Najvrffl
^GLASILO K. S. 1L v I	'
t iS
JEDNOTE"
6117 gL Clair av«. CLEVELAND, O. Tka largaat B1— -iIiib W«kly in «ha United Stat
•f America.
Sirarn Clreulation 13,700
Za flane, na
Za inosemstvo
SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Ofljce at Cleveland, Ohio, Under the Act of
^^	or THE GRAND CARNIl
Etrtered m Second-Clasa Matter December 12th, 1923 at
24, 1912
..$1.60
(3.00
NASLOV
la opramUtva:
61 IT St. Clair Ave. OcToboi O. Telefon: Sandolph 628
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTA GE PROVIDED
Štev. 19. — No. 19.
N 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. ATJTHORIZED ON MAY 22, 1918.
CLEVELAND, O.. 7. MA^JA (MAY), 1924.
Leto X.—Vol ume X.
SMRTNA KOSA.
Iz Pueblo, Colo. se nam poroča, da so dne 28. aprila izročili materi zemlji rojaka Valentina Germ, brata nadzornika K. S. K. Jednote, John Ger-raa.
Rajni Valentin Germ je bil v najlepši moški dobi, star šele 45 let, rodom iz Dobrepolja na Kranjskem. Že pred 12 leti mu je umrla žena, zapustivša mu 4 otroke, za katere je ved: no skrbel kot skrbni oče in ljubezniva mati; po preteku - toliko let je pa tudi on sledil svoji nepozabni ženi v prerani grob.
Pokojnik je spadal k dr. sv Jožefa št. 7. K. S. K. J. in društvu "Slovan", ki sta mu priredila veličasten pogreb sodelovanjem pevsk. dr. "Pre šeren" in reda Kolumbovih vi tezov.
Bodi mu ohranjen blag spomin! Iskreno sožalje njegovim otrokom in bartu!
Istotako nam poročajo iz Pueblo, Colo. da je ondi dne 1 t. m. umrl rojak Anton Meglen, star 50 let, doma iz vasi Hinje. Ugrabila ga je tekom nekaj dni httdjt pljučnica. pušča soprogo . Jošipino, roj. Zernec iz dobrepoljske fare in 5 otrok. R. I. P.
V Chicagu, IIL je 1. t. m. umrl br. Frank Apgustin večletni član dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. in predsednik dr. sv. Jurja C. O. F. Pokojnik je bil v chicaški naselbini obče znan, ker je opravljal službo cerkovnika pri cerkvi sv. Štefana. Doma je bil iz vasi Oš-terc, fara Sv. Križ pri Kosta njevci. V Chicagu je živel ne prestano zadnjih 25 let. Zapušča ženo in dvoje otrok.
Iskreno sožtflje prizadeti družini; pokojniku pa naj bo lahka ameriška gruda!
CLEVELANDSKE NOVICE.
NOVA JEDNOTINA PRAVI LA DOTISKANA.
S tem naznanjamo vsem kra jevnim društvom, da bodo nova Jednotina pravila tekoči teden dotiskana ip takoj izročena knjigovezu v svrho dovr-šitve. Dne 16. t. m. jih bomo že pričeli tajnikom društev razpošiljati, deloma po pošti, deloma po ekspresu. Ker je bilo gl. sklepa minule konvencije naročenih samo 10,000 novih pravil, jih bo vsako društvo prejelo le primerno število.
Dalje prosimo še vse sobr. tajnike in sestre tajnice krajevnih društev, da naj qova pravila članom razdelijo na prihodnji mesečni seji, ali pa tedaj, ko prihajajo člani na njih dom plačevat mesečne asesmente. Pred vsem naj se pa pravila razdelijo vsem zadnji čas na novo pristoplim članom.
Ured. "Glasila K. S. K. Jed. VOLITVE NA NEMŠKEM.
Berlin, 4. maja. — Narodne volitve na Nemškem so se danes vršile še precej mirno ob ogromni vdeležbi volilcev. V kolikor je mogoče sklepati, bodo dobili nacionalisti večino v državni zbornici. Ker je bilo približno 5000 kandidatov 30 raznih političnih strank, bo preteklo še par dni, predno bo mogoče uradno izvedeti izid teh volitev.
Nova mesečna
Smrtna Ima, jiv —Dne 30. aprfla zjutraj je umrl v Glenville bolnici John Lončar, stanujoč na 1064 E. 61st St. Star je bil 41 let Zbolel je pred mesecem dni za vročinsko boleznijo. Ranjki je bil doma iz Doba pri Domžalah, v Ameriko je prišel pred 17 leti. Bil je član društva Maccabees in društva Naprej. Ranjki zapušča tukaj soprogo, eno sestro, omoženo Hodnik, in eno hčerko. Počivaj v miru!
—Previden z zakramenti za umirajoče je umrl dne 8. aprila dopoldne John Paučič, samec, star 48 let, doma iz Dolnjih Toplic. V Ameriki je bi-Ival 24 let, v domovini zapušča v Ljubljani enega brata, tukaj pa dve sestri, Frances Ulčar in Mary Kenik. N. v. m. p.
—V soboto, dne 3. t. m. so našli v Collinwoodu blizo 160. ceste in St. Clair Ave. na cesti ležečega nezavestnega rojaka John Lesar, starega 54 let; doma iz Jurjevice pri Ribnici. Omenjeni je šel v soboto z doma, da obišče svoje prijatelje. ^JgjJio mu je pa postalo b<r, nakar «® ga prepelji* bližnjo bolnišnico, kjfcr je u-mrl. Stanoval je na 16011 Waterioo Road.
Pokojnik zapušča v stari domovini enega sina in dve hčeri; ena njegova hči, omožena tudi Lesar, pa živi na 16301 Hunt-mere Ave., CoIlinwood, odkoder se je vršil pogreb danes dopoldne. R. I. P.
Sv. birma. Kakor že splošno znano, se bo delil v četrtek dne 8. t. m cerkvi sv. Vida zakrament sv. birme. Vseh birmancev bo letos nekaj nad sedemsto; pač lepo Število.
Botri so naprošeni, da pridejo a svojimi birmanci točno ob 7. uri zvečer .v cerkev; botre naj bodo pa ob pol 9. uri z bir-mankami v novi šoli. Sv. birma se bo' delila v dveh presledkih. Naslednji dan, v petek ne bo šolskega pouka.
člani katoliških društev, o-sobito društva sv. Vida, so Rro-šeni, da pridejo pred ceriev okrog 7. ure, da bodo naredili mil. škofu špallr in da bodo skrbeli za red pred cerkvijo. Zanimiva gledališka predstava. Učenke Notre Dame Aca-
demy priredijo dn elS. maja zvečer ob* 8:15 v Slovenskem Narodnem Domu velezanimivo sanjsko dramo "A dream of Queen Esther." Vstopnice so že sedaj naprodaj v trgovini F. Suhadolnik, v Grdinovi prodajalni pohištva in pri učenkah označene šole.
Pasi jonske igre. Dne 12. in 18. maja bo vpri-zorila v mestnem Avditoriju svetovnoznana umetniška družba iz Oberammergau na Bavarskem pasijonske igre, ali Kristusovo življenje in smrt, v 14 slikah. Pri tem bo nastopilo 125 oseb. To družbo je za nastop v Clevelandu pridobil naš mil. g. škof, Rt. Rev. Schrembs, ki je tudi rodom Bavarec. Ker tako zanimivih živih slik v teh igrah še ni bilo v Clevelanda, radi tega je upati, da si jih bodo ogledali tudi Slovenci.
Važno za vse tajnike krajevnih društev.
Pretečeni teden razposlana so bila nova mesečna poročila na vsa krajevna društva. Nova poročila so sestavljena v smislu sedanjega sistema in odgovarjajo poslovanju med društvi in glavnim uradom v vseh ozirih.
Mesečno poročilo je uradna listina med društvom in glavnim uradom Jednote in se mora kot tako smatrati. V poročilu morajo biti označene vse, tekom meseca pri društvu nastale premembe. Zahteva se natančno označbo članstva po starostnih razredih. Zahteva s^razne druge, pri poslovanju neobhodno potrebne podatke* In pojasnila. Zato je potrebno, da je poročilo natančno izpolnjeno in pravočasno poslano na glavni urad Jednote. ••MEllBlflB
V velikih slučajih se od strani društev mesečno poročilo ne uvažuje, kakor bi se moralo. V več slučajih se popolnoma nič ne gleda, kako je poročilo izpolnjeno. V nekaterih slučajih društveni tajniki popolnoma pozabijo poslati poročilo naglavni urad; zaradi tega se tem potom obvešča in opozarja vse cenjene sobrate tajnike in sosestre tajnice na sledeče:
1) Pomniti je treba ,da je mesečno poročilo uradna in zelo važna listina pri poslovanju med društvom in Jednoto.
2) Mesečno poročilo mora biti izpolnjeno in mora biti poslano tako, da pride v glavni urad najkasneje do 25. dne v mesecu.
3)	Mesečno poročilo mora biti poslano na urad Jednote vsaki mesec neoziraje se, če je pri društvu kaka pre-memba tekom meseca ali ne.
4)	Društveni tajniki-(ice) naj napravijo poročilo v duplikatu vsaki mesec. Eno poročilo naj se pošlje na glav, urad, drugo pa naj se hrani pri društvu za slučaj kake informacije.
;$); Društva, ki tli bodo poslala mesečnega poročHa,
ne bodo prejela razpisa asesmenta za bodoči mesec.
6)	Poročila, ki ne bodo pravilno izpolnjena kakor je predpisano, bodo enostavno vrnjena.
7)	Mesečno poročilo mora biti Od društvenega od>-bora podpisano in opremijeno z društvenim pečatom.
Skratka račeno: Mesečno poročilo je zelo važna uradna listina, ki mora Siti natančno in pravilno izpolnjena, po društvenem odboru podpisana in pravočasno ter redno vsaki mesec poslana na glavni urad Jednote.
Cenjeni tajniki in tajnice se pnosijo, da to vpoštevajo in se po tem navodilu ravnati blagovolijo.
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
Josip Zalar, gl. tajnik
joliet, 111. 3, maja 1924.
GROZNA NAJDBA.
V BENWOOD ROVU NAŠLI 120 TRUPEL PONESREČENIH PREMOGARJEV.
Benwood, W. Vau 4. maja — Danes je bilo dovršeno delo z iskanjem trupelj ponesrečenih premogarjev, kateri so našli strašno smrt v Benwood rudniku povodom razstrelbe dne 28. aprila t. 1. Proti jutru so splavili na površje nadaljnih 14 trupel, tako, da znaša skupno število te rudniške katastrofe stqdvajset človeških žrtev; sprva se je sodilo, da znaša to število samo 114. Telesa slednjih ponesrečencev, ki ležijo začasno pri vhodu Brown Run rova so tako poškodovana, da identitete teh rudarjev ni mogoče dognati.
Da je bilo zajetim premo-garjem nemogoče iskati rešitve vsled grozne rastrelbe kaže dejstvo, da je rov do cela zasut in porušen. Celo močne jeklene obočne trame je zvilo kot žico, v mnogo stranskih rovov sploh ni bilo mogoče dospeti blizu, ker so udrti. Poteklo bo še več mesecev, ko bode mpgote preiskati vse stranske rove in pobiti še ostale žrtve. Rešilno moštvo zatrjuje, da je razstrelba nastala baš ob Času, ko je dospel drugi oddelek premogarjev na svoje delo, ker so našli njih trupla v malih tovornih karah. Razstrelba je nastala vsled vnetja plina in premogovega prahu.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE. JAPONCI IZKLJUČENI.
Polkovnik Miroslav Polak. PRISELJEVANJE BO OMEJE-
Dne 13. aprila zjutraj je po NO DO 1. JUL. 1927.
daljšem bolehanjil nenadoma
umrl vpokojeni polkovnik go-	-
spod Miroslav Polak, brat biv-1 Waahington, D. C. 6. maja. šega^župana v Kranju, gospo- _ Dasiravno je predsednik
* "jci • f ' 2 1 iL I , Coolidge želel, naj bi se v novi topnišk. oficir je služboval sko- naseljniški poatavi točko gIede
ro po vseh avstrijskih deželah, priaeljev.nja Japoncev nekoli-največ pa na Hrvatskem, kjer ^ izboljžalo, jo danes bni
r^v P0P°'n0mappnUČl1 odsek kongresa in senatske hrvatskemu jeziku. Po. pre- zbornice ^ pre(Jsednika od_
vratu je prišel v Ljubljano. k,oni] ,n ^ naseJnižki 2akon
kjer je prevzel mestno povelj- „	_ . - , . n
:	,	. , J v celoti potrdil. Predsed. Coo-
stvo. Dolgo pa ni ostal na svo- ..-j„.	, . , lf ,
» . . .	, . . . , adge je mnenja, da izključenje
jem mestu ker ga je dolete a ,	ni na mestu/ker e
nagla vpokojitev, dasiravno je	držaya a Japons'o y
! olomatični zvezi.
bil pokojnik vedno odločen Slovenec in svojega prepričanja tudi v najhujših časih ni nikdar zatajil. V službi je bil gtrog, toda pravični predstojnik, v družbi pa ljubezniv in dobrosrčen, ki je rad pomagal kjerkoli je mogel.
Smrtna kosa. V Ormožu je umrl tamkajšnji notar g. dr. Fran Strelec, odličen narodn1' delavec v bivšem ogroženem našem narodnem ozemlju. U-dejstvofal se je zlasti pri Sokolu, v politično življenje pa ni posegal, čeprav je bil kremeni* naprednjak^ Njegov*J izguba je za Ormož težak u-1
Na podlagi nove postave bo priseljevanje Azijatom (Japoncem) že od 1. julija t. 1. do cela prepovedano.
Nova naselniška postava ki določa 2 odst. kvoto na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1890. ostane v veljavi od 1. julija 1924 do 1. julija 1927. Vendar v predpisanem številu kvote ne bodo vpošteti družinski člani amer. državljanov, kakor: njih žene in otroci izpod 18 leta; profesorji, študentje in osebe t -prvim državljanskim papirjem, ki samo začaeno odpotu-
Vabilo na sejo.
Tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 v Collinwoodu s tem uljudno naznanja in vabi vse članstvo društva na prihodnjo sejo, dne 13. maja zvečer. Na dtaevnem redu bo dosti važnih točk glede bližajoče se društvene slavnosti in katoliškega shoda, člani in Članice! Pridite polnoštevilno na to sejo. "Stari m mladi" v Collinwoodu Prihodnjo nedeljo, dne 18. maja bo vprizorilo Katoliško Izobraževalno Društvo v Col-linwoodu v Slovanskem Domu krasno gledališko igro "Stari in mladi." Pričetek ob 7:30 zvečer. To igro smo pred nekaj leti priobčili že v našem listu in je morda cenjenim či-tatejjem po vsebini še znana. Vprizorjena bo prvič v Clevelandu. Prijatelji dramatike, dobrodošli!
Kam pa ▼ prihodnjo nedeljo svečerT
Društvo "Triglav" je po daljšem odmoru zopet »topilo na noge. Da to vrzel nadomesti, bo vprizorilo prihodnjo nedeljo, dne 11. maja v Slovenskem Narodnem Domu na Št. Clair Ave. originalno čarobno burko "Lumpaeij Vagabund." Vstopnice so naprodaj pri g. A. M. Kolar v Slovenskem Narodnem Domu. Kdor se hoče enkrat pošteno nasmejati, /fraj ne zamudi te Igre! * ^ Slov*neka ponojUniea. V današnji številki priobču-jemo štirimesečno poročilo skupno s celotnim premože-
njem naše slovenske posojilnice, The International Building & Loan Association, ki posluje na 6235 St. Clair Ave., Cleveland, O. Iz tega^.zaprisežene-ga poročila je razviden lep napredek posojilnice od 1. januarja, 1924. V tem kratkem času je posojilnica posodila $138,100 na prve vknjižbe in tako gotovo pomagala mnogim rojakom do lastnih domov. -o-
PRIMARNE VOLITVE V KA-LIFORNIJI.
San Francisco,'Calif. 6. maja. — Pri danes se vršečih primarnih predsedniških volitvah je dosedaj zmagal sedanji predsednik Coolidge, ter je s tem porazil senator Johnsona v njegovi lastni državi. V 32 okrajih je dobil Coolidge 112, 756 glasov, Johnson pa 105, 084; izid volitve v ostalih 26 okrajih še manjka. Na demokratskem tiketu je zmagal Mc-Adoo.	t *
Istotako se iz Indiane poroča, da je tudi v označeni državi pri primarnih volitvah zma? gal sedanji predsednik C<k>-lidge.	*
OČE USTRELIL 3 SVOJE OTROKE IN SEBE.
San Francisco, Calif. 2. maja. — Tukajšnji pek George A. Lohse je danes ustrelil tri svoje otroke, dve hčerki, 6 in 8 1. stari ter 9 letnega sina; končno si je pa še sam pognal kroglo v glavo.
PREDSEDNIK COOLIDGE
VETIRAL ZAKONSKI NAČRT.
Washington, D. C. 3. maja.
—	Predsednik Coolidge je danes vetiral zakonski načrt glede pokojnine dosluženih ameriških vojakov iz minule svetovne vojne. Te postave ni hotel podpisati iz razloga, ker bi se z nameravano pokojnino ameriško ljudstvo preveč z davki obremenilo. Izračunali so namreč, da bi skupna pokojnina za prvih 5 let znašala $242,000,000. za nadaljnih 10 let pa $415,000,000.
2ALOSTEN SLUČAJ. >
Philadelphia, Pa. 30. aprila.
—	Ko so danes v tukajšnjo mestno bolnišnico prinesli nekega 5 letnega, od avtomobila povoženega dečka, se je Dr. J. H. Clyman prostovoljno ponudil, da »nesrečno žrtev operira. Na svojo veliko žalost in začudenje je zdravnik še le na operacijski mizi spoznal da je to njegov lastni edini sin; vseeno je oče z operacijo nadaljeval. Ker ima deček vse pretresene možgane, ni upanja, da bi okreval.
Jugoslovani v Rusiji. Misija narodnega odbora, ki se je koncem leta 1922 podala v O-deso, objavlja sedaj podatke o Jugoslovenih, ki se že iz časov svetovne vojne nahajajo v Rusiji. Po teh podatkih je še približno 4000 naših državljanov v sovjetski Rusiji. In sicer 3000 ujetnikov ter 1000 be* guncev — mož, žen, in otrok. Od tega števila se je preteklo leto s pomočjo narodnega odbora vrnilo v domovino okroglo 500 oseb, dočim so drugi še ostali v Rusiji.
darec. — Dne 22. aprila popol- j iejo iz Združenih držav. Isto-dne je umrla v Ljubljani ga. tako bo dovoljen prihod izvež-Marija Verblč, rojena Sedmak. banim poljskim delavcem in
mati uradnika Slavenske banke g. Zlatka Verbiča in tašča zdravnika g. dr. Pavla Avra-moviča ter odvetnika g. dr. Sterna. Pokojnica je bila vrl? narodna žena, ljubeznivega značaja in splošno priljubljena. — Dne 19. aprila je preminula ga. Marija Turk, rojena Počivavnik, mati državnega veterinarnego nadzornika g. Hugona Turka. — V Hrastniku je umrla v visoki starosti 82 let ga. Marjeto Rainer, rojena Selan, skrbna mati in dobra gospodinja. — Dne 21. a-prila je umrl V Ljubljani g. Pavel Skale, živinozdravnik in ravnatelj mestne klavnice v pokoju. — Dne 14. aprila je umrl K. F. Rudholzer, urar in trgovec z zlatnino v Ljubljani. Zadela ga je kap.
General Maister, častni meščan Kamnika. Krasni naš Kamnik, rojstni kraj našega popularnega generala-pesnika, Rudolfa Maistra, je proslavil petdesetletnico svojega velikega in zasluženega rojaka s tem, da je prekrstil dosedanjo Veliko ulico, kjer stoji jubilantova rojstna hiša, v Maistrovo ulico in mu podelil obenem častno meščanstvo.
Prva letošnja žrtev planin.
Triglavsko pogorje je zahtevalo dne 16. aprila zjutraj svojo prvo letošnjo žrtev. Maturanta ljubljanske humanistične gimnazije, 18. letnega Antona Lenarčiča, sina učiteljške-ga pofesorja g. Lenarčiča, je
ožjim sorodnikom tu živečih ameriških državljanov; vendar število teh ne sme prekašati 50 odst. števila predpisane
kvote.
triglavsko pogorje. Bili so kot Izkušeni turisti vsi izborno o-Dremljeni. Odšli so iz Mojstra-le in prenočili od torka na sredo v pastirski koči v Kotu. V sredo, rano zjutraj, so nadaljevali ob krasnem vremenu turo na Triglav. Ko so prispe-!i pod znano Urbanovo Špico (2100 m), se je Lenarčič z dvema tovarišema odcepil in šel na desno, pod Kot ali stene med Mlinarico in Urbanovo špico, ostali pa na levo. Ko se je prva skupina oddaljila približno 200 m, je potegnil mo-*er. veter in kmalu je bilo za-ilišati ropot padajočega kajenja. Ante Lenarčič je še za-klical tovarišem "Pozor!" )'n ?ledal, od katere strani drvi kamenje. V tem hipu pa mu ie že priletel okoli dve pesti lebel kamen v levo stran čela. Smrtno nevarno zadet se je zgrudil Lenarčič takoj nezavesten na tla. Dijaki so ponesrečenega tovariša hitro obvezali za silo in ga prenesli v pastirsko kočo, kjer eo počakali, da ie prišla rešilna ekspedicija pod vodstvom hotelirja Ribiča aa pomoč.. Ranjenca so nato naložili na sani in ga prepeljali v Mojstrano. Zdravnik dr. Kogoj z Jesenic je poskusil sicer
pri pohodu na Triglav zadela I vse, da reši mladd življenje,
adktušena skala s tako silo v glavo, da je še istega dne v jeseniški privatni bolnici kljub takojšnji zdravniški pomoči podlegel težki poškodbi, ne da bi sploh prišel k zavesti.
