo se okrepčali in občudovali ta lepi gorski svet. Nadaljevali smo pot do Zadnjega Prisoj-nikovega okna po jubilejni Kopiščarjev poti. To je ena izmed najlepših naših gorskih poti, ki jo imenujemo tudi »zr ačna«, posebno še zato, ker je precej varovalnih vrvi potrganih od plazov. No tedaj so nastopili gorski vodniki iti varovali svoje »kliente.« V oknu smo se ohladili, ker je tam še vedno, mnogo snega. Počutili smo se kot v hladilniku. Pot nas je nato peljala prek Mlinarice k studencu, kjer smo si privoščili glavni počitek. Vodja izleta je kmalu nadaljeval pot do Križkih podov, da je rezerviral prenočišča. Pogačnikov dom je bil res poln, toda mi smo kljub temu dobro spali. V nedeljo smo se odpravili v Trento, mimo Križnega jezera, kjer smo se okopali in plavali v dokaj hladni, vendar čisti vodi ter zaključili naš lep izlet, poln lepih doJj. vetij, pri »Orlu« v Trenti. Pa poldne pa smo se spet z avtobusom vrnili čez Vršič, vsi zadovoljni in srečni na svoje domove. Stojan Julij Na mnogih planinskih vrhovih je doslej, odkar imamo svoje planinsko društvo, že zaplapolala Iskrina zastava. To pot so jo naši ljubitelji planin ponesli tudi na Prisojnik in Razor, odkoder je zgornji posnetek med zasluženim počitkom na 2.547 m visokem vrhu Srečanje z Vilijem Plevnikom v koci na Gozdu Bralci, predvsem člani »Blektromehanike« v Kranju se gotovo spominjajo tov. Vilija Plevnika, zaposlenega v orodjarni kranjske tovarne, ki je v tem letu odšel v pokoj. Tedaj je bilo pod sliko napisano, da vabi Iskraše naj ga čimvečkrat obiščejo v Koči na Gozdu (ob cesti Vršič) kjer se z družino prizadeva, da so gostje dobro postreženi in zadovoljni. Na izletu sem se spomnil na to vabilo. Ko sem ob cesti, ki pelje iz Kranjske gore na Vršič, zagledal imenovano kočo (1226 m), mi je že pogled na lesene figure, ki krasijo bližnjo okolico, jasno povedal, da je tu posegla izkušena roka našega Plevnika, ki je znal poiskali v naravi razne oblike korenin, vej in razvejanih debel in z dodatnim delom pričaral npr. Romeo in Julijo, Povodnega moža in Urško, razne kače, medvede, srne, vaze ipd. V razgovoru mi je pravil, da se mnogi gostje, predvsem tujci, zanimajo za te figure in jih tudi kupijo. Zdrav in čvrst je naš Vili Plevnik, neumoren pri delu, ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Roke pisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4. telefon 22 221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj gorski zrak pa mu tako prija, da je že pozabil, kakšen je v Kranju. Pri gospodinjstvu mu pomagata žena in hčerka, v prostem času tudi Zet. Vnuk Robi mu je v največje veselje. »Zelo sva prijatelja«, je dejal ko mu je Robi sedel na . kolonih in smehljaje še- petal v uho, da je nekoga, kj mu je nagajal, malo »pre-bunkjjU. Ob odhodu mi je večkrat naročil, naj prok časopisa pozdravim vse Iskraše v »Elektromehaniki«, posebno pa orodjarje, in naj ne pozabijo, če so že na ¡z|etu, pa obisk pri Viliju v Koči na Gozdu. Ben Brošura »Hoja in piezanje v gorah o Leta 1970 sta Tine Mihelič in Tone Škarja napisala vsak svoj del skripta o plezanju v kopni skali in snegu ter ledu. Zaradi pomanjkanja sredstev skripta po končanem zveznem seminarju za vodje alpinističnih šol žal nismo mogli dopolniti z risbami in jo ponovno natisniti. Vedno znova pa smo spoznavali, da vsega skupaj 80 skript, kolikor smo jih razdelili, za Jugoslavijo ne pomeni ničesar, in, da bodo ugodnosti seminarja kmalu splahnele, če tudi udeležencem ne bomo dali primernega učbenika. Dr. France Malešič, se je zato lotil zamudnega dela okoli urejanja novega učbenika, oba avtorja skript pa sta ponovno popravila svoj tekst, Danilo Cedilnik je pričel risati skice, sodelovali pa so še številni znani alpinisti in planinski vzgojitelji. Sedaj je na razpolago nov učbenik, tretji te vrste v naši dolgi planinski zgodovini (za »Plezalno tehniko« Mire Marko-Debelakove iz I. 1933 in »Plezalno tehniko« Marjana Keršiča-Belača iz 1. 1950) in obenem najbolj prilagojen tudi potrebam tistih, ki se ne ukvarjajo le s plezanjem, temveč si želijo izpopolniti svoje znanje o gorah in v gibanju izven nadelanih poti. Novi učbenik ima 175 strani priročnega formata (11 X 15), je broširan,- na plastificiranih platnicah pa je v modrem silhueta plezalca v kaminu. 69 slik ponazarja vse najbolj pogoste situacije plezanja, dobrodošel pa bo tudi spisek literature. Brošuro HOJA IN PLEZANJE V GORAH lahko naročite pri Planinski zvezi Slovenije — Dvoržakova 9, tel. 312-553 ali pri našem planinskem društvu, mladinskem ali alpinističnem odseku. Cena je 20,— din.