Dne 15. aprila popoldne je napravilo sedem ljubljanskih dijakov, nekaj gimnazijcev, dva trgovska akademika, en realec in en visokošolec izlet v
vendar pa je bila vsaka pomoč izključena, ker je bila poškodba smrtna. Ponesrečencu je oodelil župnik Aljaž zadnjo tolažbo, nakar sn ga prenesli v jeseniško privatno bolnico, kjer je dne 16. aprila ob 10. zvečer umrl, ne da bi sploh prišel k zavesti. Anton Lenarčič je bil jako nadarjen in agilen dijak.
Ustanovljen« v Jolietu, III., dna 2. aprila 1894. Inkorporiraaa t Joliet«, driavi Illinois, dn« 12. jsnusrja, 1898. GLAVNI URAD: 1904 N. CHICAGO 8T„ JOUET, ILI«
SOLVENTNOST K. 8L K. J. ZNA&A 19«J8% Od ustanovitve do 1. marca 1924 znaša skupna izplačana podpora $2,308,695.00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, QWa.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Paable, Cale. ,
II.	podpredtednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygaa, W!s. GUvni tsjnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicsgo St., Joliet, UL Pomožni tajttik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadvay, Joliot, III.
Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. MO Grant St at Siztb Ave., Pittsburgh. Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26--10th St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East "C St., Pneblo, Colo. John ZaHch, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohis. Martin Shukle, 811 Av* "A", Eveleth, Minn.
• POROTNI ODBOR:	'
iohn R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. lartin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Frank Trempash, 42—48th St, Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Mura, 42 Halleck Ave., BrookIyn, N. Y.	/
Jphn Butkovich. 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicagb St., Joliet, III., dopise.
naznanila, ojclase in naročnino pa na "GLASILO** K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio:
Društvena naznanila. dotičnim predlogom; ko pa na-
__poči dan prireditve, pa ni no-
OBVESTILO	bene izmed onih,zraven, ki so
članstvu društva av. Src. Jc- T. Z* Prireditev zavzemale. Vi-zusovega, it 70, St Louis, Mo. jdlte' kaj takega bi ne 8mel° bi* Zaradi slabega zdravja in ! U* ker 8 tem ,ahko škodujete drugih razlogov sem opustil **m,im sebl' ker veste* da od-tajništvo pri gorinavedenem fcoy nc dela po svoji volji' am" društvu. Naš novi tajnik je od | pak vasl* kakor ve hočete' 1. maja t. I. naprej brat Josip Zat1° bodite Previdne- P™-Požek, 4645 Virginia Ave ,' mishte stvar *in po laatni St. Louis, Mo. Prosim vas, da ,zkušnJ> Posodite, kako bo se od sedaj naprej vsi člani vjbo,j prav* potem se šele poka" društvenih zadevah obračate /lte' kako se vam zdi bolJše-
na gori označenega novega tajnika.
/S sobratskim pozdravom, Adolf Crnkovič, bivši tajnik.
Torej ni treba gledati: ali je ona za to, ali ne; vsaka naj glasuje po svojem lastnem pre-sodku in prepričanju. Pri tem ;e je seveda treba ravnati po večini, ki vedno zmaga. .
• Cenjene sosestre! Upam,
'Ta mi ne boste* zamerile radi Lega nasveta in opomina. Moj namen ni, vas učiti; pač pa si
NAZNANILO IN VABILO.
Druitvo sv. Joiefa, it. 140, Barberton, O.
Cenjeni mi sobratje in sose stre: UUudno vas vabim, dašteje~m v"dolžno"st kot^društve-se brez izjeme udeležite pri-! na uradnica vas opozoriti na hodnje seje dne 18. maja toč- uke siučaje no ob 2. uri popoldne v navad- s s08estrekim pozdravom,
mene, da jih nisem valje utzel. Drugo člani i članic« nCkojl pak prigovaraju, da ja dtci lažno, pik da naj čefcajti dug-Ije. Onda mi je teško oba stranki napraviti prav. Zato vas još jedan put molim, dji ju šaljite ranije, u vrijeme kakor je gori označeno.
Dalje vas opomenam vse-jedno v "Glasilu," da podpla-
ni dvorani društva "Domovina" na Mulberry St. Pridite vsi, od prvega do zadnjega, ker imamo na dnevnem redu
Jennie Ozbolt tajnica.
VABILO NA SEJO.
S tem uljudno vabim vse čla neko zelo važno točko za reši- društva sv. Jožefa, št. 112, ti. Kakor znano, je na zadnji Ely Minn., da se vdeležijo pri-seji dosedanji I. tajnik odsto- Podnje redne mesečne seje dne pil, ali svoj urad odklonil za 18- maJa točno po prvi sv. ma-bodoče društvene posle. Za- M- Na tej seji bo več važnih radi tega vas veže dolžnost, da točk na dnevnem redu, in vsled se polnoštevilno udeležite pri- toga ne bom istih tukaj v "Gla hodnje seje, kjer bomo na spo-	razlagal. Pridite torej
razumen način izvolili novega da boste slišali, kaj bi bilo
tajnika.
S sobratskim pozdravom, John Ujčič, predsednik.
umestnega ukreniti za društvo.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote, ,
Joseph Agnich, tajnik.
VABILO NA SEJO. Ia urada tajnice druitva sv. Srca Marije, it 111, Barberton, Ohio.
Prosim ter
Iz ureda druitva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Tem putom se naznanja svim članom i članicama zgora opozarjam vse J imenovanog društva, da se bo
članice našega društva, da se	obdržavala buduča sjednica
polnoštevilno udeleže prihod-	n. maja točno u pol 2 sata po-
nje mesečne seje dne 11. maja,	3ie pudne. Na ovu sjednicu sc
da se domenimo, ali se društvo	pozivaj u člani i članice, da pri-
udeleži katoliškega shoda v	sostvuju u večem broju, jer
Collinwoodu dne 25. maja, ker	imamo več važnih toeaka na
dnevnem redu vršavati. Biti če isto govor o pikniku, kako bi mogli doseči do boljega u-
Chkago, III.—Vesele so bile članice društva Marije Poma gaj, št. 78 K. S. K. Jednote, Chicago, 111., dne 21. aprila, ko je pristopilo lepo število novih kandidatinj k imenovapemu društvu in K. S. K. Jednoti. Vsem članicam, navzočim na seji, se je lahko čltala zado-voljnost pri napredku društva. Toda še nikdar v zgodovini društva Marije Pomagaj se ni izpolnil tako do pičice pregovor, da "za veseljem pride ia-lost," kot se je bil izpolnil pretekli teden.
Bilo je 29. aprila zjutraj, ke dobi tajiitea telefonično poročilo, da je ob pol 4. uri zjutraj preminula že delj časa bolna Mary Gregorich, stara 23 let Tajnica se je podala na delo, da - pismenim potom sporoči vsem članicam društva, o pre-rani smrti dabrega dekleta. Par ur pozneje, bila so karte s poročilom smrti rajne A£ary dogotovljens, v redu za odpo-slati, pa zopet zazvoni telefon: "Catherine Brine, Grege-rieh je umrla." Pač je vzelo nekaj časa, predno se je moglo prepričati tajnico o resničnosti tega sporočila. Zgubiti dva te-donesu po 1J1 ili 15 knjižica so- stri, dva rodni sestri na en dan, Itvene prireditev ali zabavo, bom. Znate, da j« tu više po- L nihče ni mogel t*ga verieti. Vsa aavzoče članice vstanejo (8ia; ako je ne primam vaije, Druge karte so ae dale tiakatt v znamenje, da se strinjajo z; onda deca mečeju krivdu na z drugim poročilom, hi ko so
smo dobile povabilo, in pa ali ae vzame denar iz društvene blagajne kot prispevek k grad-bi slovenskega kolegija v Chi- Spcha. cagu. Prosim vas, drage mi Bračo sosestre, pridite in se po svoji volji dome&ite, kako bi bilo prav.
Pa še nekaj, na kar vas moram opozoriti. Opazila sem že večkrat na naših sejah, da, ako
i sestre! Molim* da dodjete u tačno vrijeme na sjednicu, da ne burno predugo iste zavlačili, jer su sada dani letne dobe, da se svaki večer rado proseče kud ga želja vlet-če. A drugo prosim roditelje je bila kaka *>čka dana na brate i sestre, koji ne budu sa-glasovanje. so bile z onim mi imali prilike doči na sjedni-predlogom vse članice zado- cu> da su gdje zaposljeni, mo-voljne, da so vstale; potem se Hm da Saljcju po svoji deci pa med seboj razgovarjajo: svoju uplatu valje od pudne ili "O, saj jaz nisem bila za to; 0 pol jedan sat. Ja ču biti ta-vstala sem samo zaradi tega, da na svom delu. Dijec* do-ker je tudi ta, ali ona vstala." dje na sjednicu platit baš u vri-Tako se je že večkrat vršilo pri jeme, kad se novi člani spre-našem društvu, ko smo na pri- maju, da celi stol ogradiju, pak glasovale za kako dru
čajte točno svoj« pristojbe pri društvu, dok vam se više ne nabere; onda vam se vidi grdo posle platiti. Ako je član pak suspendan, onda se opet krivi, kao jih ima sada, kojim je žal, da su iz društva suspendovani; ali naj si krivnju sebi pripišu. Još jim bo jače žal, ako jih nesreča stigne. Več sam nekoliko puta oznanil, da pri dra-štvu ima pravico svaki član ili članica jednako; bil največji, ili najmanji; ili bogat, ili siro-tan; bil odbor, ili prosti član. Svi jednaki u ovem poslu. Još, koji su bolj dobro stoječi, pak misle, neka siromaki za nje plati ju; ali se u tem jako varaj u.
Bračo i sestre! Ja vas uvi-jek putim i opominjam za društvo za vašo dobro u ime nesreče. Ali nekoji mislite da ste meni u društvu; ne, niste nego sami sebi. Ako se date suspen dati s tem meni niš ne škodovati, niti društvu, nego sebi i svojim dedičem. Neka o tome svaki sudi sam, da društva još nikomu nisu bila za škodovati, pač pa u dobro. Društva so več mnogim i mnogim sirotam suze obrisala, zato si neka dobro svaki premisli koliko valja društvo i u koje bo pristu-
pil.	"	r	"i
Opfctovano vasf .opomenam* da bi dopeljali svaki po jednog novog člana u naše društvo. Sada se nudi lijepa prilika za pristupiti. Još ima puno neorganizirane brače, koji ne spa daju nobenemu društvu. Ro-jaki i rojakinje 1 Ne odslanjajce drugod čim.	M* poko, T?to *o"po1riiri^rh TOrffteI}Tr, *5Ji još niste upisali svoju Mecu, ili pomladak. Požurite se, dok je vrijeme, da je prosta, pristup-nina; još samo mijesec maj i juni, onda bo opet po starem.
Sada još opominjam sve člane i članice, da mi prinesete spovedne listke na dojduču sjednicu, koji ste obavili veR-konočnu spoved. Zrtam, da' vas je spoved obavilo puno, samo niste dobili od mene listka, ili cedulje. A oni drugi, koji vas još nije obavilo, prosim da obavite; još je lijepo vrijeme do Trojak ili Duhova, da vas ne buju još tužili ko dsu vas lani.
Sa sobratskim pozdravom*.;
Matt Brozenič, tajnik.
jih članica sprejele, so nazaj tajnico vpraševale telefonično, č« ni morda j>omota narejena.
Pa 8aj ni moglo biti drugače, taka vsakdo frravi, ki. je pokoj-nfei poznal. Vedno naklonjeni druga drugi s sestrsko ljubeznijo, videli smo jih vedno skupaj, kjer Catherine tam Mary. In sedaj naj bi jih smrt ločila? Že nekaj tednov nazaj se je čulo, "Mary je tako slaba, težko če bo noč prestala.'' Pa Mary, takorekoč boreča a s smrtjo, je prestala še toliko dnevov in noči, da je bila tudi Catherine pripravljena iti s njo. Skupaj v življenju, skupaj v smrti in skuf^j v grobu bosti čakali zopetnega vstajenja.
Toda, kak udarec je bil to za tiste, ki so ju ljubili, to vedo zopet sami, ka ga morajo tako bridko prenesti.! Vsa naselbina žaluje z Gtegoričevo družino ; prijatelji in znanci so hoteli tolažiti sorodnike, pa bese de niao Šle iz ust, ker jih skoro ni bilo pri tako težki preizkušnji. Mrs. Gregorich, ki je blagajniČarka pri društvu Marije Pomagaj, in ki je bila druga mati pokojnicama, katerima je tako skrbno skozi vse njuno življenje nadomestovala mater in katero sti pokojniei tako ljubili in spoštovali, izrekam V imenu vseh članic društva Marije Pomagaj iskreno sožalje; tako tudi očetu pokojnih, soprogu in vsej ostali družini. Tudi predsednici našega društva, Mrs. Joseph Gregorich, ki je hudo prizadeta nad izgubo dveh sorodnic, izrekam tem potom naše sožalje. " Pogreb ste imeli pokojniei veličasten r Mary je gpadala v Marijino družbo in k društvu Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. Jednote; Catherine pa tudi h društvu Marije Pomagaj, št
zadušnico iz slovenske eerkveltako lepo in dovršeno, da nas 'ti na pokopališče sv. Jožefa. N. je Dresenečila. Lep dokaz, ka- k
na pokopališče sv. Jožefa, v. m. p.
—Dokaj ^uden vzrok je dne &0. aprila gnal v smrt 28 letnega samskega rojaka Alojzija Fortuna, stanujočega pri Ko-čevarjevi družini na 1010 N. Broadway.
Navedenca je že pred nekaj dnevi ugriznil neki pes v desno roko, za kar se ni sploh" brigal, da bi šel h kakemu zdravniku; vedno je mislil, da se bo rana sama od sebe izlečila; toda bilo je baš nasprotno. Rana je postajala vedno bolj nevarna, vsled česar se je nesrečnik bal groznih posledic pasje stekline, toda k zdravniku vseeno ni hotelJIl
Dne 30. aprila okrog 5. ure zvečer se mu je omračil um Ves razburjen fe zapustil stanovanje in tekel proti bližnjemu kanalu do Ruby St. mosta, s katerega je skočil "v vodo. Mrs. Kočevar in nekaj drugih domačih je Eortuni sledilo; toda bilo je že prekasno ; dospeli so na most ravno v trenutku, ko je Fortuna strmoglavil v Desplaines reko. Na lice mesta došla policija je skušala nesrečnika potegniti iz vode z dolgimi drogovi, toda med tem ga je vrtinec potegnil v globo-lino in odnesel naprej. Do drugega dne še niso njegovega trupla našli.
Pokojni Alojzij fortuna je prišel semkaj v Joliet pred 8 meseci iz Clevelanda, O., kjer je prej živel pri svojem bratu; v Ameriki je bival 18 let, delal je pa zadnji čas v tukajšnji jeklarni. R. I. P.
Te dni se je mudil na par-dnevnem obisku med nami rojak Louis Košmerl iz Michi-gana, star Jolietčan. Pravi, da se mi v gozdu v Miobiganu veliko bolj dopade glede-zraka
78 K. S. K: Jednote in k drtMin budi:glede- zaslužka. (Vrnil Štvu sv. Mohorja. Vsa- društva se je nazaj, k svoji družini, kjer «o vestne skrbela, da -so- izka~ -mu. želimo, .v^e najboljše. . ..
gbdnjo
katero sjt? zaslutili. TogreFno sv. mašo je daroval g. župnik, Rev. K. Zakrajšek pb asistenci
itrfe«
■RiiJfif cerkev* je - bila nabito polna Slovencev in tudi drugo-rodcev; g. župnik, jf imej-ganljiv govor v (^rkvi^ki je pov-darjal, da *i^e|b6i^ena devici Marija fevoHIaln žeiefe še dvfe roži v svojem nebeškem vrtu za mesec maj -i- lilijo in vrtnico — in to sta bili pokojni; prva, Mary, ki je dala slovo svetu v cvetju dekliških let kot bela lilija in druga — vrtnica — Catherine, ki omožena 10 ine aecev, žrtvovala v trpljenju svoje življenje za novorojeno hčerko.
Tudi pogfeba se je vdeležilo ogromno Itevilo sorodnikov, prijateljev in znancev, kar jej pričalo, kako priljubljeni sta bili pokojniei v naselbini. Naj pa to ljubezen ohranimo in iz-
zl&sti
je presenečila. Lep dokaz, ka ko se mladina, zbrana pri orkestru, dobro vežba v godben umetnosti. Posebno moram še omeniti gdč. EBko Justin, ki
je tako točno spremljevala na pevske prireditve, ter jo visoko
^ /taniiA av »aitmL« -----' 1	1 *
klavirju.
Votem je- nastopil Ciril Sve te ter zapel dve lepi slovenski pesmi, "Po jezeru" in "Barči ca," na klavirja je spremi j e-val Mr. George Wright tako lepo, da nas je ganilo, ko je z lepim donečim glasom pel "čujte gore in bregovi, da si novi Slave smo!" No, Ciril le dobro se še vadi v lepem slo venskem petju, da nas boš kmalu zopet iznenadil s kako novo.
. Nastop Pauline Svet z violi no, Spremljevala jo je na gla sovirju'Mrs. Frank Jar.ežič ter zasvirala i4Adoration" in "Mar-tha," prav dobro in točno ter s tem nam pokazala, kako dobre slovenske moči imamo na glasbenem polju v Lorainu prav dobro sta izvajali obe dve točke
Nastopila je tudi Mrs. Mike Tomažin ter nas iznenadila, ko je nam zapela lepo pesem "Vilia," spremljevala jo jč na glasovirju Mrs. Frank 3anev žič. Pe*sem, ki je precej težka skladba, je Mrs. Tomažin jako lepo pela ter ji moramo Častitati na njenem tako lepo donečem glasu. Upamo, da se bo zopet kaj kmalu oglasila.
Nastopila sta Miss Johanna Svete in Viktor Virant ter zaigrala na glasovir "Duet." Tež ka točka, toda proizvajala sta jo jako dobro in točno ter pokazala, da smemo pričakovati še mnogo od njih.
elu' so
samo po 4 dni v tednu, eni pa 5 in pol. Pa pravijo, da bo dejp,$e slabše. ^ Članica drbstva it J 08.
wm4•»■ .tu «mn .»
kazujemo v molitvah, članice v^eh društev, h katerim So pokojne spadale, še dolgo, dokler bo živel spomin na se* stri Gregorich, ki sta se ljubili in ne ločili na v življenju in ne v smrti!
Opomba članicam! V poletnem času se vrte redne društvene seje zopet vsak tretji četrtek v mesecu zvečer ob 8. uri v navadni zborovalni dvorani. Pozor! Prihodnja seja se vrši torej dne 15. maja. Marija Blaj, tajnica dr. 78.
Jafiat, IIL—V naši naselbini je dne 2$. aprila umrl rojak Josip Težak, star 65 let, zadnje mesece živeč na 801 N. Broadway, pred je pa stanoval dolgo vrsto let na N. Bluff St. Hudo je bolehal že od lanskega božiča, ker se mu jV sušil sapnik. Pokojnik je bil doma iz Lokvice pri Metliki na Dolenjskem. Tukaj v Jolietu zapušča ieno, enega sina in štiri hčere (vsi odrastli), eno že omoženo hčer pa v Chicagu.
^A^Saleškega^op-eb se je-
vršil cfne 1. maja « sv. mašo
NOVICE IZ LORAIN OHIO..
Dragi gospod urednik: čakal sem, da se bo kateri naših Lorainčanov oglasil v vašem listu, pa ni t>ilo nič, zato vam pa želim malo poročati, kako smo praznovali velikonočne praznike. Celi Veliki teden je delalo vreme dosti skrbi našim dekletom in ženam, kaj bo, ako bo v nedeljo deževalo, da se ne bo mogoče - pokazati v novih oblekah, klobukih, čiž-mah itd. Pa saj veste, kako je neprijetno, ako je deževno na Velikonoč.
No, pa vse se je še precej dobro izteklo, tako da smo bili vsi veseli lepih praznikov. Cerkev sv. Cirila in Metoda je bf-la pri obeh mašah polna, posebno pri prvi je bih) toliko naroda, da skoro niso mogli vsi v cerkev. Tako lepe udeležbe ni bilo že dolgo časa. Tudi kolekta se je precej dobro obnesla, prišlo je ta dan skupaj $726, katere se bo po-raftilo za cerkveni dolg, kot so č. g. Kraker nam povedali
Za zvečer 90 pa povabili na koncert, kateri se je vršil pod pokroviteljstvom Oltarnega društva fare sv. Cirila in Metoda v Virantovi dvorani. To je bilo.nekaj novega, kar smo bili radovedni vsi kaj da bo, ker te ženske so bile takou. modre, da še niti programa niso izdale nikomur, češ, ako preje povemo, potem pa ne bo radovednost prignala gledalcev ln res je' bil marsikateri * radoveden, kaj da bo slišal na koncertu.
Farani so se prav lepo odzvali povabilu tako, da. se je začela velika Virantovi dvorana polniti že kmalu po sedmi Airi, ter je bila ob osmi uri, ko se je začel koncert, nabito polna. Točnd ob osmi uri je venaki orkester pod
Mrs. M. Tomažin in Miss Caroline: Svet sta zapeli pesem Upanje^" spremljevale sta jih Miss Pauline Svet na gosli in Mrs.^F. Janežič na glasovirju, in cela.tačka. je. bila pray.lepji J(rir* izvršena.; Pela.; ia svirale, soy M tfa"*7fh*y<r trffe' veselj
"Violin Duet," Mr. Joseph Justin in Mr. John Virant, glasovir Miss Ella Justin. Vsi trije so proizvajali skladbo jako lepo in točno ter je bilo veselje poslušati lepe glasove iz vijo-line, ki so donele tako lepo in milo, kajti naša fanta sta svirala prav z občutkom.
Tudi Viktor Virant je s svojim nastopom pokazal svojo nadarjenost, p/oizvajal je na glasovirju skladbo "Prelude" jako mojstrsko in točno, da se je videlo, da se Victor pridno uči in vadi; le tako naprej, da te bomo kmalu zopet slišali.
"Mornar," solospev Mr. Louis Grdina iz Clevelanda, spremljal ga je na glasovirju Mr. G. Wright ' Mr. Grdina nas je vse iznenadil, ker pel je težko skladbo z Vso lahkoto kot slavček. Občinstvo mu je burno ploskalo, tako da se je moral še enkral oglasiti in zapeti neko lepo pesem v angleščini. Želja naša je, da bi se Louis sedaj večkrat oglasil, ker zahvaliti se moram na tem mestu, za tako lep pevski užitek, katerega smo imeli ta večer.
Mr. Bremer je proizvajal "Violin Solo," spremljal ga je na glasovirju Mr.e Wright. Mladi umetnik, Mr. Leo Bremer, ki je študent Cleveland Institute of Music, je zasvual težko skladbo tako točno, ie-podoneče in z občutkom, da nas je kar očaral. Popolen mir je nastal v dvorani in tihota, da se je slišal glas violine kot bi prihajal iz srebrnih strun. Mlademu umetniku naj bo na tem mestu izrečena najiskre-nejša zahvala z anjegov trud in naklonjenost. Želimo mu najlepšega uspeha in sreče pri njegovi umetnosti; kaj takega se malokaterikrat sliši v našem mestu.
Miss Mimi Virant je nastopila v solospevu "Pogled v nedolžno oko," spremljal jo je n« glasovirju Mr. G. Wri«ht. Ke-d«r je slišal Mimiko i« preje, kako lepo in z občutkom ona
ta večer pela kot slavšek. Težko skladbo je pela z lahkoto; ppzna se, da je umetnica v petju in ni čuda, da jo naši smeri-kanski krogi tako pogosto vabijo na njihove koncerte in
om f. Mike Tomazin
ter je zasviral neko overturo j poje, mora priznati, da je nam
cenijo v pevski umetnosti.
S tem je bil ta del sporeda -končan in Mr. Svete je naznanil, da je odmora za deset minut, a da imajo pripravljeno še neko posebno iznenadenje ali "surprise." Oddahnili smo se malo, ter malo pokrepčali, da se je dvorana pospravila ter sedeži umaknili; nato pa so uredili v dvorani tako, da je bilo na sredi prostor, kamor smo lahko vsi videli. Vsakdo je bil radoveden kaj bo sedaj prišlo, posebno pa še naša mladina.
Mr. S. Babitt iz Clevelanda zaigra na glastovirju in skozi vrata priplava kot'lepi spomladanski metuljček ' mala Miss Emilia Fabian, ki je v družbi stariŠev, Mr. and Mrs. Fabian dospela iz Clevelanda za ta večer. Ne morem se tu izraziti s kakim začudenjem in občudovanjem jo je Sprejelo občinstvo ter jo tako navdušeno pozdravilo, da je ponovila še več svojih umetniških klasičnih plesov, katere je s pravo umetnostjib proizvajala: Mali, mladi umetnici Miss Fabian želimo najlepšega uspeha in napredovanja v njeni umetnosti, a Mr. in Mrs. Fabian pa ča-stitamo na njihovi hčerki, kateri dajo vzgojo v tako lepi u-metnosti ter naj jim bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala za hčerkin nastop pri naši prireditvi.	,
To je bil za vse prav lep večer, katerega ne bomo dolgo pozabili in le želeti je, da bi se priredilo v naši naselbini kaj več takih prireditev, katere dajo vsem —- mladini kakor odrastlim d6bre, poštene in podučite zbaave.- • Ta večer se je* - • se lahko tukaj * priredi, ako se kdo zavzame za dobro stvar.
Zahvala gre pa tudi vsem, ki so kaj pripomogli in pomagali; posebno pa moram omeniti Mrs. Joseph Urbas, ki se je kot predsednica Oltarnega društva toliko trudila, da je tako vse dobro pripravila za koncert, ter imela največ na njenih ramah dela s pripravljanjem za prireditev. Tudi Miss Mimi Virant se moram zahvaliti, ki se je toliko trudila s pripravljanjem in urejevanjem programa, da se je ta-£o lepo izvršit
Uspeh je bil popolen v finančnem kakor moralnem oziru in le želeti, je, da bi se kmalu zopet kaj takega priredilo v našem mestu. ' Tisti, ki smo se udeležili, smo bili vsi zado-. voljni, ker takega nismo pričakovali od naših domačih kakor tudi povabljenih moči, ki so nastopili pri koncertu. Zahvala -ni priznanje gre tudi Mrs. Svete, Mrs. Mejak, Mrs. Soklič, Mrs. Dovgan in Mrs. černe ter drugim, ki so pema-gale t& večer, v dvorani.
Ker se je moje poročilo tako raztegnilo, da ne vem, ako bo šlo naprej brez urednikovih škarij, pa moram pripomniti, da naj bo urednik le milosten, ako bi hotel pa kaj krajšati, naj pa po milosti napravi, ker skušal sem kolikor toliko, da poročam točno in natančno, da vftm zadostim. Poroaevalc.
•■m
PREJ	SEDAJ
T vukl obliki M <tnes ti»pe*no idr« v i kr<* not«, bolnttnice, bolečin« aLi ne-priKke. kakor »o ndlrrlN rvropaM u««tj>k! od Marto! laboratorija. Mi dofcivaao stoti, ne pfbnalnlfc pisem dtaevno. N« obupajte! K**r 4*uta tdravila niao uspeina. potljilc *	JtaJfcro. ki vam da va« ««vo<ii!a o
ST*Z^L***
D«pt. toes
•MU»OL LAaoaATORv. M 1723 N.
N. Kod*. Ar. fUcago. Ul
Štiri mesečno poročilo
lational Building & Loan Association
ob zaključku dneva 30. aprila 1924.
CLEVELAND, OHIO
ASSETS:
Cash on hand.................. ............. $14,529.73
Cash on deposit................................. 73,531.28 $88,061.01
GOVERNMENT INVESTMENTS:
Liberty Bonds...........................*................. 200JN)
Loans on Mortgage Secarity.................................. 1,077,974.42
Loan on Stock Certifkate or Passbook Security............... 36,475.12
Loans on other Security.................................... 12,681.23
Dne from Borrowers....................................... 1,113.55
Real Estate - Office Building................................. 69,715.65
Furnitnre and Fixtures...................................... 2^6139
TOTAL...-...........................................$1^89,182^7
LIABILITIES:
Notes PayaMe............................................$ 25,000.00
Deposits- Savings......................................... 1,005,167.31
Due Borrowers on Unfinished Buildings....... ............... 41,324.70
Credits on Mortgage Loans.................................. 19,695.60
Reserve for-Contingencies................................... 5,500.00
Membership Reserve....................................... 830.00
Capital Stock Issoed and outstanding......................... 142,500.00
Running Stock............................................ 19,02628
Undivided Profits......................................... 30,138.48
* TOTAL .............................................$1,289,182.37
Comparison Statement:
SH0WING TRE GR0WTH OF THE ASSOCIATION:
December 31,1917.................. .....$ 8,929.10	December 31,1921......................$ 495,871.88
December 31,1918 ......................... 96,125.83	December 31,1922 ....................... 657,940.19
December 31,1919 ................... ..... 289,985.59	December 31,1923 ....................... 1,198,983.94
December 31,1920 ......................... 486,468.35	April 30,1924 ........................... 1,289,182.37
■*'" Zi
[S i.M »S
CERTRTCATE OF THE EXECUTIVE BOARD
State of Ohio J „„ Joseph Plevnik, Paul Schneller, Anton Kausek, A. J. Zuzek, Frank Mocilnikar, Joseph Kmett, and Joseph Zele, being duly sworn, depose Cuyahoga County j *** and say that they are Directors, conatituting the Executive board of THE INTERNATIONAL BUILDING & LOAN ASSOCIATION of Cleveland,
Ohio, and that the foregoing statement of the affairs and business of said Company for the period ending on the 30th day of April, A. D. 1924, is true and correctly shows its financial condition at the end of April SOth, 1924.
JOSEPH PLEVNIK, PAUL SCHNELLER, A. J. ZUZEK, JOSEPH 2ELE, ANTON KAUSEK, JOSEPH KMETT,
FRANK MOCILNIKAR.
_ Subscribed and sworn to before me a Notary Pnblie for and fn said County of Cuyahoga, this 2nd day of May, 1924
ANTON R. BOBNAR, Notary Public.
(Ia truMoUta* pr«,*l P. v. B.)
▲NATOLI LB BBAli
a«? v
Islandska Velika noč,
(Nadaljevanje)
Fant je izlival juho na dvo-pek. Vsi smo pričeli jesti pod Šotorom, sedeč s prekrižanimi nogami kakor krojači. Polagoma so se obrazi razjasnili., Kapetan je pustil krožiti steklenico žganja in črne misli so se začele izgubljati. Pili šmo na zdravje Guillaumeu.
Garandel je rekel:
"Jaz sem mnenja, da mu prihranimo njegov del. Videli boste, da se bo fant lačen zbudil. Ne, ni še vlovil svoje zadnje polenovke. Verjemite mi, ne skrbimo se radi tega in pozabimo!"
Garandel je bil vesela duša. Imel je rožnat obraz kakor deklica in fako nežne modre oči kakor otrok. Imeli 90 ga za malo neumnega, toda mi smo bili tem prijaznejši z njim. kajti prisotnost "bebca" ša srečo, in pravijo, moč, vedeti stvari, ki vaden smrtnik ne more znati. Njegovo zaupanje se je prijelo nas vseh; govoril je s tako gotovostjo, da smo se čudili pomirjene. Ko se je prikazala klobasa v oblaku duh-tečega dima, je postalo moštvo še boljše volje; trojni hura jo je pozdravil. Zbogom strah, zbogom skrbi! Ko smo zadišali popran duh domače jedi, še nam je vrnila vsa naša vese-lost. Moj Bog, kako daleč smo bili od Islanda!
Predstavljali smo si, da sedimo pri kaki slavnostni pojedini na armorskem obrežju, v aprilu po postu, ko visijo na tra-
mih skednjov brezglava telesa ravnokar zaklanih prešičev. Gospodinja in domače hčerke hitijo sem in tja; spredaj so si konec krila zataknile za pred-paenik. Fantje so si slekli suknje in pridno točijo vina. Vse to smo videli v mislih. Veliko jadro, ki smo ga bili razprostrli, je Še povečalo iluzijo, spominjalo nas je *ia šator, ki ga p6stavijo'na prostem, na polju, ki leži tik ob hiši, ki služi za slavnostno dvorano. In še samo nebo, to bledo jesensko nebo, se je okrasilo za to okolnost z nenavadnim bleskom. Morje je lahno šumelo, kakor bi šuštel skozi vejevje poleten vetrič.
Sedaj smo se živahno pogovarjali in samo ob sebi umevno se je pogovor snkal o domovini. Oženjeni so zbadali samce zaradi dekličev. Pripravljali smo poroke za september, ko se bomo vrnili. Pri tem smo pošteno pili. Klobasa je vzbudila žejo in kapetan je venomer ponavljal:
"Velika noč je samo enkrat na leto. Veseliti se moramo kakor pravi kristjani."
Dajal nam je dober vzgled in ostali se niso dali prositi, da bi ga posnemali. Število steklenic, ki smo jih na ta način izpraznili, je bilo veliko, temne ste klen ke francoskega vina, ki smo jih nakupili v Bordeauxu, kjer smo natvorili soli. Počasna pijanost se nas je polagoma lotevala. Marsikomu so oči postajale male in svetle. Neki
nasoljevalec, ki je bil v kitajski vojski in ki je vedno o njej pripovedoval, Kadar je bil vinjen, je začel praviti čudovite povesti o tamoinji deklici, ki mu je ostala v spominu. Ječ-' Ijal je in jezik se mu je zapletal. Vsi smo molčali, kakor bi ga poslušali, v resnici pa, ker smo že izčrpali vso pripo-vedovalno snov. Pogovori Islandcev nikdar ne trajajo dolgo, celo ob praznikih ne. Vsakdo je lahno zasanjal drugam in mislil na Bretagno, na drevesa, zvonike, z mahom po-rastle strehe, na otroke in žene. Samo nasoljevalec je nadaljeval svojo povest, za katero se je samo on še zanimal. Dim iz pip je valoval kakor megla.
Pil sem skoraj ravno toliko, kakor moji tovariši, a težke glave še nisem Imel. Včasih sem prisluškoval proti kabini, pričakoval,klica in bil pripravljen, da se pri prvem pozivu dvignem. Ko sem se tako o-brnil, morda že dvajsetič, sem zapazil Guillaumea par korakov od nas. Stal je pokonci in nas gledal, roke .je imel v žepih, desno nogo naprej in levo ramo naslonjeno,na veliki jambor. Bil je še j*ko bled, toda njegovo obličje je bilo bolj mirno, bolj spočito, njegove ustnice so se smehljale in iz* gledal je, kakor bi se s svojim nasmehom malo norčeval. Fini lasje njegove lepe svetle brade so se blesteli na njegovi srajci iz modre volne v jasnini tega čistega polarnega popoldneva. Moral jo je bil skrbno osnažiti, ker ni bilo na njej nobenega sledu strjene krvi.
Lahko si mislite, da sem veselo vzkliknil in ga s prstom pokazal svojim tovarišem.
"Garandel je imel prav," je rekel kapetan, "živijo Garandel!"
Vsi so videli mojega brat« razločno kakor jaz. Stari ri-
bič mu je zaklical« svojim hri-pavim glasom:
"Torej, vendar ne misliš 0-stati tam? Kaj pa čakaš?" In Garandel je pridejal: "Veš, brez mene bi ostal la* čen, a jaz sem zahtevaj, da spravijo tvoj delež zate. Pridi torej !"
On pa se ni ganil, zrl je vedno naprej nepremično na nas s svojimi temnomodrimi očmi in se na čuden način smehljal.
"Kaj se bo še dolgo časa delal norca iz nas?" se je vjezll kapetan v napol veselem, napol hudem tonu. "Kaj pa če vstanem in te grem iskat, dragi moj?"
Herve Guyador je bil tako točen r dejanjih kot v govoru; že je korakal proti mojemu bratu in zibal svoje veliko telo, ki je bilo vsled vina obteženo. Njegova mogočna postava nam je zakrivala Guillaumea. Nekdo je rekel:
"Grem stavit, da ga bo vzel v naročje kakor otroka."
Hoteli smo vrniti mojemu bratu zasmehovanje z zasmehovanjem, a veselje do tega nam je hitro prešlo. Kapetan ni še storil deset korakov, kar se je nenadoma ustavil: bil je bled ko zid in njegove roke so se tresle. Komaj je imel moč, da je izustil:
"Guillaumea ni več . . . zginil je . . ."
In zares, krov je bil zapuščen ; pod jamborom ni bilo nikogar. Preplašeni smo se spogledovali; pot nam je stopil na čelo. Nihče izmed nas ni izgovoril besedo "znamenjej" toda gotovo je. bilo, o tem ni bilo nobenega dvoma . . . Kapetan se je vrnil, noge ga niso več nosile: nevidna pest strahu je stiskala goltanec temu krepkemu možaku, ki je stokrat že qrčno prebil smrtne nevarnosti.
"Jean Rene," je mrmral polglasno, skoraj proseče, ti moraš iti k njemu. To ni narav-
no . . . Bolje je, da ti greš . . . Razumeš, saj je tvoj brat."
Kako sem prišel do kabine, kako sem šel dol in si nisem zlomil tilnika, v kakšnem duševnem položaju sem bil v tej grozni minuti svojega življenja, tega vam ne vem povedati. Tu je kakor luknja v mojem spominu. Spominjam se samo, da mi je grmelo v glavi kakor na nakovalu, na katerem dva kovača kujeta železo ... Bil sem nekaj časa v ozki sobici in vsled mraka nisem ničesar razlikoval, ker sem prišel iz dnevne svetlobe. Nazadnje sem videl obliko mojega brata. Kazal mi je hrbet in imel obraz proti steni ladje. Pokleknil sem pri postelji in ga nežno poklical: "Guillaume! Guillaume." Nisem si upal stegniti roke in se ga dotakniti, ker sem se bal, da je trd, morda že mrzel. Oh, ta strah! Ta groza! Začel sem klicati bolj na glas:
"Guillaume, v božjem imenu!"
Slab Vzdih mi je odgovoril, še je živel.
Videl sem, da se je skušal o-brniti. Nagnil, sem se na notranjo stran postelje, da bi mu pomagal. Spet je bil bruhal kri, kajti moje roke so bile vse okrvavljene, ko sem jih potegnil nazaj in vsa žimnica je bila v krvi. Gorje. Moj ubogi brat je bil samo še senca samega sebe. Smrt je gospodarila v njem; par ur je zadostovalo, da se je strašno izpraznilo to mlado telo, ki je bilo tako lepo, tako prožno in kakor pozlačeno od solnca toplih morij pred žalostnimi islandskimi dnevi. Solze so mi zalile trepalnice, a zadrževal sem jih.
"Kaj bi ti storilo dobro, Lommic?" sem ga vprašal in mu dal ime, s katerim ga je navadno klicala naša mati.
,Pdgled mu je padel na steklenico žganji, ki jo je kapetan
^E se materno mleko izjalovi, priporočajo mV ^^ predpisujejo zdravniki Eagle Mleko, ker je varna ia lahko prebavljiva hrana. Eagle Mleko je iz čistega kravjega mleka ter sladkorja, posebno prirejenega, da da otrokom potrebno hranjenje. 63 let je bilo glavna hrana za otroke.
če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslili navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj.
BORDEN BUILDING
pustil na mizi. Vlil sem mu par kapljic med ustnice. Olajšano je vzdihnil in me pritegnil k sebi:
Dalje sledi.
ČESA ISLANCI NE VEDO IN KAJ VEDO.
Islandija je otok v severnem Atlantiku. Ta otok najdete na evropskem zemljevidu ravno na meji arktičnega kroga in kakih 200 milj vzhodno od Oreen-landa. Njegovi ognjeniki, potresi in vrelci, njegove puščave in ledena polja skoro one-mogočujejo bivanje človeka na tem otoku, čeravno je njegova površina 40,450 štirjaških milj, prebiva tam samo 90,000 ljudi. Islanci so naobraženi in inteligentni, nikoli pa niso videli vlaka ali poulične kare, niti kakega drevesa kot kvečjem kako pritlikavo drevesce v jako zavarovanem kraju. Nobenih
vrtov nimajo, niti grozdja ali sadja, ampak poznajo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Islanci živeži v Kanadi, so se prepričali, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino nepre-kosljivo zdravilo v slučajih slabega teka, zaprtja, plinov v črevih, glavobolov, slabega spanca in sličnih želodčnih neredov in zato je bilo mnogo zabojev Trinerjevega zdravilno grenkega vina poslanega v Islandijo. Vi ga lahko dobite pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili, če pa nikdo v vaši so-sedščini nima v zalogi Trinerjevega zdravilno grenkega vina, Trinerjevega linimenta {v slučajih revmatizma, navralgi-je in oteklin) ali Trinerjevega Cough Sedative (izvrstno zdravilo za prehlade), tedaj pišite na Joseph Triner Company, j Chicago, 111. (Advertis.)
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Lastnina Kfitfrk*Člov«Mk* Katoliike Jedaatt j pinMih drietik
•117 * am Aft
Uredntttro te iw»s«altt»e| Talcfon: Randolph Ofc
Za Za _ Za inoiamatvo
Naročnini:
OFF1CIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATKOUC UNION of t ha
UNITED STATES OF AMERICA. Nalntainad bj and ln the Interort «1 the Order, Iaaned every WednMday.
OFFICE: «117 St Qair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
Telephone: Randolph OS.
M
Materin dati.
Ako vprašate kakega ameriškega šolarčka, kaj pomeni vsako leto druga nedelja v mesecu maju, vam bo takoj povedal, da je to Materin dan (Mother's Day); ravno tako, kako zna, kaj pomeni dan 4. julija. Letos bomo obhajali ta pomembni dan prihodnjo nedeljo, dne U. t. m.
V resnici, Amerikanci so zelo praktični in pozorni v vseh ozirih. Poleg velikih cerkvenih praznikov, poleg važnih zgodovinskih dni (postavnih praznikov) so nekaj let nazaj določili še Materin dan, koji zasluži najbolj Častno mesto v našem koledarju.
Nekoč je razpisal ravnatelj neke šole primerno nagrado za sestavo pet najlepših, najbolj pomembnih in najbolj milih besed. Neka učenka je iste izbrala ter med temi pripomnila, da smatra besedo "mati" za najslajšo in najlepšo; in dobila je prvo nagrado. O, vzorna hčerka! O, srečna njena mati! — Ali si zamorete misliti bolj srečnega človeka na svetu, kakor sivolaso, skrbno mater v krogu svojih pridnih in ljubljenih otrok? Ali si zamorete predstavljati lepšo sliko na svetu, kot skupmo srečne dece, ki obje ma svojo mamico? Da v resnici gre pri tem spoštovanje tu-%di očeta ;toda prave ljubezni očetovega srca do svojih otrok %se ne'more primerjati z materino ljubeznijo, z materino gorečnostjo, z materino požrtvovalnostjo, z materino odgovornostjo, skrbjo in težavo. Ljubezni materinega srca do otrok sploh ni mogoče natančno opisati, ker ista je brezmejna in sega tja do groba. Te ljubezni naši ljubljeni materi sploh nikdar ne moremo poplačati.
Marsikaka revna in skrbna mati prestane v svojem življenju toliko težav in gorja, da bi jo lahko imenovali mu-čenico človeške družbe. Najbolj jo boli srce, če vidi, da so bili vsi njeni lepi nauki zastonj. Omilovanja vredne take matere! Marsikak sin, marsikaka njena hčerka, si je sam (a) kriva svoje nesreče radi tega, ker ni hotel(a) ubogati matere, ki mu je dajala vedno lepe nauke in nasvete.
Srečni sinovi in hCere ;ki bodo prihodnjo nedeljo lahko osebno svoji materi stisnili desnico v znak spoštovanja, ali katere bo njih mati ta dan v zopetnem objemu pritisnila na svoje srce! Žal, da nas je pa tukaj v Ameriki tudi mnogo takih, ki ne bomo dosegli te sreče. Naša mati se nahaja daleč, daleč tamkaj v stari domovini! Ali je danes še pri življenju; tega sploh ne moremo vedeti. Ali je zdrava? Mnogo je tudi takih družin med nami, kj so razkosane; da stariši ne živijo s svojimi otroci skupaj, ali naobratno. Mnogo je pa tudi takih med nami, ki nimajo svoje žive matere ne v starem kraju, ne tukaj, ampak jo krije že črna zemlja. Vsi ti so najbolj omilovanja vredni.
Na Materin dan naj se sleherni spomni* svojega najdražjega zaklada'na svetu: ljubljene matere. Ako živiš pri njej, razveseli jo z ljubko besedo, s kakim darilcem; ako nista skupaj, piši ji ta dan lepo pisemce in se ji zahvali za vse dobro, kar je tebi storila; ako pa počiva že v hladnem grobu, obišči jo tamkaj, če mogoče, v nasprotnem slučaju se pa pokojne matere spominjaj ta dan v goreči molitvi. Ako boš tako učinil, bodi prepričan, da te bo tvoja mati vesela; da te bo blagoslavljala in blagrovala z opombo, da si ti najbolj priden otrok na svetu; pri tem te bo pa tudi tolažila zavest, da spolnuješ četrto božjo zapoved, ki veli: "Spoštuj očeta in mater!"
E URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
NAZNANILO ASESMENTA 5-24, ZA MESEC MAJ, 1924.
Imena umrlih članor ia članic.
33.	\
1728 George Vidosh, star 63 let, član društva Jezus Dobri
- Pastir, št 32, Enuraclaw, Wash., umrl 19. marca, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. maja, 1896, R. 49.
34.
4217 Ana Zivčič, stara 36 let, članica društva Marije Sedem Žalosti,- št. 50, Pittsburgh, Pa., umrla 4. marca, 1924. Vzrok smrti: vnetje ledic. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 12. septembra, 1909, R. 27.
35.
717 Barbara Reven, stara 58 let, članica društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., umrla 1. marca, 1924. Vzrok smrti: jeterna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, R. 48. 1
36.
2174 Johan Judaš, star 58 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., umrl 17. marca, 1924. Vzrok smrti: operiran na črevih. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. maja, 1900, R. 44.
37.
11844 Jakob Koščak, star 39 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., umrl 20. februarja, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 26. junija, 1907, R. 30.
38.
24171 John Zankoč, star 42 let, član društva sv. Joiefa, št. 148, Bridgeport, Conn., umrl 24. marca, 1924. Vzrok smrti: ponesrečil vsled plina. Zavarovan za fSOti.
.1. Pristopil k Jednoti 19. av*n*ta, 1922, R. 40.
22211 Ivan Tt»i*Ua, star 41 let, član društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., iimrl 20, februarji, 1924. Vzrok smrti: vnetje možgan. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. marca, 1917, R. 84.
40.
846 John Lebar, star 74 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest Citjr, Pa., umrl 19. marca, 1924. Vzrok smrti: vnetje sapnika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. decembra, 1896, R. 50.
41.*
2430 Ignac Zupančič, star 60 let, član društva sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa., umrl 11. aprila, 1924. Vzrok smrti: \ samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. marca, 1901, R. 51.
. 42.
20698 Frank Vidic, star 46 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št 144, Sheboygan, Wis., umrl 27. marca, 1924. Vzrok smrti: vodenica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. januarja, 1915, R. 37.
,/70 LETNA STAROSTNA PODPORA.
1187 Anton Paik, članu društva Marija Pomočnica, št. 17, Jenny Lind, Ark.', dne 12. aprila, 1924, izplačana 70 let starostna podpora v znesku $351.05.
ODPRAVNINA.
2878 John Sodeč, član društva sv. Jožefa, št 56, Leadville, Colo., plačana odpravnina $600.
31.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
3834 Katarina Vautar, članica društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa.,operirana 10. novembra, 1923. Opravičena do podpore $50.
32.
6796 Anton Žagar, član društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., operiran 14. marca, 1924. Opravičen do podpore $100.
33.
16566 John Slapar, član društva Marije Sedem Žalosti, št 50, Pittsburgh, Pa., operiran 3. januarja, 1924. Opravičen do podpore $100.
34.
2174 John Judeš, član društva sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., operiran 6. marca, 1924. Opravičen do podpore $100.
35.
1503 Theresa Podboj, Članica društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., operirana 10. marca, 1924. Opravičena do podpore $100.	—
36.
6833 Frank Veranth, član društva sv. Antona Padovanske-ga, Št. 72, Ely, Minn., operiran 14. februarja, 1924.
o . Opravičen do podpore $100.
37.
4928 Ana Skubic, članica društva Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa., ' operirana 22. februarja, 1924. Opravičena do podpore $100.
38.
9143 Marija Skof, Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 90, So. Omaha, Nebr., operirana 3. afc>flia, 1924. Opravičena do podpore $100.
39.
24021 Joseph Tomšič, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., operiran 18v februarja. 1924. Opravičen do podpore $100.
40.	, ' \
18856 Loui* Kastelic", član društva sv. Jožefa, št. 103, Mil-waukee, Wis., operiran 3. marca, 1924. Opravičen do podpore $100,
41.
9367 Ana Majerle, članica društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., operirana 8. marca, 1924. Opravičena do podpore $100.
42.
7979 Frances Vidic, članica društva sv. Ane, št. 134, India-napolis, Ind., operirana 11. marca, 1924. Opravičena do podpore $100. '
43.
8869 Angela Saje, članica društva Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., operirana 25. februarja, 1924. Opravičena do podpore $100.
4\.
8089 Frances Jurjevčič, čJanica društva št. 164, Eveleth, Minn., operirana 5 Opravičena do podpore $60.
MLADINSKI ODDELEK. \	179.
9624 Nikolaj Kelihar, star 1 leto, 8 mesecev in 14 dni. Član društva Marije Pomagaj, št.fc147, Rahkin, Pa., umrl 15. marca, 1924. Vzrok smrti, pljučnica. Pristopil 18. julija, 1923. Bil je član 7 mesffcev in 27 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne, 2 leta. Opravičen do podpore $34, kateri znesek je bil nakazan 2. aprila, 1924.
180.
8756 Catherine Tomac, stara 2 leta, 11 mesecev in 24 dni, članica društva Marije Sedeta Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 12. aprila, 1924. Vzrok smrti: pljučnica. Pristopila 27. decembra, 1922. Bila je članica 1 leto, 1 mesec in 15 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta, Opravičena do podpore $40, kateri znesek je bil nakazan 25. aprila, 1924.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik, ■o«
i rano ia Londona. Torej: Ha-vana, Dunaj in London. Hvala lepa našemu Trbovljčanu! KerMmam sedaj sedem pip v Zadnjič sem pozabil omeni- dnevni slulbi, opravlja njego-ti, da sem dobil za minule pi- va "londončanka" svoj posel ruhe še nekaj prav posebnega, vsako nedeljo. Marsikak dim-Moj znanec Tone Mervar je ček bo še izpuhnjen na njego-hotel pokazati, da nima samo vo zdravje in vseh onih, ki ple-harmonike v zalogi, ampak tu-1 f«jo na Mervarjeve harmoni-di stvari za kadilce. Poslal mi ae. je štiri fine "Ijavanke," dva	•
zavitka avstrijskega tobaka za Od mojih dre "bossov," Loj-cifarete in eno pipo, imjporti.; zeta i« Jakata sem prejel aa
Marije Pomagaj, februarja, 1924.
Velikonoč najmanj 15 funtov težko šunko iz Baicove vele-klavnice na 61. celti. Ista visi še doma v podstrešju cele, ker je nistao mogli skuhati ali prelagati. Skoda, da je joliet-ski Jerry L. tako daleč; inače bi se obrnil na enega .izmed njegovih "Lumber Jackov," da bi mi ta veliki piruh prežagal in razsekal. Pravijo, da pride čez 7 let vse prav. Dobro. Naj pa visi ona velikanska krača pod streho do božičnih praznikov!
Pri nas. na 6117 se nekaj kuha. Morda bom celo na kakp "vofcet" povabljen? Naš Ho-norable g. Pierce je prejel za pirhe od nekega soseda kar dva poročna kolača '(Wedding cake). Stvar in misel je sicer dobra; toda poslati in preskrbeti bi mu morali še kako mlado in bogato nevesto.
•
Dotična oseba, ki je v mojem uradu pozabila, ali nalašč pustila oni velikanski ročnati "tošelj" (velik 16x17), naj ga pride iskat; drugače ga bomo prodali na javni dražbi. Zdaj visi na posebnem žeblju poleg uredniškega koša in je še prazen. V ta "tošelj" bi Človek lahko spravil provijanta in gro-cerije kar za ves mesec. Enkrat sem šel ž njim regrat nabirat, pa sem praznega zopet nazaj prinesel.
*
Eden izmed naših "Lirašev" je letošnjo Veliko noč tako oranže in piruhe sekal, da ga je še pri vaji prihodnji četrtek roka bolela in tudi glas mu je še malo pešal. Jaz pa oranže
raje režem, pirhe pa razbijem.
*
Pravijo, da so v Ameriki slabi časi! Na neki veselici v Jer-nejevi dvorani so zadnjič pozni gostje kar desetice v zrak metali in po tleh pobirali. Desetice so bile pristne, ne pa ribniške, čeravno je bil tudi en Ribničan med onimi gosti, če je padla "cifra" je bilo za metalca slabo; če pa "mož," pa dobro.
*
Na našem Norvvood Road imamo hišne lastnike raznih narodnosti. Jaz vam pokažem slovensko hišo tudi če mi zavežete oči' in čeravno so mi še vsi ti lastniki neznani. Treba je iti samo zvečer mimo in poslušati iz nje prihajajoče me-lodijske glasove "kuretna, ku-retna," kake lepo vbrane harmonike.
Mislil sem že, da se bomo letos po Clevelandu z avtomobilom vozili, pa sem se zmotil. Ravno za zadnjega aprila je nekdo zjutraj že ob 5. uri pred mojim stanovanjem pustil elegantno "Peerless" karo. Stala je pred našo hišo- celih deset ur in čakala na rešitev. Končno jo je nek policaj odvedel na postajo, ker je bila — ulcra-dena. Rajši hodim pa še prihodnjih 49 let peš, kakor pa da bi se s takim avtomobilom vozil. Ko bodo novi Fordi po $5 si kupim enega za god, drugače pa nič ne kaže.
Akcije regrata so v Clevelandu zadnji teden padle za 75 odstotkov. Zdaj ga prodajajo že po 8 centov funt in sicer takega, da ima človek samo tri regrate enkrat zadosti za večerjo; pri terp si pa še lahko svoj klobuk z regratovi-mi rožami okrasi.
V	naši sosedni naselbini Col-!inwood se tri slovenske družine odpravljajo v Rusijo. Mislijo, da se v Leningradu cedi samo med in mleko ter da ondi ne bo treba nič delati ? Srečno pot in Še bolj prečen povratek! Umestno bi bilo, da bi vzeli s sabo še milwauškega urednika Uovakoviča, zastopnika ruskih boljševikov!
•
V	Grdinovi trgovini s pohištvom imajo neko dragoceno kamenito mizo, vredno baje
$1500. Trdno sem prepričan, da te mize ne bo kupil noben urednik kakega ameriškega slovenskega lista. Edino to je še dobro, da si to mizo vsakdo
Ifchko zastonj ogleda.
* ' *
Ob petkih je po naših slovenskih cestah tukaj v Clevelandu tako trobentanje, kot za časa zavzetja mesta Jeriho. Razni prodajalcci fib prekašajo v piskanju celo kakega bivšega avstrijskega c. kr. bataljonskega trobentača. Zdaj imam že navado, da si ob petkih dopoldne z bombaževino zamašim ušesa, če ne bi človek
š« lahko oglušii.
*
Dne 1. t. m. smo nekje obhajali srebrno poroko. Vsi so prihajali sprva, samo /njega (ženina) ni bilo takoj. Nameravali smo že izvoliti začasnega namestnika. Tako je, človek "busy" na dan svoje 25 letne poroke.
Meni se je ta večer najbolj dopadla pesem "Na okno trka . . . "Odpri tedaj . . Se bolj bi se mi pa dopadla ona lepa škatljica s 25 srebrniki, če bi bila moja; čakati bom moral
nanje še celih 6 let.
♦
Ker je bila ona slavnost ravno prvega maja, so nekateri gosti med večerjo vprizorili majsko manifestacijo, oziroma upor, da so fcovorance prepovedane, čeravno je gospod stolo-ravnatelj pri "zeleni" mizi in "zeleni" steklenici govornike pozival. Namesto besed je bila določena samo jed in pijača.
• -
Oni večer je po daljšem presledku zopet javno nastopil slavni pevski klub "Triglav," broječ v resnici tri glave. Pridružil se jim je še en basist, nakar so klub prekrstili na "fitiriglav." Prihodnji nastop kvarteta "štiriglav" bo drugi
mesec na neki slovenski farmi v Madison, O. Vaje se vršijo
vsak dan kar doma.
*
Predno-smo se ločili že ob času, ko mlekarji, svojo robo razvažajo, je skupina Vrhni-i čanov v oni kuhinji zapela za | slovo še svojo "coklarsko" him-ino: "Coklarji so rajali, hruške prodajali; enkrat dve, enkrat I tri; včasih še gnilih ni." To hitfino sem si dobro zapomnil. Žal pa, da sem pozabil ono, kako v "Cokelburgu" novorojenčku eno cokljo takoj na prsi pbesijo, eno pa na hrbet. Ni čuda, da so Vrhničani tako močnih in trdih prs. Saj so leta nazaj, dne 4. julija v Wau-keganu premagali Švede pri vlečenju dolge vrvi. Letos bo pa tudi v Clevelandu ivelika tekma z vrvjo, Jco se bodo potegnili naši Ribničani in Žu-žemberčani. Zmagali bodo prvi, ker imajo pa zelo utrjene hrbte, že veste čemu?
--o-
"LAHKA VINA IN PIVO."
(Light vvines and beer.) Colonial Theatre, Cleveland, Ohio.
To je ime nad vse zanimive burke," katero igrajo že drugi teden v Colonial gledališču. Spisal jo je v jako humoristič-nem tonu pisatelj Aaron Hoff-man in nam predstavlja začetek one dobe, ko je bila prohi-j bicija uveljavljcna> ali zadnjo ; noč srečnih mokrih časov. De-i janja se vrše v neki starodobni J gostilni. V tej burki nastopajo najboljši igralci in igralke.
Kdor se hoče v spominu podati na srečne čase gostiln, naj si ogleda to igro. Najboljši sedeži stanejo samo $1. Posebne Matinee predstave v četrtek in soboto. (Advertis.)
sladkor
cele kare ali "manj. Sladkor iz trsa ali iz pese. Pišite nam po cene!
WINKLER HONEY CO„
JOLIET. ILL.
Kadar mati pripoveduje:
n
Dragi sin, ljubljena hčerka, kolikokrat na leto se spominjate vaše drage matere. Mogoče je vaša mati tam daleč v domovini, preko morja in dolin.. Nje se spominjate v mislih in željah, da bi bila zdrava in srečna.
Ako pa vaša mamica biva tu, pri vas, ako ste srečni, da jo imate še živo, tedaj gotovo veste, da vaša mati neprestano deluje za vas misli na vas in vam prosi sreče. Ali se spominjate, ko ste odpotovali v svet, ko ste zapustili rodno vas, kako milo je za vami gledala mamica in prelivala gorke solze po sinu, po hčerki, vse iz neizrečene materinske ljubezni.
In če ste nesrečni, da nimate matere, tedaj vzdihhete tuintam: Kje si mati? Kje je tvoja skrbna roka, ki nam je prva kazala pot v življenje, polno upanja in vzorov, kje je mati, ki je imela morje ljubezni za otroka!
Ameriški narod si je postavil praznik, posvečen našim materam. Ta praznik se obhaja v nedeljo l I. maja. Sveta dolžnost otrok je spominjati se svojih* mater ta dan ter jih razveseliti s primernim, iskrenim darom, ki razveseli sladko materino srce.
Kaj pa morete nuditi materi lepšega, bolj l jubezen razodevajočega kot pa šopek svežih cvetlic, v sijajnih barvah pravkar došle pomladi. Saj je že stara slovenska navada, da je mati vedno gojila lepe cvetke pri hiši. To lahko haredite tudi vi, ko na "Materini Dan", ki se praznuje I I. maja razveselite svojo mater ^cvetlicami.
Pri nas jih boste dobili ta teden na izbero, najlepše bujne in dišeče cvetlice, po vaši izberi in okusu in po zmernih cenah. Vprašajte pri nas, oglejte si zalogo in gotovo zberete kaj. s cimur boste mamico razveselili. Se priporočam
mM
JIM SLAPNIK
6120 St Clair Ave. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.

--
=
Iz uredniške torbice.
Ne vem, kje je naša mladina ? Malo piše, še manj pa u-ganke rešuje. To dobro znamo vsi, šolske naloge ji delajo pre-v glavico, toda pri vsem tem bi se"-lahko malo bolj zanimali za svoj list. Na ta način nikdar ne ohranite materinega jezika. Urednik "Angelčka" ni noben sovražnik, angleškega jezika, vendar bi pa rad videl, da bi ravno mladina pokazala malo več zanimanja za slovenščino. Toliko za danes v opomin.
Sedaj pa poslušajte Franka A. Sodnikarja, kaj misli o vas: "častiti gospod urednik: Spet sem se oglasil iz Cleve-landa. Zadnjič ste me kritizirali, da je moje pismo prekratko, zato bom danes večjega napisal. Prav posebnega nimam poročati, ampak nekaj bo v naši fari ta mesec. Ali uganete —birma. Pa še nekaj bo, zdaj se učimo za slovesno sv. obhajilo. To vjjm ne morem povedati, kdaj da bo. Nekaj je narobe v Clevelandu. Vreme, to vreme! Prvega aprila je bilo vse belo po tlel*. Well, zdaj je pa bolje.
"Kaj je pa z našo mladino? Ali se sramujejo materinega jezika? Ali kaj je? Mnogo jih je v naši Jednoti, pa samo malo nas dopisuje. Morda se bodo oglasili v počitnicah. Tukaj v Clevelandu je veliko otrok, ki znajo pisati slovensko in so tudi pri Jednoti. Ne
more otroško srce v veselju o-virati, kar ni vedno pri otroku, da bi se zabranilo, a gotovo mora skušati tudi otrok sam že zgodaj, da si veselje pomnoži, kadar mu je le mogoče. Največ veselja bo otroškemu srcu dotakalo, ako je otrok v tesni stiki z naravo. Starši in vsi, ki so otrokom za njih veselje odgovorni, morajo na vsak način to veselje pospešeti v najvišji meri, katero jim razne razmere dopuščajo.
BKako je bilo pri nas, ko se je izza gora prikazala vesna, spomlad? Bače, moja rojstna vas, ležijo pod Karavankami ob vznožju nizko poraščene Do brave. Ker je kraj proti jugu odprt, se je vigred tu tudi nekoliko prej prikazala, kakor na bolj senčnih krajih.
la izpod kakega grma, obrnili in si ogledali vsako - polževo "kajžo," ki se je lesketala med velim, suhim listjem. A to je bilo vse le stransko.
Naš "pohod" je veljal kurji-cam, snežnim rožam. Za Ko-mencem, malim hribčkem v obširnem Logu, kjer se začne gorski gozd, tam že cvetijo, tako je šel med nami govor. Kakor brhke srne smo skakali po precej strmem Komencu. Mli narčev Foltej je prvi dospel na vrh. Zavriskal je. »Vsi smo vedeli, da je naletel na prve kurjice. Kakor burja smo se vsuli naprej, dekleta nam za petami. Oj veselje! V temnem gozdu leži še nekaj snega, a kjer je odlezel, je vse belo samih pestrih kurjic. Ni bilo prav, da smo jih preveč potr
TMOJI KORAKI, MAMICA...
Kadar večerne sence vse trudne legajo čez dolino in v OLIMPIJSKIH IGRAH ZA
Slovenci zmagali.
prihajaš s polja domov, mamica moja, sem že ves utrujen, j in vehe mi lezejo čez ogi, kakor bi bile s svincem obtežene.:
MLADINO SO ZMAGALI SLOVENSKI ŠOLARJI
Kakor znano, je bil posvečen A vendar te jasno slišim in I minuli teden ameriški mladini,
oglasijo se pa ne; zakaj se sra-,gostoma so se P°kazale posle- mladi, brez skrbi. Ali ui to
mu je jo slovenskega jezika? Kdor more odgovoriti, kar se tega tiče, naj mi odgovori v Angelčku. Slab je otrok, ki se sramuje materinega jezika. Vedno bolje je, če znamo več jezikov. No mislim, da je zdaj že zadosti, če je preveč, mi |Ta oprostite.
"S pozdravom vaš udani, "Frank A. Sodnikar." Frank, le pridi še na dan. Taka pisma bodo gotovo spodbudila tvoje sovrstnike, ne le k pisanju, ampak tudi k slovens-skemu prepričanju. Urednik. Odgovori na zadnjič priobčene zastavice. Zastavica: Anaklet. Uganke: 1. Začetek, 2. Pes nemore mahati s telesom. 3. Kdor že sedi. 4. Konec. 5. Dež. 6. Glas.
Kdor hoče poslati kako u-ganko, naj pošlje tudi odgovor; drugače se uganke ne sprejmejo.
-o-
J. M. TRUNK:
POJMO V ROŽE
Ko je sneg komaj odlezel, je gali, a bilo jih je nešteto, in ta-bilo naše prvo veselje, da smo ko lepe, ena bolj bela in rmena zagnali razne zimske copate, j ko druga. Polne roke jih ima-čerflje," kakor smo jim rekli, mo. Okoli in okoli klobuka so vstran in po Stranji začeli ska- nataknjene, celo v luknji v klo-kati — bosi. Pa je v tem ka- buk, več jih ne zmoremo. De-ko veselje? Ako tako popra- klice v mladosti prekašajo fan-žuješ, nisi nikoli po dolgi zimi te. Mi fantje smo samo trgali, hodil prvokrat- bos. Sicer je |ne da bi se vprašali, čemu, zabilo malo nevarno, če se je po-, kaj. Deklice so jo staknile, mladansko solnce skrilo za go- Poleg najlepših rož so nabrale ste megle in je zabril oster se- nekaj cvetočega vresu, zelenih ver. Tako vsaj so sodili mati listov, narezale malih smreko-in nas svarili, češ: "Otroci, pa vih vejic, da ^pletejo venec o-ne hodite prezgodaj bosi, ali ne koli Marijine podobo v cerkvi, veste, kaj se pravi: Brezen — Vrh Komenca se vsedemo. otroke rezen?" Seve smo mi Krasen je razgled po dolini, na sodili, da smo modrejši od jezero, na otok, in solnce sije skrbnih mater, kakor je pač i in vigred je in kurjice imamo otroška narava in navada. Po- ... in otroci smo, vesela deca,
dice naše neabogljivosti. Vsled raj? vetra so nam noge popokale, Deklice pletejo venec in za-prikazala se je kri. bolelo in pojejo. Veste, katero so zape-ščumelo je, a kaj boš, vigred (ie? je tu, in boso hoditi je tako fletno.
Sneg se je dnevno bolj pomikal proti goram. Koj za snegom se je prikazala zelena trava. Zopet novo veselje. Travnik vriska v novi obleki, pa bi ne vriskali tudi mi, vedela deca?
si
iMm
Nsd travnik znova je zelen, veo prerojen, ve« prenovljen. Kra«an at vendar božji »ve«, tako lepo odet!
Pri travi vidim travico, kako dviguje glavico — — med njo pa, rtej. pri cvet« cvet v obleko pisano odet — — krasan »i božji »vet!
Rožic ne bom tr;ala, rta bi vrni!« spletala, mirno, svobodno, ljubo po planinah naj cveto.
Ako bi jo tr-ala. rožica bi umirala, glavic« obesil«, solnca ne bi uiakala.
Tudi jaz sem rožica, v božji vrter u saj ena; skrivam se zdaj tu, zdaj tam, trgati pa sa ne dam.
Rožic ne bom trgala, srca s« nedolžnera; naj z menoj ž« uživajo mir, ljubezen, svobodo.
se- razveselim: "Mamica je prišla!"
In kadar stopiš v vežo, spoznam takoj tvoj korak in se vzradostim: ^'0,
mamica je
doma
Nobenega drugega koraka ne spoznam tako hitro in tako natančno kakor tvojega, mamica. še atekovega komaj, dasi stopa tako mogočno in glasno.
A tvojega, mamica, spoznam takoj. Ko si prišla zadnjič domov v spremstvu dveh sosed, sem med vsemi tremi brž razločil tvoj korak, ko ste stopale po veži.
In če je tvoj korak, mamica, še tako tih, slišim ga. Ali misliš, da te nisem slišal ono noč, ko me je kuhala vročica, in si prišla po prstih v sobico in si mi popravila odejo? O, dobro sem te slišal, a sem se potuhnil in se delal, ktfkor bi spal. Pa sem lepo čutil in videl, kako si me odevala. Slišal sem tihi tvoj korak, ki so spet odhajala.
čim teže te pričakujem kdaj, če si od doma, kadar greš v cerkev ali delaš na polju, tem jasneje razločujem tvoje korake, ko se vrneS. Slišim jih že, ko stopaš še po produ pred hišo zunaj*,ti
A kaj bi bilo, če bi tebe, mamica, nekega dne več ne bilo? če ne bi več prišla domov, ka-tor ne pride sosedova mamica.
Pravijo, da je umrla. A kako je to, mamica, da je umrla in se nič več ne vrne?
Ali tudi ti ne bi več prišla domov, če bi umrla? Povej, mamica, kako jc to: umreti?
Kaj molčiš in gledaš tako resno? Povej, mamica, prosim te, zakaj mene je strah . . .
Ksaver Meško.
Fantje smo malo pobesili glave, ker smo menda le preveč rožic nadrmastilii Tako Stranja nam je postala pre- je prav. Kurjic je bilo vse ozka. Vriskat in skakat gremo polno, na miljone, a naj cveti-zdaj na Ledine, kakor se ime- jo, kakor jih nam Bog pusti nttjejo široki travniki nad vas-1 cveteti. Pusti rožice rasti, saj
jo. Veselje raste od dne do dne, ko solnce jasneje sije in se travniki vedno bolj zelene.
so kakor ti, vesela mladina.
Amerikanska deca! Ti ne poznaš slovenskilT logov, goz-
Končno izgine sneg iz doline dov in rožic, ne uživaš take v pobočje na Karavankah, še i mehke, blesteče spomladi, a ae skriva v gozdu po kotlinah nekaj spomladi imaš tudi v in zametih, a premagan je. Ameriki in cvetlic, rožic ti tu-Zdaj je prišel čas, ob katerem di ne manjka. Vsako mesto smo sc med seboj pogovarjali ima po več obsežnih vrtov, kjer že dneve. Prihodnjo nedeljo (gojijo raznovrstne rožice. Idi popoldne po roženkrancu, %ta- j in hodi jih gledtft. Ako pa ko smo končno sklenili, gremo moreš ven v prosto naravo, po-vrože ali v kurjice." Kurjice hiti "v rožice," kakor smo ho-
Otroci, ki so rojeni tu v Ameriki, poznajo torej le Ameriko, me morda ne bodo v vsem razumeli, a naj bi me razumeli vsaj nekoliko, to je moj namen,
ako pišem o tem, kako sem jaz smo namreč imenovali znane kot fant vsako vigred z drugi- bele rože, ki se pokažejo v gor-mi otroci vred "hodil v rože." skem gozdu, ko sneg komaj od-Ameriška narava je nekoliko leze, večkrat celo že pod sne-drugačna od narave v stari slo- gom. To so prava deca vigre-venski domovini. V starem di, In deco vleče k deci, otro-kraju se izrazito kažejo štiri ke k spomladanskim otrokom, letni časi, tu imamo skoroda le "Iti v rože," je pomenilo za nas dvoje letnih časov, leto in zi- j to, kar je za mestne otroke L mo. Vigred, spomlad tu ni ta-: "majniški izlet." Nismo sicer ko izrazita, a čas spomladi ima i poznali raznih izletov, a "v Pavelček- prinese iz šole ze-tudi tukaj marsikaj pristno kurjici" smO pa le napravili lo slabo izpričevalo in ga po-spomladan^kega, prav kakro v izlet.	kaže neporočeni ta)ti.
stari domovini. Spomladansko j Ko so Carjev oče odmolili "Na, teta, sedaj ki 1 veselje pozna, ali naj bi pozna- rožnivenec v cerkvi, smo se dava roke J" Ia tudi ameriška mladina. Člo- vsuli iz Stranje proti vasi in iz "Zakaj, dete moje?" veška srca so " povsod enaka,, vasi po Ledinah, Rezavah ob "Oba sva obsedela."
za veselje ustvarjena vsa, ra- cesti v Loče više v Rusance in	-„_-
dosti dostopna brez izjeme, j Log. Cela truma nas je bila. Katehet: "Zakaj so razboj-
dili mi, ko smo bili mladi in veseli, kakor ste zdaj vi!
--—o-
NAŠA MILENCA.
Modro oko — kakor jaaoo nebo, notni atm rde*i — kot ireSnji iarofti. smeh rinigran — kot aolnint j« dan . ,
Nafn Milenca med cvetja«) kobenoa. Mamica tika se srečna nasmiha; njena radost — oživelo mladost. \ --—o-
SLIKA MOJE MATERE.
(Za "Materin dan." 11. maja.)
Če otožnost mi velika polni dušo ta srce; mi tolažbo daje slika moje ljube matere.
Slika ta je meni sveta; res, najdražji ves zaklad; ker spominja me na leta; na življenja raj—spomlad.
Pesmi mi je mati pela, ljubkovala me srčno. Božala me in objela: "Ljubček spavaj le mirno!?
O, najdražja slika moja, slika drage matere! Vsled trpljenja ,truda, boja, sivi žc so nje lasje.
a
Sliko to vedno čislal, častil bom, dokler na svetu živel, dihal bom. Slika saj to je moje ljube matere. Naj jo poljubim, pritisnem na srce!
KRATKOCASNICE.
pred vsem dečkom, kojega se je širom Amerike na razne načine ozhajalo.
"Deški teden," ali "Teden dečkov" so imeli tudi v Jolietu, 111. in ga zadnjo soboto zaključili z velikimi olimpijskimi i-grami na obširnem Richards travniku blizu J. T. višje šole; nad 2000 oseb je gledalo to zanimivo prireditev. Tekmovalce raznih jolietskih šol, vseh skupaj 408, v starosti od 8 do 21 let so razdelili v 64 odsekov. Zastopani so bili učenci 6. 7. in 8. razreda osmerih ljudskih šol, treh farnih in dvojnih višjih šol in skupine štirih industrijskih podjetij.
O nastopu in izidu teh tekmovalnih iger čitamo v nedeljskem "Joliet Herald News" sledeče:	i
Izid olimpijskih iger za dečke farne šole.
VI. razred prvenstvo (Cham-pionship)
Slov. šola sv. Jožefa dosegla 21 točk.
Sv. Patrika šola, 13 točk.
St. Mary's šola 4 točke.
VII. razred:.
Slov. šola sv. Jožefa 14 točk.
St. Mary's šola 12 točk.
Sv. Patrika šola 3 točke. , VIII. frazred:
Sv. Patrika dela 21 točk.
Slov. šola sv. Jožefa 14 točk.
St. Mary's šola 4 točke.
V	tej tekmi so se-osobito u-Čenci VI. razreda slovenske farne šole sv. Jožefa najbolj odlikovali, ker sp premagali ne samo svoje tekmece dvojnih farnih (irskih) šol, ampak tudi vse tekmovalce VI. razreda sedmerih ljudskih šol. Med slednjimi je največ dosegla Marsh ljudska šola, samo 18 točk. Tako so tudi v celoti vsi trije razredi šole sv. Jožefa prekosili svoje tekmece ali so-učence farnih šol. Slo venci, so dosegli skupaj 49 točk; šola sv. Patrika 37, St. Mary's šola pa 20. Tekoči teden se bo zmagovalnim skupinam razdelilo takozvana • "championship" bandera. Med farnimi šolami bodo dobili Slovenci (učenci šole sv. Jožefa) dvoje bander. čast jim! čestitamo!
Razne tekmovalne igre so se vršile v skakanju na visoko, v tekanju na 50, 60, 70, 200, 260, 300 in 400 jardov.
Zmagovalci v skoku so bili sledeči: Math Verbišar, John Kočevar, John Žlogar, Josip Wolf in Anton Stukel.
V	tekanju: John Kočevar (Korvan ?), Math Verbišar, John Zlogar, Frank Kuzma,
MEDVED IN VOLK.
Srbska narodna pripovedka.
■
Medved: "Dobro jutro, boter!"
FRANCEK IN UČITELJ
(Pe*ov«r o zdravstva.)
Sosedov Jožek je zbolel za
v ii» «<vv • u « j u davico in France k je radove-p ♦• J • /L m»» baS d0br°'lden vprašal učitelja, ko ga je Bog ti daj dobro!	'srečal, odkod pridejo bolezni.
Medved: Pa si silen danes Učitelj: „Večina bo,ezni „e
menda si lačen ker si posta naleze in te ^lezljire bolezni tako tanek. Tudi krvav si! „ najbolj nevarne Med nale2_
,r „ „o	tfirimi boleznimi so n. pr. gri-
Volk: Bogme prijatelj ža> davica koze> oš jce -
slabo se mi je godilo. Postal ska influenca in druge
sem gladen, pa sem si šel po- pv*ncek: »Kako sc Pa bole-
lskat hrano v vas. Komaj sem !zen prime?"
hotel odnesti jagnje, me zašle- Učitelj. „Ako ge človek Ra
dijo psi in začnejo lajati. P"-1 haja v bližini na kužni bolezni
Je. CIOVepa za1mahml obolelega človeka in ako se ga po meni s svojim svetli*ire- Lelo dotika je n'evarnogt> da
pom, ki ga on menuje sekiro, ge u jm -0 boIezenske ka„
in komaj sem utekel."	• A„	v, -u	,
„	in da obolis. Včasih se človek
Mnogo sem že nalfize da gam ng ye kako
.. Ko bi se enkrat Francek. „Kako g(?
rt J!Jr J gta,Premika8tl1 tem bolezni ubranimo?" da bi imel zadosti.
Medved: čul o človeku
Volk: "če te ravno veseli, pridi zjutraj k meni, pa ti pokažem človeka."
Drugo jutro pride medved k volku. Odideta na pot in se ustavita za nekim grmom v zasedi. Ko nekaj časa čakata, pride po poti otrok.
Medved: "Ali je to človek?" Volk: "še ni, pa bo še."
Učitelj: "Najlaže sc skušamo ubraniti bolezni, ako nc pridemo v dotiko niti blizu takega Človeka, ki je okužen. Potrebno je, da se v času, ko |je kaka kužna bolezen razširjena, Čim manj dotikamo predmetov, ki jih prijemlje vsakdo. Ako smo pa že prisiljeni, da moramo prijemati za take
čakata dalje in tedaj pri-	kakor Pr- kljuke v
stopica starček bel kot ovca Cerkv,'.fm ™°ramo p°tem 8kr^ „ , , „.,. . , . ,„ no umiti roke z milom in jih Medved: "Ali je to človek? i , .__„ , , . ,
Volk:
«xt * • * u t xi Ee,° izplakniti. Sploh je do-Ne, ta je že bil člo- . . . .	j .
bro, da si vedno, preden primes
kos kruha, umiješ temeljito roke. Snago je vohče treba vedno čislati."
Francek: "In če človek zbo-|li, kaj moramo napraviti?" Učitelj: "Takrat pa je treba
vek."
čakata dalje in tedaj prijez-čem suknu in z brkami kakor di po cesti orožnik ves v rde-dve borovi veji, za pasom mu blestita dva samokresa, a poleg dolg nož."	,	,
Medved: "Ali je to člo-	.zdravnika .ker
vek?„	le-ta more dati navodila, kako
Volk: "Da, to je človek." je treba zdravita Nesreča
Medved je hitro skočil izza Jf f °va' ^ ljudje v Ukih grma na pot, volk pa je ostal S,"caj* »?Me}a^kakega ma-za grmom in gledal, kaj bo.	-kakega Cop"H-
Ko je zapazil orožnik med- Lka ' ki bA?,ezni ^^arja. Ta-veda sredi poti, kako se napi- k| maza^ coprniki ne vedo huje, je potegnil samokres in ?.lčfar' ker se niso ničesar uči-___A	n___jm__'i. docim mora zdravnik, pre-
den zdravil dolga leta."
ljudi, študirati
Solaroek.
Katehet izprašuje dekletca j Josip Russ in John Terlep. Ta-po Božiču, kaj jim je prinesel ko so bili tudi učenci šole sv. iJezušček lepega.	Jožefa v tekmi na razdaljo
Miliea: "Krožniček in -sko- 300 in 400 jardov prvi; prvo delico."	razdaljo so pretekli v skupinah
KatehoL; "Kaj je napisano j v 45 sekundah, drugo pa v 54; na Skodelici?"	v tekmi na 360 jardov so bili
Milica: "Vesele božične drugi.	^^^^
praznike1"
dvakrat ustrelil. Pogodil ga je obakrat. Toda medved ni zbežal. Orožnik pa ni poznal šale, temveč je potegnil nož in lopnil po medvedu. Ko je mahnil tretjič, je zbežal medved v gozd, ves oblit s krvjo.
Po nekoliko dneh. ko so se medvedu rane nekoliko zacelile, sc jc medved sestal z volkom.
Volk: "No, kako je bilo, prijatelj? Sedaj menda vidiš, da jc človek najmočnejše živo bitje."
Medved: "Sedaj moram ve- "Dobro jutro? Kako ste kaj spali, rovati. Nisem še videl take zvončki in korčki in tulipani?
si . i o<._i!Al1 n,8,c prerano že vstali, zivah kakor je človek. Stal pa bostc drcvi prehitro zaspali?"
sem na poti, a on mi jS prhnil v ^ ^ . lice kot divja mačka, tako da rvončki'"n korčkU^fuSni! se mi je naježila vsa koža. Ko Kaj jih je pisanih ! Cvetk pri cvctu sem mu prišel bliže, je izvlekel ,n ™ 80 P0^"1 in n'ekak svetel jezik in me je o-rDober dan! Kaj tc hi sram?
NA LIVADI.
čenzinčez jc vse zeleno, cvetje, belo in rumeno, smeje se pomladi; Solnce dannadan topleje, bisere nam v roso seje, vzbuja radost po livadi. -o-
POZNO JUTRO.
plaknil enkrat, dvakrat, glej mojo glavo."
-o-
Oče: "Francelj, ti pa pri-
Solncc je že četrt neba obhodilo, ti pa le v postelji sam, sam, sam -še solnce se zdaj za oblake je skrilo
Učitelj izprašuje otroke: "Kdo jia mi zna imenovati kako stvarstvo iz živalstva ? " Vse samo Peterček dvigne
.	,roko. "Tbrej dobro. Peter-
Tega si pa res nc . . .. :'	. . . .
tiuT v •	t! nam boš povedal kako
morem misliti. Kaj pa so re- , . . , .» t r, . - i
kli gospod učitelj?"	i!v"l\to Je kpo- „ Pettrce^
Fr.ncelj: "Meni ni«, ampak f™ rcs,a°:„ >c
„	T	it- gospod učitelj." "Dobro! In
Žigovcevemu Janezu so rekli,
hajaš danes iz šole zelo dobre volje."
Francelj: "Gospod učitelj so me pohvalili." Oče:
lahko po-
Katehet: "In kaj tebi, Ani- prvenstveni žogometni tekmi
Tsk?..™a	<1. bo kmelu bolj neumen koi~
ca?" Anica:
šol v Jolietu
jaz.
žival?" Zopet dvigne Peterček roko. "Torej, kako se
"Tudi krožniček in farna Šola sv. Jožefa častno Butala, kaplanu cerkve sv. Jo-	imenuje druga žival, ki jo
:skodelico. Na skodelici je za- mesto, oziroma 1000 točk. Do- žefa, ki vodi tudi razne šport-	če* povedati, Peterček?" : "še
pisano: Naši dobri Anici 1" sedaj je dobila žc tri igre, zgu- ne^gre med svojimi učenci.	en trv> gospod učitelj."
Katehet: "In tebi, Micika?" bila pa nobene, ali ravno to- Jolietska slovenska naselbi-	-o-
Micika: "Tudi meni je pri- liko, kakor učenci St. Mary's na je na svoj naraščaj, oziroma	Učitelj: "Zakaj se dviga
Srca otroška pa morajo pozna- Fantje gmo jo udarili popred, niki slekli onega človeka, ki je nesel skodelico." šole. na svojo mladino lahko ponos-	živo srebro, če stavimo termo-
ti sploh samole veselje, ako no- dekleta so bolj počasi sledHe. šefiz Jeruzalema v Jeriho?" katehet: "Kaj pa je tu na- V kolikor smo poučeni, gre na in lahko ponovno zatrjuje,	meter v vročo vodo?"
če j o otrpneti za poznejšo, Vse nas je zanimalo. Staknili Učenec: "Da so ga laže pre- pisano ?" za dosego teh zmag in prven-1 da: slovenska kri nikoli ne	Učenec: "Ker ga spoda> pe-
manj veselo dobo. Marsiksj smo vsako cvetlico, ki je kuka- tepli." Micika: "Kavarna Zvezda." stvo največja zasluga Rev. M, i "sfali."	ie»» '
' - ; ' J ■ , - J--. 1 ■ J • ' • r _ ) . , I	•
"GLASILO fe. S. K. JEDNOffi," j MAJA, 1*$4.
THE MONTH OF MAY.
"Daily, dailjr. »in« trn Mmrr
She, Mr koal. to praiam du«;
Ali to te**ta. ker aetion«, wor*bip> With Um heart'* davotion tru«."
Of aH the months of the year the month of A$ay is the love-liest, and contains a special charm, because the Catholic Church has consecrated it to Mary, the loveliest of God's creatures. The devotion of the faithful towards the Mother of God has inspired them to dedi-cate the beautiful month of May in a special manner to her honor.
If we look about us we notice that evfrything has under-gone a change. Winter with its darkness, gloom and eold, is a thing of the past. Spring beams upon us and aH is aglow with radiant sunshine, aH is throb-bing with renewed vigor and life; the leafy trees, green fields and aweet-smelling flo-wers, aH cheer our souls. How beautiful is this springtime in nature, springtime in the holy Church, springtime in our own hearts. At the sight of awaken-ing nature, with aH its fresh-ness, beauty and new life, our souls wake up in joyful toneš, giving praise to the Creator of aH this loveline«<s. Do We not rejoice to behold in the bright and cheering days of May the retuming foliage and the sweet, fresh flowers? We ali delight to see the blue violet and the fragrant rose. But in God's garden there is a flower, the brightest and the whitest of ali the flowers in paradise, Mary, the Blessed Virgin and the Mother of God.
The month of Majr is with }j;jus again. It has come to make our hearts happy with its beau-ty and to strengthen our souls , with the heavenly graces which God will bestow upon us, provided we strive to the utmost of our power during these fleeting days of May to imitate the virtues of His holy Mother. We are the children of'that gentle and most fair Mother whom God has exslted above aH other creatures. Throughout the world, the whole Catholic Church unites in honoring and praising her, in giving to her that inferior and relative worship Which in no way detracts from the su-preme worship which we pay to God, her Creator. Jesus calls us to join in the universal hymn of praise which will as-cend before the heavenly throne from every quarter of the world, honoring Mary whom the King of Heaven de-lights to honor. Jesus desires that we obey that call, because devotion to our Blessed Mother will obtain for us. many graces of which the value can-not be estimated.
ORIGIN OF THE MONTH OF MARY.
The exact date of this pub-lic devotion to the Queen of Heaven is not known. Some say that St Philip Neri, most devout servant of Mary, who died in the year 1595, was the first to originate this beautiful practice of May devotions in Italy. At that time a great re-ligious movement and schism was under way, causing great numbers of Christians to be torn away from the true faith and from the love of Mary. It grieved the Saint immensely, who was a true friend of the young, to see that so many in-nocent children were being de-stroyed by the bad practices during the May celebrations and amusements in Italy. He prayed to Mary, the Mother of ali the children in God'« Church, daily recommending to her these young and dear souls. He persuaded his be-loved children to keep aloof from ali the dangerous May celebrations and to gather around the alta rs and images of Mary, there to search for proteetion, peace and happi-ness of the soul. The yonng
people who loved the Saint dearly, hastened to the sanetu-aries and chapela dedicated to Mary. There they prayed, sang hymns, recited the Rogary and received instruetion, thus pro-teeting their souls from the germs of temptation,
From Italy this devotion passed into France and other countries pf Europe and pro-duced the most fruitful results, enkindling in numereus heai^s a great zeal and warmth of piety for the Queen of Heaven. Today May devotions are prac-tised over the entire world. Everywhere, in the humblest huts of the poor laborers to the royal, palaces of the kings, from the small child at its mother's side to the gray-haired man hastening to his grave, honor is given to Mary as the Queen of May.
THE OBSERVANCE OF MAY DEVOTIONS.
Daily during the Month of Mary God grants us opportu-nities for furthering the inte-rests of our soul. He offers us His grace. How unwise it would be for us to reject that gsace. Therefore let us attend and perform aH the devotions of this month with a true špirit Let us bring daily to Ma-ry, the loving tribute of our de-voted homage.
The fields are filled with flowers which the advancing springtime has given us. Let us adorn her altars with the rich-est, choicest and most fragrant bouquets; then, as children of Mary, let us gather around her and offer up our love, and seek her intercession.
May devotions are comraon-ly performed in a church, before an altar or image of the Blessed Virgin. But They may be performed privately at home. Devotional hymns are daily sung at the end of the Holy Mass. These hymns aH speak to us of our Lady's greatness, of her virtues, of the great and tender love which she constantly shows to-wards us sinners, and of her powerful intercession with Al-mighty God. The Rosary ia recited and we aak the Blessed Mother to accept the triple Wreath of her Joys, her Sor-rows and her Glories. To the sweet melodies of the Magnifi-cat we will offer to her the Joyful crown of pearls; to the sorrowful strains of the Stabat Mater we will give the Sorrow-ful Mother the crown of Sor-row made of gold, and to the glorious sounds of the Regina Coeli we will bring her the crown of Glory, fashioned of our diamonds and we will plače it at her altar aglovv with lights and bright with the fresh flowers of spring. Short in-structions, narratives and les-sons are usually given during this month which illustrate the benefita that can be derived from a pious confidence in Mary. The Utany of the Blessed Virgin is recited or sung to which the worshippers, hum-bly bent in prayer, respond "Pray for u*". Benediction of the Blessed Sacrament ia given, in which Jesus, the Son of Ma-ry raises His hand to blesa you, and senda you home enriched with graces and determined to spend the day to the honor and glory of God.
Let us, therefore, be earnest in the performance of aH May devotions. Mary is our model; from her we learn patience, perseverance and ali virtues. Let ns go to her and teli her the troublea of our life. She will always listen intently to our humble supplications, because she ia our Mother. Jesus, her only Son, wiH grant the pe-tition which she aaks for us, It has never been haard that the despised one who flew to her and confidentIy implored her intercession. By prayer and devotion to the Queen of Maf our
youthf ul hearts wi11 be trained in virtue which plays an impor-tant part in direeting our steps in the ways which lead to life everlasting. -
A. Bratina.
May the two names, so sweet and so powerful, of Jesus and Mary, be always in our hearts, and our lips.
St. Alphonsua Liguori.
-o-
A MAY HYMN.
Hail! Virgin, dearest Mary, Our lovely Queen of May, AH spotless, blessed Lady, Accept our gladsome lay. Thy children humbly bending Around thy shrine so fair; With heart and voice
ascending, Sweet Mary hear our prayer.
Hail, Mary, sunclad Virgin, Our smiling Queen of May, AH sinless, star-crowned Lady, Accept our tuneful lay. We've gathered fresh bright
flowers, To wreathe our fair queen's
brow;
From gay and verdant bowers, We haste to crown thee now.
Roman Hymnal.
A STRANGE STORY.
The boy found himself in a pew. What špirit had prompt-ed him to enter this Catholic Church? He could not himself teli. Was it a good or an evil špirit? God alone knew. The boy knew something of Catholic doctrine and practices. His early years had been spent in a paroehial school. Often he had listened vvith curiosity to the Cathecism instructions given the Catholic children, though at the time seemingly deep in his geogra-phy. He had neither tolera-tion, contempt, nor belief for those Catholic doctrinee, rath-er he felt wonder that people could betieve in .some of them, they were	?vjc^tly
absurd.
The Sanctuary beli sounded: "Domine, non sum dignus," the priest solemnly repeated. Presently, some of the worship-pers nearest the altar rose and, with clasped hands and down-cast eyes, approached the rail. They bowed and knelt The priest approached and gave them the Sacred Host. Others farther down, some near the boy, moved toward the altar. The boy, also, rose and went on with them. O God, Thou only knoweat but surely it must be an evil špirit that has led this unbeliever hither to deseerate Thy sacred Body and Blood 1 The boy goes but a few stepa before he begins to regret this prank, which a mere špirit of misehief • and reeklessneas had inspired. It does not seem to him nov so amusing after aH; however, it is too late to tum back — it would on!y excite attention. He goes on, but a strange feel-ing takes possession of him, ahd seems to make this thing that he ia doing utterly dis-tastef ul and abhorrent to him. His feet reluctantly bear him to the altar. God will not per-mit this deseeration! Surely, the boy will not go oni But ye8, step by step, he nears the altar rail and kneels with the others. "It is aH nonsense," he tries to assure himself, "this being the real Body and Blood of Christ. What difference will it make if I taste this mor-sel of bread?" He tries to raise the altar-cloth as he see8 the others do, but he notices how fooli8hly his hands trem-ble.
He makes an effort to laugh inwardly at what he calls his nervousness, and recalls many recklessly venturesome pranks he has heretofore played, the danger and excitement of whieh caused him not the trem-bling of a muscle.
The priest has reached the
en£ of the rail. He is coming back, and soon it will be th« boy's turn. He would jump up and leave, were the priest not so close. The priest raises the Host from the cjialice. The boy watches with fascinated eyes. The Sacred Host is with-in a few inehes of his lips, and his eyes are on It.
Did the priest drop the Host? The boy sees It flutter-ing from the fingers that hold It, till It rests on the floor a few feet away. The pri«t turna pale, and his hand trem-bles. The boy agitated, but no longer undecided, rises from his knees. The same boy — and yet not the same — re-turns to the seat he had left and dropa on his knees, no longer, thank God! aseoffer and unbeliever. Now he knows, he believes! His lips move not, but his sonl pours forth fervent thanks to this same Eucharis-tic God at whom a while ago he was scoffing.
Time and plače are forgot-ten. A soul has found its God, and aH else is forgotten!
The worshippers have with a few exceptions left the church. The priest approaches, and the boy feels a touch on his shoulder. "Will you fol-low me?" he trhispers.
The boy's soul does not ad-just itself to earthly things, until a few moments later he finds himself seated opposite the priest in the^latter^ study, and he meeta the steadfast gaze from the kind, reassuring eyes before him.
The priest soon knows the whole 8tory. Te^rs are in the eyes of both where the boy has finished. The priest takes the boy's hands in his own and, in that fervent handclaap, is welded a sacred friendship.
"Boy! Boy! What a happy day this ia for you! In a few short hours you have found your God, a lifelong Friend, yes, and your vocation!"
The boy is today a priest. His zeal and rianctity are spok-en of far and wide, though like many other noble souls, his "greSftest greatness is un-known." Earth knows a little —- God the rest. (Mary 0'M. Lupton in "The Indian Advocate")
CONFIDENCE IN OUR HEAVENLY MOTHER.
"More confidence! ask more! ask greater things! It is no dream: the hour is to come when we shall see her. We shall hear her very voice, and be delighted by her beauty, and kiss those hands which have sent us so many graces; and kiss those hands which have sent us so many graces; and then, and not till then, shall we know to the full the abounding joy and exultation with which ali heaven and its angels are overflowing be-couse the Queen of Paradise, the dear Empress of*angels and of men, your Mother and mine, was, through the Omnipotence of unutterable love, conceived without stain of original sini" Father Faber.
suffered death, vvas for centu-ries concealed by the infidels frotn the veneration of the faithful; bnt in the year 826 St. Helena, the mother of Con-stantine the Great although a voman of venerable age, 'made a pilgrimage to Palestine in order to institute a search for the Holy Rood. The princess, having zealously direeted cer-tain excavations near the summit of Mount Calvary, finally came upon the true cross. That this was the true cross was mi-raculously proved by the in-stant cure of a sick woman and the restoration to life of a dead body, after both had been brought in contact with the sacred relic.
Four things a man must learn
to do
If he would keep his record
true
To think without confusion,
clearly
To love his fellow men
sincerely, To act from honest motives
purely
To trust in Heaven and God
securely.
The measure of a man's life is the well spending of.it, and not the length.
THE FINDING OF THE HOLY CROSS.
May 3.
The sacred wood upon which our Lord and Savior Jesus Christ was crucified and
St MARY MAGDALEN OF PAZZI, VIRGIN.
May 27.
St. Mary Magdalen of Pazzi wa8 a child of benediction, elected from her very infancy to manifest the marvels of di-vine love in a chosen and faithful soul. At the the tender age of twelve years, she consecrated herself to Jesus Christ by a solemn vow; and as her noble parents (holding a distinguished position in Florence) wished the young Magdalen, three years later, to marry a suitable consort, the holy virgin announced, like St Agnes, her espousals to that Eternal Lover to whom her heart and life were dedicated. Soon after, she entered the Carmelite Order, attracted thither by the frequent com-munions allowed its members. Her fervor was tested by many trials and temptations. She breathed forth her soul in the sweetest peace in the year 1607, at the age of forty one years.
HOW NIČE T WOULD BE.
How niče 'twould be, if
knowledge grew On bushes as the beiries do; JThen we would plant our
spelling seed, And gather aH the words vre
need.
And sums from off our slates we'd wipe, And wait for figures to be ripe. And go into the field and piclf Whole bushels of arithmetic. Or, if we wish to learn
Chinese We'd just go out and shake
the trees, And grammar then in ali our
towns
Would grow with proper verbs and nouns; And in the garden there
would be Great bunehes of geography. And aH the pa?sers-by would
stop
And marvel at the knowledge
crop.
THE POWER OF THE 'HAIL MARV.
There was once in Germany a certain eriminal condemned to death; but he was obstinate and refused to make his con* fession, though a Jesuit father did his utmost to convert him. He entreated him, he wept, he east himself at his feet; but seeing that ali was in vain, he finally said: "Let us recite a 'Hail Mary,. No Sooner had the eriminal recited it than he began to cry bitterly, made his confSssion with much com-punctiOn, and wished to die clasping the image of Mary.
voice broken by sobs, made a vow to become a religious if he shouid live, and then died.
ASCENSION DAY.
Ascension-day is solemnized in memory of Chrisfs glorious ascension into heteven on the fortieth day after his resurrec-tion, in the sight of his apostles and dlsciples, for which reason the paBchal candle at the end of the gospel is taken away to signify the same. The faithful Christian should then detach himself from the earth, sigh after the hap&iness of heaven, which was opened to him on this day, and invoke upon himself, by fervent prayer, the grace to overcome every diffi-culty in the way of salvation.
■In a city of Spain there lived a sinful man who had given himself to t}ie devil, and had never been to confession. He did nothing good but say a •Hail Mary' every day. A certain priest relates that when this man was at the point of death the most holy Virgin ap-peared to him in a dream and looked on him; her kind«efes so changed him that he imme-diately sent for a confessor, made his confession with a
DO YOU KNOW THAT w
Americus Vespucci was a Catholic. From him America accidentally ireceived her name.
Samuel de Champlain founded Quebec and diseov-ered Lake Champlain and Lake Ontario. He was a Catholic.
Isaac Joqueq, a Jesuit was the missionary of the Iroquois.
De la Salle, a Catholic dis-covered the Ohio River. t
James Marquette, a Jesuit, diseovered the Upper Mississ-sippi.
General Sheridan died a Catholic.
Vasco de Balboa who diseovered the Pacific Ocean was a Catholic.*
Magellan who first sailed around the world was a Catholic.
Sir George ' Calvert (Lord Baltimore), a Cathcflic, founded Maryland.
John Barry who founded the American Navy was a Catholic.
Andrew White, a Jesuit, was the first missionary in Mary-land.
POPES BORN IN MANY
COUNTRIES; ST. PETER
HAD LONGEST REIGN.
A great many of the Sove-reign Pontiffs have been of Italian birth, but many were of other races. One hundred and four Popes have been Romans, 103 were natives of other parts of Italy; 15 were Frenchmen, j?even were Asiatics, three were Africans, three were Spani-ards, two were Dalmatians, while Palestine, Thrace, Hol-land, Portugal and England have each furnished one occu-pant of the Papal chair.
Nine Pontiffs have reigned less than one month, thirty less than one year, eleven more then twenty years, six have reigned over twenty-three years; the longest reign, ex-cept that of St Peter, who was in Antioch seven years, and in Rome twenty-five yeara, two months and seven days, was the reign of Pius IX, who was Pope 31 years, seven months and twenty-one days.
The next longest was his successor, Leo XIII, who was Pope twenty-five years and five months. The combined successive reigns of these two Popes are lohgest in history, covering a period of 57 yearo and five mpnths.
Lake shore Visitor.
"
Five things observe with care: Of vrhom you speak, to whom you speak, and how, and when, and where.
WHY SHOULD 1 VO HO-LY COMMUNION?
Is t. — To please Jesus who invites me.
2nd. — That He m*y work His vronders in my soul.
Srd. — To thank Him for ali good.
4th. — To petition for my-self and others.
5th. — To console Him in his loneliness.
6th. — To repair insults ot« fered Him by His enemies.
7th. — Because He is my AH in Ali, in time and in eter-nity. Wil you not go? Where there is a will, there's a way. Love makes aH things easy.
You can't make good unless you are good.
CORRECTI
Subscriber (to informatiion^ operator): Please, give me Mr. DiH's telephone number.
Operator: — Is the initial "B" as in Bili?
Subscriber: —- No, it's Dill as in pickle.	^
The Mouthpiece.
AN OLD CONUMDRUM.
I am a word of letters four; Take one away, you'll like me
more:
Take two — I do not cease to
be:
Take three, and stili there's half of me.
Here's a elever answer in
rhyme:
. i
Conumdrums are at best a
shame —
I'd much prefgr a slice of ham! A m present is of verb to be, And m is just the half of me.
EXTRA WD-N ARYI
"Father, I cawn't eat this soup."
"Waiter, bring the young gentleman another soup."
"Father, I cawn't eat this soup."
"Waiter, bring the yonng man some other soup."
"Father, stili I cawn't eat this soup."
"Well, why, my son, cawn't you eat it?"
"Father, I have nO spoon."
ADDING MACHINE.
A 8choolboy at luneh time entered a grocery store and said to the clerk, "Take this order: 10 pounds of sugar at 6 cents, 11 pounds of coffee at 25 centa, 8 pounds of tea at 30 cents. Add that up. How much is it?"
Clerk: "$6.75."
"Are you sure?" asked the boy.
"Of course Fm sure."
"Thank you very much. That's my arithmetic lesson for tomorrow."
PUZZLES.
I am fore ver, yet was never? Eternity.
Why is a fooPs mouth like a hotel door? It is always open.
Wh^n is it easiest to read? In the autumn when Nature turns the leaves.
What is it that goes up and down hill, but never moves? The road.
What odd number when be-headed becomes even? Seven.
SAWING A BOARD.
A man has a board which is 10 feet long, and six inehes wide at one end while it is 12 inehes wide at the other. He wishes to divide it into two equal parts. How far from the small end should he cut it?
SELLING APPLES.
A farmer advertised to seli 100 barrels of apples, and writes to a commission man for an offer. The latter advises him as follows: "I will pay $2 per barrel, or $1.75 and the empty barrels." The farmer can buy empty barrels at home for 25 cents, and the freight from the city is 25 cents per barrel. What is the best thing for him to do?
WEIGHT PUZZLE. A hardware dealer has an old fashioned scale with four weights, with which he can weigh any amount from one to forty pounds. What are these weights?
o
Mail
wmy nev
«4 i
U the Editor at "Little Angel,'* S95 So. 2nd 8t, Steelton, Pa.

roškem
V kuhi-
Siten vo-tovariia. Uit Zmaga je ftaiaf ▼ kupeju. Uljuden
kuhar.
% - » ,
(Nadaljevanje)
Ko sem se z onUh Čehom in Rusom na postaji Golta sestal, sem ju vprašal, če kaj vesta kdaj odpelje prvi vlak proti Birzuli. Dobil sem pa nepo-voljen odgovor. Čeh je omenil, da je o tem že poizvedoval vse naokoli, toda ni mogel nič pozitivnega zvedeti. Vse je na tej postaji izgledalo tako nekam napeto, kakor bi se nekaj pripravljalo, morda tudi na revolucijo. To vojaštvo na peronu in strojne puške ne pomeni nič dobrega. Čeh je bil vse-kako mnenja, da bo na tej postaji stoječi vlak morda odpeljal naravnost v Birzulo. Toda kaj meni vse. to pomaga, ker ni mogoče dospeti na vlak. Ona dva tovariša sta me potolažila, da mi bosta šla v tej zadevi že na roke, ker sta se oba baš s tem vlakom do semkaj pripeljala zastonj.
"Tako, čemu pa nista na vlaku ostala, da bi se peljala naprej?" sem ju vprašal.
"Morala sva doli, ker se je vlak tukaj ustavil; zdaj pa ne znava, kdaj bo odrinil naprej."
Pojasnila sta mi, kako sta se vozila v kuhinjskem vagonu skrito med razno kuhinjsko potrebščina, da je za nju vedel samo uljudni lfuhar; velel jima pa je izstopiti v Golti, ker se ni znale, za odhod vlaka. Dalje, da jima je kuhar oblju-
:bil, da. se lahko še naprej v i-stem vagonu peljeta.
"No, potem se pa tudi-ja? vama pridružim, če vama jel presnega Vlaka; kHbo jutri fcju-
sem ju
prav. Ali smem?" vprašal. . - V
"čemu pa ne," odgovorita oba hkrati. "Še boljše, če smo trije skupaj, nam bo krajši čas."
"No, dobro, potem se vama pa priporočam za družbo. Kaj pa za jesti se kaj dobi tukaj?
Povedala sta mi, da se nahaja nedaleč od kolodvora kuhi y nja Rdečega križalejer delijo, juho in kruh zastoitS^Z menoj nista hotela iti, kerfta že bila tamkaj; zdaj morala sa mo paziti na ekspresni vlak, da jima ne uide.
Domenili smo se, da me bosta na postaji počakala, jaz sem jo pa krenil proti kuhinji Rdečega križa.
Dospevši tja, sem našel ondi nekaj ruskih vojnih ujetni kov, ki so se vračali iz Nemči je in Avstrije, ter so se sedaj v tej baraki krepčali z juho in kruhom. Tamošnje postrežni ce so me vprašale od kod prihajam
"Tam od Tihega Dona, dežele donskih kozakov."
"Si li morda Avstrijcc?"
"Da."
"Koliko časa si bil v ujetništvu?"
"Ravno štiri leta." Tako sem odgovarjal radovednim ženskam, ki so mi kmalu zatem prinesle kruha in gorke juhe. Slednja ni bila sker tako delikatna, vendar mi je iz-borno teknila. Zahvalivši se prijaznim ženskam za njih postrežbo, sem jo krenil nazaj na kolodvor v čakalnico k onima dvema novima tovaršema.
"No, je bilo kaj novega ta čas?" sem ju vprašal.
"Ne, prav nič." . "Kaj pa kaj gledo vlakov? Dobro bi bilo glede tega kaj več poizvedeti, kaj ne? Naj bo že tovorni, ali ekspresni vlak, samo da gre naprej," sem jima velel.
Vpraševali smo glede vlaka na vse strani, toda zaman/ ko se je že zmračilo, smo enali ravno toliko, kot zjutraj; no-
ben vlak ni odpeljal s tega kolodvora.
Proti večeru sera s^ napotil k peku po kruh za eventualno povečanje provijsntne rezerva v mojem nahrbtniku in po večerjati sem hotel malo. Vrniv-ši se od peka nazaj na moje veliko začudenje nisem naše ! na kolodvoru nobenega izmed onih dveh tovarišev. Kam sta neki šla? Gledal sem vse na okrog, toda zaman. Ali sta.se morda že naprej odpeljala? Ne, saj vlak še tukaj stoji. Bil sem v resnici v veliki zadregi če onih dveh sopotnikov n? najdem, ki sta mi obljubila varen prostor v nekem kupeju Gotovo sta šla že na vlak? Hajd za njima! Vrgel sem to rej svoj nahrbtnik nase in od hitel na železniški tir, kjer so stali vlaki. Dospevši do kon ca vlaka, sem zavil na drugi tir, kjer je stal ekspresni vlak Morda sta tovariša tukaj ?
Ko sem dospel na konec nekega vagona, zapazim vojaka puško v roki stoječega na drugem tiru.
Kaj ti tukaj delaš? Proč se poberi od tu," me nahruli vojak
Rad bi se peljal naprej proti Birzuli, pa ne vem, kateri vlak vozi tja," mu odgovorim mirno in ga vprašam za pojasnilo.
Nobeden!" mi odvrne nato ošorno, ter mi ukaže, da naj se takoj poberem od tu
Ker sem se zbal vojakove puške, sem jo takoj zatem mahnil proti kolodvoru. Pre-šmentana smola! Kako naj pa pridem tukaj na kak vlak, ker so z vojaštvom zastraženi? Le korajžo in pogum! Poskusiti bo treba morda z druge strani, pa tudi tam se mi ni poskus ob-oesel. Vrnil ^em se torej zopet nazaj v čakalnico, kjer sem na svojo veliko radost na šel onadva tovariša, Čeha in Rusa. Pravilafsta mi, da sta poizvedovala o odhodu eks-
'GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 7. MAJA, 1924.
---jI, '	,
traj odpeljal proti Birzuli
"Tako, res? Potem pa bodimo pripravljeni, da pridemo na ta vlak pravočasno. Morda se nam stvar le posreči ? Da le ne bi ponoči nastal kak izgred," sem ji mavelel. "Kje bomo pa prenočili?"
"Kar tukaj v čakalnici se /ležemo na tla; to bo najbolj praktično in najbolj poceni."
Jaz ^em jima svetoval, da bi šli v ono barako Rdečega križa, kamor pa tovariša nista hotela iti, češ, da bi na ta način lahko ekspresni vlak zamudili. Predlagano jc bilo torej in sklenjeno, da prenočimo v čakalnici.
Ker sem bil zelo utrujen ter zarpan, sem se vlegel na gola tla; pod glavo sem si del le svoj nahrbtnik ter kmalu sladko zaspal. Spal sem precej dobro, ker je bilo v čakalnici še precej toplo. Pa kaj gorkota? Je bilo pa zato dosti druge nočne nadloge. Iz trdnega spanja so me zbudile uši, katerih sem se na tleh nalezel. Grizle so me in lazile po meni, da nisem mogel več zatisniti očesa. Neprenehoma sem se drgnil po životu, zlasti pod srajco, da se je slišalo kakor bi oblal. Preklicana golazen! Še tebe se mi-manjka. Že itak so vse nadloge nad menoj, zdaj so se mi pa pridružile še uši, ki me bodo mučile vso pot ter izpile še to kri, kolikor je še imanj- Ves jezen sem vstal in se drgnil po životu na vse načine, da mi je nekoliko odleglo, toda spati nisem mogel več, čeravno sem bil zelo utrujen. Slično kot meni se je godilo tudi mojima dvema tovarišema, ki sta se tudi prav dobro nalezla šestoro-nogih krvosesov, tako da se je Čulo kot na kakem ttfmbura-škem koncertu "rsk, rsk," ko sta z nohtovi preganjala nad-ežni mrčes pod srajoo.
Tako preganja je uši' tisto noč, nam je bolj počasi potekal čas; končno smo pa le dočakali zaželjenega jutra, da gredo uši k počitku.
"Zdaj pa le poskusimo priti na vlak!" je velel Rus. "Zdaj je ža lo najbolj ugodna prilika. Pozorni pa moramo biti na straže. Torej pojdimo. Poskusimo srečo!"
Takoj zatem smo jo ubrali iz čakalnice skozi neka stranska vrata ve% P& prosto na železniški tir. K sreči nismo o-pazili še nobenega vojaka, ker so gotovo še sladko dremaje o-pravljali svojo službo v kakem lepem kupeju. Dospevši do nekega vagona ekspresnega vlaka nam je velel Čeh, da smuknimo notri. Rečeno, storjeno!
"Moramo se vendar kam skriti," šepnem jaz.-
Saj se bomo," odvrne Čeh, ter med tem naglo odpre vrata nekega kupeja Rdečega kri ža, kamor smo se naglo skrili in zaprli vrata za seboj.
"Hvala Bogu. Zdaj smo pa na varnem. Toda tiho in mir no se moramo zadržati, da nas ne izsledijo," sem jima svetoval.
Da se bolj osiguramo, smo vsi trije močno tiščali vrata, da bi jih kdo ne mogel odpreti, misleč, da ao zaklenjena.
V one,m kupeju je bila raznovrstna kuhinjska brklarija, največ pa vreč 4 pšenom in moko, kjer je imel kuhar te stvari spravljene..
Čeh je naju tolažil: "Tukaj smo najbolj brez skrbi; pa tudi kuhar je dobra duša, ki nas bo pustil v miru. Da bi le vlak kaj kmalu odpeljal naprej, in glavno pa je, če bo res vozil proti Birzuli.
Morali smo še nekaj časa čakati na tem kolodvoru, predno nismo začuli znamenja, da vlak odhaja. Živijo! ;Vlak se že počasi pomika!* Sprva jo je lezel bolj počasi, zatem io je pa vbral kakor za stavo. Samo da bi vlak v resnici vozil
te ne bo vest pekla, ko bo pri tem tvoja žena trpela telesno in duševno. Zakon ni vendar kako fantovsko pohajanje, am pak je resna stvar.
Čeh je pri tem nekako osupnil, potem je pa obljubil, da se vrne k svoji družini na Rusko in da tudi isto vzame potem k »ebi domov, če je pa v resnici to izvršil, tega ne veni.
Rus, ki je potoval nazaj Avstrijo, oziroma v Jugoslavijo, je rekel, da bo za stalno ostal na štajerskem, kjer je že bil in kjer se namerava poročiti. Tudi jaz sem jima razložil svoj načrt, kaj mislim storiti, Če dospem domov srečno. Morda ostanem tam; če se bo pa le dalo, se najbrž zopet napotim v Ameriko, kjer sem že bil.
Tako smo se pogovarjali v onem kuhinjskem kupeju, vlak pa je drvel naprej čez široke poljane, da je bilo veselje. Precej časa smo se vozili popolnoma nemoteni; nato pa stopi v naš kupej kuhar; prišel je po moko in pšeno. Zelo se je začudil, ker je zapazil nas tri skupaj;. prva dva je že poznal, toda mene pa še ni videl. Nato me je vprašal, kam jaz potujem. Ko sem mu vse pojasnil in ga naprosil, če smem tudi jaz v tem kupeju ostati, je uljudni kuhar to z veseljem dovolil.Tudi ta kuhar je bil tekom vojne v avstrijskem u-jetništvu, zdaj pa opravlja službo na železnici.
Ko je kuhar nabral svoje stvari, je zopet, odšel po svojih opravkih* v kuhinjo. Opoldne nas je prišel vprašat, če smo kaj lačni in čejmamo s seboj kako_posodo zajed, da nam bos prinesel ka$e. „Kej nista imela moja tovariša nobene posode pri pebi, sem mu jaz ponudil svoj ruski kotliček. 1 Vrnivši se
konju. Od tam ne bo več daleč do Galicije, da lahko prekoračimo rusko-avstrijsko rae-Neizmerna smo se veselili nagle vožnje, ko smo že v duf hu pozdravljali avstrijsko, o-zemlje; toda pot do cilja ni bila tako kratka; treba bo se precejšen kos prepotovati.
"Sedaj nam ni treba več tiščati vrst, saj ne bo nikogar notri; sedimo doli in se kaj pogovorimo," nama je velel Čeh. Nato se je vnel živahen medse-boj razgovor, od kje je kdo doma, kje je bil, kam potuje itd. Pogovor je nanesel tudi vprašanje, kdo je že oženjen, ali pa še samec.
"Si li ti še sam, ali si morda že oženjen?" me vpraša Čeh.
Samec sem še; kdaj naj se pa ženim?"
čemu se nisi oženil v Rušiti
Ker ni bil nfoj namen tukaj ostati."
Zatem sem vprašal Čeha, če je morda on oženjen, kar mi je pritrdil da, in sicer na Ruskem.
"Tako. čemu pa greš sedaj domov in to sam brez žene?"
MNe maram več živeti tam," mi odvrne čeli.
"Čemu pa nimaš ženo s seboj?"
"Je nočem; oženil se bom doma."
"A, tako? Kaj je pa tvoja ruska žena rekla, ko si odpotoval?"	*
"Nič. Saj ne ve,, kaj jaz nameravam. Rekel sem ji, da grejn domov samo na obiski potem $e pa zopet vrnem nazaj. Toda zaman me bo čakala."
Čeh je pripovedoval, da se je med vojrto radi tega oženil, da qi trpel pomanjkanja. Pravil je, da ima njegova žena precej imetja, da ima malega sinčka itd.
"No, in se res ne misliš več vrniti nazaj k družini?" "Ne!"
Nato sem mu jaz naredil sledečo pridigo: "To nikakor ni lepo od tebe. Dva bitja si spravil v nesrečo, ženo in sina. Kaj naj reva počne sedaj ? Nazaj praviš da ne greš, in da se boi doma ie enkrat oženil. Ali
VABILO NA BANKET po|»dom 30 letnice obstanka
K. 9. K. Jednote, katerega priredi društvo sv. Lovrenca, št. 68, društvo sv. Jožefa, št. 146 in društvo sv. Ane, št. 150 K. S. K. Jednote, v nedeljo, dne 11. maja v Slovenskem Narodnem Domu v Newburg (Cleveland), O. Pri-četek ob sedmi uri zvečer, čisti preostanek je namenjen: polovico'za našo novo slovensko cerkev in drugo polovico za Slovenski Narodni Dom.
Rojaki in rojakinje se uljudno vabijo, da se omenjene pi?-reditve udeleže v obilnem številu. Za jed in dobro pijačo bo najbolje preskrbljeno; tako tudi za plesaželjne pare, ker je za ples najela izborna godba.
K obilni udeležbi še enkrat uljudno vabi
Pripravljalni odbor.
j—i—;-=—£-
do Birznle;, fcotem. smo pa na nazaj 3 polnim,kotličkom, smo
okusno kašo k^r vpričo kuharja naenkrat jpo^užili, nakar je sledil še en kotliček? ker smo Jaiii^v_j-esni<ik aelo lačiiL , Naravno, «da$nio bili gostoljubnemu kuharju za njegovo dobroto, zelo-hvaležni.
<Daljesledi)
.—--O* v
Canon City, Celo.—Cenjeni g. urednik: Prosim vas, da obelodanite nastopno poročilo o izidu naše prve društvene vegeKce, vršečfe se »a velikonočni pondeljek večer V dvorani brata Louis Pierce v Pros-pect Heights, v svrho okrepitve našega mladega društva sv. Antona Padovanskega, št. 180 K. S. K. Jednote.
Kljub bolj slabim delayskim razmeram je bila dvorana kmalu polna občinstva. Vsi so bili veseli in dobre volje, zavedajoč se, da podpro s svojo vdeležbo šele nedavno ustanovljeno katoliško podporno društvo, kojega blagi namen je lajšati bolnim in onemoglim članom njih težke ure z bratsko zavednostjo in složnostjo.
Veselični dohodki so precej povoljni, katerim so pripomogli bratje z brezplačno, pa izvrstno godbo. Lepa hvala toraj bratom godcem: Frank A-daraich, Frank Smith, Frank Jermene in Math Zaverl in pa hvala tudi Jaku Verščaju, ki je pripomogel s svojo pristno starokrajsko harmoniko, da so se drugi godci nekoliko odpočili. Hvala tudi gospej Frances Strainer za prosti prigrizek. Dohodkov je bilo $87.60, stroškov $44.85; ostane čistega za društveno bl^jgajno $42.75.
Lepa hvala v imenu našega društva vsem, ki ste pripomogli k tolikemu uspehu. Lepa hvala tudi bratu Louisu Pierce, ker je dal na razpolago svojo dvorano brezplačno je še delal povrh. Hvala vsem bratom in sestram prejšnjim društev K. S. K. Jednote za sprejem nas v svoje vrste; zatorej vam kličemo trikrat, Slava!
Anton Strainar, tajnik. --o—-
domaČa zdravila.
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domaČa zdravita, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kal m rabi.
Brinjeva jagode, vreča 130 fantov ------------------ $6.50
Malo črno grozdje, baksa 50 fu-
tov---$6.50
Muškatel grozdje, baksa 50 funt
po ......_______________________ $5.23
Bkapreas nI vračunjeifc.
' SEMENA ' V zalogi imam najboljša ia zanesljiva poljska, vrtna ia cvetlična semena.
Pišite po brezplačni eenik. Blago pošiljam poštnine prosto.
math. pezdir
Bos 772. t: City Hali Sta. New Yorlc, N. Y.
ro gotovo se hrana ne sporazumi z ko kot darilo za zdravje svojim otro-njim. Ako vam ni mogoče dojiti otro- kom. Zdravniki ga priporočajo slabet-ka in ako se ne razvija dovoljno na va- nim in bolehnim otrokom, ker je lah-šem prsnem mleku, dajte bu Borden's ko prebavno in vsebuje popolno redil-Cagle mleko — mleko katero je iz- nost.
vrstno pomagalo izgojiti sto tisoče o-	-
trok. Zelo lahko pripraviti —• dodajte čitajte te članke pazno vsak teden prekuhane" vode kot )e v navodilih.: in potem jih ohranite za bodoče po-Nad 65 let dajejo matere to Eagle mle- > trebe.
spomladno potovanje v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povra-tek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu ia telesu vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete zs navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi hega v stanu, Vas dobro poslužiti.
Opozarjamo vas na
- VELIKO IZLETNO POTOVANJE DNE 14. MAJA T. L. s parnikom "PARIŠ".
Denarna izplačila ia druge bančne posle izvršujem* najugodneje.
Frank Sakser State Bank
82 CortUndt St.	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
KOTIČEK X >ŠKO ZDRAVJE
OSKRBA MATERINSTVI
x in
OTROŠKEGA ZDRAVJA
ČLANEK 65.
Kedaj se lahko da še več druge hrane
DA ŽIVIMO v času katoliškega preporoda? Da moramo napeti vse sile, da dvignemo katoliška društva naše dične K. S. K. Jednote?
AKO SE ZAVEDATE tega, tedaj na delo vsepovsod zs katoliški
tisckl Priporočajte in širite katoliška lista:
"edinost " in "ave maria"
CE HOČETE biti dobro poučeni o delavskem gibanjn in razmerah tedaj čitajte "EDINOST", ki izhaja dnevno štirikrat na teden in prinaša raznovrstne delavske in gospodsrskke članke. Prinaša najnovejše vesti in je pravi boritelj zatiranih delavcev. Sune letno $4.00.
POŠLJITE NA "EDINOST' $1.00 IN DOBIVALI JO BOSTE TRI MESECE ZA POSKUŠNJO.
"AVE MARIA" je edini slovenski nabožni katoliški list. Izhsja dvakrat na mesec. Prinaša najlepše nabožne članke in raznotere zanimive razprave. Kjer ni slovenskega duhovnika, je ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno stane $2.50.
POŠLJITE NA "AVE MARIA" $125 IN PREJEMALI BOSTE LIST . POL LETA ZA POSKUŠNJO!
Knjigarna "Edinost" ie največja slovenska knjigarna v Ameriki.
Pišite po cenik.
Tiskarna "Edinost" je danes edina sla venska katoliška tiskarna v Ameriki. Izdeluje v*a tirkar.ska rlcla in se priporoča katoliškim društvom v naklonjenost.
Za pojasnila pišite na:
"EDINOST"
S oranžni sok.
3
AGITIRAJTE
Brez razlike kakšno mleko se uporab Ija za vse normalne otroke hranjene na steklenico, bi se jim moralo dati še druge hrane ia oranžni sok. Sledeče se priporoča od zanesljivih znanstvenikov :
Oranžni sck. — Ko jc otrok star 4 mcsece mu dajte namizno žlico precc-jenega oranžnega soka pomešsr.icga po enaki količini prevretc m ohlajene vode po enkrat vsak dan pred jedjo. Povečajte po .malem toliko časa. da ste mu dali že pol oranže in brc; prime-šrtnja vode po enkrat na dan prod jedjo. Oranžni sok se mu ne sme dajati vedno dokler "ne doraste toliko, da lahko je vsako sadje in tudi oranže.
Ovsene moke sok. — Ko je otrok star pet mesecev, dodajte žlico ovsene moke soka pred vsakim dojenjem. Povečajte to dajanje dokler mu niste dali po tri žlice tega soka pred vsakim dojenjem. Da napra\1te ovsene moke sok pravilno—den i te štiri unče ovsene moke na eno pinto vode; kuhajte tri ure v dvojni posodi, ter dodajte dovolj vode, da kadar je skuhano je v obliki gostega močnika. Vse to dokler še vroče sc prisili skozi sito, kjer sc odstranc vse debelejše snovi. Ko je 0-hlajeno postane kot neke vrsta polenta. Ovsene moke sck se lahko daje otro ku dokler ne odraste in prične jesti vse od kraja.
Apneaa voda.
Sveže pripravljena apnena voda se lahko dobi vsak čas v lekarni. Navodila kako jo pripraviti so sledeča: Žlico apnenca, ki se dobi v lekarni na cn kvort prekuhane vode; dobro zamašite in petem vbčkrat dobro potresite prvo uro. Pustite, da se apno vsede in še-le po štiriindvajsetih urah »zlite tekočino v drugo čisto steklenico in držite jo v hladnem trdno zamašeno.
Dajte otroku po eno žlico te apne-ne vode pri vsaki jedi ža prvi teden in potem vsak teden po eno žličko več dokler ne bo pet čajnih žličk irt to nadaljujte po pet žličk dokler je otroki star leto dni.
Kadar pričnete rabiti apneno vodo i potem rabite enako količino manj prekuhane vode kolikor ste pridjali apne-! ne vode. Napritner ako zmes za leto dni starega otroka zahteva 6 čajnih žličk poslajenega kondenziranega mleka na 7 unč prekuhane vode in želite j pridfati 5 čajnih žličk apnene vode, tedaj namesto rabiti 7 unč rabite samo 0 unč prekuhane vode in l unčo .ali 5 žličk apnene vode (6 žličk na l unčo) kar napravi skalno 7 unčev kakor navodila zahtevajo.
Prihranite nekaj odsvojega zaslužka
vsak plačilni dan in vložite ga v našo varno in zanealjivo banko. Začudeni boste kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhn tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat V leto ter iste prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pišite nam za poiasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevar-nostim, kot tatovom in ognju
v	. a .r ,----------in dostikrat se ga potroSi
brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ah čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740.000 kapitala ia rezervnega sklada, kar jc znak varnosti za vaš denar.
Skupne denarne vloge pa presegajo čez 5 milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. M JOUET, ILL.
W«b. Redmond, preds.	j	Chas. G Pearce, kasir.
Joseph Dunda, pomož. kasir.
Ali se vaš otrok joka? Je li nervozen in nemir««? Ako j« tb, tedaj sko-i
Lično in poceni!
,	^M4*™« tt*0** ,n po"®e*aiki, Mar potrebu-
jete kakorsnekoli vrste tiskovine, obrnite m vselej na naj vejo slovensko nnijska tiskarno v Ameriki ^^
"AMERIŠKA DOMOVINA"
«117 St. Clair Ara. Cleveland. O. »». ZlL^f »t« ««trni, da dobit« jako lične tiskovina, p« alt-
**.*«g£Jiu!	v *** *
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 7. MAJA, 1924.
vega javkanja, reče jezno:
"Oj ti revešče ti, kaj ti ne hodi na misel. Tebe, tako mevžo skremženo, naj bi vzela jaz za moža. *Kaj boljšega menda že še dobim. I na kaj pa bi se vendar ti oženil rad? Jaz bi morala biti vendar brez pameti, če bi se preselila iz one lepe hiše pa semkaj-le. Hvaležna sem Bogu, da nisem prišla na tako neumen način ob denar, kakor ste prišli vi drugi. In zdaj pa naj bi se sama podala v sužnost!. . ."
#"0 saj vemo, zakaj tega nočeš. Saj vemo, zakaj ^ločeš. Mi vsi vemo to," je javkal Janez še naprej in odskakoval od tal, kakor je bila njegova navada.
"Kaj veste?" vpraša Tonči-ka ter se ozre radovedno na svojo svakinjo«* A tudi ta si je brisala ^solze. ' Tončika jo vpraša strmeč:
"Zakaj jokaš pa ti?" "I — hudo mi je," odgovori Mica. "če*3e tisto res — saj veš bolje nego jaz, kaj imata s tvojim gospodarjem — če je tisto resnica, potem . . ."
Tončika prebledi. To ji ni bilo ljubo, da so Hfli njeni znanci zapazili prijaznost, katero ji je izkazoval gospodar. Ker se je čutila za svojo osebo nedolžno, jo je hudo bolelo, da mislijo slabo o njej. Toda bila je preponosna in ni se hotela ponižati tako, da bi se bila opravičevala, ko se je zavedala, d ani zakrivila ničesar. Morda, če bi jo bili nagovorili drugače, in če bi se Janez ne bil vedel tako otročje nespametno, potem bi jim bila mor-ad stvar razložila natanko. Toda tako — ne! Srce ji ni pripustilo tega.
"Naj mislijo, kar hočejo," reče sama pri sebi. "Prej ali slej se že prepričajo, da so mi delali krivico, in še pokesajo se, da so me sumničili."
Jezno ee dvigne s sedeža in reče, ostreje morda, nego je nameravala:
"Z norci ni, da bi se pregovarjala."
Izgovorivši, odide. . Vsled tega razpora pa je teklo našim znancem poslej življenje še žalostnejše, nego doslej.
(Dalje sledi)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nam je neizprosna smrt odvzela preljubega soproga in oče-ta • ||}
Michael Gerbetz
Umrl je po kratki in mučni bolezni v dobi 73 let. Rojen je bil v Metliki na Dolenjskem ; tukaj zapušča mene, žalujočo soprogo in eno hčer, o-moženo Pazdertz. Pokojnik je bil član hrvatskega društva Zrinski Frankopan, št. 18 H. Z. DI.
Prisrčno se zahvaljujemo omenjenemu društvu za spremstvo pri pogrebu in za darova-
Ji venec. Zahvaljujemo se so-edom za lep venec in ker so hodili čut za časa njegove bolezni: Mr. in-Mrs. Anton Skoff, Mr. in Mrs. Michael Grego-rash, Mr. in Mrs. John Hro-vatft, Mr. in Mrs. Nick Grego-rash, Mr. in Mrs. Ambrozich. Zahvaljujemo se tudi našemu č. g. župniku Rev. John'Plev-niku in g. kaplanu Rev. M. Butala za obisk na domu in za lepe pogrebne obrede. Zahvaljujemo se sploh vsem, ki ao pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči ostali:
Mrs. Michael Gerbetz, Mrs. Louis Pazdertz.
Joliet, HI., 30. aprila, 1924.



posebno veliki po 50c, ime vrste , niki So 5te. Srpi, veliki za klepat . — Pd*'"J	m
(oste) _
plima
po 75c. — Pošljite denar ali Poštnino plačamo mi.
poštno
Edina agentura za celo Ameriko za najboljše vrste STAROKRAJSKin KOS in drago starokrajsko orodje. Razpošiljamo na vse kraje po sledečih cenah:
Struške motike ročno kovane pri Dobrem polju po $1.50. pabriške motike, malo težje $1.00. K«te, najboljše in najmočnejše "moldov-ke", 25, 28, 30, 32 palcev dolge po $2.50. Pri naročilu 6 kos po $2.25.
Kose, zvane "polersnke" po $1.50 in ta širje po $2.00. Pri vsaki kosi je rinkca in ključ. Kosišča, na Kranjskem delana po $1.50; močnejša, tukaj delana po .. $2.00. Klepanje, dvoje vrste po $150 teška, ročno kovana po $2.00. Bergamo" brusni kamni -i 75*
PQ $1.00, Srpice (pralee) nakaznico z naročilom vred.
Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH,
CHISHOLM, MINN.
Vedno v zalogi nove vrste LubagOre harmonike, ročne kovane plenkaje, literne steklenice. — Pridite osebno ali pišite po cenik.
v,
OJAK
POMISLI!

SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBA5NIK
Rooss 206 Bakewell Building,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti okrajne sodni je)
Izdelujem prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja, kupne pogodbe, pooblastila, pobotnice in raznovrstne druge notarske listino sa stsri krsj in Ameriko.
ALI STE KDAJ PREISKUSOJ
Severa9s Esko
MAZILO ZOPER SRBEČICO?
Cena SO oantev
C. V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. F. SEVERA CO. CESAR RAPIDS, IOWA
-u
SKORO NI MOGOČE PRE-PLACATI, REŠITI SE TRAKULJE.
Miljone dolarjev _nl preveč za uspešno odpravo trakulje iz notranjega dela človeškegaf telisa.
daleč, neprenehom; bol
Ta zaje-a in Izjeda a odjeda nje-si sami hne-
216 5«
JOS. KLEPEC Real Estate, Chicago St. (Nad ^Ph

POSESTVO NAPRODAJ.
Naprodaj je posestvo v Ila-vigori, Okraj Ljubljana. Proda se z všem gospodi
„ , «_ __--------gospodarskim po-
Ijev dolgo trakul o, ki % . • .. .	x . . .
ni šokih v ^ slopjom, njivami, senozetmi m
si?f vse najboljše so- vsakovrstnimi gozdovi, kojih je 8.» V približnem obsega vsa zemlja na tem posestvu okrog 35 johov. Cena vsega skupaj je $2500. Več se izve pri Joe Mehle,
I Phone 491.
življenje bblnika, škrati govo življenje. Mislite ti petdeset čevljev se. eventuelno iem želodcu in
ke vaše hram, ki je namenjena za vašo rdečo zdravo kri Trakulja požre vse to za njeno življenje. — Njeno dnevno narašča nje, rabi vedno več' hraae, kar pomeni, daj dobite vi vednb manj] in manj. Noben mo- 222 W. Maple St. | stroj ne more % naprej bre« . , , M-gonilne sile, še manj ztmore čl o ve- Chiaholm, Mmn. ško telo naprej brez potrebne hrane. Posledice so preogromne, da bi jih vse navajali taka j. Navadno je zelo slaba posledica.
Veliko mož, žen . in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni medtem to j« njih prava bolezen trakulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja so: omotica, slab tek, zguba teže, smrdljiv dih, rumema koža, bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, palzenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdi-guje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne za življenje, nobena ambicije in je melanholičen. 2elodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. OmedleviCni napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo, da je trakulja zlezla v sapnik in zadavila bolnika. Rešite parazita predno vas umori, si dovolj Laxtan zdravila za $10.48 pri Uxal Med. Co. 145 Laxal Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa. še danes ker jutri je lahko prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite 25c več.
(Adv.)
se tega Naročite
po S Imam . na zalogi
HARMONIKE
Predno se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugi, kateri so že naročili.
LUBASOVE
harmonike imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah.
Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popolna zaloga rol in plošč.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za •nizko.ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočani rojakom. ANTON MERVAR
Music House, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO.
Prva skrrensko-hmt&a mlekarna
F. GRILL'S DAIRY . 1818 W. SSad St, CHi—, IIL
Pozor gospodinje! Ako rabite ari
_____jI -	■ .__I« mIALA Jehun
Sz&iHHS^
Ali si že kedaj potreboval pomoči? H komu si se obrnil ako si česa potreboval? K Slovencu najpred kaj ne. Dobro torej, zakaj bi ne šel k Slovencu tudi takrat, kadar imaš kaj za dat, nekaj za kupit — tukaj so vendar naši rojaki, ki imajo vseh vrst TRGOVINE in ki ti bodejo točno in vestno postregli. Rojaki delujmo skupno drug z drugim.
Mike Baich, trgovina s raznimi oblekami.
Stephen Stonich, železnma, pohištvo in razno importirano orodje.
Anton Mahne, železnina, pohištvo in pogrebni za«od (Un-" dertaking).
Pluth Sr Medved, grocerija.
Gande & Bizal, mesnica in grocerija.
Sem Orlich, mesnica In grocerija.
Centa & Grahek, mesnica.
Johaa Gornik, mesnica in gro. cerija,
Johan Kochevar, mesnica.
Matt. Matzele & Co., mesnica, Matt. Pluth, Mgr.nl
Ludvik Kechevar, grocerija. Steve FCftsun, grocerija. Valentin Lesnik, grocerija. Frank Furlan, grocerija. Pctrich & Malinkovich, grocerija.
Dan Malkovich, grocerija. Lovro Paskvan, premog rn drva. Johan Grahek, vse avtomobilske potrebščine. Johan Spenko, brivec. Peter Sbaltz, brivec. Albert Lovšin, krojač. Jack Stcfanec, krojač. A. S. Mikulan, krojač. Fred Tratar, čevljar. Blaž Dolas, čevljar. Mike Stark, čevljar.
Rojaki, držimo se gesla: Svoji k svojim.
Odbor, Chisholm, Minn.
11 «n «» mt ngnffigKRminngcmj^	« TO
Važno, pametno in pravilno
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vso bonde, katero laatuje K. S. K. J. jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnost. Pišite nam za £ pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. /
C. ALLYN # CO.
.(VI
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Estsblished 1857
Banka, kjer se ljudstvo smeje. f 1
Pri poslovanju z nekaterimi bankami se vam zdi včasih tako, kakor bi vlagali denar kak grob. Vse tako nekako hladnočutno in mrzlo. Pri tem bi si človek lahko mislil, da Sela banka VAM uslugo, ko prevzema vaš denar.
^ Tega pa ni v naši -banki. Pri nas se lahko popolnoma počutite kakor doma, ker ste prepričani, da občujete z ljudmi, kakor ste sami.
'Š V	>•.:"» ,,
Če imate radi prijazno in uljudno banko, se vam bo v tem oziru gotovo NAŠA banka dopadla. čemu torsj ne otvorite pri NAS kakega računa ie DANES, kar bo v vašo LASTNO korist.
Premoženje to banko snaša $12.000.000.00
več naroče-itnino vred.
I ____ tudi klepalno
orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah.
ZASTAVE, BANDERA, REGA
LIJK in
2107
moji
far-
se
A. GRDINA in SINOVI
preio
pregledano

PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 e. 62nd st
noč
in
1881
Randoiph
on
int r. a-4
Podpirajte
aka podjetja in k sto jim!
Za srečo!
POVEST.
Spisal PR. MALOGRAJSKI.
(Nadaljevanje)
Razen težav, ki so trle vse rkupaj, je nosil Janez pa še drugo bolest v svojih prsih. Dasi v vseh drugih stvareh nagel, se je vedno obotavljal odkriti Tončiki svoje srce. Kdaj že je bil sklenil, da mora ^stati njegova žena, a povedal ji tega nikdar ni. "Kadar pride do tega, da se lahko oženim," si je mislil, "ji pa povem." Zakaj pa je prav za prav odlašal, ali iz gole, prirojene mu bojazljivosti, ali pa ker je vedel, kako moška je Tončika, in kako lahko se zgodi, da ga zavrne, to se ni dalo določiti. Pazil pa je zmeraj na to, da bi ga pri njej kdo ne prehitel, in baš radi tega je hotel iti tudi v Ameriko z njo. Iz očesa je ni maral pustiti in rajši se je podal na dolgo pot, nego da bi bil vzel nase nevarnost, da mu jo prevzame kdo drug.
Toda žal, da so bile okoliščine za ženitev v Braziliji še bolj neugodne nego v domačem kraju. Ko se je odpravljal z doma, je gojil tiste nade, kakor vsi drugi, da namreč tukaj naglo obogati, in da se mu potem izpolni tudi njegova najsrčnejša želja. A zdaj je videl. kako grdo se je varal.
Pa ko bi se Tončika vsaj ne bila ločila od drugih, potem bi še bil imel upanje, da zanj ni izgubljena. Toda tako? Bolelo ga je zlasti to, da se je tako malo brigala zanj. Do svakinje je včasi na večer že še prihitela. a tudi pri takih prilikah ni imela nikdar časa za to. da bi se bila pomenila z njim malo. Se min tja se je tudi on vrinil v pogovor, da, nekoč si je dovolil proti Tončiki celo opazko, iz katere bi bila lahko posnela, kake skrbi ga mučijo, a njej se ni zdelo vredno, da bi mu bila odgovorila kaj takega, kar bi ga bilo potolažilo, časi so ji bili preresni, da bi se bila brigala za take stvari. Imela je svoje načrte, in vse njene misli so bile obtnjene v to, da bi jih izvršila. Izmed vse družbe je bila ona edina, ki se ni zanašala na srečen slučaj, ampak je delala na to, da si pomaga sama* ter pripomore morda tudi drugim do rešitve.
Janezu se je zdelo njeno preziranje nehvaležno. Ne da se tajiti, da je bila malo trda z njim, kajti akoravno ji ni bil nikdar odkril svojega namena, je vendar prav dobro vedela, kake misli mu rOje po glavi. Toda Tončika je bila posebne vrste dekle. Omožila bi se že bila in tudi Janeza bi bila vzela, če bi bila vedela, da se bosta lahko pošteno preživela. Dokler pa o tem ni bila prepričana, tudi o možitvi ni hotela govoriti. Se manj pa se je hotela obljubovati komu, o katerem ni vedela, postane li njen mož ali ne. "Poprej zagotovljen kruh, potem možitev," je bilo njeno načelo.
"Mene ne bo noben dedec vodil za nos." S temi nekoliko robatimi besedami je bila nekdaj zavrnila nekoga, ki se ji je približeval, a čigar plitve na-meae je bilar hitro izpregovori-la. Bila je po naravi sploh malo odurna. To je Janez dobro vedel, in iz tega bi se dalo razlagati, da ni imel poguma, nagovoriti jq naravnost.
če pa je—^Janeza hudo mučila že negotovost v kateri je ži vel, postalo mu je življenje še neznoeneje, ko ga je Hrvat Marko, ki je bil Tončiki za tolmača pred gospodarjem, opozoril na nekaj, na kar bi on sam najbrž nikdar ne bil prifiel. že nekega dno blizu kraja,
Ko a0 namreč Tončika prika-kaže nekoga dne blizu kraja, kjer so obdelovali kavo, reče
mu Marko:
"Oni deklici'se pri našem gospodarju ne bo godilo slabo." Te besede same na sebi niso pomenile nič hudega, a Marko je pri tem tako pomenljivo namrdnil z usti, da je Janez takoj slutil, da tiči nekaj za njimi. /
Kakor žoga, če jo vržeš z močjo ob tla, tako je odskočil od zemlje, na kateri je čepel, ter vprašal:
"Zakaj ne?"
"Zato, ker mu je všeč," odvrne smeje se Hrvat. Po kratkem premolku pa jame še pri-i povedovati, kaj je opazil tisti-krat, ko je bil za tolmača.
Janez je bil odslej še bolj nemiren in nestrpen. Niti trenutek ga ni strpelo na jednem in istem mestu. Sedeti mu ni dalo, in če je stal, je privzdigoval zdaj to, zdaj ono nogo, a z rokami je otepal nepereneho-ma okrog sebe.
Zdaj mu je bilo vse jasno. Zdaj je vedel, zakaj se tako ; malo briga zanj. Očital si je, da je bil tako nespameten prej. j Saj je bil opazil vendar že sam, i kako prijazen je bil gospodar ž njo, pa si ni nič hudega mis-{lil. O zdaj pa je spoznal nje grdo srce. Sklenil je, da je ne pogleda nič več, in da jo bo sovražil in zaničeval svoj živi dan.
Penil se je od srda, in nič ni bolj želel, nego da bi stopila : predenj, in da bi ji mogel pove-I dati na vsa usta, kaj misli o' njej, in kako jo ceni.
"Kar tja grem in jo ozmerjam," reče naposled, "naj se zgodi, kar hoče, in naj me potem še tako natleskajo z bičem."
In res hoče že stopiti tjakaj, kjer je Tončika razgrinjala I perilo. Toda v tistem hipu, ko vstane, zazre svojega gospo-idarja. Bližal se je Tončiki. I Prišedši do nje, se ji prijazno ! nasmeje. A tudi ona se mu je smehljala in nfč nevoljno ni kazala, ko se je sukal krog nje '.n jo ogovarjal.
"Vse res, vse res," si je mislil Janez in škrtal z zobmi, a poguma ni imel več, da bi bil šel tja ter storil, kar se je namenil. •
"Ali jo vidiš tisto svojo sva-; kinjo?" vpraša Mico ter poka-1 že s prstom na Tončiko.
"Vidim," vzdihne Mica. Tu-! ii njej ni bilo prav, kar je sli-J 3ala o Tončiki, in že davno ji ni ugajalo, da se drži tako sama zase, in da se tako poredko-ma oglaša pri njej. Nekoliko ji je morda tudi zavidala, ker je imela toliko prijetnejše življenje nego vsi drugi.
"Ali je to prav?" vpraša nadalje Janez.
"Kaj morem jaz za to?" odvrne Mica in obmolči.
Janez je bil tako razburjen, da so se vsi bali, da ne bi v jezi kaj storil, kar bi škodovalo morda vsem.
Toda pri Janezu se je hitro izpreVrglo. Na mesto jeze in srda je stopila kmalu žalost in neka vdanost.
Ko je prišla Tončika po naključju baš tisti večer do svojih znancev, ji ni rekel Janez nobene žal besede. Nasprotno, začel je ihteti pred njo ter jo prositi:
"Tončika! Tončika! Usmili se me. Saj ve5, zakaj sem se podal v Brazilijo s teboj. Ne bodi vendar taka."
Tončika je bila v prvem hipu tako iznenadena, da ni vedela precej, kaj bi odgovorila. Taki izbruhi ji niso nikoli ugajali. Sama ni jokala tako kmalu, zato ji ni bilo znano, kaj je vzrok, da se vede Janez tako se je loti
Doumevši pa pomen njego-